ACROCEPHALUS 37 (168/169): 5-47, 2016 10.1515/acro-2016-0001 Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) Annual dynamics, nature-conservancy evaluation and an overview of data on the occurrence of waterbirds at Šaleška Lakes (N Slovenia) Boštjan Deberšek1, Dejan Bordjan2 1 Troblje 23 a, SI-2380 Slovenj Gradec, Slovenija, e-mail: bostjan.debersek@gmail.com 2 Košiše 13b, SI-1241 Kamnik, Slovenija, e-mail: dejan.bordjan@gmail.com Between September 2014 and August 2015, 32 systematic surveys of waterbirds were carried out in 10-day periods in the area of Šaleška Lakes. The main objectives of the surveys were to establish the birds' species structure and abundance as well as to assess the area's significance for their breeding, migration and overwintering. A total of 8927 individuals belonging to 53 species were recorded. Most species were observed at the end ofMarch (27), whereas the highest number ofindividuals were registered in early January (535). The lowest number of individuals were counted in May (73). Mallard Anas platyrhynchos, Great Crested Grebe Podiceps cristatus, Mute Swan Cygnus olor and Grey Heron Ardea cinerea were observed during all counts. An additional 10 species were registered in at least 50% of the 10-day periods. The highest number of individuals (2891) and species (34) were counted at Lake Šoštanj, the highest number of individuals (295) and species (21) in a single 10-day survey period at Lake Gaberke. Most nestlings and nesting species were recorded at Lake Velenje. The majority of species occurred on all lakes within the research area, while some of them frequented certain lakes only exceptionally. The lowest numbers of birds were observed in central parts of all major waterbodies, particularly at Lake Velenje. Distribution of waterbirds at Šaleška Lakes is greatly influenced by the presence and distribution of people along them, as well as by the depth and riparian vegetation of the lakes and number of suitable roosting places. The number of breeding species is higher than in the 1994-2003 period. Little Bittern Ixobrychus minutus, Kingfisher Alcedo atthis and Great Reed Warbler Acrocephalus arundinaceus are new breeders for the area. The most abundant breeder is the Mallard with up to 16 pairs. The area's breeders of the greatest conservation concern are the Little Bittern, Great Reed Warbler and Reed Warbler Acrocephalus scirpaceus, with the latter boasting the greatest share of the national breeding population (5%) in the area. Generally, most species occur during the migration season, although none of them in the numbers of conservation concern. Among the 33 waterbird species observed during the International Waterbird Censuses, five were recorded in all 18 years. Pochard Aythya ferina and Coot Fulica atra are of the greatest conservation concern, whereas the greatest share of the national population is reached by the Coot and Great Crested Grebe. In spite of the fact that the numbers of overwintering waterbirds in Slovenia are increasing, their numbers are declining at Šaleška Lakes. Among the 13 species recorded during more than ten International Waterbird Counts in the area researched, eight species are experiencing negative trends. Key words: waterbirds, occurrence dynamics, Šaleška Lakes Ključne besede: vodne ptice, dinamika pojavljanja, Šaleška jezera 5 B. Debersek, D. Bordjan: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) 1. Uvod Vodni in obvodni ekosistemi so zaradi človeških posegov v okolje močno ogroženi. Ocenjujejo, da je bilo doslej v Evropi uničenih že 50-90 % (Bat et al. 2003) oziroma 60-70 % mokrišč (Laurence 2010), veliko pa jih je močno spremenjenih (Mitsch & Gosselink 2007). Posledica človekovih posegov so tudi nova mokrišča. Slednja lahko do neke mere nadomestijo vlogo naravnih mokrišč in postanejo pomemben življenjski prostor za nekatere vrste ptic. V Sloveniji je takšen primer zadrževalnik Medvedce, ki je nastal leta 1990. Kljub temu da so bila z nastankom zadrževalnika izgubljena druga življenjska okolja, predvsem vlažni travniki, je novonastalo umetno vodno telo za varstvo ptic izjemnega pomena (Bordjan & Božič 2009, Božič et al. 2009). Pojavljanje in fenologija vodnih ptic je eno bolje raziskovanih področij ornitologije v Sloveniji. Vodne ptice so vsako leto preštete med mednarodnim zimskim štetjem vodnih ptic (IWC - International Waterbird Census), ki zajame večino vodnih teles v Sloveniji (npr. Božič 2014). Najdlje vodne ptice spremljajo v Sečoveljskih solinah (Škornik 2012) in na zadrževalniku Medvedce (Kerček 2005, Bordjan & Božič 2009, Bordjan 2015). Več kot eno leto so trajali popisi še na Cerkniškem jezeru (Kmecl & Rižner 1993, Bordjan 2012A), akumulacijah Zbilje in Trboje (Trontelj 1992) in ribniku Vrbje (Vogrin 1996, Gamser & Novak 2013), po eno leto pa na Žovneškem jezeru (Vogrin 2005), na Dravi v Mariboru (Logar & Božič 2014) ter na Bohinjskem in Blejskem jezeru ter HE Moste (Jančar et al. 2007). Pregled pojavljanja vodnih ptic je bil narejen za Pesniška jezera (Gregori 1989), Bobovek pri Kranju (Geister 1983) ter za Hraške mlake (Ciglič & Trebar 1998). Popisi, ki so zajeli samo del leta, so bili opravljeni vsaj še na odseku spodnje Save med Krškim in Jesenicami na Dolenjskem (Denac et al. 2009) ter na odseku Save med Litijo in Zidanim Mostom (Denac 2010). Vodne ptice se bile zajete še v nekaterih drugih popisih določenih območij (Šere 1982, Bibič 1988, Bračko 1997, Tome et al. 2005, Brečko 2008, Tome et al. 2013, Denac & Kmecl 2014). Na Šaleških jezerih so bili od začetka nastajanja jezer sredi 20. stoletja (Šterbenk 2011) opravljeni že številni popisi vodnih ptic. V letih 1989 in 1995 sta v okviru gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje nastali dve raziskovalni nalogi o vodnih pticah Šaleških jezer (Pokorny et al. 1989, Vengust 1995). Od leta 1998 vsako leto popisujejo vodne ptice v sklopu IWC (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno). Leta 2005 je bila izdana monografija Ptiči Šaleških jezer (Gregori & Šere 2005). V njej sta avtorja na podlagi popisov v obdobju 1994-2003 med drugim predstavila pojavljanje vodnih vrst ptic na Šaleških jezerih in okolici, prav tako so v monografiji zbrani podatki o opazovanjih redkejših vrst na območju pred omenjenim obdobjem. Namen raziskave je podrobna predstavitev dinamike številčnosti in pojavljanja vodnih ptic skozi vse leto, s populacijskimi ocenami za obdobja gnezdenja, selitve in prezimovanja. Prav tako je bil namen raziskave primerjati rezultate popisov s popisi v obdobju 1994-2003 in ovrednotiti naravovarstveni pomen Šaleških jezer. 2. Opis območja in metode 2.1. Opis raziskovanega območja Že 130 let, intenzivneje pa po drugi svetovni vojni, se zaradi izkopavanja lignita ugreza kotlinsko dno Šaleške doline. Območje je bilo pred tem v veliki meri v kmetijski rabi, delno pa tudi poseljeno. Del ugrezninskega dna je zalila voda iz bližnjih potokov in nastala so Šaleška jezera. Prvo je bilo Škalsko jezero, ki je nastalo že pred drugo svetovno vojno, najmlajše pa je Gaberško jezero, ki je pričelo nastajati leta 2010 in se bo v prihodnosti združilo s Šoštanjskim jezerom. Do leta 2009 se je ugreznilo že več kot 6 km2 dna Šaleške doline, od tega so jezera zavzemala dobrih 2,3 km2 površine (Šterbenk 2011). Velenjsko jezero je bilo do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja močno onesnaženo. Vanj so odlagali pepel, ki je nastajal ob sežigu lignita v bližnji Termoelektrarni Šoštanj. Voda v jezeru je bila zato močno alkalna in tako rekoč brez vodnih organizmov. Stanje se je pričelo izboljševati leta 1994, ko je bil zgrajen zaprti krogotok transporta pepela na deponijo. Poleg tega so bila Šaleška jezera do ureditve kanalizacije med letoma 1993 in 2003 onesnažena še s komunalno odpadno vodo iz bližnjih naselij (Šterbenk et al. 2011). V raziskavo so bila zajeta vsa štiri jezera v Šaleški dolini - Škalsko, Velenjsko, Šoštanjsko in Gaberško (tabela 1) - ter nekatera manjša vodna telesa v njihovi neposredni bližini: trije bajerji med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom in dva ribogojna bazena blizu Škalskega jezera (slika 1). V območje raziskave so bile vključene tudi površine med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, namenjene odlaganju pepela iz Termoelektrarne Šoštanj, in ruderalne površine v neposredni okolici jezer. 6 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 57-68, 2016 Slika 1: Šaleška jezera in prikaz območja raziskave (rumena črta); 1 - Škalsko jezero, 2 - Velenjsko jezero, 3 - Šoštanjsko jezero, 4 - Gaberško jezero, 5 - bajer na Pepelu (velikost je prikazana z belo barvo, saj na karti ni viden), 6 - bajer z občasno vodo, 7 - gozdni bajer, 8 - ribogojna bazena (vir kartne podlage: Naravovarstveni atlas, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave) Figure 1: Šaleška Lakes and study area (yellow line); 1 - Lake Škale, 2 - Lake Velenje, 3 - Lake Šoštanj, 4 - Lake Gaberke, 5 - Pepel pond (not visible on the map, marked in white), 6 - intermittent pond, 7 - forest pond, 8 - aquacultural ponds (source: Nature Conservation Atlas, Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation) Tabela 1: Značilnosti posameznih Šaleških jezer Table 1: Characteristics of Šaleška Lakes Jezero/ Lake Površina (ha)1/ Surface area (ha)1 Povprečna in maksimalna globina (m)1 / Average and maximum depth (m)1 Prevladujoča obrežna vegetacija / Dominant shore vegetation Navzočnost ljudi/ Human presence Škalsko 16 6 / 18 Negovana trava/ Maintained lawn Veliko ljudi, sprehajalne poti, ribolov / Many people, walking trails, fishing Velenjsko 144 24 / 63 Negovana trava, trstičje / Maintained lawn, reedbeds Veliko ljudi, sprehajalne poti, jadranje, vožnja s čolni, ribolov / Many people, walking trails, sailing, boating, fishing Šoštanjsko 75 28 / 88 Ekstenzivna travišča/ Extensively managed meadows Malo ljudi, sprehajalna pot le na manjšem delu obale, ribolov / Few people, walkig trails and fishing limited to a short stretch of shore Gaberško ni podatka/ not available ni podatka/ not available Ekstenzivna travišča/ Extensively managed meadows Zelo malo ljudi/ Very few people VODUŠEK 2014 Območje med Škalskim in Velenjskim jezerom ter vzhodnega dela severnega brega Velenjskega jezera z zaledjem je opredeljeno kot naravna vrednota Škale -rudniške ugreznine (Uradni list RS 2004C). Del ugrezninskega območja je opredeljen kot ekološko pomembno območje Velenjsko-Konjiško gorovje, ki s svojim jugozahodnim delom zajema Velenjsko in Škalsko jezero (Uradni list RS 2004A). Območje raziskave ni opredeljeno kot območje Natura 2000, zavarovano območje ali kot mednarodno pomembno 7 B. Debersek, D. BoRDJAN: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) območje za ptice. Obstajala je zamisel, da bi del ugrezninskega območja zavarovali kot krajinski park, a kljub temeljiti pripravi strokovnih podlag za ustanovitev parka ta ni dobil zadostne podpore (Pokorny 1999). 2.2. Metode popisa in opredelitev statusa vrst Vodne ptice smo sistematično popisovali med 8. 9. 2014 in 27. 8. 2015. Popisno leto je bilo razdeljeno na desetdnevna obdobja (dekade), kot je opredeljeno v Bordjan & Božič (2009). Popisovali smo deloma med hojo ob brežini jezer in drugih vodnih površin, deloma pa s petih opazovalnih točk (slika 2). Popisali smo vse površine znotraj meja območja raziskave (slika 1). Popis je skupaj trajal 5-7 ur, popisna pot pa ni bila vedno enaka. Pri opazovanju ptic smo uporabljali daljnogled in teleskop. Vodne ptice smo določali do vrste natančno. V popis so bile zajete le vodne ptice, ki so vključene tudi v januarsko štetje vodnih ptic (Štumberger 1998), ter ribji orel Pandion haliaetus. V gnezditvenem obdobju smo sistematično popisovali še pojoče samce trstnic Acrocephalus sp. Popise smo opravljali v vseh delih dneva, a največkrat v jutranjih in dopoldanskih urah. V večini dekad smo poleg popolnega opravili še en ali več nepopolnih popisov. Nepopolni popisi so bili namenjeni dodatnemu popisovanju navadno težje odkrivnih, redkejših in maloštevilnih vrst kot tudi odkrivanju gnezdečih parov. Gnezdeče vrste vodnih ptic območja raziskave smo popisovali v gnezditvenih sezonah 2014 in 2015. V sezoni 2014 smo opravili popise gnezdečih parov v vseh dekadah med 20. 5. in 7. 9. 2014, v sezoni 2015 pa med rednimi dekadnimi popisi. Gnezda smo beležili med hojo ob brežini vodnih površin. Posebnih popisnih metod, kot sta metoda predvajanja posnetkov in popisovanje v nočnem času, nismo uporabljali. Trstnice smo popisovali v gnezditveni sezoni 2015 v sklopu sistematičnih popisov. Pri popisovanju smo uporabili kartirno metodo (Bibby et al. 2000), ki pa smo jo za namen raziskave delno spremenili. Pri vsakem popisu smo v karto vnesli lokacije pojočih samcev. Gnezditvene teritorije smo določili s pomočjo analize skupkov podatkov. Pogoj za določitev gnezditvenega teritorija je bila registracija pojočega samca na določeni lokaciji v vsaj dveh različnih popisih. Opravili smo štetje kormoranov Phalacrocorax carbo na prenočiščih decembra 2014 ter januarja in februarja 2015. Poleg podatkov, pridobljenih z lastnimi popisi, smo pri pregledu vrst in določitvi njihovih statusov uporabili vse dostopne podatke o pojavljanju vodnih ptic do konca leta 2015. Pri vseh navedbah opazovanj z datumi podajamo vir (citat objavljenega podatka oziroma ime opazovalca pri neobjavljenih podatkih); če ga ni, gre za lasten podatek. Pri podatkih, starejših od leta 2004, z izjemo podatkov o zimskih štetjih vodnih ptic, kot vir navajamo Gregori & Šere (2005). Za opredelitev statusa vrst na območju raziskave smo uporabili enake kriterije kot v Bordjan & Božič (2009), kjer je metoda za določanje statusa posameznih vrst tudi podrobneje opisana. Razlika Slika 2: Stojne točke in prehojena pot (bela črta) med popisovanjem ptic (vir kartne podlage: Naravovarstveni atlas, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave) Figure 2: Count points and survey route (white line) used for the bird census (source: Nature Conservation Atlas, Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation) 8 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 5-47, 2016 je pri celoletnih vrstah: kot celoletne vrste smo šteli tiste, ki so bile opazovane v vsaj 90 % popisanih dekad obdobja raziskave. Vrste z 1-3 opazovanji so izjemni, vrste s 4-10 opazovanji pa redki gostje. Vrste imajo lahko več statusov hkrati. Obdobja selitve, letovanja in prezimovanja se med vrstami razlikujejo in so podrobneje predstavljena v Bordjan & Božič (2009) ter Bordjan (2012). Za opredelitev statusa celoletnih vrst, prezimovalcev, letovalcev, zimskih in letnih gostov so upoštevani podatki iz obdobja raziskave, za določitev statusa gnezdilk ter redkih in izjemnih gostov pa so bili upoštevani vsi podatki, dostopni do leta 2015. Oceno števila gnezdečih parov v posameznem letu raziskave podajamo kot zaprti interval, kjer je minimum število parov s potrjeno gnezditvijo, maksimum pa število parov z vsaj verjetno gnezditvijo. Kriteriji za verjetnost gnezditve so povzeti po Geister (1995). Minimum pri vseh vrstah razen trstnicah predstavljajo speljane družine. Za lisko Fulica atra, čopastega ponirka Podiceps cristatus in laboda grbca Cygnus olor podajamo samo minimum. Pri trstnicah smo gnezdeče populacije ocenili glede na število ugotovljenih gnezditvenih teritorijev. 2.3. Prikaz podatkov o pojavljanju ptic Dinamika pojavljanja vrst ptic, ki na območju raziskave gnezdijo oziroma je njihovo gnezdenje možno ali so bile zabeležene v vsaj 70 % dekad obdobja raziskave, je prikazana s številom osebkov v posameznih dekadah obdobja raziskave. Če je bilo opazovanj več kot deset, so ta prikazana z grafikoni, če jih je bilo manj, pa s številom osebkov in datumom opazovanja. Če je bilo v posamezni dekadi za vrsto več podatkov, je pri prikazu upoštevano največje število osebkov. Opazovanja v obdobju 1994-2003 so povzeta po Gregori & Šere (2005) in so podana s pogostnostjo pojavljanja v tem obdobju, kot je navedena v tem delu: a) zelo redka vrsta (opažena v 1-19 % popisov); b) redka vrsta (opažena v 20-39 % popisov); c) običajna vrsta (opažena v 4059 % popisov); d) pogostna vrsta (opažena v 60-79 % popisov) in zelo pogostna vrsta (opažena v 80-100 % popisov). Prav tako so za posamezne vrste navedeni podatki o pojavljanju v času zimskih štetij med letoma 1998 in 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno). Če je bilo teh opazovanj manj kot deset, so podana z datumom in številom osebkov, sicer pa s stolpičnim diagramom. Pri drugih vrstah, ki so bile opazovane v času raziskave, je navedeno število opazovanj, število opazovanj v času zimskih štetij med letoma 1998 in 2015 in pogostnost pojavljanja v obdobju 1994-2003. Za vse vodne ptice je izračunana tudi frekvenca in dominanca. Frekvenco predstavlja odstotek dekad, v katerih je bila vrsta zabeležena, dominanco pa odstotek osebkov posamezne vrste v primerjavi s skupnim številom osebkov vseh vrst. Vrste s stopnjo dominance, višjo od 10 %, so evdominantne, s 5,0-9,9 % dominantne, z 2,0-4,9 % subdominantne, z 1,0-1,9 % iS 200 \ 25 I 26 I 27 I 28 I 29 | 30 I 31 | 32 | 33 I 34 | 35 | 36 | 37 IX | X | XI | XII 2014 □ Št.osebkov / No. of Individuals - Št. vrst / No. of species 1 | 2 | 3 I 4 | 5 | 6 I 7 | 8 | 9 I 10 | 11 | 12 I 13 | 14 | 15 I 16 | 17 | 18 I 19 | 20 | 21 I 22 | 23 | 24 I | II | III | IV | V | VI | VII | VIII 2015 dekada / mesec / leto / 10-day period / month / year Slika 3: Dinamika števila vrst in osebkov vodnih ptic po dekadah na območju Šaleških jezer med septembrom 2014 in avgustom 2015. Nepopisane dekade so obarvane svetlo sivo. Figure 3: Seasonal dynamics of the number of waterbird species and individuals occurring in the area of Šaleška Lakes during 10-day periods from September 2014 and August 2015. Unsurveyed periods are marked in light grey. 15 10 100 5 0 0 9 B. Debersek, D. Bordjan: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) recendentne ter z <1,0 % subrecendentne (Tarman 1992). Trendi populacij ptic, ki so bile opazovane v vsaj desetih zimskih štetjih IWC med letoma 1998 in 2015, so izračunani s pomočjo programa TRIM, verzija 3.53 (Statistics Netherlands). Program na podlagi kriterijev naklona in intervala zaupanja (naklon ± 1,96 SE) razvrsti multiplikativni skupni naklon (trend) v opisne kategorije (Pannekoek etal. 2006). Lokacije opazovanih osebkov in skupin osebkov so bile med popisom vrisane v zemljevid. Pri tem so bili kot skupina obravnavani vsi osebki iste vrste, ki med seboj niso bili oddaljeni več kot nekaj deset metrov. Lokacija je bila določena v središču te skupine. Za večje skupine, Anas platyrhynchos Podiceps cristatus Cygnus olor Ardea cinerea Gallinula chloropus Tachybaptus ruficollis Alcedo atthis katerih premer je bil po oceni večji kot 50 metrov, je bilo določenih več središč, in sicer je vsako središče zajemalo skupine do premera 50 metrov. Lokacije osebkov in skupin smo ocenili. V primeru premikov smo na zemljevidu označevali le lokacijo prvega opazovanja. Zbrani podatki o lokacijah posameznih osebkov in skupin osebkov so bili digitalizirani s programom ArcGIS 10.1. Območja vrst so bila zarisana z orodjem kernel density (jedrna gostota), ki na podlagi vzorca o prostorski razporeditvi osebkov na nekem območju izračuna verjetnosti pojavljanja teh osebkov za vsako točko tega območja (Worton 1989). Vsaka lokacija ptice je tako predstavljena s krogom, ki ima premer Phalacrocorax carbo ____| Fulica atra ' ' | Chroicocephalus ridibundus ' ' | Aythya ferina ' ' | Anas crecca ' ' | Aythya fuligula ' ' 1 Cairina moschata ' ' 1 Anas penelope ' ' | Actitis hypoleucos 1 Ardea alba ' 1 Charadrius dubius ' | Anser anser ' | Tringa ochropus | Tringa glareola | Ixobrychus minutus ' | Anas querquedula ' | Vanellus vanellus | Larus michahellis | Larus canus | Anas clypeata | Egretta garzetta | Aythya nyroca | Ciconia nigra I Mergus merganser I Tringa nebularia I 0 20 40 60 80 100 Frekvenca / Frequency (%) Slika 4: Frekvence vodnih ptic na Šaleških jezerih, pojavljajočih se v vsaj 10 % dekad med septembrom 2014 in avgustom 2015 (32 vrst) Figure 4: Frequencies of waterbirds recorded in the area of Šaleška Lakes in more than 10% of the 10-day periods from September 2014 and August 2015 (32 species) 10 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 49-56, 2016 100 metrov. Na kartah je gostota opažanj osebkov predstavljena z dvema barvama. S sivo barvo je prikazano območje vseh opazovanj določene vrste in zajema vse točke, kjer je verjetnost pojavljanja osebkov večja od 0 %. Črna barva pa ponazarja območja z najvišjimi gostotami opazovanih osebkov in zajema vse točke, kjer je bila verjetnost pojavljanja osebkov enaka ali večja kot 25 %. Iz dobljenih rastrskih slik so bile ročno izrezane površine z očitno neprimernim habitatom za posamezno vrsto ptic, npr.: kopenske površine pri ponirkih. Vrste so združene po taksonomskih skupinah. 3. Rezultati 3.1. Število vrst in osebkov Med začetkom septembra 2014 in koncem avgusta 2015 je bilo na Šaleških jezerih zabeleženih 53, z upoštevanjem vseh podatkov, dostopnih do konca leta 2015, pa skupaj 86 vrst vodnih ptic. V času raziskave je bilo največ vrst opazovanih konec marca 2015, in sicer 27 (slika 3). V ostalih dekadah je število zabeleženih vrst nihalo med 11 in 25. Skupaj je bilo preštetih 8927 vodnih ptic. Največje število opazovanih osebkov je bilo 535, zabeleženih v začetku januarja 2015, najmanj pa jih je bilo preštetih sredi maja 2015, in sicer 73 (slika 3). 3.2 Frekvenca in dominanca vrst Mlakarica Anas platyrhynchos, čopasti ponirek, labod grbec in siva čaplja Ardea cinerea so bili opaženi v vseh dekadah obdobja raziskave. V več kot 75 % dekad smo zabeležili še nadaljnjih pet vrst, v več kot 50 % dekad pa skupaj 14 vrst (slika 4). V obdobju raziskave je bila dominanca najvišja pri mlakarici, katere osebki so sestavljali skoraj tretjino (29,6 %) vseh preštetih ptic. Poleg nje sta bili Tabela 2: Primerjava dominanc evdominantnih (dominanca > 10 %), dominantnih (5-10%) in subdominantnih (2-5%) vrst v posameznih mesecih med septembrom 2014 in avgustom 2015 na Šaleških jezerih (N - skupno število osebkov v posameznem mesecu) Table 2: Comparison of dominances of eudominant (dominance >10%), dominant (5-10%) and subdominant species (2-5%) in individual month from September 2014 and August 2015 in the area of Šaleška Lakes (N - total number of individuals per month) Skupaj/ Mesec / Month I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Total N 981 1263 II40 366 153 403 829 607 479 473 948 1280 8927 Anas platyrhynchos 21,1 18,9 11,3 12,1 31,4 34,0 39,2 45,0 53,7 41,9 39,0 26,1 29,6 Fulica atra 34,3 37,9 16,1 4,0 12,3 19,3 15,8 Cygnus olor 5,i 6,9 8,2 34,6 22,9 11,2 14,2 11,9 10,8 8,8 8,7 10,4 Phalacrocorax carbo 9,i 9,2 9,9 8,5 11,4 13,4 15,3 8,9 Podiceps cristatus 6,6 7,2 7,6 13,2 15,7 8,1 5,2 5,3 6,3 7,4 5,3 8,4 7,2 Larus ridibundus 2,0 13,1 25,8 2,0 6,3 1,5 1,4 4 Ardea cinerea 2,7 2,1 3,2 6,0 5,2 5,5 4,9 4,6 7,3 5,i 3 ,5 3,9 3,9 Gallínula chloropus 2,8 4,3 2,6 2,4 3,5 2,1 3,2 2,7 Anas querquedula 13,2 13,7 4,9 2,6 Aythya ferina 3,3 2,1 3,6 4,1 2,1 2 Aythya fuligula 4,6 4,3 2,3 3,0 1,9 Tachybaptus ruficollis 4,3 4,0 1,8 Anas clypeata 6,5 7,7 1,2 Anas crecca 4,6 4,0 1,1 Anas penelope 4,8 2,1 2,3 1 Actitis hypoleucos 2,0 4,1 2,5 0,6 Tringa glareola 3,6 2,3 0,6 Charadrius dubius 2,9 0,4 11 B. Debersek, D. BoRDJAN: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) evdominantni vrsti še liska in labod grbec (tabela 2). Druge vrste so bile po dominantnosti razporejene takole: dve vrsti sta bili dominantni, sedem subdominantnih, tri recendentne, ostale pa subrecendentne. Dominanca vrst se je v razlikovala med posameznimi meseci (tabela 2). V vseh mesecih, razen med januarjem in marcem, ko je največji delež osebkov dosegala liska, je bila vrsta z najvišjo dominanco mlakarica. Poleg treh tudi sicer evdominantnih vrst so bile evdominantne vrste v posameznih mesecih še kormoran (4 meseci), reglja Anas querquedula, čopasti ponirek ter rečni galeb Chroicocephalus ridibundus (po 2 meseca). 3.3. Status vrst V letih 2014 in 2015 je na območju raziskave gnezdilo 9 vrst vodnih ptic in 3 vrste trstnic (tabela 3). Mlakarica je najštevilčnejša gnezdilka območja z do 16 Tabela 3: Gnezdeče vodne ptice in trstnice Acrocephalus sp. na območju Šaleških jezer Table 3: Breeding waterbirds and reed warblers Acrocephalus sp. in the area of Šaleška Lakes Število gnezdečih parov / No. of breeding pairs Vrsta 2014 2015 Druga obdobja (leto) / Other periods (year given) Cygnus olor I 2 0-3 1994-20031 Anas platyrhyn chos IO-16 8-14 ni znano / unknown Anas querquedula 0 0 I 20062 Ixobrychus minutus 2-3 2-3 0 1994-20031 Tachybaptus ruficollis 2-4 1-2 I3-I5 1994-20031 Podiceps cristatus 3 3 do / up to I6 19991 Gallínula chloropus 7-II 8-12 ni znano /unknown Fulica atra I 0 5 1994-20031 Alcedo atthis I-2 0-2 0-I 1994-20031 Charadrius dubius I-4 2-4 2-3 1994-20031 Acrocephalus palustris ni znano / unknown 12 ni znano / unknown Acrocephalus scirpaceus ni znano / unknown 10 ni znano / unknown Acrocephalus arundinaceus ni znano / unknown 5 0 1994-20031 1 Gregori & Šere 2005 2 B. Pokorny pisno Tabela 4: Število osebkov in vrst vodni ptic na posameznih vodnih površinah območja Šaleških jezer med začetkom septembra 2014 in koncem avgusta 2015 Table 4: The number of individuals and species of waterbirds on individual waterbodies in the area of Šaleška Lakes between beginning of September 2014 and end of August 2015 Št. osebkov na Povprečno Št. vrst na Povprečno dekado (min- št. osebkov dekado (min- št. vrst na Skupno št. max) / No. of na dekado/ Skupno max) / No. dekado / Avg. osebkov/ individuals per Avg. no. of št. vrst/ of species per no. of species Total no. of 10-day period individuals per Total no. 10-day period per 10-day individuals (min-max) 10-day period of species (min-max) period Šoštanjsko jezero 2891 22-274 90 34 3-I3 8 Velenjsko jezero 2704 I3-295 85 33 2-I3 8 Gaberško jezero I347 0-175 42 33 0-2I 6 Škalsko jezero I6I9 4-86 5I I4 2-7 5 Ostale vodne površine 327 0-65 I0 2I 0-I0 2 12 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 49-56, 2016 parí. Deset ali več gnezdečih parov imata še dve vrsti trstnic ter zelenonoga tukalica Gallínula chloropus. V obdobju raziskave je imelo status celoletne vrste šest vrst: siva čaplja, mali ponirek Tachybaptus ruficollís, čopasti ponirek, mlakarica, zelenonoga tukalica in labod grbec. Status prezimovalca je imelo 13, status letovalca pa 11 vrst. 31 vrst je bilo opazovanih v času selitve. Skupno je bilo pozimi opazovanih 18 vrst, kar je približno tretjina vseh vrst (34,0 %), poleti pa 19 (35,8 %). V obdobju raziskave je bilo opazovanih 8 vrst, ki imajo glede na vse dostopne podatke do leta 2015 status redkega gosta, 8 vrst pa sodi med izjemne goste. Statusi posameznih vrst v času raziskave so podani v prilogi 1, v prilogi 2 pa so navedeni datumi vseh opazovanj redkih in izjemnih gostov do začetka septembra 2015. 3.4. Porazdelitev in gostote pojavljanj ptic na območju raziskave Tako vrste kot osebki so se med posameznimi vodnimi telesi raziskovanega območja razporejali različno. V času raziskave smo skupaj našteli največ osebkov na Šoštanjskem jezeru, in sicer 2891, največ v eni dekadi pa jih je bilo na Velenjskem jezeru, in sicer 295 (tabela 4). Podobno kot število osebkov je bilo skupno število opazovanih vrst v času raziskave največje na Šoštanjskem jezeru (34), najmanjše pa na Škalskem jezeru (14). Največje število vrst v eni dekadi smo zabeležili na manjšem Gaberškem jezeru, ko smo konec marca 2015 opazovali 21 različnih vrst. Tudi lokacije gnezditev so bile neenakomerno razporejene med posameznimi vodnimi telesi (tabela 5). Največ gnezditev in gnezdečih vrst je bilo v letu 2015 ugotovljenih na Velenjskem jezeru. Večina opazovanj laboda grbca, kormorana, rac potapljavk in vsa opazovanja mlakaric, čapelj, zelenonoge tukalice in pobrežnikov je bila zabeležena v neposredni bližine obal jezer (slika 5). Na osrednjih delih jezer smo zabeležili največ opazovanj čopastega ponirka, še posebej na Šoštanjskem jezeru. Večje zgostitve opazovanj na osrednjih delih jezer smo zabeležili še pri galebih ter racah iz rodu Anas brez mlakarice. Večina vrst vodnih ptic se je pojavljala na vseh jezerih območja raziskave, nekatere pa so se izjemoma zadrževale na določenih jezerih. Tako so se čaplje in pobrežniki redko pojavljali na Velenjskem in Škalskem jezeru, zelononoga tukalica pa izjemoma na Šoštanjskem in Gaberškem jezeru. Najmanj opazovanj ptic je bilo zabeleženih na osrednjih delih vseh večjih vodnih teles, še posebej malo na Velenjskem jezeru (slika 6). Območja, na katerih so bile zabeležene najvišje gostote opazovanih osebkov, so bila enakomerno porazdeljena po območju raziskave in ugotovljena na vseh štirih jezerih in največjem bajerju na Pepelu. 3.5. Pregled pojavljanja posameznih vrst 3.5.1. Labod grbec Cygnus olor Labod grbec je na območju Šaleških jezer gnezdilec in celoletna vrsta. V letu 2014 je gnezdil en, leta 2015 pa dva para. Zabeležen je bil med vsemi popisi. Število labodov je nihalo med 24 in 40 (slika 7). Prvo dokumentirano opazovanje laboda grbca na območju raziskave je iz leta 1976. V obdobju 19942003 je bil zelo pogost, v posameznih letih so gnezdili 0-3 pari (Gregori & Šere 2005). Opazovan je bil med vsemi zimskimi štetji (slika 8). Tabela 5: Porazdelitev gnezditev vodnih ptic in trstnic Acrocephalus sp. na območju Šaleških jezer v letu 2015 Table 5: Distribution of breeding cases of waterbirds and Acrocephalus warblers in the area of Šaleška Lakes in 2015 Jezera / Lakes Št. gnezditev vodnih vrst ptic / No. of waterbird nestings Št. gnezditev trstnic / No. of Acrocephalus warbler nestings Skupno število gnezditev / Total no. of nestings Št. gnezdečih vrst / No. of breeding species Velenjsko jezero 8 19 27 6 Šoštanjsko jezero 7 3 10 4 Gaberško jezero 2 2 4 4 Škalsko jezero 2 0 2 1 Bajer na Pepelu 4 0 4 3 Ostalo vodne površine / Other waterbodies 3 1 4 2 13 B. Debersek, D. Bordjan: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) Cygnus olor Anas platyrhynchos Anas (crecca, querquedula, clypeata, acuta, strepera) Aythya sp. Phalacrocorax carbo Ardea sp., Egretta sp. Podiceps cristatus 14 Gallínula chloropus ACROCEPHALUS 37 (168/169): 5-47, 2016 Slika 5: Gostota opažanj (po jedrni metodi) različnih skupin in vrst ptic na Šaleških jezerih med začetkom septembra 2014 in koncem avgusta 2015 (siva - vsa območja, kjer so bili opazovani osebki, črna - območja, kjer je verjetnost pojavljanja opazovanih osebkov 25 odstotkov ali več) Figure 5: Density of the occurrence (kernel density estimation) of different bird groups and species at Šaleška Lakes between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 (grey - all areas of occurrence, black - areas where probability of occurrence exceeds 25%) Slika 6: Gostota opažanj (po jedrni metodi) vseh osebkov vodnih vrst ptic na Šaleških jezerih med začetkom septembra 2014 in koncem avgusta 2015 (siva - vsa območja, kjer so bili opazovani osebki, črna - območja, kjer je verjetnost pojavljanja opazovanih osebkov 25 odstotkov ali več) Figure 6: Density of the occurrence (kernel density estimation) of all waterbird species individuals at Šaleška lakes between the beginning of September 2014 and end of August 2015 (grey - all areas of occurrence, black - areas where probability of occurrence exceeds 25%) 15 B. Debersek, D. Bordjan: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) 25 I 26 I 27 I 28 I 29 I 30 I 31 I 32 I 33 I 34 I 35 I 36 I 37 IX | X | XI | XII 2014 1 | 2 | 3 I 4 | 5 | 6 I 7 | 8 | 9 I 10 | 11 | 12 I 13 | 14 | 15 I 16 | 17 | 18 I 19 | 20 | 21 I 22 | 23 | 24 I II I III I IV I V I VI VII I VIII 2015 Dekada / Mesec / Leto / 10-day period / Month / Year s15 Slika 7: Dinamika pojavljanja laboda grbca Cygnus olor na območju Šaleških jezer po dekadah v obdobju od začetka septembra 2014 do konca avgusta 2015 (32 podatkov). Nepopisane dekade so obarvane sivo. Figure 7: Seasonal dynamics of the Mute Swan Cygnus olor at Šaleška Lakes between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 (32 records). Unsurveyed 10-day periods are marked in grey. 0 Leto / Year Slika 8: Zimsko štetje labodov grbcev Cygnus olor na Šaleških jezerih med letoma 1998 in 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno) Figure 8: Mute Swan Cygnus olor counts during the International Waterbird Census on Šaleška Lakes between 1998 and 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič written communication) 16 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 5-47, 2016 1 25 I 26 I 27 I 28 I 29 | 30 I 31 | 32 | 33 I 34 | 35 | 36 | 37 IX | X | XI | XII 2014 Jit 1 1 | 2 I 3 I 4 I 5 I 6 I 7 I 8 | 9 I 10 | 11 | 12 I 13 | 14 | 15 I 16 | 17 | 18 I 19 | 20 | 21 I 22 | 23 | 24 I II I III I IV I V I VI VII I VIII 2015 Dekada / Mesec / Leto / 10-day period / Month / Year Slika 9: Dinamika pojavljanja kreheljca Anas crecca na območju Šaleških jezer po dekadah v obdobju od začetka septembra 2014 do konca avgusta 2015 (16 podatkov). Nepopisane dekade so obarvane sivo. Figure 9: Seasonal dynamics of the Teal Anas crecca in the area of Šaleška Lakes during 10-day periods between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 (16 records). Unsurveyed 10-day periods are marked in grey. 18 12 4 0 Leto / Year Slika 10: Zimsko štetje kreheljcev Anas crecca na Šaleških jezerih med letoma 1998 in 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno) Figure 22: Little Grebe Tachybaptus ruficollis counts during the International Waterbird Census on Šaleška Lakes between 1998 and 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič written communication) 17 B. Debersek, D. Bordjan: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) 1 25 I 26 I 27 I 28 I 29 I 30 I 31 I 32 I 33 I 34 I 35 I 36 I 37 IX X XI XII 1 Il lili 1 I 2 I 3 I 4 I 5 I 6 I 7 I 8 I 9 I 10 I 11 I 12 I 13 I 14 I 15 I 16 I 17 I 18 I 19 I 20 I 21 I 22 I 23 I 24 I I II I III I IV I V I VI I VII I VIII 2015 Dekada / Mesec / Leto / 10-day period / Month / Year Slika 11: Dinamika pojavljanja mlakarice Anas platyrhynchos na območju Šaleških jezer po dekadah v obdobju od začetka septembra 2014 do konca avgusta 2015 (32 podatkov) 180 Figure 11: Seasonal dynamics of the Mallard Anas platyrhynchos in the area of Šaleška Lakes during 10-day periods between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 (32 records). Unsurveyed 10-day periods are marked in grey. 800 700 I 600 3 ■o "> "O 500 c 'o ci 400 Z > o 300 œ o .¡¡5 200 100 0 Leto / Year Slika 12: Zimsko štetje mlakaric Anas platyrhynchos na Šaleških jezerih med letoma 1998 in 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno) Figure 12: Mallard Anas platyrhynchos counts during the International Waterbird Census on Šaleška Lakes between 1998 and 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič written communication) i8 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 5-47, 2016 40 35 m 30 ■o Dekada / Mesec / Leto / 10-day period / Month / Year Slika 13: Dinamika pojavljanja sivke Aythya ferina na območju Šaleških jezer po dekadah v obdobju od začetka septembra 2014 do konca avgusta 2015 (19 podatkov). Sivo so obarvane nepopisane dekade. Figure 13: Seasonal dynamics of the Pochard Aythya ferina in the area of Šaleška Lakes during 10-day periods between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 (19 records). Unsurveyed 10-day periods are marked in grey. 90 80 m J 70 O O 50 O 40 JD « g 30 'W 20 10 0 Leto / Year Slika 14: Zimsko štetje sivk Aythya ferina na Šaleških jezerih med letoma 1998 in 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno) Figure 22: Little Grebe Tachybaptus ruficollis counts during the International Waterbird Census on Šaleška Lakes between 1998 and 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič written communication) 19 B. Debersek, D. Bordjan: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) 30 25 1 II 25 I 26 I 27 I 28 I 29 I 30 I 31 I 32 I 33 I 34 I 35 I 36 I 37 IX | X | XI | XII 2014 1 | 2 | 3 I 4 | 5 | 6 I 7 | 8 | 9 I 10 | 11 | 12 I 13 | 14 | 15 I 16 | 17 | 18 I 19 | 20 | 21 I 22 | 23 | 24 I I II I III I IV I V I VI I VII I VIII 2015 Dekada / Mesec / Leto / 10-day period / Month / Year Slika 15: Dinamika pojavljanja čopaste črnice Aythya fuligula na območju Šaleških jezer po dekadah v obdobju od začetka septembra 2014 do konca avgusta 2015 (16 podatkov). Sivo so obarvane nepopisane dekade. o 15 Figure 15: Seasonal dynamics of the Tufted Duck Aythya fuligula in the area of Šaleška Lakes during 10-day periods between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 (16 records). Unsurveyed 10-day periods are marked grey. 35 30 0 § 25 ■g ■o c 20 o o z > 15 o .o 0) « ° 10 >W 5 0 Leto / Year Slika 16: Zimsko štetje čopastih črnic Aythya fuligula na Šaleških jezerih med letoma 1998 in 2014 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno) Figure 16: Tufted Duck Aythya fuligula counts during the International Waterbird Census on Šaleška Lakes between 1998 and 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič written communication) 20 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 5-47, 20l6 60 2 40 > "U C 15 O 30 Z > o .D M 20 O •w 10 IX I X I XI I XII 2014 1|2| ^4|5|6|7|8|9|10|11|12|1^14|15|16|17|18|19|20|21|22|2^|24 I II I III I IV j V j VI VII I VIII 2015 Dekada / Mesec / Leto / 10-day period / Month / Year 0 Slika 17: Dinamika pojavljanja kormorana Phalacrocorax carbo na območju Šaleških jezer po dekadah v obdobju od začetka septembra 2014 do konca avgusta 2015 (25 podatkov). Sivo so obarvane nepopisane dekade. Figure 17: Seasonal dynamics of the Cormorant Phalacrocorax carbo in the area of Šaleška Lakes during 10-day periods between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 (25 records). Unsurveyed 10-day periods are marked in grey. 100 « 3 1 80 "u 'o O 60 Z > 0 1 40 o 'W 20 0 Leto / Year Slika 18: Zimsko štetje kormoranov Phalacrocorax carbo na Šaleških jezerih med letoma 1998 in 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno) Figure 18: Cormorant Phalacrocorax carbo counts during the International Waterbird Census on Šaleška Lakes between 1998 and 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič written communication) 21 B. Debersek, D. Bordjan: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) 25 I 26 I 27 I 28 I 29 I 30 I 31 I 32 I 33 I 34 I 35 I 36 I 37 IX | X | XI | XII 2014 ll 1 | 2 | 3 I 4 | 5 | 6 I 7 | 8 | 9 I 10 | 11 | 12 I 13 | 14 | 15 I 16 | 17 | 18 I 19 | 20 | 21 I 22 | 23 | 24 I I II I III I IV I V I VI I VII I VIII 2015 Dekada / Mesec / Leto / 10-day period / Month / Year Slika 19: Dinamika pojavljanja sive čaplje Ardea cinerea na območju Šaleških jezer po dekadah v obdobju od začetka septembra 2014 do konca avgusta 2015 ( 32 podatkov). Sivo so obarvane nepopisane dekade. Figure 19: Seasonal dynamics of the Grey Heron Ardea cinerea in the area of Šaleška Lakes during 10-day periods between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 (32 records). Unsurveyed 10-day periods are marked in grey. 4 30 » 25 3 T3 1 20 l<5 o ; 15 > o JD « g 10 >w 5 0 Leto / Year Slika 20: Zimsko štetje sivih čapelj Ardea cinerea na Šaleških jezerih med letoma 1998 in 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno) Figure 16: Tufted Duck Aythya fuligula counts during the International Waterbird Census on Šaleška Lakes between 1998 and 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič written communication) 22 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 5-47, 2016 12 10 I l I 25 I 26 I 27 I 28 I 29 I 30 I 31 I 32 I 33 I 34 I 35 I 36 I 37 IX I X I XI I XII 2014 i 1 I 2 I 3 I 4 I 5 I 6 I 7 I 8 I 9 I 10 I 11 I 12 I 13 I 14 I 15 I 16 I 17 I 18 I 19 I 20 I 21 I 22 I 23 I 24 I I II I III I IV I V I VI I VII I VIII 2015 Dekada / Mesec / Leto / 10-day period / Month / Year Slika 21: Dinamika pojavljanja malega ponirka Tachybaptus ruficollis na območju Šaleških jezer po dekadah v obdobju od začetka septembra 2014 do konca avgusta 2015 (30 podatkov). Sivo so obarvane nepopisane dekade. Figure 21: Seasonal dynamics of the Little Grebe Tachybaptus ruficollis in the area of Šaleška Lakes during 10-day periods between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 (30 records). Unsurveyed 10-day periods are marked in grey. ^ 8 a 6 4 20 -18 - S 141 12-O O 10 - z S 8- n o m R o 6 -4 -2 0 Leto / Year Slika 22: Zimsko štetje malih ponirkov Tachybaptus ruficollis na Šaleških jezerih med letoma 1998 in 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno) Figure 22: Little Grebe Tachybaptus ruficollis counts during the International Waterbird Census on Šaleška Lakes between 1998 and 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič written communication) 23 B. Debersek, D. Bordjan: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) 35 30 « H 25 3 ■o Dekada / Mesec / Leto / 10-day period / Month / Year Slika 23: Dinamika pojavljanja čopastega ponirka Podiceps cristatus na območju Šaleških jezer po dekadah v obdobju od začetka septembra 2014 do konca avgusta 2015 (32 podatkov). Sivo so obarvane nepopisane dekade. Figure 23: Seasonal dynamics of the Great Crested Grebe Podiceps cristatus in the area of Šaleška Lakes during 10-day periods between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 (32 records). Unsurveyed 10-day periods are marked grey. o 25 ■ z o 20 ■ .o 0) S 15 ■ >W 10 ■ 5 Leto / Year Slika 24: Zimsko štetje čopastih ponirkov Podiceps cristatus na Šaleških jezerih med letoma 1998 in 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno) Figure 24: Great Crested Grebe Podiceps cristatus counts during the International Waterbird Census on Šaleška Lakes between 1998 and 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič written communication) 24 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 5-47, 2016 Dekada / Mesec / Leto / 10-day period / Month / Year Slika 25: Dinamika pojavljanja zelenonoge tukalice Gallínula chloropus na območju Šaleških jezer po dekadah v obdobju od začetka septembra 2014 do konca avgusta 2015 (31 podatkov). Sivo so obarvane nepopisane dekade. Figure 25: Seasonal dynamics of the Moorhen Gallínula chloropus in the area of Šaleška Lakes during 10-day periods between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 (31 records). Unsurveyed 10-day periods are marked in grey. o 15 0 Leto / Year Slika 26: Zimsko štetje zelenonogih tukalic Gallínula chloropus na Šaleških jezerih med letoma 1998 in 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno) Figure 22: Little Grebe Tachybaptus ruficollis counts during the International Waterbird Census on Šaleška Lakes between 1998 and 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič written communication) 25 B. Debersek, D. Bordjan: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) 200 180 .1 25 I 26 I 27 I 28 I 29 I 30 I 31 I 32 I 33 I 34 I 35 I 36 I 37 IX I X I XI I XII 2014 1 I 2 I 3 I 4 I 5 I 6 I 7 I 8 I 9 I 10 I 11 I 12 I 13 I 14 I 15 I 16 I 17 I 18 I 19 I 20 I 21 I 22 I 23 I 24 I I II I III I IV I V I VI I VII I VIII 2015 Dekada / Mesec / Leto / 10-day period / Month / Year Slika 27: Dinamika pojavljanja liske Fulica atra na območju Šaleških jezer po dekadah v obdobju od začetka septembra 2014 do konca avgusta 2015 (24 podatkov). Sivo so obarvane nepopisane dekade. Figure 27: Seasonal dynamics of the Coot Fulica atra in the area of Šaleška Lakes during 10-day periods between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 (24 records). Unsurveyed 10-day periods are marked in grey. 800 700 I 600 3 ■o "O 500 c 'o o 400 Z > o 300 v o .¡¡5 200 100 0 Leto / Year Slika 28: Zimsko štetje lisk Fulica atra na Šaleških jezerih med letoma 1998 in 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno) Figure 8: Mute Swan Cygnus olor counts during the International Waterbird Census on Šaleška Lakes between 1998 and 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič written communication) 26 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 5-47, 2016 I I 25 I 26 I 27 I 28 I 29 I 30 I 31 I 32 I 33 I 34 I 35 I 36 I 37 IX | X | XI | XII 2014 1 I 2 I 3 I 4 I 5 I 6 I 7 I 8 | 9 I 10 | 11 | 12 I 13 | 14 | 15 I 16 | 17 | 18 I 19 | 20 | 21 I 22 | 23 | 24 I I II I III I IV I V I VI I VII I VIII 2015 Dekada / Mesec / Leto / 10-day period / Month / Year Slika 29: Dinamika pojavljanja malega deževnika Charadrius dubius na območju Šaleških jezer po dekadah v obdobju od začetka septembra 2014 do konca avgusta 2015 (11 podatkov). Sivo so obarvane nepopisane dekade. Figure 29: Seasonal dynamics of the Little Ringed Plover Charadrius dubius in the area of Šaleška Lakes during 10-day periods between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 (11 records). Unsurveyed 10-day periods are marked in grey. 25 | 26 | 27 I 28 | 29 | 30 I 31 | 32 | 33 I 34 | 35 | 36 | 37 IX | X | XI | XII 2014 I I 1 | 2 | 3 I 4 | 5 | 6 I 7 | 8 | 9 I 10 | 11 | 12 I 13 | 14 | 15 I 16 | 17 | 18 I 19 | 20 | 21 I 22 | 23 | 24 I | II | III | IV | V | VI | VII | VIII 2015 Dekada / Mesec / Leto / 10-day period / Month / Year Slika 30: Dinamika pojavljanja malega martinca Actitis hypoleucos na območju Šaleških jezer po dekadah v obdobju od začetka septembra 2014 do konca avgusta 2015 (12 podatkov). Sivo so obarvane nepopisane dekade. Figure 30: Seasonal dynamics of the Common Sandpiper Actitis hypoleucos in the area of Šaleška Lakes during 10-day periods between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 (12 records). Unsurveyed 10-day periods are marked in grey. o5 4 12 o8 n 6 4 2 0 27 B. Debersek, D. Bordjan: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) A 25 I 26 I 27 I 28 I 29 I 30 I 31 I 32 I 33 I 34 I 35 I 36 I 37 IX | X | XI | XII 2014 1 I 2 I 3 I 4 I 5 I 6 I 7 I 8 I 9 I 10 I 11 I 12 I 13 I 14 I 15 I 16 I 17 I 18 I 19 I 20 I 21 I 22 I 23 I 24 I I II I III I IV I V I VI I VII VIII 2015 Dekada / Mesec / Leto / 10-day period / Month / Year 180 0 Slika 31: Dinamika pojavljanja rečnega galeba Chroicocephalus ridibundus na območju Šaleških jezer po dekadah v obdobju od začetka septembra 2014 do konca avgusta 2015 (23 podatkov). Sivo so obarvane nepopisane dekade. Figure 31: Seasonal dynamics of the Black-headed Gull Chroicocephalus ridibundus in the area of Šaleška Lakes during 10-day periods between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 (23 records). Unsurveyed 10-day periods are marked in grey. 180 160 0 140 3 1 120 "5 c 15 100 o z 80 > 0 1 60 o 40 20 0 Leto / Year Slika 32: Zimsko štetje rečnih galebov Chroicocephalus ridibundus na Šaleških jezerih med letoma 1998 in 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno) Figure 32: Black-headed Gull Chroicocephalus ridibundus counts during the International Waterbird Census on Šaleška Lakes between 1998 and 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič written communication) 28 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 5-47, 2016 I 25 I 26 I 27 I 28 I 29 I 30 I 31 I 32 I 33 I 34 I 35 I 36 I 37 IX | X | XI | 2014 U1 1 1 I 2 I 3 I 4 I 5 I 6 I 7 I 8 | 9 I 10 | 11 | 12 I 13 | 14 | 15 I 16 | 17 | 18 I 19 | 20 | 21 I 22 | 23 | 24 I I II I III I IV I V I VI I VII I VIII 2015 Dekada / Mesec / Leto / 10-day period / Month / Year Slika 33: Dinamika pojavljanja vodomca Alcedo atthis na območju Šaleških jezer po dekadah v obdobju od začetka septembra 2014 do konca avgusta 2015 (27 podatkov). Sivo so obarvane nepopisane dekade. Figure 33: Seasonal dynamics of the Kingfisher Alcedo atthis in the area of Šaleška Lakes during 10-day periods between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 (27 records). Unsurveyed 10-day periods are marked in grey. 5 4 3 s 2 0 5 4 c 3 o 2 0 Leto / Year Slika 34: Zimsko štetje vodomcev Alcedo atthis na Šaleških jezerih med letoma 1998 in 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno) Figure 22: Little Grebe Tachybaptus ruficollis counts during the International Waterbird Census on Šaleška Lakes between 1998 and 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič written communication) 29 B. Debersek, D. Bordjan: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) 3.5.2. Kreheljc Anas crecca Kreheljc je preletni, poletni in zimski gost območja raziskave. V času raziskave so bili kreheljci opazovani v vseh letnih obdobjih, najštevilčnejši so bili v času jesenske selitve (slika 9). Leta 2014 je bilo zabeleženo možno gnezdenje enega para. Ves junij je bil opazovan samec na bajerju na Pepelu, julija pa skupaj s samico. V obdobju 1994-2003 je bil pogost, opazovan med spomladansko in jesensko selitvijo ter pozimi. V tem obdobju so bile opazovane večje skupine kreheljcev kot v času raziskave, največja jata, ki je bila opazovana 29.1. 2002, je štela 130 osebkov (Gregori & Šere 2005). Z izjemo treh zim je bil kreheljc redno zabeležen v času zimskih štetij (slika 10). 3.5.3. Mlakarica Anas platyrhynchos Mlakarica je na območju raziskave gnezdilka in celoletna vrsta. Je najštevilčnejša gnezdilka z 10-16 gnezdečimi pari leta 2014 in 8-14 leta 2015. Je tudi najštevilčnejša in ena izmed štirih najpogostejših vrst v času raziskave, saj je bila zabeležena v vseh popisanih dekadah (slika 11) in zimskih štetjih (slika 12). Mlakarica je v Sloveniji najbolj razširjena in najštevilčnejša vodna ptica (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božičpisno, Jančar et al. 2007, Bordjan & Božič 2009, Bordjan 2012A, Gamser & Novak 2013, Logar & Božič 2014). Število mlakaric je med obdobjem raziskave nihalo z minimumom med aprilom in junijem, kar je podobno kot na zadrževalniku Medvedce (Bordjan & Božič 2009) in Cerkniškem polju (Bordjan 2012A). V obdobju 1994-2003 je bila zelo pogostna, številčna in zabeležena na vseh vodnih površinah območja raziskave (Gregori & Šere 2005). 3.5.4. RegljaAnas querquedula Reglja je na območju raziskave gnezdilka ter preletna in poletna gostja. Gnezditev reglje je bila zabeležena le enkrat, in sicer leta 2006, ko so bili na bajerju na Pepelu opazovani speljani mladiči (B. Pokorny pisno). V času raziskave je bila petkrat opazovana v obdobju spomladanske selitve, enkrat pa poleti. V obdobju 1994-2003 je bila redno opazovana v spomladanskem času, eno opazovanje pa je iz časa gnezdenja, in sicer je bil 31. 5. 2000 par opazovan na gozdnem bajerju. Največje skupno število opazovanih osebkov v tem obdobju je bilo 22 (26. 3. 2002). Med jesensko selitvijo ni bila opazovana (Gregori & Šere 2005). Tudi na Cerkniškem polju (Bordjan 2012A) in na zadrževalniku Medvedce (Bordjan & Božič 2009) je izrazitejša spomladanska selitev. Opazovanja v času raziskave (6 podatkov): (1) 8. 3. 2015, 23 os. (2) 12. 3. 2015, 3 os. (3) 30. 3. 2015, 129 os. (4) 3. 4. 2015, 42 os. (5) 14. 4. 2015, 8 os. (6) 22. 6. 2015, 3 os. 3.5.5. Raca žlicarica Anas clypeata Raca žlicarica je na območju raziskave preletna, poletna in zimska gostja. V času raziskave je bila zabeležena med spomladansko in jesensko selitvijo, s poudarkom na spomladanski, ko je bila opazovana večina osebkov. V obdobju 1994-2003 je bila običajna vrsta. Opazovana je bila večinoma med spomladansko selitvijo, z enim opazovanjem para na bajerju na Pepelu 20. maja 2000, kar nakazuje možnost gnezdenja (Gregori & Šere 2005). Zanimivo opazovanje je tudi iz zimskega obdobja, in sicer je bila 8. 1. 2016 opazovana ena samica na Šoštanjskem jezeru (lastni podatki). Opazovanja v času raziskave (5 podatkov): (1) 30. 3. 2015, 76 os. (2) 1. 4. 2015, 24 os. (3) 16. 4. 2015, 4 os. (4) 11. 8. 2015, 4 os. (5) 27. 8. 2015, 1 os. 3.5.6. Sivka Aythya ferina Sivka je na območju raziskave preletna in poletna gostja ter prezimovalka (slika 13). V obdobju 1994-2003 je bila pogosta, opazovana v času selitve in pozimi. Možno je tudi njeno gnezdenje v tem obdobju (Gregori & Šere 2005). Je redna prezimovalka na Šaleških jezerih; med zimskimi štetji ni bila zabeležena le leta 2006 (slika 14). 3.5.7. Kostanjevka Aythya nyroca Kostanjevka je na območju raziskave preletna, poletna in zimska gostja. V času raziskave je bila opazovana štirikrat. Leta 2014 je bila dvakrat zabeležena v gnezditvenem obdobju, en osebek maja in en osebek junija. V obdobju 1994-2003 je bila opažena le enkrat (Gregori & Šere 2005). Opazovanja v času raziskave (4 podatki): (1) 9. 11. 2014, 8 os. 30 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 49-56, 2016 (2) 11. 3. 2015, 4 os. (3) 12. 3. 2015, 1 os. (4) 23. 3. 2015, 1 os. 3.5.8. Čopasta črnica Aythya fuligula Čopasta črnica je na območju raziskave preletna in poletna gostja ter prezimovalka, ki se je v obdobju raziskave, podobno kot na Cerkniškem jezeru (Bordjan 2012A), pojavljala v hladni polovici leta (slika 15). V obdobju 1994-2003 je bila običajna vrsta, opazovana večinoma v času selitve in pozimi. Leta 2000 je bil en par opazovan v gnezditvenem obdobju, in sicer 20. 5., ter 31. 5. samec na bajerju na Pepelu (Gregori & Šere 2005). V času zimskih štetij med letoma 1998 in 2015 ni bila zabeležena le dvakrat, število opazovanih osebkov pa je nihalo po posameznih letih (slika 16). 3.5.9. Kormoran Phalacrocorax carbo Kormoran je poletni in preletni gost ter prezimovalec območja raziskave (slika 17). V času raziskave so bili kormorani ena izmed najštevilčnejših vrst med selitvijo in pozimi. Na območju raziskave je bil prvič opazovan 21. 4. 1986, v naslednjih letih je bil redek. V obdobju 1994-2003 je bil pogost, opazovan v času selitve in pozimi (Gregori & Šere 2005). V času zimskih štetij med letoma 1998 in 2015 je bil prvič opažen leta 2003, v naslednjih letih pa je bil stalen prezimovalec in gost, z izjemo let 2006 in 2009 (slika 18) (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno) Posebej smo opravili tri štetja kormoranov na prenočišču; decembra 2014 smo našteli 73, januarja 2015 70 in februarja 2015 66 osebkov. Eden izmed možnih razlogov, da se kormoran pozimi pojavlja v večjem številu šele zadnjih 10-15 let, to je več let po občutnem povečanju števila kormoranov na ravni Slovenije med letoma 1994 in 1997, ko se je njihovo povečalo za več kot 100 % (Geister 1997), je izboljšanje kakovosti vode v jezerih. Največje izmed Šaleških jezer, Velenjsko jezero, je bilo do sredine devetdesetih let zaradi odlaganja pepela praktično brez rib. Število rib, ki so glavna hrana kormoranov, se je pričelo povečevati po letu 1994 (Šterbenk etal. 2011). 3.5.10. Čapljica Ixobrychus minutus Čapljica je gnezdilka in poletna gostja območja raziskave. V letih 2014 in 2015 je gnezdila na dveh lokacijah v pasu trstičja na obrežju Velenjskega jezera. Opazovani so bili še nespeljani mladiči. V obdobju 1994-2003 je bila možna gnezdilka, saj so jo večkrat opazovali v gnezditvenem času, vendar gnezdenje ni bilo potrjeno (Gregori & Šere 2005). Opazovanja v času raziskave (9 podatkov): (1) 24. 5. 2015, 1 os. (2) 7. 6. 2015, 1 os. (3) 14. 6. 2015, 4 os. (4) 23. 6. 2015, 1 os. (5) 8. 7. 2015, 3 os. (6) 17. 7. 2015, 3 os. (7) 24. 7. 2015, 1 os. (8) 3. 8. 2015, 3 os. (9) 12. 8. 2015, 1 os. 3.5.11. Siva čapljaArdea cinerea Siva čaplja je na območju raziskave celoletna vrsta. V času raziskave je bila opazovana na vseh popisih (slika 19). V obdobju 1994-2003 je bila zelo pogostna, število opazovanih osebkov se je, podobno kot v času raziskave, gibalo med 5 in 20 (Gregori & Šere 2005). Je ena redkih vrst, ki je bila zabeležena na vseh zimskih štetjih med letoma 1998 in 2015; število opazovanih osebkov je nihalo med dvema in 33 osebki (slika 20). 3.5.12. Mali ponirek Tachybaptus ruficollis Mali ponirek je gnezdilec in celoletna vrsta območja raziskave (slika 21). V času raziskave se je celotna populacija v gnezditvenem in poletnem obdobju zadrževala na bajerju na Pepelu, kjer je mali ponirek tudi gnezdil. Konec poletja so se umaknili s tega bajerja in se jeseni ter pozimi pojavljali na obrobju vseh jezer razen Škalskega. V obdobju 1994-2003 je bil mali ponirek zelo pogosten in opazovan v vseh letnih obdobjih (Gregori & Šere 2005). Prav tako je bil opazovan pri vseh zimskih štetjih med letoma 1998 in 2015 (slika 22). 3.5.13. Čopasti ponirek Podiceps cristatus Čopasti ponirek je na območju raziskave gnezdilec in celoletna vrsta. Zabeležen je bil v vseh dekadah, najštevilčnejši je bil v zimskem času (slika 23). V letih 2014 in 2015 so na območju raziskave gnezdili po 3 pari. To je manj kot v obdobju 1994-2003, ko naj bi po oceni gnezdilo tudi do 16 parov, od tega 8 na Velenjskem in 8 na Šoštanjskem jezeru (Gregori & Šere 2005). Ponirki so v letih 2014 in 2015 gnezdili le na Šoštanjskem jezeru. V obdobju 1994-2003 je bil čopasti ponirek zelo pogosten. Iz tega obdobja je podatek o največjem številu 31 B. Debersek, D. BoRDJAN: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) opazovanih osebkov, in sicer jih je bilo 19. 1. 2001 74 (Gregori & Šere 2005). Zabeležen je bil med vsemi zimskimi štetji z izjemo let 2006 in 2011 (slika 24). 3.5.14. Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus Zelenonoga tukalica je na območju raziskave gnezdilka ter celoletna vrsta. Zabeležena ni bila le v eni dekadi (slika 25). Leta 2014 je po oceni gnezdilo 7-11, leta 2015 pa 8-12 parov. Tako je bila v teh dveh letih druga najštevilčnejša gnezdilka na Šaleških jezerih, takoj za mlakarico. Zaradi njenega skrivnega načina življenja bi skupno število gnezditev utegnilo biti še višje. V obdobju 1994-2003 je bila pogosta, opazovana je bila v vseh letnih obdobjih (Gregori & Šere 2005). Zelenonoga tukalica je bila zabeležena skoraj v vseh zimskih štetjih vodnih ptic med letoma 1998 in 2015 (slika 26). 3.5.15. Liska Fulica atra Liska je na območju raziskave gnezdilka, preletna in poletna gostja ter prezimovalka (slika 27). V času raziskave je bila najštevilčnejša vrsta na jezerih v mesecih januar, februar in marec (tabela 2). Leta 2014 je gnezdil en par, leta 2015 pa nobeden. V obdobju 1994-2003 je bila opazovana prek celega leta, po oceni je letno gnezdilo 5 parov (Gregori & Šere 2005). Bila je opazovana na vseh zimskih štetjih (slika 28). 3.5.16. Mali deževnik Charadrius dubius Mali deževnik je na območju raziskave gnezdilec in poletni gost (slika 29). V letu 2014 gnezda nismo našli, smo pa pri več parih opazovali teritorialno in svatovsko vedenje, v poletnem času je bil opazovan tudi večji mladič. Leta 2015 smo na dveh lokacijah opazovali odrasle osebke z majhnimi mladiči. Obe lokaciji sta bili na Pepelu. Na tem območju so zaradi ugrezanja in izravnalnih zemeljskih del površine primerne za gnezditev malega deževnika, ki v Sloveniji gnezdi tudi na antropogenih površinah (Tome et al. 2013). V obdobju 1994-2003 so po oceni gnezdili 2 do 3 pari letno. Leta 2002 je bilo najdeno gnezdo na Pepelu (Gregori & Šere 2005). 3.5.17. Mali martinec Actitis hypoleucos Mali martinec je na območju raziskave preletni in poletni gost, ki se je pojavljal tako med spomladansko kot jesensko selitvijo, dvakrat pa je bil opazovan konec maja (slika 30), kar je v gnezditvenem obdobju te vrste. V obdobju 1994-2003 je bil običajen, večinoma opazovan v času selitve. Navadno se je pojavljal v parih ali v majhnih skupinah do 8 osebkov. Podobno, kot v času raziskave, je bil tudi v tem obdobju opazovan konec maja (Gregori & Šere 2005). 3.5.18. Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus Rečni galeb je na raziskovanem območju preletni gost, letovalec in prezimovalec (slika 31). V Sloveniji se pojavlja v več izrazitih viških, marca v času spomladanske selitve, v drugi polovici junija in julija v času pognezditvene disperzije, novembra med viškom jesenske selitve in v zimskih mesecih (Tome et al. 2005, Gregori & Šere 2005, Jančar et al. 2007, Bordjan & Božič 2009, Bordjan 2012A, Gamser & Novak 2013, Logar & Božič 2014). V času raziskave je bilo povečanje števila osebkov najbolj izrazito v času pognezditvene disperzije konec junija in v začetku julija leta 2015, v drugih delih obdobja raziskave pa ni bilo izrazitih povečanj (slika 33). V obdobju 1994-2003 je bil rečni galeb običajen, opazovan prek celega leta z največjimi jatami jeseni, pozimi in v pognezditvenem obdobju. Podatki o največjih jatah v tem obdobju: 300 os. (22. 10. 1997), 200 os. (21. 12. 1995), 140 os. (31. 12. 1998), 80 os. (26. 6. 1995) in 60 os. (23. 3. 1996) (Gregori & Šere 2005). Opazovan je bil tudi na več kot polovici zimskih štetij vodnih ptic med letoma 1998 in 2015, a po letu 2009 le enkrat (slika 32). Možen razlog za le eno pojavljanje galebov v zimskem času po letu 2009 je lahko prenehanje obratovanja deponije odpadkov v bližini območja raziskave. Deponija je obratovala do leta 2010, del odpadkov pa je bil nepokrit. Tako je bilo leta 1998 na tem odlagališču smeti preštetih 138 rečnih, 65 sivih Larus canus in 38 rumenonogih galebov Larus michahellis v času zimskega štetja (Štumberger 1998). 3.5.19. Vodomec Alcedo atthis Vodomec je na območju raziskave gnezdilec, preletni gost, letovalec in prezimovalec. Zabeležen je bil v 27 od 32 dekad (slika 33). Leta 2014 smo v začetku avgusta v neposredni bližini ustreznega gnezditvenega habitata opazovali družino z mladimi osebki, ki so še prosili za hrano. Leta 2015 pa je bil dvakrat opazovan par v gnezditvenem času v primernem gnezditvenem habitatu. Med zimskimi štetji je bil opazovan neredno (slika 34). V obdobju 1994-2003 je bil pogost v vseh letnih časih, videvan na vseh Šaleških jezerih. V tem obdobju so bili opazovani tudi poskusi gnezdenja vodomcev v peščeni steni ob potoku Lepena, ki povezuje Škalsko in Velenjsko jezero (Gregori & Šere 2005). 32 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 49-56, 2016 3.5.20. Druge opazovane vrste Poleg 19 vrst, ki so bile podrobno predstavljene v tem poglavju, je bilo v času raziskave opazovanih še nadaljnjih 33 vrst, ki so predstavljene v tabeli 6. 4. Diskusija 4.1. Število vrst in osebkov Število vseh zabeleženih vodnih vrst (86) na Šaleških jezerih zajema 57 % (53 % ob upoštevanju tujerodnih vrst) vseh predstavnikov te kategorije, ki so bili potrjeno ugotovljeni v Sloveniji (151 vrst v kategoriji A in še dodatnih 11 v kategorijah D in E; glej Hanžel & Šere 2011, Hanžel 2013, 2014). Število vrst je nižje kot na Cerkniškem jezeru (108; Bordjan 2012A), zadrževalniku Medvedce (118; Bordjan & Božič 2009, D. Bordjan pisno) in Sečoveljskih solinah (125; Škornik 2012), vendar višje, kot je bilo ugotovljeno na ribniku Vrbje (71; Gamser & Novak 2013), Bobovku pri Kranju do leta 1983 (47; Geister 1983), Hraških mlakah do leta 1998 (39; CiGLič & Trebar 1998), Zbiljskem in Trbojskem jezeru do leta 1992 (38; Trontelj 1992) in Žovneškem jezeru do leta 1998 (38; Vogrin 2005). Vse tri lokacije z več vrstami imajo daljše obdobje sistematičnih popisov (Bordjan & Božič 2009, Škornik 2012) ali vsaj višjo frekvenco nesistematičnih popisov (Bordjan 2012A), kar ima velik vpliv na število vrst (Škornik 2012). Ob tem pa vsaj Cerkniško jezero obsega večji nabor vodnih in obvodnih habitatov. Letna dinamika števila osebkov je podobna dinamiki na reki Dravi v Mariboru (Logar & Božič 2014), gorenjskih jezerih (Jančar et al. 2007) ter Zbiljskem in Trbojskem jezeru (Trontelj 1992), kjer je največje število ptic pozimi, povečanje osebkov v času selitve pa je neizrazito. Slednje je bolj izrazito na zadrževalniku Medvedce (Bordjan & Božič 2009) in Cerkniškem jezeru (Bordjan 2012A), kjer je sicer število osebkov visoko tako pozimi kot med spomladansko selitvijo. Selitev se na območju Šaleških jezer najbolj izrazi v povečanju števila vrst, še posebej spomladi. Tudi na bližnjem ribniku Vrbje je najvišje število vrst zaznano v času spomladanske selitve, jesenska selitev pa je manj izrazita (Gamser & Novak 2013). Cerkniško jezero je imelo v letih 2007/2008 zelo izrazito spomladansko in skoraj neobstoječo jesensko selitev (Bordjan 2012A), na zadrževalniku Medvedce pa sta izraziti tako spomladanska kot jesenska selitev (Bordjan & Božič 2009). Selitev je po številu vrst dokaj neizrazita na gorenjskih jezerih (Jančar et al. 2007) ter na reki Dravi v Mariboru (Logar & Božič 2014). Šaleška jezera imajo v primerjavi z drugimi vodnimi telesi v Sloveniji najvišje število vrst, ki se pojavljajo čez skoraj vso leto (Jančar et al. 2007, Bordjan & Božič 2009, Bordjan 2012A, Gamser & Novak 2013), kar je moč razložiti z velikostjo vodnih površin, ki ne presahnejo in redko zamrznejo v celoti. Med tremi vrstami, ki so evdominantne na Šaleških jezerih, sta mlakarica in liska evdominantni tudi na drugih vodnih telesih (Jančar et al. 2007, Bordjan & Božič 2009, Gamser & Novak 2013), z izjemo Cerkniškega jezera, kjer je liska dominantna vrsta (Bordjan 2012A). Po drugi strani pa je labod grbec evdominanten samo še na Blejskem jezeru, dominanten pa na akumulaciji Moste (Jančar et al. 2007). 4.2. Gnezdilke Število gnezdečih vrst je bilo v času raziskave višje kot v obdobju 1994-2003, ko sta avtorja ugotovila gnezdenje pri 9 vrstah vodnih ptic in trstnicah (Gregori & Šere 2005). Devet vrst je gnezdilo v obeh obdobjih, tri (čapljica, vodomec, rakar) pa so nove potrjene gnezdilke območja. Pri gnezdilkah, za katere so dostopni podatki o številu gnezdečih parov za obdobji 1994-2003 (Gregori & Šere 2005) in 2014-2015, se je pri treh vrstah število gnezdečih parov zmanjšalo (čopasti ponirek, mali ponirek, liska), pri dveh pa je ostalo podobno (labod grbec, mali deževnik). Šaleška jezera spadajo med urbana jezera, saj so nastala v urbanem okolju in so izpostavljena spremembam zaradi rabe jezer v rekreativne in ribolovne namene. Še posebej je spremenjena vegetacija v obrežnem pasu jezer, kjer je naravna mokriščna vegetacija ohranjena le na nekaterih delih, prevladujejo pa ekstenzivna travišča in negovane trate (Vodusek 2014). Mlakarica in zelenonoga tukalica, vrsti, ki sta se dobro prilagodili bivanju na urbanih vodnih površinah (Traut 2003, Luniak 2004, Logar & Božič 2014), sta na območju raziskave najštevilčnejši gnezdilki. Zelenonoga tukalica, čapljica in vse tri vrste trstnic so gnezdile v sestojih trstičja, predvsem ob Velenjskem jezeru, kjer so najobsežnejši sklenjeni sestoji. Liska, mali ponirek in čopasti ponirek so vrste, ki so v času raziskave gnezdile v manjšem številu kot v obdobju 1994-2003 (Gregori & Šere 2005). Za te vrste je značilno, da v času gnezditve potrebujejo plitva in z vodnim rastlinjem bogato zaraščena vodna telesa (Cramp 1998). Ustreznejše razmere za gnezditev teh vrst so na primer na ribniku Vrbje, ki ima tudi kljub manjši površini več gnezdečih parov (Gamser & Novak 2013). Površina ustreznih habitatov se je na območju raziskave v zadnjem obdobju zmanjšala zaradi 33 B. Debersek, D. BoRDJAN: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) Tabela 6: Pregled negnezdečih vrst, ki so bile zabeležene v manj kot 70 % dekad med začetkom septembra 2014 in koncem avgusta 2015 Table 6: An overview of non-breeding species observed in less than 70% of 10-day counts between the beginning of September 2014 and the end of August 2015 Št. osebkov Št. opazovanj v (min-max)/ Pojavljanje vrste v obdobju času zimskih štetjih Št. opazovanj/ No. of 1994-20031 / Occurrence of 1998-20152/ No. of No. of individuals the species in the 1994-2003 observations during IWC Vrsta / Species observations (min-max) period 1 1998-2015 counts2 Anser anser 10 1-2 zelo redka / very rare 5 Anser albifrons 6 1 ni bila opazovana / not observed 1 Tadorna tadorna 6 1-24 ni bila opazovana / not observed 1 Anas penelope 14 I-55 redna / regular 7 Anas strepera 2 2 redka / rare 3 Anas acuta 2 6-8 Redka / rare 0 Aythya nyroca 4 1-8 zelo redka / very rare 0 Melanittafusca 1 1 ni bila opazovana / not observed 0 Bucephala clangula 3 1-3 redka / rare 0 Mergus serrator 1 3 redka / rare 0 Mergus merganser 4 2-7 zelo redka / very rare 0 Gavia stellata 1 2 zelo redka / very rare 0 Gavia arctica 3 1 redka / rare 1 Nycticorax nycticorax 1 1 zelo redka / very rare 0 Egretta garzeta 4 1-4 zelo redka / very rare 4 Ardea alba 12 1-15 redka / rare 1 Ciconia nigra 5 1 zelo redka / very rare 0 Podiceps nigricollis 2 1-4 zelo redek / very rare 1 Pandion haliaetus 1 1 zelo redek / very rare 0 Grus grus 2 1 zelo redek / very rare 0 Charadrius hiaticula 2 1-2 ni bila opazovana / not observed 0 Vanellus vanellus 6 1-7 običajna /common 0 Calidris minuta 1 zelo redka / very rare 0 Calidris alpina 1 1 ni bila opazovana / not observed 0 Calidris pugnax 2 1-4 zelo redka / very rare 0 Gallinago gallinago 2 1-2 zelo redka / very rare 0 Tringa erythropus 1 1 zelo redka / very rare 0 Tringa totanus 1 1 zelo redka / very rare 0 Tringa nebularia 4 1-2 redka / rare 0 Tringa stagnalitis 1 1 ni bila opazovana / not observed 0 Tringa ochropus 9 I-5 redka / rare 0 Tringa glareola 9 1-13 redka / rare 0 Larus canus 5 2-50 običajna / common 11 Larus michahellis 6 1-3 redka / rare 6 1 Gregori & Šere (2005) 2 ŠTUMBERGER 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno 34 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 49-56, 2016 nenehnega poglabljanja jezer kot posledica izkopavanja lignita (Šterbenk 2011, VoduŠek 2014) ter zaradi ureditve novih rekreativnih površin v obrežnem pasu jezer (http://www.velenje.si/za-obiskovalce/11085). Vse vrste, ki so na območju verjetne gnezdilke (kreheljc Anas crecca, kostanjevka Aythya nyroca, v obdobju 1994-2003 pa še mali martinec Actitis hypoleucos, sivka Aythya ferina, čopasta črnica Aythya fuligula in raca žlicarica Anas clypeata [Gregori & Šere 2005]), so bile kot gnezdilke zabeležene le na bajerjih na Pepelu. Enako velja tudi za edino potrjeno gnezditev reglje (B. Pokornypisno). Ti bajerji so plitvi, kar ustreza večini omenjenih vrst (Cramp 1998). Zaradi odročnosti in stalnega zasipavanja s pepelom v okolici skoraj ni sprehajalcev. Slednji imajo sicer negativen vpliv na vodne ptice zaradi motenj (Glover et al. 2015, Livezey et al. 2016). Ohranitev in ustrezno upravljanje bajerjev na Pepelu bi verjetno povečalo število gnezdečih vrst in parov (WAhlroos et al. 2015). 4.3. Prezimovalke V zimi 2014/2015 je na Šaleških jezerih prezimovalo 13 vrst vodnih ptic. Na zadrževalniku Medvedce je bilo do leta 2008 zabeleženih 7 vrst (Bordjan & Božič 2009), na ribniku Vrbje 10 vrst v obdobju 2009-2011, na Cerkniškem jezeru pa 13 prezimujočih vrst do leta 2010 (Bordjan 2012A). Eden izmed razlogov za visoko število prezimujočih vrst na Šaleških jezerih glede na druge raziskane vodne površine v Sloveniji je dejstvo, da pozimi jezera zamrznejo v celoti le izjemoma in tako omogočajo pticam prehranjevanje tudi v tem obdobju (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008A, 2008B, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno). 4.4. Redke in izjemne vrste Šaleška jezera imajo visok delež vrst, ki so redki ali izjemni gostje, skupaj 59,3 %. Več kot polovica vrst ima status redkega in izjemnega gosta še na ribniku Vrbje (53,5 %; Gamser & Novak 2013), med tem ko je takih vrst na zadrževalniku Medvedce (46,3 %; Bordjan & Božič 2009) in Cerkniškem jezeru (43,5 %; Bordjan 2012A) manj kot 50 %. Slednje bi lahko bilo povezano z boljšo obiskanostjo in daljšim obdobjem spremljanja na območjih z manjšim deležem redkih in izjemnih vrst. Nekatere izjemne in redke vrste območja raziskave so zanimive tudi z nacionalnega vidika. Kričava čigra je redka vrsta v Sloveniji zunaj priobalnega dela. V literaturi je objavljenih vsega šest podatkov (Bordjan 201 ib, 2012A, 2013C, Gamser & Novak 2013). Še dva podatka o opazovanju vrste sta zabeležena v bazi podatkov za atlas gnezdilk Slovenije (Atlas Ptic 2015C). Podobno kot druga opazovanja je tudi opazovanje na Šaleških jezerih iz julija (priloga 2). Zanimivo je tudi opazovanje enega osebka žerjava Grus grus 29. 6. 2015, saj gre za redko opazovanje vrste pri nas v poletnem obdobju. Ob omenjenem opazovanju so za junij znana samo še štiri opazovanja. Eno izmed teh je opazovanje enega osebka le dan prej na zadrževalniku Medvedce, pri čemer možnost opazovanja istega osebka ni izključena. Večina opazovanj duplinske kozarke Tadorna tadorna je iz obdobja 2013-2015 (Božič 2007, lastni podatki), kar je podobno kot drugod po Sloveniji, kjer je v zadnjih letih pogostejša (Bordjan 2012A, Škornik 2012, Gamser & Novak 2013, Božič 2014, L. Božič pisno). Pozornost zbuja velikost največje opazovane jate duplinskih kozark, ki je štela 24 osebkov. Dvajset ali več osebkov skupaj je bilo opazovanih zgolj še v Sečoveljskih solinah (Škornik 2012), na Cerkniškem jezeru, kjer je bilo decembra 2009 prav tako opazovano 24 osebkov (Bordjan 2012A), ter na zadrževalniku Medvedce, kjer je bilo 12. 12. 2014 opazovanih 20 osebkov (lasten podatek). 4.5. Razporeditev vodnih ptic na Šaleških jezerih Na razporeditev vodnih ptic na Šaleških jezerih imajo velik vpliv število in razporejanje ljudi, globina, obrežna vegetacija ter število mest, primernih za prenočevanje. Obiskovalci imajo negativen vpliv na razporejanje in število večine vodnih vrst ptic (Glover et al. 2015, Livezey et al. 2016). Izjema so vrste, ki so vajene človeka, kot sta npr. mlakarica in labod grbec (Traut & Hostetler 2004, Logar & Božič 2014). Omenjeni vrsti sta se dokaj enakomerno pojavljali po celotnem območju (slika 6) ne glede na razlike v navzočnosti ljudi (tabela 1). Vpliv ljudi na razporeditev vrst je na Šaleških jezerih opazen pri številu osebkov in vrst. Oboje je najvišje na Šoštanjskem jezeru, ki ima manj obiskovalcev (tabela 1) kot občutno večje Velenjsko jezero, ki ima sicer več površin z mokriščno vegetacijo v obrežnem pasu. Hkrati je na bolj obiskanem Škalskem jezeru ter južnem robu Velenjskega jezera tudi manj opazovanj drugih vrst rac iz rodu Anas ter deloma tudi vrst iz rodu Aythya (slika 6). Navzočnost ljudi lahko deloma pojasni tudi razporejanje čapelj in pobrežnikov, ki bi se sicer lahko pojavljali tudi na južni obali Velenjskega jezera ter ob Škalskem jezeru. Verjetno ima na te vrste vsaj podoben vpliv tudi primeren prehranjevalni habitat s plitvimi brežinami, ki vsaj pobrežnikom močno ustrezajo (Cramp 1998). Takšnih plitvin je največ na severni obali Šoštanjskega jezera in na Gaberškem jezeru. Obrežna vegetacija ter potopljeni makrofiti so imeli največji vpliv na število 35 B. Debersek, D. BoRDJAN: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) tam zadržujočih se lisk, zelenonogih tukalic ter deloma tudi na razporeditev rac iz rodu Aythya. Hkrati je bilo na območjih z ohranjenim pasom trstičja zabeleženih največ gnezditev. Zgostitve opazovanj kormoranov na robovih jezer so odsev mest, ki jih čez dan uporabljajo kot počivališča, sicer pa so bili opazovani razpršeno po večjem delu območja. 4.6. Naravovarstveno vrednotenje Šaleških jezer 4.6.1. Gnezdenje Največji delež nacionalne gnezdeče populacije na območju raziskave ima s 5 % srpična trstnica. V obdobju 2014-2015 so 2 % nacionalne populacije presegle še štiri vrste (tabela 7). Med vrstami, ki dosegajo najvišje deleže nacionalnih populacij, so varstveno najpomembnejše čapljica, srpična trstnica in rakar, ker sodijo med ogrožene gnezdilke Slovenije (Denac et al. 2011). Vse tri vrste za gnezdenje potrebujejo sestoje trstičja (Cramp 1998). Na Šaleških jezerih je teh sestojev relativno malo. V glavnem so razporejeni ob južnem robu Velenjskega jezera. Kljub velikemu naravovarstvenemu pomenu teh sestojev je v ta del usmerjenega največ razvoja turističnih kapacitet (http://www.velenje.si/za-obiskovalce711085). Zaradi pomembnosti omenjenih sestojev in njihove ranljivosti bi bilo treba te sestoje zavarovati ter z njimi primerno upravljati. Vsaj v času gnezdenja bi bilo nujno omejiti dostop, v prihodnosti pa sestoje še povečati ali pa zagotoviti oz. pospešiti nastanek sestojev na območjih jezer, ki so pod manjšim pritiskom ljudi. Tabela 7: Deleži gnezdečih vodnih ptic in trstnic Acrocephalus sp. na območju Šaleških jezer glede na nacionalno populacijo in uvrstitev gnezdečih vrst v varstvene kategorije Table 7: Breeding waterbirds and Acrocephalus warblers in the area of Šaleška Lakes, percentage of national population and conservation status Vrsta / Species Gnezdeča populacija Šaleška jezera1/ Breeding population Šaleška Lakes1 Gnezdeča populacija Slovenija2/ Breeding population Slovenia2 Delež nacionalne populacije (%)/ Percentage of national population RdS RdE SPEC IBA Cygnus olor 1-2 50-70 2,5 LC LC Anas platyrhyn chos 8-16 10.000-20.000 0,1 LC LC Ixobrychus minutus 2-3 70-130* 2,5 VU LC 3 da Tachybaptus ruficollis 2-4 600-1000 0,4 LC LC Podiceps cristatus 3 100-200 2,0 LC LC Gallínula chloropus 7-12 500-1000 1,3 LC LC Fulica atra 0-1 300-500 0,1 LC NT Alcedo atthis 0-2 400-600 0,2 LC LC Charadrius dubius 1-4 200-300 1,0 LC VU 3 da Acrocephalus palustris 123 5000-10.000 0,2 LC LC Acrocephalus scirpaceus 103 150-250 5,0 NT LC Acrocephalus arundinaceus 53 250-350 2,5 NT LC 1 obdobje 2014-2015 2 Birdufe International (2004) 3 leto 2015 * ocena slovenske populacije je povzeta po novejšem delu (Denac et al. 2011) / national population estimation refers to more recent data (Denac et al. 2011) Legenda / Legend: RdS - Rdeči seznam ptičev gnezdilcev Slovenije (Denac et al. 2011), RdE - Rdeči seznam Evrope (BirdLiee INTERNATIONAL 2015), LC - vrsta ni ogrožena, NT - vrsta blizu ogroženosti, VU - ranljiva vrsta, IBA - kvalifikacijska vrsta za določitev mednarodno pomembnih območij za ptice, SPEC - vrste evropske varstvene pozornosti (BIRDLIEE INTERNATIONAL 2004) / RdS - Red List ofEndangered Breeding Species in Slovenia, RdE - The European Red List ofBirds (BirdLiee INTERNATIONAL 2015), LC - least concern, NT - near threatened, VU - vulnerable, IBA - species eligible for designation of Important Bird Areas, SPEC - species of European Conservation Concern (BIRDLIEE INTERNATIONAL 2004) 36 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 49-56, 2016 4.6.2. Selitev V času selitve se na območju raziskave pojavlja največ vrst, vendar velikosti selečih se populacij pri nobeni vrsti ne dosegajo 0,1 % praga biogeografske populacije (Wetlands International 2015), kar bi jih uvrstilo med varstveno pomembne selitvene vrste v Sloveniji. 4.6.3. Prezimovanje V času zimskih štetij (IWC) med letoma 1998 in 2015 je bilo na Šaleških jezerih opazovanih 33 vrst vodnih ptic. Pet vrst je bilo zabeleženih v vseh 18 letih v času januarskega štetja, osem vrst v vsaj 15 letih in 16 vrst v več kot 5 letih (tabela 8). Varstveno najpomembnejši vrsti Šaleških jezer med prezimovalkami sta sivka in liska. Obe sta na nivoju Evrope ogroženi (sivka ranljiva [VU], liska blizu ogroženosti [NT]) (Bird Life International 2015) in obe dosegata več kot 2,5-odstoten povprečen delež slovenske prezimujoče populacije. Sivka je ob tem v Sloveniji opredeljena še kot ogrožena gnezdilka (EN; Denac et al. 2011). Sicer največja deleža nacionalne populacije dosegata liska in čopasti ponirek z več kot 5-odstotnim povprečnim deležem slovenske prezimujoče populacije. Pri sedmih vrstah je v posameznih letih maksimalni delež slovenske prezimujoče populacije presegal 10 odstotkov. Največji maksimalni delež je bil zabeležen pri čopastem ponirku (19,9 %). Večina vrst na območju raziskave dosega najvišje deleže nacionalnih populacij v zimskem času. V nasprotju s plitvejšimi ali manjšimi vodnimi telesi (npr. zadrževalnik Medvedce) (Bordjan & Božič 2009) Šaleška jezera pozimi zamrznejo le izjemoma. Podobna povečanja števila osebkov pozimi so bila zabeležena tudi na drugih globokih vodnih telesih (Trontelj 1992, Jančar et al. 2007). Skupna prezimujoča populacija vodnih ptic na Šaleških jezerih je v zadnjih šestih letih nižja, kot je bila pred tem (slika 35). Upad potrjuje tudi trend, ki je za celotno prezimujočo populacijo vodnih ptic na Šaleških jezerih za zadnjih 18 let statistično značilno Tabela 8: Velikost prezimujočih populacij vodnih ptic na območju raziskave in njihovi deleži glede na nacionalno prezimujočo populacijo. Prikazane so vrste, ki so bile vsaj petkrat opazovane med zadnjimi 18 štetji za IWC. Table 8: Size of wintering population of waterbirds on Šaleška Lakes and their national share. Only species observed more than five times during the past 18 IWC counts are shown. Vrsta / Species Št. osebkov (min-max)/ No. of individuals (min-max) Odstotek nacionalne populacije (min-max)/ Percentage of national population (min-max) Povprečni odstotek nacionalne populacije/ Average percentage of national population Število opazovanj v času zimskih štetij 1998-2015/ No. of observations during 1998-2015 winter counts Cygnus olor 2-93 0,3-5,6 2,1 18 Anser anser 0-2 0-16,7 1,6 6 Anas penelope 0-25 0-4,6 0,5 7 Anas crecca 0-50 0-10,3 2,2 16 Anas platyrhynchos 115-738 0,5-4,9 1,4 18 Aythya ferina 0-100 0-11,8 2,6 17 Aythya fuligula 0-35 0-3 0,7 16 Mergellus albellus 0-13 0-8,7 1,3 6 Phalacrocorax carbo 0-113 0-4 1,1 11 Ardea cinerea 2-29 0,2-4,1 1,4 18 Tachybaptus ruficollis 1-19 0,1-1,5 0,6 18 Podiceps cristatus 0-49 0-I9,9 6,4 16 Gallínula chloropus 0-26 0-11,8 3,2 16 Fulica atra 138-782 3,2-12,8 7,3 18 Chroicocephalus r. 0-170 0-2,7 0,8 11 Larus canus 0-80 0-10,2 2,2 11 37 B. Debersek, D. BoRDJAN: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) Tabela 9: Trendi vodnih ptic na prezimovanju na Šaleških jezerih in v Sloveniji v času zimskih štetij vodnih ptic IWC med letoma 1998 in 2015 (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno). Značilnost izračunana s TRIM, time effects model. Prikazane so samo vrste, ki so bile zabeležene v vsaj 10 letih. Table 9: Trends of wintering waterbirds at Šaleška Lakes and in Slovenia during the IWC mid-winter waterfowl counts in the 1998-2015 period. Trends are calculated with TRIM, time effects model program. Only species recorded during at least ten counts are shown (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič written communication). Odstotek letne spremembe / Annual difference percentage Trend / Trend P Šaleška jezera Slovenija Šaleška jezera Slovenija Šaleška jezera Slovenija Cygnus olor 15>2 8,1 velik porast / strong increase velik porast / strong increase < 0,01 < 0,01 Anas crecca -7,4 -0,5 zmeren upad/ moderate decline zmeren upad/ moderate decline < 0,01 < 0,01 Anas platyrhynchos "4,5 1,3 zmeren upad/ moderate decline zmeren porast/ moderate increase < 0,01 < 0,01 Aythya ferina -9,i -1,6 močan upad / strong decline zmeren upad/ moderate decline < 0,05 < 0,01 Aythya fuligula 4,0 -0,9 negotov / uncertain zmeren upad/ moderate decline / < 0,01 Phalacrocorax carbo 7,3 -1,7 zmeren porast/ moderate increase zmeren upad/ moderate decline < 0,01 < 0,01 Ardea cinerea -2,9 0,5 zmeren upad/ moderate decline zmeren porast/ moderate increase < 0,05 < 0,01 Tachybaptus ruficollis -8,6 -3,1 zmeren upad/ moderate decline zmeren upad/ moderate decline < 0,01 < 0,01 Podiceps cristatus -5,8 -1,1 zmeren upad/ moderate decline zmeren upad/ moderate decline < 0,01 < 0,01 Gallínula chloropus 9,4 0,0 zmeren porast/ moderate increase stabilen / stable < 0,05 / Fulica atra -3,7 -2,0 zmeren upad/ moderate decline zmeren upad/ moderate decline < 0,01 < 0,01 Chroicocephalus ridibundus -8,9 0,2 zmeren upad/ moderate decline zmeren porast/ moderate increase < 0,01 < 0,05 Larus canus -3,3 -0,2 negotov / uncertain stabilen / stable / / Celotna prezimujoca populacija/ Wintering population -3,4 0,6 zmeren upad/ moderate decrease zmeren porast/ moderate increase < 0,01 < 0,01 negativen, medtem ko je na ravni Slovenije pozitiven (tabela 9). Med 13 vrstami, ki so bile zabeležene med več kot desetimi IWC-štetji na območju raziskave, ima 8 vrst negativen trend, 3 vrste pozitiven trend, pri dveh vrstah pa je trend negotov. Še posebej je v obdobju 1998-2015 na območju raziskave upadlo število prezimujočih kreheljcev, sivk, rečnih galebov ter malih in čopastih ponirkov, in sicer v povprečju za več kot 5 odstotkov na leto. Število osebkov teh vrst se je, razen rečnega galeba, ki ima stabilno populacijo, v zadnjih 18 letih zmanjšalo tudi na ravni Slovenije, a upad ni bil tako izrazit. Na evropski ravni je med temi vrstami sivka doživela največji upad, in sicer je v zadnjih 22 letih njena prezimujoča populacija v Evropi upadla med 30 in 49 odstotki (Birdlife International 2015). Upadlo je tudi število malih ponirkov in rečnih galebov, vendar je bil ta upad manjši kot 30 % v desetih letih. Ker je upad zimskih populacij omenjenih vrst na območju raziskave višji kot v slovenskem in evropskem merilu, je razloge za upad 38 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 49-56, 2016 □ Leto / Year Slika 35: Število vrst (črta) in skupno število osebkov (stolpci) vodnih ptic v času zimskih štetij v obdobju 1998-2015 na Šaleških jezerih (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič pisno) Figure 35: Number of species (line) and total number of individuals (bars) of waterbirds during the International Waterbird Census between 1998 and 2015 on Šaleška Lakes (Štumberger 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, L. Božič written communication) treba iskati tudi v spremembah na območju raziskave med letoma 1998 in 2015. Med spremembe, ki bi lahko negativno vplivale na število ptic, sodijo poglabljanje jezer zaradi izkopavanja premoga in spremembe v sestavi vegetacije v obrežnem pasu jezer. 5. Povzetek Med septembrom 2014 in avgustom 2015 smo na območju Šaleških jezer opravili 32 sistematičnih dekadnih popisov vodnih ptic z namenom, da bi ugotovili njihovo vrstno sestavo in številčnost ter ocenili pomen območja za njihovo gnezditev, selitev in prezimovanje. Skupaj smo zabeležili 8927 osebkov 53 vrst. Največ vrst je bilo opazovanih konec marca (27), največ osebkov pa v začetku januarja (535). Najmanj osebkov smo prešteli maja (73). Mlakarica Anas platyrhynchos, čopasti ponirek Podiceps cristatus, labod grbec Cygnus olor in siva čaplja Ardea cinerea so bili opaženi na vseh štetjih. V več kot 50 % dekad smo zabeležili še nadaljnjih 10 vrst. Največ osebkov (2891) in vrst (34) smo našteli na Šoštanjskem, največ osebkov (295) in vrst (21) v eni dekadi pa na Velenjskem oziroma Gaberškem jezeru. Največ gnezditev in vrst smo zabeležili na Velenjskem jezeru. Večina vrst se je pojavljala na vseh jezerih območja raziskave, nekatere pa so se na določenih jezerih zadrževale le izjemoma. Najmanj ptic je bilo zabeleženih na osrednjih delih vseh večjih vodnih teles, še posebej malo na Velenjskem jezeru. Na razporeditev vodnih ptic na Šaleških jezerih imajo velik vpliv zadrževanje in razporejanje ljudi ob njih, a tudi globina in obrežna vegetacija jezer ter število primernih mest za prenočevanje. Število gnezdečih vrst je višje kot v obdobju 1994-2003. Čapljica Ixobrychus minutus, vodomec Alcedo atthis in rakar Acrocephalus arundinaceus so nove gnezdilke. Najštevilčnejša gnezdilka je z do 16 pari mlakarica. Varstveno najpomembnejše gnezdilke območja so čapljica, rakar in srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus. Slednja ima na območju tudi največji delež nacionalne gnezdeče populacije (5 %). Največ vrst se sicer pojavlja v času selitve, vendar nobena v varstveno pomembnem številu. Med 33 vrstami vodnih ptic, opazovanih v času zimskih štetij (IWC), jih je bilo pet zabeleženih v vseh 18 letih. Varstveno najpomembnejši vrsti sta sivka Aythya ferina in liska Fulica atra, največja deleža nacionalne populacije dosegata slednja in čopasti ponirek. Kljub temu da število prezimujočih vodnih ptic v Sloveniji narašča, pa na Šaleških jezerih upada. Med 13 vrstami, ki so bile zabeležene med več kot desetimi IWC-štetji na območju raziskave, ima osem vrst negativen trend. 6. Literatura Atlas Ptic (2015A): Kreheljc Anas crecca. - [http://www. ptice.si/atlas], 10/12/2015. Atlas Ptic (2015B): Rdečegrli slapnik Gavia stellata. - [http://www.ptice.si/atlas], 10/12/2015. Atlas Ptic (2015C): Kričava čigra Sterna sandvicensis. -[http://www.ptice.si/atlas], 10/12/2015. 39 B. Debersek, D. BoRDJAN: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) Bat M., Beltram G., Cegnar T., Dobnikar Tehovnik M., Grbovic J., Kranjc M., Mihorko P., Rejec Brancelj I., Remec Rekar Š., Uhan J. (2003): Vodno bogastvo Slovenije. - Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. Beltram G. (1996): Conservation and management of wetlands in Slovenia in the context of European policy related to wetlands. - Brussels. Vrije universiteit, Ph.D. thesis Bibby C. J., Burgess N. D., Hill D. A., Mustoe S. (2000): Bird Census Techniques, 2nd edition - Academic Press, London. Bibič A. (1988): Ptice vodnih zbiralnikov SV Slovenije. -Acrocephalus 9 (37/38): 25-48. Birdliee International (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. BirdLife Conservation Series No. 12. - BirdLife International, Cambridge. Birdliee International (2015): European Red list of Birds (http://www.birdlife.org/datazone/userfiles/file/ Species/erlob/EuropeanRedListOfBirds_June2015. pdf), 19/12/2015. BlaŽIČ B. (2014): Kreheljc Anas crecca. - Acrocephalus 35 (162/163): 171. Bordjan D. (2011A): Bobnarica Botaurus stellaris. -Acrocephalus 32 (148/149): 85. Bordjan D. (201 ib): Kričava čigra Sterna sandvicensis. -Acrocephalus 32 (150/151): 225. Bordjan D. (2012A): Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010. - Acrocephalus 33 (152/153): 25-104. Bordjan D. (2012B): Veliki žagar Mergus merganser. -Acrocephalus 32 (150/151): 216. Bordjan D. (2012c): Veliki škurh Numenius arquatus. -Acrocephalus 32 (152/153): 128. Bordjan D. (2013A): Kostanjevka Aythya nyroca. Str. 30-38. V: Denac K., Božič L., Mihelič T., Denac D., Kmecl P., Figelj J., Bordjan D.: Monitoring populacij izbranih vrst ptic - popisi gnezdilk 2012 in 2013. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. DOPPS-BirdLife Slovenia, Ljubljana. Bordjan D. (2013B): Bobnarica Botaurus stellaris. -Acrocephalus 34 (156/157): 108. Bordjan D. (2013c): Kričava čigra Sterna sandvicensis. -Acrocephalus 34 (156/157): 118. Bordjan D. (2015): Spring migration of waterbirds and raptors at Medvedce reservoir (Dravsko polje, NE Slovenia). - Acrocephalus 36 (164/165): 21-43. Bordjan D., Božič L. (2009): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) v obdobju 2002-2008. -Acrocephalus 30 (141/142/143): 55-163. BoŽIČ I. A. (1997): Gnezditvene navade povodnega kosa Cinclus cinclus v osrednji Sloveniji. - Acrocephalus 18 (85): 172-179. BoŽIČ L. (2001): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. - Acrocephalus 22 (106/107): 115-120. BoŽIČ L. (2005): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2004 in2005 v Sloveniji. - Acrocephalus 26 (126): 123-137. Božič L. (2006): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2006 v Sloveniji. - Acrocephalus 27 (130/131): 159-169. Božič L. (2007): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2007 v Sloveniji. - Acrocephalus 28 (132): 23-31. Božič L. (2008A): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2008 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (136): 39-49. Božič L. (2008B): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009 v Sloveniji. - Acrocephalus 29 (138/139): 169179. Božič L. (2008c): Monitoring populacij izbranih vrst ptic -Zimsko štetje vodnih ptic 2002-2008. Končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. DOPPS -BirdLife, Ljubljana. Božič L. (2010): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2010 v Sloveniji. - Acrocephalus 31 (145/146): 131-141. Božič L. (2011): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2011 v Sloveniji. - Acrocephalus 32 (148/149): 67-77. Božič L. (2012): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2012 v Sloveniji. - Acrocephalus 33 (152/153): 109-119. Božič L. (2013): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2013 v Sloveniji. - Acrocephalus 34 (156/157): 93-103. Božič L. (2014): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2014 v Sloveniji. - Acrocephalus 35 (160/161): 73-83. Božič L. (2015): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2015 v Sloveniji. - Acrocephalus 36 (164/165): 57-67. Božič L., Kerček M., Bordjan D. (2009): Naravovarstveno vrednotenje avifavne območja zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija) in dejavniki ogrožanja. - Acrocephalus 30 (141/142/143): 181-193. Bračko F. (1997): Ornitološki atlas Drave od Maribora do Ptuja (1989-1992). - Acrocephalus 18 (82): 57-96. Brečko B. (2008): Živi svet Vrbine. - Agencija za radioaktivne odpadke, Lokalno partnerstvo Brežice, Brežice. CiGLič H., Trebar T. (1998): Prispevek k poznavanju ptic Hraških mlak. - Acrocephalus 19 (86): 6-13. CRAMP S. (ed.) (1998): The complete birds of the western Palearctic on CD-ROM. - Oxford University Press, Oxford. ČELiK T. (1993): Kaspijska čigra Sterna caspia. - Acrocephalus 14 (60): 166. Dakskobler v., Dakskobler I. (2008): Veliki žagar Mergus merganser. - Acrocephalus 29 (136): 68. Denac D. (2010): Inventarizacija ptic (Aves) na območju reke Save s pritoki med Litijo in Zidanim Mostom V: Govedič M., Grobelnik V., Lešnik A. (eds.): Pregled živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov ter kartiranje habitatnih tipov s posebnim ozirom na evropsko pomembne vrste, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja in naravne vrednote na območju reke Save s pritoki med Litijo in Zidanim Mostom. - Center za kartiranje favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Denac D., Smole J., Vrezec A. (2009): Naravovarstveno vrednotenje avifavne ob Savi med Krškim in Jesenicami na Dolenjskem s predlogom novega mednarodno pomembnega območja (IBA) za ptice v Sloveniji. -Natura Sloveniae 11(1): 25-57. Denac K., Kmecl P. (2014): Ptice Goričkega. - DOPPS BirdLife Slovenija, Ljubljana. Denac K., Mihelič T., Božič L., Kmecl P., Jančar T., FiGELJ J., Rubinic B. (2011): Strokovni predlog za revizijo posebnih območij varstva (SPA) z uporabo najnovejših 40 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 49-56, 2016 kriterijev za določitev mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA). Končno poročilo (dopolnjena verzija). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. - DOPPS BirdLife Slovenia, Ljubljana. Denac M. (2012): Gaga Somateria mollissima. -Acrocephalus 33 (l52/153): 121-122. Gamser M., Novak J. (2013). Pojavljanje vodnih ptic in ujed na širšem območju ribnika Vrbje pri Žalcu. Raziskovalna naloga. (http://www.prvagim.si/modules/uploader/ uploads/system_menu/files_system/pojavljanje-vodnih- ptic-in-ujed.pdf), 15/02/2015. GEISTER I. (1983): Prispevek k poznavanju ornitofavne Bobovka. - Acrocephalus 4 (17/18): 43-54. GEISTER I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. - DZS, Ljubljana. GEISTER I. (1997): Popis prezimujočih sivih čapelj Ardea cinerea, velikih kormoranov Phalacrocorax carbo in labodov grbcev Cygnus olor v Sloveniji v obdobju 199497. - Acrocephalus 18 (80/81): 14-22. Glover H. K., Guay P. J., Weston M. A. (2015): Up the creek with a paddle; avian flight distances from canoes versus walkers. - Wetlands Ecology and Management 23: 775778. Gregori J. (1989): Favna in ekologija ptičev Pesniške doline (SV Slovenija, Jugoslavija). - Scopolia 19: 1-59. Gregori J., ŠERE D. (2005): Ptiči Šaleških jezer in okolice : ob 130-letnici Premogovnika Velenje. - Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. HanŽEL J., ŠERE D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. - Acrocephalus 32 (150/151): 143-203. HanŽEL J. (2013). Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2012 -Poročilo Nacionalne komisije za redkosti. - Acrocephalus 34 (156/157): 83-91. HanŽEL J. (2014). Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2013 -Poročilo Nacionalne komisije za redkosti. - Acrocephalus 35 (160/161): 59-72. Heath M. F., Evans M. I. (2000): Important Bird Areas in Europe. Priority sites for conservation. - BirdLife Conservation Series No. 8. BirdLife International, Cambridge. IUCN (2013): IUCN Red List of Threatened Species. (http://www.iucnredlist.org), 25/11/2013. Jančar T., Trebusak M. (2000): Ptice Kozjanskega regijskega parka. - Acrocephalus 21(100): 107-134. Jančar T., Kmecl P., Mihelič T., Kozinc B. (2007): Pregled vodnih ptic Blejskega in Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste (Gorenjska, SZ Slovenija). - Acrocephalus 28 (135): 141-158. KERČEK M. (2005): Ptice akumulacije Medvedce. Diplomsko delo. - Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Kmecl P., RiŽNER K. (1993): Pregled vodnih ptic in ujed Cerkniškega jezera; spremljanje številčnosti s poudarkom na preletu in prezimovanju. - Acrocephalus 14 (56/57): 4-31. Kmecl P. (2011): Veliki žagar Mergus merganser. -Acrocephalus 32 (148/149): 89. Kmecl P. (2012): Veliki žagar Mergus merganser. -Acrocephalus 33 (152/153): 122. Koren A. (2010): Rožnati pelikan Pelecanus onocrotalus. -Acrocephalus 31 (144): 57. Kozinc B., Mulej A. (2012): Veliki žagar Mergus merganser. -Acrocephalus 33 (152/153): 122-123. Laurence W.F. (2010): Habitat destruction: death by a thousand cuts. pp. 73-87. In: Sodhi N. S., Ehrlich P. R. (eds.): Conservation Biology for All. - Oxford University Press, Oxford. Logar K., Božič L. (2014): Letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi med Mariborskim jezerom in jezom Melje (SV Slovenija). - Acrocephalus 35 (160/161): 5-23. Luniak M. (2004): Synurbization - adaptation of animal wildlife to urban development. pp 50-55. In: Shaw W W., Harris L. K., Vandruee L. (eds.): Proceedings of the 4th international symposium on urban wildlife conservation. - Tucson, Arizona. Livezey K. B., Fernández-Juricic E., Blumstein D. T. (2016): Database of Bird Flight Initiation Distances to Assist in Estimating Effects from Human Disturbance and Delineating Buffer Areas. - Journal of Fish and Wildlife Management 7 (1): 181-191 Mestna občina Velenje (2016): Velenjska plaža. - [http:// www.velenje.si/za-obiskovalce/11085], 17/10/2016. MiTSCH W J., Gosselink J. G. (2007): Wetlands. - John Wiley and Sons, Hoboken, New Jersey, USA. MingoT B. (2013): Bobnarica Botaurus stellaris. -Acrocephalus 34 (156/157): 109. Pannekoek J., van Strien A. J., Gmelig Meyling A. W. (2006): TRIM 3.51. - Statistics Netherlands. Pokorny B., Kavšek A., Pipuš G., Pokorny B. (1989): Močvirske ptice na Velenjskem jezeru. Raziskovalna naloga. - Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje. Center srednjih šol Velenje. Pokorny B. (1999): Vrednotenje prisotnosti damjaka (Dama dama) na ugrezninskem območju velenjskega premogovnika. - Zbornik gozdarstva in lesarstva 60: 5383. Remec Rekar Š. (2014). Ocena stanja jezer v Sloveniji v letu 2013. Agencija Republike Slovenije za okolje (http:// www.arso.gov.si/vode/jezera/Poro%C4%8Dilo%20 JEZERA%20_2013_brez%20BN.pdf), 23/12/2014. Sovinc A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. -Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. ŠERE D. (1982): Ptiči Stožic pri Ljubljani 1972-1982 -favnistični pregled, obročkanje in najdbe. - Acrocephalus 3 (13/14): 1-64. Škoberne A. (2010): Kostanjevka Aythya nyroca. -Acrocephalus 31 (144): 58-59. Škornik I. (2012): Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin. - Soline pridelava soli, Seča. ŠTERBENK E. (1999): Šaleška jezera. Vpliv premogovništva na pokrajinsko preobrazbo Šaleške doline. - ERICO Velenje, Velenje. ŠTERBENK E. (2011): Šaleška jezera - vodni vir in razvojni izziv : končno poročilo. - ERICo Velenje, Velenje [http://arhiva.velenje.si/www3/Datoteke/2011 / %C5%A0ale%C5%A1ka%20jezera%20Vodni%20 vir%20in%20razvojni%20izziv,%20Erico%202011-05. pdf], 23/12/2014. 41 B. Debersek, D. BoRDJAN: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) ŠTERBENK E., ŽEvART M., Ramsak R. (2004): Jezera, o katerih bomo še slišali. - Geografski obzornik 51 (1): 4—11. Štumberger B. (1998). Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. — Acrocephalus 19 (87/88): 36—52. Štumberger B. (1999): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju1999 v Sloveniji. — Acrocephalus 20 (92): 6—22. Štumberger B. (2000): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. — Acrocephalus 21 (102/103): 271—274. Štumberger B. (2001): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji. — Acrocephalus 22 (108): 171—174. Štumberger B. (2002): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji. — Acrocephalus 23 (110/111): 43—47. Štumberger B. (2005): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2003 v Sloveniji. — Acrocephalus 26 (125): 99— 103. Tarman K. (1992): Osnove ekologije in ekologija živali. — Državna založba Slovenije, Ljubljana. Tome D., SoviNC A., TRONTELJ P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. Monografija DOPPS št. 3. — Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana. Tome D., Vrezec A., Bordjan D. (2013): Ptice Ljubljane in okolice. — Mestna občina Ljubljana, Oddelek za varstvo okolja, Ljubljana. TrauT A. H. (2003): Urban lakes and waterbirds: Effects of development on distribution and behavior. Masters Thesis, University ofFlorida. — Gainesville, Florida. TrauT A. H., HosTETLER M. E. (2004): Urban lakes and waterbirds: effects of shoreline development on avian distribution. — Landscape and Urban Planning 69 (1): 69—85. TronTELJ P. (1992): Prispevek k poznavanju avifavne Zbiljskega in Trbojskega akumulacijskega jezera na reki Savi. — Acrocephalus 13 (50): 2—16. Uradni list Republike Slovenije (2002A): Zakon o vodah (ZV-1) (št. 67/02). Uradni list Republike Slovenije (2002B): Rdeči seznam ptičev gnezdilcev (Aves) (št. 82/02). Uradni list Republike Slovenije (2004A): Uredba o ekološko pomembnih območjih (št. 48/04). Uradni list Republike Slovenije (2004B): Zakon o ohranjanju narave (ZON—UPB2) (št. 96/04). Uradni list Republike Slovenije (2004c). Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (št. 111/04). Uradni vestnik Mestne občine Velenje (2013): Odlok o lokacijskem načrtu za rekreacijsko območje Jezero v Velenju (št. 20/05): str. 24—37 (http://arhiva.velenje.si/ Vestniki/2005/Vestnik%2020-05.pdf), 23/12/2014 VENGusT D. (1995): Ornitofavna šaleških jezer in bližnje okolice. Raziskovalna naloga. — Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje. Center srednjih šol Velenje, 68 str. Vodusek J. (2014): Poplavna ogroženost Šaleške doline in bližnje okolice. Raziskovalna naloga. Šolski center Velenje. VoGRiN M. (1996): Ornitofavna ribnika Vrbje v spodnji Savinjski dolini in njegova naravovarstvena problematika. — Acrocephalus 17 (74): 7—24. 42 VoGRIN M. (2005): Fenologija vodnih ptic na Zovneškem jezeru (Spodnja Savinjska dolina, osrednja Slovenija). -Acrocephalus 26 (126): 151-155. Vres B., VRHOVNIK D. (1984): Ornitološki pogled na Dravograjsko jezero. - Acrocephalus 5 (19/20): 11-16. Wetlands International (2015): Waterbird Population Estimates Database. (http://wpe.wetlands.org), 07/01/2015. Wahlroos O., Valkama P., Mäkinen E., Ojala A., Vasander H., Väänänen V. M., Halonen A., Linden L., Nummi P., Ahponen H., Lahti K., Vessman T., RanTAKokko K., Nikinmaa E. (2015): Urban wetland parks in Finland: improving water quality and creating endangered habitats. - International Journal of Biodiversity Science, Ecosystem Services & Management, 11 (1): 46-60. Worton B. J. (1989): Kernel methods for estimating the utilization distribution in home range studies. - Ecology 70 (1): 164-168. Prispelo / Arrived: 25. 9. 2015 Sprejeto / Accepted: 31. 10. 2016 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 49-56, 2016 DODATEK 1 / APPENDIX 1 Statusi vrst vodnih ptic, opazovanih v času raziskave na Šaleških jezerih. Razlaga kratic: R - redek, IZ - izjemen. Status of waterbirds observed during the research period at Šaleška Lakes. Abbreviations: R - rare, IZ - accidental. Vrsta / Species Celoletna vrsta/ Sedentary species Gnezdilec/ Breeder Preletni gost / Passage visitor Poletni gost/ Summer visitor Letovalec/ Summer resident Zimski gost /Win-ter visitor Prezimov-alec/ Winter resident Cygnus olor * * * * * Anser anser * * * Tadorna tadorna R R Anas penelope * * Anas strepera * Anas crecca * * * Anas platyrhynchos * * * * * Anas acuta * Anas querquedula * * Anas clypeata * * Aythya ferina * * Aythya nyroca * * * Aythya fuligula * * Melanittafusca IZ Bucephala clangula * Mergus serrator R R Mergus merganser R R Gavia stellata IZ IZ Gavia arctica * Phalacrocorax carbo * * * Ixobrychus minutus * * Nycticorax nycticorax R R Egretta garzetta R R Ardea alba * * Ardea cinerea * * * * Ciconia nigra R R Tachybaptus ruficollis * * * * * Podiceps cristatus * * * * * Podiceps grisegena * * * Podiceps nigricollis * Pandion haliaetus IZ Gallinula chloropus * * * * * Fulica atra * * * * * Grus grus IZ 43 B. Debersek, D. BoRDJAN: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija) Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 Vrsta I Species Celoletna vrsta/ Sedentary species Gnezdilecl Breeder Preletni gost l Passage visitor Poletni gostl Summer visitor Letovalecl Summer resident Zimski gost /Win-ter visitor Prezimov-alecl Winter resident Charadrius dubius * * * Charadrius hiaticula R Vanellus vanellus * * Calidris minuta IZ Calidris alpina IZ Calidris pugnax R Gallinago gallinago R R Tringa erythropus IZ Tringa totanus IZ Tringa nebularia * Tringa ochropus * Tringa glareola * Tringa stagnatilis IZ Actitis hypoleucos * * Chroicocephalus ridibundus * * * Larus canus * * Larus michahellis * * Alcedo atthis * * * * Cairina moschata 44 ACROCEPHALUS 37 (168/169): 49-56, 2016 DODATEK 2 / APPENDIX 2 Datumi in število osebkov opazovanj redkih in izjemnih vrst Šaleških jezer Dates and numbers of rare species sightings at Šaleška Lakes Vrsta / Species Št. opazovanj/ No. of observations Št. osebkov in datum opazovanja/ No. of individuals and date of observation Anserfabalis 2 2 os. 26. 3. 19961 19 os. 15. -16. 1. 20113 Anser albifrons 3 1 os. 15. -16. 1. 20113 1 os. 19. -20. 1. 20144 1 os. 20. 5. -20. 6. 2014 Tadorna tadorna 6 2 os. 13. -14. 1. 20072 24 os. 15. 11. 2013 1 os. 13. 1. 2014 1 os. 2. 12. 2014 1 os. 10. 12. 2014 3 os. 11. 3. 2015 Aix galericulata 2 1 os. 23. 3. 20011 1 os. 12. 4. 20011 Netta rufina 4 5 os. 14. 4. 19941 10 os. 3. 4. 19951 7 os. 10. 11. 20001 1 os. 25. 10. 20011 Aythya marila 3 1 os. leta 19741 4 os. 14. 12. 19931 1 os. 4. 1. 2014 Somateria mollisima 1 1 $ v zimi 1975/761 Clangula hyemalis 1 4 os. 14. 12. 19931 Melanitta nigra 1 1