Uredništvo in uprava: Ljubljana, Novi trg št. 4/II Naročnina: letno Din 24‘— polletno „ 12•— četrtletno. » 6‘— Izhaja vsak drugi četrtek PoStnina plačana v gotovini Ljubljana, četrtek 23. septembra 1937 Cena Din !•— GLASILO JUGOSLOVANSKEGA LJUDSKEGA GIBANJA ZBOR Štev. 19 T. G. Masaryk Umrl je človek, o katerem nikoli ne nehala govorili svetovna, človečan-8*ca, češkoslovaška, jugoslovanska in slovanska zgodovina, pa tudi ne svetovna Politična in znanstvena javnost. Ko pi-5eWo o njem, prosto ne vemo, kje bi zabeli, tako vsestranski je bil veliki pokojnik. Kot Jugoslovani se ga hvaležno spo-"ttnjamo, ker nam je uspešno pomagal ^ borbi proti vekovnemu sovražniku — Avstriji pred in med vojno. On je tisti, *i bo v zgodovini zapisan s svojim izrekom: Ceterum censeo Austriam esse de-lendam! Ves kulturni svet je prehodil s Jem klicem, ni ga nehal ponavljati, dok-ler ni bilo Avstrije konec. Njegov ugled kot vseučiliškega profesorja, filozofa, sociologa in znanstvenika svetovnega slovesa, ki se je iz preprostega kovaškega vajenca povzpel na |ako zavidno višino — ugled moža, ki Je imel v svojih češkoslovaških legionarjih, ^borečih se kot naši vojni dobrovolj-Cl za domovino s puško v roki po vsem ®vetu, tako močan poudarek — mu je dal legitimacijo, da je mogel dajati lekcije svetovni diplomaciji in politikom — tudi jugoslovanskim, in pa demokraciji, Marksizmu, komunizmu in klerikalizmu. Kakor ni en človek enak drugemu, tako je tudi Masarykova demokracija čisto posebnega kova; njegova demokracija je oblečna v legionarsko obleko in ji froiHjivi zemljepisni položaj Češkoslovaške daje svoj poseben pečat. Ta z legio-narstvom korigirana demokracija bi prav tako lahko imela tudi kako drugo ime, kajti nomen ni vedno omen, toda preudaren in modri Masarvk je obdržal to inie — zaradi zemljepisne lege svoje domovine, ki mu je bila vedno prva in zadnja misel. Veliki humanist in demokrat Masarvk pa je bil v bistvu diktator, toda | ne diktator pesti in koncentracijskih oto- i kov. bil je diktator duha, diktator real- ! nega razuma in človečanske ljubezni; njegovo ljudstvo ga je razumelo, ga imenovalo demokrata, mu zaupalo in — še Vee — ljubilo ga je z otroško ljubeznijo .J" mu dalo intimno prisrčno ime »ta-tieek Masaryk«. Njegovo obliko državne skupnosti je sprejelo brez ugovora ter imenovalo svojo legionarsko državo z Jftienom demokracija. Kako izgleda Masarykova korigirana ! demokracija, smo povedali v našem »Zboru« že 20. maja t. 1., kjer smo citirali tudi njegovo mnenje o komunizmu. Tudi marksizmu je dal Masaryk pošteno lekcijo že leta 1899. v svojem spisu »Filozofske in sociološke osnove marksizma«, ' kjer je postavil trditev, da je Marksu okostje Heglova filozofija, drobovje pa Feuerbach. Tudi češkoslovaškim klerikalcem ni prav nič prizanesel in jim je že 1. 1881. v nekem spisu povedal svoje mnenje, ki izzveni v tisti znani izrek: Ali ni čudno, da se ljudje tako radi borijo za svojo Vero, a tako neradi živijo po njenih naukih! (Lichtenberg f 1799). V omenjenem spisu obravnava tudi »moderno dobo« ter trdi, da je glavni vzrok samomorov »ireligioznost krščanskih narodov« ter zahteva v ljubezni do bližnjega temelječo etiko, ki najde svoje najmočnejše opravdanje ravno v razumu in poštenosti vesti. Gospodarska in politična Ribanja naroda so samo zunanja slika njegovega notranjega duhovnega izživljanja. Humaniteta mu je le nova beseda za pravo ljubezen do bližnjega. Zahteva Kristov naiik. ki bo očiščen duhovniške navlake. Kot neuklonljiv pro-pagator ločitve države od cerkve (hoteč Jo očuvati od verskih trenj, katerih mož-n°st je bila v svobodi in ob številnosti raznih cerkev podana), je kljub srditim Napadom iz prizadetih krogov nenehoma dopovedoval — versko toleranco. Tako bi mogli naštevati njegove misli v nedogled. Neizčrpna je njegova duhovna zakladnica. Čim globlje prodiraš vanjo, tem večje spoštovanje občutiš pred tem velikim Slovanom. Kot se je z delom lastnih rok in s svojo genialnostjo povzpel iz malega kovača do svetovno slavnega učenjaka, tako je z delom svojega veleuma in z žilavo energijo ustvaril svojemu narodu lastno svobodno državo in postal kovač njene usode. Trikrat zapored ga je narod postavil kot prezi-denta na čelo svoje države. To mesto je zapustil 14. decembra 1935 zaradi telesne izčrpanosti. Brez hrupa je izročil krmilo države v mlajše roke, sam pa se je preprosto umaknil v zatišje svojih Lanov, kjer je s čisto vestjo in vedrega duha preživljal večer svojega življenja, dokler ga ni poklicala smrt v svoje temne dvore. Tildi mi ga ne bomo pozabili. Tudi nam Jugoslovanom je s svojim »Austria delenda est« soustvaril lastno svobodno državo, vsekakor bolj soustvaril, kot šop papirnatih deklaracij: soustvarjal je Jugoslavijo v diplomaciji in na bojnih poljanah. Še eno dejstvo iz dela velikega Ma-saryka ne smemo pozabiti: Masaryk je z neumornim delom, z neprestano žilavo vztrajnostjo delal skozi vso svetovno vojno za svobodo češkoslovaškega naroda. Skupno z odličnimi, resnimi in poštenimi. sodelavci je napravil natančen načrt za ureditev bodoče češkoslovaške države, ki je takoj po razsulu Avstrije pričel funkcionirati z vso točnostjo. Pri tem pa ni pozabil na nekaj, na kar so pri nas vsi pozabili: vodstvo države, vse važne in odgovorne posle je izročil v mlade roke tistih, ki so to državo dejansko ustvarili — ali s puško, ali s peresom in besedo. Češke legionarje.je takoj po prevratu aktivno razporedil na prve in najvažnejše postojanke državnih funkcij, izkazal jim je ogromno čast in priznanje — toda jim naložil tudi vse de- lo za državo tudi v miru in vso s tem zvezano odgovornost. Pozitivni rezultati yiso izostali; država je šla in gre krepko svojo pot navzgor. Kljubujoč ogromnemu pritisku Germanstva je eden glavnih stebrov Male zveze kot branika svetovnega miru. S kako težkimi čustvi gledajo na omenjeno dejstvo naši jugoslovanski vojni udeleženci, vojne žrtve, invalidi in vojni dobrovoljci, ki so vzidali svoje trpljenje in neizmerne napore skupno s svojimi mrtvimi tovariši v temelje naše Jugoslavije, kako težko gledajo na to našo »usodno zameno« s svojega nezasluženega in krivičnega podrejenega položaja. Blagor Češkoslovaškemu narodu, ki je imel svojega »tatička Masa-t V starodavni Pragi, na Hradčanih, so položili na mrtvaški oder truplo velikega moža. Zavito je bilo v češkoslovaško državno trobojko. Na troboj ko, na krsto so položili štiri najvišja češkoslovaška odlikovanja: legionarski vojni križec, sokolski red, revolucijsko medaljo in kolajno zmage. Iz Prage so 21. t. m. prepeljali njegovo krsto v prijazno vas Lani, kjer si je na malem vaškem pokopališču izbral eden največjih Slovanov svoj preprosti, zadnjim dom. Na njegovem grobu ležijo med morjem cvetja tudi skromni venci s trakovi naših državnih barv, ki bodo mrtvemu Masaryku govorili o hvaležnosti, spoštovanju in ljubezni jugoslovanskega ljudstva. VEČNA SLAVA MANOM T. G. MA-SARYKA - OSVOBODITELJA. PRVEGA PREZ1DENTA BRATSKE ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE, GLOBOKEGA MISLECA IN PISATELJA. DIPLOMATA, DRŽAVNIKA IN POLITIKA VELIKEGA FORMATA, NEUMORNEGA BRANILCA RESNICE IN PRAVICE, ISKALCA PRAVE POTI IN OBRAZA SVOJEGA LJUDSTVA, ČISTEGA HUMANISTA IN PREROKA RESNIČNE DEMOKRACIJE IN SOCIALNOSTI. ODLOČNEGA BORCA - LEGIONAR (A. ISKRENEGA PODPORNIKA IUGOSLOVANOV, NESMRTNEGA TVORCA VELIKE SLOVANSKE BODOČNOSTI! Postava zgodovine So ljudje, ki ne slišijo prej, dokler jim kdo ušes ne poreže (kakor je dejal stari Lichtenberg), so pa tudi ljudje, katerim se ne odpro oči prej, dokler se jim ne zapro (kot je dejal Stanislav Krakov). Velike in neizbežne so postave, ki vladajo nad življenjskim potekom ljudskih celot. Često jih sodobniki ne dojemajo, ne razumejo, celo ne pojmijo v njihovi globoki vzročni zvezi. Dogodki teko. Vrste se dogajanja eno za drugim. Normalno, brez iznenadnih obratov. V naprej se lahko predvidijo, na teh predvidevanjih se lahko izgradijo celi režimi, vladajoči sistemi. Nenadoma, čisto nepričakovano pa se pojavi v poteku, ki gre svojo pot, pre-tresljaj. Ustvari ga često prav majhen dogodek, brezpomemben povod. Pa se iz-premeni ves potek dogodkov, ves zgodovinski potek. Tisto, kar je izgledalo do včeraj nemogoče, se dogaja. Tisto, kar je do včeraj izgledalo čisto zanesljivo in čvrsto, se ruši. Vsa predvidevanja se na enkrat izkažejo kot zmotna — in veliki, zgodovinski obrat menja oblike ljudskega žit ja. Vsi veliki zgodovinski obrati so tako nastali. Malenkosten, neznaten povod je sprostil nedogledna, ogromna dogajanja. Samo veleumi, ki v sreu občutijo utrip zgodovine in ki po malenkostnih in vsakodnevnih dogodkih, ki izglodajo navadnim ljudem brezpomembni in nevažni, z razumom dojamejo velike smeri ljudskega žitja — lahko jasno in določno začutijo prihod, bližino in začetek velikega pretresljaja, velikega obrata. Vsak narod je tekom svojega žitja doživel take obrate, pri katerih se je smer njegovega dotedanjega življenja iz-premenila v temelju. Zgodovinarji in le-topisci naknadno preiskujejo vzroke teh obratov. Razlagajo dogodke, ki so le-te napovedovali. Pišejo modre razprave, vsak s svojega stališča, pa se navadno zadržujejo le na tolmačenju zunanjih dogodkov in zunanjih manifestacij. Redko kdaj prodro do bistva, v samo globino zgodovinskega obrata. To bistvo pa ni ničesar drugega kot naravna neizbežna postava. Veliki pretresljaji, veliki obrati ne prihajajo radi otipljivih materialnih vzrokov. Ni Kolumb odšel na pot in od- kril kontinent samo zato, ker se je španskemu dvoru zahotelo zlata. Tudi pred teni je bila ista želja za zlatom. Toda po velikih, naravnih in neizbežnih postavah zgodovine pred n jim še ni bil čas za to, da bi nekdo zapustil znane in varne obale in se podal neznanim in tajin-stvenim deželam onstran velike vode nasproti. Tudi pred letom 1789. je bila beda v Franciji, bilo je objestnosti privilegiranih stanov, bile so krivice. Toda ravno tega leta se je začela velika revolucija — katera se je pod vplivom kapitalistične buržuazije v svojem poteku tako izmaličila — ker je življenjska postava francoskega naroda tako velevala. Ni bilo turško divjanje v začetku XIX. stoletja nič večje kot v prejšnjih stoletjih; toda tisto, kar prej ni moglo nastopiti, je prišlo leta 1804: prva vstaja. Po velikih, neznanih in nedovzetnih postavah je ravno tedaj in ne prej dozorel čas za to. Niso torej neposredni, materialni in otipljivi razlogi ti, ki sproste velike zgodovinske obrate. Ti razlogi so lahko zunanji, neposredni povod, toda vzroki so globlji, globoko pod površino vsakodnevnega dogajanja, po katerem onemoglo brska materialistična Iažiznanost. Pravi vzroki, dejanski vzroki velikih zgodovinskih obratov so vedno eni in lsti: izpolnitev diktata življenjskih naravnih postav, ki vladajo nad ljudskim zitjeni in bitjem. Ne morejo se niti narodi, niti vladajoči sistemi, še manj pa posamezniki in režimi znebiti diktata te na red bo, teh postav. Zgodovinski obrati torej nastopijo takrat, kadar morajo nastopiti pod silo samih naravnih življenjskih postav, ne pa takrat, kadar bi hoteli to ljudje. Ljudje kot izvrševalci teh dogajanj pa so tudi samo tedaj veliki, če občutijo do-gajanje, čigar sodobniki so, če posvetijo vse svoje sile in vso svojo pobudo temu, da bi njegov potek bil pravilen in če pazijo, dtt ta potok ne zaide s prave poti. Tisti ljudje pa, ki se zoperstavljajo zgodovinskim dogajanjem ali pa se jiin celo posmehujejo in jih omalovažujejo, so obsojeni, da bodo pogaženi. Zgodovina in postave, katerim je ta podvržena, so neusmiljene. V življenju kakega naroda se sicer zgodi, da kak vladajoči sistem zaide na krivo pot. Zgodi se, da ljudstvo pod vodstvom svojih prvakov hodi nekaj časa po drugi poti. kakor pa mu to veleva postava njegovega življenja. Saj ravno v tem je razlika med ljudskimi in naravnimi božanskimi postavami. Z enimi vladajo ljudje, pa jih lahko tudi kaj hitro uporabijo za to, da kaznujejo tiste, ki so se pregrešili zoper njihove postave. Naravne in božanske postave pa so nad ljudskimi močmi in sankcijami, zato se začasno lahko od njih odstopi. Toda čim bolj se od njih odstopi, tem težjr je udarec teh postav. Kolikor bolj smo se oddaljili od smeri, ki je s temi postavami začrtana, toliko težji in tem strašnejši za tiste, ki so krivi, da smo se oddaljili od te smeri, je pretresljaj, ki privede ljudstvo do tega, da se vrne lin svojo pravo življenjsko pot. Pa še ena razlika je med ljudskimi in tistimi velikimi, nedovzetnimi, naravnimi postavami. Ljudske postave se lahko izigravajo. Lahko jih prezremo, lahko jih s silo in z nasiljem pogazimo in to izigravanje, prezir in gaženje lahko ostane tudi nekaznovano. Primeri? Imate jih na vsakem koraku. Poglejte okrog sebe, državljani! Naravne postave pa se ne morejo brez kazni od nikogar izigrati, prezreti in pogaziti. Če se ljudstvo zave in vrne na pot, ki mu jo predpisujejo naravne postavo, potem zbriše z obličja zemlje z enim samim udarcem tiste, ki so ljudstvo speljali na krivo pot. Če pa ljudstvo dokončno zaide na krivo pot, bo zbrisano ono samo. Toda samo stari, izživeli in izmozgani narodi, pri katerih je izmaličenost uničila njihovo življenjsko zavest, drve sami v svojo dokončno propast. Pri mladih in svežih narodih zadene grozni udarec naravnih življenjskih postav samo tisto, ki so ljudstvo zapeljali na krivo pot — propasti nasproti. Takšna je postava zgodovine. Tako mora biti. * Pregovor pravi: Če bi imela koza dolg rep, bi vse muhe potolkla. Drugi pa pravi: Prenapet lok poči. Nikjer se ne vidi bolj jasno globoka in resnična misel, ki je izražena v teh pregovorih, kakor pri proučevanju zgodovine. Rastel je Rim in vse bolj in bolj goltal narod za narodom, osvajal z ostrino svojega meča in z žvenketanjem svo-(Konec na 2. strani spodaj.) PREGLED TISKA Ob »zgodovinskem« trenutku ... »Slovenski dom« 9. septembra. »Jugoslovenski blok« ustanavljajo tri fašistične skupine, ki jih vodijo Peter Zivko-vic, Dimitrije Ljotič in Janko Bariče vic. Pred dnevi so se namreč sestali v Zemunu Dimitrije Ljotič, Jovo Banjanin in Janko Bariče-vič in so se pogovarjali o spojitvi vseh treh jugofašističnih skupin. Če se bo edinost dosegla, bodo k novi skupini pristopili tudi elani uemškonacionalne skupine, ki jih vodi pančevski advokat dr. Vender. Ti so vsi včlanjeni v Ljotičevem »Zboru« in bodo kajpak z njim vred prešli v novo fašistično skupino. Raca zagrebškega lista. »Jutro« 10. septembra. Zagrebški »J utam j i list« trdi, da se je sestal voditelj »Zbora« Dimitrije Ljotič v Zemunu s podpredsednikom JNS Jovom Ba-njaninom in posl. dr. Baričevieem. Pri tem sestanku so se baje »po zaupnih informacijah«, ki jih je dobil »Jutarnji list«, nadaljevali že pred časom pričeti razgovori o osnovanju »nekega homogenega fašističnega bloka«. Nam o snovanju j ugoslo venskega fašističnega bloka ni ničesar znanega, še manj pa o kakem sestanku med senatorjem Jovo Ba-njaninom in dr. Baričevičem. Vse skupaj je zopet bedasta intriga, ki naj omogoči nov naval na jugoslovenske nacionaliste z očitki, da se bavijo z nekakimi fašističnimi načrti, akoravno je naši javnosti znano, da je bila do sedaj ravno JNS tista, ki je tako v senatu. kakor v narodni skupščini že ponovno nudila režimu najbolj lojalno pomoč za uvedbo demokratskega režima. Razkroj v JNS. »Slovenec« 11. septembra. Belgrad, 10. septembra, m. Poslanec Aleksander Lazarevič, ki je pripadal klubu JNS, je izstopil iz svojega kluba ter prevzel nase nalogo, da med poslanci JNS organizira v skupščini nov klub — klub pristašev Dimitrije Ljotiča. Več poslancev JNS mu je baje obljubilo svojo podporo in vstop v njegov klub. Kakor se vidi, se je torej pričela med poslanci JNS zopet nova cepitev. Slovenčevske pobožne želje. »Jutro« 12. septembra. Do sedaj je bila po mnenju »Slovenca« nositeljica vse borbe proti konkordatu vsemogočna JNS, s katero se je družilo vse, kar ni v vrstah dr. Mačka in JRZ. Včeraj pa je vsevedni glavni organ slovenske JRZ ves srečen ugotovil, da JNS le ni tako silna in močna, kakor je on sam trobil vse zadnje tedne. Na nekem beograjskem oglu so mu namreč povedali, da je »JNS v razkroju« in da je že izstopil poslanec Aleksander Lazarevič, ki snuje s še nekimi prijatelji Ljotičev klub v narodni skupščini. Kar se tiče poslanca Lazareviča, je pa resnica, da y /stopil iz kluba JNS in prešel k ljotičevcem, ker se mu zdi JNS v borbi proti konkordatu vse preveč rezervirana in popustljiva. Ako smatrajo to pri »Slovencu« za kak poseben uspeh, potem pač ni težko presoditi notranje vrednosti vsega njihovega ogorčenja proti JNS zaradi njenega stališča v vprašanju konkordata. Borba propadajočih. »Slovenec« 12. septembra. Zato je tudi razumljivo, da se je JNS znašla z ostalimi opozicijskimi skupinami proti sedanji vladi, to je pristaši Davidoviča, zemljoradniki in Ljotičevimi fašisti, čeprav se sicer z JNS nahajajo v hudem političnem nasprotju. Kdo bi mogel izročiti državo taki opoziciji? Kdo, ki ima odgovornost, ki se ravna po svoji vesti in mu je na srcu naša državna skupnost ter sloga Jugoslovanov, bi si upal izročiti krmilo države taki družbi? Kdo bi mogel prevzeti nase odgovornost, da zaupa vlado Živkoviču, Jevtiču ali Ljo-tiču? 1 ,! Ljoticevski poslanski klub. »Jutro« 14. septembra. Kakor smo že poročali je izstopil iz poslanskega kluba JNS poslanec Aleksander Lazarevič, ker je mišljenja, da je JNS v borbi proti konkordatu preveč rezervirana in objektivna. Priključil se bo baje pokretu Ljotičevega »Zbora«. Sedaj javlja sarajevska sjugoslovenska Pošta«, da bodo vstopili v »Zbor« še nekateri drugi poslanci, ki pa niso iz vrst JNS. Najbrze bo ustanovljen v teku prihodnjih tednov klub poslancev, pripadnikov »Zbora«. Vanj bodo vstopili tudi poslanci, prijatelji dr. Janka Baričeviča, ki bo naj- Stoietnsca rojstva zadružnika Mihe Vošnjaka Ko govorimo o zadružnem delu Mihe ; Vošnjaka, se moramo spomniti tiste do- | be našega narodnega preroda, ki sega v j polovico preteklega stoletja. Neizprosen i boj se je bil takrat na slovenskem ozem- j lju za vsako ped slovenske zemlje proti prodirajočemu valu avstrijskega raznarodovalnega razmaha. Birokracija, vojaštvo, šolstvo, vse je služilo ponemčeval-nim namenom Habsburžanov, zlasti pa gospodarstvo. Ravno tega dejstva so se še pravočasno zavedli naši narodni borci preteklega stoletja in so s« začeli boriti, vzporedno z borbo za uveljavljanje slovenskega jezika v javnem življenju in uradnem poslovanju, tudi istočasno in dopolnilno za gospodarsko osamosvojitev našega ljudstva od tujega avstrijskega kapitala. Borba se je razvijala v glavnem na najbolj ogroženem ozemlju, to je na Spodnjem Štajerskem, in ravno zasluga Vošnjaka je. da je ta borba izpadla v korist našega preprostega podeželskega ljudstva, ki je pridobilo v svojih zadrugah ne samo finančno-gospodarskih osnov za osamosvojitev in procvit, pač pa prvenstveno narodne zavesti in narodnega ponosa, ki je bil precej na nizki stopnji, in to ravno zaradi odvisnosti gospodarske in posledično tudi narodnopolitične od tujca-gospoda. Mogočna stavba današnjega slovenskega zadružništva nas torej spominja na težke trenutke našega moralnega in narodnega preporoda, ko je vse kazalo, da porojeno slovensko zadružno delo ne bo moglo kljubovati silnemu potujčeval-nemu pritisku. A našli so se možje, zrasli iz trdih ljudskih korenin, ki so dete prevzeli v varstvo in ga vzgojili in vzredili v krepkega svojega potomca, ponos svojega rodu! Neprecenljive so torej zasluge Mihe Vošnjaka in njegovih štajerskih sodelavcev! Zadružna stavba ki jo je Vošnjak gradil, je imela v glavnem namen, postaviti močan jez, za katerem se bo moglo naše ljudstvo nemoteno narodnopolitično razvijati v okviru zadružne samopomoči. Zadruge naj bi bile le blažitelj in nev-tralizator gospodarskega pritiska avstrijskega kapitala, ki je bil ves v službi imperialistične politike. Ni pa bil namen temu zadružništvu postavljati temelje novemu gospodarskemu redu proti kapi- talističnemu in političnemu sistemu, ki je bil v polnem razmahu. Borba tedaj ni bila zgolj gospodarska, bila je precej politična in narekovana od bitnih slovenskih narodnih interesov v boju proti nasilnemu Nemštvu. Danes pa, ko je politična borba v zu-nanje-političnem pogledu vsaj v glavnem končana, čaka naše zadružništvo morda celo težja borba, borba proti notranjepolitičnemu gospodarskemu sistemu. Obstojajo sicer v tem pogledu deljena mnenja med našimi zadružniki, ne samo v pogledu taktike, ampak v pogledu bistva in vloge zadružništva samega. Nekateri so mnenja, da ima zadružno gibanje pomen le kot sredstvo proti izrabljanju individualističnega kapitala in da izgubi zadružništvo svojo »raison d’etre« v novem gospodarskem redu. To strujo lahko brez nadaljnjega imenujemo za marksistično, ker ji je zadružništvo le sredstvo za lažjo borbo proti kapitalu in za lažjo dosego kolektivnega kapitalističnega državnega ustroja. Jasno je, da taki ljudje niso idealni zadružni voditelji, ker jim je zadružništvo, kot omenjeno, le sredstvo borbe ne pa smoter gospodarskih prizadevanj. Druga struja pa konservativno gradi stavbo našega zadružništva po ponesrečeni kopiji kapitalističnega vzorca. Stavba bo morda lepa na zunaj, a znotraj bo trhla, ker ne bo zgrajena na trdnih za-družnogospodarskih osnovah. Produkcija se ravna v teh zadrugah po profitu, rentabilnosti in ni usmerjena izključno v pravec zadostitve potreb konzumenta in to celo primerno njegovemu življenjskemu načinu in njegovim kupnim možnostim. Iz tega preloma zadružne ideologije bo morala neminovno vznikniti potreba po zadružnem sistemu, ki ne bo samo sredstvo in nevaren partner individualističnega kapitalističnega liberalnega reda, marveč ogrodje novega načrtnosta-novskega pojmovanja zadružnega gospodarstva. Le na ta način bomo dogradili stavbo, ki jo je začel graditi Vošnjak, le tako bomo na najbolj dostojen in gospodar-sko-zadružen pravilen način počastili spomin naših zadružnih pionirjev in narodnih borcev! Iz Savinjske doline Sloga jači, nesloga tlači! Star, resničen pregovor, ki se uveljavlja posebno v današnjih težkih časih, ko nas tarejo skrbi in ne vemo kako dolgo nam je se usojeno bivati pod rodno streho, ki itak brže predsednik novega poslanskega kluba »Zborašev«. »Razvoj političnih dogodkov v Beogradu se ne ustavi...« »Slov. Narod« 16. septembra. Pred kratkim se je mudil v Zagrebu prvak skupine Ace Stanojeviča, dr. Laza Markovič, ki je imel daljši razgovor z dr. Mačkom. Sedaj pa javljajo beograjski in zagrebški listi, da sta prispela v Zagreb odposlanca srbijanske združene opozicije Vlajič in Ga-vrilovič, ki imata baje nalogo, da nadaljujeta pogajanja z dr. Mačkom glede definitivnega zaključka — sporazuma. Zdi se torej, da je politična akcija, ki je pred meseci popolnoma zastala, sedaj znova oživela. Akcija za sporazum, na katerem že klepljejo dobri dve leti, stopa zopet v ospredje. Če bi smeli verjeti vestem, ki se v zadnjem času širijo, stojimo že neposredno pred vrati velikega notranjepolitičnega dogodka — sporazuma z dr. Mačkom. Samo eno še ni znano, kdo bo ta sporazum sklenil z dr. Mačkom, ker je baje le-ta pripravljen se sporazumeti s to. skupino, ako pa bi s to ne šlo, pa z ono drugo. Ena teh skupin je znana — srbijanska združena opozicija, ona druga pa za enkrat še ni znana. Pa naj bo stvar taka ali drugačna, eno je gotovo, tako poudarja »Obzor«, da smo stopili v novo fazo in da se bo odslej politična situacija mnogo hitreje razvijala. List pravi, da dr. Maček ne more »večno čakati«, dasi je isti dr. Maček, če so namreč njegova glasila točno poročala pred meseci, izrecno poudarjal, da on in narod še lahko, ako je treba, sto let čakata na rešitev hrvat-skega vprašanja, zato je treba pmpreje najti izhod iz sedanje politične situacije. »Obzor« zaključuje svoja razmotrivanja. Naj se kakorkoli končajo konference prvakov združene opozicije, razvoj političnih dogodkov v Beogradu se ne ustavi. S tem morajo računati s stališča svojih strankarskih interesov tako demokrati, kakor zemljoradniki in sta-nojevičevci. Oni so drug proti drugemu nezaupljivi, toda oni ne smejo v teh časih gledati iz svoje srbijanske strankarsko-politične perspektive na razvoj političnih dogodkov.« — Sodeč po teh namigavanjih, se v političnem ozračju res nekaj pripravlja, toda kdo bi vedel, »što se iza brda valja«?! Zagrebški sporazum. »Jutro« 19. septembra. Sporazum med srbijansko opozicijo in dr. Mačkom mora imeti za posledico tudi zahtevo po vladi pod vodstvom dr. Mačka ali vsaj z njegovim neposrednim in polnim sodelovanjem. Kdor postavlja program in veruje v njegovo izvršljivost, ta mora imeti poguma, da da svoje moči na razpolago tam, kjer je edino mogoče izvedbo državno političnih načrtov pripraviti in izvršiti. In današnji režim je, kakor zatrjujejo njegova glasila, odstranil unitaristično oviro za notranje pomirjenje. Tako je torej cesta na široko odprta in prepričani smo, da se bodo tisti, ki so prišli z napovedjo, da sporazum pripravijo, radi umaknili onim, ki trdijo, da so ga dosegli. Mi menimo, da je treba akcijo za sporazum, kakor jo je zasnovala srbijanska opozicija skupaj z dr. Mačkom, postaviti pred državniško nalogo in ' da se približuje zgodovinski trenutek, ko bo treba praktično preizkusiti, kaj in kako je izvedljivo, na kar so se sedaj zedinili stari gospodje iz Beograda in z našim rojakom iz Zagreba. Mi verujemo v patriotično zavest gg. Ljube Davidoviča, Ace Stanojeviča in Joče Jovanoviča. Zato smo prepričani, da nazadnje vendar ne bodo dopustili ničesar, kar bi moglo biti nevarno za sam obstoj naše države in za bodočnost našega naroda. Navzlic vsem pretiranim besedam, ki se včasih ču-jejo iz Zagreba, smo mnenja, da tudi dr. Maček ve, da je svobodna Hrvatska mogoča samo v Jugoslaviji. * Misel trenutka. »Zbor« 23. septembra. Ne morem reči, da bo bolje, če bo drugače; toliko pa lahko rečem, da mora biti drugače, da bo bolje. (B. Ch. Lichtenberg, -j- 1799.) ni vec liasa. Strese me, ko se spomnim trpljenja dolgih let. Noč in dan sem garal, trpel kot kamen na cesti, da bi preskrbel svojcem boljše življenje, kakor sem ga imel sam. Zgrozim se, ko pogledam uboge otroke, ki trpijo z menoj in tlačanijo za druge. Ne upam se jim razodeti svojega strahu, bojim se jim krasti up v boljšo bodočnost. Kaj bi bilo, če bi jim povedal resnico? Otroci, vse skupaj ne pomaga nic> prodani srno tujemu, židovskemu vele' kapitalu! Glejte, garali smo vse leto, zdaj pa’ ko naj bi bil naš trud poplačan, je Prl' šel žid, ki prosto odloča cene našim pr1' delkom. Kje ste danes, navidezni prijatelji, k* ste zahtevali od nas glasove? Kje stranke, ki vam je kmet tako pri srcu? Ali ne vidite, da odloča pri nas tujec? Ali ne vidite, da bežijo od nas težki mi' lijoni, katerih je država tako potrebna? Kje ste vsi tisti, ki imate moč v rokah? Kličemo vas, da ne bo prepozno! Zga-nite se! Ne zadostuje nam, ako povzdigujete društva slovenskih mož, slovenskih fantov, vse samoslovensko: v tem vidimo samo pesek v oči, katerega nam sipljete že 19 let. Mi ne potrebujemo jalovih politikov z različnimi barvami, s katerimi spreminjajo firmo, ko se enkrat obgul1 in jo prepleskajo na drug naslov; mi p°' trebujemo gospodarjev, ne pa poklicnih politikov, ki so zapustili svoj prevzviŠe-ni poklic, se posvetili mešetarjenju m prodajajo koristi naroda. Dolgo smo razmišljali in ugibali: alj se je rodil naši Jugoslaviji mož, ki b1 prišel z železno metlo, ali ima JugoslaVl' ja moža, ki bi izrezal gnilo bolno ranO z našega jugoslovanskega telesa? Imamo ga! Ta neustrašeni mož je me& Borci! Med onimi borci, ki so nam priborili Jugoslavijo, se bori za gospodarsko neodvisnost, enakopravnost in stanovsko samoodločbo. Na ostro začrtani poti, po kateri koraka Zbor s hitrimi ko-raki, je zapisano: Boj za red in poštenje v državi! Kdor ni za ta bojni klic, se mu bo zgodilo po svetopisemskem reku: Drevo, ki ne rodi, se bo posekalo in vrglo v večni ogenj! Ta mož je vodja zbora tov. Dimitrije Ljotič; pod njegovim vodstvom se zbirajo borci, ki gredo neustrašeno proti svojemu cilju. Ti borci ne poznajo lastnih koristi, borijo se za blaginjo vsega jugoslovanskega naroda. Tovariši kmetje, obrtniki, delavci in sploh vsi dobročuteči Jugoslovani! Ali se čutite dovolj močne, ali si želite boljših časov, ali želite svojcem dobro? Ako želite to, potem neustrašeno v Zbor! Hmeljar. (Konec 1. strani.) jega zlata deželo za deželo. Ko pa je rimski imperij dosegel svoj največji razmah, najveČji obseg, je začel vse hitreje in hitreje padati in se je zrušil v kratkem času. Nekaznovano je rušil Napoleon cesarstva, osvajal kraljestva, podjarmil Evropo. Ko je bil n£ vrhuncu svoje moČii je padel. Brez kazni so Turki ubijali i® tlačili rajo, stoletja so sekali glavie. Slednjič pa, ko je zopet nekoč padlo nekoliko glav, je planil prebujeni narod in popravil krivice. Takšna je naravna postava. Tako m0' ra biti. Vsak velik zgodovinski obrat mora dozoreti. Postava ljudskega življenja g8 mora zapovedati. Toda ko pride obrat, nastopi veliki dogodek, ki pomeni, da &c ljudstvo vrača v svojo življenjsko smtef* potem je vsak dolžan, da se postavi ve* v službo svojega naroda in da posveti vse svoje sile, da pride do hitrega i® pravilnega zgodovinskega obrata. Kd°r tega ne stori, je v nevarnosti, da se b® z njim tako zgodilo, kakor z onim, s k«j®' rim ljudstvo v tem velikem dogodk obračuna za vselej. , Takšna je postava zgodovine. Ta* mora biti. Dan. Gr- Naši šeni »Prepričani smo, da bo spoznala tudi žena svojo vlogo, ki jo ima kot soproga, mati in SOspodinja v človeški družbi, ter se bo oklepa tudi ideje zadružništva, našega bodoče-® družabnega in gospodarskega državnega stroja.« »Zadrugar«. Žena v gospodarskem življenju Jugoslavije. — »Socialni arhiv« ministrstva socialne Politike je izdal v svoji zadnji številki slepce podatke o vlogi žene v gospodarskem z'vljenju naše države: Število delavcev vpisanih pri Uradu za zavarovanje delavcev je 610.206, od teh 166.872 *en, t. j. 27.35%>. V teku zadnjih osmih let se le število delavk zvišalo za 20,84-%, dočim 8e je število delavcev znižalo za 5,06%. Žena v industriji. — Odstotek žensk v industriji po kategorijah: tekstilne delavke 55,10, kvalificirane moči nekvalificirane moči 64, vajenke 55. Razlika med moškimi in ženskimi mezda-znaša od 15 do 35%. Razmerje med poročenimi in neporočeni-®h zaposlenimi ženskami. — 28% žen v Jugoslaviji, ki delajo, je poročenih, 72% je neporočenih. Razstava ženskega novinarstva. — V okrilju novinarske razstave na letošnjem Imenskem velesejmu v Ljubljani so razstave tudi naše kulturne delavke svoje no-rine. — Ne bomo izgubljali besedi o pomenu inskega novinskega tiska, saj je čisto očit-Uo, da zasleduje ves ta tisk eno samo vzvišeno nalogo, vrniti namreč ženi tisti položaj ^ družbi in družini, ki ji gre i po božjem 1 po prirodnem njenem pravu. Z veseljem Ugotavljamo, da je ves naš ženski tisk res Usmerjen v tem edino pravilnem pravcu in da ne pozna raznih »emancipacijskih« teženj. k*ač pa je razumljivo, da se naše ženske bore Puoti zlorabljanju in zoperstavljanju ženske °sebnosti v današnji materialistično nastrojeni družbi. Grafikon je lepo ponazorjeval razvoj slovenskega ženskega novinarskega tiska od Prvih začetkov pa do današnjih dni. Ženski listi: Slovenka, izšel leta 1897, Domači prijatelj 1904, Slovenska žena 1912, Zenski list 1913, Koroška zora 1920, Jadranka 1921, Ves 1921, Vigred 1923, Ženski svet 1923, Gruda 1924, Babiški vestnik 1929, Zena in dom 1929, Zarja 1929, Zika 1929, Gospodinjska pomočnica 1931, Gospodinja 1933, Nasveti sodobne gospodinje 1934, Praktična gospodinja 1934, Kmečka žena 1937. Zenske priloge: Slovenski gospodar od leta 1904, Naš gospodar 1910, Mladika 1929, Zadrugar 1931. Ženske rubrike: Domoljub od leta 1914, Slovenec 1916 Družinski tednik 1929, Jugoslovan 1930, Jutro 1932, Glas naroda 1936, Slovenska beseda 1937, Zbor 1937. Zenski koledarji, almanahi, knjižnice: Gospodinjski koledar leta 1918, Slovenska Senska knjižnica 1921, Belomodra knjižnica 1927, Koledar Žene in doma 1930, Knjižnica ^ene in doma 1930, Strokovna knjižnica Zenskega sveta 1933, Zbirka slovenskih književne 1935, Zena in svet 1936. Navedeni podatki so lahko našemu ženskemu gibanju v ponos, saj se v sorazmerju S nami, ne more najbrž ponašati s takimi Uspehi nobena druga država! TOVARIŠICE IN SIMPATIZERKE! PRISPEVAJTE Z GRADIVOM ZA TO VAŠO RUBRIKO! Cujte in strmite »Vojni invalid« od 1. IX. 1937 prinaša pod naslovom »Izobčeni« sledeče: Če bi se paragrafi nesrečnega invalidskega zakona iz leta 1929, ki vsaj nekaj nudijo vojnim žrtvam, kakor so § 26, ki zahteva, da se mora vojne žrtve zaposliti in § 27> ki zahteva, da imajo vojne žrtve prvenstveno pravico na trafike in koncesije in § 20, ki določa zdravljenje za vojne žrtve, izvrševali kakor to zahteva zakonodaja — bi invalidski zakon še ne bil tako strašen. Ali ti paragrafi se briskirajo. Paragraf 20. invalidskega zakona, zadnji odstavek, pravi: Invalide pošilja v kopališča in klimatska zdravilišča ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, ali organ, ki je za to pooblaščen, toda število poslanih invalidov sme znašati v glavni sezoni do 3%, pred glavno in po glavni sezoni pa 10% stalnih po-setnikov minulega leta. Zakonodajalec je verjel, da bodo izvrševalci zakona celo preveč socialno čuteči in se je bal, da bi zdravilišč preveč ne napolnili z vojnimi žrtvami, zato je rekel, da sme znašati do 3% in do 10% obisk vojnih žrtev. Torej, več od 3% in več od 10% pa ne sme znašati. Kako se je zakonodajalec motil. Oblastniki, ki določajo in rešujejo prošnje invalidov, ki prosijo za zdravljenje v tem ali onem zdravilišču, sploh v glavni sezoni nočejo nobenega poslati, a če vseeno morajo, gre to hudičevo trdo. Letos je bila vložena, kolikor nam je znano, samo ena prošnja vojnega invalida v zdravilišče Dobrna pri Celju in ena v zdravilišče Rogaška Slatina za glavno sezono. Do 3 % lanskega obiska bi pa moralo biti prostih mest, torej, če je bilo lani recimo nekako 4000, bi letos vojnih žrtev lahko bilo do 120. »Ne, po sezoni, «je bil odgovor na intervencijo. »Zakaj ne?« smo vprašali. »Zakon določa, da mora biti zdaj, ko je glavna sezona.« »Ne,« je bil zopet odgovor. »Če pride invalid v glavni sezoni v kako zdravilišče kakor sta Rogaška Slatina in Dobrna, bi to škodovalo renomeju (ugledu) zdravilišča, gostje bi bili nevoljni in trpelo bi gospodarstvo zdravilišča.« Tak približno je bil odgovor na našo zahtevo. Torej baš tisti gospodje, ki bi morali že po svoji službeni dolžnosti ščititi in paziti, da se izvršujejo določila zakona, ga zelo grobo kršijo. Da ne govorimo o kakšnem socialnem čustvu, oni celo ponižujejo človeka-vojnega invalida, češ, izobčenec si, pohabljenec, ne spadaš med ljudi, zato čakaj, da boš šel v zdravilišče po sezoni. Ni pa tudi nič res, da bi se gosti zdravilišč, posebno ne inozemski — (mogoče domači) sramovali vojnega invalida, ker vemo, kako v drugih državah, od koder so baš tudi gosti v teh zdraviliščih, spoštujejo in cenijo vojne žrtve. Mi pa pripomnimo sledeče: Vsako sramotenje in bagateliziranje vojnih žrtev je zločin nad zdravo moralo narodne obrambe. V državah, kjer je ljubezen in spoštovanje do države na vredni stopnji, bi se tak zločin po zakonu strogo kaznoval. Kako pri nas?? Potrebno je, da zapišemo, da se je to zgodilo v času, ko trobijo fanfare na vse štiri strani o pravičnosti, enakosti in spoštovanju zakonov. Gibanje vojnih dobrovoljcev Na dvorišču beograjske garnizije je ugasnilo 10. februarja 1917 dragoceno življenje. Kot veleizdajalec je bil justi-ficiran inž. Ivan Gosar, Staroločan, zaveden Slovenec in Sokol, vojni dobrovoljec vse od početka svetovne vojne, ko je stopil v srbsko vojsko in si pridobil zaradi svoje izredne hrabrosti in pogumnosti v kratkem čin poročnika. Leta bežijo, a spomin na junaka, ki mu v mejah naše ožje domovine ni primere, živi in bo večno živel... Njegovo ime je vklesano kot prvo, z zlatimi črkami na spomeniku padlim vojakom v starološki fari, ki je bil slovesno odkrit pred sedmimi leti, a nič manj častno ne živi ime inž. Gosarja v vrstah vojnih dobrovoljcev, ki so imeli v njem svojega najodličnejšega druga in tovariša. In te- mu junaku, heroju se hočejo sedaj oddolžiti naši vojni dobrovoljci. Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev hoče vzi- dati na Hrenovi domačiji — kakor se hiši po domače pravi — spominsko ploščo v trajen spomin in hvaležnost na inž. Ivana Gosarja, dobrovoljca, o katerega mučeniškem truplu za našo svobodo niti ne vemo, kje počiva. Ne dvomimo, da se bo akciji vojnih dobrovoljcev pridružila javnost z vsem kar premore, da bo dan počastitve spomina tega »najboljšega« Slovenca res velik in čestit, vreden njegovega imena. Vzidana bo spominska plošča kolikor mogoče slovesno, s sodelovanjem najširših vrst prebivalstva, ki naj s svojo soudeležbo dokaže, da zna spoštovati imena svojih pomembnih pokojnikov. Odkritje spominske plošče se bo izvršilo 3. oktobra ob 10. uri dopoldne. Dolžnost »Zborašev«, posebno škofjeloškega, kranjskega in ostalih gorenjskih okrožij je, da prihitijo na ta dan v Staro Loko in počastijo spomin enega izmed herojev, brez katerih bi danes ne bilo svobodne Jugoslavije. Aleksandrov spomenik Naši listi so 18. t. m. prinesli načrt o [ Aleksander ni bil imperator! Nikdar ni ITRVlliri A I fvlz ca i w I rorri 1» nn/vm' l/» r in onrt . l m «-»1 n i 1 J . v _ • i • i , Nesramnost V Ljubljani so se zadnje dni pojavi- li letaki, podpisani od neke »Slovenske katoliške obrambe«, katere neznanci podtikajo na vse mogoče načine zavednim rodoljubom (najbrž v provokater-skem namenu) in jih širijo med široke sloje preprostega ljudstva. Letaki z vsem cinizmom in besno zagrizenostjo napadajo Srbe, pravoslavne duhovnike, Sokole, Hašo vojsko in oficirje ter nacionalne delavce, pred vsem tiste, ki so se borili Že od davna proti katoliški Avstriji. Dolžnost oblasti — vseh brez razlike — je, da z vso energijo doženejo tajno kuhinjo teh ostudnih (resnično protidr-Zavnih) pamfletov in primejo krivce za vrat z vso odločnostjo. Treba je prezračiti to smrdljivo atmosfero — dokler ne ko prepozna. Naše tovariše pa prosimo, da pomagajo pri tem delu, da se zatre ta Pogubna brezvestna propaganda. »Zboraši« — bodite budno na straži! Ne verjemite slepo demantijem in raz-ftiin izjavam lojalnosti — zanašajte se ®n lastno pamet! Pazite predvsem, kdo iz teli letakov zvito hotel napeljati vodo na svoj mlin! postavitvi Aleksandrovih propilej in spomenika na Kongresnem trgu v Ljubljani ter objavili proračun in oddajo vseh del raznim tvrdkam in umetnikom brez natečaja. i Mnenja smo, da sta tako način oddaje del, kakor tudi načrt za spomenik nemogoča. V tem se v polni meri pridružujemo protestu naših kiparjev z 22. t. m. Tako »po domače« zadeva le ne gre. Saj so oddana dela kar pod roko (nekatera imena prevzemnikov del so zastopana kar večkrat itd.). Pravilno je tudi stališče, da je ves narod zbral za težke čase ogromno vsoto, to pa ne za ureditev ljubljanskih cest in trgov — ampak za veličasten spomenik kralju, katerega spomin spoštuje. Spomenik ni samo zadeva odbora in njegovega predsednika, tudi ne samo umetnikov po geslu »Part pour 1’art«, v čemur naj se le-ti izživljajo drugod n. pr. v Jakopičevem paviljonu, v Narodni galeriji itd. Spomenik je zadeva vsega naroda, vse naše javnosti, katere okus in duševnost je treba upoštevati, je pa tudi zadeva naše časti in ugleda na zunaj — ne pozabimo, da je Ljubljana tako blizu dveh državnih meja! Zato odklanjamo misel, da se stisne Aleksandrov kip nekam pod streho nam tako tujih antičnih propilej in potisne v neko skrito neznatnost. Naj odločnejše pa odklanjamo kip oblečen v rimsko togo po vzorcu rimskih imperatorjev. Naš imel osvajalnih teženj — boril se je samo za svobodo vseh ljudi naše krvi, kar Pa mu kljub naporom njega in njegove herojske vojske ni uspelo popolnoma doseči. Pokojni kralj živi v našem spominu kot borec, vojak, ne moremo si ga misliti brez preproste vojaške obleke, ki je kakor prirasla nanj. Kvečjemu bi njegovim vojaškim vrlinam in uspehom pristojni vojaški slem na glavi — ne pa lovorjev venec nad imperatorsko pričesko. S tako upodobljenim likom bi se pokojnega ljubljenega kralja umetno odtujilo ljudstvu, ustvarilo bi se med njim in narodom tisto nevarno »sredostjenje«, to je zid, kot so ga ruski velikaši vedno znali postaviti med rusko ljudstvo in med njegovega vsakokratnega carja ali carico. Roke proč od takih projektov! Če je vzrok zablodi nespamet — naj se popravi; če pa bi bila vzrok zloba (česar skoro ne bi mogli verjeti), naj se kaznuje. Vsekakor pa se odbor za postavitev spomenika v sedanjem sestavu ni izkazal, da hi mu mogel ves narod slepo in brez kontrole zaupati. Saj sklicuje svoje širše seje komaj vsake 2 leti. Zato se nam zdi sestava tega odbora a priori ponesrečena. Mi vemo, kako so bili pred in pri sestavi odbora potisnjeni v ozadje prvi ini-ciatorji spomenika, naši vojni dobrovoljci. Zato smo mnenja, da pokojni Zedini-fel f ne bo dobil dostojnega spomenika, dokler ne bo sedanji odbor vrnil inicia- tive in funkcij našim tako agilnim dobro-voljcem, ki bodo bolje znali ceniti, kak spomenik zasluži njihov bojni drug, ki je stal kot njihov komandant v svetovni vojni z njimi v isti vrsti, v isti nevarnosti — in bodo tudi postavitev spomenika pospešili. Znamenje časa je, da kot na Rakeku, tako tudi v Ljubljani ne moremo postaviti spomenika pokojnemu kralju tako in takega, kot ga zasluži in kot to široka rodoljubna javnost želi in zahteva. Kdor je kriv za to ali nesposoben, naj odstopi mesto sposobnejšemu. Svetinje naroda je treba čuvati z vso resnostjo, ker so last vsakega in vseh. Masaryk o pravi demokraciji (Odlomki.) Razložil sem, kako smo obnovili svojo državo, s kakšnim programom in kakšno taktiko: premislimo zdaj, kako si bomo dobljeno državo ohranili. Bili smo samostojni, pa smo svojo samostojnost izgubili — to je toliko močnejša vzpodbuda, da se vestno orientiramo v novi evropski situaciji, ki jo je ustvaril mir. Naša politika mora nadaljevati politiko, kakršno smo štiri leta (svet. vojna — op. ur.) vodili v inozemstvu in s katero smo si priborili samostojnost. To je bila sicer zunanja politika, ali temeljila je na načelih, po katerih se mora ravnati tudi naša notranja politika. Ta načela so zbrana v geslu: demokracija in humaniteta. Demokracija, ki brani suverenost ljudstva, se ne razlikuje od aristokracije, zlasti monarhistične, samo po stopnji, murveč tudi po celotni kvaliteti. Stare monarhije so obstojale po milosti božji, demokracija pa je država iz ljudstva, z ljudstvom, za ljudstvo; demokracija se ne opira kakor stare monarhije na cerkev, pač pa temelji na humani-teti. Ker je demokracija vlada vseh vsem, ne gre v njej za vladanje, pač pa za upravo in samoupravo in humanizacijo vseh državotvornih sil v državi. Ideal demokracije bi bili neposredna vlada in uprava; ali spričo naraščajočega števila vseh narodov in držav more biti demokracija le posredna, ki jo izvajajo izvoljeni predstavniki državljanov in pa parlament, ki je izvoljen s splošno volilno pravico. Ta parlament in njegova vlada ne smeta postati vladarja po starem načinu, ampak se morata vedno in dobro zavedati, da je vir njune avtoritete volja volilcev, ki so ju delegirali. Za upravo in vodstvo demokratične države je treba administrativnega znanja in organizacijske spretnosti, ki znata c pluribus et multis sharmonizirati unum; k temu spada tudi politični smisel, razumevanje, kam težita narod in država po svojem in svetovnem razvoju. Povsod že poznajo razliko med državnikom in politikom. * Demokracija se opira ha znanost in na vsestransko in vsesplošno izobrazbo, demokracija je neprestana težnja po politični vzgoji državljanov sploh. Vzgoja pa je v znatni meri samovzgoja — z vzgojo otrok nimamo težav, marveč z vzgojo odraslih, samih sebe. Demokracija, nova demokratična država, zahteva novih ljudi, novega človeka, novega Adama. Človek je bitje navade; če hočemo imeti resnično demokracijo, moderno in dosledno, se moramo otresti starejših političnih navad, namreč vseh vrst in oblik nasilja! Demokracija mi le v državni obliki, pač pa v načelih. Dosedanja politika in zlasti tudi parlamentarizem bolehata povsod radi antropo-morfizma: velika večina politično se udejstvujočih ljudi se ne zna dvigniti iznad sebe, ne zna se osvoboditi klešč nekritičnega egocentrizma. Radi tega so državljani danes praviloma člani kake stranke, v parlamentarizmu se uveljavlja strankarstvo, interes celote se istoveti z izključnim interesom strank, namreč nekaj oseb, včasih celo ene same. Parlament še niso zastopniki naroda, ljudstva, množice, pač pa strank in prav za prav klik in koterij, ali pa vplivnih in močnih — ne pravim: vodilnih! — posameznikov. S svobodo tiska se zavaruje pravica kritike vsega državnega in javnega aparata sploh in seveda tudi kritike oseb. Kritika je pogoj in metoda znanosti in znanstvenosti; kritika je pogoj in metoda demokratične politike. (Podčrtanje je napravilo uredništvo.) . Kmečka vas na bobnu Že 24 let poslujem na vasi pri kmečki kreditni zadrugi kot poslovodja. Tako žalostne dobe kot je današnja v pogledu kreditnih odnošajev pa še nisem doživel. Izgleda, da nas bo vse skupaj vrag vzel, ako ne bo skoraj temeljite odpomoči s strani države v obliki kreditiranja in vpostavitve likvidnosti naših podeželskih kreditnih zadrug (posojilnic in hranilnic). Podeželske kreditne zadruge so imele posla največ s kmetskimi dolžniki, to je s kmeti, želarji in majhnimi obrtniki. Uredba o zaščiti kmeta pa je izročila vse te dolžnike P. A. B. v 12 letno izterjanje. S tem je kreditnim zadrugam odtegnjen ves dotok kmetskega denarja, dočim so hranilne vloge — kot pasiva — zadrugam ostale. In če so tudi zaščitene in zaenkrat neizplačljive (zamrznjene), se danes ne ve, koliko je še taka vloga v resnici vredna. P. A. B. za kritje oddanih kmetskih dolgov še vedno ni izdala po uredbi obljubljenih obveznic in bonov, vkljub temu pa pritiska na kmetske dolžnike potom davčnih uprav na plačilo prve anuitete. Najbolj prizadeti so oni dolžniki, ki dolgujejo nad 25.000 Din, ker se od njih zahteva plačilo 10% anuitete od celega dolga, ker sodišča do sedaj še niso izdelala sklepa, koliko se bo enemu ali drugemu dolžniku njegov dolg znižal. Ker vlagatelji ne dobijo svojega denarja, kadar ga rabijo, dolžniki pa po večini ne morejo plačati prve anuitete, so nastale težke posledice v našem narodnem gospodarstvu. V sili proda kmet svoj pridelek iri živino za vsako, še tako sramotno ceno. Rubeži živine in drugih predmetov za kritje davkov in prve anuitete za P. A. B. pa so na dnevnem redu. Še prav posebno hudo pa je po onih krajih, kjer je pobila toča ves kmečki pridelek ali pa ga je uničila povodenj in druge ujme. Kmet si na noben način ne more pomagati, ker ne dobi nikjer posojila, niti izplačane hranilne vloge ter je izročen na milost in nemilost svoji usodi in raznim denarnim zelenašem, ki kujejo iz kmečkega dela svoj kapital. Sedaj, ko se bliža čas vinske trgatve, ki zna biti ponekod zelo dobra, bo vinogradnik prisiljen prodati svoj letošnji pridelek za vsako ceno — mogoče celo dobi samo dinar za liter, kot so peli klopotci po goricah leta 1932: »dinar za liter, dinar za liter«. Pa bo rekel kdo, da se dobi posojilo pri Hipotekarni banki, v katero se steka denar mladoletnih, ali pa pri drugih večjih zavodih in bankah po mestih; kdor to trdi, se bridko moti. Že s primeri se da potrditi, s kakimi stroški je tako posojilo zvezano, če se sploh dobi. Za kmeta, želarja in malega obrtnika je tako posojilo — rekel bi — nedosegljivo, ali pa tako drago, da ga kmetskim ljudem ne kaže najeti. Izhod iz današnje zagate bi bil edino v tem, da država nemudoma da večstomilijonsko posojilo našim zadružnim centralam v Sloveniji, ki bi s tem denarjem kreditirale svoje članice po potrebi. Članice pa bi vračale svoj dolg z od države prejetimi obveznicami in boni. Ker je P. A. B. v zastopstvu države prevzela od zadrug zadolžnice, na podlagi katerih prejema z anuitetami gotovino, zato pa se je zavezala dati papirnate bone in obligacije, bi bilo prav in pošteno, da te papirje zamenja z gotovino. Zadruge hočejo in zahtevajo le svoj denar zopet nazaj in k temu so upravičene. S tem bi se vpostavila likvidnost podeželskih zadrug, vrednost kmetskega pridelka in kmetskega premoženja sploh pa bi se potom kreditnih zadrug zaščitila. Boben na kmečki vasi bi utihnil. Zato, več smisla za naše kmečko gospodarstvo — in manj politike! I. R., Ormož. Francoski frank pada dalje Zakaj? — se vprašuje ves svet, saj je vendar znano, da ima Francija zlate zaloge več kot druge države. In kljub temu frank pada. Možno je torej dvoje. Ali je zmotna teorija o zlati podlagi za stabilnost valute, ali pa so poleg tega še drugi (umetni) vzroki za padec franka. Finančni minister Bonnet je izjavil, da je prejšnji režim zapravljal. — Vprašamo se, v čem pa je to zapravljanje obstojalo? Če in kolikor se je delalo v okviru države (javna dela, oboroževanje, socialno delo), pride potom davkov in cirkuliranja denarja zopet nazaj v državne blagajne, pa tudi dobiček bi moral iti v domače vrednostne papirje in kot nove vloge v domače banke. Vsaj tako bi človek mislil. Podpora ru-deči Španiji z oboroževanjem je sicer stala in stane ogromno, ampak zopet bi človek mislil, da je mesto tega prišlo v državno blagajno mnogo zlatih pezet. Ali pa mogoče ne? Ali se je,dalo zastonj? Ali pa so francoski rdeči bratci vtaknili te pezete v svoj žep? Če je temu tako, potem so šle ogromne vrednosti brez nadomestka izven državne blagajne. Treba bi bilo tedaj za tekoče in nove potrebe nujno novega denarja. Pravijo, da predvsem za premog in da je nabava istega napravila bilanco pasivno. Tudi če bi ostale zlate zaloge v mednarodnem prometu nedotaknjene, moral se je volumen denarja v državi pomnožiti in začetek inflacije je tu, denarja je več, njegova vrednost pa je manjša, ker se smatra denar za blago, s katerim se trguje in špekulira. Iz tega napačnega vidika se začne pri občinstvu strah za izgubo, začne se kupovati zunanje valute in vrednostne papirje, domača valuta gre čez mejo ven in treba je seči po novi inflaciji. To gre kot lavina in domača valuta pada vedno nižje, sosedje pa imajo čezdalje več frankov na razpolago in so kaj kmalu v položaju, ponujati Franciji posojilo za visoke obresti. In vse to ob morebiti skoraj nespremenjeni zalogi zlata v Franciji. Pri tem pa so vsi tuji vrednostni papirji in valute vsled povpraševanja po njih poskočili. Ali je vsega tega treba? Ali nam ne kaže uprav Francija, da je tkzv. sistem zlate podlage velika zmota, ki drži odprta vrata špekulaciji z denarjem kot blagom, tezavrira-nju in korupciji na vse strani. Lasten nov-čan sistem na podlagi narodnega bogastva lastne zemlje in zdravega delavskega rodu, indeks cen in stabilizacija domače valute po istem — in v gospodarstvo načrt, pa se prepreči vse to igranje židovskega velekapitala na račun siromašnega delovnega ljudstva. Drim. Filmi in »filmi « »Slovenčev« uvodnik z dne 14. t. m. se je v svoji splošni brigi za dobrobit naroda spravil tudi nad filme. Sicer poudarja izrecno, da tu ni govora o »moralnih vprašanjih«, ki so v zvezi s filmom, vendar pa je moje skromno mnenje, da ne bi bilo prav nič odveč, če bi bil malce spregovoril tudi o moralnih vprašanjih, za kar bi bil po sestavi svojega konzorcija, v katerem sedijo njego- vi težki in vplivni možje, še posebno poklican. Poleg tega pa je imel za to prav tedaj lepo priliko. Na zadnji strani tega istega »Slovenca« sem namreč našel oglas, da so prav tedaj predvajali v nekem ljubljanskem kinu, ki je last istega pobožnega konzorcija, »film velikega veselja in brig mladosti«, ki se je imenoval »Klub zaljubljenih deklet« in ki je bil taka cvetka francoske filmske pornografije, da se je celo kino-podjetje samo ojunačilo in oznanilo, da je film »za mladino neprimeren«. Seveda je to bila taka sijajna reklama, da je prav ta film videla čisto gotovo vsa »fotogenična« mladina, ki se je prav tedaj spet zbrala okrepljena po počitnicah od povsod v Ljubljani, da dobi v šolah in izven njih potrebno vzgojo za življenje. Zdi pa se mi, da so imeli gospodje okrog »Slovenca« vsaj doslej še prav vso možnost, ne samo da pišejo v časopisju, kaj je prav in kaj ni prav na filmih, ki se predvajajo, temveč da tudi dejansko vse store, da se odstrani, kar ni zdravega v kakšnem kinu. Kakor omenjeno, pa bi tem gospodom vsekakor bolj pristojalo, da se brigajo bolj za moralno, kakor pa za politično stran filma; če bi se brigali za prvo, bi tistega filma prav gotovo ne bilo v Ljubljani. Vsekakor pa bom kot oče brez pomisleka dovolil sinu in hčeri, da si ogledata filme v kakovosti filma »Pred sončnim zatonom« po drami Gerharda Hauptmanna (ki je himna ustvarjajočemu navdušenju, delu, delavstvu, požrtvovalnosti in zinagi pravice nad licemerstvom) — ne pa da si kvarita srce in dušo ob kakem takem gori opisanem francosko-židovskem spolzkem skrpucalu, kjer na prstih ene roke lahko prešteješ ženske, ki nastopajo v filmu — oblečene. Kot oče in vzgojitelj imam še vedno rajše igralce v oblečenih uniformah in duševno zdravje, kot plitvo poloblečeno banalnost, ki je hujša od čisto slečene nagote. Zato se tudi nikakor ne strinjam s Smernice pariškega odbora za borbo v Sloveniji Dijaški list »Mi Mladi Borci« z dne 17. septembra poroča: Prejšnji teden so komunisti ob priliki nekega shoda mladine JNS izdali letak proti JNS. Ta letak identificira JNS s fašizmom, nato pa lovi na svoje stare antifašistične limanice mladino JRZ, mlade sokole, katoliško mladino, socialiste, kmečko mladino, proletarsko mladino. Kot običajno se tudi tu skriva pod zloglasno »demokracijo« in antifašizmom komunistična »proletarska« diktatura. Neveščemu se bo zdel ta letak, ki obravnava čisto slovenske razmere samonikel in domač. V resnici pa je od točke do točke skrpucan po navodilih komunistične centrale v Parizu. Komunistične centrale imajo svoje oddelke za razne pokrajine, njihove skrbi je prav tako deležna Brazilija kakor Nova Zelandija kakor Slovenija. V naslednjem prinašamo pariška navodila za Slovenijo in letak, ki se je pred nekaj dnevi širil po Ljubljani in ki je sestavljen zvesto in slepo po vzorcih, katere producirajo oddelki pariške centrale. Navodila za Slovenijo je objavil švicarski list »L’Action Nationale«. Naj odpro ti dokumenti oči tistim katoličanom, ki tako radi verjamejo komunističnemu tajenju in tako veseli poslušajo njihovo govoričenje o slovenstvu. * Takole poroča »L’Action Nationale« o komunističnih direktivah za Slovenijo: Aprila 1937 je bil v Parizu shod vseh vodilnih osebnosti balkanskih in srednjeevropskih komunističnih strank. Dimitrov je poslal tjakaj nekaj najzanesljivejših svojih prijateljev Macedoncev. Na tem shodu, ki se ga je udeležila tudi francoska komunistična stranka, so sklenili, da se začne hitra in uspešna akcija za boljševizacijo Balkana in v prvi vrsti Jugoslavije, »nove prijateljice fašističnih dežel«. Dimitrovi macedonski poslanci so poudarili, da razdiralno delo komunistov na Balkanu ne bo uspešno, če ne bodo upoštevali jezikovnih in narodnih posebnosti ljudi, ki prebivajo v teh krajih. Zadnji cilj, namreč diktatura proletariata, zahteva, da se prejšnja navodila Kominterne spremene. V bodoče bo imela država toliko komunističnih strank, kolikor ima narodnostnih in jezikovnih skupin. Delegati CKKPJ (Centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije) so takoj pristali na decentralizacijo jugoslovanske komunistične stranke. Novi načrt veleva, naj se ustanove hrvatska, macedonska, srbska in slovenska komunistična stranka. Vse te stranke pa so odvisne od glavne komunistične stranke za Jugoslavijo, ki bo v bodoče tudi »Zveza balkanskih komunističnih strank«. Ta pa ne bo več dobivala povelj iz Moskve, pač pa iz Pariza. Decentralizacija, ki jo veleva program, se je začela z ustanovitvijo »Slovenske komunistične stranke« (K. S. Sl.). Glavni odbor te stranke je bil imenovan maja v Parizu. Sestavlja ga 58.3% delavcev, 16.7% kmetov in obrtnikov ter 25% duševnih delavcev in uradnikov. Ta je vrgel med Slovence manifest, ki je bil skrivaj odposlan iz Pariza slovenskim komunistom. Razposlal ga je neki Rezmond Paly, čigar urad se nahaja v neki kavarni v Rue des Recollets 9. Druga centrala deluje v Anversu v Rue Vaneuval 4. Ta izdeluje besedila za letake in podobno. V Franciji sta »Slovencem«, da moramo biti napram francoski filmski vsebini nepristranski, ker nam je baje »ta svet iu njegova duševnost dovolj daleč« ... Hvala Bogu! Naj nam kur še naprej ostane daleč, ker nam ni prav nič treba, da bi se v njem kdaj čutili doma, zlasti pa naj nam bo prihranjeno, da bi se naša zdrava dekleta čutila domače v »Klubu zaljubljenih deklet«; kajti to šele bi bila res prava narodna nevarnost. Prav gotovo bodo škofje nastopili proti takim škandaloznim filmom z isto energijo, kot nastopajo v naši Dalmaciji proti pretesnim in prekratkim kopalnim oblekam. Zanimivo pa je — če že govorimo enkrat o filmih — da je neka zelo važna državna ustanova v Ljubljani poslala postopoma vse svoje številno moštvo gledat film »Izdajalci«, da bi videlo, kaj je red in kaj je organizirana varnostna služba — drugje. Oče. poleg teh še dve posebni delavnici, ki p°" magata voditi to skrivno delo za Slovenijo-Ena se nahaja na Rue Arthur-Rozier 9, dru" ga pa na Rue Lafayette 97. Že v prvem manifestu nove stranke nam takoj pade v oči njegovo prenapeto govori' čenje o narodu in demokraciji. Ne govori mnogo o razrednem boju in socialnih zahtevah, pač pa o jezikovni in narodni zapostavljenosti Slovencev. Na vse kriplje opominja slovenski narod, ki je »stiskan od treh fašističnili dežela: Italije, Srbije in Avstrije, katera bo kmalu postala provinc® Hitlerjeve Nemčije«. »Eno izmed najvažnejših vprašanj slovenskega naroda,« pravi manifest, »je nevarnost ki grozi Sloveniji od dveh fašističnih strani-Nemčije in Italije... Ker pa nevarnost ne grozi za jutri ali pojutrišnjem, ampak že danes, se je treba že danes boriti in se P upreti. Gre namreč za srečo, neodvisnost i® bodočnost slovenskega naroda.« Ustanovite' komunistične stranke »naj olajša slovensken111 narodu izpolnitev njegove zgodovinske naj0' ge, s tem da bo v sebi združila vse pozi®’’ ne in razvojne sile v borbi za enakopr8'1' nost in srečo naroda.« Ta nova stranka h°' če »rešiti slovenski narod pred grožnja®1 Hitlerjevih in Mussolinijevih krvnikov. H kljub temu, da je vnet pristaš opozicije! da smo v novem ljubljanskem muzeju opazili več odličnikov; da so v Nyonu sklenili zopet novo pogodbo, ki se je ne bo nihče držal; da nam Hitler kljub »verodostojnim^ informacijam »Politike«, »Slov. doma« i° podobnih lističev, še vedno ni poslal obljubljenih »mark«; DA ZBOR« BllEZ DENARJA N# MORE REDNO IZHAJATI; zato naj naročniki čim prej poravnajo naročnino V dinarjih. Širite „Zbor“! PORAVNAJTE NAROČNINO! BREZ BORBE NI ZMAGE! L*s,mk list« konzorcij. Predstavnik konzorcija Ture Sturm. CelovSka 28. Odgovorni urednik Ivan Marjek, Zg. Šiška 283. Tiskarna »Slovenija« (predstavnik A. Kolman), vsi v Ljubija«*’