St. 79. v Gorici, v sohoto dne 4. oktobra 1902. lietnik IV. l/.li:ij:i vs.ik lorck in solioto v li'ilnii ol> II. uii |)i!'i||iii|,lnr /a mm'sIo it oi, '.'>. ni'i |m»|»((|iImi' /,,i (|c/.clo. Ako |);ult' nil l;i diit'V.'i pr.'i/.iiil; i/iilc iliin prcj oh (>. y.viuVr. Sl.iiin1 |io |io-;li |iri'jr v (ii.rici v lol*;i.k;ini;ili Sc h \v ;ir/. v Šolskih iiliriili in •' (l •- IcrsiLz v ftunskili ulicali p'> H vin. (Zjutranjc izl palace videl znani Dantejev rek: ,.Lasciate ogni speranza voi, ch' entrate!'1 Pustite po- slanci zunaj vsako nado, vsako upanje, da priborite narodu svojemu njegove v državnem zakonu zajamčene inu pra- vice. — Desetletj8 že slovenski poslanci na javnem odru vladi odkrivajo pritožbe in zahteve slovenskega naroda. Toda ušesa so gluha, stene so mrtve, slovenske pro- šnje in pritožbe ne najdejo odmeva. Pač pa se najdejo mej poslanci, ki imajo toliko žalostnega pognma, da zani- čujejo slovenski narod ter mu predbaci- vajo duševno revščino. Narod naš je nadarjen, meriti se more v tern oziru z vsakim drugim, toda sredstev nima, da bi v splošni omiki in v gospodarskem oziru mogel tekmovati z drngimi večjirni, bogatejšimi narodi. Naš narod je teptan in zatiran od pamtiveka. Od Dunaja doli do sedanje slovenske meje srečavamo ob poti same grobove slovenskega rodu. Ostala so imena mest, vasij, rek in gora, a slovenski glaäovi so utihnili. Cvet za cvetom pada s slovenskega debla. Nem- ška gosenica objeda zelene vrhove, ita- lijanska trtna uš izsesava korenino slo- venskega debla. Mi nismo sovražniki ne nemškega, ne itaiijanskega, sploh nobenoga naroda. A nasprotniki smo onim, ki izrab- ljajo vsa sredstva, da nnm iztrgajo rodno zemljo, da v šolah potujčijo slovenski fÖj&Kaj so nemški „schulverein", „süd- ..iriläBl1, j.legA nazionale", „Dante Ali- Ijgb^ri"? To so le bojna društva, ki do- djjpyajo podpore ludi iz Nemčije in ita- lije, da bi vzgojila na slovenski zemlji iz ' slovenskih otrok same janičarje in izda- j jice! V slovenskih pokrajinah se nobe- ncmu Nemcu, nolxnemu Italijanu niti ' las ne skrivi. Za vsako najmanjäo pe- ščico otrok dobijo svoje sole. In vlada ' jo celo brzojavno zaukaže, kakor se je pred leti zgodilo v Ljubljani. Ali smo j Slovenci rnorda jata ciganov, da v ustavni državi navzlic jasnemu državnemu za- konu ne dobimo svojih pravic! Ako kdo kakemu židu stopi na kurje oko, ves vladni aparat je takoj na nogah. Zato jo naravnost sramotno, da morajo Slovenci v obmejnih pokrajinah sedaj začetkom 20. stoletja še beraciti za slovenske ljudske šole, ko že davno potrpbujemo slovenskega vseučilišča. Mi se toliko ne čudimo narodnim svojim nasprotnikom, rnarveč vladi in njenim organom, ki javno ali tajno, glasno ali molče podpira to premišljeno gonjo proti našemu narodu. Ali je to morda kazen za naš narod, ki je vedno stal na bra- niku za državo, zvesto udan svoji državi in svojim vladarjem?! Da, res morda pridejo časi, ko ne bomo več prosili kot ubogi Lazar drobtin z bogato obložene mize, ampak morali — ee treba tudi na ulicah — zahtevati onih pravic, ki nam jih kratijo. Ko bi družba sv. Cirila in Metoda ne imela druzega namena in vspeha, že zato je vredna podpore, ker je vsak njen letni shod javen protest proti onim faktorjem, ki nam ponujajo kamen mesto kruha. Država kaznuje tatu, kaznuje pretepača, ki bližnjemu škodi na premoženju ali zdravju. Tisti pa, ki na- rodu kradejo duše, imajo prosto pot. — Paragraf 19. drž. tem. zakona je za nas mrtva črka; na papirju nam priznavajo ravnopravnost, a v dejanju nam je ne dajo. Kakor so nekdaj Rimci in Grki druge narode imenovali barbare, tako nam danes narodni nasprotniki odrekajo vse pogoje in sredstva, s katerimi si more narod zagotoviti in obvarovati svoj obatanek kot narod. Mi hočemo in zahtevamo, da naš narod povsod na svoji zemlji dobi po- trebnih narodnih šol, da si pridobi po- trebnih naukov za vsakdanje življenje, ker dobro verno, da prava in plemenita omika probuja in krepi narode. Mi ne zahtevamo ,.vsakemu enako", marveč vsakemu svoje, kar potrebuje za življenje. Sešli smo se danes, da javno in glasno izrazimo tržaškim Slovencem svoje simpatije, ker tako neustrašeno za- htevajo za slovenske otroke slovenskih šol; da se tudi mi pridružimo onemu protestu, nevolji in ogorčenja, ki so je pred 14 dnevi izrazili na javnem shodu. V Trstu samem prebiva tisoče Slo- vencev, ne od včeraj, marveč od pam- tiveka; siovenska je zemlja ob trža^kem zalivu. Voda vgnezdil se je ondi mogočni naš narodni nasprotnik, ki bi rad udušil vsak pojav slovenskega rodu. In žal, stokrat žal. da naši bratje ob Adriji niti tarn ne dobe obrambe in pomoči. kjer bi jo morali dobiti že iz državnih inte- resov. V Trstu so postale razmere ne- znosne, gada gojö na svojih pr"ih. Ali ni eudno in pomenljivo za tržaške razmere, da se italijanski bivši minister, senator Villari vozi po Dalmaciji in Primorju kot nekak potentat ter nndzoruje avstrijske sole? In ta mož sedaj z vidnim ponosom pripoveduje svojim rojakom, kako zori italijanska ljulika na avstrijskih tleb. Nato govornik na^teva prošnje in pritožbe tržaških Slovencev na vse in- stance, da bi v Trstu dobili vsaj eno slovensko solo. Prvo prošnjo so vložili 1. 1884, torej pred 18 leti. v imenu 1429 slovenskih starišev. Tržaški mestni svet je to prošnjo kratkomalo odklonii. Tr- žaško namestništvo je dotično pritožbo 1. 18S7, torej čez dve leti rešilo, češ, da Slovenci v Trstu ne potrebujejo šol, ker jih imajo v okolici. Vprašamo, zakaj pa tržaški magistrat za svoje ljudi v tržaški okolici ustanavlja laške vsporednice, ko imajo ti otroci ravno tako daleč v me- sto, kakor slovenski iz mesta v okolico ? L. 1887 je šla pritožba na naučno mi- nisterstvo, ki pa je pritožbo odbilo. — Ravno tako je odbilo pritožbo tudi upravno sodišče. L. 1S92 so tržaški Slovenci zopet iznova priceli prositi. Dve leti je zopet tržaški magistrat zadržaval rešitev in konečno odgovoril, da v Trstu ne dovoli slovenske sole. Novo pritožbo je naučno ministerstvo l. 1895 tako rešilo, da se treba pri ustanavljanju novih ljadskih šol . ozirati tudi na dejanske potrebe. Te po- trebe pa so že davno dokazane. L. 1897 je zopet odgovoril tržaški magistrat, da se hoče z vso silo upirati slovenski soli in varovati „italijanski značaj mesta**. Te razmere so hujše, nego v Prasiji. Dne 7. junija 1899 so se trž. Slovenci žetretjič pritožili na naučno ministerstvo. Tri leta je to razmišljalo, kaj naj odgo- vori. Prepričano je gotovo, da je prošnja tržaških Slovencev opravičena in ute- meljena, toda ne motimo se, ako trdimo, da so bilimerodajni politični nagibi, ko je ministerstvo te dni zopet odbilo pri- tožbo za slovenske sole v Trsta. Včeraj- šnja „Edinost"' namreč objavlja odločbo naučnega ministerstva z dne 29. avgusta t. 1., ki pravi, da se ustanovitev Sole ne sme naložiti proti volji onega, ki je dol- žan šolo vzdržavati, in to je tržaško mesto. Tako torej. ljubljanski občini so brzo- javno naročili. da mora ustanoviti nemško mestno šolo; občini Brody so zaukazali, da mora za tamošnje žide ustanoviti nemško šolo! Ali smo Slovenci res le hlapci in državljani druge vrste. Toda ne udajmo se! Vseh zavednih Slovencev je sveta dolžnost. posebno pa slovenskih državnih poslancev, da kot eden mož nastopijo za svoje zatirane brate v Trstu in vseh obmejnih pokra- jinah. Čujte, kaj nam danes iz Trsta br- zojavijo slovenski očetje: „Nedolžna kri slovenskih tržaških otrok Vam kliče: Bratje, pomagajte nam !•' In mi jim iz srca odgovorimo: Z Vami v boj za pravico. z Vami zmagamo ali pademo! Neudamosene! Predlagam torej naslednjo resolucijo: ,.V ,,Katoliškem domu1' v Ljubljani dne 28. septembra 1902 zbrani slovenski katoliški delavci iskreno pozdravljajo za- tirane svoje brate tržaške, ki neustrašeno ob obali Jadranskega morja branijo svoje narodne pravice proti nasilstvu oholih in mogočnih nasprotnikov, ter se navdušeno pridružujejo javnemu protestu. ki so ga izražali na ljudskem shodu ..Edinosti*' dne 14. septembra t. 1. zahtevajoč za slovenske otroke slovenske ljudške sole v tržaškem mestu, ter jim kličejo: Živeli, vrli junaki, v boju za dom inočetnjavo! LISTEK. Janko glasbenik. Poljski spisal 11. S i c n k i e w i c z. poslovcnil .1. 1. C vclko. Žabe so v trenutku siino zakvakale v vrtnem ribniku, kakor da so se ustr»- §ile, fer so zopet obuiolknile. Med tem se je Janko tiho ter oprezno prikradel — ali hipoma ga je spreletel strah. Sredi torice se mn je zdolo kakor da je doma, bilo mu je kakor divji zverini v goščavi, a sedaj mu je bilo kakor divji zverini v pasti. Kretal se je hitro, dihal naglo in mocno, a obkrožala ga je nema tenia. V hipu zasije jačje luna ter obsvetli še enkrat notranjost sobe ter Janka, ki čepeč na vseh štirih obrača glavo kvišku. Svetloba potemni, mesec zastrne oblačič in ničesar več se ni videlo niti sliäalo. Kmalu potem pa prodre iz neme teme tihi in prestrašeni glas, kakor da se je nekdo doteknil neoprezno strun — in naglo. . . Neki aurov, zaspan glas prodirajoč iz kota sobe vprasa srdito: j „Kdo je tu?-' Janko pritaji sapo, toda surovi glas vpraša znova: ,.Kdo je tu?' Žveplenka zaprasne po zidu, v sobi nastane svetlo, a potem.-------Ob! Bože! Čule so se kletve, udnrci, plač de<3kov, prošnje! 0! za Boga! lajanje psa, letanje svetilk mimo oken, vrisc po celem gradu... Drugo jutro je stal bedni Janko pred sodbo pred vaškirn sodnikom. . . Bodo li sodili tatu? . . . Vsekakor. Sodnik in odborniki so ga gledali, kako j stoji pred njimi plašnih in izbočenih očij, ' majhen, shajšan, zamorjen, izbit, ne ve- doč, kje je, in kaj hočejo od njega. Kako sodijo bednega človeka, kateremu je ko- maj deset let in ki komaj na nogah stoji? Mar naj ga vržejo v ječo ali kaj?... Pa z otrokom se mora imeti usmiljenje. Naj ga vzamo čuvaj, naj ga pretepe, da ne bode drugič zopet poskusil krasti, in to naj bi bilo vse. „Da, tako je!" Poklicali so Stanka, kateri je bil čuvaj: „Vzemi ga in namaži ga z leskovim oljeml" Stanko pokima s svojo glupo, ži- vinsko glavo, vzame Janka kakor mačko pod pazduho in ga odnese v žitnico. Deček ali ni vedel, za kaj se gre, ali se je tako prestražil, ni zinil besedice, temveč je gledal kakor ptica. Ve" li, kaj se zgodi ž njim ? Öe le ko ga je Stanko v žitnici s pestjo U'iaril. ga postavil na tla in zanmhnil s šibo, tedaj še le je viknil Janko: „Mamica!" — In kolikokrat ga je udaril čuvaj s šibo, tolikokrat on: „Mamica! mamica!" no vedno tiše in slabeje, dokler ni nsposled de^ek utihnil in nehal kličati „mamica-'... Zaradi nesrečnih goslij!... „Ej, glupi, hudobni Stanko! kdo neki tolče tako otroka? To je bil vedno komaj otrok majhen ter slaboten in reven in je komaj živel". Najde ga mati, pobere dete, ali mo- ralaje je nesti domov... Drngi dan Janko ni vstal, a tretji dan proti večeru je mirno umrl na postelji pod deščico s konjsko žimo. Na črešnji, katerajecvetela poleg biše, so cvrčale lastovice, solčni žarki so pro- dirali skozi steklo ter obsipali z zlatim sojem razkuštrano glavico in obličje deč- kovo, na katerem ni bilo kapljice krvi. Ta solčni soj je bil kakor steza, po ka- teri bi mala duša dečkova odšla. Sreča, da je vendar ob smrti odšla po široki solčni stezi, ko je za življenja stopala vedno po trnjevem potu. Shujšane prsi dečkove so še nalahno dihale, a obličje dečkovo kakor da je čulo glasove iz vasi, ki so prihajaü na odprto okno. Bilo je zvecer, in mladenke, vračajoče se s se- nožetij, so pele: „Oj, na zelenem, zeleriem travniku!'1 a od potoka je prihajalo svi- ranje glasbenih inštrumentov. Janko je zadnjič prisluškoval, kako selo svira. . . Na steni nad njim pa so visele njegove gosli s strunarni iz žime. Oblidje dečkovo, ki je že umiralo, se naglo razjasni, in raz bledih usten priplava šepet: „Mamica? ..." „Kaj je sinek ?" se odzove mati, katero so dušile solze. „Mamica! Bogek mi bode dal v ne- besih prave gosli, kaj ne da?M „Bode ti jih dal, sinek, bode!" mu • - Ne udajte se, pogomno naprej do zmage!" Z burnim odobravanjem in navdu- šenjem je bila ta resolucija soglasno sprejeta. Do p isi. Iz Št. Petra. — K notici „Vipav- ska železnica" v „Soei" zdne I. okt. t. 1. št. 104 odlouno odbija žempetersko žu- panstvo napad na preč. gospoda dekana, glede postaje in nje dovozne poti v St. Fetru. Ubčina se šteje zelo srečno, dn je vdolnla v osebi pree. gospodu dekana niiioljubnega moža, ki ga vsi brez izjeme visoko spošiujemo in ljubimo. Ko so bili pohtični obhodi za dovozne in druge poti vipavske železnice in sta podpisala za- pisnik dva tuk. podžupana. da bode kriia občina treljino stroskov za dovozno pot k šempeterski postaji — s pogojem, če staresinstvo v to privoli — takrat je bii gosp. dekan-župnik v Reneah in kot tak gotovo 111 vplival na staresine in župan- stvo. Prišedšemu v našo občino mu je bilo pač mnogo druzegu dela, nego se baviti z dovoznimi poimi in s stroški za nje. Ne z županstvom in nobednim sta- resinorn m spregovonl niti besedice all ceio komu odsvetoval prevzeli stroske za duvozno pot k postaji v St. Peter. Res pa je, da je staresinstvo v St. Petru toliko „katoliiko narudno", kakor tudi ,narodno nupredno" v dveh zapu- rednih javnih občinskih sejuh, brez naj- manjega pritiska od katere koli strani enoglasno sklenilo, da ne more dovoliti preugromne svote ^tretjinski del) 1500 K /a n.alenkostno le kacih 30 in dolgo do- vozno pot k železnični posiaji. Šein^eterčani inenili so proslaviti tipomin svojega največjega dobrotnika lavno o priliki otvoritve Vipavske želez- niee s tern, da bi se zgradila direktna pot iz vasi do postaje. Na koncu te poti, ki bi se imenovala Coroninijeva ulica, stal bi tik postaje kip prevzvišenega go- spoda grofa, ki bi kazal, miinovozečim ljudem, kako spostuje in slavi svoje do- brolnike občina šempeterska. Povzetništvo je pa to preprecilo s tern, da je sitijiovoljno biez vedenja občinarjev, žu- panstva in starešinov zgradilo neko pot, kojo je sedaj s plaukami, koli in jarki zaprlo v škodo občinstvu in prometu. Sicer pa staresinstvo spozna veliko korist in važnobt šempeterske postaje, a ponnsiiti je tudi, da je svota, koja se od šempeterske obeine zahteva, preogrornna, za tako mali košček poti. Ono posnerna v varcnosti svojega prednika in noče preobložiti z dokladami vže tako obre- menjeno ljudstvo (Želimo pa vjpavskiželeznici mnogo uspeba, naj bi kaj kmaiu osrečila in obogatela vipavsko dolino — tadi če drdra memo Št. Petra.) odvrne mati; dalje ni mogla govoriti, in iz njenih prs se izvije vzdih globoke bo- lesti materinega srca ter zastoka: „O Jezus! Jezus!14 in pade z oblicjem po skrinji in se prične valjati, kakor da je iz uma ali kakor človek, ki vidi, da ne more oteti pred smrtjo svojega dragega.. in res ga ni otela, ker ko se je ona dvignila in pogledala na dete, so bile oči malega glasbenika na siroko od- prte, a oblicje je bilo zabuhlo, mirno in pokojno. In solčna svetloba je izginila.. . Večni mir ti, Janko! * * ¦ Drugi dan se je vrnila gospoda iz Italije v grad, a ž njo mlada gospodična in kavalir, kateri jo je snubil. Kavalir reče: „Quel beau pays que l'ltalie*". „In kako umetniški narod. On eat hereux de chercher 1 ä b a s des talents et de les p ro te ge r .. .*'" — pripomni gospica. Nad Jankom so šuštele breze. *) Krasn« ti zeuilje italije! **) Clovek je srečsn tam, iäöoö tal«üt« ter jih podpirajoč. (Koaec.) Iz (Vz-Soče. — V „res«ortu" zna- menite domiSljave ,,Soee*' se je jelo svi- tati. Kdo bi si L mislil, da bodo njeni dušni velikani, kakor seni kar sedaj sli- žal, hvaležni, ker so pred leti vcC1- krat pri meni po voe ur popivali, a so- daj se streznili in zaeeli brezplacno napivali. Bog jim povrni! Bili so časi, a ni jih več. Klicojo : Ü e e Miha ! Lop nadevek. Ali ga pa zaslu- žim? Res je, da sem vrnil ,,Adriatischo Post", „SoC'O" že nieseca julija pred leti, dasiravno je bilo do konea leta vse plaeano, pa to je premalo za tak nadevek. Tudi to je premalo, ker se je raznim moja poslrožba morda prilegala. Toda hvala Vtiin za hvaležnost. Le eno se mi cud no zdi, da v va- ših originalnih dopisih ,.Štrukeljna'4 ne imenujete? Saj ga niste mar snedli'PMi- haela ne morete. ker je angelj in še vise. No, no, bodimo dobri. Vi kjer ste, jaz kjer bom. Gospod M ha pa ostane so vedno dobra dušica. postreže tudi pozno v noe sum sebi in drugim, čeravno gre ce- belain v Bovec nasproti. V Bovcu pa je ote Miha tolikokntt, kolikorkrat ga, nai- s-ilnejše potrebe kličejo. Ob takih rasih se vstavi pri Kebrn, spije, kolikor se inn zdi, pa i,rre doinov. 3 leta in 8 niesecev ni bil doma v nobeni gostilni, kar ve vsak krčmar. V 34 letih svojega duliov- niškega slu/bovanja ni zamudil se nik- dar svojili opravil. Koncem pa rečem „Soči" : Pil ssm ga, pijetn ga in pil ga bom. če ga bo dem mogel kupiti, pa ne drugim v nad- iego in sebi v škodo. Naj bi tudi drugi ,.Sočinr' pristaši tako ravnali. Tudi JHz sem končal! M. Š t r u k e 1 j. Iz Treiite, dne 1. septembra 1902 — Popravku, katerega sem poslal pred kratkim „Soči,, glede podlega obrekova- nja popijanja, vednega potovanja in za- nemarjenja službe, sledi v št. od 20. sept, dostavek uredništva. V odgovor sledeče: G. A n d r ej c, v katerem tiči go- tovo notiöar in dostavkai, vedi, da je lagal aii sam, pišoi", da sem po parkrat ali celo po trikrat na teden v Soči, ali pa je lagal oni, ki mu je pravil to „do- brodosilo" vest; vendar pa dvomim, da bi bilo Andrejčevemu poročevalca, kate- rega ni težko uganiti, pri«ojati toliko lužnjivnst! — Ako pa ne nJsli Andrejc vasi Soče, ampak le svojo umazano „Sočo1', potem je, hvala Bogu, tudi ne- mogoče več, biti trikrat v enem tednu v njej! G. Andrejc! V Trenti sem vikar, učitelj, sem občinski tajnik, in še mar- sikako drugo opravilo imam, a v 1 letu nisem še ničesar zanemaril; ako mi pa kdo dokaže kaj tacega, mu radovoljno dam v nagrado za trud preiskovanja 50 K, — Andrejcu pa 100 K, ker vem da je potrebon, ter da bi se jih najmanj branil! G. Andrejc vedi tudi, da si od- ločno prepovedujem od vsakogar, zlasti pa od gg. okoli y,Soče", da bi me pri- merjali psu, ker zaslužijo sami to v prvi vrsti kot taki, ki se ustavljajo za sled- njim voglom in „nehajo", kje bi kaj njim prijetnega „zadišalo". G. Andrejcu in njega vredni družbi se nadalje tudi čisto nič ne ču- dim, ako jim ni prav, da prihajam v Bovec, ker si izvestno in umevno vsi srčno žele, da bi na Boväkern äe vedno njim prijeten zefirček pihljal. Zatö pa to podlo obrekovanje ! Ne boš, Jaka! — Sicer bi pa bilo Andrejcu in pribočni- kom presneto malo mari, ako bi me ne bilo doma tudi — celo leto, in ako bi tudi pomrli vai Trentarji brez zadnje popotnice! — Letos je bilo malo Goričanov v Trenti, a tudi od ten me ni nihče nik- dar videl piti, äe manj pa popivati v go- stilni poleg Baumbachove koče. Med ob- čudovalci prirodnih lepot Trente je bil tudi naä Andrejc z lepo družbo 15 oseb, večinoma gg. uoiteljev in učiteljic iz Robarida. Mogoče me je on sam, t. j. Andreje, videl, kako praznim „Čotu" doge tarn pod Triglavotn v send golo tTOšnjo — krasno, ideali^no, poetično a videl me je le — v sRnjah v Haum- bachovi kot'i, t. j. potem, ko je, po pri- toževanju nekega pronoeevalca- turista, vesela družba srečno enkrat pozaspala, trudna prepevanja in smejanja. Teknilo mu, ako jo v sanjah tudi sam pil ! Sicer pa Andreje najbolje stori, da mo blagovoli radi popiv.inja i-im br?,e ovaditi na o r d i n a r i j a t, do kateregn niina dalec. da se me siloma obvamje pre.7godnje nesposobnosti za sliržln). Mo- HOiM» zna dobiti /.a uslngo še kako iz- datno na,urrado ! In ako se zgodi. da bom „citirair' na ordinarijat na „sirog cxigovor", potem se z Ijubeznivim noticarjem, ki me povsod srečuje, v veliko sreeo in veseije najino zopet srecava kje tain doli blizu ,,Ma- lega Pariza"'. Konečno pa bodi gospoda okoli .,Sočeu potolažena in uverjena, da ,,Sociv niti ..naprednjaki" več n(3 verjamejo, in da jo čitajo glede verjetnosti le še zali't, ker so vže morda veckrat prebavili „Ti- soč in eno noc" pa .Xazr.jivega kljukca''. T re n ta r A bram. Politični prerfecL Notranji politični položaji. Po dolgdtrajnih mukah in težavp.h se je torej vendarle skrpala nagodba mod ogrsko in avstrijsko vlado katera se predloži obema parlamentoma. Ako ne bode Čehi obstruirali je skorej go- tovo da se ta nagodba v državnem zboru sprejme. Ali šlo je jako težko. Krona morala je večkrat pnseči vmes. Osem dni zaporedonia so trajala posvet^vnnja. zclaj med dr. Körberjem in pi. Szollorn zdaj med ogr-skimi ministri posebej ;n ined avstrijskimi posebej, zdaj zopet med ogfskimi in avstrijskimi ministri skupaj. med ogrski^i in avstrijskimi referenti posebej in konečm še med vsemi sku- paj. Ali vedno brezuspešno. Din na dan, uro na uro hoteli so uteči ojjr-^ki rnini- stri domov. Dan na dan. uro na uro sprojema'i so se ministri zdaj popamezno zdaj skupaj od cesRrja, vršil se je colo kronski sVet in pri vsem tern b;lo se je bati, da se pogajanja popolnoma razbi- jejo. Šele v četrtek zmenili so se. ko- nečno vendarle in prihodnje dni se od- peljejo avstrijski ministri v Budimpost'» da tarn tudi formalno zaključijo poga- janja. Irredentovci na delu. Dne 20. peptembra bil je v Rimu shod irredentovcev, katerega so se ude- ležili tudi Itaijani iz Trsta, Istre in iz Dalmacije. Na ta dan ne razobesi av- strijski poslanik nobeno leto zastave na svoji palači in se niso do letos irreden- tovci zato tudi nič brigali. Ali letos po- dali so se irredentovci pred stanovanie avstrijskega poslanca in so tulili fti kričali proti Avstriji. Proglas, katerega je izdal odbor tržaških in istrskih irredentovcev v Kimu. začenja tako le: Contro lo stra- niero vibrü un giorno vittoriosa la eam- pana Pier Gamponi, koji je hotel zadaviti Kar.tla VIII. kralia Francozke. Dalje, na- daljuje proglas, da treba za osvoboditev hrabrega ljudstva, vzgojenega po levu sv. Marka (Islra). Konečno apelira na mladež vPiranu, da se ista dvigne proti bodalom Hrvatov t. j. proti c. in kr. vojski. Zadnje besede tegu proglasa se glase: in noine del linguaggio e del sentimento. (V imenu jezika in čustvovania.) Ko je irnelo društvo ,.Danle Alighieri" svoj občni zbor, pozdravil je zborovalce v imenu italijanske vlade podtajnik Alfred Bacelli. Predsednik tega društva senator Pasqual Villari povdarjai je, da mora to znano irredentovsko društvo obrniti vso svojo pozornost posebno na vzhodno obrežje jadranskega morja, to je na Tr-st, Istro in Dalmacijo, katero obrežje da so Hrvatje naskočili z vso silo. Na Reki, je rekel Villari, čuvajoltalijane pred Hrvati Mad- jari ali še ti so začeli vstanavlja'i tain lastne sole. V Dalmaciji pa se italijanstvo k^nrsaj komaj brani pr d hrvatstvom, ki je žuga skoro zadušiii. V Trstu pod- pirajo „l'lgo>( socijalisti, in s tern podpi- rajo tudi italijanstvo; aii tudi tarn je ne- varnost velika, ker so Hrvatje in Slovenci začeli dvigali glave smelo. Slovt^nci so ct lo prodrli v Italijo sarno, kjer jih živi nad 3u tisoč. Ako nočemo popolnoma podleci Hrvatom, pot^rn moramo v ten pokrajinah vstanavljati sole. V ta namen, rekel je Villari, se morajo zjediniti vse stranke in posebno pa mladina. Hrvatska zjedinjena opozicija. Na Hrvatskem, kakor je znano, so se zjedinile vse opozicijonalne stranke v jeden osrednji odbor. Obdržale pa so te stranke So vedno vsaka svoje ime in se niso mogle nikakor zjediniti v tern, kako naj hi s<» vse te stnmke imenovale z jedniin iinenom. Glasila raznih toll strarik porabila so vse polno Crnila, hoteč jedna, naj se to stranke zjedinijo pod tern imo- nom, a drut,'a,naj se zjidinijo pod drugim imenotn Do sporazumljonja pa ni nikakor |irišlo. Zdaj pa poror.n list ,,Hrvatska"', da je sklonil osr^dnji odbor zjedinjenih opozicijonalnih strank na nasvet dr. Firesztye n szkega predlagati o!)čnemu zboru zjedijijiniili opozicijonalnih strank, naj se vse le stranke imenujojo Hrvatska slranka pniva. Bil bi že jedenkrat Oas, da izgine tudi to preporno vprasanj«» med brali Fl'vati z dnevnoga reda. Maloruski državni poslanui in parlamentarna ko- misija gaiiško-maloruskuga dezelnozborskeya kluba. Maloruski državni poslanci in par- lumen tarna komisija gališko-maloru^kega de/.elnozborskeg'i kluba so imeli dne 28. t. in. v Lvovu shod, na katerem se je razpravljalo o političnem položaiu in gospodarski situvaciji galiskih in buko- vinskih Malorusov. Nemci proti Madjarom. Pred kratkim je bil neki Arlur Korn, izdajatelj in imulnik nemskega lista , Grosskikindaer Zeitung'1, zaradi treh člankov od ogrskega sodi.šča obsojen tri- krat na dva mescca ječe in vsnk krat po G00 K globe pa na izgon po presta- ni kazni. To je Nemce jako razburilo. Nemški listi iz rajha so začeli prinašati zaradi tegaostre clan Ice. ki žngajo Madjarom z odpoverljo dosedanjega madjarsko-n^m- škega prijatelistva. T; listi ocitaje Madja- rom, da teptajo z no^nmi svobodo, ki je zajamrena eelo vdr?avnih postavah; \me- nuiejo Madjare šoviniste, ki hočejo v svojem šovinizmu uničiti vsakega Nemca, ki se drzne na O^rskern nernško dihati. Da so Madjari res taki, je dejstvo, kate- renni ne more oporekati nikdo. Ali tla se drznejo Nemci M;idjarom kaj takega oči- tati ter jim žteti v greh njih nasilstvo, zato ie treba r^s lepo porcije nesramnosti. Kdo se pae ne sporninja postopanjaNemcev proti poznanskim Poljakom? Ca se je kje nesramno teptala svoboda, potem se je gotovo god'lo to nainesramnejže in pod zaščito najvi^jih dr^avnih činiteljev na Pnznanskem. Da, rla Nemci ne znajo biti le brutalni. ainpak oni zaajo biti tudi nesramni. Italijanski kralj na Francoskem. Li«5ti p^ročajo, da se poda v krat- kem italijanski kralj na Francosko. Temu posetu pa da bode kmalu sledilo poto- vanje pred^ednika francosko republike Loubeta v Rim, kjer da se poda narav- nost na Kvirinal. Ako se to uresnici, po- tem bode dosedaj tajna italijansko- I'rancoska zveza javno priznana in bodo imeli prav oni, ki nisn pripisovali no- bene važnosti obnovljeni trozvezi. Car in delavci. V baltiški ladjedelnici je sprojel ruski car odposlanstvo delavoev, ki mu je pri- neslo kruha in soli. Gar je imenoval delavce brate ter jih svaril pred zape- ljivci, ki so ravno tako njihovi kakor carjevi sovražniki. Rusko-kitajska zveza. Ko so lanskega leta Angleži «klenili zvezo z Japonsko, norčevalo se je an- gležko časopisje z Kusi, menec, da so Angleži sedaj jedini gospodarji na skraj- nem vzhodu. Kaj bodo.ti umazani poli- tični krošnjarji zdaj rekli, ako se uresniči vest, katero javlja ruski list „Novoje Vremja" vest namreč, da je sklenjena med Rusko in Kitajsko zveza, vsled katere se Rusija zavezuie, iti Kitajski z nrožjem na pomoč, ako bi Kitajsko napadla kaku druga država? Kaj porečejo Angleži k temu, ako se uresnici vest, da je vsled te poszodbe Kitajska prepustila v popolno last Rusiji okrnjino Tibet? Bolezen Roosevelta. Bolezen Roosevelta je vsled padca nevarnejša, kakor se je v začetku mi3- lilo. Potrebna bo äe ena precej nevarna operacija. Kirurg pride iz Londona. Domače in razne novice. 1\ n. gospodoiii liiiroeiiikom. — Z ziidnjo številko smo dokon- čnli III. četrtlelje. 0b tej priliki pro- si tno gg. nuročnike, ki se niso še odzvali z naročnino z;i tekoče leto, in inogoče še za prejšnja leta, da to kmalu store". Ob jednem pro- simo tudi velecenjene somišljenike, da sirijo naš list, ter nain pridobe še riovih naročnikov. »Gorica« stane za celi't Idta le 2 kroni. o veliki innožici mestnega prebivalstva glavne ulice naSegn mesta svirajoc vesele karif-nino Danes ob 10. uri pa jo daroval nas milo.st. knezo- nadškol za cesarja darilev sv. rnaše v stolni corkvi. To ma.še so ho vdeležili predstojniki civil nih in vojaških oblast- nij. Kazni Solski zavodi so se vdoležili maš po raznili ecrkvah, kakorje to vsako leto običajno. Knez Makslmiljan Karl. — Kr- stili so 2. 1. m. sinčka Nj. Vis. nadvojvode Franca Kordinanda ter inu dali ime Mak- similjan Karol. Boter je bil nadvojvoda Karol, Štoian. Odlikovan.j« imrlamentareev. — Nj. Vol. cesar j<" podolil bivsemu pied- spdiiiku državnega zbora dr. K u a h s u komaiuliMskikriž Leopoldovega rod».in dr- /fjvnemu poslancu G n i o vv o s z n kom- tunii kri/< I1'fane JnžHVega nj(|{l. IiiH'MOvanjc. — Suplont na c. kr. učitelj'st:u v K°plU Xn~P- Jakob Ja k a c jo inienovan za provizoričnoga učitelja jstotam. Umcscciij«1. V sredoje bil novj prost msg. dr. Aloj/.ij KaiduUi slovesno vmesčen v stulniei. Vclor. $. Valentin Pipsin, vikar v Srednjem, jo ime no van za župnika v Zgoniku. V pokoj je sol n:-i svojf) lastno prošnjo to dni va(Jtiii':ni uöitelj gosp. Josip I! u d a u v Gorici. Pito. ft. dr. Josip Pavliea, kate- rega so v pondelj^k prepeljali z Dunaja v Gorieo, jo v torek prejol sv. zakrament«» za umirajoce. Nazminil je željo, naj bi ga priporočili vsfin častitim sobratom. znuiicem in prijateljem v molitcv. Županoni \ Opot.jemselu j<> iz- voljcu g. Marušič Alojzij. Naprodni kan- didat jo popolnoma pogorel. Za ,.$olski Dom" so placali pr d- sedništvu: Leop Abrain, muiučitelj v Goru-i 4 K. Anton Fon, poseslnik m trgnvec v Gorici, na račun ustanovnino 20 K; Ivan Berbuč, profesor in d»'žo!ni poslanec 2~) K; dr. Ant. Grogorčič v Gorici 15 K: „Narodna tiskarna" v (.ioiici :^0 K. Srena hvala ! Uirnia v Gorici. — Jutri bode dolil nas prom, nadškol' zakrament sv. binne in sicor predpoludne v stolni cer- kvi, popoludm; v cerkvi sv. lgnacija. Celi teden pa se bode delil zakrament sv. birme v nadškolijski kapeli. Birma v dovinskem dckanatu. — Dne 11. oktobra bodo vizitacija po- družne corkve v Jamljah in dobod v Devin. 12. okt. birma v farni corkvi sv. Ivana; popoldne birma v Mavhinjah. 1H. okt birma v Nnbrežini; popoldne vizita- cija podruzno cerkve v Siivnoni. II. okt. predpoldne birma v Zgoniku; popoldne vizitacija podružnict* v Sarnatorci. 15. okt. birma v Šernpolaju. lu\ ukt. predp. birma v Kostanjevici; popoldno birma v Temnici in vizittu-ija podružnice v Selu. 17. okt. dobod v Hrestovioo. 19. okt. birma v Brestovici; popoldne vizitacija podružnico sv. Anaslazije. 18. okt. birma v Opatjemselu; popoldnt; vizitacija podruž- nice v Novi vasi. 20. okt. birma v Do- brdobu; popoldne birma v Sv. Martinu, na Krasu. 21. okt. birma v Gabrijah; popoldne vizitacija podružnica na Vrhu. Akad. tVrijahio drustvo „Adrija" v (iurici so najiskreneje zahvaljuje vsem gospodom, kateri so doposlali dražtvu prispovko tor s tern moralno in gmotno podprli m!ado društvo. — Pristopili so do sedaj kot ustanovnika gg. dr. Anton Gregorčič in Andrej Gabršček z zneskom 30 K; stareSina g. dr. Henrik Tuma s 5 K; podporniki gg. : Valentin Humar, Ivan Mercina po 4 K, Viktor Božek, An- ton Fras, Anton Gvaiz, Bonedikt Poniž, S. Premrou, Fran Sivec, Fran Vodopivoc po 2 K. — Nadaljne pnspevko hvaležno sprejema pod naslovorn „Akad. fer. dru- stvo „Adrija" v Gorici''. Odbor. (Joriška tr^ovsko obrtnti zbor- niea. — Minister za trgovino je potrdil zopetno izvolitev Evgena barona Ritterja Zahonyja pred^ednikom in Ljudevita Mi- ghettija podpred^ednikom trgovsko-obrtne zbornice v Gorici. Pogozdovalna komisija. — „Wie- ner Zeitung" javlja: Ministerstvo za po- Ijedelatvo je na podlagi zakona od 9. decembra 1883 o pogozdovanju Kra^a v pokneženi grofiji Gorica in Gradiška ime- novalo predsednikorn komisije namest- ništvenega podpredsednika v. p., Alojzija vit. Bosizio. Zlato maso je obhajal dne 28. septembra t. 1. prečastiti gospod Anton Keber v Mavhinjah na Krasu. Pr«>č. gosp. Anton Keber službuje v Mavhinjah že nad 28 let kot vikarij. Kako spošto- vanje da vživa gospod vikarij pri svojih duhovnjanih, pokazalo su joravno la dan. Vas je bila iepo okinčana z zastavami in napravljeni so bili lepi slavoloki s primernimi napisi. Pri službi božji je bilo /.brano vho polno Ijudstva iz dornače in bližnjih duhovnij. Cerkveni govor jo dr- žal dokan devinski preč. g. Skočir. To slavrinsti s^ je udeleiilo mnogo duhov- šcine. (Jdeložila pa sta se med drugimi tudi pazinski c. kr. okrajni glavar gOHp. 6orli in gosp. Kos, ravnatelj c. kr. hr- vatskega gimnazija v Pazinu. Prihitela sta narnreii k zlati maši v znak h"nlež- nosti, ker je bil č g. zlatornašnik nju prvi učitelj in kor sta po njegovem pri- zadevanju si a v mesto v .sole ter se to- rej pob'g Uogii in Hvojim stariäfm irnata zahvaliti tudi slavljfncu. , naj bi se o niej izrazili, tor jirn je stavil na razpolago svoje predate. AH takih razprav nismo čiJali v ,.Corrieru'1, pač pa je priobsiil dr. Marani noko broSuro, v kateri zago- varja svoje staliAče. Kot odgovor na to brosuro pa je priobčil inžener Bresadola drugo brožuro, v kateri se postavlja na popolnoma nasprotno stališče, kakor dr. Marani. Oba pa sta postala v svojih raz- pravab nekoliko preživahna, da ne ro- čemo fie kaj vee. Kakor pa stvari danes stoje, se ne bode Korenj še dolgo časa pokril, kakor to zahteva inžener Bresa- d'da, niti so ne bode njegov tek preme- nil. kakor bi želel dr. Marani, marveč vso pisarjenjo in i^ovorjenie glede Kornja ni bilo nic drugega nego dosti kokoda- kanja in nič jhjc, kajti Korenj bode od- slej kakor slosU-j valil svojo umazano vodo skozi goriško mesto. Soski most. — Most čez Sočo pri Pevmi bil je äe precej požkodovan. Se- daj so ga baje nekoliko popravili. Pa vsejedno je prepovedano po njem naglo voziti, 'iakor tudi ne smeta po njem vo- ziti dva voza hkratu. Istotako ne smejo voziti po t^m nmstu vozovi. ki bi vozili nad 25 kvintalov blaga. Vreme in treatev. — Zaradi ne- pr^stane su^e se je morala trgatev na Goriskem zh par tednov zakasniti. Pred nekaj dnevi bilo je sicer nebo oblačno. ali mosto dobrodejnega dežja zavihrala j9 borja, ki je pregnala oblake. a napra- vila posebno na Vipavskem pri grozdju mnogo mnogo $kode. Veeraj zjutraj se je h kratn po- oblačilo nebo in dež je začel liti. kakor bi ga kdo iz Jkafov izlival ali trajalo je to le nokaj minut. Nebo se je potem kmalu zjasnilo in danes imamo zopet krasen jesonski dan a!i žal pri velikem pomanjkanju vode in še vedno pri hudi suši. Trtjatcv v Dornberpu. — Dorn- ber^ko stara^instvo je sklenilo. da se prične letošnja trgatev dne 15. oktobra. Letina obeta biti obilna in kapljica jako dobra, veliko bolja od lanskega pridelka. Na to opozarjamo domače in oddaljene kupce Z odprtjem vipavske železnice je izvoz znatno olajšan. ker se lahko odda vino na tamkajšnji železniški po- staji. (irozna nesreča v solkanski pa- pirnici. — V sredo po osmi uri pone- srečil se jevpapirnici v Solkanu 23-letni mladeniO Jožef Bone. Bil je kurilec pri parncm kotlu. Ko je nekaj popravljal pri stroju, prijelo ga je kolo za obleko ter ga v Irenotku zmastilo. Ko so ustavili stroj, je bil nesrečni mladenič popolnoma strt črez sredo, obleka pa je obvisela na tračnici. Skot'ila z vlaka. — V sredo po noči. ko je vozil mežanec skozi postajo Rubije, presliSala sta dva speča potnika kondukterjev klic, da je dospel vlak na postajo Hubije. Zbudivši se pa, ko se je začel vlak pomikati proti Gorici, zapa- zilu sta. da jih pelje preč od njunega cilja. Potnika sta rneni nič tebi nič od- prla vrata voza v katerem sta se pe- ljala, in poskočila sta z vlaka. Ne ve se pa, da li sta pri tern skoku odnesla zdrave pete. Gad jo je yieil. — V četrtek po- poludne je pičil gad 30-letno Terezijo Grgič pri Forneticih na Krasu bti.iu Se- žane. Žela je namreč travo. Pičil jo je v levo roko, s katero je poprejemala travo pri žetvi. PripeljaK so jo v tržaško bol- nišnico. „Šebreljska ^tedllna posojilnica" ima prometa v mescu septembru kron 10812 33 promet vseh devetih meseev letoSnega leta je kron 82.450 82. „Kmetljsko druitvo v Biljah" bode imelo dne 19. okt. t. 1. izvanredni občni zbor, v društvenih prostorih. — Dnevni red: 1. poročilo poslovodje, 2. razni predlogi V Biljah, dne 30. sept. 1902. 0 d b o r. Proti pljanoevanju. — V zadnji številki našega lista smo posneli iz „Slo- venca" nasvete gosp. dr. Ferd. Rojca, po katerih bi se po njegovem mnenju dalo najizdatnoje zatirati pijančevanje. Z ozi- rom na te nasvete pa piše nekdo, ki je delj časa bival na Vestfalskem to le: V neki tamošnji županiji je od novega leta v vsaki gostilni nabit oklic dotičnega | županstva, ki strogo prepoveduje toeenje na upanje ali kredo. Gostilničar, ki daje pijačo na upanje, nima pravice za iztir- janje pri obiasti, ampak je Se kaznovan, ako ga zasačijo. Aretiranih je bilo v Trstu v soboto 76 oseb, mladih in starih. Ti ljudje so bili aretirani, ker so nosili pri sebi pre- povedana orožja. Kaznovani so bili vai od 0 do 48 ur zapora. Hvalevredna napra\a. — Čitalnica pri sv. Jako'iu v Trstu je ustanovila malo hranilnico „Čebelico". S Trsata poročajo „Novema Lista": \r ponedeljek zvečer je bil ves Trsat po- konci vsled tajinstvenega dogodka v stari frankopanski trdnjavi, kjer se že več dni vr.ši prodaja premičnin iz ostaline po- kojnega grofa Nugenta. Slišal se je strel iz revolverja, ropot in klici na pomoč. In kaj se jo zgodilo? Groiica Ana Nugent, dednica označene zapušeine, je streljala na svojega brata, ki je klical na pomoč. Stražnik Hoko je pograbil orožje, a gro- fičin brat je 5el iz trdnjave in stvar je utihnila. Ni dolgo tega, ko je grolica stre- ljala na svojega so^eda, a nihče je ni pozval na odgovor. Sploh se ta groiinja vede jako brezobzirno. Tako je kr. okr. oblast v Vrbov.-ikem dne 7. julija odredila javno dražbo zapuščine Ko pa so ljudje pri.šli k drižbi, so na.Ali pri vhodu napis „zaprto zaradi poprav'. Zboljšanje plač pomožnih poit- nih uradnikov in ekspeditorjev. — „Wiener Zeitung" priobčuje naredbo tr- govinskega ministerstva, * katero se place poštnih pomožnih uradnikov, poštnih as- pirantov in poštnih ekspeditorjev zbolj- .šajo prav izdatno. Place so uravnane rizmeroma v ätiri razrede po številu prebivalcev niest, v katerih so ti usluž- benci naatavljeni. Pretep mej hrvatskimi in Ita- lijanskimi delavc'. — V žnpaniji Be- ueni na Ogerskem nastal je med hrvat- skimi in italijanskimi rudniškimi delavci hud pretep. Kakor se poroča od tam, b;la sta v tem pretepu ubita dva Itali- jana in štirje Hrvatje. Mnogo delavcev pa je bilo nevarno ranjenib. Italijanski listi zvračajo. kakor po navadi. tudi pri tej priliki vso krivdo na Hrvate, toda najbrže je nasprotno resnica. 50 letuica državne višje realke v Ljubljani. — Danes je poteklo pol stoletja, odkar obstoja ljubljanska realka, katera je s plodonosnim delovanjem v tej dobi vzgojila mnogo vrlih in odličnih mož. Ravnateljstvo, kakor tudi učno O9obje zavodu, priredi na ta pomenljivi dan pri- merno šolsko slavlje. Opernl pevec Pogacnlk v Pragi. — Slovenec operni pevec Fran Naval PogaČnik jev torek na češkem na- rodnem gledališču v Pragi v drugič na- stopil kot Jose v operi ,.Carmenu. Do- segel je velikansk vspeh. V četrtek je pel Fran Naval Alfreda v Verdijevi operi „Violetta" Danes poje v operi „Faust'', v ponedeljek pa zaključi svoje gostovanje v operi „Werther". Češki časopisi kras- nega glasu našega rojaka ne morejo pre- hvaliti. Sloveiiski kandidati za šta,ierski deželui zbor. — Razun dr. Jos. Serneca in župnika Lendovška prevzamejo vsi dosedanji slovenski poslanci kandidature v štajerski deželni zbor. Namesto Len- dovška je določen kraet Janez Roškar od Sv. Jurja v Slov. goricah, na dr. Serne- čevo mesto pa se kandiduje znani celjski odvetnik dr. Hrašoveč ?. Na^el je, kar je iskal. — Načel- nik železniške postaje Juvan v Sevnici na Štajerskem je hud Neinec in bi rad vse Slovence pozobal. Ker je radi nje- gove mržnje do Slovencev s slovenskimi strankami postopal tako, kakor bi ne smel, je predlagal gospod notar Vršec v neki seji okrajnega sevniškega zastopa, da se odpošlje generalnemu vodstvu južne železnice prosnja, da bi isto načelnika Juvana kam drugam premestilo. Gospod notar Vršec je seveda svoj predlog pod- prl z dejstvi, ki niso prikazala nacelnika Juvana v posebno lepi luči. Vsled tega se je čutil načelnik Juvan žaljenega in je v resnici tožil gosp. notarja Vršeca radi žaljenja časti. Te dni se je vršila pred sodiščem razprava, pri kateri je pa tožitelj Juvan popolnoma pogorel, kajti eosp. notar Vršec dokazal je s pričami, da je bilo vse ono res, kar je pri utemeljevanju svojega predloga v seji okrajnega zastopa govoril. Ker je pa na- čelnik Juvan gosp. notarja razžalil, tožil ga je zaradi tega gosp. notar in načelnik Juvan bil je obsojen na 30 K denarne kazni. Tako je naeelnik Juvan našel, kar je iskal, in Sevničani se ga gotovo izneb6, kajti generalno vodstvo južne železnice pač ne bode moglo reči, da so dejstva, katera je obeina navedla v svoji prošnji, neutemeljena ali celo izmišljena. Tako naj se postopa povsod z onimi, ki so prišli med Slovence s trebuhom za kru- hom, pa jih v znak hvaležnosti, ker so ae najedli slovenskega kruha, sramotö. Najbolje tamburice izdeluje in razpošilja . Prva sisicka 1 tvornica TAMBÖRAI J. Stjepušin, Sisak, Hrvatska. Odlikovana na parjžki svetovni raz- stavi I. 1896. Cenike razpošilja na za- htevanjo vsakemu brzo in brezplačno. ! Anton Fon, I » 6 ; klobučar in gostlničar, jj ! Semeniška ulica št. 6, I ! ima bognto zalogo raznovrstnih I klobukov I | ter toči v svoji krčmi f pristna do in a fa viini j \ in postreže tudi z jako ukusnimi g ! jedili. I 1 (* Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, [V lastni hiši) priporoea častiti duhovsčini in slavnemn ohčinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega b!aga n. pr. kavo . Santos, Sandomin'jo, Java. Cejlon. Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Siadkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, ft. Več vrst riža. Miljsveče prve in drugs vrste, namreO po 7S kila in od 1 funta. Tostenine iz tvornice Žnideršič & V.ilenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe Fv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga rn!in:i v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščim. Vse blugo prve vrste. I'o posit se razposilja v zubojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Jakob Miklus, trgovec z lesom in opoko. zaloga v?akovr?tnsjga trdoga in inehkega koroskeg.t in kranjskega lesa ter pohištva, rakev (trug), vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sadje vsake velikosti, kakor tudi krat- kočasnih iger slovenskih ,.3Iari- janic' t. j. licnih in trpežnih miz iz trdega lesu, ki imajo znotraj tro- ali stiridelno keg- ljisče z vrtenci in kegljavnicno blagajno po najnovejši sestavi. za kremarje, zasebnike itd. v Pevmi, za Soškim mostom, p. Gorica, priporoea p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, zagotavlja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke cene. J^W, Blag-, g-osp. ^S-^, 4^ibi ij< 1 |»ic»c»oli. ^~~<—'« lekar, "¦ ^ -V'ff (!vonii /aloJ.nik Xj.svc!. [\i|n~~^LJ^t si'lodec, katero tnoram M------'-~^^ najtopleje vsakomur pri- \ poročati. ka.jti rabim jo /e od leta IST8. in zmiraj mi jo kol izborno nekulijoee zdravilo služila pri /elo- i\\(- nib in c reve.-nih lob nib. Krniin, \;\. inaja 1897. ^liroslav LeitiMM' Z uporabo Vase izborne tinkturc s<7 zclodec sein resen skoro dve leti tiajajoče želodcne bolezni ter sein popolnoma ozdravel, karz laklio vestjo potrjujem in to tinktm-o za želodec le priporocain vseui, ki trpe na želodeni bolezni. StrasolJo ^Primorsko) li. marca 1S9S. Karol 4jr»t' Strastildo. Se prodaja v lekarnahv Gorici, Tolminu. Trstu. lsiri in Dalmaciji po 30 vin. steklenica. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOUICA Via Giardino 8 nrinoroea pristna bela in črna wina iz wipavskih, ffurlanskih, briekih, dal- l matinskih in isterskih v i n #« n ¦• ^% t% n w_ Postavlja n:i iiom in razpošilja po žcloz- .lici na vsc kraje avstro-e^crske rnonu.hije v sodih od 58 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzori'e. Cene zmerne. Postrežba poštena. Velika zaloga §d ^| gotovih oblek vsake vrste in vsuko more. !!! Brez konkurence!!! ANTON KRUŠIČ, trgovec in krojaški mojster ^T«>3 fSV» v Gorici, Vrtna ulica St. 26. % Valentinčič m \ # y°siP In ra/n« 4fr lK*OVski pecivo, ki CA ceui v veliki izberi. Nadalje ima bogatu zalogo preproer, pre^rinjal, zave«, )\ blaga za mobilje, platna, €hiffona, ruskega platna, Kneippovega platna, I hlacevine, volnenih odej, kovtrov, srajc, bombaževin, zepuili rut itd. Qospode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja, 15% pod oeno, dokler je öe zaloge. i Pod perilo spada uledefie: bole srajee 7. barvanlml oprsnikl. ovratnikl, ; zapostnlee, nogavlce, srajee za hrtbolazee itd. == Vse po najnižjih in stalnih cenah! === }i Na žoljo se raapo&iljajo uzoroi podtnine prosti. Sjttzw^__________________________-5-vrt^r------________________________cVfrČ '1 ¦<& Kot +js>ly dobrota j za vsaKo družlno se < izKazuje uporaba = Kathreiner-Kneippove ¦ sladne Kave. se rve pomišlja dälje ü*vesti to zdravo pijačo. - , , jNajboJijiriporočna primes in naj- boljšc nadomestilo za zrnTtoKavo. Kathreiner-Kneippova_sladna Ka' 1 se dobiva pristna samo v izvi (^nihzavojčkih zvarstvenoznamfr •^»župnik Kneipp« in imenom = [ \ÄÄ7 ^athreiner. ^ V mirodilnicah iNTON MAZZOLI Gorica, Gosposka ulica in tekališče G. Verdi Pfj prodaja vse kemično čiste pridelke za uravnanje vina, kakor tudi ka- deča žveplena kislina za čistiti vinsko posodo, namreč: sode, čebre itd. itd. BRXYN1GAl; Anton Pucelj priporoca svo.io brivraeo v Qoriei na Travniku, in brivsko podru/iiico v ulici Tre Re, id. " v Trstu, ulica Muda štev. 2, za magistratom Naznan.ja sp, da jp poiipisani prevzol trgovino vseh priprav za cer- kvene slavnosti. katera je osnovana ie leta 1840 in se nahaja v ulici Muda vecchia s'tev. 2. pod tvrdko gospoda Dragotina pok. Drioü in katera trgovina bodB od setlaj naprej nadaljevala pod napisrm „K sv. Antonu Padovanskemu" („Ai Santo di Padova") J-'odpisiini je impolii |io/.n;iv;i\vr fc stroke, r>sol>i(o k;ir ji1 moilfrnili z;ihl.ev Imli v pi-iprav:.ili /;i cerkveup slo\rcs!in-;li. vri'in na |nnljn»ninuči pi"iks;i. izvršcnii v (li)l»-i)lrn.jiiiin ^ iiankovanjii. z:ito sc np;i. <>bv«*sti 1 i fi-njriic iiaroriiikc, il;i jiin p;mi popolncuii.-j na novo |n-ciiivili svujo jtrodaj.'ilnico in jo lioöi' oskrhfli raziiovrsLnini blunoin ••• /.a iiii'slo ei- öl, '.\. ui'i |iu;ii)i.|iii' /,.i. i|c/.cli>. Ako path1 n;il;i liiicv.i pniznik i/.iilc il;i,i prcj nb li. zvt'tfcr. SI;111(¦ |o |iošli pi'cjcm in ;ili v (iorici mi H viii. (\> mi, kakor da bi za Slovenes na pručelju te krasne in ,. pred rage1' palace videi znani Dantejev rek: ,.Lasciate ogni speranza voi, ch' entrato!*' Pustite po- slanci zunaj vsako nado, vsako upanje, da priborile narodu svojemu njeguve v državnem zakonu zajamčene iuu pra- vice. — Desetletjg že slovenski poslanci na javnem odru vladi odkrivajo pritožbe in zahteve slovenskega naroda. Tuda usesa so gluha, stene so mrtve, sloven-ke pro- šnje in pritožbe ne najdejo odmeva. Pač pa se najdejo mej poslanci, ki imajo toliko žalostnega pognma, da zani- cujejo slovenski narod ter mu predbaci- vajo dusevno revščino. Narod nas je nadarjen, meriti se more v tern oziru z vsakim drugim, toda sredstev nima, da bi v splosni omiki in v gospodarskem oziru mogel tekmovati z dnigiini vecjimi, bo.yalcjsinii narodi. Naš narod je teptan in zaliran od pamiiveka. Od Dunaja doli do sedanje sluvenske ni(>je srecavamo ob poti same grobove sslovenskega rodu. Ustala so iniena mest, vasij, rek in gora, a slovenski glasovi so utihnili. Cvet /a cvetom pada s slovenskega debla. Nem- ška gosenica objeda zelene vrhove, ita- lijanska trtna uš izseaava korenino slo- venskega debla. Mi nismo sovražniki ne nemškega, ne italijanskega, sploh noben^ga naroda. A nasprotniki srno onim, ki izrab- ljajo vsa sredstva, da nnm iztrgajo rodno zemljo, da v šolali potujčijo slovenski i rod. Kaj so nemški „schulvereiri"', „süd- : mark", ,.lt^'a nazionale", „Dante; Ali- ghieri''V To so le bojna društva, ki do- : bivajo podpore tudi iz Nemčije in Ita- lije, da bi vzgojila na slovenski zemlji iz slovenskih otrok same janid-arje in izda- j jiee! V slovenskib pokrajinah se nobe- ! ncrnu Nemeu, nobi nermi Italijanu niii ; las ne skrivi. Za vsako najmanjšo pe- ščico otrok dobijo svoje sole. In vlada , jo celo brzojavno zaukaže, kakor se je i pred le»i zgodilo v Ljubljani. Ali smo : Slovenci morda jata ciganov, da v ustavni j državi navzlic jasnemu državnemu za- j konu ne dobimo svojih pravie ! Ako kdo ! kakemu židu slopi na kurje oko, ves vladni aparat je takoj na nogah. j Zato je naravnost sramotno, da rnorajo Slovenci v obmejnih pokrajinah sedaj zae'etkom 20. stoletja še beraeiti za slovenske ljudske sole, ko že davno , potrebnjemo slovenskega vseučilišča. Mi j se toliko ne čudimo narodnim svojim nasprotnikom, marveč vladi in njenim organorn, ki javno ali tajno. glasno ali j rnolče podpira to premišljeno gonjo proti našeinu narodu. AH je to morda l ^zen za naS narod, ki je vedno stal na bra- j niku za državo, zvesto udan svoji državi I in svojim vladarjem?! Da, rec morda , pridejo časi, ko ne bomo več prosili kot i ubogi Lazar drobtin z bogato obložene mize, ampak morali — če treba tudi na , ulicah — zahtevati onih pravic. ki narn jih kratijo. Ko bi družba sv. Cirila in ; Metoda ne itnela druzega namena in ; vspeha, že /ato je vredna podpore, ker je vsak njen letni shod javen protest : proti onim faktorjem, ki nam ponujajo , kamen meslo kruha. Država kaznuje tatu, I kaznuje pretepata, ki bližnjemu škodi na i premoženju ali zdravju. Tisti pa, ki na- rodu kradejo duše, iniajo prosto pot. — Paragraf \l.l drž. tern, zakona je za nas mrtva Orka; na papirju nam priznavajo ravnopiavnost, a v dejanju nam je ne dajo. Kakor so nekdaj Rimci in Grki druge narude imenovali barbare, tako nam danes narodni nasprotniki odrekajo vse pogoje in sredstva, s katerimi si more narod zagotoviti in obvarovati svoj obstanek kot narod. Mi hočemo in zahtevamo, da naš narod povsod na svoji zemlji dobi po- trebnih narodnih Sol, da si pridobi po- trebnih naukov za vsakdanje življenje, ker dobro veino, da prava in plem^nita . omika probuja in krepi narode. Mi ne zahlevamo ,.vsakemu enako*4, marveč vsakemu svoje. kar potrebuje za življenje. Sešli smo se danes, da javno in glasno izrazimo tržaškim Slovencem svoje simpatije. ker tako neustrašeno za- htevajo za slovenske otroke slovenskih 3ol; da se tudi mi pridružimo onemu protestu. nevolji in ogorčenju. ki so je pred 14 dnevi izrazili na javnem shodu. \T Trstu samem prebiva tisoče Slo- veneev, ne od vieraj. marveč od pam- tiveka: sloven-ka je zemlja ob tržaškem zalivu. Toda vgnezdil se je ondi mo?ocni naš narodni nasprotnik. ki bi rad udušil vsak pojav slovenskega rodu. In žal, stokrat žal. da na^i bratje ob Adriji niti tan> nf dobe obrambe in pomoči. kjer bi jo morali dobiti že iz državnih inte- resov. V Trstu so postale razmere ne- znosne, gada goje na svojih pr"ih. Ali ni (udno in pomenljivo za tržaške razmere, da se italijanski bivši minister, senator Vil'ari vozi po Dalmaciji in Primorju kot nekak potentat ter nndzoruje avstrijske sole? In ta mož sedaj z vidnirn ponosom pripoveduje svojim rojakom, kako zori italijanska ljulika na avstrijskih tleh. Nato govornik našteva prošnje in pritožbe tržaških Slovencev na vse in- stance, da bi v Trstu dobili vsaj eno slovensko solo. Prvo prošnjo so vložili 1. 1884. torej pred IS leti. v imenu 1429 slovenskih starišev. Tržaški mestni svet je to prosnjo kratkomalo odklonil. Tr- žaško namestništvo je dotično pritožbo 1. 18S7, torej čez dve 'eti rešilo, češ, da Slovenci v Trstu ne potrebujejo šol, ker j jih imajo v okolici. Vprašamo, zakaj pa tržaski magistrat za svoje ljudi v tržaški okolici ustanavlja lažke vsporednice, ko imajo ti otroci ravno tako daleč v me- I sto, kakor slovenski iz mesta v okolico ? L. 1887 je šla pritožba na naučno mi- nisterstvo, ki pa je pritožbo odbilo. — Ravno tako je odbilo pritožbotudi upravno sodišče. L. 1S92 so tržaški Slovenci zopet iznova pričeli prositi. Dve leti je zopet tržaški magistrat zadržaval resitev in konečno odgovoril, da v Trstu ne dovoli slovenske sole. Novo pritožbo je naučno ministerstvo 1. 1895 tako rešilo, da se treba pri ustanavljanju novih Ijndskih Aol ozirati tudi na dejanske potrebe. Te po- trebe pa so že davno dokazane. L. 1897 je zopet odgovoril tržaški magiatrat, da se hoče z vso silo upirati slovenski s"oli in varovati „italijanski značaj rnesta"*. Te razmere so hujse, nego v Prasiji. Dne 7. junija 1899 so se trž. Slovenci žetretjič pritožili na naučno ministerstvo. Tri leta je to razmi^ljalo, kaj naj odgo- vori. Prepričano je gotovo, da je prošnja tržaških Slovencev opravičena in ute- meljena, toda ne motimo se, ako trdimo. da so bili merodajni politični nagibi, ko je ministerstvo te dni zopet odbilo pri- tožbo za slovenske Sole v Trstu. Včeraj- šnja „Edinost" nainreč objavlja odločbo naučnega ministerstva z dne 29. avgusta t. L ki pravi. da se ustanovitev sole ne sme naložiti proti volji onega. ki je dol- žan šolo vzdržavati, in to je tržaško mesto. Tako torej, ljubljanski občini so brzo- javno naročili. da mora ustanoviti nemško mestno šolo; občini Brody so zaukazali, da mora za tamošnje žide ustanoviti nemško šolo! Ali smo Slovenci res le hlapci in državljani druge vrste. Toda ne udajmo se! Vseh zavednih Slovencev je sveta dolžnost. posebno pa slovenskih državnih poslancev. da kot eden mož nastopijo za svoje zatirane brate v Trstu in vseh obmejnih pokra- jinah. Čujte. kai nam danes iz Trsta br- zojavijo slovenski očetje: „Nedolžna kri slovenskih tržaških oirok Vam kliče: Bratje, pomagajte nam !u In mi jim iz srea odgovorimo: Z Vami v boj za pravico, z Vami zmagamo ali pademo! Neudamosene! Predlagam torej naslednjo resolucijo: ,.V ..Katoliskem domu'' v Ljubljani dne 28. septembra 1902 zbrani slovenski katoliški delavci iskreno pozdravljajo za- tirane svoje brate tržaške, ki neustrašeno ob obali Jadranskega morja branijo svoje narodne pravice proti nasilstvu oholih in mogočnih nasprotnikov, ter se navdušeno pridružujejo javnemu protestu, ki so ga izražali na ljudskem shodu ..Edinosti1' dne 14 septembra t. 1. zahtevajoč za slovenske otroke slovenske ljudske sole v tržaškem mestu, ter jim kličejo : Živeli, vrli junaki, v boju za dom inočetnjavo! LISTE K. Janko g-lasbenik. J'oljski spisal II. S i c ii k i o \v i f. z. poslovenil .1. 1. CvoLko. Žabe so v trenutku silno zakvakale v vrtnem ribniku, kakor da so se u.^tra- žile, ter so zopel obmolknile. Mod tern se je Janko ti ho ter oprezno prikradel — ali hipoma ga je spreletel strah. Srcdi torico se ran je zd^lo kakor da je doma, bilo mu je kakor divji zverini v goščavi, a sedaj mu je bilo kakor divji zverini v pasti. Kretal se je hitro, dihal naglo in | močMO, a obkrožala ga je nemii tema. V I hipu zasije jačje luna ter obsvetli še i enkrat notranjost sobe ter Janka, ki čepeč na vseh štirih obrača glavo kvišku. Svetloba potemni, mesec zastrne oblačič j in nieesar več se ni videlo niti sliäalo. Kmalu potem pa prodre iz neme teme tihi in prestrašeni glas, kakor da se je nekd'/ doteknil neoprezno strun — in naglo. . . Neki surov, zaspan glas prodirajoč iz kota sobe vpraša srdito : i I7J. i_ i-nu ! Janko pritaji sapo, toda surovi glas vpraša znova: ,.Kdo je tu?-' Žveplenka zaprasne po zidu. v sobi nastane svetlo, a potem.-------Oh! Bože! Gule so se kletve, udarci, plač dečkov, prošnje! 0! za Boga! lajanje psa. letanje svetilk tnimo oken, vrišč po c^lein gradu... Drugo jutro je stal bedni Janko p*od sod bo pred va^kim sodnikom. . . Bodo li sodili tatu? . . . Vsekakor. ! Sodnik in odborniki so ga gledali, kako stoji pred njimi plašnih in izbočenih očij, i majhen, slnijšan, zamorjen, izbit, ne ve- I doč, kje je, in kaj hočejo od njega. Kako sodijo bednega cloveka, kateremu je ko- maj deset let in ki komaj na nogah stoji? Mar naj ga vržejo v ječo ali kaj ?... Pa j z otrokom si» mora imeti usmiljenje. Naj ga vzame cuvaj, naj ga pretepe, da ne bode drugič zopet poskusil krasti, in to naj bi bilo vse. „Da, tako je!'' Poklicali so Stanka, kateri je bil čuvaj: i „V/eini ga in namaži ga z leskovim Stanko pokima s svojo glupo, ži- vinsko glavo, vzame Janka kakor mačko pod pazduho in ga odnese v žitnico. Deček ali ni vedel, za kaj se gre, ali se ,je tako prestrašil, ni zinil besedice, temveč je gledal kakor ptica. V6 li, kaj se zgodi ž njim ? Še le ko ga je Stanko v žitnici s pestjo u^aril. ga postavil na tla in zamahnil s šibo, tedaj Se le je viknil Janko: „Mamica!" — In kolikokrat ga je udaril euvaj s šibo, tolikokrat on: ,.Mamica! mamica!k4 no vedno tiše in slabeje, dokler ni n«posled deček utihnil in nehal kličati ,,mamica*'... Zaradi nesrečnih goslij! ... „Ej, glnpi, hudobni Stanko! kdo neki tolče tako otroka? To je bil vedno komaj otrok majhen ter slaboten in reven in je komaj živel'4. Najde ga mati, pobere dete, ali mo- rala je je nesti domov... Drugi dan Janko ni vstal, a tretji dan proti večeru je mirno umrl na postelji pod deščico s konjsko žirno. Na črešnji, katerajecvetela poleg hiše, dirali skozi steklo ter obsipali z zlatim sojem razkužtrano glavico in obličje deč- kovo, na katerem ni bilo kapljice krvi. Ta solčni soj je bil kakor steza, po ka- teri bi mala duša dečkova odšla. Sreča, da je vendar ob smrti odšla po široki solčni stezi, ko je za življenja stopala vedno po trnjevem potu. Shujšane prsi dečkove so še nalahno dihale, a obličje dečkovo kakor da je čulo glasove iz vasi, ki so prihajaü na odprto okno. Bilo je zvečer, in mladenke, vračajoče se s se- nožetij, so pele: „Oj, na zelenem, zelenem travniku!" a od potoka je prihajalo svi- ranje glasbenih inštrumentov. Janko je zadnjič prisluškoval, kako selo svira. . . Na steni nad njira pa so visele njegove gosli s strunami iz žime. Obličje dečkovo, ki je že umiralo, se naglo razjasni, in raz bledih usten priplava šepet: „Mamica? ..." „Kaj je sinek?" se odzove mati, katero so dušile solze. „Mamica! Bogek mi bode dal v ne- besih prave gosli, kaj ne da?" — Ne udajte se, pogumno naprej do zmagp!*4 Z burnim odobravanjpm in navdu- äenjem je bila ta resolucija soglasno sprejeta. D op is i. Iz St. IVtra. — K notici ,.Vipav- ska železuica" v ,Soči" zdne 1. okt. t. I. St. 104 odloeno odbija sempetersko žu- pan>tvo napad na prec. gospoda dekana, glede postaje in nje dovozne poti v St. Petru. Oboina se šteje zeiö sreeno, da je vdob.la v nscbi preč. gospoda dekana miioljubnes;» moza, ki ga vsi brez izjeme viiokü spošlujemo in Ijubimo. Ko so bili pohtieni obhodi za dovozne in druge poti vipavske žeieznice in sta podpisala za- pisnik dva tuk. podžupana, da bode kriia obcina tretjino stroskov za dovozno pot k bompeterski postaji — s pogojem, ce starešinstvo v to privoli — takrat je bii gosp. dekan-župnik v Reni-ah in kot tak gotovo ni vpiival na staresine in župan- stvo. PrisedScmu v nušo občino mu je bilo pae mnogo druzega dela. nego se bavili z dovoznimi poimi in s stroški za * nje. Ne z županstvom in nobednim sta- resinoin ni spregovonl mti besedice all celo komu odsvetoval prevzeti stroške za dovozno pot k postaji v St. Peter. Res pa je, du je stareštnstvo v St. Petru toliko „katülisko narodno", kakor tudi „narodno napredno" v dveb zapu- rednib javnih obemskib sejah, brez naj- nianjega pritiska od katere. koli strani enogia=no sklenilo. da ne more dovoliti j.rtLgromne svote (tretjinski del) 1500 K za n.alenkostno le kacih 30 in dolgo do- vozno pot k železinčni posiaji. Šemj etc roan i iiieniii so proslaviti spomin svojega največjega dobrotnika iavno o priliki otvoritve Vipavske želez- nice s tem, da bi se zgradila direktna pot iz vasi do postaje. Na koncu te poti, ki bi se imenovala Goroninijeva ulica, slal bi tik postaje kip prevzvišenega go- spoda grofa, ki bi kazal, inimovozecun ljudew, kuko spoatuje in slavi svoje do- brotnike občma šempeterska. Povzetništvo je pa to prepreuiio s tem. da je sau.ovoljno biez vedenja obcinarjev, žu- panstva in starešinov zgradilo neko pot, kojo je sedaj s pi a a k a m i, koli in jarki zaprio v škodo občinstvu in prometu. Sieer pa ytaresinatvo spozna veliko koiist in važnost šenipeierske postaje, u ponnsliti je ludi, da je svota, kuja se od šempeterske občine zahteva, preogromna, za tako mali košček poti. Ono posnema v varčnosti svojega prednika in noče preobioziti z dokladami vže tako obre- menjeno ljudstvo (Želimo pa vipavskiželeznici mnogo uspeha, naj bi kaj kmalu osrečila in obogatela vipavsko dolino — tudi če drdra memo St. Petra.j odvrne mati; dalje ni mogla govoriti, in iz njenih prs se izvije vzdih globoke bo- lesti materinega srca ter zastoka: „0 Jezus! Jezus!"4 in pade z obhčjem po skrinji in se prične valjati, kakor da je iz uma ali kakor človek, ki vidi, da ne more oteti pred srnrtjo svojega dragega.. in res ga ni otela, ker ko se je ona dvignila in pogledala na dete, so bile oči malega glasbenika na široko od- prte, a obliöje je bilo zabuhlo, mirno in pokojno. In solčna svetloba je izginiia.. . Večni mir ti, Janko! ¦ * Drugi dan se je vrnila gospoda iz Italije v grad, a ž njo mlada gospodična in kavalir, kateri jo j-j snubil. Kavalir reče: „Quel beau pays que l'ltalie*". „In kako umetniški narod. On est b^reux de chercher läbas des talents et de les proteger.. .*"" •— pripomni gospica. Nad Jankom so suštele breze. *) Krasa« ti nemlje Italije! **) Clovek je Brečeri tain, iščoč taleate ,ter jih podpirajoč. lz Ct'Z-Soc'tv — V „res^ortu" zna- menite dotniäljave „Soče"' se je jelo svi- tati. Kdo bi si bil mislil, da bodo njeni dušni velikani, kakor sem kar sedaj sli- šal, hvaležni, ker so pred leti vw- krat pri meni po vee ur popivali, a ?e- daj se streznili in začeli brezplačno nap iv a ti. Bog jitn povrni S Bili so casi. a ni jih vee. KlkYjo : 0 č e Miha ! L'»p nadevek. Ali ga pa zaslu- žim? Kes jf\ da sem vrnil ..Adrialisehe Post", ,.Sočo" že meseca julija pred leti, dasiravno je bilo do konra leta vse plaeano. pa to je premalo za tak nadevek. Tudi to je prenmlo, ker se je raznim moja po^trežba morda prilegala. Tnda hvala Vain za hvaležnost. Le eno se mi Oudno zdi, da v va- ših originalnih dopisih „Štrukeljna" no imenujete? Saj ga niste mar snedü?Mi- baela ne morete. ker je angelj in še vise. No, no, bodimo dobri. \Ti kjer stf, jHz kjer bom. Gospod Mha pa ostane so voiino dobra dušica. postreže tudi pozno v noč s « in sebi in drugim, čeravno gre ce- belam v Bovec nasproti. V Bovcu pa je oCe Miha tolikokrat, kolikorkrat ga nai- silnejše potrebe kličejo. Ob takih rasih se vstavi pri Kebrn, spije, kolikor so niu zdi, pa gre domov. 3 leta in 8 mesecev ni bil doma v nobeni gostilni, kar ve vsak krčmar. V 34 letih svojega duhov- niškega slu/.bovanja ni zamudil so nik- dar svojih opravil. Koncem pa rečem „Soči.ho. Mo- «joOe zna dobiti /.n uslugo še kako iz- datno nagrado ! In ako se zgodi. da bom ,.citinur; na ordinarijat na „s!ro^j odgovor". potem se z ljubeznivim notičarjem, ki me povsod sreeuje, v veliko srečo in voselje najino zopet srecava kje tain doli blizu „Ma- lega Pariza". Kdiiečno pa bedi g spoda okoli .,Soče" potolnžena in uverjena, da „Soci-1 niti „naprednjaki"' več ne verjainejo. in da jo čitajo glede verjetuosti le se zato, ker so vže morda večkrat prebavili „Ti- so(j in eno noc" pa „La/.r.jivega kljukca". T re n tar A bra m. Politični pregiecL Notranji politični položaji. Po dolgotrajmh mukah in težavah se ie torej vendarle skrpala nagodha med ogrsko in avstrijsko vlado katera «ie predloži obema parlainentoma. Ako ne bode Čeni ohstruirali ie skorej go- tovo da pp ta nagodba v driiavnem zbopu sprejme. Ali sio je jako težko. Krona morala je vočkrat poseči vmes. Osern dni zaporedoma so trajala po^vetrtv;inja, zčn) med dr. Körberjem in pi. Szellom zdaj mod ogi-^kimi ministri posebej 'n mod avstn'jskimi po«!ebej, zdaj zopet med OLrskirni in a>strijskiini ministri skupaj, med otirskinM in avstn'jskimi referenti posebej in koneen • še med vsemi sku- paj. Ali vedno breziispesno. Dun na dan, uro na uro hoteli so utoči ogr.ski mini - ptri domov. Dan na dun, uro na uro sprejema'i so se ministri zdaj posamezno zdaj skupaj od cesarja, vrsil se jo celo kroncki svet in pri vsem tem b'lo se je bat', da se pogajanja popolnoma razbi- jeio. Sole v četrtek zmenili so se !co- nečno vendarle in prihodnje dni se od- peljejo avstrijski rninistri v Budimpešt» da tam tuni formalno zaključijo poga- janja. Irredentovci na delu. Dne 20. ceptembra bil je v Rimu shod irredentovcev, katerega so se ude- ležili tudi Italjani iz Trsta, I=;tre in iz Dalmacije. Na ta dan ne razobesi av- strijski poslanik nobeno leto zastave na r-voji p:\laci in se niso do letos irreden- tovci zato tudi r.ie brigali. Ali letos po- dali so se irredentovci pred stanovanie avstrijskega poslanca in so tulili in krrC'ali proti Avstriji. Pro^las, katerega je izdal oil bor tržaSkih in istrskih irredentovcev v Rimu, začenjft tako le: Contro lo stra- niero vibrö un giorno vittoriosa la carn- pann Pier Camponi. koji je hotel zadaviti Karjla VIII. krala Francozke. Dalje. na- daljuje proglas, da treha za osvoboditev hrabreg.'i ljudstva, vzgojenega po levu sv. Marka (Istra). Konecno apelira nn mladež v Piranu, da se ista dvigne proti bodalom Hrvatov t. j. proti c. in kr vojski. Zadnje besede tega prog! a «a pe glase: in nome del linguaggio e del ^entimenlo. (V itnenu jezika in čustvovan;a) Ko je imelo druStvo ..Dante Alighieri" svoj obeni zhor, pozdravil je zborovalee v imenu italijanske vlade podtajnik Alfred Bacelli. Predsednik tega društva senator Pasqual Villari povdarjal je, da mora lo znano irredentovsko društvo obrniti vso svojo pozornost posebno na vzhodno obrežj(^ jadranskega morja, to jenaTr-t, I-^tro in Dalrnacijo, katero obrežje da so Mrvatje naskočili z vso silo. Na Reki, je rekel Villari, čuvajoltalijane pred Hrvati Mud- jari ali še ti so začeli vstanavlja'i tarn lastne sole. V Dalmaciji pa se italijanstvo komaj komaj brani pr^ d hrvatstvom, ki je žuga skoro zadušiti. V Trstu pod- pirajo „I'^'o" socijalisti, in s tem podpi- rajo tudi italijanstvo; ali tudi tam je ne- varnost velika, ker so Hrvatje in Slovenci začeli dvigati »lave smdo. Slovenci so celo prodrli v ltalijo saino, kjer jih živi nad 30 tisoc. Ako nočemo popolnoma podleči Hrvatom, potem inoramo v teh pokrajinah vstanavljati sole. V ta namen, rekel je Villari, se morajo zjediniti vse stranke in posebno pa rnladina. Hrvatska zjeclinjeiia opozicija. Na Hrvatskem, kakor jo znano, so jeden osrednji odbor. Obdržale pa so le stranke Se vedno vsaka svoje ime in se niso ii)oo(lom naročiiikoni. — Z zadiijo alevilko smo dokon- čali 111. celrllolje. Ob lej priliki pro- si mo gtf. naročnike, ki se niso šc odzvali z ruiročnino z;i tekoce lelo, in liiogoče še za prejisnja lel.it, da to krnalu storö. Ob jedncm pro- si mo tudi velecenjone somižljenikc, da širijo lias list, ter natn pridobe še novih naročnikov. »Gorica« staue za četrt leta le 2 kroni. (iud Nj. Vcličaiistva presv. c«- sarja. — Danes praznujejo avstrijski na- rodi gud svojega preljubljenega vladarja. rejnljfuia po veliki množici mestnega ^jvalstva glavne ulico nas>ga me^la svirajoč vesele kuncriini1. Danes ob 10. iiri Pa Je daroval tniš milost. knezo- nadškof za cosarja danlev sv. mašc v ptolni corkvi. TV lnasc so so vdole/Jli predstojniki civilnih in vo.ja.skih oblasl- njj. Kazni šolski zavndi so se vdolezili nia5 po raznih corkvnb, kakorje to vsako leto običajno. Knrz Maksimiljiin Karl. —- Kr stili so 2. t. in. sinčka Nj. Vis. nadvojvode Franca Ferdinamla ter mu dali ime Mak- similjan Karol. Boter je bil nadvojvoda Kami, Šlosan. Odlikovnujn parlainentaiTt'v. - Nj. Vfil. eesar jo podelil bivsemu prüd- snJiiikii državnogu zbora dp. F u c h s u koniandcr.sk i ki iž Leopoldovega reda,in dr- žnvnercni poslancu Gnicwoszu kom- turni križ Franc Jožrfnoga reda. linonovsiii.M». — Suplcnt na c kr. nčiteljiši'u v Kopru go-'p. Jakob Jak«c je iim'iiovan zu provizoričnuga učitelja istotam. l;mcsl, pač pa je priobčil dr. Marani ncko brošuro, v kateri zago- varja svoje staliäce. Kot odgovor na to broHuro pa je priobčil inžoner Brosadola drugo brošuro. v kateri se pf Havlja na popolnoma nasprotno stališče, kakor dr. Mnrani. Oba pa sta postala v svojih raz- pravah nekoliko preživahna, da ne re- čemo še ka.j vec. Kukor pa stvari danos stojci, se ne bode Korenj še dolgo časa pokril. knkor to zahteva inžener Bresa- dola, niti se ne bode njegov tek preme- nil. kakor bi želel dr. Marani, marveč vso pisarjonje in govorjenje giede Kornja ni bilo n.c drugega nego dosti kokoda- kanja in nič j'-ijc, kajti Korenj bode od- slej kakor do^loj valil svojo umazano vodo skozi goriško mesto. Soški most. — Most čez Sočo pri Pevmi bil je še precej poškodovan. Se- daj so ga baje nokoliko popravili. Pa vsejedno je prepovedano po njem naglo voziti, kakor tudi ne srneta po njem vo- ziti dva voza hkratu. Istotako ne smejo voziti po tem mostu vozovi. ki bi vozili nad 25 kvintalov blaga. Vreme in trgatev. — Zaradi ne- prostane suše se je morala trgatev na Gori^kem za par tednov zakasniti. Pred nokaj dnevi bilo je sicor nebo oblačno, ali mesto dobrodejnega dežja zavihrala je bnrja. ki je pregnala oblake, a napra- vila posebno na Vipavskem pri grozdju mnogo mnogo «kode. Vc^eraj zjutraj se je h kratn po- oblačilo nebo in dež je začel liti, kakor bi ga kdo iz Skafov izlival ali trajalo je to le nekaj minut. Neto se je potem kmalu ziasnilo in danes ir;. H Trsata poročajo ,.Novemu Listn": V ponedeljek zvečer je bil ves Trsat po- konci vsled tajinstvenega dogodka v stari trankopannki trdnjavi. kjor se že več dni vrši prodaja premičnin iz ostaline po- kojnega grofa Nugenta. Slišal se je strel iz revolverja, ropsjt in klici na pomoč. In kaj se je zgodilo? Grosica Ana Nugent, dednka označene zapu.ščine, je streljala na svojoga brata, ki je klical na pomoč. Stražnik Hoko je pograbil orožje, a gro- ličin brat je šel iz trdnjave in stvar je utihnila. Ni dolgo tega. ko je grotica stre- ljala na svojpga soseda, a nihče je ni pozval na odgovor. Sploh se ta grolinja vede jako brezobzirno. Tako je kr. okr. oblast v Vrbovskem dne 7. julija odredila javno dražbo zapuAčine Ko pa so ijudje prišii k drižbi, so našli pri vhodu napis „zaprto zaradi poprav*. Zboljšanje plač pomožnih poSt- nih uradnikov in ekspeditorjev. — ,.Wiener Zeitung1' priobčuje naredbo tr- govinskega ministerstva, s katero se place poštnih pomožnih uradnikov, požtnih as- pirantov in poštnih ekspeditorjev zbolj- šajo prav izdatno. Place so uravnane razmeroma v stiri razrede po številu prebivalcev mest, v katerih so ti usluž- benci nastavljeni. Pretep mej hrvatskimi in Ita- lijanskimi delavci. — V županiji Be- ucni na Ozprskem nastal je med hrvat- skimi in italijanskimi rudniškimi delavci hud pretep. Kakor se poroča od tarn, b'la sta v tem pretepu nbita dva Itali- jana in štirje Hrvatje. Mnogo delavc^v pa je bilo nevarno ranjenih. Italijanski li?ti zvračajo. kakor po navadi. tudi pri tej priliki vso krivdo na Hrvate, toda najbrže je nasprotno resnica. Opernl pevec Po^a^nik v Prasi. — Slovenec operni peveo Fran Naval P o g a č n i k je v torek na češkem na- rodnem gledali^ču v Pragi v drugič na- stopil kot Jofle" v operi ..Carmen*'. Do- segel je velikansk vspeh. V četrtek je pel Fran Naval Alfreda v Verdijevi operi „Violetta'V Danes poje v operi „Faust", v ponedeliek pa zaključi svoje gostovanje v operi ..Werther". Češki časopisi kras- nega glasu našega rojaka ne morejo pre- hvaliti. Slovenski kandidati za Stajerski deželnl zbor. — Razun dr. Jos. Serneca in župnika Lendovška prevzamejo vsi dosedanji slovenski poslanci kandidature v štajerski deželni zbor. Namesto Len- dovška je določen kmet Janez Roskar od Sv. Jurja v Slov. goricah. na dr. Serne- čevo mesto pa se kandiduje zoani celjski odvetnik dr. Hrašoveč?. Dr. Schmiederer do sedaj deželni poslanec in deželni odbornik na Štajer- skem. ki je bil izvoljen v Mariboru, je naznanil mariborskemu županu, da pri sedanjih deželnozborskih volitvah ne vsprejme vec mandata. Dr. Schmiederer je bil velik sovražnik ^tajerskth Slovencev Xasel je, kar je iskal. — Načel- nik železniške postaje Juvan v Sevnici na Štajerskem je hud Nemec in bi rad vse Slovence pozobal. Ker je radi nje- gove mržnje do Slovencev s slovenskimi strankami postopal tako, kakor bi ne smel, je predlagal gospod notar Vršec v neki seji okrajnega sevniškega zastopa, da se odpošljegeneralnemu vodstvu južne železnice prošnja, da bi isto načelnika Juvana kam drugam premestilo. Gospod notar Vršec je seveda svoj predlog pod- prl z dejstvi, ki niso prikazala nafielnika Juvana v posebno lepi luči. Vsled tega se ie čutil načelnik Juvan žaijenega in je v resnici tožil gosp. notarja Vršeca radi žaljenja časti. Te dni se je vršila pred sodiščem ra7.prava. pri kateri je pa tožitelj Juvan popolnoma pogorel, kajti posp. notar Vršec dokazal je 9 pričami, da je bilo vse ono res, kar je pri utemeljevanju svojega predloga v seji okrajnega zastopa govoril. Ker je pa aa- čelnik Juvan gosp. notarja razžalil, tožil ga je zaradi tega gosp. notar in načelnik Juvan bil je obsojen na 30 K denarne kazni. Tako je načelnik Juvan našel, kar je iskal, in Sevničani se ga gotovo iznebö, kajti generalno vodstvo južne železnice pač ne bode moglo reči, da so dejstva, katera je občina navedla v svoji prošnji, neutemeljena ali celo izmišljena. Tako naj se postopa povsod z onimi, ki so prišli med Slovence s trebuhom za kru- hnrn na iih v 7.nnlf hvalpžnosti. ker SO Najbolje tamburice izdelujeinrazpošilja Prva sisicka { tvornica TAMBURAj J. Stjepušin, Sisak. Hrvatska. Odlikovana na parižki svetovni raz- stavi I. 1896. Cenikc razpošilja na zn- htevanje vsakeiuu brzo in brozplačno. Anton Fon, klobučar in gostlničar, Scmeniska ulica St. 6. iina hoij,-ito zaloiio niznovrstnih klubukov tor 11)či v svoji kicini pristmi doiniua vina in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Anton Kuštrin Gosposki Tilici h. štev. 25, (V lastni hišn priporoea častiti duhovščini in slavnemn oI'L-instvu v meätu in na deželi svojo Irpovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Sanies, SandomiiK'O, Java, Cejlon. Porto riuo i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmati \'O. Petrolej v zaboju Sladkor razno vr~ Moko št. 0, 1. 2, 3 4. f). Več vrst r Miljsveče prve in iicu^t' vc?te, namreč po Y8 kila in od I ft.u'a. Testenine iz tvornice Žnidersič & Valenčič v II. BisLrici. Zveplenke družho sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdk-ovga rnim.'i v Kranju in z Jnchmunn-ov^g.i v Ajdovšeini. VTsi> biago prvf1 vrste. I'o pušti se razpošilja v zabojčkih n:i,iinanje po b Kg. na vse kraje. Jakob Miklus, tr^'ovec z losorn in opoko. zaloga vš=akovr«tn(i(r:i trdega in mehkega koroškoga in kran.jskc-ga lesa ter pohištva, rakev (trug), vinskih po- sod, stiskalniee za vino in sadje vsake vdikosti. kakor tudi krat- koča-nih iger slovenskih ,.3Iari- janic" t. j. licnih in trpežnih miz iz trd<-'ga lesu, ki imajo znotraj tro- ali sliridelno keg- lji.šče z vrtenci in kegljavnicno blagajno po najnovejši sestavi, za kremarje, zasobnike :td. v Pevmi, za Soškim mostom. p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo. zagotavlja naj- hitrejšo postreibo in jako nizke cene. p^f' Blag\ g-osp. :'''^i, <;al>i'ij/.nik i\j. >vcl. |>;ipii>.;i Ä>j v LjuHJimi. °5 v<^il' rotijnjcni ^pivjt'in ^ti1 tinkturc s- -^__JV_j;^I čclodec, kat(M-o inoram ^----------najtoplejo vsakonuir pri- ^poročati. kajti rabim jo 7.0 od lota 1S"S. in zmiraj mi je kot izborno nekubjoOr zilravilo slu/.ila pi'i /.olo- d\{- nib in i \ cvt^nib 1 t^l/inb. Krmin, liv maja 1S^7. 3Iii'(»sljiv LiMtncr c. kr. davöni blau-ajnik. Z uj'orabo Vašo izbonu1 finkturc sn zclodec stMii rt'stMi skoro d\c leti tvajajot'O žolotK-nt' bolozni tor si'in popolnoma ozdiavol, karz lakbo vostjd putrjujoin in to tinktnro za zolodot.* lo pripoiočam vscu.ki trpo na želodčni boiozni. Str:i?t)lilo ^1'rimorski^ ti. marca ISi'S. I Karol yroi" Strnsoldo. f Se prodaja v lekarnah v Gorici. Tolminu. > Trstu. Istri in Dalmaciji po 30 vin. steklenica. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOUHW Via Giarclino X prisfna bela in crna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinsScih i,i isterskih v t - nogradov. Dnstavlja na tioni in razpošilja po žimoz- .lici na vsc krajo avstro-egorske monahije v jodih od 5t) litrov napri'j. Xa zahtovo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. ^•w ^w «»» OT «SW «* «*r W VW Lanie, Tennis, Oksford. pi«iue luknjasti. I>Iožka wukna po vsaki ceui v veliki izberi. Nadalje iina bogato /aloqo preprog, pregrinjal, zaveii, blaga /a mobilJK, platua, Chiffona, ruskega platna, Kneipp*ivega platna, hlacevine, volnenih ode], kovtrov, srajc, bombaževin, žepnih rut itd. Qospode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 15°/0 pod oeno, doklor je še b^ loge. Pod perllo spada slodeče: bele srajce z barvanimi oppsniki, ovratnikl, zapestnice, nogavico, srajee za hribolazco itd. = Vse po najnižjih in stalnih cenah! = Na željo se razpošiljajo uzorci podtnine prosti. pjgs dobrota *j za vsaKo družJno sc '/ izkazuje uporaba = j Kathreincr-Kncippove . ==r==: siadne Kave. !l^.en.^__5i ita Travniku, in i ) i ! brivsko ^odružnieo 1 \ v ulici 7 re Re, i6. J ^ v Trstu, uiiea Muda štev. 2, za magistratom N.iznanja so. da je podpisani prev; ol trgovino vseh priprav za cer- kvene slavnosti, katera je osnovana ze leta i 840 in se nahaja v uiici Muda vecchia štev. 2. poü tvrdko qospoiia Dragotina pok. Drioli in katera trgovina bode od sedaj naprej nadaljsvala pod napisom „K sv. Antonu Padovanskemu" („Al Santo cli Padova") PodpisMiii jo popoln |iijzii;iv;ilff If stroke, osoliito k;ir jn nuidoriiili z:ihl.iiv Imli v |iripr;tv;i!i /.a. ci'.rkveiie slovcsnusli. vri-m y:;\ [k>>11><>11i.iu;t pmksn, i/.vršfii;i. v ilul^nlriijiiiin fei ii;iiikuv;iiijii. z:ilo sc np;i obvcslili rriijcnc njiror-.niki!, ilii jiui popoliioinii iislrcžc in v^4| jpicj i.:i
  • )!in)in;i m;i nuvo pi-fni'cili svojn p-fjilajiiliiicu in jo I»«11'1' oskrlirli niznovrstiiiii) lilauoin d;i, \>o popiilnoiii.-i oJ'jovmi'J.-iI;! vscni zalilcvnni, a vse po najnižjih eenah da se ni bati konkurenee. Ozr.anja, cia bodo cerkve, samostani in zavodi imeli posebna zboljšanja v cenah in dobrem blayu. Opoiniiijiuii casiite fiiljt-nuiiki*. da je prodajalniea ob nedeljah iz ppaznikih zappta, k'T hnli lie.' zapovcila. Ha sr imajo pra/.novali ihmIcIjc in z;i.pov<'il;uii pniziulu. (iohn- scin poilporc kcr sc osianjam na. vcliko "i()ju izkusnjo in zagotavljam najtočnejšo postrežbo, poštenost in natanjenost v izu-äuvanju kalen- sibudi narocbu ali iiiaiijrii'fi'a obscga. ^.:: .><_, _____— V zalogi imam tudi čisto čebelne voščene sveče, f^ kakor tudi mešane svoče, I. II. in III. vrste. ^ ^\ Na zahtevo se pošlje cenik in razkaznik. It ^Jf Anton J. Vogric. 1^