64. številka, Ljubljana, v torek 17. marca 181H>. XXIX. leto. (shaja fsak dan sveder« iziojfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstro-ogers ke dežele za vse leto 15 gld., a pol letu H gld. za četrt leta 4 i:M.. za j d n 1 gld. 40 kr.— Za Lj ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanjo na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. za četrt let*. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina z.iafia. Za oznanila plačnje se od Stiristopne petit-vrute prt H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiHka. Dopisi naj se izvole frankirmti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zapuščeni smo! Is Kozijanskega okraja, 15. marca. Tu pa tam se sliši glas, da amo zapuščeni. Šele pred kratkim pela jo isto pesem „Domovina". Upala si je v pričo naloga državnega poslanca gosp. Vodnjaka celo potrebo posojilnice po-vdarjati. Ponavljanje takih pritožb nam pač malo po* maga. Mi smo res zapuščeni! V Kozjem ni človeka, kateri bi se za nas in naše potreb« brigal; pa tudi od drugod ne dobimo pomoči. Tam je napravilo politično društvo shod, prišli so bili celo trije govorniki; pa ljudstvo iz vedelo je za shod sele, ko je že minol! Pri občnem zbora slovenskega političnega društva v Mariboru sta se sicer g. Voftnjak kot lastnik, potem tudi neki nrednik „Sudsteier. Post" izgovarjala, da temu časniku g. predsednik dr. Gre-gorec ni naznanil shodov v Slov. Bistrici, v Kozjem in v Jarenini, nam pa se zdi, da je list dobil naznanilo, da ga pa ni hotel vzprejeti, ker ni sodeloval njegov gospodar. Gosp. Vodnjak se je v Maribora tudi izgovarjal, da ni mogel priti na shod v Kozje, ker je imel drugod poročati. Dobro! Vprašati pa si dovolimo: Ali je gosp. M. Voinjak pozabil, da je že več let naš poslanec, da pa še ni našel pota k nam? Če bi bil prišel gospod M. Voftnjak vsako leto le jedenkrat v kozijanski okraj, bi imeli mi celo vrsto volilnih shodov za nami! Koliko bi bil g. poslanec s tem koristil narodni stvari pri nas. Pa ni ga bilo blizu! G. M. Vošnjak pusti si tudi kaj rad kaditi, da je on „oče" slovenskih posojilnic. To hvalisanje je popolnoma neopravičeno, vsled tega pa £e bolje zoperno. Mi prebivalci kozijanskega okraja pa bomo g. poslancu Vošnjaku opravičeno •lavo peli, ako nam osnuje tako potrebno posojilnico v Kozjem. Naš okraj potrebuje takega denarnega zavoda, v Kozjem so ugodna tla, ker je okrajna hranilnica in tudi okrajni odbor v tujih rokah. Ivi^iteke Beseda o žensko-narodnem vprašanju. h. (Konec.) Zberite krog sebe venec družic in vrstnic — v zabavo. Vaši zabavni shodi naj se, kolikor je mogoče, redno ponavljajo, zdaj tu — zdaj tam. Pri teh shodih ne pride Vam nikdar iz misli Vaša namera, ali s početka ne govorite mnogo o njej. Tu pa tam kaka beseda ali opazka o človekoljubju, milosrčnosti, pravici, položaju vrednosti in važnosti ženske v človeški družbi bode dovolj. Pozneje bi došli na red kratki razgovori o tem, dali ženska zauzema ono mesto v človeški družbi, katero jej 8*e po njenih zmožnostih, da li izpolnjuje svojo nalogo ali ne, in zakaj ne. Tako bi se pobudilo »animanje za to vprašanje, in ako se Vam posreči vzbuditi zanimanje, storili ste že mnogo. To za* mmanje treba potem le gojiti in porabiti v končno "vrho. Ko bode zanimanje Vaših družic za to vprašuje živor.dovolj, zahtevale bodo same daljših in temeljitih pogovorov in razprav; bavile se bodo Morebiti se posreči našemu državnemu poslancu, da vzdrami razne tukaj bivajoče gospode, kateri z nami čutijo, pa se ne zavedajo svojih narodnih dolžnostij, akoravno so časi taki, da bi m o rali mi vsi stati noč in dan na braniku. Sedaj smo zapuščeni, potem bi pa ne bili več! Legalizacija. Govor posl. Viktorja Globo čnika v seji dež. zbora kranjskega dne 28 januvarja. (Konec.) In te razmere naj bi mi sedaj predrugačili s tem, da sprejmemo predlog gospoda poslanca Pfei-fer j a in upeljemo zakon od 5. junija 1890? Gospoda moja, kak je ta zakon ? Nek poslanec — bil je ju rist — ga je v zadnji deželnozborski dubi imenoval „ zmešnjavo" in je precej resnice s tem pogodil; drogi poslanci v državnem zboru so ga nazivljali s čisto drugimi imeni, ki bi nekako 8e strinjali z našo besedo „spaček" („juristisebes LJnding"). In gospoda moja, če zakon poglednmo, moramo res skoraj misliti, da zakonodajalec sam prav nobe-nega zaupanja ni imel v razmere, ki so zapopadene v tem zakonu, kajti če bi bil imel zaupanje, bi ne bil take zapreke naredil glede odprave legalizacije. Zakaj se v zakonu določuje, da veljaj legalizacija samo za zneske nad 100 gld., vsaj vender tudi manjše svote zaslužijo državno varstvo. Zakaj se zahteva, da ne veljaj olajšava za listine, ki se podajajo za deželno desko — Lmdt.-.f. I ? Zakaj so izvzeta pooblastila? In potem, zakaj pa zakon v § 1. določa, da se sme vknjižba vršiti na podlagi takih listin le v okrožji sodnega dvora prve instance, v katerem se je listina napravila? Torej s tuko listino, ki je sestavljena na podlagi te postave, posestnik recimo v Trebnjem na podlagi listine, ki je napravljena v Ljubljani, ne more v Trebnjem izbrisati dolga iz knjige, kajti veljavna je samo za okrožje Hodnega dvora prve instance, v katerem se je izdelala listina. Poglejte, kake zapreke bodo s časom nastale, kajti na tiste stvari marsikdo ne bo mislil, in ljudje bodo i muli le Škodo, ako bodo take listine produci rali in hoteli uporabiti olajšave. Sploh pa to raz- mere same na sebi obsojajo zakon. Ako hoče država imeti bgalizacijo, naj ostane konsekventno pri njej. Jaz sem v tem oziru istega mnenja, kakor častiti neposrednji gospod predgovornik: Ali naj ostane legalizacija principijelno za vse zneske in vrednosti, ali pa naj se popolnoma odpravi. To bi bilo konsekventno, ampak le nekatere vrednosti varovati, drugih pa n^, to ni pravično in jaz bi rekel, tudi ne vredno in ne dostojno za tako državo, kakor je Avstrija, ki se imenuje pravna država. Poglejmo pa, kaki so razlogi ki se navajajo za predlog gospoda poslanca Pfeiferja? Prvič H" pravi, da se bodo malemu možu prihranili stroški, in drugič, da se bodo odpravile mar* sikatere sitnosti in inkomoditete, ki so združeoe z legalizacijo. To so prazni razlogi. Kar se tiče stroškov, povdarjal je že prečastiti gospod poročevalec sam, da so notarji sklenili, da se legalizujejo take listine, katerih vrednost znaša pod 100 gld , brezplačno. Ta nkl.p se je storil na shodu notarskega zbora dne 13. novembra 1890. Po postavi bi bilo za take listine pla'aii le 30 kr , pa še teh sedaj kmetu ni treba plačevati, ker je ravno legalizovanje, če se gre v listinah za take zneske, brezplačno. Kar se tor* j t»če tmškov, m;:- liro. da so nima r^hecVr. c;sto nič pritoževati. Kar se pa tiče sitnosti, ki so združene z legalizovanjera, pa tudi niso take, da bi posebno nadlegavale tistega, ki ima kaj Ugalizovati. Kajti vsaj ni treha, da kmet ravno pride legalizovat takrat, ko ima največ domačega posla, to je po leti. In da se tudi tako godi, nam kaže skušnja. Kmet po leti pusti pisarne sodniške in notarske pri miru. MtBeca junija, julija in avgusta no solniške in notarske pisarne prazne. Šele, ko je največji svoj posel opravil, to je v zimskem času pride kmet v pisarne, in takrat brez zamude opravlja take stvari. Sicer pa, koliko takih stvarij pa ima kmet ? Če ima poprečno jedno na leto, je to veliko, marsikdo pa ima jedno tako stvar morebiti v celem svojem življenji. Potem se je povdarjalo, d t nekateri kmet ne more v mesto, ker je bol^ben ali ima kako drugo hibo. Gospoda moja, tudi to ni noben vzrok. Mini-sterska naredba z dne 15. maja 1873 državnega zakonika št»-v. 349 ukazuje sodniškim uradnikom, da same ž njim ter je razmišljale. Tedaj bode Vaša naloga to vprašanje razpravljati sistematično v dobro premišljenih predavanjih in morebiti tudi v spisih, in kadar bode to vprašanje v obče obdelano dovolj, potem bode čas govoriti o njem z ozirom na naše slovenske razmere in razpravljati v glavnih potezah pojedine njegove točke. Najvažneje take točke bile bi: Kako se ima preustrojiti vzgoja in omika ženske našo mladine? So-li očetje in učitelji sposobni odgajati nežne deklice? S katerim letom bi se smele deklice prepuščati moškemu vodstvu ? S katerimi pomočki bi se delovalo najuspešnije na omiko ženskega srca, na razvoj plemenitih čustev, posebno tistih, katera žensko najlepše diče ? Kako se ženska odgajaj in pripravljaj za družinsko in zakonsko življenje ? Kako se ravnaj pri izboru ženina ? Dolžnosti žene. Dolžnosti matere. Kako naj se budi pri ženski mladini narodna zavednost? Katere dolžnosti naklada rodo-Ijubnost dekletu, nevesti, ženi in materi? Dolžnosti ženske proti državi. Kadar bi se Vaše družice dovolj seznanile s temi idejami, kadar bi čutile svojo važnost za splošno omiko, za splošni napredek in prospeh naroda, delovati bodo začde same ne samo v tem smislu, da se bodo po Vaših naukih ravnale, temuč širile bodo in razlagale te nauke vsaka v svojem krogu. Vsaka pridobi novih pristašic, in tako bode diskusija o tem važnem vprašanju sezala v vedno širje kroge. Tedaj pa bode čas misliti na začasno organizacijo. Ta organizacija naj bi se naslanjala na velika narodna društva, posebno na čitalnice. V prvem redu prišla bi tu vaša čitalnica v obzir, a po njenem vzgledu ravnale bi se potem druge. Mislim si stvar takole: Vaša čitalnica naj bi osnovala poseben ženski oddelek ali žensko podružnico s svojim ženskim vodstvom ali odborom. Tudi v glavnem odboru naj bi bila ženska podružnica zastopana po določenem Številu odbornic. Vstopnina in letni ali mesečni doneski ženskih udov naj bi bili kolikor mogoče majhni, da bi moglo večje število žensk pristopiti. Tako bi dobilo naše za narodno delo in za reševanje Ženskega vprašanja sposobno ženstvo svoje središče in zavetišče. Tu bi se zbirale in posvetovale vnete delavke na prosvetnem pdju, tu bi se pripravljale in v8poaabljale za delo mlade moči ; tu bi se nabirali in hranili literarni pomočki; tu hi se prirejali shodi, na katerih bi se razpravljalo in predavalo o tem predmetu. morajo takrat, kadar pridejo na deželo komisijonirat, t adi legal izo vat i, ako se stranke oglasijo, in sicer brezplačno, ne da bi se strankam smeli računati ko misijski stroški. Ako je torej kdo pohabljen, ni mu treba priti na sedež notarja ali sod nije, temveč tudi doma lahko listino podpise, ki se potom legalizuje. Ta vzrok torej ne velja. Gospoda moja, vsaj pa je tudi mogoče, da se napravijo na deželi notarski uradni dnevi. Take razmere imate že v nekaterih krajih. Tako na pr. je v Radovljici udomačeno, da hodi notar vsak mesec v Bohinj. Kjer so taki notarski uradni dnevi potrebni, se s posredovanjem ministerstva lahko napravijo. Te sitnosti legalizacije se zelo zmanjšajo, ako 8e vse okolnosti v poštev vzamejo. Vender mislim, da so listine za zemljiško knjigo tako važne in večkrat tako komplicirane, da vkljub temu, če se zakon sprejme, kmet malih troškov in sitnosti ne bo obvarovan. LiBtine na pr., ki se tičejo simultanih hipotek, so tako komplicirane, da jih še navadni pisarniški uradniki, ki delajo pri notarju že desetletja, ne znajo napraviti, ampak jih mora izdelati notar sam. Tudi treba pri takih listinah v zmisla napominanega zakona natančno zapisati vložek, parcelne številke, treba natančno zapisati še druge stvari, sploh treba velike natančnosti, in tega morda stranke same ne bodo znale pogoditi. Torej olajšave in troiki z novim zakonom ne bodo veliko na bojem. In kaj pa bodo posledice tega zakona? Posodice pa bodo te, da ta zakon morebiti kmetu, kateremu je namenjen, ne bo mogel veliko koristiti, kajti po najnovejših statističnih izkazih imamo v naši deželi 34% unalfabetov, in ako mi odštejemo od tega števila mesta, potem ostane za deželo mo-rtbiti še jedenkrat tako slab odstotni stavek; lahko ])otem rečemo, da se poviša odstotni stavek na G8 do 70° o analfabetov. Torej kmet ne bo veliko mogel izdelovati takih listin in mu bo še težko priče pridobiti, kakor zakon zasteva, kajti te morajo biti zmožne zapisati krstno ime, družbinsko ime, leta, Btanovanj", obrt in končno še tist legalizacijski identitetni pristavek, katerega zahteva zakon v § 1. T"! • j takih prič kmetu ne bo lahko dobiti, iu naravna posledica t«-mu bo, da se bodo dobile priče, ki bodo iz pričevanja napravljale posebno obrt. To h i lo tisti zakotni pisači, ki bodo ljudstvo izsesavali. Listine bodo slabe, ne bodo za rabo pri zemljiški knjigi, listine se bolo zopet začele falzificirati, in o« ialj na posledica bo, da bo kmetic, ki bo s tako listino prišel pred sodišče za ze ml jek nji/no intabnlacijo, ali izbris dolga, ali prepis kake pravice, zavržen s svojo prošnjo, in nadaljna posledica bo, tla bo moral novo lietino napraviti in novo pjroanjn delati pustiti, da bo torej imel dvakratne troške za listino in za prošnjo. Če bi zakon obveljal, potem bi bil kinetč v marsikaterem oziru glede troškov še na slabiem, kakor do sedaj, in tudi pota ne bodo izostala, in nadaljna posledica bodo morebiti še pravde. Če bo pa listina falzificirana, bo posledica tudi še kazenski koiJI kt, ki se moreb ti konta z ječo, če bo kmetic preveč poslušal zakotnega pisača. To bo konec lju loljubnega predloga, katerega gospodje priporočajo kot jedino izveličanje za kmeta. Komati hočem današnje svoje pismo, katero Vas bode gotovo dolgočasilo. Potrpite z menoj, go-spica ! Pomislit^, da so redki, knteri umejo tudi o resnih predmetih pisati zanimivo in zabavno. Vse drugače bi bilo, ko bi mogel biti pri Vas, ko bi Vam mcg^l ustno razlagati svoj načrt. Oživili in osvežili bi moje misli in besede Vi s svojimi opazkami in dodatki in s svojo bistroumno kritiko. Kak užitek bi to zame bil, z Vami snovati načrt ženske vzgoje in ženskega preporoda, ki naj bi bil nova podpora in hrana narodnemu našemu življenju in človekoljubju! lepše bi bilo motriti Vas pri Vašem delu in radovati se z Vami doseženemu uspehu. Žal, da nimam nikako nade, da bi se mogel v bližnji bodočnosti vrniti v drago domovino in Vašo bližino. In tako ne vem drugega, kakor iz daljine nadlegovati Vas s svojimi načrti in nasveti in čakati, bodete-li s^ odločili za delo, od katerega si jaz toliko obetam, ali ne. Kes srečen bi bil, ko bi zvodel, da moja vzbodbuda ni bila zamau, da je rodila zanimanje, delo iu uspeh. Ako mi dovolite, gospica draga, nadaljeval bodem tvoj načrt v prihodnjem pismu, Nis Vodoran. Realni kredit bo popolnoma propadel in sigurnost zemljiške knjige bo čiste izpodbita. (Poslanec Klun: .Kaj Še!M) (Poslanec dr. Tavčar: „Gospod kanonik vse vel") Kot jurist moram izreči, da se ne morem ogreti za zakon in jaz odsvetujem, da bi se to, kar imamo dobrega, odpravilo za nesigurno stvar, katere ne poznamo in od katere se mi zdi, da ne bo tako dobra, kakor to, kar imamo sedaj. „Quod bonum, tenete!" pravi star izrek, držimo se dobrega tako dolgo, dokler gotovo ne vemo, da pride kaj posebno boljšega. Iz teh razlogov bom glasoval proti predlogu čast i tega gospoda tovariša Pfeiferja in sicer ne kot notar (Poslanec Klun: „Seveda da ne* kot notar!") ampak kot poslanec (Poslanec Klun: „Kaj pa, kot poslanec!"), kot zastopnik svojih volilcev. (Živahno odobravanje v središči). Državni zbor. Na Dunaji, 16. marca. Poslanska zbornica je v današnji seji razpravljala o proračunu trgovinskega ministerstva. Govorilo se je mnogo, zlast i poslanca E x n e r in Schneider sta se zaradi obrtnega vprašanja hudo podajala. Slovenski posl. Ko bič- je predlagal dve resoluciji. S prvo se zahteva, naj se odpravi dostavu ina, katero je plačevati pri dostavljanju uradnih spinov na deželi; z drugo se zahteva, naj se pri poštnih in brzojavnih uradih v področju poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Gradcu varuje jezikovna ravnopravnost. Prihodja seja bo jutri. V ■ JiihljHiil, 17. marca. Doslednost gospoda Kluna Gospod Klun je pravi politični komedijaut, in svoje mišljenje menja od dne do dne. Čitatelji se gotovo še spominjajo, da se je Klun v odseku za volilno reformo bil izrekel, da bi volili zopet deželni zbori državni zbor. Pred nekaterimi dnevi je pa bil razgovor v odseku o tem, kako naj bi se določili volilni kraji, če se vpeljejo kje po sklepu deželnega zbora direktne volitve za državni zbor v novi kuriji. Nekateri poslanci so bili za to, da se prejutti deželnim zborom določiti volilne kraje. Gospod Klun je pa temu odločno oporekal. Tisti Klun, ki je hotel deželnim zborom prepustiti, naj volijo vse državne poslance, sedaj niti deželnim zborom toliko ne zaupa, da bi volilno kraje pravičuo določili. To je pač skrajno nedosledno, pa tudi smešno in prav dostojno vodje katoliške stranke. Liberalci in vlada. Strašno so se liberalci bili raztogotili nad vlado zaradi osnove železniškega ministerstva. Povod njih nevolji pa ni to, da se državni zbor ni vprašal zaradi osnove tega ministerstva, temveč samo to jim ni prav, da je Gutten-berg železniški minister. Z i to mesto se je poganjal levičarski vod,a dr Rusa. Ta si namreč domišlja, da je ravno tako poklican za železniškega ministra, kakor je ob svojem Času si domišijeval Plener, da je že rojen za finančnega ministra. Ker Russ ni dosegel, kar je želel, je pa levica nevoljna. Seveda je bila pogum zgubila, ko je grof lltdeni pokazal, da se ne misli šaliti. Levica se 1 • boji, da bi pri volitvah jej vlada odrekla pomoč. Predobro ve, da brez vladne pomoči nič: ne opravi. Liberalna stranka in nemštvo. „Bohemia", glasilo čeških Nemcev, dokazuje, da z nemško-liberalno stranko propade tudi nemštvo v Avatriji. Urez liberalizma si „Bjhemia" ne more misliti nemštva. Ta list se čudi, da se baš ondu vesele propada liberalne strauke, kjer se vesele vsacega napredka nemštva. — Seveda za nemštvo v Avstriji bi bilo slabo, ko bi bilo navezano na liberalno stranko, Liberalci pa prav za prav nemšt.vu niso dosti koristili. Z zatiranjem drugih narodnostij se je vzbudilo sovraštvo drugih narodov proti Nemcem. Slovanske narodnosti bi se tako ne upirale nemškemu prvenstvu, da niso liberalci v imenu nemštva hoteli zatreti vsak napredek slovanskih narodnostij. Seveda nemški nacijonalci in protisemitje nemštvu tudi ne bodo dosti koristili, ker niso pravični proti drugim narodnostim. Pomiloščenje zaprtih Sioilijanoev. Nova italijanska vlada premišlja, kako bi potolažila razburjene duhove. Govori se, da misli kralju priporočati pomiloščenje zaprtih Sicilijancev. Pomilostili se bodo vsi izimši tiste, kateri so se zakrivili kakega umora. S tem se obrne pozornost prebivalstva na drugo stran, će se jej posreči skleniti z Menelikom le malo časten mir, pa si bode malo utrdila svoje stališče. Seveda s samim pomiloščenjem Sicilijancev še ne bode mnogo storjenega, treba bode še kaj storiti za zboljšanje gospodarskih razmer na Siciliji, Ta naloga je pa težavna, kajti za to je treba denarja, katerega pa Italiji hudo primanjkuje, posebno ter je vojna v Afriki več milijonov požrla. Električna naprava v Ljubljani. u. Kakor ima vsaka stvar dve strani, poleg aolnčne ludi senčno, tako imamo tudi pri električnih napravah za istomerne toke in akumulatorje senčno stran, katere nikakor ne smemo prezreti. Prva senčna stran pri teh napravah je ta, da >ri napravah za istomerne toke večjih daljav ne moremo tako lahko zmagovati, kakor z izmeničnimi loki, zelo velikih daljav pa sploh ne. V čim večjo daljavo hočemo napeljati električni tok, tem debelejši elektrovod moramo izbrati, če se hočemo izogniti preveliki izgubi na napetosti. S tem pa se povečajo tudi stroški za napravo. Odsek je v tem oziru delal raznovrstne račune ter pri tem, kakor že izvedenec prof. Schlenk, prišel do zaključka, da za ljubljanske razmere v gospodarstvenom oziru bolj ugaja naprava za istomerne toke. Druga senčna stran so akumulatorji; oni so dragi, zahtevajo natančnega nadzorstva in na leto precejšno svoto za ohranitev v dobrem stanja. Pri vsem tem pa nas praktična izkušnja uči, da se dan za dnevom zlasti v mestih, ki nimajo velike obsežnosti, urejajo električne naprave z akumulatorji in da je v obče število takih naprav prav toliko, kakor število naprav za izmenične toke. Pri svojih daljših razpravah je enketa frišla do zaključka, nai se gradba električne naprave odda tvrdki Siemens & Halske na Dunaju Ta tvrdka je predložila najbolj podrobno izdelane projekte, ne stavi nobenih višjih cen kakor katera druga tekmujočih tvrdk, nasprotno, ta tvrdka dovoljuje mestni občini za svoje lastne izdelke 5°/» popusta, dočim je tvrdka Ganz & Comp. pri svojih proračunih za svoje patente zahtevala posebno odškodnino. Tvrdka Siemens & Halske zgradila je že zelo veliko manjih in večjih električnih naprav (v najnovejšem času tudi v Serajevu napravo za razsvetljavo in želez* nico) ter uživa mej podjetništvi te vrste sploh velik uglei. Na drugo, prav tako veliko tvrdko Ganz & Cunp. ne more se dalje ozirati, ker ni predložila nobsnega projekta za istomerne, marveč le za izmenične toke. Tretja tekmujoča tvrdka Schuckert & Comp je inozemska in ni predložila nobenega tako popolnega projekta kakor Siemens & Halske. Kar zadeva tehniški del projekta, pritrdil je odsek načrtu tvrdke Siemens & Halske v vsem, izimši obseg naprave. V doposlanem načrtu se nahajajo trije parni stroji, vsak po 200 konjskih sil, z vso potrebno opremo; odsek pa je mnenja, da z ozirom na velikost projektovane akumulatorske baterije za sedaj zadoščata dva taka parna stroja, vendar se mora centrala zgraditi tako, da se tretji parni stroj z vso opremo lahko koj postavi, čim bi nastala potreba za to. Stroški za električno napravo znašali bodo 400 000 gold in sicer stavbe in dela, katera ima mestna občina oskrbeti v svoji režiji, 78 613 gld., stroški za parne kotle, stroje, akumulatorje, elektro-vodno mrežo ter sploh za dela in reči, katere ima oskrbeti tvrdka Siemens & H diske, 321.387 gold. ljetni dohodki električne naprave proračunani so na (S4.380 gld , letni stroški na G2.900 gl in bi torej bilo letnega prebitka 1480 gld. Pri računanju dohodkov postavil 8e je za vsak hektovat in uro znesek 3 8 kr. in je cena izdatno nižja kakor drugod v Avstriji ter znaša za žarnico s evetljivostjo 16 normalnih sveč 2 kr. na uro. O elektrovodni mreži omenjamo, da je nje kapaciteta proračunjena v glavnem ali napajalnem dela za 6000, v razdelilnem delu pa celo za 7000 istočasno svetečih žarnic. Z** radi prevelikih stroškov ni moči po vsem mestu oziroma po vseh ulicah, polagati kabljev, ampak le v glavnih in najbolj ljudnaiih; drugod tekli bodo elektrovodi po zraku. Poročevalec omenil je konečno v svojem dve uri trajajočem poročilu, da so sedaj vsa pripravljalna dela v toliko izvršena, da se labko sklepa o oddaji električne naprave. Sicer pa je nujno potrebno, da se z zgradbo čim prej prične, ker sedaj veljavna pogodba s plinovo družbo poteče že meseca novembra letos. Izkušnja v letošnji zimi pa nas je tudi dokaj dobro poučila, da so plinovodne cevi na več krajih poškodovane in zamašene, da vsled tega plinova razsvetljava ne funkcijonira več zanesljivo. Plinarna v sedanjem stanju ne more več zadoščati vsem zahtevam. Tudi ta okolnost nas sili, da si mesto kmalu preskrbi električno luč. Ker se bode ravno sedaj veliko hiš temeljito popravljalo in prezidavalo, pri kateri priložnosti se lahko uvede električna razsvetljava, je pač gotovo, da ne kaže odlašati s pričetkom gradbe. Poročevalec stavil je konečno v imenu odseka sledeče predloge: 1. Sklep I, katerega je storil občinski svet v svoji seji dne 12. decembra 1894. v zadevi električna naprave, izpremeni se toliko, da si mesto Ljubljana ne zgradi električne naprave za izmenične toke, marveč da si zgradi električno napravo ■ a istomerne toke ■ uporabo akumulatorjev. 2. Občinski svet ljubljanski sklene da se grajenje ljubljanske električne naprave na podstavi predloženega načrta pogodbe, ki se ob jednem z vsemi pripadajočimi prilogami odobri, izroči dunajski tvrdki Siemens tudi včeraj pokazal, da zasluži izrečeno pohvalo. Kakor znano, peli bodo na Dunaju omenjene salo partije gdčna Vrhunčeva in člana češke opere gg. Lasek in Kliment iz Prage. „M rt vaš ki ženin" v krasnem prevodu Stritarjevem je trajna pridobitev za naš koncertni repertoir. — (Posebni vlak .Glasbene Matice" na Dunaj se odpelje v petek dne 20. t. m. ob polu 11. uri dopoludne z južnega kolodvora v Ljubljani ter vozi po sledečem vožnjeui redu: Liiji: prihod ob 11. uri 9 minut, odhod ob 11. u 10 m.; Zagorje: prihod ob 11. u. 32 m., odhod ob 11. u. 33 m.; Zidani most: prihod ob 11. u. 56 m., odhod ob 12. u. 1 m. popoludne; C-*lje: prihod ob 12. u. 35 m., odhod ob 12 u. 40 m.; Poličane: prihod ob 1. u. 28 m, odhod ob 1. u. S] m.; I Maribor: prihod ob 2 u 18 m., odhod ob 2. u. 23 m.; Gradec: prihod ob 4 u., odhod ob 4 u. 38 m ; Bruck ob Muri: prihod ob 5, a. 53 m., odhod ob 5. u. 59 m.; Mii-zzuschlag: prihod ob 7. u. 18 m., odhod ob 7. u. 4») m. zvečer; Dunaj : prihod ob 11. u. ponoči. Tudi za povratek so priredi skupni vlak, s katerim se o Ipelje večina udeležencev v četrtek, dne 88, t. in. okolu poludne z Dunaja. — (Državna p dpora ) Poljedelsko minister atvo je občini Bezuljak v logaškem okraju dovolilo za prihodnje leto za napravo vodovoda državne podpore 3000 gld. Vsi troški so preračunjeni na 7000 gld. — Posojilnica v Cerknici), registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, imela je v prvem upravnem letu 290 020 kron 51 vin. prometa. Koncem leta so znašale uloge 93.107 kron 40 vin, dana posojila 84 298 kron 98 vin., vplačani deleži 7240 kron in čisti dobiček 346 kron 29 vin. — (Slovenski umetnik v tujini ) Naš rojak tenorist g. Bučar v L pskem je pred kratkim gostoval v Darmstadtu, in sicer v ulogah Manrika in Don Jozeja. Uspeh tega gostovanja je, da je darrn-stadtsko gledališče g. Bučarja angažovalo. * (Velikanska deputacija .) Ogerski naučni minister Vlasssics je v soboto vzprejel deputacijo 1000 dam, katera mu je vročila prošnjo, naj se dovoli ženskam inskribiranje na ogerskih univerzah. Ker ni slišati, da bi bil minister zblaznel, se sme sklepati, da so se dame držale parlamentarnega običaja in niso vse n »Jedenkrat. govorile. * (Goreči petrolejski studenci ) V Baku na Ruskem se je unelo osem petrolejskih studencev. Ogenj je bil velikansk; zgorelo je tudi mnogo poslopij, v katerih se petrolej pripravljal za izvoz, ponesrečilo je pa tudi mnogo delavcev Gorelo je več kot teden dnij in le z največjo težavo je bilo mogoče ofienj omejiti in udušiti. Škoda je ogromna. * (Vročina v januvarju ) V Avstraliji je meseca januvarja največja vročina; letos je bila tolika, da so ljudje na cesti umirali. Najnižja vročina je bila 40° celsija v senci. Promet je bil skoro ves mesec ustavljen. Dunaj 17. marca. Poslanska zbornica je v današnji seji razpravljala o železnicah. Nabergoj se je izrekel za najkrajšo zvezo Trsta s Češko in zoper zvezo z južno Nemčijo. Stal it z je govoril zoper prijoriteto proge Divača-Skofjaloka. Koblar se je s svojim govorom jako srečno upeljal ; utemeljeval je resolucijo, s katero se vlada poživlja, naj še tekom letošnjega leta predloži državnemu zbora potrebne predloge glede proge Divača-Škofja-loka Celovec in glede vipavske proge. Viš-nikar je priporočal, naj se čim prej zgradi belokranjska železnica. Dunaj 17. marca. Vlada predloži v petek poslanski zbornici načrt zakona o uredbi uradniških plač iu načrt o odpravi koležnine. Dunaj 17. marca. Dvorni svetnik Suklj e, kanonik Klun in ces. svetnik H 0 stn i k so se poklonili namestniku Kiel-maiUkggtt in vladnemu komisarju Friebeisu kot začasnemu županu ter ju povabili na koncert „Glasbene Matice". Oba sta obljubila, da prideta. Zagreb 17. marca Številna množica je sinoči d: u. Franku in njegovima sinoma, ki sta se povrnila iz zapora, kjer sta bila 5 mesecev, priredila velike ovacije. Bellgrad. 17. marca. Nastala je mini-eterska kriza. V političnih krog.h se zatrjuje, da prevzame Ilistič v novem ministerstvu portfelj unaiijili del. Narodno-gospodarsKe stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani (I)aljt*.) XI. Zbornični svetnik Iv. H t u toga rt ner poroča imenom odseka o prošnji glede 1 atentovauja vojaško t» bniških iznajdb. Avstrijsko društvo za varstvo obrtne lastnine ne ja oornilo do zbornice z vlogo, v kateri opozarja na sadsVO, ki preti v nevarnost pripraviti važne int"rese .skupne avstrijske industrije. Novi OgSCskl patentni z ikon z dne 14. julija 1SJI5 (zakonski član XXXVII. is 1. 1895) ima v svojem § 2 pod št. 2, določilo, da ni moči dovoliti patenta za isnajdbo, ki se tiču vojnega orožja , r.tznesil ali inutiicijskih jiredmetov, ot.rdb sli vojnih ladij, potrebnih v povzdigo orožna moči skupnih armad, 08 podelitvi pnvelegija tekom 2 mesecev nd dneva naznanila ugovarja trgovinski minister. Odveč bi b lo kvarlj vost te poitavne določbe za interesa avstrijskih iznaj j > i k 11 i k i v Starem trgn: Vafio dopisnico smo odstopili „Glnsbeni Matici", katera je, kakor se nam poroča, že davno storila v tem ozira, kar lele dopisniki, a ni imela ugodnega aspeba. fit.v. 60. Deželno gledališče ? Ljubljani. Dr.pr.720. V'torvk iiitHMii!: 9. marca: Sofija baroninja Rechbacb, maj o rje va žena, 73 let, Turjaški trg fit. ■<, ntrpnjenje pljuč. 10. marca: Jožefa fes nov ar, mizarjeva hči, 2 dni, Tržaika cesta 6t. 28, oBlabljenje. — Ana Siraonfiic, železniškega uslužbenca hči, 13 mesecev, Marije Terezije cesta St. 14, jetika. 11. marca: Marija Oset, čuvaj eva žena, 73 let, Flori-janske ulice fit "j>. vodenic* »sled srčne hibe. — Marija (Jliha, delavka, 22 let, Sv. Petra nasip st. 86, Morbns Brightii. — Beza Zaje, ielavka, 28 let, Pred prulami Št. 27, jetika. Meteorologično poročilo. Marec i čas opazovanja Stanje barometra v mm. Igmpe-ralura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 10. 9. zvečer 740 4 ti »> sr. jzah. pol obl 17. 7. zjutraj 740*6 3 6 ^r. svzhod oblačno 0*0 a 2. popol. 740 3 12 0 sr. jzah. 1 J oblačno Srednja včerajšnja temperatura frG", za 11)' nad nor- ZD*CUCl«^aV]Bt«L borza dne 17. marca 1896. Bkupui državni dolg v srebra avstrijska zlaia renta Ogerska zlata renta 4" „ . . , Ogerska kronska r uta 4 , avstro-ogerske biuične delnice London v ista......... Nnmnki dri. bunkovci za loo mark k*) mark......... 80 frankov........, C. kr. rekim 101 gld. — kr. 101 n 122 • 4f> . 101 a 40 , 122 n 15 , * 95 , 98 7 r — ( 377 * 50 , 190 ■ 58 n 97'/, . U • 79 : 9 &7 „ 43 ■ 75 ( H5 , C. tf. glavna raviiateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda &,^?-?-).&ont*bal, Bolj a* Oa lovno, Vran«onaf*ata, Iijabno, ooa Salalhal v Auaaoa, laubl, Omnn-dvn. ;idL..,i.-iJ, SU>-r. Mu"., Ki:.:.'i6-.lc«, PlartiJ, M*ri)!uo »it«, Heb, Kuri o ra rar«, Fmnsora vMa, Prtv^o, /.Ipeku, Dnna) vi a Amateltoa. Ott AaHJO mjuttitj moianl »lak v KočarJe.Noro mealo. Oa t. mri Hi a*a4a». m^utr^f oaabul vlak v Trhla, Pontatbal, :icl}ik O* lo»ao, Prauaanafoata, ljub no, Duual, ću Belatbal ▼ Solucgrad, Duct »la Amat«tt«n. Oa lit. aart SR aatira. popola««*«*« maianl »lak ▼ Noto maato, K« it a v IM II. mri SO »*»«*». 4tf**4*Ma oaabnl Tlak t Trbli. PoutKbal, Beljak, Oalovao, Ljubno, Holathal, I>unaj. Ol 4. mri popoto/fau oaabnl »lak t Trhli, Ileljak, Oloveu, LJnlmo Oaa HalaUill ▼ ■olaogtaat, Lan d- Oaataln, Zali na Jesen, lnoo»o»t, Breareno, Ihirlh, Oanoro, Paria, Hlart, Idno, Otnaudan, Iaohl, linJa Javio«, PlaanJ, Marijin« Tara, Uab, Franoo»o Tara, Karlora rara' Praaro, tdpako, DnnaJ »ia AmaUlUa CM T. mri »O min. nwvw ntaaanl Tink » Kotevta, Noto maato. Saann ta^a ob nad al j ah la praanlklh ob S. mri 1m aaaittaa« popolndm oaobnl Tlak t :.o«na-Hlnd. Prihod t Idabljsno (jal. kol.). Oa 0. aaaH 3» aaaiat. aJiiSraj« oaabnl vlak ■ Oauaja »la AJOMlatUn, Up-akagm Pras«, PrajacoTik t*mt, Karlo rib »aroT, Haba, Marijinih »arov, Vlauja, Bndaj«»1o, Rolnograda, Unca, Blajra, Omandasa, Iaohla, Ana-■aut, Id'ibna, Oaloroa, BaUaka, PranaanaraaM, Ttblaa OS M. mri 19 mUn. l)**rqt ntatenl Tlak U Kodarja, No»»g« maaU. O« 11. mri 99 aaatta. 4omUm4*9 oaabnl vlak a Dnnaja Tla Amatettau Ljptkiga Prafia, PranoorOi rara», Karlovih varav, Heba, Marijinih varav, Planja, Rudajavie, Sutnoarada, Idnoa, rltajra. P&rlaa, Oanava, OorUu, Braflranoa, laomoaU, Zali* na |aaarn, Itand-Oaaialna, lajnbna, Celovca, Poti tabla, TrbUa. B. mri S* mUn. B9B****W* maaanl t lak la Kočarja, No »aga maata Ot al. mri mUn. pepotmđnt oaabnl »lak a Dunaja, Ednbaa, Salatbala. Baljaka. Oalo»oa, Pramaanafaat«, Ponlabla, Trblia. Ok 0. aarv 1m aaaita. »wW maUnl vlak bi Kadarja, Hovtjja Meira. Oa 9. mri al aaaaa. aaaflar oaabnl »lak a Dnnaja preko AntataMen* la Idabaaapm, Baljaka, Oaktroa, Ponlabla, Trblia. Odhod ls laJabUsna (drl. kolj O* f. aarv »S . » a OO . e . bo Prihod ▼ IdabLJsno (drl. kol.). O* fl. aart 99 aa*4ra. +9MrB$ to Kamnika , lf. . 13 .. 9. „ 90 (1705-64) pxođ.&J je lsa v Litiji Eritlična, ima 4 sobe, kuhinjo, drvsrnico in mali pAd, pred i&o velik vrt. Cena okoli SOOO — Natančneje pogoje pove lastnica Katarina. No«llalkar h. it. 28. fJOHS-2) postranski zaslužek 150—200 gld. mesečno za osobe vseh poklicnih vrst, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbi) na „Haaptatadttsoh* Wsohsel«tuben-OeaeUaohaft Adler Jb Comp. Bndspest'. (1927-10) SJafMaBHaaflHBB Vriauoi I j ena 1*74 Moške srajce najfineje narejene oTratiiitB, manšete, kilras najboljši fabrikat najnovejše kravate nogo vice, jopiče, perilo^a turiste pripore&s nsjoeneje (20,r)4-2) Karol Recknagel. Kancelist v <* n t* iinlai'Nliili o|>i*mvI1 In % lepo |>ivuvti Ne viprojnir. Ponudbe s spričevali vzprejema upravni.štvo „Slovenskoga Naroda1*. (2067—s) 700 hruševih drevesc do 2 metra visokih, po 10 krajo, komad, Ima na prodaj TslIhoTd Zupan (8110—i) ▼ Bresjn, poita Islako, na Kranjskom. izurjen v notarskih opravilih in prepirnih rečeh, se takoj vzprejme. (2091-2^ Naslov pove upravnišrvo „Slov. Naroda". V Pristni ribniški fižol za seme I tU* n is prodn) (2101—2) Ivan Fajdiga, trgovec v Sodražici. Letošnji redni zbor kranjskega odseka „ Prvega občnega uradniškega društva Avstro-Oger-ske", pa tudi letošnji redni zbor .Hranilnega In posojilnega uradniškega društva v Ljubljani" bodeta v nedeljo 12. aprila 1896 točno ob 10. uri dopolu-dne v vrtni dvorani pri „Malicu" v Ljubljani. Dnevni red kranjskega odseka: 1. ) Kratko poročilo predsednikovo o delovanju uradniškega društva Avstro-Ogerske sploh in z ozimni na kranjskega ndseka odbor v letu 1895. 2. ) Čitanje zapisniku o lanskem rednem občnem zboru. 3. ) Potrditev odborovega računa ia minulo leto 1895. 4. ) Volitev novih odbornikov za upravno leto 189t>. 5. ) Posamezni nasveti. Na dnevnem redu zbora hranilnoga in posojilnega uradniikcga drufitva je izvrševanje pravic po §. 80. društvenih pravil. Dnevni red se naznani p. n. drustvenikom po pravilih pismeno. Kranjskega odseka uradniškega druStva odbjrovi predstojnik-J. Smolej. Hranilnega in posojilnega uradniškega društva odborovi načelnik: W. Bregar (21081 Dru&tvenik: A. Svetek. Vls. čast. Uriulinskl konvent ICrasen salonski kratek glasovir črn, z vloženo biserno matico, izvrsten v glasu, •o po primerni osni proda. — Tadl so dajejo (21U7—1) v najem dobri glasovih in pianino. Ferd. Dragatin ubiralec glasovirov raznih zavodov I*'lo B 3 O Glasbena Matica' e z o. Posojilnica v Celji rogistiovaaa zadrup a z aaeo m. ejeno z a. v Vorsehuss-Verein in Cilli regiatrirte Genosaenschaft mit unbeschrankter Haftung. letošnjemu rednemu občnemu zboru kateri se bodo vršil dne 27. sudca t. 1. ob 2. uri popoludne v dvorani celjske čitalnice. Dnevni red s 1.) Poročilo o letnem računu za leto 189ti in sklepanje o razdelitvi čistega dobit ka. 2. ) Volitev načelatva in nadzorstva. 3. ) Slučajni nasveti. (2102) V Celji, dne" 15. sušca 1806. Načelstvo. občinskega stražnika, oziroma sluge odda županstvo Sevnica. Plača na leto 300 gld,, proHto stenovanje in složben.i obleka. Prosilci morajo biti zmožni obrh deželnih jezikov v govoru in pinavi; dosluženi vojaki ali orožniki ter eamci imajo prednost. — Zadevne prošnje s prilogami predložiti je liufItaMiieJ« «1» I •">. april« t. I. pri županstvu v Sevnici. Zupan: XjVLĆL. Smole. (2103-1) Št. 423. Natečaj. (9089) Wa\ rAKHirJniftJc |»ol4.€»pnll«»ca v Trnovem se bode v Hvrlio prevzetja dnla vršila tllie ai€l. NiiM'tt t. 1. na lici nameravane zgradbo iinJiu« iu 1 ihicimIo IHt%i*IJt«. Skupni t roški proračunjeni so na I fa>l