Gospodarske stvari. Žlahtni cepici ali sušljenke po zimi. Sušljenke ali žlahtne cepiee, ktere liočemo za zimsko požlahtnjenje rabiti, si moramo jeseni, brž ko listje drevju odpada in še predno hujši mraz nastaue, narezati. Polože se pa dobro po sortali odbrani in povezani na kaki senčuati kraj in se z nekoliko prstjo odenejo. Brž ko začne po noči zmrzovati, se morajo sušljeiike iz prsti ven vzeti, vsaka sadna sorta se v poseben snopič poveže in s številko zaznamnje. Na to se vsak snopič v debel zavijaven ali drug močen papir, ki se je pa prej v laškem ali kterem drugem olji namooil, večkrat zavije. Po tem se vse sorte, ko so se vsi snopiei v jeden veci snop povezali, dobro v raah zamotajo in v drevesnici ali pa na drugem primernem kraji v zemljo zakopljejo, vendar tako, da so pred mišinii varne, ki rade po olji dišeči papir za- sledujejo. Tako se po tem tu cepiči hranujejo, do porabe. Na tak način je mogoče celo zimo zdrave in črstve cepiče pripravljene imeti. Noben cepič, ce se je le zdrav in lepo od maternega drevesa odrezal, se ne pokazi, naj si je mraz še tako hud in dolgotrajen. Olje namreč uže po svoji naturi mrazu brani pa tudi varuje, da se sušljenki ne posuše in da tudi moča ne more do ujih. Tako je mogoče sušljenke brez straliu pod milim nebom v snegu in dežji pnstiti. Sušljenki ostanejo tako zdravi in črstvi, kakor da bi se bili še le od drevesa vzeli. Na tak način se dajo cepiči tudi v najhujši zimi v najdaljše kraje razpošiljati. Gotovo bodo, če se le med potoma hišne toplote varujejo, uepokvarjeni na svoje mesto dospeli, naj so bili še tako daljno pot preromati prisiljeni. Sadna drevesa z apnom kako in kdaj pomazati. Sadna drevesa z apnom pomazati, more jim koristno pa tudi škodljivo biti. Ce se to o pravem času zgodi, je drevesu na korist, drugače pa na škodo. Praša se le, kedaj je ravno pravi čas. Kakor je skrbno opazovanje ia pa skušnja pokazala, je to tisti čas, ko drevje listje spušča in se v zimski počitek pripralja. Kajti ob tem času podaja se tudi mnogo škodljivega mrčesja k zimskemu počitku, med tem navadni zimski pedic, ki po deblih kvišku leze in se v špranje in razpoke skorjine poskriva in tu svoja jajca polaga, iz kterih se potem o toplem spomladinem vremenu škodljive gosenice izvalijo Ce se pa debla z apnom pomažejo gori do vej, se temu škodljivemu metulju pot zapre in tudi ujegova gnjezda se mu zamažejo. Vrh tega varuje apnena prevleka deblo tudi nekoliko prehudega mraza, za to je tudi dobro, da se debla na oni strani, ktero hudi zimski vetrovi zadevajo, nekoliko bolj na debelo pomažejo. — Temu nasproti pa je mazanje z apnom spomladi iz več ozirov škodljivo. Spomladno mazanje zapira drobne luknjice v drevesni skorji, skozi ktere se iz drevesa mnoge škodljivo stvari izlilapijo in skozi ktere zopet zvunajni zračni uplivi na rast in razvoj drevesa delujejo. Ravuo to velja o preranem pomazanji z apnom jeseni, samo, da si tukaj natura sama pomaga, ker navaduo jesenske uevihte apueno prevleko kmalo zopet odperejo. Pnra kot valivka. Puri, če hoče valiti, se položi 15—20 jajc. Potrebuje 21—28 dni, da jili izvali. 3Ioseca jannarja Imajo posestniki žrebev to naznaniti okiajnim glavarstvom, da se zaradi licenciranja potrebno ukrene. Rano ubrejenib kobil ne smemo več za težko vožuje nprezati; polagati se jim mora več krnie, ker mlado v teleai veliko hraaivaib tvaria mai ,ri jemlje. Za topel hlev je tudi skrbeti ia 6—8 tedaov pred porodom kaže kobilo odpredeliti od druge živiae. Zrak bodi v hlevu veduo čist ia zdrav. To se doseže, ako na steljo trosimo gipa, šoto, prat ia druge tvariae, ki amonijak aa se vlačijo. — Štajersko čebelarsko dvuštvo ima dne 25. januarja v Gradci ob 9. uri dopoludae v gostilai ,,Floriaa" svoj občai zbor. Daevaired: 1. Govor g. Mayerja o vzrejevaaji matic, 2. poročilo ceatralaega odbora, 3. poročilo o delovaaji podružnic, 4. volitev predaednika, 5. poljubai aaaveti. Sedaaji predsedaik je g. plem. Hempel pri Radgoai.