ti sblMunnente Leto XXII., št« 267 Ljubljana, petek ge. novembra 19410DEI Cena cent. 80 uprav iiistvu tluoiluu fumuiicv* glia i. Ieletoc h. 11-22. U-2S M-24 tasrraccu oddelek Lrnbltaoa Kuccraijer« «rfi- ca 5 — Telefon ta. il-23 »1-26 Pooraioica Nove mesto: Uubllanska cesta 42 (ta c una: a Lrub I lanske pokra iioc oci poSmo čekovnem avodo *t 17 749. a ostale Icraie Itatm nun "nrt P"« It MJiufSlVO a J« Uit u hj Italiie in inozemstva ima Urion« O^ihhlioti Iralian« "i \ MTLANr. ltbi|i »** k dio razen p o n e d c I f k a Naročala« auli neitcoo Li> 18-— m inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50. Uredoiitvo: LMtiiuM. Pnccmneva ulica teev. 5. telefon fcev 51-22. 51-23. 31-24. _Bokopm » e ne » r » < i i o. CONCESS IO N AR! A ESCI.LSIVA pej U pob- bliati dj provetuenza italiana ad estera: Union* Pubhlicita Italiana S A MILANO ESficace attivita delFaviazione in ASrlca U« incrociatore leggero ed un cacciatorpediniere CJlpiti lungo le coste Ubiche — Continui attacchi contro le forze avversarie in m srci a e contro 1 campi d'aviazione II Quartier Generale delle Forze Armate coraunica in data di 19 novembre 1942-XX'. 31 seguente bollettino di guerra n. 908: I niovimenti delle truppe italo-gerniani-phe in Cirenalea si svolgono regolarmente. Azioni dell'aviazione britamuoa sono stale efficacemente contrastate: quattro «Hur-rioane« risultano distrntli dalie batterie ©onfrroaeree. Lungo le coste libiche bombardieri te-desehi hanno ripetutamente colpito un incrociatore leggero ed un cacciatorpedi-iiiere. Nel Nord Africa Francese furma/ao..i dell'Asse attaceavano forze avversarie in marcia e campi tli aviazione. Velivoli nemici hanno cffettuato questa notte un'incursione su Torino: sono segna-lati danni sensibili a fabbricati civili c al-cuni incendi. prontamente domati. Le vit-time fra la popolazlone sono 24 tuorti e 52 feriti. I notni e cognomi verranno pub-blicati sui giornali locali. II contegno della popolazione e stato calmo c disciplinato. si© delovanje letalstva v Afriki Lahka križark a in rušilec zadeta vzdolž libijske obale — Neprestani napadi letalskih skupin Osi na sovražne čete na pohodu in na letališča Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 1W, novembra naslednje 908. vojno poročilo: Premikanju italijansko-nemških čet v Cirenaiki sc v redu razvijajo. Akcijam britanskega letalstva smo se uspešno upirali: protiletalske baterije so uničile 4 letala tipa Hurrican. Vzdolž libijske obale so nemški bombniki ponovno zadeli neko lahko križarko in neki rušilec. A" francoski Severni Afriki so letalske skupine Om napadale sovražne ol>o-rožtne sil« na pohodu in letališča. Sovražna letala so preteklo noč izvršila letalski napad na Torino, zabeležena je občutna škodo na civilnih poslopjih in nekaj požarov, ki so bili takoj pogašeni. žrtve med civilnim prebivalstvom znašajo 24 mrtvih in 52 ranjenih. Imena teh oseb bodo objavljena v domačih listih. Zadržanje prebivalstva je bilo mirno in disciplinirano. Po!jjiwticč|e lavalu Vichv, 19 nov. s Ministrstvo za informacije sporoča: Ministri in državni pod-tajniki so se zbrali k posvetu pod predsedstvom maršala Petama. Ob koncu zasedanja je bilo sklenjeno objaviti v uradnem listu naslednji zapisnik seje, podpisan od maršala Petaina in šefa vlada Lavala: »šef vlade je poročal o političnem in vojaškem položaju na podlagi obvestil admi- rala Platona, ki jih je prinesel s svoje nedavne misije v Tunisu. Spričo izrednih okoliščin se je maršal Petain, ki bo še nadalje predstavljal francosko suverenost in kontinuiteto domovine kot šef države odločil dati šefu vlade Lavialu potrebna pooblastila, ki mu bodo omogočala naglo in v vsakem trenutku ter povsod obvladati težkoče, ki jih sedaj preživlja Francija« Vichy, 19. nov. s. Poročajo, da sta de-misionirala admiral Euphen, državni tajnik za mornarico, in državni tajnik za promet Dibrat. Na njuni mesti sta imenovana admiral Abrial, državni tajnik za mornarico, državni tajnik za industrijsko proizvodnjo Dichelonne pa bo prevzel posle državnega tajrnka za promet. Finančni minister Ca-tala je prevzel tudi ministrstvo za narodno gospodarstvo. Španija ne zaupa aitglo-ameriškim obljubam Madrid, IS. nov. s. Glede dekreta o delni mobilizaciji, Id ga je Franco podpisal, poudarjajo v tukajšnjih krogih, da ta ukrep izraža špansko zadržanje glede angloame-riših zagotovil z ozirom na pravice nevtralnih držav in zlasti na ozemlju Španije in španskih interesov med sedanjimi operacijami v francoski Severni Afriki. Dodajajo še, da je, čeprav je general Franco sprejel zagotovila, vendarle bolje, zaupati lastnemu orožju kot besedam drugih. Nezlomljiva skupnost Osi Dogodki v Afriki so še v polnem razvoju in ni si mogoče ustvariti že sedaj povsem jasne slike o njih nadaljnjem razpletu, vendar pa je že sedaj izven vsakega dvonta, da je njih pozitivni rezultat za države Osi — ne glede na potopitev skoro tretjine vsega prevoznega brodovja An-glosasov — v tem, da se je le še bolj poglobila že. itak trdna skupnost Osi, ki je skupnost čustev, idej, volje in naporov za dosego končne zmage. Prav tako nezlomljiva pa je tudi skupnost, ki veže države Osi z Japonsko v okviru trojnega pakta. Nihče. bolj od Anglosasov samih ne čuti tesne povezanosti med japonskimi uspehi na južnem Pacifiku in uspehi osnega letalstva in podmorniškega orožja na zapadu. ki so vsemu svetu dokazali, da je evropska trdnjava pod vodstvom Osi zares nezavzetna. Kar velja za Anglosase na splošno, pa velja še prav posebej za Zedinjene države Severne Amerike, ki so sedaj zaposlene kar na dveh bojiščih, pacifiškem in atlantskem, ne da bi se mogle odtegniti svojemu angažiranju, kajti tako na enem kakor na. drugem bojišču so sile Trojnega pakta poskrbele za tolikšno zapletenost Američanov v boje, da zanje poti nazaj ni vec. V obeh primerih so Zedinjene države navezane predvsem na svoje brodovje kot bojno in oskrbovalno sredstvo, a prav to jc izpostavljeno sedaj najhujšim udarcem ln izgubam. še pomembnejši od teh materialnih uspehov Osi in Japonske pa je psihološki uspeh Osi v Evropi, ki predstavlja dejansko najhujše razočaranje za Anglosase. Direktor j-Deutsche Allgcmeine Zeitug« Silex je v rvezi z novim razvojem na sredozemskem področju zapisal te dni med drugim: »Severnoameriški napad na Sredozemlje je na najbolj viden način poglobil skupnost usod obeh sil Osi. Ta skupnost je našls med di-ugim svoj izraz v tovariški vzajemnosti protiukrepov na morju, v zraku in na kopnem. Razširja pa se na vsa živben.i-Kka področja, od bojišč do notranje fronte, od poljedelske proizvodnje do oboroževanja in sploh vsega vojnega gospodarstva obeh narodov... Za sovražnika so to huda razočaranja. Svoje mostišče v Afriki bodo morali Američani braniti po dolgih la nevarnih pomorskih poteh. Sovražnik sr je sicer izkrcal, toda borba se šele sedaj začenja.« S svojimi jasnimi in odločnimi izjavami je podrl vse sovražne utvare tudi nem-8ki propagandni minister dr. Gobbels. V svojem govoru, ki smo ga v Izvlečku že objavili, se je med drugim dotaknil tud) vprašanja notranje strnjenosti nemškega naroda in je v tej zvezi pribil, da predstavlja nemški narod danes, kakor včeraj, »ogromno moralno trdnjavo, ki je nihče ne bo mogel napasti«. Dr. Gobbels je v tem pogledu opozoril tudi na bistveno razliko med nemškim položajem leta 1917 in današnjim, ko je dejal, da je bila pred 25 leti morala nemškega naroda močno izpod-jedena, medtem ko je danes ne le povsem nedotaknjena, temveč celo tako visoka kakor še nikdar doslej v nemški zgodovini. To pa iz dveh razlogov: zaradi tesne povezanosti vseh Nemcev na osnovi narodno-socialističnih idealov in pa zaradi trdnega prepričanja vsega nemškega naroda, da je zmaga samo še vprašanje časa. To prepričanje ima svojo utemeljitev v dejstvu, da se ofenzivna sposobnost nemškega orožja doslej ne le ni zmanjšala, temveč se je celo povečala. Glede anglosaškega poskusa v severni Afriki pa se je dr. Gobbels omejil le na ugotovitev, da predstavlja poskus otvoritve drugega bojišča, a ostalo bo samo pri poskusu, kajti evropska celina je danes nezavzetna trdnjava, ki lahko ofenzivno nastopa navzven v vse smeri, ki pa ji od zunaj nihče ne more do živega. Ta neza-vzetnost ne izhaja le iz materialne obrambne pripravljenosti evropskega kontinenta, temveč predvsem iz njegove duhovne pripravljenosti. ki je dosegla svoj višek prav A" noporušni in nezlomljivi duhovni skupnosti obeh velesil Osi. ki je dovolj močna, da lahko prestane vse preizkušnje. Absolutna zvestoba Madžarske do Osi Budimpešta, 19. nov. s. Nocoj se je sestala zbornična komisija za zunanje zadeve Razen članov komisije so prisostvovali sej,- člani vlade, ki jim je predsednic vlade in zunanji minister Kallay podal izčrpno poročilo o zunanje-političnem položaju. V zborničnih krogih se naglasa eno-dušno pritrjevanje, s katerim so navzoči vzeli na znanje Kallayeve izjave, ki je med drugim še enkrat ugotovil neomajno premočrtno jn dosledno dosedanjo zunanjo politiko v]ade. Ta politika temelji na absolutn- zvestobi državam Osi, s katerimi se Madžarska bojuje proti boljšev:zmu. Jutri bo predsednik vlade goyoril o istem predmetu pred senatno komisijo za zunanje zadeve. Huda eksplozija v stock-holmskem pristanišču Stockholm. 19. nov. s. V prosti luki stockho]mskega pristanišča se je primerila huda eksploziija v tovarn- za acetjlen. Skoro vse naprave te tvornice so zletele v zrak pr,j čemer je bilo 14 oseb ranjenih, med tem; 2 težko. Uspešni boji na vseh ruskih bojišč h Pri Tuapseju uničeni sovražni oddelki — Rumunski uspeh ob Donu Sovjeti so povsod utrpeli hude izgube lz Hitlerjevega glavnega stana, 19. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V bojnem odseku pr; Tuapseju so bfli deli sovražnika obkoljeni in uničeni. Novi hudi napadi so bili včeraj zavrnjeni tudi vzhodno od Alagira. obenem pa razbita zbiranja čet s topniškim ognjem in v letalskih napadih. Bojna letala so razen tega kljub slabim vremenskim razmeram z dobrim učinkom bombardirala sovjetske baterije in železniške cilje. V Stalingradu borbe napadalnih oddelkov. Rumunske čete so na frontj ob Donu zavrnile več napadov, prj čemer so prizadele sovražniku znatne izgube- Nove borbe so tukaj v teku. Ponovni sovražnikovi napadi so bili zavrnjeni tudi na Kibitjcm polotoku. V hudih obrambnih borbah zadnjih dni sc je na odseku pr; Volhovu posebno odlikoval bataljon gorskih lovcev iz Berchtes-gadena. V tem odseku je sovražnik napadal z 9 bataljoni strelcev, podprt z močnj-mi oddelki oklapnega orožja. Po štiridnevnih ogorčenih borbah od moža do moža so se vsi napadi izjalovili ob izredno krvavih izgubah za sovražnika. V Cirenaiki so sc nemško-italijanski od- delki dalje odločili od sovražnika. Hitra nemška bojna letala so napadala oklopne izvjdniške vozove in motorna vozila sovražnika vseh vrst. Prj napadih na sovražno mornarico na morskem področju okrog Dcrne sta bila ena križarka in en rušilec hudo zadeta v letalskih napadih. Nemško jn italijansko letalstvo je bombardiralo pristaniške naprave v Banj ter motorizirane sovražnikove sile na alžirsko-tuniškj obali. V borbi protj nekemu konvoju pred Ca-sablanco je nemška podmornica potopila sovražno ladjo. Pri napadih angleških letal na pristaniške kraje zasedenega zapadnega ozemlja je imelo francosko prebivalstvo velike izgube. Tri sovražnikova letala so bila sestreljena. Sovjetski poraz pri Ilmenskem jezeru Bethn, 19. nov. s. Kakor sc jc izvedelo danes dopoldne iz vojaškega vira, so trenutno na odseku južnovzhodno od Ilmenskega jezera v teku operacije, ki pomagajo izboljšati nemško bojno črto Na tem od seku so bi'lc včeraj zaposlene v borbah tri čete nekega grenadirskega polka, ki so na- stopile proti sovražnim postojankam na nekem hribu, ki je bil močno zastražen s sk> vra/no posadko. Navzlic silovitemu zapornemu ognju. ki so ga rdeči spustili proti nemškim napada>lccm, se je tem poslednjim pcwcči'lo po srditih bojih, ki so se med drugim bili tudi na nož. pregnati sovjetske četo z njihovega utrjenega sistema, pri čemor <■*> dosegli tudi taktično zelo važne kote. En sam bataljon grenadirjev jc v enem dnevu zasedel 125 trdnjavic. Sr.vražmk je pustil na terenu nad sto mrtvih in v iike količine vojnega gradivu. Zajetih je bilo tudi mno ujetnikov. Odbiti savjetski napadi na Hr.skeni 3<»$eku Helsinki, 13. nov. s. Poročilo finskega vrhovnega poveljništva javlja, da je so-vražnik v zadnjih 24 urah dvakrat napadel na fronti v Karelski ožjni in je bil obakrat gladko odbit Na front Aunuške ožino so finske četo odbile majhne sovjetske oddelke, ki so bli na oborož.enem izvjd-n;štvu. Na ostalih frontah in odsekih so delovale patrulje Finsko protiletalsko topništvo je zrušilo nad Karelsko ož no dve sovjetski letali. Lovsko letalo »i 163« je strmoglavilo v neko jezero, lovsko letalo »Mig 3« pa je treščilo na tla. roslava obletnice sankcij Resnobni obredi in mnažestvene manifestacije po vsej Italiji — Nezadržni pohod mladih narodov Rim, 19. nov. s. V vsej Italiji so proslavili sedmo obletn!co sankcij v tako gorečem ozračju, kakor tedaj, ko se je nedvoumno dokazalo, kako črti sovražnik našo Domovino. Kakor tedaj je italijanski narod pod vodstvom svojega Duceja v neizprosni vojni proti istemu sovražniku, v vojni, ki se bo zaključila z najsvetejšo zmago za Domovino in za ves svet. Razlogi, ki so povzročili gospodarsko obleganje Italije leta 1935. so isti, ki so povzročili vojno na vseh kontinentih, predvsem popolno in neizprosno zanikanje pravice do življenja mla.lih in proletarskih narodov in zanikanje revolu-cionanvh načel za socialni in kulturni napredek človeštva. Ti narodi in te revolucije ki so dokazale, da se mora orožje senilne dekadence razbiti ob krvi m ideji. Pot mladih narodov je usodna in božanska pot. V vseh mestih in vseh naseljih kjer bije velikodušno italijansko srce je bila proslavljena v neločljivi skupnosti vere, ilealov in volje z resnobmmi obredi in množestvenimi manifestacijami sedma obletnica sankcij. Pred spominskimi ploščami na italijanskih občinah, ki spominjajo na krivično ženevsko dejanje, so defilirali oddelki mladinskih organizacij. Na sedežih federacij in Fašijev so zvezni tajniki in tajniki Fašijev svečano nagradili tiste, ki so v letu XX. prispevali s svojo iznadljivostjo k narodni gospodarski avtarkiji. Izrednega pomena so bili obiski fašističnih obiskovalk pri narodnih ranjencih v bolnicah in okrevališčih. Obiskovalke so ranjencem prinesle tolažilno besedo Stranke in njene darove. Obiskale so tudi družine padlih in j'm izrazile solidarnost vseh italijanskih žen. V glavnih pokrajinskih mestih so narodni zavodi za fašistično kulturo priredili patriotične sestanke na katerih so se obujali spomini na politične in zgolovmske razloge, zaradi katerih je nastal prvi angleški poizkus zaustaviti pohod mladih narodov. Močen odmev proslave v nemškem tisku Berlin, 19. nov. s. Manifestacije, ki so sc včeraj vršile v Italiji o priliki sedme obletnice sankcij, so naietele na velik odmev v tukajšnjih listih ki ob tej priliki opozarjajo na ponosno zadržanje fašistične Italije pred sedmimi leti preti koaliciji 52 sovražnih držav ter na nezlomljivo voljo italijanskega naroda, da bi korakaj do kraja v popolnem zaupanju do Duceja. Isti ponos in ista borbena volja kakor tudi ista gotovost glede končne zmage prevevajo tudi danes kakor tedaj vse Mussolini je ve Italijane. Rimski dopisniki lisiov »Volkischdr Beobachter«, »Deutsche Allgenieinc Zeitung« in »Lcknlanzc-iger« po-dajajo izčrpno poročilo o manifestacijah ki sr včtrai bile v raznih italijanskih mestih ter podajajo v daljšem izvlečku govor ministra Grandi ja. pri čemer poudarjajo zlasti dejstvo da ie italijanski narod, strnjen okrog svojega Duceja. bolj ko kdaj koli odločen, da se bori z železno voljo, dokler nc duseže neogibne zmage. Rum*snsko občudovanje fašistične vzgoje Bukarešta, 19. nov. s. Ravnatelj lista »Actiunea«. k se je nedavno vrnil iz Italije, je začel objavljati v svojem listu članke o Italijf leta 1942 Kaj sta naredila Duce in Fašizem za Italijo, se čuti in se vid: od prvega stika s to čudovito državo, čitamo v prvem teh člankov. Pisec opisuje vse. kar vzbuja pozornost potnika, od policije na vlakih do zadržanja uradnikov in potem nadaljuje: »Novi in mogočni ritem k; ga je Duce vtisnil Italiji, živi v vseh organih te države ter je razlaga za napredek v letih od pohoda na Rim. Kakšna velikanska razlika je med Italijo izpred leta 1920. in današnjo Italijo! Kakšen duhovni prepad je med defkom, ki jc živel v splošnem javnem neredu, in dečki, ki se vzgajajo v današnjih šolah, kjer se jim predvsem vzbuja čustvo časti za domovino in za hierarhijo! Kakšna je razlika med tedanjimi bednimi šolami in šolami, ki j h je ustvaril Fašizem in ki so polne življenja in luči! Skrb, ki jo jma Režim za mladino, smo posebno jasno videli ko smo obiskali mornariški kolegij GILa in pomorsko akademijo v Livornu, kjer se vežba italijanski mornariški naraščaj, kakor tudi v obrtnih šolah Fialovih tovaren in tovaren Ansal-do, Breda itd., kjer se vežbajo bodočj dela vci-specialist i. Videli sme, da hoče Fa--šizem ustvariti iz mladeničev može, sposobne za opravljanje poklica s katerim Koristijo Italiji in človečanstvu. Fašistični režim — zaključuje pisec — je realističen in naroden v vzgoji svojih ljudi.« Angleške grožnje nevtralcecn Rim, 18. nov. s. >Daily Mails piše o sedanjih dogodkih in o položaju nevtraicev: Ne smemo pozabiti, da nevtralni narodi v teh treh letih vojne niso dobili občutka, da se bo vojna končala z zmago Angloame-ričanov. Ti narodi so bili priča dolge vrste vojaških uspehov Osi in zaradi tega se ne smemo čuditi, da so skeptični glede naše trditve o naši končni zmagi. Mi moramo pustiti v miru nevtralne narode, dokler bo Os dejansko v premoči, potem pa bomo morebiti tudi z njimi obračunali. Lakota v Indiji Stockholm, 18. nov. s. V Indniji vlada največja beda med domačim prebivalstvom, kakor poroča dopisnik lista »Afton Tid-ningen«. Samo v pokrajini Bengaliji jc več milijonov ljudi, ki jim preti smrt od lakote zaradi pomanjkanja živil ali zaradi draginje. Zasebna špekulacija, ki je organizirana v trustu, je nakopičila ogromne količine riža in drugih nujnih življenjskih potrebščin ter jih odvzela splošni potrošnji. Angleške oblasti so skušale ublažiti draginjo, toda brez uspeha. Slaba uprava je izredno kočljiv položaj še poslabšala. Med prebivalstvom vlada veliko nezadovoljstvo in indijski tisk obtožuje vlado, da ničesar ne ukrene. Uporniško gibanje je v polnem razvoju in krvavi spopadi sc dogajajo povsod med Indijci, ki se žilavo bore za neodvisnost, ter vojaškimi silami in angleško policijo. Izstradano prebivalstvo pa tudi protestira in v več industrijskih krajih so nastali zaradi tega novi nemiri. Princesa Piemosttska med ranjenci Rim, 19. nov. s. Nj. Kr. Vis. pietnotska princesa je obiskala vojne ranjence v vojaški bolnišnici Ceio ter si obenem ogledala delo prostovoljnih bolničark italijanskega Rdečega križa. Poročilo hlerarhom Bergamske pokrajine Bergamu, 19. nov. s. Podtajnik Narodne fašistične stranke dr. RavasSo je imel tu poročilo 1200 fašističnim hierarhom glavnega mesta in p okraj in c v LLktor*kwu domu. I*o poročilu Zveznega tajnika Sansc-polkrista Guliarinija je Podtajnik Stranke govoril hierarhom o nalogah sedanjega trenutka, pri čemer jc pohvalil strnjeno*t, delavnost in vero be-rga ruskega tašizjna. Poročilo se jc začelo in zaključilo z navdušenimi manifestacijami Duccju in s prepevanjem revolucionarnih himen. Po poročilu si je Podtajnik Stranke ogledal bataljone GILa, ki so malo prej defiiLra;li pred spominsko ploščo, posvečeno krivičnim sankcijam. * Argentinski listi o pogrebu Eksc. Maltrana Buenos Aires, 19. nov. s. Vsi listi v Argentini objavljajo dolga poročila o sveča-te.m pogrebu argentinskega veleposlanika Eksc. Maltrsna. Poudarjajo, da se je pogreba udeležil grof Ciano, kot zastopnik Duc-ja in z njim najvišji državni predstavniki in prvaki stranke. Listi poudarjajo tudi, da je ves italijanski narod sožaloval ob izgubi, ki je zadela prijateljski narod. Patriotični duh italijanskih vojakov v ujetnžšvu Lizbona, IS. nov. s. Po vesteh, ki so jih objavili sami angleški listi, je patriotični duh italijanskih vojakov v angleških koncentracijskih taboriščih na višku. s Times: poudarja, da je že tnnogo ujetnikov šku-falo pobegniti. Poizkusi so na dnevnem redu, piše list, zlasti v nekem taborišču ob vznožju Himalaje, številni so tudi kolektivni protesti Italijanov zaradi angleškega nespoštovanja mednarodnih predpisov in konvencij glede vojnih ujetnikov. Madžarsko-hrvatski sporazum o pravni pomoči Budimpešta. 19. nov. s. Začela so ?e madžarsko-hrvatska pogajanja za sklenitev sporazuma o pravni pomoči med obema državama. Madžarski minister pravde je danes naznanil v zbornici, da bo sporazum podpisan v Budimpešti v prihodnjih dneh. Arabski odpor proti angleškim in ameriškim načrtom s Palestino Ankara, 17 nov. s. Arabsko nezadovoljstvo proti deloma že izvedenemu načrtu o ustanovitvi posebne židovske države v Palestini, se uveljavlja vedno bolj značilno. Arabski list »Palestin«, ki izhaja v Gjaffi, navajajoč znane govore Smutsa in Willlda ob priliki 25. obletnice Balfourjeve izjave, piše med drugam: »Nismo pozabili svoje domovine in nikakor se ne mislimo odpovedati svojim pravicam nad zemljo, v kateri smo bili rojeni in v katerj smo vzra-stli. Smuts je govoril Luko, kakor hoče 1o London, in je prj tem obljubjl, da bo zahteva Po ustanovitvi nacionalnega židovskega ognjišča v Palestini v celoti uresničena. med tem ko je Wjllkie izrazil v Ameriki prevladujče mnenje, da se v Palestini dovoli zatočišče le onim Zidom, kj so morali bežati iz srednje in vzhodne Evrope.« Arabsk) list je mnenja, da bi morali biti v tako kritičnih časih, kakor so sedanji prav posebno previdni pri postavljanju perečih vprašanj . Doznava se nadalje, da so mnogi arabski župani 'n obč nski svetniki iz več mest v Palestini protestirali proti Willkiejevl poslanici in pozvali istočasno vlado Pale- stine, naj pojasni svoje stal šče v tem vprašanju. Arabskemu nezadovoljstvu pa odgovarja na drugi strani podtalno in neprestano de]o Zidov. Notranji svet generalnega cionističnega odbora v Jeruzalemu, ki se je sestal na tajni seji, se je z 21 glasovi proti 4 glasovom izrekel za tako zvano Biltmorejevo izjavo, kj je bila sprejeta na židovski konfercncj v Nevv Yorku v maju tega leta. Po tej zjavi bj Palestina morala postati neodvisna država, vključena v bodočj »novi demokratski red*. Samo tako bo lahko popravljena krivica židovskemu narodu«. Splošni cionističn; svet je razen tega potrdil stališče, da bi sleherni poskus omejitve načel, ki so bila sprejeta v uradne dokumente britanske vlade jzza maja 1939, pomenil uničenje židovskih pravic, ki so bile že pridobljene m deloma uresničene z židovsko kolonizacijo v Palestini. Ti dokumenti predvidevajo med drugim selitev 75.000 Židov na leto v razdobju 5 let od 1. aprila 1939 dalje. To naseljevanje pa je postajalo vedno večje in vedno bolj zmedeno. Po uradnih podatkih za to leto se je med drugim priselilo v Palestino tud 19.000 protizakonitih izseljenfev. f Obisk Visokega komisarja na Glasbeni akademiji Izrazil je svoje zadovoljstvo s kulturnim delom zavoda in zagotovil tudi v bodoče svojo podporo Ljubljana. 19. novembra. Včeraj dopoldne je Visoki komisar obiskal Glasbeno akademijo Sprejel in pozdravil ga je rektor akademskega zbora. Pred obiskom prostorov same akademije je prof. Betetto naslovi] na Eksc.. Grazio-lija tople hvaležnostne izraze vdanosti tudi v fmenu učiteljskega zbora in gojencev zaradi stalnega dobrotljivega zanimanja, ki ga Fašistična vlada kaže ob vsaki priložnost; za ljubljanske kulturne institucije, posebno pa se za glasbene, katerih tradicije so v Slovenij; zelo globoke. Rektor je naprosil Eksc. Grazolija naj med svojim obiskom, ki je zavod z njim visoko počaščen. ugotovi uspehe navdušenja in delavnosti. ki jo učiteljski zbor opravlja za povzdig Akademije. Njen sloves je združen z vztrajnim in čvrstim delom zelo zaslužnih umetnikov. Ob koncu svojega govora so je rektor še enkrat zahvalil Visokemu komisarju za njegovo skrb za glasbene zavode in njihov razvoj. Čksc. Grazioli je vrnil pozdrav rektorju in akademskemu zboru. Govoreč nato o zavodovem delu je podčrtal važnost številnih dokazov dobrohotnosti, ki jih je izkazal kulturnim institucijam, posebno še glasbenim v Ljubljani. Duce osebno. Za to dobrohotnost se ni zahtevalo v zameno nič drugega kakor le odkrtosrčnost v namenih. lojalnost in pristno voljo sodelovanja od vseh tisth ki so. neposredno in posredno, odgovorni za te zavode in za slovenske kulturne tradicije Ce ta čustva in duh poštenega sodelovanja pr delu. ki ga vršijo oblastva. ne bodo popustila, bodo mogli ljubljanski kulturn- zavodi tudi v bodoče računati na dobrohotnost Fašistične vlade in njenega predstavnika v nov; pokrajini. k noče uničenja slovenske kulture. temveč želi njen največji razvoj ob veliki luči kulture in duha zmagovitega Rima. Prof. Betetto se je zahvalil Visokemu komisarju za njegove besede. Zagotovil mu je lojalnost in hvaležnostna čustva do Fašistične vlade vseh. ki sodelujejo prj življenju Akademije. Eksc. Grazioli je nato posetil učne prostore in se razgovarjal z učitelji :n gojenej. Ob zaključku obiska je skupina izbranih gojencev priredila v čast visokemu gostu majhen koncert. Prisostvovali So mu razen oseb. k; so spremljaje Visokega komisarja. rektor Betetto, nadzornik »Glasbeno Matice« prof. Budrovich. podpredsednik Glasbenega društva dr. Zirovnik, profesorji Rupel, Trost, Skerjanc. Ravnik in drugi učitelji Akademije. Pr; koncertu so sodelovali: mladi gojenec srednje glasbene šole Ivan Komar, kj je zaigraj na org-lah Bachov »Preludij in fugo v d-molu«. Pokazal ie sijajne glasbene kakovost; in ostro orgljarsko rahločutnost (registracije je izvršila gojenka J. Suhadolnikova). Gdč. jelka Staničeva, violinistinja redkih sposobnosti. ki jo je na klavirju spremljal prof. Ravnik, ie zaierala del Bruchovega koncerta v g-mo]u. Mlada pianjstinja, gojenka Glasbene akademije Ksenija Ogri-nova je zaigrala v velik užitek navzočim Chopinovo »Polonajso v c-molu«. Gdč. Na- da Stritarjeva je zapela kavatino Rosine iz »Seviljskega brivca«, dokazujoč svoje odlične sposobnosti fn koncetno pevsko milino. Končno so gojenci Ksenija Ogrino-nova, Jelka Staničeva, Ivan Zižmond in Ivan Poljanšek v uigranem kvartetu naj-pohvalnejse zaigral, Dvofakov »Kvartet v e-molu«. Visok; komisar je vse izvajalce in njihove učitelje odobravajoče pohvalil. Prea-n0 je zapustil zavod, je Eksc. Grazioli izrazil rektorju, upravniku ravnatelju Grbb-mingu in profesorjem svoje zadovoljstvo z delom, kj ga vršijo v korist kulture in umetnosti. * V zvezi z gornjim poročilom je treba s posebnim noudarkom naglasiti zagotovilo odličnega gosta, da Fašistična Vlada noče uničenja slovenske omike, marveč želi ravno nasprotno: da se naša omika razvija, v blagodejnem izžarevanju, s katerim zmagoviti cesarski Rim oplaja ves svet, kakor ga je oplajal že stoletja in stoletja. Fašizem se dobro zaveda, da je dedič in nosilec preslavnega rimskega kulturnega izročila in da vrši samo svojo dolžnost, ako skrbi za kulturni napredek nove pokrajine, obenem pa je Fašizem tudi jasno pokazal, da te skrbi ne smatra samo za svojo dolžnost, marveč za samoumevno udejstvovanje v smislu svojega programa ter za notranjo potrebo kot zavestne š'i-riteljice in zaščitnice vsake prave omike. Bilo bi proti davnemu izročilu Italije, ki je tisoč let radodarno dajala, ako bi mislili, da so nje voditelji izpremenili ta pravec in sklenili zatreti ter ustaviti slovensko kulturno prizadevanje. Predstavniki rimske Vlade v naši deželi so že opetovano dokazali, kako silno jim je pri srcu vsestranski razvoj naše pokrajine. Poset Eksc. Graziolija pri našem najvišjem glasbenem zavodu je očitovanje velikega zanimanja za naše glasbeno življenje. Ce kje, je zlasti na glasbenem polju treba poglobitve stikov, kajti italijanska glasba je osnova in mati te lepe umetnosti in Italija je država, kjer se vedno znova porajajo glasbeni ' velikani, ki začrta vajo nove smeri ▼ razvoju svetovne glasbe. V tem pogledu vzdrževanje prisrčnih stikov ne samo ne bo težko, saj je v osnovah že dejstvo, marveč je naravnost kategoričen ukaz, da se naše glasbeno življenje ne oddalji od virov, iz katerih je vedno črpalo novih pobud, novega zagona in krepke podpore. Odlični posetnik si je zagotovil simpatije tudi pri gojencih, kajti njegov obisk ni bil samo prazna formalnost, marveč se je zanimal za napredek posameznikov in si dal predvajati nekoliko znamenitih glasbenih točk, pri čemer ni štedil s pohvalo in priznanjem. Tako je ustvaril prepotrebni neposredni stik z gojenci, ki jim je dobro delo zanimanje najvišjega predstavnika Oblasti. — Tudi nastavniki so bili deležni priznanja in pozornosti in ni prav nikakšnega dvoma, da je Visoki komisar s svojim posetom izvrstno manifestiral veliko hotenje Režima, usmerjeno v pravec neprestanega dela, napredka in izpopolnitve. Imenovanje v Pokrajinski korporadjski svet Imenovani so dlani odsekov, predsedstva in glavnega sveta ter člani po položaju Japonci so doslej potopili ll$o sovražnih ladij Od tega je 299 vojnih in 900 prevoznih ladij — Več sto nadaljnjih ladij so poškodovali ali ujeli Velike ameriške izgube tudi v tretji bitki pri Salomon- Po poročilih japonskega imperialnega g]svnega stana smo sproti zabeležili uspehe japonskega brodovja in letalstva proti ameriški in angleški mornarici na Daljnem vzhodu. Da si bodo čitatelji ustvarili vsaj približen pojem o ogromnem obsegu dosedanjih japonskih uspehov na tem področju, naj tu v ševilkah prikažemo, kaj je Japonska dosegla v 11 mesecih vojskovanja proti mornaricam Zedinjenih držav Sever-. ne Amerike, Velike Britanije, Avstralije in Nizozemske Vzhodne Indije, pri čemer so upoštevani rezultati dosedanjih glavnih bitk pri Pearlu Harbouru, ob Malajskem polotoku. ob Javi, v Karelske morju, ob Mid-\vayjskem in Salomonskem otočju. Po japonskih uradnih podatkih so bile izgube sovražnih vojnih mornaric v navedenem razdobju in na navedenih področjih naslednje: Oklopnice: 9 potopljenih in 8 hudo poško- dovsn:'h. Nosilke letal: 11 potopljenih ln 5 hudo poškodovanih. Križarke: 43 potopljenih in 16 hudo poškodovanih. Rušilci: 46 potopljenih in 20 hudo poškodovanih. Pomožne ladje: 3 potopljene 2 hudo poškodovani in 1 zajeta. Podmornice: 89 potopljenih, 29 hudo poškodovanih. Topničarke, ladje za polaganje mit, ml-nolovke in motorne torpedovke: 24 potopljenih in 11 hudo poškodovanih, 6 pa zajetih. Manjše ladje: 16 potopljenih, 24 hudo poškodovanih in 2 zajeti. Ladje posebne vrste; 4 potopljene in 5 hud'-' poškodovanih. Tako vidimo, da je bilo skupno potopljenih 250 sovražnih pomorskih edinic, 131 hudo poškodovanih in 9 zajetih, kar predstav-stavlja prav gotovo zelo tragično bilanco »združenih narodov« v komaj 11 mesecih vojskovanja proti Japonski. K temu pa moramo dodati še potopitev 900 prevoznih ladij v istem razdobju. Ako imamo te podatke pred očmi, se ne smemo čuditi, ako vzbujajo tolikšne potopitve največjo zaskrbljenost v Zedinjenih državah, zlasti pa v sami Avstraliji, ki izgublja z brodovjem eno najzanesljivejših zaščit svojega ozemlja. Vse to je sove 1 a le še poostrilo nasprotja med Avstralijo in Ameriko, zlasti po ameriškem r. padu ns francosko Severno Afriko, ki ga v Avstraliji smatrajo za kaj neumestno avanturo spričo potapljajo-čega se zavezniškega broda na južnem Pacifiku. skem otočju Tokio, 18. nov. s. Japonski glavni stan javlja, da so japonske bojne edinice v noči na 13. t. m. napadle sovražna letalska oporišča na Guadalcanaru. Na letališču je bila povzročena velika škoda. 14 drugih japonskih pomorskih edinic, ki so spremljale neki konvoj čet, je odbilo močne napade sovražnega letalstva. Ista skupina se je spopadla nato severnozapadno od Guadalcanar s sovražno mornarico, sesto-ječo iz dveh oklopnic, 4 težkih križark in številnih manjših edinic. Japonska eskadra je takoj pričela borbo in je potopila večino sovražnih pomožnih edmic ter poškodovala obe oklopnici. Ostanki sovražne eska-dre so se umaknili proti jugu. Izgube, ki so bile zadane v borbah dne 12. in 14. t. m. sovražniku, so po dosedanjih ugotovitvah naslednje: Potopljenih je bilo 8 križark, od teh 3 srednjega tipa, 4 aH pet rušilcev in ena transportna ladja, v celoti 13 ali 14 ladij. Hudo poškodovane so bile tri križarke, 3 ali 4 rušilci in 3 tovorne ladje. Manj poškodvani sia bili dve bojni ladji. V celoti je bilo torej poškodovanih 11 ali 12 ladij. Japonsko letalstvo je sestrelilo 63 letal v letalskih spopadih, 19 letal pa na tleh. Japonske Izgube so: ena bojna ladja je bila potopljena, ena pa hudo poškodovana. Potopljena je bila tudi ena križarka in 3 rušilci, 7 transportnih ladij pa je bilo hudo poškodovanih. 32 letal se je samih uničilo, ko so se vrgla na sovražnika. 9 letal se ni vrnilo. Pomorska bitka od 12. do 14. t. m. se bo imenovala tretja bitka pri Salomonskih otokih. Roosevelt opravičuje prikrivanje ameriških izgub Rim, 18. nov. s. V kratkem govoru, ki ga je imel po radiu, je Roosevelt skušal pojasniti ameriškemu narodu — ki vse ve, samo tega ne, kaj se dejarsko dogaja — razloge, ki naj bi po njegovem mnenju opravičili, zakaj ameriška vlada in ameriška propaganda tako trdovratno zamol-čujeta izgube, ki jih utrpijo ameriške ob« orožene sile na raznih bojiščih. Roosevelt je izjavil, da je bila vest o potopitvi ene ameriške nosilke letal, ki so jo Japonci torpedirali 10 dni pred volitvami, takoj objavljena. Ce bi bila objavljena dva ali tri tedne kasneje, bi v javnosti rekli, da je bila zamolčana iz političnih razlogov. Moram priznati, je rekel Roosevelt, da V vojnem času ne more biti dovoljena ame- Viscki komisar za Ljubljansko pokrajino glede ca člena 8. in 11. svoje naredbe z dne 2. maja 1942-XX št. 123 o ustanovitvi Pokrajinskega korporacijskega sveta in glede na čred log pristojnih sindikalnih organizacij odloča: Za člane odsekov Pokrajinskega Korpo-racn:kega sveta se Imenujejo: 1. za poljedelsko-gozdni odsek a) v zastopstvu Zveze delodajalcev, Združenja kmetovalcev: Cerne Josip, Kržmanc Ant0n, Marolt Franc, Mihevc Anton. Pust Josip, Rigler Ivan, Nemanie Josip; b) v zastopstvu Delavske zveze, oddelka poljedelskih delojemalcev: Franc Oskar, Turk Franc. Kovačič Ivan, Medle Josip, Novak Ivan, Goderer Josip; c) v zastopstvu Zveze svobodnih poklicev in umetnikov: inž. Much Oton; d) v zastopstvu Zavoda za zadružništvo: inž. Bogdan Ferlinc; e) v zastopstvu denarnih zavodov za kmetijski kredit: Trček Franc; 2. za industrijski odsek a) v zastopstvu Zveze delodajalcev, Združenja industrijcev: dr. Pavlin Ciril, inž. Stare Vladimir, dr. Lunaček Aleksander, Kalin Savel, Praznik Ivan, Pičman Lovro, Jelovšek Josip; b) v zastopstvu Delavske zveze, oddelka industrijskih delojemalcev: Zemljič Josip, Ilar Anton, Jagodic Alojzij, Stanko Jurij, Iglič Marijan, Plantan Anton; c) v zastopstvu Zveze svobodnih poklicev in umetnikov: inž. Zupančič Franc; d) v zastopstvu Zavoda za zadružništvo: dr. Basa j Josip; 3. za trgovinski odsek a) v zastopstvu Zveze delodajalcev, Združenja trgovcev: Hieng Ernest, Smrkolj Albin, Majcen Ciril, Verbič Anton, škrlj Ivan, škrbec Franc; a) v zastopstvu Zveze delodajalcev, Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov: dr. Slokar Ivan; c) v zastopstvu Delavske zveze, oddelka trgovinskih delojemalcev: Sitar Alojzij, Burger Ladislav, Cvetko Ernest, Lampič Ciril, Rode Milko, Klemen-čič Milan; d) v zastopstvu Delavske zveze, oddelka bančnih in zavarovalnih delojemalcev: Majcen Franc; e) v zastopstvu Zavoda za zadružništvo: Radovanič Anton; f) v zastopstvu Pokrajinskega poverje-ništva za tujski promet: Goreč Josip; g) v zastopstvu zavodov za socialno skrbstvo: inž. Petrovčič Srečko. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Imenovanje članov predsed-stvenega odbora Pokrajinskega korporacijskega sveta Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na člena 6. in 11. svoje naredbe z dne 2. maja 1942-Xx št. 123 o ustanovitvi Pokrajinskega korporacijskega sveta in glede na svojo odločbo z dne 16. novembra 1942-XXI št. 102, odloga: Za člane predsedstvenega odbora Pokrajinskega korporacijskega sveta se Imenujejo: 1. v zastopstvu Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov svetnik Inž. Zupančič Franc; 2. v zastopstvu Pokrajinskega zaveda za zadružništvo svetnik inž. Bogdan Ferlinc; 3. v zastopstvu Pokrajinskega združenja denarnih in zavarovalnih zavodov svetnik dr. Slokar Ivan; 4. v zastopstvu Pokrajinskega združenja delojemalcev denarnih in zavarovalnih zavodov svetnik Majcen Franc. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. * člani po položaju Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na člena 8. m 11. svoje naredbe z dne 2. maja 1942-XX št. 123 o ustanovitvi Pokra j nskega korporacijskega sveta, odloča: Za člane Pokrajinskega korporacijskega sveta po svojem položaju se imenujejo: 1. za poljedelsko-gozdni odsek senjor dr. Giugliarelli Dagobert, inšpektor gozdarske službe, poveljnik kohorte državne gozdne milice v Ljubljani; dr. Martini Iginij, pokrajinski veterinar Visokega komisariata; dr. Rigon Jakob, inšpektor agrarne službe pri Visokem komisariatu; 2. za industrijski odsek Inž. Masera Viktor, strokovnjak pri Visokem komisariatu; inž. Farina Aldo, inšpektor tehnične službe, strokovnjak pri Visokem komisariatu. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. člani Glavnega sveta Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na člena 7. in 11. svoje naredbe z riškemu narodu svobodna diskusija. Vlada ne more javnosti vedno takoj obveščati o dogodkih in so tudi dogodki, ki jih ni mogoče, odkrivati. Prednost poznavanja vesti, ki prihajajo iz vsega sveta, uživajo samo nekatere osebe in tudi tem je prepovedano javno razpravljati o dogodkih. Govoreč končno o zadnji bitki pri Salomonskih otokih, ki se je po še nedemanti-ranih japonskih poročilih tako katastrofalno zaključila za Američane, se je Roosevelt omejil na opisovanje nesreče križarke »San Francisco«, ki je bila hudo poškodovana, pa ji je vendar uspelo umakniti se iz bitke. dne 2. maja 1942-XX št. 123 o ustanovitvi Pokrajinskega korporacijskega sveta odloča: Za člane Glavnega sveta Pokrajinskega korporacijskega sveta se imenujejo: dr. Alujevič Branko, predsednik Pokra, jinske delavske zveze, dr. Marčhesoni Silvij, strokovnjak pri Pokrajinski zvezi delodajalcev, Dal Pr^ Cinzio, strokovnjak pri Pokrajinski delavski zvezi, inž. Faleschini Alojzij, strokovnjak pri Pokrajinskem zavodu za zadružništvo, Nicotera Aleksander, strokovnjak pri Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev in umetnikov, Pilla Brunon ravnatelj prehranjevalne službe. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 16. novembra 1912-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Nadomestitev strokovnjak* pri Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev in umetnikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajin© glede na svojo odločbo z dne 21. februarja 1942-XX št. 17 o imenovanju strokovnjaka pri Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev i in umetnikov, odloča: Namesto fašista dr. Angiola Fabronija se imenuje za strokovnjaka pri Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokiajine fašist Aleksander Nicotera. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokra- j no Ljubljana, dne 16. novemora 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. * Izredni komisar za Zadrugo mestnih uslužbencev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, smatrajoč za umestno, da se razpusti upravni svet Zadruge mestnih uslužbencev v Ljubljani in v zvezi s tem imenuje izredni komisar, odloča: Upravni svet Zadruge mestnih uslužbencev v Ljubljani se razpušča. Za izrednega komisarja za upravljanje gori imenovanega zavoda sc imenuje g. Schauer Rudolf. Ljubljana, dne 11. novembra 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Gospodarstvo Gradnja Industrijske cone v Rimu množi Prebivalstvo Rima se množi povprečno za okrog 50.000 glav na leto. Na tej podlagi je računati, da se bo število prebivalstva, ki že sedaj dosega skoro poldrugi milijon, še nalalje precej povečalo, pri čemer bo igralo važno vlogo uresničenje zaokrožene industrijske cone pred vrati Rima, ki se gradi v okviru načrtov za industrializacijo Srednje in Južne Italije. Načrti za gradnjo te cone so v glavnem izdelani in tudi gradbena dela so sc že pričela. Duce je od spomladi leta 1938. prvikrat sprožil misel gradnje te zaokrožene inlu-strijske cone, ki je dozorela 6. februarja 1941 v obliki posebnega zakona. Načrt za industrializacijo Srednje in Južne Italije se naslanja na okolnost, da se je doslej industrija pretežno razvila v Severni Italiji, predvsem zaradi prejšnje skoro izključne navezanosti italijanskega gospodarstva na srednjeevropski trg, ki pa sedaj stopa v ozadje, o.ikar so z razvojem prekomorske-ga prometa in s pridobitvijo kolonij nastali pogoji za razvoj industrije tudi v Srednji in Južni Italija. V Rimu je bilo leta 1922. šele okrog 3000 industrijskih podjetij s 60.000 delavci, leta 1939. pa je število podjetij naraslo že na 4570 in število delavcev na skoro 140.000. Načrt za industrializacijo Srednje in Južne Italije se opira na dane pogoje in na razpoložljive volne sile, v splošnem pa ima namen dirigirati industrializacijo in naselitev posameznih podjetij. Po izgraditvi vodnih sil ob reki Tiberi bo imel Rim na razpolago približno 1 milijardo kilovatnih ur na leto. Z zakonom, ki je bil izdan za ustanovitev industrijske cone je bila ustvarjena posebna javnopravna ustanova (Ent\ per la Zona Industriale di Roma). Ta korpora-cija je že dobila svoje statute in vrši vse priprave za nastanek novega mesta. Predvsem so izdelani načrti za grainjo javnih naprav (cest, kanalizacije, vodovoda, električnih napeljav itd.) Za zvezo z mestom in industrijsko cono bodo zgrajene nove ceste v širini 60 do 80 m s posebnimi cestišči za motorna vozila, za kolesarje in za cestno železnico. Pa tudi obstoječe ceste bodo razširjene in izpopolnjene. V sami industrijski coni bo zgrajena mreža zveznih cest. Predvidena je tudi gralnja podzemeljske železnice ali pa visoke železnice. Razširili bodo cesto Tiburtino, ki vodi iz Rima v Tivoli, železnico ki vodi v isti smeri pa bodo oja- čili za povečan promet in jo izpopolnili s raznimi priključki. Ves načrt predvideva, da bodo cestne železnice in avtobusne zveze med starim Rimom in industrijskim mestom zmogle prevoz 40.000 oseb na uro. Pripravljena je tudi že gralnja javnih poslopij, kakor uradov, pošte in telegrafa, cerkva, šol, športnih igrišč, kopališč, javnih nasadov itd. Stanovanjske hiše za nameščence in delavce, bodo zgrajene predvsem kot eno ali dvostanovanjske hiše z vrtom. Stanovanjske naselbine bodo odmaknjene od same industrijske cone in bodo zgrajene kot zaokrožene naselbine. Zaenkrat preivideva načrt gradnje treh takih velikih naselbin z dobrimi zvezami do samih podjetij. Zemljišče, ki je potrebno za gradnjo Industrijske cone in naselbin, bodo na osnovi zakona iz leta 1941 razlastili, pri čemer bodo sedanji lastniki zemljišč prejeli odškodnino v višini prometne vrednosti teh zemljišč v letu 1940. Ustanova za industrijsko cono bo zemljišča odstopila zainteresiranim podjetjem po taki ceni, ki bo ustrezala povečani vrednosti zemljišč zaradi znatnih javnih investicij. Tako bo korporacija za industrijsko cono iz razlike med nakupno in prodajno ceno krila stroške za gradnjo cest in prometnih zvez, vodovodnih. kanalizacijskih naprav ter električnih napeljav, ki bodo pripomogle k znatnemu povišanju vrednosti zemljišč. Korporacija za industrijsko cono je že i prejela 211 predlogov za naselitev indu-I strijskih podjetij v tej coni. od katerih od-! pade '/j na podjetja izven Rima, % pa od-j padeta na podjetja v Rimu. ki nameravajo ! preseliti svoje naprave v novo cono. Za-j nimanje za naselitev v novi coni kažejo i tudi industrijci iz Severne Italije, k: bodo | v rimski coni zgradiii podružnična pod-: jetja s posebnim ozirom na davčne in dru-i ge ugodnosti. Za razvoj industrijske cons i je važna tudi okolnost. da so bile v zadnjih | letih velikopotezno izgrajene luške napra-; ve pri Rimu. tako da bodo imela nova pod-; jetja neposredno zvezo z moderno luko. j Načrt s!cer ne predvideva popolno izse-; litev industrije iz starega območja Rima. 1 vendar to preselitev pospešuje v zvezi z ! velikopoteznim načrtom, da se ohrani stari j Rim, ki je nastal v 2000 letnem razvoju. | Obenem pa bo z nastankom industrijskega i mesta ustvarjena protiutež upravnemu in 1 uradniškemu mestu Rimu. Tako l>o Rim po ' uresničenju celotnega načrta postal zopet [ svetovno mesto kakor v starih časih. Gospodarske vesti = Iz jtalijanskega gospodarstva. Velika italijanska družba za avtomobilski promet Societa Italiana Trasporti Automobilistici, ki pripada družbj Fiat. zvišuje svojo glavnico od 10 na 30 milijonov lir v zvezi s prevzemom prometnih družb Sav in Spa-tas. — Elektrarniška družba Societa. Ele-ttrica Sarda bo prevzela elektramiško družbo Tirso in bo v tej zve z; zvišala glavnico od 150 na 192.6 milijona lir. — Nemško hrvatska trgovinska pogajanja. Te dni so se pričela v Zagrebu v okviru vladnih odborov trgovinska pogajanja med Nemčijo in Hrvatsko, ki bodo trajala kakih 14 dni. Določen bo predvsem obseg blagovne izmenjave v letu 1913. Nemško delegacijo vodi tajni svetnik Karel Hudeczek, hrvatsko delegacijo pa glavni ravnatelj v hrvatskem ministrstvu za industrijo, trgovino in obrt dr. Josip CdbdS. — lz trgovinskega in zadružnega registra. V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: Luciano Gasparini. trgovina na debelo s starimi kovinami in odpadki vobče v Ljubljani, Bleivveisova cesta 35 (prokurist Ivan Gruden); Aleksander Goljevšček, trgovska agentura z mešanim blagom in trgovina z mešanim blagom na debelo v Ljubljani. — Pri Zvezi gospodarskih zadrug v Ljubljani, zadrugi z o. j. v likvidaciji je izbrisan likvidator Andrej Peterca. = Prva gorenjska kmetijska razstava. V Kranju bo od 29. t. m. do 5. decembra prva gorenjska razstava, ki jo prireja koreška deželna kmetijska organizacija. = Ustanovitev hranilnice v BanjalukL. Hrvatsko finančno ministrstvo je odobrilo ustanovitev mestne hranilnice v Banja-luki, ki bo pričela še letos poslovati z osnovno glavnico, ki jo je dala na razpolago mestna občina. — Omejitev potrošnje čaja v Zedinjenih državah. Iz New Yorka poročajo, da bode imele Zedinjene države v prihodnjem letu le 65 milijonov funtov čaja na razpolago, kar pomeni, da se bo morala civilna potrošnja skrčiti za 35%. Omejitve bodo potrebne, ker je odipadel prejšnji dovoz čaja iz Birme in Nizozemske Indije. = Evropska poštna zveza se Siri. Med madžarsko in finsko poštno upravo je bil te dni sklenjen sporazum enake vsebine kakor je bil sklenjen med Nemčijo in Madžarsko. Od 3. decembra bo tudi v pisemskem prometu med Madžarsko in Finsko veljala tarifa kakor v notranjosti države. — Zanimiv turški poizkus. Iz Turčije poročajo, da je vlada ponovno odredila racloniianje riža in nekaterih drugih življenjskih potrebščin in da bo v kratkem znova uvedla sistem dirigirane prodaje ostalih živil. Turčija ie že kmalu po prl-četku sedanje vojne uvedla prisilno organizacijo oskrbe, t. j. racioniranje in maksimiranje cen. Ker pa se predpisi niso strogo izvajali je nastala črna borza in nekateri strokovnjaki so priporočali ukinje-nje racionirnnja in uvedbo svobodne trgovine. češ da se bo potem skrito blago zopet pojavilo na trgu v svobodni prodaji in da se belo cene stabilizirale med tedanjimi maksimalnimi cenami in mnogo višjimi cenami na črni borzi. Tako je turška vlada pred dvema mesecema napravila poizkus z delno vzpostavitvijo svobodne trgovine. Ukinila je prisilno gospodarstvo s stročnicami, oljem, mastjo, mesom, mlekom, rlžem itd. Poizkus pa ni uspel. Po ukinje-nju prisilnega gospodarstva niso cene, ki so prej veljale na črni borzi padle, temveč so se polagoma nadalje dvigale, kakor je to ugotovila carigrajska trgovinska zbornica. Tudi ponudba na trga se ni povečala. Tako ni bil dosežen zaželjeni cilj. Izkušnje so pokazale, da vodi k uspehu edino prisilno gospodarstvo z racioniranjem količin in maksimiranjem cen, kar pa se mora strogo izvajati. Zato se je turška vlada odločila znova uvesti prisilno gospodarstvo in je te dni znova uvedla racioniranje za riž in nekatere druge življenjske potrebščine, ter bo v kratkem vzpostavila prejšnji režim, toda v poostreni obliki. GLEDALIŠČE DRAMA Fetek, 20. novembra: ob 15.: Kralj na Be-tajnovS. Izven. Zelo znižane cene od 10 OPERA Petek, 20. novembra: Zaprto. Kiltunil pregled „Slepa miš" nova domača opereta Razgovor s skladateljem J. O. Dobeicem V soboto bo v Operi krstna predstava Dobeičeve operete »Slepa miš«. Skladatelj, ki je Ljubljančan, je napisal tudi besedilo za svoje delo. »Vaše gledanje na opereto v splošnem? ▼Osnova operete je prav gotovo romantika. Zaradi tega je uklenjena v ozke meje . Današnji človek si želi idile. In sicer nove, ne sladkobno zlagane, ampak idile, ki je v svojem bistvu čim bolj zdrava. Dandanes nas ne gane več moda kostumov iz preteklih dob. čustvovanje si hoče dati duška na lskienejši način. Opereta, kakršno smo dobili od drugod. ]e tuje dete. Ni zrasla organsko iz našega življenia, zato jo občutimo vedno kot nekaj sicer mogoče mikavnega — a vendarle tujega. Lahko ji sledimo z večjim ali manjšim zanimanjem, toda ne moremo je podoživeti kot kos našega lastnega življenja. Mondeno okolje, v katerem se navadno dogaja, je za nas vedno izlet v tuj uvet. »Vaše mnenje o slovenski operetni tvorbi ? »Naša operetna produkcija — če smemo ako reči — je bila doslej zgolj zunanja. • ehnično-formalna prilastitev tuje forme, šlagerjev. svetskega sioga i. t. d.) medtem. ko je ostala naša miselnost nekje na primarnih stopnjah prisrčnih, naravnih čitainiških časov Takrat smo uprizarjali igre s petjem in plesom in tu je zarodek naše operete. Toda od teh začetkov ie bil skok v sodobno operetno formo prevelik. Skladatelji so preskočili vse vmesne razvojne stopnje, ki so jih preživeli skladatelji drugih narodov v teku desetletij, ko so ustvarjali opereto. Zato se mi zdi, da je r aša tozadevna produkcija umetna, ne pa organična. — Treba bi se bilo povrniti k našim začetkom, k skromni a prisrčni spevoigri in nadaljevati v tej smert. Morda bi tako ustvarili značilno našo ope-rr+o. ki bi utegnila btti po svoje prav tako ali pa še bolj zanimiva kot uvožena. — Naša značilnost je idilika. 1n te je v tuji opereti malo ali pa prav nič; idilika pa je verjetno značilnost »Slepe miši«.« »Vaše stremljenje pri opereti »Slepa miš«?« »Predvsem bi jo rajši imenoval »spevoigro \ Saj pomeni isto kakor »opereta«, morda s pridržkom, da je skromnejša. — Hočem spregovoriti z ljudmi v govorici, ki jo razumejo in občutijo. Opereta, kakršno si predstavljam jaz. se mi ne zdt torišče za banalnosti, obrabljene odrske učinke in cenene burke in šale. Tudi nI nujno, da bi blestela od duhovitosti. To skonstruirati ni težko, ampak to ne pomeni dosti. — Po mojem občutju, naj da Kronika opereta ljudem to. česar so potrebni: ne ■ vozna dovoljenja. bučnega, po vsej ceni izsiljenega smeha. .. „___,„ ,, * Madžarski časopis na Japonskem. Madžarsko propagandno delo je zelo živahno ;n v Vseh osnih državah tudi prav uspešno. O tem pričuje naslednje poročilo jz To-kija-' V decembru bo začel v Tokiju izhajati prv; madžarski časopis z naslovom »Vzhodnoazijsko Madž^-ctvo*. Namen časopisa je poučevati madžarske skupine, ki so raztresene na širokem področju Vzhodne Azije, o dogodkih v daljn; domovini Časopis bo izhajal enkrat na mesec in bo objavljal uradne, družabne, kulturne, gospodarske in druge vesti iz Madžarskega. Obenem bo zalaga] radio v Sanghaju z madžarskimi poročili. Uredništvo je prevzel Ferdinand Metzger. ki biva že vrsto let na Japonskem. * Italijanski film po Puškinovi noveli. »Dvoboj« je ena izmed najbolj pretresljivih novel slavnega ruskega pisatelja Aleksandra Puškina. Nastala je v dobi, ko se je Puškin že otresel romantike in je postal real.st. Ta novela s svojim krepkim dramatičnim jedrom je zdaj zaživela v filmu. italijanska filmska proizvodnja, ki se je zadnja leta umetniško močno razmahnila ter sega k zgodov nskim jn klasičnim delom, je ustvarila film »Un colpo di pištola« Režijo je vodil sloveči Renato Ca-stellani, gavno vlogo pa igrajo Assis No-vis, Fosco Giachettiin Antonio Centa, ki so v evropskj javnosti vs; dofcy:o znani. * Tiger je napadel filmsko Igralko. Filmska igralka Gina Manes. ki je v spremstvu krotilca prvič nastopila v cirkusu Me-drano v Parizu v kletk; šestih tigrov, je bila nenadno napadena od starega tigra, ki jo je strahotno zdelal. T;ger je popadel igralko s šapo na glavi in jo je vlekel po kletki. V cirkusu je domala nastala panika. Krotilec je takoj odločno nastopil in se mu je posrečilo s pomočjo nekega drugega cirkuškega nameščenca rešiti igralko [z strašnega objema. Štirikrat je ustrelil v tigra, ostale zverine pa so držali v šahu s pomočjo brizgaln. Gina Manes je bila smrtnonevarno poškodovana prepeljana v bolnišnico. * Za Vodnikove knjige znaša letos članarina 16 lir, z odpremnimi stroški vred 17 odnosno 18 lir. Vsak član prejme Vodnikovo pratiko 1943 in povest »Na Novinah« Janka Kača. Ker izide samo skromna naklada, bodo izvodi kmalu pjšli; zato ne kaže odlašati z zapisom med Vodnkovce. Prijave sprejema pisarna Vodnikove družbe v Puccinijevi ulici 5-1 (poslopje Narodne tiskarne), Tiskovna zadruga v še-lenburgovi ulici 3, Učiteljska knjigarna v Frančiškanski ulici 6 in šentjakobska knjižnica. IZ LJUBLJANE u— Dovoljenja za uvoz jn izvoz blaga. Tvrdke, ki so vložile prošnje za uvoz odnosno izvoz, se pozivajo, da v ps^trni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 25-11 prevzamejo med uradnimi urami od 9. do 13. in od 15. do 18. uvozna oziroma iz- ampak tiho smehljajočega se zadovoljstva in prisrčnosti. Opereta naj ne to medna zadeva. Kakor se je preživel čas charlestona, se bo preživel jazz. dasi ne brez sledu. Neminljiva ali pa vsaj najtrdnejša osnova za stalnost operetne vrednosti je valček Zato sem ga uporabil v svojem delu kot reminantro glasbeno obliko, ki nam je tudi najbližja.4 »Realizacija operete na odru?« - Kdor ni poklicni komponist, kakor jaz. ki imam samo opereto ^Ančka« za seboj, se ne more lastiti tiste spretnosti v odrski gradnji besedila, kot človek, ki je z odrom zrasel. Na srečo je dal zadnji lošč stvari ing P. Golovin, ki delo režira. Ko pride stvar na oder. šele človek občuti, da imajo igralci vsaj pol deleža pri vstvurjanju. Ko piše libreto, že nekako i ačnna z možnostmi danih sredstev, pa naj bodo zunanja alt igralska. Ker so zu-nania skromna, zahteva igralski del uprizoritve toliko večje pozornosti in truda ln tega so posvetili sodelujoči mojemu delu res nemalo!« »Vaš odnos do kritike in občinstva?« Operetni avtor pri nas Slovencih nima lahkega stališča. V inozemstvu ima vsaka glasbena vrsta: opera, simfonična glasba. opereta itd. — svoje ljubitelje, svoje občinstvo Pri nas presojata ista publika in ista kritika, ki zahajata na simfonične koncerte, tudi operete. Njuno merilo je veliko strožje, ker sta razvajeni in zelo i kritični. Zato se sklicujem na njuno širo- j kogruclnost z opravičilom, da bi samo rad i ponudil ljudem nekoliko prijetnih, iskre- j nih, doživljenih občutkov.« Maša Slavčeva u— Poroka. V torek 17. t. m. ob 16. uri sta se poročila v frančiškanski kapeli gdč. Lidija Schweigerjeva, hčerka znanega glasbenega pedagoga profesorja g. Viktorja Schvveigerja jn g- Miro K r i ž n a r, uradnik Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani. Priči sta bila hčerkin oče in g. Avguštin Volk, trgovec v Ljubljani. Poročal je č. g. Ivo Sešek. Obema novoporočen-cema daj Bog srečo in blagoslov! u— Podnevi sonce, ponoči mraz. Odkar se je po letošnjem prvem snegu vreme spet docela zjasnilo, imamo krasne sončne dni, pa hladne, jasne noči. O tem najbolje pričuje temperatura zadnjih dveh dni. Medtem ko smo v sredo zjutraj zabeležili 2 stopinji, se je živo srebro čez dan dvignilo na 6.4». Nebo je bilo ves dan sinje, brez oblaka. V nekaterih krajih je nekolko nagajal hladni veter, na prisojnih zavetjih pa je bilo prijetno toplo kakor pomladi. Zvečer se je ozračje naglo shladip in nastopila je prav hladna mesečna noč. Zato je živo srebro davi belež;lo najnižjo temperaturo v dosedanji jeseni, in sicer kar —1.6" C. Po prvem snegu in slani smo do-i bili tudi prvi led. Zamrznile so stoječe vode, zlasti mlakuže in jarki na Barju in ' drugod v ljubljanski okolici. Elizabeta, ki , je danes godovala, se je lahko veselila iz-I redno lepega dne. Dva stara kmečka reka j pravita, da sveta Elizabeta na belem ko-j nju prijezdi in da je sveta Elizabeta ote-! penka. Na belem konju letos ni prijezdila, : marveč se je pripeljala na sončni kočiji, pa tudi vsega jesenskega krasa letos še ni otepla. Sončni dnevi, ki se nam adaj spet vrstijo, lepo dopolnjujejo ugodno vreme vsega letošnjega leta, obenem pa nas varujejo bolezni, ki drugače ob vlažnih jesenski dneh morijo ljudstvo. u— Na razstavi v Jakopičevem paviljonu je tudi ta teden prav živahen obisk. Ne prihajajo samo posamezni ljubitelj: naše mlade likovne umetnosti, marveč pridejo tudi cele skupine in takrat je v Jakopičevem paviljonu še prav posebno živahno. Prav je, da našo mlado pokolenje spoznava umetnost, vendar se spodobi, da tudi vsak zrei inteligent poseča naše umetniške manifestacije. Med temi je sedanja razstava 4 mladih umetnikov v Jakopičevem paviljonu gotovo ena najlepših. Potrudite se v Jakopičev paviljon, pa boste deležni nenavadno prijetnega užitka. u— Na spored« II. letošnjega simfoničnega koncerta je tudi predigra k operi Anakreon, ki jo je kom poni ral slavni italijanski skladatelj Marija Lu;gi Cherubini in je bila izvajana v Parizu leta 1803. Cherubini je rodom iz Firenze, kjer je b;l rojen 1760. Kot človek je bil izredno tih, toda odkritosrčen, vedno je naravnost povedal svoje mnenje in zato ni bil preveč priljubljen. Plemenit je bil kot umetn'lt in se je v takratnem hrupnem svetu od začetka težko uveljavil, šele leta 1800. mu je bila ! priznana evropska slava ob premieri nje- < gove opere »Nosne vode«. Ko pa se je ! uprizorila na Dunaju leta 1806. njegova opera ^Fanisca«, sta ga proglasila Hajrdn in Beethoven za prvega živečega opernega skladatelja. Cherubinijeva posebnost je to, da je dal orkestru popolno samostojnost, s tem večjo izraznost in veljavo, kakor pa zgolj spremljevanje, ki je bilo do takrat v veljavi. Uvertura Anakreon kaže vse lastnosti slavnega mojstra. Poleg tega dela bo izvajal simfonični orkester pod vodstvom Draga Marija Sijanca se Beethovnovo Ero-ico in Smetanovo pesnitev Iz čeških logov in gajev. Koncert bo v ponedeljek, dne 23. t. m. ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. u— čebulice tulipanov, narcis, hiacint in drugih čebulmc. ki spomladi cveto, sadimo jeseni. Dokler je zemlja kopna, je čas Nostri reparti in azione contro il ncmico sili fronte delFAfrica Settentrionale Italijanski oddelki v akciji proti sovražniku na severnoafriški fronti Jagra iz Dobrunj, ki je padel pod voz, ko je vozil iz gozda hlode. Ponesrečencem so nudili zdravrrško pomoč na kirurškem oddelku splošne bolnišnice. izre — prično v. kratkem Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, na laljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Iajuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje ter informacije dnevno do 19. ure. Z Goreniskega Zvesti pomočniki v vojni službi. V torek je bilo v Celovcu pred gostilno »Pri zvonu« nenavadno živahno. Moški in ženske so privedli najrazličnejše pse, ki jih je posebna policijska komisija sprejemala za vojno službo. Izvršene so bile zanimive preizkušnje, da se je pokazala sposobnost posameznih živali. Listi nagiašajo ob tej priliki, da reja psov danes ni zgolj športna, marveč vojno gospodarska zadeva, ki zasluži vsestransko podporo. Hišni varuh pridobiva na vrednosti v mestu, v kolonijah vil, kakor na deželi. Zaradi tega je obiskal Dravograd. Ob tej priliki jc bilo ustanovljeno dravograjsko moško pevsko društvo. Za dobljenimi poškodbami je umrl vodja državne finančne šole v Porečah. vladni svetnik Peter. Kot letalski poročnik se je udeležil že vojne na zapadu. kjer je bi! odlikovan z železnim križcem 2. stopnje. Nato je prevzel vodstvo finančne šole ob Vrbskem jezeru. Letos je bil vnovič vpoklican in se je boril na vzhodni fronti. Avgusta je bil odlikovan z železnim križem 1. stopnje, dne 24. septembra pa je bil v obrambnem boju smrtno nevarno ranjen in je zdaj podlegel. — Nadalje je padel na vzhodni fronti sanitetni desetnik Krištof Ebenvvaldner, doma s Koroškega. Iz Hrvatske Imenovanje dr. Oskarja Turine za državnega tajnika. S Pogiavnikovo odredbo je bil izredni poslan:k v hrvatskem zunanjem ministrstvu dr. Oskar Turina imenovan za državnega tajnika v zunanjem ministrstvu. Tretji zdravniški tečaj v Zagiebu se je začel v ponedeljek in bo trajal do 21. t. m. Na tečaju se vrste predavanja iz genetike in njene uporabe v medic ni. "JOOletniea Zagreba je bila v nedeljo in v ponedeljek slovesno proslavljena. Dne 16. novembra 1242 je namreč Zagreb dobil mestne pravice. Tedaj sta bili v mestu dve občini. Gornje mesto je bilo sedež župana, plemstva in meščanstva, spodnje, ki ga je leta 1097. kralj Laiislav povzdignil v škofijo, pa je bilo sedež škofa. Ime škofije je pozneje prešlo tudi na gornje mesto. Prva cestna zbirka »Pomoči« v Zagrebu je po poročilih hrvatskih Lstov vrgla pomemben znesek 373.905 kun. Prodanih je bilo 38.000 odkupnih znakov. ŠPORT ZAPISKI Talmove zadrege V novembrskem zvezku torinskega gleda-lifkega časopisa >di Dramma« piše njegov p ari'ki sodelavec Vittorio Gutrriero o vpra-'aniu. ali je prav. d.i se ig^cr ukvarjajo s P 'irriko. (»uerriero odgovarja zanikujoče. Icalci — sklepa — naj bi nikdar ne zašli na politično področje: omeie naj se na to. da ostanejo igralci, in sicer če je to mogoče, d:.'bn igralci. V podkrepitev tega svojega stališča nava-j« nedavno izišlo študijo Ausustina rhier-rvja o sloveče m igralcu napoleonske dobe Talini (»Le tragčdien de 1' Emporcur«), Bleščeča kariera tega izredno nadarjenega igralca. predstavitelja francoske gledališke umetnosti okrog leta 1800. se je razvijala v silno nemirnih časih: konzulat, cesarstvo restavracija. V hrupu zgodovinsk h vhariev sc Talma ni mara' omeiit: na svojo stroko, marveč se je hr/tel udeleževati velik-h do gr.lkov. Napoleon ki je bil strasten prijatelj gledališča — ko znova pridobi naklonjenost Ludviki XVIII.. takisto tudi prijaznost zavezniških okupacijskih sil Smrt, ki ga je zadela 19. ok^obia 1826, mu je prihranila, da bi še nada'je pripogibal hrbet in se laskal vladajočim. Njegova smrt je biila značilna in po svoje čudna. Bolezen, ki mu je potlej ugasnila življenje £?a je zadela v trenutku, ko je študiral glavno vlogo v pet dejanj obsegajoči drami o lorquatu j Tassu. Seveda je gledališče izročilo vlogo drugemu igralcu. Toda stari mojster se ni dal ugnati. Dal je poklicati tovariša-tek me ca j in je na svoji smrtni postelji, v vročini ka-I kih 40 stopinj, recitiral poglavitne verze iz . te drame, češ tako jih moraš pred naša t i na i odru! Ta napor je samo pc&pošai Tar nogometnih sodnikov organ.'žira za nedeljo, dne 29. novembra izlet v Trst z ogledom nogometne tekme: Triestina-Livorno. Val gg. sodniki, ki bi se izleta udeležili, naj se javijo čmpreje pri tajniku ter plačajo znesek 73 lir (voznina). Olhod iz Ljubljane zjutraj ob 7.45. prihod v Ljubljano zvečer. — Delegiranje za nedeljo: finale g. Mak©-vec. Mali oglasi Cenjene naročevalce malih oglasov vljudno opozarjamo, da bomo mogli priobčiti zaradi pičlo odmerjenega prostora v nedeljski številki samo določeno število malih oglasov Priobčili jih bomo po vrstnem redu. kakor jih bomo prejemali; kar bo malih oglasov preko tega števila, jih bomo priobčili v torkovi številki Uprava »JUTRA" Službo dob Skladiščnik tudi kot gospodar.,K', delavec se sprejme takoj na stalno mesto pod boljšimi pogoji. Naslov v vseh posl. Jutr«. 159711 Dekle pošteno in pridno, va jeno kuhinje in gostilniške postrežbe, se sprej me takoj. Vprašati v gostilni Krekov trg 11. 16G49-1 Kuharico samostojno z;< vsa gospodinjska dela iščem z« takoj Naslov v vseh posl. Jutra_15926-1 Zakonca srednj h let brez otrok dobita zaposlenje. mož kot hišnik, žena kot po-strežniea proti p* čilu Prednost imaio uslužben ci mestne vrtnarije Naslov v vseh posl. Jutra. 16048 1 Urite .JUTRO" Služkinjo za vse hišne posle iščem. Nastop s 1. dec. Machie" do. Ce6ta v Rožno dolino št. 14. 16045 1 Absolventka Trgovske akademije z znanjem italij«nšč:ne in 1 n pol lemo Disarniško nrnkso išče zr\r>o=;Iitve — Ponudbe pod šifro »Sposobna« na ogl. odi Jutra. 16034-2 V treh mesecih ,•» ur'iUičIm". naučite italijansko. Dobite lahko 40 lekcij za 40 Lir. Oglasite se v nedeljo ob 10 dopoldne: Borštnikov trg št 2, salon. 16028-4 Divji zajec! Sadjarji, škode na sadnem drevju vas obvaruje mžinjer Prezljevo LEPUSlN-mazilo. LJubljano. WolIova ul- 3. 16023-6 Ročni voziček ciZA, na gumi kolesa — ugodno prodam. Mehanik L. Ambrož, Tyršev i c. št. 71. 15855-6 Krznen plašč popolnoma nov. ugodno prodam. Naslov v vseh posl Jutra. 16026 6 Železno blagajno za vzidati, novo, patentiran sistem, velikost 45 V 49v25 cm ugodno proti-m. Naslov v vseh posl. Jutra. 16035-6 Velik reflektor za fotografe proda tvrdka A. Goreč, poleg nebo tlčnika. 16032-6 Lepa postelja obhk« Biedermeier s pa-tent-mrežo in nočna omarica naprodaj Naslov v vseh posl. Jutr». 16055-6 Razno pohištvo in lep otroški voziček, prodam. Svetosavska ul. št. 18 II. Bežigrad. 16057 6 Prodam moške čevlje, nove, i»-redno eleganten model, št. 45, za 700 Lir, violin«, staro in zelo dobro, k etuijem in lokom a Lir 800, arhiv za salonski orkester, kompletni in. modemi. za Lir 2000 Naslov v vseh poel. Jutra. 16027-5 Ugodno prodam ročno sumi ciao in voziček. L. Ambrož, mehanik. Tyrševa 71. 16039 6 Kupim kompletno napravo a. centralno kurjavo. Milen Jager Sv. Petra c. 17. 16056-7 Avto, moto Avto motor Diesel 60—100 Ks.. 4 ali 6 cil. s prestavami, kupim. Ponudbe nn odd. Jutra pod »D;e«el v Ljubljani«. 16052 10 Pohištvo Spalnico Vsemogočni je poklical k Sebi našo srčnoljubljeno predobro mamo in teto, gospo Hicke Terezijo dne 19. novembra t. 1. v 81. letu starosti, prevideno s tolažili sv. vere. Pogreb blage in nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 21. novembra 1942 ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, dne 19. novembra 1942. Žalujoča MARIJA tn FRANC — otroka Ohranili ga bomo v trajnem, hvaležnem spominu. LJUBLJANA, dne 18. novembra 1942. Nameščenci in uslužbenci tvrdke Jelačin & Ks. v imitaciji orehove korenine. 2 krat lakirano in več kuhinjskih oprav, prod« Krže. mizarstvo. Vrhnika. Ogleda se v skladišču. Bleivvelsova 47, poleg fcavarne Majcen. 16051-12 Kapital Kdo mi posodi za kratko dobo manlši znesek proti dobri garanciji in obrestim' Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »•Sigurnost zajamčena*. 16050-16 Posest Parcelo na Kodeljevem, v Mostah ali kjerkoli drugje brez posrednika kup;n». Naslov v vseh posl. Jutre. 16044-2C nrriYt. Vesten knjieovodjfi. 7-e'o hvaležna. Zelo solidna. VSAK naš naročnik ie zavarovan ALI ste poravnali naročnino? Iz Spodnje štajerske z viteškim križcem je bil odlikovan štajerski rojak major Franc Seydlig, poveljnik pionirskega bataljona. Posrečilo se mu je razširiti važno mostišče na Donu, da je lahko šel čez reko cel nemški ar-madni zbor. Major Sevdlig je bil ranjen in mu je bil bil vilešk; križec izročen v vojni bolnišn ci. od koder pa se bo v krat-skem spet vrnil k svojim pionirjem, ki so večji del doma iz Vestfalije. Novi grobovi. V mariborski bolnišnici je umrla ga. Pavla B o r o v k a. po rodu Schneiderjeva, soproga mestnega višjega vrtnarja. Bila je svojemu možu velika opora, ker je bila tudi sama vsa vneta za vrtnarstvo. — Na Meijski cesti v Mariboru je umrla 64ietna ga. Marija P r e I o -g o v a , železničarjeva žena. — V visoki starosti 85 let je umrl na Pobrežju gosp Franc N i k o 1 i č. Nadalje je umrla v Mariboru mala Erika Klanččkova. — V Gradcu je bila v sredo pokopana 601etna gospa Teodora Hribarjeva, doma s Spodnjega štajerskega. — V Mariboru pa je bil v sredo pokopan 531etai Konrad Strotzer, skrbnik za vojne žrtve v brežiškem okraju. Obrtniška razstava v Trbovljah se je pričela z obrtniškim tekmovanjem v Domu okrožnega načelstva. Okrožn; uradni vodja Končar je pozdravil častne goste, nakar je obrtniški strokovnjak Harvalik izpregovoril o pomenu obrtniške tekme, dalje o pomenu obrtništva v narodnosocialistični državi in je pohvali] delo obrtnikov v trboveljskem okrožju. Nato je okrožni vodja Eberhardt otvoril obrtniško razstavo, ki so si jo ogledali vsi častni gostje. Razstava je prav ob- sežna. Strokovna komisija je proglasila 14 obrtnikov za okrožne zmagovalce, 47 moj« strov in pomočnikov pa je bilo odlik -nih z listinami. Se nadalje je bilo razde* ljemh 26 priznanj. Smrtna nesreča pri podiranju lesa. 45« letni drvar Leopold Lahovič, ki je delal na Esterhazyjevem veleposestvu v Prek« murju, se ni pravočasno umaknil padajoče« mu drevesu. Dobi.1 jo tako hude poškodbe, da je umrl kmalu po prevozu v bolnišnici, Zborovanje obč*nskjh tajnikov. V Ptujtf je bil pr rejen poučni tečaj za občinske tajnike vsega okrožju. Predavatelj; so poučili občinske tajnike o vseh nalogah rednega občinskega poslovanja, saj pripada k vsaki obč.n; v narodnosocialistični državi prav poseben pomen, še zlast; sprčo sedanjega vojnega gospodarstvu. Tečaj je trajal 3 dni. Ob zaključku je tečajnikom, izpregovoril okrožni vodja in deželni svetnik Fritz Bauer. ki je zaključil z besedami: Z zaupanjem zremo v bodočnost, ki nam prinese končno zmago in s tem re-šitev vseh perečih vprašanj v Evropi. O pravljičnem zakladu na Spodnjem Štajerskem prinaša graška »Tagespost* daljši članek, v katerem pravi: Posebno mnogo pravljic premore celotna pokrajina v trikotu mgd Rajhenbm-gom, Brežicam; in Podsredo. Le redko kdaj pride kak tujec v to pokrajino, čeprav odpirajo danes številne avtobusne proge tudi tii samotni predel. Nepregledn gozdovi, ki so bili še pred nekaj desetletji pravcati pragozdovi. dajejo tej pokrajin] svojstven značaj. Tihotno in mirno, kakor prostran- gozdovi. je tudi življenje prebivalcev štev 1-nih naselbin. Najbolj znan kraj te pokra-« jine je Podsreda. RUMIANC INDUSTRIA ELETTRICA CHIMICA MINERALIA Sooieta per Azioni Capitale versato Lire 150,;M)0.000.— -r -j-*/1* V • ELEKTROKEMIČNA INDUSTRIJA IN RUDNIKI Delniška družba Vplačana glavnica Lir 1.50,000.000.— D^žbhT^dež TORINO Ccrso Montevecchfo, 39 Prodotti per TAgricoltura RAMITAL (anticrittogamlco a base di rame ridotto, per la lotta contro la perono-spora della vite, del pomodoro, della pa-tata, ecc.). CUPRAMINA (anticrittogamico a base di rame ridotto, per la lotta contro la pero-nospora della vite, del pomodoro, della pa-ecc.) • POLVERE RUMIANC A (anticrittogamico a base dl rame ridotto, particolarmente indicato per trattamenti polverulenti nella lotta contro la peronospora del grappolo della vite). GRANOVTT RUMIANCA (anticrittogamico a base di furfurolo e mercurio, per la disinfezione [conciaj a secco del grano da semina). POLISOLFOL RUMIANCA (prodotto speciale solfocalcico in polvere finissima per trattamenti anticrittogamici ed inset-ticidi alle plante da frutto). SOLFATO FERROSO MICROCRISTAL-LINO (per trattamenti invernali alle piante da frutto, la disinfezione delle stalle, e per prevenire e curare 1'afta epizootica, ecc.). ARSENIATO DI PIOMBO COLLOIDA-LE (normale in polvere bianca). ARSENIATO DI PIOMBO COLLOIDALE (neutro in polvere azzurra). ARSICIDA RUMIANCA (specialitš. arse-nicale brevettata per trattamenti a secco contro la cassida ed il cleonus delle barba-bietole, le tignole dell'olivo e dell'uva, la cavolaia, ecc.). VERTOX AGRICOLO (polvere verde a base di arsenico, per la preparazione di esehe avvelenate contro il grillotalpa e altri insetti del terreno). CUSCUTOX RUMIANCA (polvere arse-nicale per la lotta contro la euseuta ed il cenfocchi dell'erba medica, del trifoglio, ecc.). Izdelki za poljedelstvo RAMITAL (bakrova spojina proti plesni, za zatiranje peronospere na trtah, paradižnikih. krompirju i. t. d.). CUPRAMINA (bakrova spojina proti plesni za zatiranje peronospere na trtah, paradižnikih, krompirju i. t. d.). POLVERE (PRAH.) RUMIANCA (bakrova spojina proti plesni posebno pripravna za uporabo v obliki prahu za zatiranje peronospere na grozdju). GRANOVIT RUMIANCA (spojina furfu-rola in živega srebra proti plesni, za suho razkuževanje semenskega žita). POLISOLFOL RUMIANCA (poseben proizvod iz kalcijevega sulfita v obliki finega prahu za uporabo proti plesni in insektoin ua sadnem drevju). SOLFATO PERROSO MICROCRISTAL-LINO (MIKROKRISTALEN ŽELEZOV SULFAT) (za uporabo na sadnem drevju v zimskem času za razkuževanje hlevov in za zaščito in zdravljenje slinavke j. t. d.). ARSENIATO DI PIOMBO COLLOIDALE (SVINČEV KOLOIDNI ARZENIK) (normalen v obliki praška bele barve). ARSENIATO DI PIOMBO COLLOIDALE (SVINČEV KOLOIDNI ARZENIK) (nevtralen v obliki praška modre barve). ARSICIDA RUMIANCA (patentirana arzenikova spojina za uporabo na suho proti raznim škodljivcem na sladkorni pesi. oljki, grozdju t. d.). VERTOX AGRICOLO (zeleni prašek, arzenikova spojina, za pripravljanje strupenih nastav za razne škodljivce v zemlji). CUSCUTOX RUMIANCA < arzen i kov prah, za zatiranje predenic na medeni detelji, nemški detelji i. t. d.). CALCE AGRICOLA RUMIANCA (calce idrata pura per preparare poltiglie antipe-ronosporiche). CALCE AGRICOLA RUMIANCA (POLJEDELSKO APNO RUMIANCA) (čisto gašeno apno za pripravo tekočih spojin proti peronosperi). P. G. Wodehouse: :9 PODJETNI SAM Hnmorističen roman »Kaj vraga naj vem o tem?« je s pravično nejevoljo vprašal njegovo lordstvo. »Za notranje rodbinske zadeve vseh uslužbencev svojega podjetja ge pač res ne morem brigati!« >,Zelo bi se čudila, če bi se izkazalo, da nisem zadela v črno,« je suho odgovorila gospa Hammond. Lord Tilbury ji je zastrmel v oči in rahlo pobledel. Iz svoje izkušnje je vedel, da ima Francie v tem oziru pravi šesti čut. Nekako ob času, ko je Sam Shotter stopil v razkošno zasebno pisarno glavnega lastnika Mammoth Publishing Company, je sedel v manjši in mnogo manj razkošni pisarni istega poslopja za svojo pisalno mizo gospod Matthew Wrenn, ves zatopljen v blagor slavnega »Home Companiona«, ne da bi le količkaj slutil srečo, ki se mu je obetala v osebi novega sodelavca. Pravkar je čital korekturo izvrstnega, a predolgega članka z naslovom /Kako naj mlado dekle porablja svoj prosti čas« iz tretjega zvezka knjige o »Reji ^ebel«. V tem opravilu so ga zmotila vrata, ki so se nenadoma odprla. Gospod Wrenn je vzdignil glavo in s precejšnjim začudenjem" spoznal svojo nečakinjo Kay Derrickovo. »Oho, dekletce!« je vzkliknil, še nikoli ga ni bila nečakinja obiskala ob tej razmeroma zgodnji uri. I kajti gospa VVinington-Bates je navadno zadrževala 1 svojo sužnjo do štirih popoldne. Toda deklici se je lesketala v sinjih očeh čudna iskrica, ki je nehote zbudila njegovo pozornost. »Nu, Kay, kaj dobrega te prinaša tako zgodaj?« je vprašal. Kay je sedla na vogal pisalne mize. Nežno je potegnila stričku z roko po sivih laseh, in se pogrez-nila v nemo, globoko premišljevanje. »Vsi mladi fantje so mi zoprni!« je vzkliknila po dokajšnjem premolku. »Zakaj ne morejo biti vsi moški tako stari in ljubeznivi, se pravi tako priletni in dobro ohranjeni kakor vi, ljubi striček?« »A kaj se ti je pripetilo?« je v skrbeh vprašal gospod Wrenn. »O, nič posebnega. Gospe Batesovi sem dala slovo.« »Ta novica me iskreno veseli, drago dekletce,« je stric prijazno odvrnil. »Saj res ni bilo nujnih razlogov, da bi s to tlako zapravljala čas... »Prav takšni ste kakor Klara,« je rekla Kay, in oči so ji nehale sipati bliske. »Oba sta se zaro-tila, da me spražita ob počasnem ognju. Mlada sem in krepka, pa hočem sama zaslužiti, kar je treba, da živim. Seveda,« je nadaljevala in si za-bobnala s prsti po čelu, kakor bi podčrtavala svoje besede, »prav nič mi pa ni do službe, ki terja, da se dajem poljubljati nemarnemu mrčesu, kakršen je Claude Bates. O ne, gospod!... Ne in ne!« Gospod Wrenn je zavzeto dvignil glavo. »Poljubiti se te je drznil?« je vprašal. »Da,« je suho odvrnila Kay. »In prav minuli teden ste objavili v ,Home Companionu' članek, ki na dolgo in na široko razlaga, da je prvi poljub najslajše in najsvetejše na zemlji. Nu, ta Claude Bates mi je dokazal baš nasprotno. Takšno zoprno česalno haljo je imel na sebi in še neobrit je bil. Pa bled in zelen v obraz, kakor bi bil vso noč prekrokal. Skratka, stvar je bila tolikanj nesladka in nesveta, da ji zlepa ne pomnim enake.« »Poljubil te je!« je vzkliknil gospod Wrenn, ki se še vedno ni mogel sprijazniti s to mislijo. »In kaj si storila ti?« »Na vso moč sem ga udarila s knjigo, M sem jo pravkar nesla h gospe Batesovi, da bi ji čitala. Bila je delo prečastitega Aubreya Jerninghama z naslovom: .Pekel torej obstoji?' in stavim, da je Claude Bates pri tej priliki spoznal, da res obstoji Do tistega trenutka se nisem mogla nikoli pridružiti literarnim nazorom gospe Batesove, a šele zdaj vidim, kako neumna sem bila. Kaj bi bilo z menoj, ko bi bila gospa dajala prednost .revijam'? Tako pa je šlo za šest sto strari modrovanj vele-učenega reverenda Aubreya Jerninghama, trdo vezanih v platno, tako da je bilo Claudovo desno oko namah podobno zreli melancani. In prav tedaj je stopila gospa Bates v sobo.« »Res?« je dejal gospod Wrenn, ki ga je začenjala zgodba zabavati. »Lahko si mislite, kaj se je zgodilo. Najboljša prijateljica vsakega fanta je zmerom njegova mati Ste že kdaj videli v kinu cowboyski pretep? Evo, bilo je do malega takisto, a preden si je utegnila gospa Bates privoščiti zadoščenje in me spoditi, sem ji že sama povedala, da grem. In sem tudi šla. ne da bi se ozrla.« »Takega pobalina bi bilo treba do krvi pretepsti,« je težko dihaje rekel gospod Wrenn. »Bolje je, da nehava misliti nanj,« je Kay odgovorila. Razburjenje nad samopašnim dejanjem neobritega Batesa jo je bilo v prvem trenutku zmedlo. Zdaj, ko se je bila nekoliko pomirila, ga je začenjala vsaj deloma razumevati. Čeprav se ji je zdelo še vedno nezaslišano, mu je po treznem premisleku vendarle morala priznr ti nekaj olajševalnih okoliščin. Da- je šlo za gospodično Derrickovo iz Mid-waysa, se je najbrže niti po tisoč letih sožitja ne bi bil drznil poljubiti, a to, da je bila samo materina tajnica, je postavljalo stvar v povsem drugačno luč. In ob tej misli ji je srce znova prekipelo od hvaležnosti do prečastitega Aubreya Jerninghama. Kolikokrat se je pač sveti mož, izmučen od dušebrižniških opravkov, boril z izkušnjavo, da bi končal svoj mastodontski opus in mu ne bi dodal tistih nekaj tisoč ,Opomb', tako dragocenih za vsakogar, kdor je prisiljen rabiti to delo kot orožje za brambo napadenega devištva! On sam je bil najbrže tudi določil knjigi tako težko in odporno vezavo. Skratka, reverend Aubrey Jerningham se je zazdel Kayi edina svetla luč v mraku tega sveta. Njene misli so se še vedno vrtile okrog nevšečne-ga predmeta, ko je glasno potrkalo na vrata in je stopil v sobo Sam. »Dober dan, dober dan...« je slavnostno zakli-cal. Komaj pa je zagledal deklico, so se mu oči razširile, usta so mu zazijala kakor peč, in presenečenje ga je prikovalo na mestu, strmečega in gra-bečega okrog sebe. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskamo d. d. kot tlakarnarja: Pran Jeran — Za inseratni del Je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani