MEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMO RJE TRSI, čeirlek, 19. lulija 1945 ■ Uredništvo in uprava, Piazza Carfo Udlc Telefon St. 93806, 93807, 93808. Rokopisi''se ne &89xlift16Dlf fo<; vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- Im *0 OF je našla obliko, v kateri je zavest skupnosti interesov demokratičnega ljudstva popolnoma združljiva z raznimi sveto mo*nazor- skimi in drugimi razlikami V naslednjem objavljamo I "e našega naroda, ki so nekdaj drugi del govora podpredsednt ka zvezne vlade tov. Edvarda Kardelja, ki ga je imel na ljubljanskem kongresu OP: fronte sloven- pripadali najrazličnejšim političnim strankam. V trpljenju in mukah jn neprestanih težkih bojih teh dni je vstalo pred našimi ljudmi jasneje kot kdajkoli poprej vprašanje: se borimo, za kakšne cilje? Za svobodo svojega naroda, za ne-odvidnost Jugoslavije? Nedvomno! Toda kakšna bo ta svoboda, kak- mnoge faze priliva in odliva ljud- j katefo umirajo ljudje raznih nazo- ljudstvo je moč Borba z orožjem proti fašiz-je za nami. Iz nje smo iziti i zmagovalci. Delavski razred, ki je dopn-največ — s krvavim dav-v0® in nepopisnim trpljenjem,! j6 * krneti in poštenimi intelek-™4lci priboril velike dcmokra-jtate pravice, ki jih vse doslej j* "ifcoZi nt užival. Ljudstvo je "“O radostno, ko je videlo pred j jasno začrtano svojo lep-in srečnejšo bodočnost. Zato te naravno, da je vse drago pla- sila Osvobodilne ^»e pridobitve vzljubilo tako,, akesa naroda * v tMn- da K:v sv°- zakai $ ljubi vsak svoje življenje, Je« štiriletnem razvoju /e.tok-at ^ mu J/M _ R ]J‘ *e pridobitve SO postale s premem a o e or e r‘ odvidnost Jugoslavije? Nedvomno! lMstvu življenjska nujnost. »o«*. da *> 8e v sami vls111 : telo za lepšo bodočnost je bi- g'°boki procesi, da je šla skozi' j® V polnem teku. Vsako delo, j 9a začnemo, je zvezano s te-*®W»ni. fo ljudstva, prekalje-i«. utrjenega v borbi za obstanek in preizkušenega ..!e-ki osvobodilni borbi, ni mo- bila formirana Delalo je dalje. licija. Ta koalicija je tudi takrat, ko so h* Usekane prve rane v ljud-«»c«. Poslovilo se je z naj-pij™1 premagovanjem in disci-od armade, pristalo še z te* bolestjo in gnevom na --------- Narodne zaščite, ker je j toda dejstvo je, da je trn, videlo edino pot do mir-S® dela in povrnitve teh dveh pravic. . tndar to še niso bile t>se pre-Jjmje za naše ljudstvo. •iodl ^ so dali največ za svo-i m ! ®° sedaj znašli v ne-Vtdr'-nem položaju. jJr*čakovanih obnovitvenih a, i *• bi dala tolikim zaslužka ni! ki imajo *srečo>, da so i, so izpostavljeni ne• od vas pozna in da vsakdo od vas razume njihov smisel. Malo je dežel, v katerih se vrši boj za uničenje fašističnih ostankov in njihovih reakcionarnih pomagačev in izvirov dosledno, odločno, še več! V mnogih deželah so antidemokratič-ne sile prešle celo v napad proti silam demokracije. Nobenega dvoma ni, da je v novih deželah in se pran, bs novo Jugoslavijo, to ki slabe ljudsko oblast. Poleg njih se pojavljajo' učeni in neuki hlapci, ki so živeli od okupatorja, ki jih je okupator plačeval, ki so mu služili in blatili ime slovenskega naroda. V imenu demokracije in človečnosti dvigajo danes svoj glas, da bi prikrili svoje grehe. Dalje se pojavljajo razne mračne figure iz starega jugoslovanske. 'j j ga političnega, življenja, ki, so slu-žile vsem mogočim protlljudskim režimom in strankam, ter se sedaj spočetka kot lcoa-l “n »•'•j—-.- —-—o-- nazumijivo je, oa se te lsie ten- sklicujejo na svoje minule in pro- vrhovih se ! uaroda ®ez aQ<^ zavedli, da jim je dence opažajo tudi v našem notra-’ padle kapitale. Tudi ti JNS-ovcl in i -1,1. i*-01''10 skupnega. V tistih dneh Je ; njem političnem življenju. Sovrai-1 JRZ-jevci pišejo danes de mokratlč- # »f**«1 n8.B a 3 , -rmhnui-n I Osvobodilna fronta pričela, poeta- : n|kj ;jud»tva in demok acije se ni-i ne programe in so nezadovoljni e s n0 n nar ° . - • 'jati enotna ne samo po svojih na-. so odpovedali uaom, da bodo po-' »prepočasnimi tempi* «demokraci- stremljenje slovenskih ljudskih rodl,0*omiobodilnih ciljih, ampak' * ' množic, kar pa je nedvomno pome šn&, naj bo ta nova domovina, za , za mnoge kroge v svetu beseda ljudje, ki so še včeraj mislili, očiščenje« fašističnih elementov a-stala samo prazna fraza, ki ni več skih množic poleta in upadanja, da ^ k, ac pa je po vsaki zmagi in po vsakem | cier.tned njimi ni prav za pfav ipič I nsv.arna niti najbolj okorelemu voj porazu' izšla nk znotraj Je bolj cvr- j skupne™ kl g0 ge' pa_ ob Hitlerje- ! nemu zločincu, sta in še bolj enotna. Nedvomno je j vem napadu na življenj« našega Razumljivo je, da se te iste ten- nllo, da je postavljen temelj vsenarodnega osvobodilnega gibanja, v prvem za- aPolrt?m izkoriščanju istih go- gkth mnozlCi % ilev’ ki 80 iih gospodar- \ )e „targ stra jaj^ politično zatirali v dobi!. ---------- — - rej^^roški zaslužek si ne moli „ '‘Piti dovolj hrane niti se-ki i1 svojim družinam. Obro-prejemajo, ne krijejo v^Vhalnih življenjskih potreb, četku vendarle bila predvsem koalicija. V stalnih borbah in ob velikih žrtvah, ki jih je dala Osvobodilna Fronta, se je v ljudskih množicah, ki so sledile Osvobodilni fronti, porodilo nekaj višjega, namreč zavest skupnosti interesov, zavest skupnosti ciljev. Odpate so mnoge zunanje oblike,, ki so se nekdaj zdele neobhodne, in v zavest •ljudskih množic se je prebilo tisto osnovno spoznanje o neločljivi skupnosti Interesov osnovnih ljud-ob katerem so posta-strankarske oblike nepotrebne. Te so dajale akcent na tisto, kar ni važno v življenju-naro da in demokratičnega' ljudstva, za vadi tega, da bi razbile možnost novno našli primerne oblike za je in normalizacije* naše zemlje, tud^., po . enotapiu. dcmoki^j,iyr.em SVOjc a^dje proti sedanjemu sta- vodstvu in po skupnih demoltra- nju v Jugoslaviji., Odpovedali se SZI lil paStVIIf tičnih ciljih. Frvi organi in prvi Big0 tem npom tu tuberkoloze. Mar nj v m-^'ehst' drug poleg dru«e8a V tvp«-,ttčnega ljudst-a popolnoma ndtu V vsej Jugoslaviji obstaja predvsem pri vseh njeužh narodih majhna, v preteklosti privilegirana izT -.IcojethV.} fceH^aVdlnžl .ItHKsMfudl.- ki se nik- izgradnje delovne inteligence ln drugih o- . d n!so sprat)1,nili, za katg-e je I Strah. In namesto da bi se z obe-; 'bila oblast vedno »smo ! Ipstru- j ma rokama in z vso odločnostjo ~ im# njthibvih" posebnih šočlalno- j vrgli na premagovanje teh težko", li v j brezpomočno iščejo neko, čarobno slalnom na^oTotju z jp.teršpi delov-! palic.o, s katero bi Jtakor v 'prav-nib mnčžic m ki so bnf zaradi tega Jjicl zbrisali s sveta vse težkoče. vselej nosilci vseh mogočih antide-' Rezume se, da take čarobne palice To sicer nikakofčjie pomeni, da »u čez noč izginile vse petttična in gvs. . , . , . .... tovno ^nasorskp razlike. Nikakgr V'! združevanja svobodoljubnih in de- mokratičnih sil ljudstva. Drug po- ne in «,]^ w' hačačho. a’t« bi Iš leg drugega sta v borb, proti oku- j kakršnimikoli umetn‘mi ukrepi Zato bi iz dejstev zajel tri zaključke, tri glavne naloge, kt jih morate vi, aktivisti Osvobodilne fronte, prenesti v slovenske ljudske množice; prenesti jih tako, da bodo odraz tega slovenskega de-! mokratlčnega ljudstva, a v prvi ] vrsti last naših delavcev, kmetov in ' delovne inteligence. Ti> so naslednji zaključki: PrvlC: tudi v sedanji dobi mo- poizkušali te razlike odstraniti. To pomeni le to, de. je Osvobodilna Fronta našla obliko, v kateri Je zavest skupnosti inte -esov demnkrfi- mokrafičnih. tendenc, Bilj so nosil-j be morejo najti, kjer Je ni. Zaradi bolj jo moramo okrepiti ter zgra diti iz nje nezlomljivo demokratično zvezo naših delovnih množic za obrambo pridobitev narodno osvobodilne borbe in za daljno razvijanje teh pridobitev v ,korist delovnega ljudstva. Drugič: z Osvobodilno fronto moramo krepko vzeti v svoje roke usodo svoje domovine In delovnega ljudstva, ne samo s tem, da Je ob-laRv rokah ljudstva, ampak tudi j li in umirali v zaporih in koncen- lih žljiva z obstajanjem razniV svetov no nazorskih In drugih razlik. tol naše srečne bodočnostiJ. ..... . . - - . v- „ 7„; * trac)jskih taboriščih sinovi in hče- 6 /Ct Hig ■—^ otf vutLu veliko in po- j tem Nove naloge O F p‘,,e delo tudi opraviti. 0 drugi strani pa cvete <čr- j ramo obdržati in braniti enotnost , Osvobodilne fronte tako, kakor j s tem, da bo Osvobodilna fronta cl vseh mogočih prptiljudskih dik-! tega padajo v obup in iz ohupa po- i gmo Jo branili doslej. Se več. Se I kot legitimni, predstavnik našega tatur v Jugoslaviji in so se prvi [ stajajo — čestokrat s« tega -sami poklonili okupatorju ter se mu sta-! ne zavedajo orodje sovražikov rit! na, uslugo. Sedaj se čutijo o-! ljudstva in demokracije, grožene zaradi svobode in demo-. Tak je približno danes sestav ti* kratičnih pravic, ki so postale Orož- ^tih. ki vstajajo proti Osvobodilni Je ljudstva v njegovT borbi za lep- j fronti! V tem sestavu ni težko pojo bodočnost. Spočetka so se po-1 goditi, kam hoče odvesti ta gospo- !oi58vo.*>, A v &t a»6»* ljudstva obenem org a a njBgOvmde-moleratjč-na kontrole naiitcnsitoeiat-jo. Osvobodilna front« K>or» biti čvrsta garaooija' za bo4očttd>ts delovnega ljudstva. Biti mor* pub«« ne samo njegovih dl>qhd*gitoBWb, ampak tudi - njegovih • nossašiuh zahtev. Zato m»ra-bg» yecl,i« bhzu ljudstva, v ljudstvu sasatng; m pič ne bi >ilo bolj škodljiv«, l«akuh dovoliti, da bi njena afctivn^ oslabela, da bi se .pd^ijl, c^l ljudske iniciative. JDji|p 'edini izvir siie in zrno bo O^jc^il-na fronta silna samp j^ko.jdolgo, dokler bo povezana 'z Ainoži.cami, dokler bo eno z njLmj, dpkj&r bo budila njihovo aktivnopt, Tretjič: Čuvati rpor a mo svojo v težkih bojih pridobljeno..'ljudsko oblast iznad vsegA, Td Je glavna karajeteriiuka .dana»pJe^Ju-goslavije. Zoper -njo^s^v l>rvl yrsti haperjeni udarci apVraJnlkoy ljud-stva; Čuvati jc je treh«, pred odprtimi sovražnimi napaaf, čflvati pa jo Je treba tudi prgd°?tsTimr ftod-Ijivci v njej ki s W^|lm birokratizmom, samovoljo5 In r£ neštetimi drugvmt. nasaka nl -odtujujejo ,ljudskim množicam fin? s, :Jtem slabe pridobitve nase.,borbe.«.Kar najbolj je- potrebjm.‘ poglobiti demokratičnost naš« ljudske oblasti. Energično je trebe, oie{lia iemišaih organov vse. tiste posamssnšker na glede na njih pretekle zasluge^ v nerodne oevmbodilpt borbi; ka *e zpajo najti poti .do src«; ljudskih mnt.iioim ki.a *vajjmi, prečujejo--Aa/štW»i»anj* rdjodslgh množic okrog nerfe IjhdeitoobbVMti. To ,je edjna pot, £e bpdp,. ižy katerih iz- I na ustvarjalna moč. te enotnosti sL- Je rodila iz iniciative ljudskih % se je doslej zaman bo-1 v prci- klosti ustvar ila - čudesa. množic. Všrovaia bo bratstvo na taknttlie delavno ljudstvo. Razvila ^ do vrhunca zavest, ini- redov Jugoslavije, k* predstavlja * i))P 0 ^0 SO bile kratene u ', množic in njihovo sodelo- moč nove demokratične federatlv- ^ tir rt lsi »rt ht/r> * i . tubnili in skr-ili. Zdaj se Jim pa zit. da znova prihaja njihov čas in da je ljudstvo pozabilo na njl-hevo sodelovanje z okupatorjem, prido- ! -prp-i klikam so danes enako dragi ki vsi, k' na kakršen koli način sla- da narode Jugoslavije. Prav tako ni težko razumeti, da predstavlja ta akcija, naj se pojavlja v kakršnikoli obliki vsekakor resno nevarnost za demokratične -pridobitve narodne osvobodilne borbe. K »Nor en mož v obrambo demokratičnih pridobitev Ne more biti potem takem dvoma, da je poglavitna naloga vseh sti gradi jz ljudj, ki sr, še navajeni na štare oblike dela. Birokratizem, k* 80 ^e vanje v izgradnji njih domovipe, Ti-| ne Jugoslav je. Borila so bo proti ! c“ .’ kk^h^nje goep°itU'skegš j / da je v edno vseh, oblikam reakcionarnega šo-1 kra“ Pridobitev. *. “*Ja, Ze je bila v naj lepšem' ..... i demokratičnih sil, pcglavita nalo- j nepravilen odnos do ljudskih mnoga Osvobodilne fronte, da se kakor - žic, samovoljnost in sto drugih po-en mož postavi v obrambo demo- ; dobnlh napak in slabosti se pojav- Potsdamska konferenca »Našli bomo vse motnosti, da premagamo zapreke, ki se nam bodo postavile na pot** London, 18. VZN. — Reuterjev posebni dopisnik Deneis Martin poroča iz Berlina, da so razgovori zastopnikov treh velesil naglo razvijajo. Predsednik Truman bo, kot je bilo danes uradpo objavljeno, ob 12. uri obiskal Churchilla ter o»tal pri njem na kosilu. Popoldne bosta predsednik Truman in državni tajnik Byrnes obiskala Stalina, kjer se bodo nads- !>0IU mlada oblast, ki jej \ ,eH*zp iz ljudskih sil in ki je Hji L)da na resnični demokra-takfi je ulivala vso pod-*ijeii.^vjširših mnolio, ki so v S'’’ odločnih ukrepih zg, iz-Snje krivcev neizmernega šel™ *n v prvih korakih uprav-V* tn,lfaj<* videle poroštvo za Iji^jšnjo normalizacijo živ hae take svobodno izvo-hu*e. demokratične institucije i razbiti to enotnost ln to ustvar- vlnizma ln nacionalizma, k! sapi-j Jugczlavija je danes v stadiju ob-Jalno silo ljudstva v imenu nekih! ra narodom pot človečnosti, k nove vsega svojega gospodarskega posebnih strankarskih nazorov in bratstvu narodov, k napredku člo- j in političnega zivijenja. Tekkoče, ki ! hepresiano ciljev, bi bil slab sin svojega n« roda. Osvobodilna Fronta mora v j lja v organih naše oblasti. Ne ds se j ljevali razgovori z ruskimi pred-seveda čez noč odstraniti teh na-1 siavnlkl, pak, toda proti njim se je treba horltt, če hočemo, da P0t(>«ltak«m,.je jd*b<2r 'd«! »e pojavljajo pri tem. so ogromne, |'jcdo ljudske množice res do kraje Osvobodilna fronta opravila via venda; je Jugoslavija po hitrosti jJa 6fX)anale’ da U oblast njihovo bodočnosti težiti za tem, da še bolj' tekil naroddb osvobodilne bo^be ' notianj-iga ozdravljenja med prvi- la’tn0 orodje. razširi svoje vrste, da se še bolj ■ sanio ‘en del svojega zgodovinske- j mi deželami v Evropi, ki jih je du- razširi svoje vrsto, da se še bolj i ga poslaivsva. Pred njo sstoje sedaj j iiia hitlerjevska okupacij*, fo dej. . ,, < okrepi zavest enotnih interesov ; nove perspektive in nove naloge.; sivo sc da razložiti samo tako, da s ega ^tla' a^a ° 88 ' 1 osnovnih množic slovenskega ljud- In kakor v preteklosti, mora tudi j »o nase ljudske množice brez vpra- t* “i1-0 * J^u.£ a r l?na’ 8 a 8re prave organizacijske j ianja poprijele za delo, ker sS po I bodo nas« >Jud£ke mn0Ilce nepresta- Osvobodilna fronta mor* biti bud-zaščintk demokratičnosti in Ijiid- Moiskva, 18. Tass. Opazovalec «Pravde» pre-vi: cSvetovnl tisk irl-plsujs veliko važnost sestanku voditeljev ZSSR, Velike B-ritanije ln Združenih držav. To je razumljivo, kajti med vojno se j« lahko ves »vet prepričal o veliki važnosti direktnih sestankov med voditelji treh velikih demokratičnih dežel -a usodo vseh svobodoljubnih ljudstev. Popolni ln dokončni polom Nemčije in njena brezpogojna kapitulacija sta pokazala v vsej razsežnosti zgodovinsko vlogo konferenc v Teheranu in Jalti. Novi sestanek Velikih treh se vrši pod novimi pogoji. Ta konferenca je poklicana, da odločuje ne samo o vprašanjih, ki se nanašajo na zaključek vojne v Evropi, ampak tudi na ustvaritev nove povojne miroljubne Evrope na temelju trajne varnosti. Med tujimi novinarji je poleg razumnih in objektivnih opazovat V W.W.W stva, da se še bolj utrdi kot bor-; sedaj najti bena demokratična zveza sloven- j oblike za reševanje novih nalog-! veliki večini zavedajo, da gre za skega ljudstva za obrambo prido- j Taka je torej zgodovinska vloga j obnovo njihovega lastnega doma, v bitev osvobodilne borbe, za obram- j Osvpl^od^dft.. Jfšinip. JTa pj_jj*,kaka J katerem so poeial-j same gospodar, bo demokratičnih pravic,, za to, | prehodna • partijsko-ftOntičha kom-1 yim jasnejša bo ta zavest ljudskih da bodo t« demokratične pravice j binacija. Osvobodilna fronta je iz-1 množic, tem aktivnejše bodo sode-C*'- ena 'za"drugo sistema- ' omogočile delovnemu ljudstvu pri-! raz iglobokega socialnopolitičnega iovaje v premagovanju vseh tezkoč, '5° Napadane iti ukinjene boriti sl boljše Življenje, srečnejši 1 procesa v slovenskem narodu ln ! h) nam danfs preprečujejo, da bi Ve Nenadno, brez naved- JutrsnJ' dan ^ »n volje in hotenja, so bile tv^tikaterem primeru omalo-Ka0ne’ prezirane, celo zasrne- so bili iztrgani iz \n- mno5'c ‘n aretirani naj-V inejH poborniki demokra-•jbpi. ^°časno pa se sbobodno k šk 11 krvniki ljudstva, ja-so se skrivali ali pa •“ ^Puščeni iz zaporov in V,,, m po ^ m __________________________|___________ _ ___ _______ __________ P_____ katerih organov zavez- no stranko, po vzoru statik režiji;-! vojna je dokazala, da so ntijmoč- '^avestjo^da p e to obenem cdma^F°t °kupncijskih oblasti pre- strank. Kako 4a!cč je ta kle- nejša in najsposobnejša obramba: k izboljšanju socialnega položaja \V^J0 ponovno vodilna mesta veU od rcg„ice! Ta kleveta je (jired fašisf^nini# prltlškom' 'dehio-1 čsakega pocdinca, da je to edin* * k. pol j ih javnega življenja, prav tako p0tua, kakor je bilo ! kratii ne in svobodoljubne ljudeke pot k izgradnji jutrišnje sreče. V cs- je ljudstvo s svo- podi0 m izdajalsko početje tistih, I »lis. Pokazalo se je na primer-, da »ih gledajo naše delovne ljudske organi, Narodno k| go hotelj pr)merjatl izdajaičevo j je največje breme te vojne moeia , množice na vse te problem« še pre- IV ’ Vudsko oblastjo in ljud- \ n, %} sodišči OF - ixrax »oclalnopoll-tltnega procesa i' v narodu Sovražniki našega ljudstva zno-i traj in v inozemstvu nam govore, da hočemo ustvariti enotno državno stranko, po vzoru stai-ih režl;ii-1 vojna je v vsej Jugosavlji. Osvobodilna J mogli dati *e hitrejši tempo naši fronta je babica 'srečnejše bodočno-: notranji konsolidaciji. Naše ljudske sti slovenskega ljudstva. Tisti, ki! množice je treba gospodarsko-poli-napadajo ujo, napadajo slovensko j tluno vzgajati. To se pravi, vzgajti ljudstvo in mu. kradejo njegovo jutrišnjo srečo.,, . ... irH,x Vojna proti, hitlerjevskemu bloku je bila zmagovito zaključena. Ta jih kot gospodarje svojega doma, SVoja domovina, ki gltdajq na vprašanje obnove v celoti,— s ciljem, da se t« obnova kar najbplj pospeši, z m ^ ; je največje breme te vojne mogla i- lastjo in ljud- \ pUSk0, iiatero je dobil iz okupa-1 prenesti in tudi prenesla na svojih vec' 8 miselnostjo včerajšnjega odstranilo in jih jorjaV|h rok za boj proti lastnemu plečih prav Sovjetskega zveza za- hlftpoa, ki je v dtžavi videl nekaj narodu, s svetu puško borca za to, ker j« njen notranji »isteru pra- drugega, a ne svoje lasnine kar P|1 fOAt, unfi Ij kaznovati. je zahtevalo pojas gvObod0 svojega naroda, za njego- vi izraz volje in teienj njenih Ijud- \£enu se kratijo njegove ] ■0|H Jf”1'",.?® Pre0unja.j° | dost bodočih pokolenj. Osvobodil- najbolj odporen pred vplivi in na- vo lepšo bodočnost, za srečo in ra- skih množic ter je bjl za adi tega I................... . . ___ na fronta nt in nikdar ne bo najboljši, po zaporih. jS^oi,'1 skupaj Z VSO- i kak šnekoll Vret* pr ellna državna ki 80 S' stranka. Osvobodilna fronta je bi- la in bo ostala prostovoljna zveza najboljših sinov in hčera slovenskega naroda, tistih, ki so v preteklosti stali na bran'k11 svobode j®*»borili d borbi proti fa iu T- znah rešifi sami, kot ife Pnkazali, u*a vpraša-nad njimi, kakor }t°Mejcv meč. Znktevana pojasnila niso s'6 k??nv,)ra’ pravice so t\lci aff!ne i« nadalie, gnspor 11 a-i se slabša, zaprti Qb. Se n,NO vrnili iz za- l f*ni} uq odločno zahteva po- končana, Je tsrrdno važen za našo t’-a it”n.b',e to! Ljudstvo zah- bodočo politiko, z« boduip orien-S krit{', *tanjo položaia, ki je taeijo naših ljudskih množič. N»m-b’e pr®n* Ljudstvo zahteva »ka f«j'»tična diktatura in drugi !>/* ,-reilmt njenih kvisltn-klh pomago- Jjudstvo zahteva, mu Če* So slomijenl. Toda bilo bi nepravilno in iarertno škodljivo ' misliti. da Je s tem fašizem razbit. Fašizem ni aamo shičejen političen pojav, fašizem Je tendenca, k! se nadl fašističnih barbarov. V tej vojni so se pokazale najbolj šibke tiate držav«, kjer je bilo ljud-Stvd najbolj tlačeno, kjer je Imelo nsimanj' demokratičnih pravic, »kratka, • kjer »o obstajali ljudski reakcionarni režimi. prejšnja Jugoslavija dejansko tudi ni b“ a. r us-varltl loipodarja na svojtieni V tem je predvsem naloga politične akt|vnostl Osvobodilne fronte v današpjih no kazale na napake v delu organov naše oblasti in obenem tudi zavedno ir neposredno delale na njihovi odstranitvi, Zdrava kritika mora biti najmočnejše orožje ljudstva v dograditvi novega doma. Obenem bo O-svobodilna fronta najboljši regulator te kritike, ki bo preprečil sovražnikom ljudstva, da bi mogli sedanje težkoče izkoristiti zato, d* bi ljudske množice zriova prevarili in Jih zavedli s poti, ki edina vodi k njihovi sreči in blagostanju. Prevet demokracije xe uxurpatorje ljudske oblasti y Jugoslaviji se pojavljajo med ljudstvom in se bodo v prihodnjih dneh še bolj pojavljali predstavniki raznih starih jugoslovanskih strank, tistih, ki nosijo odgovornost za katastrofo, v katero je bila pahnjena Jugloslavija 1941. leta in ki so potem narode Jugoslavije pustile na cedilk. Nekatere teh strank, ki so še preveč na slabem glaau iz dni stare Jugoslavije, bodo morda prevzele kakšna dr.uga imena ln kakšne druge, vodilne garniture. Njlhoy pro- si5 »ntm^^krdcija ne more k, r’h*«\ °tr*H! Ct* V narodno osvobodilnih odborih emo dobili prekrasno obliko demo-kVatlčne ljudske oblkstl. Toda če naj bo ta oblast reinično demokratična ln lšssnično ljudske, tedaj j« trsha organizirati neprestano kontrolo ta konstruktivno ljudsko kritiko organov te oblasti. Ni treba opozarjati, da se aparat naše obla- desettn ljudstva. Oni bi prav radi videli, da bi se povrnila cdemokia-oija*rv kateri bi ena sama desetina ljudi, sestavljena iz majhnih proti-ljudskib klik Imela vso oblast nad devetim) desetinami ljudstva, V resnici se torej ne zvnemtrjajo zaradi t?ga, ker je v JugoulaV.iji premalo demokracije, marveč zaradi tega, ker je za njih v Jugoslaviji preveč demokracije. Vsa kampanja sovražnikov ljudstva v zadnjem času gre v resnici r.a tem, da h) odvzeli ljudstvu demokratične pravice, ki Za demokratično Nemčijo lku?en politični program itlrih strank ne sovjetskem zasedbenem področju Nemčije Ber.in, 18. Reuter, — Štiri v»6je politične organizacije na Ruskem zasedbenem področju so sestavile tik pred potsdamsko konferenco S velesil skupen program notranje in zunanje politike v petih točkah. Te stranke so: nemška socialno-demo-kratlčna stranka, nemška komunistična stranka, nemška krščanska demokratična' stranka in nemška liberalna demokratična stranka. Njihov program določa sodelovanje pri očiščenju Nemčije ostankov hl-tlerizma in obnovi dežele na protifašistični ta demokratični podlagi; skrb za kar najhitrejšo obnovo narodnega gospodarstva, da se zagotovi kruha, obleke, dela ln stanovanja za nemško ljudstvo; popolno priznanje osebnih pravic v okviru demokratične države; varnost ln svobodo misli in ver« ter spoštovanje verskih prepričanj vseh vrst; obnova zaupanja in položaja v o-dnoŠajih z drugimi narodi na podlagi vzajemnega sodelovanja. Vse stranke so pNcele delovati n* osnovi dogovorjene politike in bodo vi pogoj za obnovo Avstrije je nujna potreba, da se vsi sovrstniki demokracije in države odstranijo z vodilnih položajev. Tri demokratične stranke, ki tvorijo sedanjo avstrijsko vlado, se zavedajo, da bo rpogoče premagati kaos, ki so ga pustili fašisti za seboj, samo tedaj, če se bodo vse ljudske sile združile. Ta enota je potrebna, da bi bilp obnovljeno delo v tovarnah, na železnicah in postajah, da bi bila obnovljena telefonska in telegrafska služba ter da bi vsi, ki hočejo delati dobili dela ln kruha. Seveda ovirajo fašistični krogi z bolj ali manj odkrito sabotažo izpolnjevanje teh nalo*. Nastopili bomo energično in odločno proti vsem poskusom, ovirati naše ustvarjalno delo*. Končnb je Honner izjavil, da bodo saboterji Izročeni sodišču. £ im el življenja mnogo čmogtedth prerokov, ki dvottilj« d t>odofi*i» SM'»-lovanju ZBOR, VdUks Br tatftj« d*t Združenih držav; Najbolj žolitalA^ed njimi gredo: tako dhl#r dg^fšraišijd, da bo koneo vojne pomertH->t*ldi kd-neo sodelovanja med zmagovitimi'silami. Čudno je, -da''Se stokateH1:0-vimarji za opsavtOUo svoje UdusMe »filozofije* sklicujejo’ na Ul osi ne izkušnja Versaillesa. Kirq *> Nicolson, dobro znani angleškj^pL seč mnogih del o dlrJčmaTkfe vprašanjih piše, 3* ^s^nAjftfje »talen ift ne le slučajen ^inltčfj v Rodovini in’‘da ’W boSo b^^8t ri;^ejč-ženci pogajanj, naj^mafo ?e’ta5co plemenit^ uanienp, zamtu izogniti napi.kam" ;Nl posebej dokaapvatl, da js tsJs«'i°-višanje napak v 6tat..«ut®dn»a »sv-kona* še posebpo velika V »noji titanski bitki nem- škemu imperializmu ljudstva niso samo doprine«!* , ogromosh žrtev, ampak so »i tudi pridobila d#aaq-oena zgodovinska izjMiffiV«. £«rid*-kustva jih ravno opozarjajo,-da ;ni samo mogoče, ampak potoebno,xdone zaidemo v ti^ifne no^ak^^re-teklosti in ^ ne sprejij^oo ,na^^č-nlh sklepov. , Rcav.rha^ teBaeijh Zt&-dpvinskih izkustev, te vojne ^o^prj-šla ljudstva, do zaključka,-d« rpote in mora .prijateljstvo igr sodelovanje. n»«d amagoviUmt; t{>to>tbW)ki i.d so prenesle vojpe »c^kušnj^jpigjft-magale dang^jg mir in Vfurnost.šp VOJp}-smo včeraj ‘zmagali, na tej poti danes premaguisVo težave- tfr*sMs'o jutri našli vse j^Ofno premagali zapreke, ki se nam bodo stavile na upt* i | „ VI Nacistični sakladl v frankfurtski banki Frankfurt ob Menu, 18. A. P — Shrambe frankfurtske banke so vse sile uporabljale v ta namen. Ob ofj do gtropa polne blaga, ki so 1 ga nacisti zaplenili po vsej Evropi. finteriikp - sovjetsko prijateljstvo Moskva, lST. Tass.A-;-' ftiaSed-I nik odbora Vsčztčžh« Alfližbe za kulturne ' kvčze 'i •'tejinšf- defcltSfit, Menov, je prtredlt kosilo or idast ravnatelja Natioduegu »vot«, pzpe-v:iko-«svjstok#g« * ..PMj*taijstv*, Edvvtaa Smitha, ki J« sadsj v Moskvi. Prj; kosilu. s» bili' navzoči veleposlanik attrufcenši- uziav v ZSSR . jJtti-r.r«^ Hapri- zaključku sestanka njih zastopnikov je bila obljavljena skupna izja- ^daj ga pregledujejo izvedenol «- v. ki pravi: »Samo s popolno spre ; mm.l5kg flnance m anglg»tdv •m1- Mar-Šak arhitekt Ata bije rt, akaderrrfst medicipec 'Arih, "♦gmsika" MSrštkAž ja ih odgovoriti člani ožčhja 'Vsezvezne družbe'*«1 kfflttiMifc zveži* s tujimi deže!“'inl. KOsdb * Je !iidt^klb v prijateljskem ozračju. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 Mladina iz Vzhodnega okrožja Na delovni konferend v Ajdovščini se je začrtala pot udarniškega dela na političnem, gospodarskem in prosvetnem polju Pretekli teden je bila. v Ajdovščini prva delovna, konferenca mladine ?-a novo ustanovljeno Vzhodno o-krožje. Okrog petsto delegatov je do zadnjega kotička napolnilo prostorno kinodvorano, v kateri so bili navzoči tudi funkcionarji vojske in terena. Konferenco je otvorila tov. Branka, ki je pozdravila goste In naglasila, da je glavni pomen kon ferenoe v izvedbi sklepov n. mladinskega kongresa. Prva Je podala politični referat tov. Lenčka. Pozvala je mladine P redvsem k budnosti nas proti reakcija, ki skuša danes zlasti z one strani demarkacijske črte predreti v vzhodno Primorsko. Mladina, ki je bila vselej prvoboriteljica za avo-bodo, mora ostati to tudi danes. Razkrinkati mora vse reakcionarje, ki skupšajo razbiti nošo narodno e-'ctnoet ter slednjo utrditi s poglab-j&njem bratstva med tukajšnjim 1-venskim in italijanskim prebivalstvom. Hkrati mora učvrstiti sti-* med vojsko in terenom. Odprr.vi-! mora birokratizem, in pričeti po-tično delo. Drugi je pozdravil konferenco ko-isar 7. divizije. Poudaril je veliko logo komunistične partije v na-dno-osvobodllni borbi ter posian-vo Sovjetske zveze, s katero se oramo najtesneje povezati. Tudi e opozoril na zgoraj omenjene na-ige, Id jih treba izvršiti, ako ho-amo zavarovati mir, ki je enako ažen tako za jugoslovansko in vso alkansko mladino, kot za mladino CZ, Kitajske, Anglije, Amerike in seh svobodoljubnih držav. Brimo--ka mladina, ki je tako junajko odelovala v borbi proti okupatorju, udi dane« ne sme odnehati. Prav tem delu slovenskega Primorja e mora lotiti dela z največjim poetom. Tov. Ksenija je v organlzaojisksm eferabti predočila vzgojni pomen in raloge našita mladincev «Te nalo-;e, ki izhajajo iz sklepov H. mladinskega kongresa, niso prav nič ažje od nalog, ki so se stavile mia-lini leta 1941. Takrat so šli mla-iinoi prvi v borbo. Danes je treba redvsem delati. Danes mora vsak nladineo postati udarnik dela, biti >rvl pri košnji, žetvi in obnavljanju naših porušenih domov. Mla-ilna severne Primorske, ki je živela večji del svobodno, in se je zato la- žje politično zgradila, mora pri tem pomagati, južnoprimorski mladini. Ne smemo pozabiti tudi na vzgojo naših najmlajših, ki morajo zrasti v mlade udarnike*. Okrožni propagandni referent, tov. Ceh Mirko je vsa ta izvajanja podkrepil z besedami: «V duhu udarništva moramo zastaviti vse sile za čimprejšnjo normalizacijo življenja. Naši oblasti moramo dati vso podporo. Vsemu svetu moramo pokazali, da ustvarjamo tu vzor ljudske oblasti. Z našim delom moramo seznaniti tudi druge. Pridobiti moramo prav vso pošteno mladino, kar bomo dosegli s skupnim udejstvovanjem v športu in kulturno-prosvetnem življenu*. V drugem delu konference je tov. Ksenija v svojem referatu iznesla delovni program, ki obravnava nalogo mladinskih organizacij pri posameznih slojih mladine, akcije, način in oblike delovanja ter kulturno in fizkulturno življenje naše mladine: »Dane® so mladinske organizacije dolžne voditi natančen račun, o delavski, kmečki m intelektualni mladini. Delavski mladini moramo omogočiti vso strokovno, kulturno in fizkulturno izobrazbo. Intelektualna mladina mora ustvariti nov tip izobraženca: inženirja, učitelja, profesorja, zdravnika. Zato je potreben nov odnos do dela do učenja. Kmečko mladino čakajo na tem ozemlju še prav posebno velike naloge. Kot so Primorci z orožjem v roki dokazali svojo samoodločbo, morajo to svojo samoodločbo danes potrditi z orodjem. Obnova domov in cest, organizacija delovnih čet za •uspešno izvedbo letošnje košnje in setve, sodelovanje v ljudski oblasti, piemostiti prepad med kmečko in mestno mladino s skupnim: prosvetnim, kulturnim in fizkulturnim delom; to so današnje naloge mladine. Po vsakem referatu se je vneia razgibana diskusija. Zgled smotrnega dela je dala vsej konferenci mladina iz Idrije, ki je povedala tole: »Pri nas v Idriji smo odpravili neenotnost naših organizacij s skupnim delom pri obnovi. V Idriji danes ni mladinke, ki ob torkih in petkih ne bi delala dnevno po deset ur pri odstranjevanju ruševin. Dapčevičem, ki je izrazil svoje globoko prepričanje, da bo Primorska priključena k Titovi Jugoslaviji, se je mladine polastilo veliko navdušenje. Tov. tajnik je zaključil konferenco z besedami: -Porok tega mora biti vaše delo: konkretno delo, določeno število delovnih čet in končno mladinska delovna brigada, ki bo doprinesla svoj delež k obnovi naše porušene domovine.* Pred razhodom je mladina še poslala pozdravno pismo borbeni mladini Banje. S svojo konferenco je mladina Vzhodnega okrožja dokazala svojo veliko vnemo za delo, podala pa je tudi lep zgled dejanske povezanosti vojske in terena. Prehrana za Trst Kondenzirano mleko Od danes dalje bodo mlekarn« zopet dnevno delile kondenzirano mleko, in sicer za sledeče kategorije: 1. za otroke od 1 do 3 let: % litra na osebo na odrezek z datumom delitve; 2, za imetnike bonov za dodatek mleka: 1 liter za osebo na odrezek z datumom delitve. Zaradi vročine so potrošniki naprošeni, da dvignejo obrok mleka do 11, ure. Cena je po 24 lir za liter. Zdrob Dne 19. t, m. se prične delitev zdroba potrošnikom od 1 do 3 lat, in sicer po 2-50 gramov na osebo. Odrezek za vpis, bon za dvig št. 83-84 živilske nakaznice. Denarni zavod Slovenije v Gorici Denarni Zavod Slovenije, podružnica Gorica, posluje odslej v Ljudskem domu, Corso G. Verdi 24 (bivši Trgovski dom). .W.V "»%W.V.*AVW.%V,V.V=V. V.W.V,WAV.'.W Stavka v Furlaniji V Vidmu je 30000 delavcev disciplinirano manifestiralo za svoje pravice - Enako so uspele stavke v Pordenonu, Čedadu in drugod Videm, 18. s. d. V Vidmu je danes od lo. dopoldne nad 30,000 delavcev zapustilo delo ter se zbralo na trgu 1. maja in po sosednih ulicah. Nastopali so v sprevodih z zastavami in transparenti, ki so zahtevali kruha, dela in svobode za ljudstvo, prostost partizanom in zaporo fašistov, odpravo črne borze, svobodo tiska in zborovanja. V sprevodu so odkorakali po ulicah pred delavsko zbornico, kjer- se je posebna delegacija zglasila pri zavezniškem mestnem guvernerju in mu predložila delavske zahteve. Zahtevali so ureditev j -------- delovnega razmerja, podporo svojim ' radrugam, da bi se uravnovesile j UifjFSOHD. S GF00 UOFZO cene in odrpavila črna borza, javna j dela in obnovo pokrajine, demokratizacijo oblasti, osvoboditev Tudi pordenonski delavci so složno in enotno nastopili za svoje pravice. Njihova manifestacija je bila povsem spontana. V sprevodih so s stotinami zastav in transparenti nastopili za ureditev mezd proti črni borzi, proti fašistom špekulantom in izkoriščevalcem, za svobodo besede, tiska in zborovanja, za ljudsko oblast. Enako so delavci v Čedadu in drugih krajih hkratu s stavko dali manifestativao izraza svojemu razpoloženju, svojim zahtevam in potrebam. Industrijska kriza v Brdih In Krminu V parku pred kolodvorom se je j v zadnjem času razpasla črna bor- . ,. j za. Špekulanti so bili ponovno opo- zanov iz zaporov m aretacijo faši- . , . . . ... zorjeni, naj nehajo odirati ljudi, stov, novo ureditev položaja kolo- ... . . , , , iVsi opomini pa so ostali brez has- nov in ppkmcarjev, svobodo tiska, , _T , „ . „ J , . : ka. Nasprotno so se zelenjaski po- besede in zborovanja. ... ... . , .... _ , V, ; sli Je bolj razbohotili. Prišlo je do Delavstvo je s svojim odločnim . . ... , • obračuna, nastopom doseglo, da se bodo v j smislu milanskega sporazuma ure- ! Skupina delavcev je včeraj o-dile mezde tako, da bodo v sploš- i P°ldne na8tcpila 3 vs0 odločnostjo, nem znašale po 100 lir dnevno, da i Rafala je črnoborzijance, ki so Z zastavami na čelu, prepevajoč ; se preskrbovalni zavod postavi pod Iv Pan,cnem zbe/ah na hodimo na delo. Zadale smo si na-! deiaVsko kontrolo, da se valorizira. ! *trani ter 30 VCcino blaga pust Vsa industrija v Brdih tn v Krminu, predvsem tekstilna podjetja, je zaradi pomanjkanja surovin v težavnem položaju. Kaže, da se bo kritična situacija še poslabšala. Zavezniki sicer oblijubljajo, id& bodo preskrbeli potreben obratni matrial, toda do sedaj niso ukrenili še ničesar. Take bodo morala industrijska podjetja na področju tostran demarkacijske črte počasi ustaviti o-bratovanje in se pridružiti podjetjem v Italiji, kjer jih je precejšnje število popolnoma obstalo ter odpustilo delavce. Tudi pri nas se že z vsakim dnem veča število odpuščenega delavstva. Posledice, ki jih bo imela ukinitev obratovanja podjetij, bodo posebne hude za delavski razred. Delavstvo ja že sedaj močno vznemirjeno in nezadovoljno. Sedaj vidi razliko med sedanjim stanjem, ko pada proizvodnja, ko se nihče ne zanima za preskrbo surovin in ko jih je vedno več odpuščenih, ter stanjem1, kc sl je naša oblast takoj po osvoboditvi zadala nalogo čim hitrejše obnove, pospedarstva in industrije, preskrbo potrebnih surovin in zaposlitve vseh razpoložljivih moči. Razvilo se je udarniško delo, produkcija', je naraščala iz dneva v dan in pri marsikaterem podjetju, se je dosegla ali pa celo prekoračila predvojna proizvodnja. Naša oblast je skrbela tudi za dobro prehrano delavstva, ki je sedaj zopet nezadostna. Delavstvo, ki trenutno Je dela v tovarnah z zadnjimi zalogami surovin, se zaveda, da bo kmalu na cesti. Kako se bo rešil ta problem, je zaenkrat vprašanje, Zavezniška vojaška oblast opozarja, da je surovine skoro nemogoče uvažati iz inozemstva, ker je prevoz izredno težaven. ljudi. V odbor sta bila Izvoljena Cok Drago in Lovrenčič Josip, Nato je govoril ing. Grgič o potrebah in stiskah naših živinorejcev, katerim primanjkuje krme za živino. Opozoril je na ukrepe, ki bi jih bilo treba izdati za izboljšanje stanja. Tudi v tej stvari je prišlo do živahne debate. Sestanek je pokazal, da Bi bili po vseh naših vaseh potrebni enaki sestanki. Na ta način •bi se spoznale dejanske potrebe našega kmeta, naredili bi še načrte, kako se bo tem potrebam zadostilo. Internirancem in njih svojcem Slovensko - italijanski protifašistični odbor za Gorico, odsek za socialno skrbstvo objavlja: Prosimo, da se v najkrajšem času zglasijo pri krajevnih NOO in na kvartnih slovensko-italijanskih odborih, odsekih za socialno skrbstvo, sledeče osebe oziroma družine: 1. Osebe, ki so se že vrnile iz katerekoli internacije, 2. družine, katerih člani se Je niso vrnili iz internacije, in 3. družine članov, ki so umrli v internaciji. Goriški dijaki za RK Rdeči križ za Goriško je prejel od goriških dijakov iz čistega doprinosa neke zabavne prireditve znesek 5617 lir za družine internirancev. Predsedstvo se v imenu ob-darovancev toplo zahvaljuje. Loitjersk! zadružniki Pretekli teden se je' vršil v naši vasi dobro obiskan zadružniški sestanek. Tov. Cok je podrobno ob-^ razložil pomen in potrebo ustanovitve kmetijske zadruge za tržaško okolico. Razvila se je živahna debata, v katero je poseglo mnogo Obiava Glede na potrebe prebivalstva, za katerega so nekatere ustanove in obrati tudi v času stavke neobhodno potrebni, je Sioven-sko-italijanska protifašistična zveza odredila, da naslednje u-stanove, delavci in prodajalci delajo: 1. prodajalci časnikov, Z. pri listih nameščeni grafici, 3. pekarne, ki bodo odprte do 8. ure, 4. pogrebna podjetja in 5. sanitetna služba. Protifašistična slovensko-italijanska zveza. 19. julija 191 Miting pri Sv. Ivano Dne 19. t. m. ob 19.30 priredil A. M. (Tržaška antifašistična ®1* dina) miting s pestrim spored«* Nastopali bodo pionirji in mladi*1 Sodeloval bo tudi znani tržaški h mik Angelo Cecchelin. Po spod* ples. Odbor T.A.M. za Sv. Iva«. Poštni promet začasM prekinjen Poštno ravnateljstvo objavlja, 'je poštni promet za Trst i« Trsta začasno prekinjen. 2®rs# preobloženosti poštnih razdelje1* nih centrov. Pričakuje se, da 3 promet prekinjen za kratek &*• Popis gluhonemih in slepih Kot enakopravnim iianom človeške družb«'1 naroda jim je treba omogočiti izobrazbo!" človeka vredno življenje PNOO za Slovensko Primorje ter Osvobodilni svet u Trstu nameravata v doglednem času začeti s poukom gluhonemih in slepih. Glušci in slepci so v vseh dosedanjih režimih prejemali le drobtinice za svoje življenje, bedno so živeli od rojstva do smrti ter bili v breme ljudstvu in oblasti, a ne po svoji krivdi — neizrabljeni po tvornih močeh, ki spe tudi v njih. Redki so bili deležni skromnega koščka kruha, ki ga jim je prav po mačehovsko delila vsaka dosedanja oblast. Ysi dosedanji rezultati šolskega izobraževanja in vzgajanja gluhonemih in slepih po zavodih nazor- Gorišklm dijakom Za vse diljake in učence slovenske narodnosti iz Dorice in nepo- i no dokazujejo, da postanejo šolani sredne okolice, ki ao dosedaj obi-! ljudje brez sluha ali vida tvorni skovali italijanske srednje šole in | elani ljudskega občestva, da lahko se žele s prihodnjim šol. letom vpisati na slovenske srednje šole in za. vse učence iz Gorice in okolice, ki se žele vpisati v slovenske srednje šole, se^bodo pričeli s 23. t. m. v Gorici tečaji a namenom, da se že pred pričetkom pouka pripravijo dijaki za uspešno nadaljevanje študija v materinščini. Vsi dijaki in diijakinje naj se prijavijo pri tovarišu prof. Nemcu, Piazza Vittoria 20. logo, da v enem mescu očistimo naše mesto vseh ruševin.* Skupno delo pri obnovi Mladina z Vojskega je proroča-la: »Naša mladina nekaj časa ni našla pravega razumevanja pri na- Zrinjskem polju pet vagonov pše-nioe, 18 vagonov koruze in 8 vagonov krompirja. Ta mladina, ki rodno-osvobodilnem odboru. Ta je je včeraj rušila, danes gradi proge, nekako pozabil na nas. Pa smo zida hiše in obdeluje polja, šle mladinke kar same do odbora la pojasnile da hočemo sodelovati z ljudsko oblastjo. Dobile smo delo. Danes so s pomočjo mladine obnovljene na Vojskem že štiri hiše.* Tudi cerkljanska mladina ne drži križem rok. V Poljanah je ZSM predlagala krajevnemu odboru, da obnovi požgano mlekarno in postavi mladinski dom. Dom že stoji, manjka mu samo še streha. Mladina grgarskega okraja pridno dela na polju in pomaga pri obnovi. V Lokovcu so vaščani z njeno pomočjo popravili pet hiš. V Srednji Kanomlji je mladina organizirala igralsko skupino, ki gostuje po vaseh In priteguje k delu ostalo mladino. .) ' Konkretne naloge Mladina iz Idrije bo v enem mescu odstranila iz mesta vse ruie-ns, nato bo pomagala pri obnovi cest in pri kmečkih delih. Mladina s Tolminske, kjer so vasi veči- Ko je ob koncu stopil na oder tajnik Pokrajinskega poverjeni- jo zadruge, da se uredijo plače državnim in privatnim nameščencem, da se ustanovi posebna policijska služba za kontrolo nad konzumom kar na mestu. Zavezniška policija, i ki končno ni mogla nastopiti kot I zaščttnica črne borze, je nekatere i črnoborzijance zaprla. Delavci so in oskrbo, da bodo delavci kontro- i se„ iz kolodvorskega parka podal, llrali mirne in pekarne, da se usta- ! na °bal°’ k*r 80 J»WWl cl;nob°‘" novi poseben komisariat za stano- i zl^an3ke ,adje' kinoma večje be. vanjska vprašanja, da se žene, neske jadrnice, da so odplule iz lu- družinske poglavarke, izenačijo z ke' Tako so ea\o: sam la i a - no rešili problem crne borze v Tr- moškiimi, da se zagotovi svoboda tiska, da krajevni osvobodilni odbori nadzirajo posamezne najvaž- štva tov. Perovšek Prance in dejal, • nejše izdelovalnice in prodojalnice da prihaja pravkar z razgovora | živil. Izpolnile so se še nekatere z generalnim guvernerjem Peko j druge njihove zahteve. •iwvw'wwvww,uvwvwvw W.%,AV,V/iW/,^WA,,%%VV Za čast naših žena Dolgoletna in aktivna borba naših deklet v vrstah vojaških formacij na terenu in med postojan- stu, ki se je spričo nje že dolgo zgražalo vse pošteno prebivalstvo. Napad delavcev na črno borzo je zavezniško upravo nekoliko presenetil, ker še danes v svojem poluradnem listu «Giornale Alleatos dokazuje, da današnja črna borza ni več nezakonita 'in jo je zato treba imenovati »svoboden trg*. ■"AV.V. Zakaj ne vidimo več sovjetskih filmov? Sovjetski dokumentarni film | sledeči odgovor: Z ozirom na veli-«Stalingrad» je vzbudil povsod, ko zanimanje za sovjetske filme je kjerkoli so ga igrali, veliko zani- j podružnica ponudila tržaškim kimanje. Z velikim uspehom so ga j nopodjetnikom sovjetske filme je predvajali v Trstu in Gorici. Živo zanimanje najširših ljudskih množic za vse panoge udejstvovanja ZSSR je ravno dokaz, kako so željne zvediti vso resnico o ZSSR. Vseh 25 let fašizma niso zvedele drugega, ko laži in same laži. Danes pa ima. „ jo priliko, da se spoznajo z načinom ^ave glede jezika. Sovjetski film lahko ugode željam svojih obiskovalcev. Vendar je bil do danes na sporedu samo filmi Stalingrad. Za ostale filme se izgovarjajo ,da so dokumentarni filmi in da publiko ne zanimajo. Potem imajo zasedene termine, nadalje pravijo, da so Izpred ajdovskega sodišča Dne 16. julija so bile pred okrajnim narodnim sodiščem za Vipavsko v Ajdovščini dve razpravi v pri- I Ne bomo se spuščali v razpravo t o «svobodn! ljubezni*, toda eno drži, da to niso poštena dekleta, kami okupatorja ter junaško pre- j temveč so ženščine. Vzrok take zanašanje vseh težkoč in trpljenja je j puščonosti je globlji, glavni krivec dvignilo naša dekleta na častno j tega pa je bivša socialna struk- j s°tnosti predsednika in senata treh mesto v zgodovini naše osvobodil-1 tura družbe, ki je javno pospeše-! sodnikov Okrajnega narodnega so-ne borbe, žene so danes enakoprav- j va]a in se ukvarjala s 'takim uma- j Alojz, 5.6.1!)24, Butkovič Franjo, 133.1918, Geluby Franc, 3.8.1896, Cenič Rajko, 8.3.1922, Cerar Franc, 21.8.1921. Cerar Lovro, 4.8.1915, Ce.r-gol Josip, 7.8.1911, C er gol Vlado, 23.11.1923, Cestnik Rudolf, 18.12 1911, Cesti na Maksimilijani, 24.4 1901. Cijuha Franc, 26.2.1921, Cvetko Ferdinand, lV.n. 1921, Čakalo Dušan, 15. 8. 1913, Čampa Adolf, .3.1912, Gosak Viktor, 21-^f oznak Karl, 4.11.1904, Gos‘y hael, 28.12.1907, Grabaner ’ |) slav, 14.11.1924, Graiek Josity 1920, G radi Sar Anton, 26.8.191"' hek Bogomir, 21.5.1923, Gra$'p v ester, 22.12.1905, Gregorič J 20.4.1918, Gri Anton, 13.1. na»i boroi. V ognpu sovražnih strojnic je obdelovala polja, da prehrani avojo vojsko. Štiri delovne bri- sala, kako to„ da tako pogosto pri-! druge priče, ki pri razpravi niso bi-haja v čitalnico, je nenavadna obi-1 le prisotne, skovalka odgovorila, da je se to edini kotiček, ki je popolnoma naš T rst: Slovenija - 0:0 in ni ne omadeževan ne vpliven od j y na-em v,grajanjem poročilu o vse tiste drhali, ki se dants povsod ; drug| nogometnl tekmi med repre-potika in širi »voj smrad daleč n« j stancama Trsta in Slovenije v jo aro j o nemoralno delo s tujimi \ okrog. Mirno je tu kakor v cerkvi | Ljubljani nam je pomotoma izostal svojo čast in tudi sedaj nadaljuje- ...... . .. _ star 13 let; videli so ga 17. t. m. 122.11.1904. Čampa Leopold, 28.5.1909, njih tudi precej fizičnih naporov, ob ko u na i Canzefc Franc. 13.2.1908, Canzek presenetljive uspehe. Vaja so izva- , /J , j Ftxmc i5>2.1908, Cc.de Alojz, 15.6 gade ao v enem letu pridelale na ljubezni. %WA"AVW,V.V. VW,V.-» Boris Oorbatov vojaki, češ da je pač čas svobodne iW in čldvek se rad zasanja v našo epi- j podatek o rezultatu tekme. Zaključno preteklost. j čila se je neodločno — 0:0. Kulikov prema v svoji Pograbil je puško in Jo odprl. Prašna in zarjavela je bila. »Preje tega pri Nemcih nisem videl Rja*. Ce mu je kdo ugovarjal, da se Nemci znajo še vedno boriti in da se pri njih la • .0 veliko naučimo, (>• dejal: »Nič hudega, oni nas bodo , 1 vadili, kako se je treba boriti, mi jih bomo odvadili za zmeraj*. Tudi nemške ujetnike je videl. Strgani, revni in ušivi so se gnetli okoli ognja. Ne ljudi, uši je vide. v njih. Komisar »e je pogovarjal z ujetniki. A Kulikov ga je opozoril: »Tovariš komisar, nikar se Jih ne dotikajte. Sami ušivci so.» Nekoč, ko jih Je peljal na zaslišanje, jim je govoril: »Ti si mislil torej pokoriti Rusijo? Zmagovalec! Kako boš tl premagal Rusijo, le kako, revše! Razumeš!* Nemec je le buljil vanj. Kulikov je zamahnil z roko. \ Ze je hotel dvigniti pokrov in jo rešiti, tedaj je obstal, na skrinji je ležala mina. Kullkovu se zmrači o-biaz, pogladil je mačko in siknil. »Ej Nemec, dobro »i pogruntal. Res sem dober, vsaka živalca se mi smili, toda ti mi nikar ne pridi v roke, za te nisem dober!* Aleksej Kulikov ubije dezerterja. Mrtvih in ujetih Nemcev ru vražll, le one s strojnicami. : Na Bažič so naši zavzel! vas, ki 1 je bila skoro samo še pogorišče. j Ze od prvega dne vojne se je Ku V neki koči, ki je ostala nepo- ' likov želel pogovoriti s kakim roia škodcvana, »o se valjali ostanki ne- ; kom. Ce že ne sovaščana, bi j njali okrog in ze veselili, je Kulikov davne gostije. Na jelki ao visele še vsaj rad našel Penzenca. Brez konca! opazil vojaka, ki je stal ob strani Rojakov ni našel, pač pa prijatelja. Nihče ni mogel razumeti, kako sta se moglia sprljateljiti Kulikov in Afanasij Dubjaga. Najslabši človek v četi je bil prav ta Dubjaga. Strahopetec in samotar. . Najmanjše Skorje ni delil in mor-čijam se ni smejal. Ce si ga uaaril po rami, je bil užaljen. Čuden človek Je bil. Nekoč, ko je prišlo s pošto veliko pieem ln 30 se vsi dre- j ali skladno in brez napak, poleg tega pa so pokazali tudi mnogo razumevanja za pravilno disciplino, ki je pri telovadbi nujno potrebna. Prepričani smo, da bodo nalogo, ki so jo prevzeli, opravljali z istim veseljem, ki ao ga pokazali pri tečaju in bo na ta način zajamčen uspeh njihovemu delu. Dubjagl Skrbel je zanj kot pestunja, celo v boju je mislil nanj, nase ! 1921, c eh Karlo. 2.11.1891, Cama- : vlak. Deček je nem, nenormalen, oble- , J :ar Rudolf, 23.12.1921, Černač Ra- ven v svetlorjavo platneno suknjo, j do m2.192l, Cernušak Gustav, 8.3 brez srajce in bos; ima svetle oči 1913i Co/c Cvetko, 26.7,1923. mongolske oblike, majhne postave. 1 Dadič Vitko, 27.11.1907, Debelak Kdor kaj ve o. njem, naj javi na | Anton, 7.7.1925, Dejak Otmar, 6.8 železniško postajo v Miramaru ali I 1922, Delaja Ivan, 15.12.1876, Dem- pa na oglasni oddelek »Primorskega Dnevnika*. Kulikov je večkrat prišel lačen in premražen z Izvidnice, le pojedel nikoli. Kako je, .so ga ubili ali ra- bi kaj In zaspal. Pa so mu rekli, igračke, na mizi ao bili ostanki jedi in kozarci, polni neke zlate tekočine, konjaka. Harmoniko si videl na prvi pogled. Vzemi, igraj, jej, poj in veseli se! Stari borec Kulikov se je samo nasmehnil nemški neumnosti. Sa-par je odstranil mine z jelke in har bi se pogovarjala o rodnih krajih se spominjala znanih kmetov in o-krožnih načelnikov. Se o zdravniku, logarju in mlinarju, agronomovem konju, o vseh pogrebih, gostijah in svatbah zadnjih 20 let bi kramljala. Ce bi njega ubili, bi rojak sočutno in ganjivo pisal ženi, ker 90- monike. »Oh, ti! Mlsiil si, da se bo čutje bo ženi v uteho. Rus ujel na žganje! Zmotil si se!» j Kamorkoli je prišel, je najprej Nenadoma je nekaj žalostno za- vprašal, ali je kdo iz Penze. mijavkalo. Nekje je jokala mačka. «Kje si dragica?*, jo je iskal. Oprezno je prišel do škrinje, odkoder je prihajalo mijavkanje. »Ubožica! Kdo te je zsprl v •»krl-I njo-* »Da, tu smo vsi Penzenci, eni z Dona, drugi z Urala. Imaš kaj tobaka, rojak?* Kulikov je izvlekel mošnjiček ln sc žalostno »mehlje!: »M'" '! sem, "H ste morda Penzer^* »Ljubi človek, kaj tebe nič ne zanima?*, ga Je nagovoril. Dubjaga ga je pogledal ln liho odgovoril: »Nihče mi ne bo pisal*. »Ti ubogi revež*!* jo zamrmral Ku ilkov. Pravijo, tovariš deli s teboj poslednji ščepec tobaka. Kulikova tobačnica je bila vsem odprta. In še pravijo, tovajlš te reši v borbi, Kulikova so mnogokrat rešili neznani borci, niti njih imena nrl vedel. Vojak na fronti živi brez žene ir. brez otrok. Njegova duša 1e polna neznance, i. Vso to neznanosl je Kulikov dajal ubogemu človeku — nili? V odmorih se je z njim brez konca menil o domu jrr domačih, o gospodarstvu, o tem, kako so živeli pred vojno. O gospodarstvu je Kulikov moral govoriti na dolgo in široko. Ni se izmišljal in ni sanjal. Koliko delavnikov je izgubil zaradi te pto-kiete vojne. Kakorkoli računa, vidiš, kako dobro je živel pred vojno. Dubjaga, sl je obje! kolena inr se razgovoril o svojih. Družina je o-stala pri Nemcih. Kako žive tam, so še živi? Zena je bila lepotioa, a sedaj je gotovo že starka. »Čakajo me... Vsak dan teče sinček na polje: že gre očka?* »Ne pričakujemo samo tebe, nas vse čakajo. Kaj bi tl sam? Počakaj, zbrali bomo vse sile in nagnali Nemce, pg boš doma*. V dolgih nočeh je Dubjaga pritajeno jokal. Takrat se je Kulikov Vedno Zbudil ln ga tolažil. Ni prenesel solznih moških oči, a Dubja-gi je tudi solze odpustil. Prav vse mu je odpuščal, kot mati boječemu sinu. da mu je Dubjaga kosilo vzel. Kulikov Je šel k Dubjagl, ta jc molčal. Njegova menažka je bila prazna. »Si tl pojedel?* Dubjaga ni odgovoril. In Kulikov sc je zavil v plašč ln lačen zaspal. Tudi to mu je oprostil. »Srečen je, če kaj poje. To njegovo edino ve iar Fortimat, 9.7.1901, DemSar Mirko, 4.11.1916, Dvctak Milan, 26.4 1913, Divijat Viktor, 24.7.1906, D0-bersek Ivan. 1.6.1923, D ob mik Anton, 26.4.1904, Dobravec Ludvik, 26.9.1922, Dobrila Jožef, 8.11.1918, Doleno Anton, 13.7.1926, Dolinar Janez. 13.12.1927, Dolinšek Aleksander, 5.2.1929, Dollniek Anton, J4.1 1911, Dolin Sek Mihael, 29.9.1907, Dragovan Martin. 3.11.1924, Drech-slar Jurij. 8.4.1913, Dremelj Anton, 21.7.1895. Drobnik J oje TRŽAŠKI RADl" Spored za četrtek, 19- j 6.58 otvoritev, 7. giastaa z* ,<• jutro, 7.10 napoved sporeda, "'A ročila v italijanščini, 7.30 v slovenščini, 7.45 jutranji ročila v italijanščini, 7.30 - - c 301 pesmi, 8, kmetski sekstet, »■ ključek. 12.28 otvoritev, 12.30 mel' romance, 13. napoved časa ročila v italijanščini, 13.15 1 v slovenščini, 13.30 radjlsKi orkester pod vodstvom dm Erlacha, 14.10 obvestila 14.30 zaključek. 18.28 otvoritev, 19. obvesti'® com, 19.20 »Sodobne sinfonij®Jj davanje Vladimira Llalnni, ' fonlčni jazz, 20. napoved poročila v italijanščini, 20.1» čila v slovenščini, 20.30 St. „ zbor, 21. koncert za viole 1» ,!V (Ferettj ln Vlozzi), 21.30 šl. — Sporočiti na »Soški 1 ali družini Pegan v Potoi®*’ šlcl okraj pri Ajdovščini. LAZAR MARTA, roj. 2% Wj internirana v Sloziji št. 73sžjA D. — Pinko, Trst, vi« ro 49. selje* ga je branil pred tovariši. 14.8.1911, Ferenc Alojz, 1 , * J F 1 Upu' Franc, 21,7.1919, Fink Alojz, Drugič se jc Dubjaga pokazal 5e 20.11.1923, Fir Janez. 4.9.1918, Flere podlejšega. Padla sta v nemško za-lJandvjd 1S 51!m pvlrtun peteP, sedo. Kulikov je boj sprejel, čeprav j pj 4 i9j2 Frece Bini, 181.1887, Fre- sta bila wtma diva proti sedmim. »Z j Juriij. 4.5.1915, Frelih Franc, _____________________________________ - bajonetom ne boš zmogel, s kopi-! 7.4.1921, Gandc Aleksander. 25.10. HROVATIN EMA, roj. ^94- tom tolči!*, je zakričal Dubjagl in j 1921, Gašperin Franc. 23.11.1920, odpeljana v Nemčijo 31. Bro zapazil, da ga ni več. Jo Je že po- - Gaipertn Anton, 8.2.1912. Georg : s,t«nt 2 Ersnonlazer ... braj j Maks, 29.9.1901, Gerdovich Bruno, ' . -. 18.10.1914, Germel Viktor, 27.7.1905, »Je to tovariš?*, je pomislil. Nem- , Glavnik Matija, 11.2.1903, GUnig ci bo pritiskali. Tudi tokrat je ostal ( 1-10-18Mi Gnbec „ihae, ^ 1899, Gobec Miroslav, 22.7.1904, Go-deo Janez, 27.10.1921, Godlar Alojzij, 18.3.1917, Golc Franc, 10.2.1914, Gole Joief, 19.3.1922, Golič Anton, 1.5.1911, Golobič Ivan, 3.3.1926, Go. reno Anton, 26.5.1923, Gorioti Marijan, Gornik Franc, 30,8.1902, Gor-(Nadaljevanjej nik Ivan, 23.2.1909. Gornik Rudolf, živ, le desno roko so mu morali zakrpati. Tudi vse to je odpustil Du-tjagri. »Kaj ti dragi? V boju človek ne zapusti tovariša*, ga Je poučil. »Njegova duša je plašna, pa jo Je pobral*. 2, Frauenlagor Bloc.k 8 A, Ausohvvitz. — Opčine, via Frosecco 7. MARIJA BAVDEZ. to)^ 1921, odpeljana lz Gor čl jo 10. 1. 1945. - Brezov**1 via Carpaccio 5. Ventllirano žveplo PjJ TRST, VIA TARABOf ^r Odgovorni urr<"11'^ JOŽE KOREN