IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK
TELEF.: UREDNIŠTVO 24-75 in 21-90, UPRAVA 21-fO TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH, IN SOBOTAH   -   LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. 10 DIN
LETO XIII., ST. 112
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNIH   LJUDI   ZA GORENJSKO
SOBOTA, 24. septembra 196«
Izgovora predsednika Tita na 15. zasedanju Generalne skupščine OZN
Sprejeti je treba načela miroljubne koeksistence
V Četrtek, 22. septembra, je sedanje Generalne skupščine ^aljevalo delo. Začela se je Seneralna razprava, na kateri 80 Predstavniki včlanjenih dr-obrazložili svoja stališča do
Sestanek Tito - Eisenhower
RAZGOVOR V *WALDORF ASTORII«
New York, 23. septembra
Predsednik Tito se je vče-raJ sestal s predsednikom Ei-senhovverjem v njegovi rezidenci v 35. nadstropju hotela Waldorf Astoria. Sefa držav *DA in Jugoslavije sta se pogovarjala eno uro. Z ameri-s^e strani so se razgovorov beležili še državni sekretar *• zunanje zadeve Christian **erter, pomočnik državnega Sekretarja Foy Kohler in posebni svetnik State Depart-^enta Charles Bohlen, z jugoslovanske pa državni sekre-
tar
za zunanje zadeve Koča
Popovič, generalni sekretar j^edsednika republike Leo Mates in veleposlanik v *^ashingtonu Marko Nikezič.
Po razgovorih so objavili nasledn5e skupno sporočilo:
^Predsednik ZDA in mar-šal Tito, predsednik FLRJ. s'a se danes popoldne ob 5. Uri (2?. uri po jugoslovanskem času) sestala v prosto-r'h predsednika ZDA v hote-u VValdorf Astoria. Razpravljala sta o perečih vprašanjih, g zanimajo obe državi, vštevaj vrsto mednarodnih vpra-' anj svetovnega pomena. Sestanek jc potekel v prisrčnem °2račju, koristnost neposredne 'Zelenjave gledišč pa sta po-lrdili obe strani. Oba predsednika, ki se doslej nista Srečala, sta izrazila zadovoljno nad priložnostjo, da sta *c sestala in izmenjala gle-đ'šča..<
Po sestanku   s predsedni-0,Ti   Eisenho\verjem   se je predscdnik Tito skupaj s svo-*,nii sodelavci sprehodil Qe*vorških ulicah.
po
8V     "   problemov današnjega
, sfk' zunanji afcr- drugi
minister Iloracio govornik   jc bil za njim pa jc -■■ predsednik FLRJ Josip ,il<>- Predsednik Tito jc s
jugoslovanske delegacije
EJfcednlk zda.
<an
j u
~*J ledeže, ki 00 določeni /a **elovanAko delegacijo po tem <lel SP Popravil s številnimi ^'^ti na 15. zasedanju. 1'red-Vq ^ Tito se je povzpel na go-g0rniski oder ob 17. uri (po ju-^'vUVanskem času) in v svojem ^1 <>ru poudaril med drugim tu-j(' nar<nli in vlada Jugoslavija v«lin> prisojali in pri.so-Izreden  pomen Združenim
ll,en>(|!V,n kot n*J*'p*l m najp»-"""nejši   mednarodni organi-
*la.sti Hsti
t,v- , n» svetu, izražajo osnovne sku iV 'n potrebe mednarodne 5JJ2J*°«U. Nadalje je dejal, da ftrj m<>. da 1m> bližnja prihodnost U,^1's'a dejansko in po]>o)no ^>vV,*r,aln<Kst Združenih naro-n» (M1j -S(raMj .f ustvaritvijo <*lv
katere poglavitni cilji. Pa ohranitev miru in var-
il*.
r<Hle
na drugi strani pa s pri
*a<SLJPm Pravice l.lt Kitajske do ****** do OZN.
"»» r|na''sto zasedanje Generalih^ 11 Pščine OZN jc Iz več raz-Dr-. "redno velikega pomen«, L™^«m pa za to
z* v
:<'Pšeino zelo velike
h,.
nalog«
ker čaka na In te-rrd.scdnik Tito
olja na ogenj, niti da bi se opre- to podpirali ali dopustili. Ko je deljevali za katerakoli ekstremi- govoril o vojni v Alžiriji, je še stična stališča, ki bi izražala se- posebej poudaril, da nadaljeva-danje napete mednarodne odno- nje vojne v tej deželi ima rase.  Predvsem  prihajamo z že- zen tega tudi druge širše impli-
javljajo čedalje novejše in nevarnejše vrste orožja, nad katerimi je čedalje težje uvesti nadzorstvo — širi se krog držav, ki imajo takšno oborožitev. Kadar
Delo organizacij SZDL v Radovljici
Najprej o hišnih svetih
Na dnevnem redu osem plenumov o najvežiiejsih problem h te komune
ljo, da bi čimveč prispevali k kacije. Ce se ne najde pot za govorimo o  razorožitvi  je po-
pomiritvi   na  svetu  in  izrazili čimprejšnjo  demokratično ure-
svoje gledišče, da je  napočila ditev, se dejansko legalizira si-
12. ura, ko je treba v mednarod- la, kot sredstvo za dušitev za-
nih odnosih ubrati novo, kon- konitih teženj naroda, s tem pa
struktivno pot, pot miroljubnega praktično tudi vojna na sploh,
urejanja  spornih  problemov,  s V zvezi z razorožitvijo je to-
konsolidacijo   in   enakopravnim variš Tito med drugim dejal, da
mednarodnim   sodelovanjem   in se moramo lotiti tudi reševanja
miroljubno aktivno koeksisten-co.
Nadalje je tovariš Tito dejal, da naj se ne slepimo z iluzijami,   da   bo   moč   tokrat pred
problema razorožitve in se pri tem usmeriti na največjo nujnost. Pri tem je treba nenehno upoštevati, da poteka v času, ki mineva,     čedalje intenzivneje
Združenimi    narodi    dokončno oborožitvena tekma, katere re-
urediti najbolj pereča vprašanja, ki trajno ogrožajo mir. Toda po našem mnenju bi bil lahko dosežen velik uspeh, če na tem zasedanju zmaga gledišče, da je potrebno tako ali drugače preprečiti nadaljno zaostritev mednarodnega položaja in čedalje slabše vzdušje hladne vojne, da je potrebno zagotoviti takšno sestavo in delovanje organov Združenih narodov, ki bodo pod kontrolo te organizacije čimbolj uspešno opravljali svoje funkcije. Ko je predsednik republike Josip Broz Tito govoril o problemih v Kongu je med drugim povedal tudi, da posebna odgovornost za negativen razvoj v Kongu nedvomno zadene Belgijo, ki je prej tam vladala, zdaj pa vztrajno nasprotuje temu, da bi umaknila svoje čete. Svoj del   odgovornosti   pa vsekakor
zultati še bolj otežkočajo in zapletajo vsak nov ukrep za razorožitev. Iz dneva v dan se po-
temtakem dejansko napak reči, da se tekma nadaljuje — tekma se nenehno pospešuje, krepi in zaostruje.
Ob koncu je predsednik Tito dejal, da bi se sodobni svet lahko uspešno lotil problemov, o katerih je govoril in vseh drugih težav, od katerih sta odvisna mir in prihodnost človeštva, je nujno, da vsi narodi brez razlike sprejmejo načela koeksistence in kar je še več, da jih izvajajo v svojih medsebojnih odnosih povsod In ob vseh priložnostih.
Radovljica, 22. sept. — Tukajšnji občinski odbor SZDL se pripravlja na prvi plenum, kjer bodo med drugim razpravljali tudi o programu dela v prihodnjem zimskem obdobju. — Gre predvsem za dejavnost o uresničevanju sklepov V. kongresa SZDLJ ter o pripravah za republiški kongres SZDL, ki je predviden spomladi.
Med prvimi nalogami skušajo poživeti delo obstoječih stanovanjskih skupnosti, ki so v Lescah, Radovljici in Kropi. — To vprašanje proučuje posebna komisija, ki bo na plenumu predložila ustrezni načrt za bodoči razvoj teh pomembnih družbe-
S seje ObLO Kranj
Več skrbi za človeka
Na siji so sprej'li atejski program o socialnih službah
Kranj, 25. septembra.
Včeraj je bila seja Občinskega ljudskega odbora Kranj. Najprej so na skupni seji obeh zborov razpravljali in sprejeli Akcijski program socialnih služb v tej komuni, ter odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih za pridelovanje pšenice. Zatem so še imenovali nekatere komisije, potrdili več personalnih sprememb, odobrili nekatera posojila in druge manjše zadeve.
Razprava o stanju in problemih socialnih služb je bila pred-
nosijo tudi tisti faktorji, ki so videna za ločene seje. Toda pred-
Protest kranjske mladine
Kranj, 22. sept. — Danes popoldne jc kranjska mladina na plenarnem zasedanju Občinskega komiteja LMS Kranj ostro protestirala zoper četniške izgrede proti naši delegaciji, ki jc na zasedanju Gen. skupščine OZN. Mladinke in mladinci so s plenarnega sestanka poslali generalnemu sekretarju ZN Da-gu IIammarskyoldu naslednjo protestno brzojavko:
►•Kljub protestu naše delegacije pri zunanjem ministru Her-terju in protestu državnega Se-
kretariata za zunanje zadeve v Beogradu vlada ZDA ni še nič pokrcnila za nemoteno delo in varnost naše delegacije na zasedanju OZN. Zato odločno zahtevamo, da vlada ZDA takoj stori vse potrebno za varnost in nemoteno delo naše delegacije. Mladina občine Kranja, zbrana na svojem plenarnem zasedanju.«
Mladinke in mladinci so pozdravili protestno brzojavko z dolgotrajnim ploskanjem in vzklikanjem tov. Titu in ZKJ.
sedujoči Franc Puhar je takoj na začetku dejal, da je to vprašanje tako važno, da ga je treba sprejeti kot prvo glavno stvar na skupni seji, kar so odborniki potrdili.
Marija Strajner, ki je poleg obširne vsebine Akcijskega programa o socialnih službah na seji še povedala kratko vsebino, je poudarila, da je treba v prihodnje posvetiti še večjo skrb proizvajalcu — človeku. V samem Akcijskem programu, ki prikazuje stanovanjske razmere prebivalstva, družbeno prehrano, skrb za varstvo družine, in podobno, je med drugim rečeno, da je trenutno v gradnji 519 stanovanj. Kljub temu se stanovanjsko vprašanje ne bo tako hitro rešilo in so na seji celo govorili o prošnjah za dodelitev
posebne lokacije, kjer bi postavljali samo montažne, cenejše hišice in bi tako omogočili mnogim prosilcem čimpreje do stanovanja.
Posebno poglavje je družbena prehrana, ki v Kranju nikakor ne zadostuje potrebam. V vseh menzah in gostiščih Kranja se dnevno hrani samo okroglo 2800 ljudi, kar je komaj 18 odstotkov zaposlenih. Vzroki so seveda v nezadostnih zmogljivo-(Nadaljevanje na 4. strani)
nih organov. Hkrati organizacije SZDL skupno z organi ObLO pripravljajo tudi gradivo za zbore volivcev, ki bodo to jesen. Zlasti skušajo vzbuditi med volivci zanimanje o investicijah za družbeni standard, kar naj bi prišlo do izraza na samih zborih volivcev.
Kot pa je predvideno, bo dejavnost organizacij SZDL nenehno v središču ekonomskega in družbenega dogajanja te komune. Predvideno je namreč, da bi do prihodnje pomladi imeli kar osem plenumov, na katerih bodo razpravljali o najvažnejših problemih razvoja v občini. Tako je predvideno, da bodo na prvem plenumu posebno razpravljali o poravnalnih in hišnih svetih in o drugih družbenih organih v občini ter jim skušali najti konkretne oblike dejavnosti za hitrejše uveljavljanje v praksi. Na naslednjem plenumu nameravajo obširno razpravljati o kulturno-prosvetni dejavnosti, o delavski univerzi itd. Ker se turizem tudi v Radovljici uveljavlja kot pomembna gospodarska dejavnost, bodo v decembru posvetili poseben plenum SZDL samo temu vprašanju. Na naslednjih plenumih bodo še razpravljali o kmetijstvu, o razvoju industrije v njihovi občini, o delovanju organizacij SZDL ter na zadnjem, osmem plenumu spomladi, o neposrednih pripravah na kongres SZDL Slovenije
pfjk        da je razumljivo ,d» ne ^a"i<> Mm, <1a M prillvall
PO tako imenovani počitniški dobi, se je po vseh naših krajih razvila živahna družbena dejavnost. Vrstijo se sestanki, občni zbori, konference, posvetovanja, seje upravnih organov in ljudskih odborov, na katerih so zar uli živahnega dogajanja Čcstnkrat kar predolgi dnevni redi. Del te dejavnosti je v zvezi s pripravami na gospodarski načrt prihodnje leto in izdelavo predlogov za petletni perspektivni načrt, v zvezi l izvajanjem sklepov V. kongresa SZDL, s pripravami na k nI (u ■ mi prosvetno in športno dejavnost v zimski sezoni itd. — Na sliki: seja   obeh zborov
ObLO Kranj
OSRAZI IN POJAVI
Podkupovanje
To se je zgodilo pred dobrimi tremi leti. Janez je bil doma iz revne delavske družine. Gimnazijo je končal z uspehom in kaj sedaj? Rad bi se vpisal na univerzo, toda <am pri sebi ni vedel, ali ga bodo lahko starši vzdrževali ali ne, kajti "šolanje na univerzi le nekaj stane. Razen tega )e Janez oddaljen iz Ljubljane kakih 50 km. Nedvomno, pa so imeli domači željo, da njihov sin nekaj postane. Tako sn se odločili, da ga bodo šolali tudi na visoki soli. Toda Janez je dober fant, zato je sklenil, da si nekje poišče stipendijo, da pomaga staršem, predvsem pa sebi in kasneje družbi. Vpisal se je na Pravno fakulteto Ljubljanske univerze. Pravnikov potrebujemo danes povsod dovolj. Bodisi na občini, v podjetjih, na sodišču in še kje. Zato se je Janez pred tremi leti oglosil na Komunalni banki v domačem kraju, na Avtoprevozniškem podjetju, občini, in še bi lahko naštevali podjetja in ustanove, na katerih vrata le potrkal. Toda povsod je žalosten zapuščal urade in ljudi, ki so mu to pot negativno odgovorili.
Vse še vedno ni padlo v vodo. Sam pri sebi si je Janez delal: »Poskusil bom še kje!* In res, oglasil se Je na podružnici Socialnega zavarovanja. Da, tu so mu pomagali. Za začetek jc dobival 6000 dinarjev, danes pa prejema zaradi marljivosti pri študiju že 10.000 dinarjev.
Janez je dober študent. Morda je med edinimi študenti ljubljanske Pravne fakultete, ki ni niti enkrat ponavljal katerikoli izpit. Vse je naredil z najmanj 8 pikami in je sedaj že v sedmem semestru. Res odličen fant je. Morda bo eden od redkih ki bo študij končal v rekordnem času, to ]e v 4 letih. Prav za čestitati mu je.
To pa še ni vse. On je tudi dober družbeni politični delavec, saj je podpredsednik Združenja Študentov Jugoslavije na Pravni fakulteti, in še bi lahko omenili marsikatero delo, ki ga je z uspehom opravljal v korist naše družbe.
Pred nekaj dnevi smo bili z Janezom skupaj v družbi, v kateri so bili še direktor komunalne banke, nekateri iz Avtoprevozništva, iz občine in še drugi.
Takoj je vsak po svoje začel napeljevati vodo na svoj mlin. Vsak je hotel Janeza v svoje podjetje, ko so videli, da bo v najkrajšem času študij končal, saj nekateri študentje študirajo tudi po več let, kot je to predpisano. Vsak od tistih, ki so ga pred tremi leti zavrnili, ko je Janez prosil za malo denarja, mu je sedaj ponujal lepo vsotico osebno in se odplačilo štipendije.
Toda Janez je vesten človek. Niso ga poslušali, ko je trkal na njihova vrata, danes ne posluša njih. Odklonil je vse laskave ponudbe. Ostal je pri tistemu, ki mu je pomagal, da bo doštudiral, da bo vrnil družbi tisto, kar je od nje dobil.
M. 2.
mmsmmm
IZ N A S I H KRAJEV
SOBOTA, 24. septembra 1»68
Kratke iz Poljanske doline
	NAS RAZGOVOR	
		
ZA STANOVANJSKO SKUPNOST SE NI DANIH POGOJEV
V torek, 20. septembra zvečer eo imeli člani hišnih svetov v Zireh redno sejo, na kateri so razen rednih poslovnih zadev razpravljali tudi o možnosti za ustanovitev stanovanjske skupnosti, ker v občini le-te še nimajo. Po temeljiti razpravi so ugotovili in sklenili, da za njeno ustanovitev še ni danih pogojev. Ustanovili pa jo bodo brž, ko bodo pogoji in ko bodo dograjeni še nekateri stanovanjski bloki.
ČETRTI STANOVANJSKI BLOK
Tovarna Alpina Ziri gradi že drugi stanovanjski blok za potrebo članov kolektiva. Temelji drugega bloka so že izdelani in računajo, da ga bodo še letos spravili pod streho. V njem bo prostora za 9 družin. Prvi blok te tovarne, v katerem bo prostora za 6 družin pa bo vseljiv v novembru. Z dograditvijo teh dveh blokov bodo imeli v Zireh že štiri. Prvi je bil zgrajen pred tremi leti za usluž'bence občine, v katerem sta dve družinski stanovanji in 2 garsonjeri. Učiteljski blok pa je bil vseljiv 1. maja letos in je v njem prostora za 3 družine in 6 garsonjer.
IZ RAZPRAVE SVETA ZA ŠOLSTVO
Pred dnevi je imel Svet za šolstvo pri ObLO v Zireh redno sejo, na kateri so razpravljali o
PREDOR LJUBELJ V PRIHODNJI SEZONI
Zaradi raznih težav in ovir, ki so nastajale z ene in druge strani, se je gradnja predora za cesto med Jugoslavijo in Avstrijo na Ljubelju zadnja leta dokaj zavlekla. Po sklepu mešane komisije za gradnjo tega predora, ki se je sestala nedavno, so določeni končni roki. Tako je sklenjeno da morata obe strani z 15. junijem 1961 že zagotoviti nemoteni prevoz skozi predor. Leto pozneje, 15. junija 1962 pa mora biti predor povsem končan.
-1. c.
tekočih šolskih zadevah, o prenosu upravljanja Industrijske čevljarske šole in Doma učencev iz okraja na občino, o kadrih in o drugem. Sklenili so, ća bo Industrijska čevljarska šola s 30 slušatelji in pa Dom učencev s 14 učenci, v upravljanju občine.
Ko so razpravljali o kadrih, so ugotovili, da je za osemletko, ki ima 560 učencev in za Industrijsko kovinarsko ter čipkarsko šolo skupno 22 učiteljev — pedagogov. Za normalen in nemoten pouk pa bi rabili še najmanj 3 prosvetne delavce. Nadalje so ugotovili, da bo z leti tudi vprašanje učnih moči rešeno, ker občina trenutno štipendira 5 študentov, slušateljev na Pedagoški šoli in Univerzi.
-an
V nedeljo, 2. oktobra bo na Davovcu ob žičnici na Krvavec velika svečanost. Organizacije Zveze borcev občine Kranj bodo tam odkrile spominsko obeležje sedemnajstim neznanim junakom -borcem, ki so tamkaj padli v dnecih boja od 21. do 24. avgusta 1942. leta. Takrat je na tem območju padlo skupno 31 borcev II. grupe odredov, ki je bila na pohodu iz Dolenjske na Štajersko, kamor je hotela zanesti plamen vstaje. Druga grupa odredov je bila pravzaprav prva slovenska partizanska brigada. Zato imenovano proslavo na Da-
vovcu upravičeno lahko štejemo med prvo svečanost v okviru širokega programa proslav dvajsetletnice vstaje, ki jo bomo praznovali prihodnje leto.
Da bi zvedeli nekaj več o konkretnih pripravah na to svečanost smo zaprosili člana Občinskega odbora ZB Kranj tovariša Vinka Kepica, da bi našim bralcem pojasnil nekatere podrobnosti.
»Kakšen je program teh proslav, ki bodo na Davovcu?«
►►Ze odkritje spominske plošče kurirju Robiju na Klancu med Komendo in Za-
logom, sodi v okvir teh proslav. Glavna svečanost pa bo, seveda, v nedeljo 2. oktobra ob 10. uri na Davovcu. Glavni govor bo imel član CK ZK Slovenije tov. Mitja Ribičič, bivši politični funkcionar II. grupe odredov.«
»•Kako je pripravljeno za udeležbo oziroma za prevoze?«
»Predvidena je velika udeležba prebivalstva in delovnih kolektivov. Zlasti pa je to širokopotezna mladinska svečanost v počastitev padlim borcem, nosilcem vstaje. Večja podjetja pripravljajo svoje autobuse, ki bodo vozili na
to proslavo. Poleg tega je predvidenih še 8 posebnih avtobusov, ki bodo vozili iz kranjske avtobusne postaje tisto jutro od pol sedmih dO pol devetih.«
»Kakšno bo to spominsko obeležje?«
»Tam bodo postavljena tri obeležja iz kraškega zeleno-sivega kamna. Na enem bo zvezda z datumom 21.—24. av-1 gust 1942. Na drugem bo del kranjčanove proze: Matere, žene, dekleta! Ne vprašujte po grobovih svojih dragih, pokopali smo jih v gorah. Na tretjem kamnu, ki bo prirodno odi omi j en in ne izbrušen, kot ostala dva, pa bo obeleženo, da je pač na tem področju padlo 31 borcev II. grupe odredov v pohodu iz Dolenjske na Štajersko.'«
-1. c.
J
Škofja Loka — število prometnih nesreč je tudi v škofjeloški občini vsako leto večje. Lani je bilo na cestah v loški občini 58 nesreč, letos do septembra pa že 69. Samo težjih prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami je bilo letos že 24; 17 prometnih nesreč pa je bilo z lažjimi telesnimi poškodbami. Največ nesreč povzročajo vozniki motornih vozil zaradi nepravilnega prehitevanja in prevelike hitrosti. Kljub dobrini cestam pa so pogosto vzrok nesrečam tudi slaba prometna znamenja, ponekod pa le-teh sploh ni.
Ob cestah v Poljanski dolini primanjkuje tudi avtobusnih postaj, nekatera, ki obstajajo, pa so v zelo slabem stanju.
Vozišča in mostovi so v cestnem prometu prav tako problematična. Vozišče v samem centru Škofje Loke terja nujne rešitve. Komisija za prometno varnost pri Občinskem ljudskem odboru je sklenila, da se zapre oziroma prepove promet za vsa vprežna vozila za Mestni trg, Blaževo ulico in Poljansko cesto. Tudi vozilom, težkim nad eno tono in pol bodo v kratkem prepovedali parkiranje na Mestnem trgu. Ostalim vozilom bo zabranjen promet po Cankarje-
vem trgu, po leseni brvi pri kopališču in po cesti oziroma poti ot kopališča do Puštalskega gradu. Čimprejšnjo rešitev pa bo treba najti tudi za vozlišče pred Transturistom, ker je izredno prometno.
Od mostov v škofjeloški občini, na katerih so se pripetile hude prometne nesreče, je najbolj kritičen Suški most. Le-ta je že dotrajal in so ga že zožili, da ne more priti do srečanja dveh motornih vozil. Podoben problem je tudi pri mostu zraven tovarne ."-Šešir*. Tega in pa Suški most bo treba nujno obnoviti, oziroma zgraditi nova.
Postaja LM in Komisija za prometno varnost v Škofji Loki sta z vso resnostjo reševali in še rešujeta probleme cestnega prometa. Organizirali so vrsto prometnih predavanj, nekatera tudi s predvajanjem filmov, opremili so dve izložbi, ki statistično in fotografsko prikazujeta vse vrste nezgod na cesti in njihove vzroke. V letošnjem letu so prometni miličniki sami opravili vse oglede prometnih nesreč z vodenjem zapisnikov in 6kic. S tem so razbremenili Okrajno komisijo za cestne nesreče pri Tajništvu za notranje zadeve v Kranju.
Jesenice — Na zadnjem sestanku so predstavniki šestih stanovanjskih skupnosti obravnavali probleme, ki jih tarejo in zaradi katerih imajo precejšnje težave. Obširna in zanimiva razprava je pokazala, da je najtežji in hkrati osnovni problem — pomanjkanje prostorov. Nekatere stanovanjske skupnosti, kot n. pr. na Javorniku, nimajo niti toliko prostora, da bi se lahko sestajali na sejah in posvetih, da sploh ne govorimo o prostorih, ki bi jih potrebovali za delovanje servisov.  Predlagali so
več variant, s katerimi bi začasno rešili vprašanje prostora, vsekakor pa bo treba misliti na gradnjo nove stavbe. Težave imajo tudi pri stanovanjski skupnosti »Sava«. Največji problem pri tej skupnosti predstavlja nedokončana adaptacija nekdanje šole, v kateri se nahajajo oddelki komunalnega servisa. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev so morali z gradnjo prenehati.
O problemih stanovanjskih skupnosti bodo razpravljali tudi volivci na svojih zborih. Na posvetovanju so se tudi dogovorili, da bodo organizirali ekskurzijo, oziroma skupni ogled stanovanjskih skupnosti v enem izmed sosednjih krajev, kjer se bodo lahko seznanili z delom in napredovanjem tamkajšnjih skupnosti.
Srečanje dveh vozil, ki sta obtičiH na soškem mostu. Pogost pojav, ki zgovorno priča, da nekatui vozniki še vedno premalo upoštevajo prometne znake. Nesreče so zato neizbežne. Tudi ta slika nam to priča; vsa sreča, da ni bilo pri srečanju poškodb
\ seje sekretariata HM
Jesenice — Na zadnji seji sekretariata občinskega komiteja LM Jesenice so med ostalimi vprašanji razpravljali tudi o programu politično ideološkega dela za »sezono« 1960/61. Na osnovi ugotovitev in problemov politično ideološkega dela v aktivu LM je bilo sklenjeno, da bodo v prihodnjem obdobju razvijali sledeče oblike idejno vzgojnega dela: mladinsko politično šolo, klube OZN, tribuno mladih, marksistične krožke, cikluse predavanj in sole za živ-
POMANJKLJIVA JAVNA RAZSVETLJAVA
Skoro ne mine po vaseh zbora volivcev, da ne bi na njem obravnavali vprašanje javne razsvetljave. Ponekod žele nove luči, drugod se zopet pritožujejo, ker nihče ne zamenja pregorelih žarnic itd. Sedaj, ko se bližajo temne in dolge noči, postaja to vprašanje še bolj aktualno. Na Kokriei na primer se ljudje upravičeno vprašujejo zakaj v vsej vasi gorita le dve luči. Zaradi pomanjkanja svetlobnih naprav preti nevarnost nesreč, sploh je onemogočeno prosto kretanje vaščanov, saj so že tako poti ob slabem vremenu polne blata in vode, da se ju le pri svetlobi težko ogibal. Vsekakor bi kazalo, da bi KO na Kokriei, pa ne samo tu, povsod, kjer jih tarejo taki in podobni problemi, zadolžili krajevne električarje, da bi zamenjali pregorele žarnice z dobrimi itd. Naj bo vsem razumljivo, da si vaščani ne morejo in kar je še važneje, ne smejo privoščiti brez znanja in priprav, takih akrobacij na visokih svetilnikih. -an
A V Društvu upokojencev na Javorniku jo vključenih 369 članov, ki so v glavnem upokojeni železničarji. Pri gradnji lastnega doma, ki bo stal prav v centru njihovega revirja, so člani društva upokojencev opravili že nad 5000 prostovoljnih delovnih ur.
/\ Občinski odbor LT Jesenice je skupaj z DIT začel z intenzivnimi in načrtnimi pr prava m i za množične in kvalitetne prireditve, razstave in tekmovanui, ki bodo na Jesenicah in v ostalih krajih in vaseh jeseniške občine v času »Maseca tehnike« od 15. oktobra do 15. novembra. A Jutri, 25. septembra, bo v Predosljah redni letni občni zbor osnovne organizacije zveze rezervnih oficirjev in podoficir-jev„ na katerem bodo pregledali in napravili program dela za novo tekoče leto. A Na skupni seji obeh zborov Ok ra j n ega 1 j u ds k oga od bora Kranj, ki bo v torek, 27. sep-
tembra, bodo razen ostalih točk dnevnega reda podali tudi poročilo Gorenjskega sejma Kranj in odločitev o njegovem razvoju.
Brez Žagarja
Radovljica
Ze nekaj let so Radovljičani brez svojega Žagarja in morajo čakati, kdaj bosta žirovniški aH blejski prosta in se booto lahko lotila drv tudi v Radovljici. Gospodinje se sicer za žaganje drv obračajo tudi na radovljiško Kmetijsko zadrugo, kjer pa največkrat sploh ne pridejo na vrsto ali pa šele v pozni jeseni — (ko ni več del na polju). Ko pa že /ima trka na duri, je največkrat slabo vreme In je prav neprijetno spravljati v drvarnice mokra drva. — Za številne prebivalce Radovljice ln (udi bližnje okolice bi morali v tem pogledu vsekakor najti zadovoljivo rešitev.
ljenje. Večjo pozornost pa bo občinski komite LM odslej posvečal organizacijsko tehnični izvedbi posameznih oblik politično ideološkega uola: povezavi programa z družbenem življenjem, udeležba zasedanj DS ipd. Za uspešno izvajanje programa politično ideolo-kega dela v Ljudski mladini bo občinski komite LM tesno sodeloval z Delavsko univerzo, ki bo zagotovila dobre predavatelje, materialno osnovo in tehnična sredstva. Le rut ta način bo lahko politično ideološko delo organizirano v skladu s .potre bti m i in željami mladine.
OSTALIM ZA ZGLED
Brezje — Težko bi opisali, koliko je bilo že izrečene kritike na račun avtobusnih postajališč in tabel z avtobusnimi voznimi redi na njih. Toda vsa dosedanja kritika je pri odgovornih einiteljih naletela na gluha ušesa. Toda pričeti je vendarle treba. S tako odločitvijo je stopilo na delo Turistično društvo Brezje. Ze nekaj dni je namreč opaziti na avtobusni postaji na CrnlVCn pri Brezjah i/redno lepo in okusno urejeno železno stojalo, v katerem so tablice za \se smeri in vse čase odhodov avtobusov, ki gredo tod mimo. V primeru spremenil) samo Izločijo tablo (ploščico), jo pre pleskajo in napišejo spremembe. — Zlasti sedaj, ko Imamo vzdolž ceste I. reda preko Gorenjske lepo urejena avtobusna postajališča, bi kazalo, da hi se tega prepotrebnega vpraša nja lotila tudi druga TI).
-an
Precejšnjo vlogo pri vzgajanju državljanov z disciplino na cesti je odigralo tudi Avto-moto društvo v Škofji Loki in šole, kjer imajo organizirane krožke za cestno prometna pravila in tečaje za mopediste.
V. R.
Vilitn t kra mi likere
SZDL
Jesenice — V zvezi s pripravami na volitve v krajevni odbor SZDL v oktobru, bo Občinski odbor SZDL na Jesenicah organiziral več posvetov.
Na teh posvetovanjih bodo govorili tudi o nekaterih drugih problemih, med katere sodi tudi pomanjkanje prostorov, ki so potrebni organizacijam SZDL. Največ težav s prostori imajo na terenu Plavž in na Javorniku. Na ObO SZDL so mnenja, da bo treba vprašanja prostorov za potrebe organizacij SZDL reševati z manjšimi adaptacijami in drugimi ureditvami.
Športno igrišče da ali ne?
ZABNICA - Ce bi pred leti postavili to vprašanje med tamkajšnje prebivalce, bi prav gotovo izglasovali, da športnega igrišča na vasi ni treba. Toda desetletna miselnost, da ima mladina zadosti športa na njivi in pri vsakdanjem delu, gre tudi na vasi v pozabo. Vedno več je namreč tistih, ki vedo, da si ne moremo zamisliti zdravega in za delo sposobnega človeka, če se že od rane mladosti načrtno in sistematično ne ukvarja s splošno telesno vzgojo. Tudi v Zabnici in njeni okolici, čeprav je tod še močno kmetijsko središče, prihajajo čedalje bolj do teh ugotovitev. Se več. Ze na več zborih volivcev so v Zabnici zahtevali zgraditev potrebnega športnega igrišča, ki naj bi služil šoli, ki je že desetletja brez njega, kakor tudi ostalim vaščanom, predvsem mladini. Po njihovem sklepu naj bi igrišče zgradili za trgovino, ker je zemljišče za gradnjo tod zelo primerno. Le-to pa je last privatnika, zato se z njim pogajajo, da bi ga odkupili. Do jeseni, najkasneje pa do .spomladi, bi radi /. gradnjo pričeli. Na dograjenem igrišču bodo lahko gojili* vse vrste športa, Od nogometa pa do atletike. Na tem zemljišču naj bi
kasneje postavili tudi pralnico in kopalnico ter garderobe za športnik«?. To je izredno dober sklep volivcev, zato jo treba njihovo zamisel le podpreti in omogočiti, da jo bodo lahko čimpreje uresničili. -an
H um v nedelio*
NOGOMET
KRANJ:
Igrišče Planike: ob 9.30 uri Planika : Mladost (pionirji); ob 10.15 uri Planika '. M*3" dost (člani); igrišče Triglava ob 8.30 uri Triglav : senice (pionirji); ob 9.13 0» Triglav B : Jesenice (člani)-
CELJE: Prvenstvena tekma slovenske conske lige Kladivar • Triglav ob 10. uri.
LESCE: Ob 14.15 uri Prešeren : Svoboda (pionirji), ob 15. uri Prešeren : Svoboda (člani)-
ŠKOFJA LOKA: ob 14.30 uri Škofja Loka ■ Tržič (mladinci), ob 15.45 un Škofja Loka : Tržič B (člani).
NAKLO: ob 8.30 uri Naklo : TrzjC (pionirji), ob 9.15 uri Naklo : Tržič (člani).
ROKOMET
KRANJ:
ob 9.30 uri Mladost II ! Tr" žič (igrišče Mladosti), oD 11. uri Mladost : Kovinar (igrišče Mladosti), ob 13. u*1 Iskra : Sava (igrišče Mladosti).
GOLNIK: ...
ob 9. uri Mladost : Stor»c
(ženske). DUPLJE:
ob 10. uri Storžič I : DupUc TRZlC: r
ob 10. uri Križe : Storžic U
KOŠARKA
MEDVODE:
ob 19. uri Medvode glav
Tri-
ATLETIKA
KRANJ:
ob 9. uri pričetek atletskega prvenstva pionirjev z Gorenjsko.
OSTALO
PREDOSLJE:
Občni zbor osnovne oig^1' zacije Zveze rezervnih 011 eirjev in podoficirjev.
NAMIZNI TENIS KRANJ:
Tekmovanje za Gram kov memorial.
8&'
LOP USPEH BRATSTVA' ENOTNOSTI
Tržič - V počastitev fitrf]Žjp git tedna je bilo minulo nC..A0 v   Tržiču   i/.vodeno  prijate U strelsko tekmovanje med ^zZm> čimi .stn-lci in .strelci SI) .stva - Knotnoisti   i/.  Kranja- . povedana  pa jo bila tudi c SD Vido Pregačcve iz ^Jllb j^a-vendar se tekmovanja i£ ^^kO nih razlogov ni udeležil'1- ja je potem  v dvoboju zn1il!Ld »kipa Kranja s 1312 krogi JjJ domačini, ki so dosegli 12'J j^j gov. Med posamezniki P*1 ' <$\ najuspešnejši Vinko Frelih krogi.
Kanalizacijo bodo uredili
Ilrltof - V  Britofu pri Pre-
dosljah se že nekaj ča.sa pripravljajo, da bodo s pomočjo vaščanov uredili propotrebno kanali zjtcijo. Zgradili jo bodo od Gasilskega doma do Kokre in bo dolga ;>:>(> m. Dela bodo težavna, Ker bo treba precej globoko kopati. BO pa izrednega pomena /a vas. Sedaj se namreč vsa voda
vs#
z glavne ceste odteka p° jji poti na dvorišča in vr jj^tO povsod pušču nesnago in ^ Velikega |>omenn pa b<> tud v novi adaptirani gasilski pftr
katerem i>o razen ostali'1^. ^ Stbrov tudi kopalnica. Z u<* d* do kmalu pričeli, ker t ^v* bi bila dela do spomladi
7
08
W/RB
07
iGORLMS,K.JEj
SOBOTA, 24. septembra 19G0
NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Ob obiski v gramozu jami SGP »Projekt« na Polici
Na Gorenjskem doslej sploh lismo imeli proizvajalca cementna gradbenega materiala. Ne-*aj rnanjiih obrtnikov, ki so se Ukvarjali z izdelovanjem cementni1 gradbenih izdelkov, sploh ni zadovoljilo potreb naše Sradbcne industrije. Pred dobrim Psećem pa je Splošno gradbeno
lotptdarskt vesti
• Elektronska fakulteta v °kviru Zavodov RR Niš. Se letos bodo v Nišu odprli elektronsko fakulteto v okviru Zavodov RR. To je pravzaprav samo nadaljevanje skril tega delovnega kolektiva Slede usposabljanja strokovna kadra za lastne obrate. Ze deset let dela v okviru tovarne industrijska šola, ki daje podjetju kvalificiran ^ojstrski kader. Razen teoretičnega pouka bodo študenti npve fakultete pridobivali tuli praktično znanje, in sicer v najmodernejših in najbolje opremljenih obratih Za-v°da RR.
• Hi. zvezno tekmovanje fraktoristov. 17. in 18. septembra je bilo v Osijeku III. 2vezno tekmovanje traktoristov in kmetijskih strojnikov Jugoslavije, ki sta ga organizirala Centralni odbor Ljudske tehnike, Glavna zadružna zveza, Skupnost poslovnih zvez za mehanizacijo kmetijstva, Zveza kmetijsko-£°zdarskih zbornic, Združenje stroj
egradnje Jugoslavije in Ljudske mladine Jugosla-VlJR. Na tekmovanju so sode-l°vale štiričlanske ekipe iz vseh republik, v ekipah pa So bili najboljši tekmovalci z rePubliških tekmovanj.
• Posvetovanje metalurgov v Portorožu. V nedeljo, 18. SePtembra, se je začelo v Portorožu večdnevno mednarod-j^P posvetovanje metalurgov, Kl se ga udeležujejo znanstveniki in strokovnjaki iz 11 držav. Na posvetovanju razpravljajo o teoriji in dosedanji praksi predelave lignita *n rjavega premoga v pol-kokse ter o uporabi polkoksov v industrijski proizvodnji, Posebno v železarstvu.
• Prva turbina HE Ožbalt. :'• septembra je začela obraćati v hidroelektrarni Ož-°alt prva   turbina. Montaža
ruge turbine bo končana ko-,ec prihodnjega meseca. Ko
0 Začela prihodnje leto obratovati še tretja turbina bo da-Ja,;» ta hidrocentrala 360 mi-llJonov k\Vh električne ener-glJe letno.
prodjetje Projekt iz Kranja nabavilo dva nova stroja italijanske znamke Rosacometta iz Milana in jih montiralo v gramoznici na Polici pri Naklem.
Splošno gradbeno podjetje ►►Projekt« iz Kranja je edino tovrstno podjetje na Gorenjskem, ki izdeluje gradbene cementne in žlin-drine izdelke. Kot nam je povedal obratovodja gramoznice na Polici, tov. Alojz Lustec, je bilo pri nabavi teh novih strojev tudi nekaj težav. — Banko so morali prositi nič več in nič manj kot dve leti, da so dobili potreben denar. Morali so dokazati, da je stroj nujno potreben za izdelavo cementnih cevi. Seveda, ko so oba stroja dobili, je bilo treba zgraditi tudi nov objekt, kjer sta danes stroja montirana in že obratujeta. Vse to so naredili z lastnim denarjem, samo stroje so nabavili iz posojila.
Na prvem stroju izdelujejo predvsem betonske in žlindrine zidake  vseh   dimenzij. Seveda
prej, ko še niso imeli tega stroja, teh izdelkov sploh niso proizvajali. Močnejša gradbena podjetja so imela te stroje že kako leto prej. Dnevno izdelujejo zdaj 500 zidakov, ostalih manjših podobnih cementnih izdelkov pa nekoliko več. Žlindrine zidake največ uporabljajo za stanovanjsko in industrijsko gradnjo, predvsem za polnilne stene, medtem ko zidake iz betona uporabljajo tudi za nosilne stene pri zgradbah. — Razen omenjenih zidakov iz žlindre in betona delajo tudi strop-njake. ki popolnoma lahko nadomestijo ►►monta-opeko«. Modele za poljubne oblike zidakov izdelujejo prav tako sami. V stroju lahko kadar hočejo zamenjajo model in brez posebnega postopka začnejo izdelovati popolnoma drugačen cementni ali žlindrin izdelek.
Drugi stroj, ki so ga nabavili, pa uporabljajo za izdelovanje betonskih cevi od premera 10 cm do 50 cm. Prej so jih ročno iz-
Strojno izdelovanje cementnih cevi
delovali na dan 40, danes pa se je ta proizvodnja povečala kar za trikrat. Seveda, ko bo kader usposobljen, pa se bo storilnost nedvomno še bolj povečala. Včasih, zlasti v sezoni, zmanjka tudi cementa. To so rešili tako, da so zgradili silos za 50 ton cementa. Pravijo, da je bil rezultat proizvodnje prvi teden, ko so stroja spravili v pogon, precej porazen, predvsem zaradi tega, ker imajo same nekvalificirane delavce in so morali vse priučiti. Kasneje pa se je stanje znatno popravilo in danes naredijo že precej več izdelkov, kot so jih prej ročno. Izdelki so prav gotovo za 20 odstotkov bolj kvalitetni, hkrati pa so tudi precej cenejši. Ko bo proizvodnja stekla s polno zmogljivostjo, se bodo ti izdelki še pocenili in bodo tako omogočili cenejšo stanovanjsko in industrijsko gradnjo.
Cementne in žlindrine izdelke delajo v ►►Projektu« za vse gradbene potrebe na Gorenjskem, kot tudi za ostala gradbena podjetja, če jih naročijo. Za proizvodnjo teh je tu na Polici toliko laže, ker je osnovna surovina — pesek, na mestu. Z mehanizacijo tega obrata so uspeli, da dela tu danes samo še 10 delavcev, kmalu pa se bo to število še zmanjšalo, ker delo opravljajo stroji. Odvisne delavce pa bodo preusmerili na druga bolj potrebna delovna mesta v gradbeništvu.
Potrebam po teh izdelkih v Splošnem gradbenem podjetju za sedaj še ne zadostijo, ker obrat na Polici ne dela še s polno zmogljivostjo. Računajo, da bodo napravili zalogo čez zimo in spomladi, ko se bo spet začela gradbena sezona, bodo izdelke z lahkoto prodali, saj je po njih veliko povpraševanje.
Nedvomno pa bo s tem precej zaprt trg za vse tiste male obrtnike, ki se ukvarjajo z izdelovanjem cementnih gradbenih izdelkov. To je povsem razumljivo, saj so zidaki ali cementne cevi izdelane na stroj tudi precej cenejše in nedvomno tudi bolj kvalitetne.
Splošno gradbeno podjetje ►►Projekt« iz Kranja pa ima za prihodnje v načrtu zgraditi še 80 m dolgo halo, kjer bodo montirali še nove stroje za izdelovanje cementnih stopnic, okenskih polic, strešne opeke, dimniških blokov in tako dalje.
Tako bo s tem za sedaj delno rešen problem gradbenega materiala, zaradi katerega so morale včasih čakati načete stavbe, v prihodnje, ko bo obrat začel delovati s polno zmogljivostjo, pa bo ta ovira skoraj odstranjena.
M. 2.
Trgovsko podjetje Železnina v Škofji Loki je zgradilo zraven Transturista v Škofji Loki za svoje potrebe nov trgovski lokal, ki bo služil predvsem prodaji gospodinjskih predmetov in raznih drugih aparatov. Prodajni prostori bodo sodobno in okusno opremljeni, tako v pritličju kot v prvem nadstropju, poleg stavbe pa je tudi skladišče.
Potrošniku, ki si bo nabavil ta ali oni stroj, bo podjetje nudilo brezplačno preizkušnjo novokupljencga predmeta, dobil pa bo tudi vsa navodila za uporabo stroja. Strankam bodo večji kupljeni predmeti dostavljeni po avtobusni kosovni progi in to za prebivalce obeh dolin.
Lokal bo predvidoma odprt konec oktobra. Gradnja okusno grajene stavbe je znašala 21 milijonov dinarjev, v njej pa je prostora za 425 kvadratnih metrov. Z otvoritvijo novih prostorov bodo razbremenili dosedanje trgovske prostore na Mestnem trgu, kjer bodo kasneje prodajali izključno predmete za industrijo, obrt in kmetijske potrebščine.
Zakoni, stanovanja in življenje
II! „11" ĐBS0JIJG
prisilno izselitev delavca z mladoletnimi otroki
Na konferenci sindikalne organizacije v tovarni »Veriga« v Lescah, ki je bila v nedeljo, 18. septembra, so navzoči obsojali način, kako so v Begunjah prisilno izselili člana njihovega kolektiva Rajkota Dežmana z ženo in 2 mladoletnimi otroki. Pozno popoldne 14. septembra je pred hišo, v kateri je stanoval Rajko, prišel predstavnik sodišča z milico. Izvedli so prisilno izselitev. Starši z otroki (eden enoleten in drugi trole-ten) so morali tik pred nočjo kamor so vedeli in znali. Da bi zaščitili vsaj zdravje otrok so enega od teh že pred dnevi poslali v bolnišnico, medtem ko je bilo tudi za drugega predvideno nekaj podobnega.
Zgodilo se je, kot je bilo povedano na sindikalni konferenci, približno takole. Rajko se je skupno z očetom pred leti vselil v sobo s kuhinjo v privatni hiši v Begunjah, od kjer že 4 leta hodi redno na delo v tovarno Veriga. Hkrati pa se je Rajko, kar je pač usoda mladih ljudi, lepega dne poročil. Kmalu je zajokal prvi in nato drugi otrok.
V zadnjem času je to hišo kupil nov lastnik. Ta je zahteval, da se Demšarjevi izselijo.
Poleg drugega je tudi ugotovil, da so se ti stanovalci pred leti nezakonito vselili. Stvar je šla na sodišče, ki je po zakonu dalo prav lastniku hiše. Prizadetim Demšar j evim so nakazali drugo sobo s kuhinjo v Hrašah. — Toda Demšarjevi so prej imeli zelo veliko sobo in tudi prostorno kuhinjo. V Hrašah pa je na nesrečo menda celotna površina sobe s kuhinjo vred približno 20 kv. metrov. Tjakaj se je vselil lahko samo oče. Sin s svojo družino pa poleg očeta res ni tu imel več prostora. Prosil je za ustrezno stanovanje, prosil naj ga začasno pustijo tamkaj in tako dalje. Celo na maršalat je pisal. V tovarni »Veriga« so mu seveda obljubili stanovanje v novih blokih, ki pa še niso končani. Toda med tem je prišla že prisilna izselitev.
Občinski ljudski odbor, kakor tudi sindikalna organizacija v tovarni »Veriga« skuša najti vsaj začasno rešitev, da bi zagotovili prizadetemu delavcu in še posebno njegovi mladoletni družini streho nad glavo. Hkrati pa delavci komentirajo ta dogodek kot grobi primer uveljavljanja mrtvih zakonov v konkretnem primeru življenjskih razmer in potreb.
-1. c.
O zakonih, ki jih pripravljajo
PROMET
pred Zvezno ljudsko skupščino
j ro»tet se ne razvija vzporedno Ij/ffifcm napredkom ostalih go-ar*kih dejavnosti. Relativno 2ffi*;gtt;c prometa odpira zmeraj >ć!" razliko med njegovimi pot * ]lv"Umi ln naraščajočimi j^'batni. To neskladje, ki že re-y' povzroča težave, ogroža, da n v prihodnje celo zaviralo eko-;5»*o rast dežele. \)f **' in podobne ugotovitve se ntl!"! 'adnja leta tako v zvez-rk tudi v republiškem okvi-
}t'r Cl'sto pa tudi na raznih kon-či/j n(ah okraja, posameznih ob-4tl 'n drugod. Toda sedaj so v ^ " Predlogi /j 4 nove /..ikone, itv***1 ^' uveljavili nekatere bi-Pos*0' \Pr^mtmbt v prometu in jtjj . splošni napredek tudi v •»li ,aVrl°st'- Tako pripravljajo slovYtn Predlog o organizaciji po-% &nJa "» o nadaljnjem razvoju 1 C/>1'cah, poseben predlog za-/a poštni in telegrafski f>ro-t)i(j „Posebcn /.akon o ureditvi, j! Itvanju in finansiranju cest-EPj Pronieta ter četrti zakon o l*pt' ."' Pristaniščih. Najbolj je 0s>»«C>j    " na z,'konskib
'*^o  /    " P""stl       0 železnicah, j| j      je predvideno, da bosta St^J^ zakona  ve na jesenskem aniu   v   mesecu novembru
pred Zvezno ljudsko skupščino. — Ostala zakona, in sicer o cestah ter lukah in prisUmiščih pa upajo, da bi jih pripravili za naslednja zasedanja.
OSEMKRAT ZNOVA
Ko je pred dnevi član Izvršnega sveta Slovenije in sekretar za promet, tov. Bojan Polak govoril na posebni tiskovni konferenci v Ljubljani o pripravah teh predlogov, je poudaril, da s tem v osnovi zasledujejo tri bistvene cilje. — Predvsem je težnja, da bi poslovanje prometa vskladili z nujnimi ekonomskimi principi, ki so uveljavljeni v vseh gospodarskih organizacijah ostalih dejavnosti. — Drugi zelo važen cilj jc, da bi z novimi zakoni razvili delavsko samoupravljanje tudi v prometu; in tretje, da bi tudi promet vključili v gospodarstvo komune kot sestavni del celotnega komunalnega sistema na določenem območju. Pri tem gre za zelo bistvene, pravzaprav radikalne spremembe v posameznih vejah prometa. Brc/, dvoma, da je med vsemi najvažnejši element ustvarjanje pogojev in razvijanje delavskega samoupravljanja. Zelo velike težave pri tem so bile zlasti na želeini-
cah. Z uredbo je bila sicer že leta 1954 dana osnova za razvoj delavskega samoupravljanja tudi na železniško-transportnih podjetjih in tako dalje. Toda vsi dobri nameni in celo prvi uspehi so se kaj kmalu izmaličili. Močna administracija in zlasti centralizacija upravljanja, ki je prav v tej dejavnosti najbolj značilna in celo tradicionalna, je kaj kmalu zameglila pravi smisel samoupravljanja. Da je težnja administrativ-no-centralističncga značaja še danes zelo močna prav na železnici, se je pokazalo tudi ob sedanjih pripravah novega zakona. Republiški odbor sindikata železničarjev skupno s sekretariatom za promet pri Izvršnem svetu so morali v »pogajanjih« z direkcijami kar osemkrat odstopati od svojih izdelanih osnutkov in pripravljati nove, da so končno prišli do nekega sporazuma, ki je upati, da bo Končno vendarle obveljal.
V zadnjem času se v vseh dejavnostih prometa: na železnicah, na pošti, v cestnem in tudi v luškem prometu že pripravljajo na uveljavljanje predvidenih zakonov. Tako je pošta v Sloveniji začela že uveljavljati decentralizacijo evidence in administracije na
devet enot (med temi je tudi Kranj za območje vse Gorenjske). Tako v devetih krajih že ttenutno poslujejo PTT Centri, ki se bodo kasneje uveljavili kot samostojna podjetja. Podobno so železnice že s 15. septembrom namesto dosedanje direkcije v Ljubljani uveljavile pet samostojnih transportnih obratov. Ti obrati, kot je predvideno, pa se bodo lahko še odcepili na samostojne sekcije, ki bodo pri nagrajevanju .po učinku imele dokaj odločujočo besedo. Taka decentralizacija železnic se je, kot je bilo rečeno na tiskovni konferenci, že na samem začetku pokazala zelo pozitivna. Železničarji, sluteč, da bodo njihovi prejemki končno le odvisni od pravega uspeha dela, skušajo znižati režijske stroške, zmanjšati porabo goriva in tako dalje. Hkrati se jc prav v teh prvih dnevih zmanjšala tudi skupna zamuda vlakov od okroglo 5000 minut na teritoriju Slovenije v dosedanjem povprečju na 24 ur, na 2500 minut, kar je že pomemben uspeh.
MI IN CESTA
Morda bo izmed vseh predvidenih zakonov v prometu najbolj zanimal prebivalstvo prav zakon o cestah. Tu namreč prihaja najbolj do izraza splošna težnja decentralizacije. Pravzaprav bodo tu državljani najbolj neposredno povezani s cesto in bodo morali tudi zanjo prispevati. Ceste namreč postanejo z novim zakonom kot osnovno sredstvo cestno transportnih podjetij, ki bi se, kot je predvideno, lahko delila na ceste I. in II. ter na ceste III. in IV. reda,
kar se pravi praktično na ceste splošnega državnega in republiškega značaja, ter na ceste v merilu okraja in občine. Koristniki, oziroma potrošniki tega sredstva (ceste) bodo morali tudi prispevati svoj delež za vzdrževanje, obnovo in rekonstrukcijo cestnega omrežja. Tako je med drugim predvideno, da bi v te namene določili poseben prispevek imetnikov motornih vozil v višini 7 dinarjev na liter bencina in 10 dinarjev za kilogram nafte. Ta prispevek bi morali plačevati vsi lastniki motornih naprav, ki imajo dovoljenje za kretanje na cestah (v razliko od žag in drugih stacioniranih motornih pogonov na imenovana goriva).
Kot jc predvideno, bi se ta skupni prispevek potem delil med lokalnim podjetjem in republiko. Lokalno podjetje bi vzdrževalo 20 odstotkov tega prispevka, republika pa HO odstotkov. Iz republiških virov bi namreč morali skrbeti za večidel državnih in republiških cest. Končno bi prispevek od goriva ne zadostoval za celotne potrebe cest. Precej bo še odvisno od republiških, okrajnih in zlasti občinskih skladov. Toda važno jc, da bi potrošniki vendarle prispevali pomemben delež pri skupnem cilju: približevanja te dejavnosti kot sestavni del celotne komunalne ureditve oziroma usluge za potrošnike.
Hkrati je ob tem predviden celo poseben prispevek na kolesa. V pripravah predloga zakona o cestah je bilo precej živahnih razprav prav o kolesih. Teorija, češ, da je kolo kot najnujnejše prometno sredstvo, ki razbremenjuje
celo ostali promet za prevoz v službe in podobno, ni bil povsem sprejet. Nasprotniki teh trditev menijo, da se kolesarji v slabem vremenu in zlasti pozimi itak v večini poslužujejo drugih prometnih sredstev in morajo zato avtobusne in železniške zmogljivosti biti že prilagojene tem konicam. Hkrati pa vlada mnenje, da je kolesarstvo velik problem na naših cestah sploh, in da bi bilo nujno zagotoviti vsaj na najpromet-nejših relacijah ustrezne kolesarske steze.
Zato obstaja predlog, da bi vsak kolesar moral prispevati po 300 dinarjev letno za ceste. Predvidevajo, da je v Sloveniji približno 550.000 koles. Če bi vsi (kar je sicer idealno) vplačali ta prispevek, bi bil to letni znesek 16 in pol milijona dinarjev. Ta prispevek, ki bi ga rabili strogo namensko, bi zadostoval, da bi v štirih letih lahko uredili potrebne kolesarske steze na vseh promet-nejših cestah in tako preprečili mnogo nesreč ter zagotovili udobnejši motorni in kolesarski promet.
V glavnem novi zakoni skušajo razviti v vseh prometnih dejavnostih notranje rezerve, iniciativo samih kolektivov, ki naj ob stimulativnem načinu nagrajevanja po učinku in zlasti ob uveljavljanju in razvijanju samoupravnih organov, sprosti doslej še ne slutene in nekoriŠčene možnosti hitrejšega napredka tudi v prometu. Hkrati s tem pa se promet v celoti, kot sestavni del komunalnih uslug, približuje komunalnim skupnostim in državljanom nasploh kot neposrednim potrošnikom in korist-nikom. K. M.
GORENJSKE
SOBOTA, 24. septembra 19^
Ob
mali • § I a • i
PRODAM
Prodam: otroško belo posteljico z modroci, jedilni kot, kredenco in otomano — vse iz me-cesnovega lesa. Partizanska 5, Kranj 3556
Prodam vzidljiv desni štedilnik s češkimi ploščicami. Kokr-ški breg 3, Kranj 3575
Poceni prodam večji fotelj, mizo in stole. Ahačič, Bračiče-va 3, Tržič 3593
Prodajo se mizarski stroji kombiniran skobelnik-poravnalni in debelinski. Kombinirani: krožna žaga, vrtalni in rezkar. Naslov v oglasnem oddelku 3594
Prodam seno in otavo po ugodni ceni. Kavčič Terezija, Zg. Bitnje 36 3595
Poceni prodam sekalni stroj za podplate. Martin jak Julka, Zasavska 62, telefon 22-21, Kranj
3596
Prodam fasadne antene od 6 do 9 metrov in škripec z vrvjo.
Hribar Andrej, Cesta Kokrškega odreda 6 a, Kranj 3597
Kredenco, omaro, mizo, dve klopi in dva stola (oprema za jedilnico) starega tipa, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3598
Prodam dobro ohranjeno spalnico — kompletno ali samsko. Dam tudi na obroke. Naslov v oglasnem oddelku 3599
Prodam dobro ohranjeno rdečo »marelo« za narodno nošo ali 'gre. Naslov v oglasnem oddelku 3600
Ugodno prodam motorno kolo znamke »Gilera« 500 ccm. Jelene, Črnivec 16, Brezje 3601
Prodam dele kuhinjskega pohištva z ultrapasom, skoraj nove, po 12.000 din, lahko pa tudi celotno kuhinjsko opravo skupaj. Naslov v oglasnem oddelku
3602
Prodam kuhinjsko in sobno pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku 3603
Prodam Fiat Topolino. Ogled v nedeljo dopoldan na dvorišču pri Jelenu 3604
Prodam moped na zaganjač, skoraj nov, modre barve. Poizve se vsak dan na. avtobusni postaji v Kranju 3605
Prodam 12 mladih pitanih rac. Naslov v oglasnem oddelku
3606
Konja, srednje težkega, 8 let starega, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3607
Poceni prodam rabljeno kuhinjsko opravo. Poučujem angleščino in francoščino do 3 letnika gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku 3608
Poceni prodam skoraj nov moped inozemske znamke za 60.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 3609
Prodam cca 15.000 zidne opeke. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3610
Kuhinjsko kredenco poceni prodam. Pečnik, Savska c. 10, Kranj 3611
Večje število pišk Njuhemšir (rjave) naprodaj. Feldin, Jelen-čeva 33, Primskovo, Kranj
3612
Prodam hruške — tepke, primerne za mošt ali žganje. Mar-čun Ignac, Breg 3, Križe 3613
Stiskalnico za sadje, težko, prodam. Lipar Andrej, Cerklje številka 30 ^614
Prodam Vespo OS. Likozarje-va 11, pri šoli Primskovo 3615
Prodam 10 tednov brejo svinjo.  Sp.  Brniki  60, Cerklje
3616
Prodam   še   dobro ohranjeno moško kolo. Naklo 144 3640 Prodam motorno kolo »Vespa«
125 ccm v odličnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 3041 Prodam 5000 kosov zidne opeke, 1,5 m* desk 24 mm in 1,5 m* hlodov. Naslov v oglasnem oddelku 3642
KUPIM
Knjigo ing. Lona Novaka »Mehanika«, kupim. Pivk Francka, Polica 8, Naklo 3565
ODKUPUJEMO STEKLENICE od vina, piva in ostalih alkoholnih pijač po 25 dinarjev za kos v naših skladiščih: Vino Kranj, Mladinska 2; Škofja Loka, Spodnji trg 1; Tržič, Pristava 8.
3470
Kupim motorno kolo NSU Maksi — novejši tip ali Puch 175 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 3580
Kupim   enostanovanjsko hišo
v Kranju ali Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku 3581 Kupim  hruške za  mošt. Ko kalj Janez, Britof 89, Kranj
3620
Kupim — zamenjam vseljivo hišo ali stanovanje v Kranju. Plačam takoj. Ponudbe poslati v oglasni oddelek 3621
Kmečki voz, dobro ohranjen, nosilnosti do 1000 kg, kupim. Naslov v oglasnem oddelku
3622
RAZNO
Knjigarna »Simon Jenko« v Kranju ima v prodaji »Spominski zbornik« - 900 let Kranja«.
Knjiga obsega 496 strani in stane v usnje vezana din 3000, v platno din 2000. Naklada je omejena, zato pohitite in jo čim-preje nabavite 3561
Trgovsko podjetje Knjigarna »Simon Jenko« v Kranju obvešča vse cenjene odjemalce, da bo izvršilo inventurni popis trgovskega blaga za III. tromeseč-je v dneh 29. in 30. septembra ter 1. oktobra 1960. V navedenih dneh bo trgovina zaprta, zato vljudno prosimo gospodarske organizacije, ustanove ter ostale potrošnike, da pravočasno, pred inventuro, krijejo svoje potrebe 3584
Državnemu podjetju ali organizaciji oddamo v celotno oskrbo vojaško kantino. Pogoji po dogovoru. Rok za oddajo ponudb je do 1. oktobra 1960. V. p. 3784, Kranj 3586
Dobro poznana oseba, ki je vzela denarnico iz prodajalne mize v pekarni pri cerkvi v Kranju, naj jo takoj vrne, ker je bila opazovana. Vrniti na naslov v osebni izkaznici ali na postajo LM 3623
Vrtec Tugo Vidmar sprejme snažilko za 8 ur dnevno. Ostalo po dogovoru 3624
Šofer C kategorije išče službo. Naslov v oglasnem oddelku
3625
Preklicujem mesečno vozovnico Kranj-Trstenik, izdano pri Avtoprometu Kranj a ime Per-čič Marička, Trstenik 9 3626
Dekle, ki dela na 2 izmeni želi pomagati v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Informacije popoldan. Naslov v oglasnem oddelku 3627
Sprejmem vajenca za kleparsko obrt. Smole j Alojzij, St. Žagarja 5, Kranj 3628
Preklicujem št. bloka 45390 -45391, izdanega v Komisijski trgovini v Kranju, dne 4. avgusta 1960. Tušar Kati 3629
Našlo se je žensko kolo »Puch«. Lastnica ga dobi v Zdravstvenem domu Kranj pri Gorjancu 3630
Ženski dežnik, pozabljen v trgovini »Jugoplastika«, naj lastnik takoj dvigne 3031
Mladega psa oddam ljubitelju. Zupan Ignac, Bičkova 9, Kalvarija, Kranj 3632
Sodna javna dražba dvostano-vanjske hiše z vrtom se vrši 1. oktobra 1960 ob 8. uri na kraju samem, na. parceli št. 758/9 K. o. Jesenice, Savsko nabrežje 11. Vrednost nepremičnin cenjena na 1,175.417 din 3633
LIP Bled, Tovarna lesne moke, Soteska p. Boh. Bela sprejme v službo dva kurjača za parni kotel. Plača po TP. Samsko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj. V poštev pridejo tudi upokojenci 3634
Državni zavarovalni zavod v Radovljici nas je obvestil, da je izplačal Knaflič Jankotu, Mlino št. 92, Bled, zavarovalnino za Knaflič Ivano z Bleda, ki je umrla zaradi nezgode, 20.000 din. Uprava
Knjigovodja s 13 letno računovodsko in knjigovodsko prakso želi menjati službo. Naslov v oglasnem oddelku 3635
Iščem posojilo 400.000 dhi proti visokimi obrestmi. Jamstvo enodružinska hiša. Naslov v oglasnem oddelku 3036
Iščem starejšo žensko ali družino za varstvo 5 mesecev starega fantka |x> 8 ur na dan. O.stalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3637
Starejšo žensko ali tovarniško delavko, ki dela v dopoldanskih urah, sprejmem na stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3638
150.000 din nagrade aH 700.000 din brezobrestnega posojila dam, kdor mi odstopi lepo sončno komfortno enosobno stanovanje. Ponudba oddati v oglasni oddelek pod »Upokojenka« 3639
IZGUBLJENO
Od Mlake do TenetlS sem 19. septembra izgubil orodje s škatlo zelene barve od mopeda »Simsen«.     Prosim poštenega
najditelja, da mi orodje vrne proti nagradi in ga odda v gostilno »Toporš«, Mlaka 3617 Dve ultra pas plošči sta padli iz avtobusa v petek zvečer, 16. septembra od Kranja do Bele. Prosim vrniti proti nagradi na naslov v oglasnem oddelku
3618
Aktovko s površnikom sem izgubil od Kalvarije do Rakovice. Proti nagradi vrniti vratarju v Tiskani ni 361;)
• b j a v a
VABILO
NA 44. SKUPNO SEJO OBEH ZBOROV
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ
Na podlagi 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-89/52)
sklicujem
44. skupno sejo obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Kranj,
ki bo v torek, dne 27. septembra 1960, ob 8.30 v sejni dvorani Okrajnega ljudskega o bora Kranj.
Predlagam naslednji
dnevni red:
1. razprava in sklepanje o prenosu strokovnih šol, gimnazij in dijaških domov v pristojnost ObLO in gospodarskih organizacij,
2. poročilo Gorenjskega sejma Kranj in odločitev o njegovem nadaljnjem razvoju,
3. sklepanje o razrešitvi dosedanjega in o imenovanju novega upravnega odbora in direktorja Gorenjskega sejma Kranj
Predsednik OLO Vinko Hafner 1. r.
ZAMENJAVA VOZNIŠKIH DOVOLJENJ
Obveščamo vse šoferje - amaterje in traktoriste, da pričnemo z zamenjavo vozniških dovoljenj v sredo, 28. septembra 1960 ob 15. uri. Zamenjavali bomo vsak dan razen petkov in nedelj.
V septembru — 28. začetna Črka A, 29. B.
V oktobru - 1. C, 3. C, 4. D, 5. E, 6. F, 8. G, 10. H, 11. I, 12. J, 13. K, 15. L, 17. M, 18. N,
19. O, 20. P, 22. R, 24. S, 25. S, 26. T, 27. U, 29. V, 31. Z.
V novembru — 2. Z.
Vsak naj prinese 2 fotografiji 3,5 krat 4,5 cm, ki pa ne smeta biti starejši od 6 mesecev.
Poklicni šoferji bodo dovoljenja zamenjavali pri združenju šoferjev in avtomehanikov. — AMD Kranj
OBVESTILO Pripravljalni tečaj za vajence Pri Vajenski šoli za razne stroke v Kranju, Cankarjeva 2, bo organiziran poseben pripravljalni tečaj za učence, ki se žele vključiti v uk in nimajo dovolj predizobrazbe. Vpisovanje v ta tečaj  bo v ponedeljek, dne
20. t. m. od 8.—12. ure v pisarni šole. Kasnejših prijav ne bomo mogli upoštevati.
Vse informacije dobite pri upravi šole (tel. 21-62).
Tekstilnim tehnikom gorenjskega    industrijskega bazena!
Ker vprašanje ustanovitve Višje tekstilne šole v Kranju še ni povoljno rešeno, vabimo vse interesente za višji študij, da se vpišejo kot izredni slušatelji na tekstilni odsek Fakultete za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, Aškrčeva 20 (kvestura). — Rok za vpis je do konca tega meseca. — Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev v Kranju.
VAŽNO OBVESTILO
ZA AVTOMEHANIKi: IN POKLICNE ŠOFERJE
Podružnice -Združenja šoferjev in avtomehanikov LRS« za
ZAHVALA Vsem, kJ ste spremili ljubega sinka
VIDKA PAVCA,
ki se je smrtno ponesrečil, star 16 let, se iskreno zahvaljujemo.
Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem sosedom, Semenarni v Mengšu za denarno pomoč.
Žalujoči: starši, bratje, sestre in ostalo sorodstvo.
Štefana gora, Cerklje na Gorenjskem
okraj Kranj, so pooblaščene za sprejemanje vprašalnih pol, za vse poklicne šoferje, to je za člane in nečlane ZSAM. Podružnica Kranj bo sprejemala pole za poklicne šoferje stanujoče na območju občine Kranj, ter naslednjih krajevnih odborov: Šenčur, Cerklje, Trboje, Besnica, Naklo, Preddvor in Jezersko, po naslednjem abecednem redu: (mišljene so začetne črke priimka):
17. oktobra 1960 A-B
18. oktobra 1960 C-C-D
19. oktobra 1960 E-F
20. oktobra 1960 G-H
21. oktobra 1960 I-J
22. oktobra 1960 K-L
24. oktobra 1960 M-N
25. oktobra 1960 O-P
26. oktobra 1960 R-S
27. oktobra 1960 S-T-U
28. oktobra 1960 V-Z-Z
29. oktobra 1960 za zamudnike Uradne    ure   v imenovanih
dneh, to je od 17. do 29. oktobra 1960 bodo popoldne od 15. do 17. ure, v pisarni v avtoparku SGP -Projekt« Staneta Žagarja cesta št. 17 v Kranju.
Voznik kategorije A-B-C mora prinesti dve fotografiji 41/2 krat 3 1/2 cm, ne starejše od 6 mesecev, staro vozniško dovoljenje, ter potrdilo (prevedba ali spričevalo) o položenem izpitu za kvalificiranega delavca iz prometne stroke. Vozniki kategor. A-B-C-D ravno tako dve fotografiji, staro vozniško dovoljenje, spričevalo o položenem izpitu za visokokva-lificiranega delavca iz prometne stroke (ako ga ima) in zdravniško spričevalo.
Potrdila o kvalifikaciji ni treba prinesti tistim voznikom, ki so ta potrdila že dostavili ob zamenjavi vozniških dovoljen leta 1952, ter tistim, ki so dobili poklicna vozniška dovoljenja, na podlagi vojaškega vozniškega dovoljenja, na podlagi vojaškega vozniškega dovoljenja, če jim še ni potekel tri-letni rok.
Vsak voznik mora prinesti tudi 500 din v gotovini. Tisti vozniki, ki imajo od zdravnika predpisano, da smejo voziti le z očali morajo predložiti fotografije, na katerih so slikani z očali.
Vsak voznik mora prinesti dokumente osebno sam, ker bo moral lastnoročno podpisati vpra-šalno polo, ter da bo dobil potrdilo katero mu bo nadomestova-lo vozniško dovoljenje. Ob prevzemu novega vozniškega dovoljenja, bo moral vsak voznik to potrdilo vrniti. V nasprotnem primeru ne dobi knjižice. Dan razdelitev novih vozniških dovoljenj bo objavljev v -Glasu Gorenjske«. Prosimo, da se brezpogojno točno držite datumov. Za voznika, ki je pri vojakih naj prinese žena ali starši. Diplome VK in spričevala vlagajte prepisane in sodno overjene.
Člane ZSAM podružnice Kranj vljudno prosimo, da ob tej priliki v kolikor še niso, tudi poravnajo članarino za leto 1960.
Upravni odbor
kino
Jesenice  »RADIO«: 24. in 25.
septembra   angleško   italijanski        m ^0. uri barvni   cin.   film   SPOMIN IZ ITALIJE
Bled: 24. in 25. septembra francoski barvni film TOMAN-GO, 24. septembra predstave ob
18. in 20.30. uri in 25. septembra ob 10., 15., 18. in 20.30. uri
Kropa: 24. septembra ameriški barvni film RIHARD LEVJE-SRCNI, 25. septembra ameriški barvni film LJUBI ME ALI PUSTI ME
Radovljica: 24. in 25. septembra ameriški barvni film ČLOVEK, KI JE DELAL DEZ, 24. septembra predstava ob 20. uri, 25. septembra pa ob 17.30.uri, 25. septembra aberiški barvni film CAJNICA, predstave ob 15. in 20. uri, ameriški barvni do-kum. film PRERIJA, KI IZGINJA, matineja ob 10. uri
Tržič: 24. in 25. septembra ameriški barvni film MAČKA NA VROCl STREHI
Kranj »STORZlC«: 24. septembra ameriški barvni film TRGATEV, predstave ob 15., 17.,
19. in 21. uri, nemški film PR-FOKS, matineja ob 10. uri, premiera jugoslovanskega filma KOČIJA SANJ ob 23. uri, 25. septembra ameriški barvni film TRGATEV, predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri, ameriške barvne risanke PISANI PROGRAM ob 8.30. uri, ameriški barvni film SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV, predstava ob 10. in 13. uri
Primskovo    »TRIGLAV«: 24.
septembra ameriški barvni film PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE, predstave ob 17.45 in 20.30. uri, isti film 25. septembra, predstave ob 15., 17.45 in 20.30. uri
Stražišče     »SVOBODA«: 24.
septembra nemški film PR-FOKS, predstave ob 18. in 20. uri, 25. septembra premiera jugoslovanskega filma KOČIJA SANJ, predstave ob 14., 16., 18. in 20. uri, ameriške barvne risanke PISANI PROGRAM, matineja ob 10. uri
Naklo: 24. septembra ameriški barvni film SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV, predstava ob 20. uri, isti film 25. septembra, predstava ob 17. uri, nemški film PRFOKS, predstave ob 15. in 19. uri
Cerklje »KRVAVEC«: 24. septembra francoski film VELIKE DRUŽINE, predstava ob 20. uri, isti film 25. septembra, predstava ob 17. uri in ameriški barv. vestem film RANČ PREKLETIH, predstava ob 15. in 19. uri
Škofja Loka: 24. in 25. sept. italijansko-franc. cin. film ČOLNARJI Z VOLGE, 24. septembra predstava ob 20.30 uri, 25. sept. pa ob 17. in 20.30 uri
Poljane   »SORA«:   24.   in 25.
septembra ameriški barvni film GORA
Železniki  »OBZORJE«:  24. in
25. septembra ameriški barvni cin. film VELIKA KORIDA
Kamnik: 24. septembra ameriški barvni cin. film ANASTAZIJA, predstava ob 20. uri, 25. septembra isti film predstavi ob
Danes občni zbor feseniške Svobode
Na predlog Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev bodo vse Svobode in vsa pr°" svetna društva s področja jese-niške občine v tem mesecu iz-vedla svoje letne občne zbore. Med temi je tudi največje društvo, Svoboda »Tone Cufar« 2 Jesenic, ki bo imela svoj občm zboT nocoj, 24. septembra, v delavskem domu.
Svoboda Jesenice je v minuli sezoni uvedla klubsko dejavnost. Predvsem pa je znala zajeti de-lo posameznih odsekov v enotno delovanje in prirejanje kul* turno-umetniških, kulturno-dru-žabnih in debatnih večerov. De" lovni program društva prav v tej smeri predvideva še večjo izpopolnitev.
U.
Več skrbi za človeka
(Nadaljevanje s 1. strani)
stih, v neprimernih in predragi!1 obrokih itd. Prav tako je bilo v poročilu rečeno, da varstvene ustanove v občini lahko sprej' mejo samo 490 otrok, medtem W je nujna potreba za najmam 2000; da je 187 otrok brez staršev pod skrbništvom; da je sa' mo leto spredvidenih 32 nruUJ* nov dinarjev za potrebe socialnih služb itd.
Oglasilo se je več govornikom ki so poudarili posamezne dejavnosti n potrebe socialne slu2' be. Zatem so odobrili celot"1 program ki bo kot napotilo Za sestavljanje načrta o razvoj*1 socialne službe za prihodnje l0 naslednjih let.
Naslednji zelo važen odlok 0 minimalnih agrotehničnih U^TC] pih, ki je prvi tak ukrep nie našimi občinami na Gorenjskem-je bil prav tako deležen živahr>e razprave.  Pri tem odloku Sr za to, da na organiziran načm omogočimo tudi individualnem proizvajalcu do večjih pridelko^ Seveda z uporabo ustrezne me^ hanizacije,  s   pravilnim &n°^, njem itd. Za letos je s tem oaf lokom zajeto samo 50 ha povrs» na območju kmetijske zadrug Cerklje. Bil je predlog da zajeli  celo 340 ha,  toda zar pomanjkanja mehanizacije
bi adi le-za-
tos še ni moč. S pogodbami druga zagotavlja najnižji pride? lek 3000 kg zrna na ha in hkrat tudi vso tehnično in strokov" pomoč. Od 127 individuaim" kmetovalcev, ki so zajeti s tem površinami, jih je že 70 skH'n> ^ pogodbe. Setev na teh površina je žc skoraj končana.
Prihodnje leto je predviden«* da bodo uvedli podobne ukrep tudi   za   pridelovanje krm"1 rastlin in krompirja.
K. M-
Duplica: 24. septembra ameriški barvni  film VISOKI JEZ-
Jeseniec »PLAVZ«: 24. in 25. DEC, predstave ob 20. uri, 25. septembra francoski film KRAD- septembra isti film, predstave LJIVEC DRAGULJEV ob 16., 18. in 20. uri
DOPISNI TEČAJ
za nemško korespondenco v obliki učnih pisem. Udeleženci tečaja se bodo med tečajem seznanili z osnovnimi principi nemške poslovne korespondence. Samostojno izvršene naloge in vzorna učna pisma jim bodo pozneje omogočila izvrševanje teh poslov. V okviru tečaja bomo nudili tudi potreben jezikovni pouk, tako da bo ta tečaj dostopen vsakemu interesentu, ki razpolaga v.saj z osnovnim znanjem jezika. Po zaključku tečaja dobi vsak redni udeleženec na podlagi pismenih izpitnih nalog potrebno potrdilo.
Tečaj bo od 20. oktobra 1960 do 30. aprila 1961. Zaradi velikega zanimanja smo preložili rok za prijava na 15. oktober 1960. Cena tečaju z vsem učnim gradivom 9500 din, plačljivo tudi v štirih obrokih. Prijave sprejemamo do 15. oktobra 1960, pismeno ali telefonično na upravi podjetja »Organizator — ekonomski servis« Ljubljana, Titova 33, p. p. 476 - IX. telefon 31-416.
OGLED ZAGREBŠKEGA VELESEJM A
Jesenice - V sredo, 21. 6^ tembra, je Tehnična srednja * la na Jesenicah organizirala svoje dijake ekskurzijo v *f greb, kjer so si ogledali tr* c ( na ini velesejem. Do razsta nih artiklov v vseh pa vil J0*11 ' predvsem pa v onih, ki Prika.L, jejo napredek sodobne tehm J" so pokazali dijaki izredno za manje.
U-
TKI IZ TRŽIČA
dn1'
Na zadnji seji strelske zine v Tržiču, ki sta ji P1"1^ stvovala tudi predsednik ^^li
RTV Ljubljana priredi v soboto, 24. septembra ob 17. in 20.30. uri na Gospodarskem razstavišču
„Večer zabavnih melodij in popevk"
na katerem bo nastopila poleg drugih tudi ena najbolj Znanih italijanskih pevk NILLA PIZZI. Vstopnice eo v prodaji od ponedeljka, 19. seplembra dalje na Gospodarskem razstavišču od 8. do 12. in od 14. do 19. ure.
Popoldanska predstava je namenjena predvsem poda* želju. Vstopnice po znižanih cenah lahko rezervirate na taleJon 31-324.
Na željo številnih interesentov svojih poslovnih partnerjev, priredi »Organizator — ekonomski servis« Ljubljana, Titova 33, v okviru svojega oddelka za strokovno vzgojo
kietar OSO Kranj, Rajko in Anton Prostor, so mod «^ gim sklenili, da bodo v T^'jjj v prihodnjem mesecu ustano občinski strelski odbor.
Nedavno tega eo v Križa" fjjjj Tržiču sklenili, da bodo U^JJj. Vili svojo Strelsko družin*' gC ciativnl odbor bo pripravil potrebno, da bodo lahko u's novni občni zbor sklicali &e ^ nee tega meseca. Sklenili e°' $ bodo  kar  najtesneje sodd0 ^ I od: meo J I.A in da bodo, ie m Iti  l<>    .sporazumeli,    uiieli yi skupaj  vaje in  tekmovanji ^ Križah so se že sedaj ukvarJ .s strela tvom, toda neorga*"*^, no in v manjši obliki kot * cija pri Partizanu.
Tr/.i.ška .strelska družina Je
trden .st toLiv.i pripravil*
lil«>
množično strelsko tekmov*"^
ki  poteka  že v<\s teden. D*1^
v soboto, 24. septembra, P" yj tlovaerui   razdelitev nagr*đ nato za najboljše še zabavi-
GORENJSKI
SOBOTA, 24. septembra 1960
KULTURA IN PROSVJETA
Za Zaključek Ob razstavi akademskega slikarja Rudija Gaberca
Ozonskih prireditev iz^,^A7^        • _    _  • ^^A7^^;-
na Biedu    Kar govorim jaz - naj govorijo
^ torek zvečer so zadnjikrat sezoni blejskih prireditev go-j'ovali v Kazini na Bledu Jese-catli, člani ansambla tamkaj-fsnie Svobode. To pot si je pri-eaitev narodnih plesov in pes-1 ogledalo  precejšnje število
tudi moje slike
»Ne maram dvoličnosti, zato ju sem bil sprejet za asistenta veško strelsko lino gradu Ka-želim,  da  moje slike  govorijo  na Akademiji v Beogradu, kar  men na grobišče talcev v Be-
skor,
aJ izključno tujih gostov, ki
bilo
Se na Bledu. Vendar pa je  kijučje, da
isto, kot govorim jaz,« tako mi je rekel tovariš Gaberc ob koncu najinega razgovora in ni na-
ze opaziti, da je gostov na bo
sem prav
temi
[ eau čedalje  manj  in da , °šnja turistična sezona kma u sključena.
T°rkovo
nov
gostovanje Jeseniča-
ne bilo zadnje pred sezon-
sem še danes.-« gunjah. Kaj še lahko poveste o
>->Štiri leta je že, kar ste kon- tej sliki?« čali študij, kako to, da prvič     »Ce hočemo, da bo umetnost
razstavljate?-« res  umetnost,   ne  sme  biti v
»Smatral sem, da mi je po- službi  propagande,  zato se vsi
trebno vsaj štiri leta intenziv- umetniki   zelo   neradi lotevajo
nega  dela  pred  razstavo.  Ne- takih tem. Vseeno sem poizku-
ljenje je dal osnovni motiv sli-  redko se dogaja, da hočejo sli- sil. Na splošno velja, da je na-
kam, ki ga je opaziti na vseh  karji prehitro razstavljati in se še kraje izredno težko slikati,
razstavljenih delih — oljnih sli-  zaradi prevelikega dela hitro iz- ker so prenapolnjeni z lepoto,
živijo in obnemorejo kot ustvar- ki je bila že neštetokrat zlorab-jalci.« ljena in zato slike kaj rade iz-»Kaj vas vodi pri ustvarja- zvenijo kičasto (na primer konju?« zolec ali kmečka hiša). Zato sem
njegovimi besedami začela zapiske z razgovora. Zrel in resen ustvarjalcev pogled na živ-
klr* občinstvom na Bledu. Za k*h
s* dosedanje nastope Jeseniča- Po ogledu slik sem lahko ta-"0v Je bilo med gosti na Bledu k°J ugotovila, da je njihov precejšnje zanimanje. Tudi zad- težni del iz Begunj in okolice. •I1 nastop je občinstvo v Kazi- — »Gotovo imate za to tehten J 2 zadovoljstvom pozdravljalo, vzrok?« sem povprašala tovari-" Jeseničani so se predstavili ša Gaberca.
Danes zvečer bo v kranjskem »Storžiču«  premiera jugoslovanskega filma »Kočija sanj«
Važno mi je predvsem to, kaj  hotel gledati svojo vas s poseb-bodo slike ljudem povedale, za-  nega aspekta in so motivi do- (
FILMI, KI JIH GLEDAMO
to slikam tako, da sem jim do- kaj novi.«
8 številnimi ljudskimi plesi iz »Veš,  poet,  svoj  dolg...  če stopen. Slikam kar doživljam in »Na svetu je bilo in je nešte-
raZnih   krajev   Jugoslavije   ob uporabim   Zupančičeve   besede, kar vidim. Najlepša lastnost, ki to slikarjev. Ali mislite, da je
j^remljavi instrumentalnega or- Rojen sem bil v Begunjah, tu jo ima lahko umetnik, se mi zdi mogoče samo enega od njih iz-
,estra. Nekaj domačih napevov sem  preživel rano mladost,  tu iskrenost.   Sam   si   ne   iščem ločiti in postaviti na prvo me-
^ zaigral   tudi   instrumentalni sem bil tudi kot partizan. Za- vzornikov, pač pa spoštujem in sto.   Tu   mislim   predvsem na
. intet, pevci pa so zapeli več lostno   zgodovino   tega   kraja cenim   tradicijo.   —   Abstraktni Picassa.«
^Soslovanskih narodnih in Av- sem tako sam preživljal in tem umetniki   radi   poudarjajo,   da »Picasso je izredno iznajdljiv
^nikovih pesmi. Med plesi je vtisom  iz  mladosti  ne  morem so izraz današnjega časa, toda in uspel je, da v sebi izkoristi
očinstvu  posebno  ugajal  šip- pobegniti, pa jih tako želim tu- menim, da v imenu časa lah- in   združi   dosežke preteklosti,
j^ski   svatovski   ples, " šaljivo di slikarsko obdelati. Iz Begnje- ko nastopa le tisti, ki ta čas res atsko kolo in plesi iz Vojvo- ga in okolice sem naslikal pri- doživlja, to je pa lahko abstra-
e- Zelo ubrano ter uspešno  bližno 60 olj. Svojo prvo raz- hist prav tako kot realist.<
stavo sem zato želel prav tu prirediti in hvaležen sem upravi Muzeja, da mi je to omogočila.
»Kje se je začela vaša slikarska pot?«
»Po precej burnem življenju, saj sem obiskoval 6. razred gim-
►Kateri slikarski smeri pripadate?«
»Predvsem bi bil rad slikar -umetnik, sam se nisem opredelil za nobeno smer.«
»Gotovo so vam neke od slik najbolj pri srcu?«
»Na   počitnice   prihajam psi-
jim da osebno noto in- tako postane velik. Sel je skozi razne faze razvoja in vedno ustvaril zares vredna dela, zato ga je treba ceniti kot velikega slikarja.
Za uspeh umetnosti je prav gotovo najvažnejša moralna podpora in pozornost soljudi. — Presenetil me je uspeh kranjskega  Muzeja,  ki  je s svojim
)e Vstopil tudi vokalni kvartet jb
Mladi kranjski glasbeniki že drugič na Bledu
pretekli četrtek zvečer je v
J^ini ^ Biciju na povabilo TD kot oficir JLA, kar sem bil do najbolj  zadovoljen, ker
Jj t()vala Glasbena šola iz Kra- leta 1951. V centralnem domu največji meri odraz mojih raz
30^ ^a koncertu  je sodeloval JLA v Beogradu sem se vpisal položenj in po mojem likovno pravilno vrednotenje^ slik
driski orkester in 6 solistov v likovni krožek in že po treh manjvrednejše.
VELIKE DRUŽINE sirovino francoske kinemato-
V prvem poglavju Manife- grafije. Film zaradi svoje iz-
sta    Komunistične    partije, razito hladne pripovedi o tem
kjer govorita Marx in Engels brezvestnem svetu še toliko
o odnosih med proletarci in bolj pritegne. Jean Gabin pa
kapitalisti pravita med dru- je v filmu ustvaril nepoza-
gim tudi naslednje: ... kjer ben lik, ki morda celo izsto-
je buržoazija prišla na   ob- pa iz njegovega albuma že
last (z besedo buržuazija je tako ali tako odličnih kre-
tu mišljen  razred   sodobnih acij. J. K.
kapitalistov) ... ni pustila med človekom in človekom nobene vezi razen golega interesa brezčutnega plačila v gotoviti ... osebno dostojan-
PRFOKS Na povsem drugačen, komedijski    način obravnava morda nič manj važen problem   sodobnega zahodnega
nazije, ko se je pričela vojna,   hično utrujen in v samoti so-  programom veliko pripomogel k
ki me je potegnila na prisilno tesk, skal, sem našel samega sedelo v Avstrijo, kjer sem uspel be in zdi se mi, da so mi te maturirati, pobegnil sem v par- oblike izredno blizu in humane, tizane   in  osvoboditev   dočakal  S slikami iz soteske sem sam
so v
vzgoji ljudi, kar se vidi že po tem, kako ti pristopajo k slikam samim. Posebno razveseljivo je število mladine, ki neorganizirano obiskuje razstave in se tako sama usposablja za
s ,razredov za violino, klavir in mesecih naredil sprejemni iz-Petje. Program je bil zelo pit na Akademiji za likovno Slx r obsegal je skladbe kla- umetnost. Po končanem študi-rj|jt?!11 in sodobnih skladateljev. J 1T1stvo, ki je napolnilo dvo-ty 0 v Kazini, je bilo z izvajanj m mladih glasbenikov zelo ^^oljno in jih je po vsaki Hj^1 Programa nagradilo z moč-
»Sami ste mi obrnili pozornost na vsebinsko zelo bogato sliko  —  pogled  skozi srednje-
bij0 aPlavzom. To gostovanje je rV ^e^nJi sezoni že drugo, (j: , ,Iedu pa so izrazili željo, da
Pr,
ratkem spet gostovali. Po-inozemski gostje so bili ločeni
Bled je primeren kraj tudi za priredit večjega obsega
in   navdušeni nad
»Kakšen je izgled za umetnost v bodočnosti?«
»Umetnost bo toliko časa, kot bodo zdravi ljudje s svojo miselnostjo. Življenje se mehanizira, prav v bodočnosti, v tempu silnega razvoja tehnike in znanosti bo imela umetnost posebno mesto. Za življenje še zdaleč ni dovolj samo telesno udobje, ki ga da komfort, ker ne zadostuje za popolno srečo. Emocionalna stran življenja je bila vedno važna, pa bo tudi v prihodnje. Sreča je prav v odnosih med ljudmi in ravno v
Blejski jazz festival je bila v Na festivalu je nastopalo bli-
znim izvajanji orkestra, ki letošnji  sezoni  nedvomno  naj- zu 100 izvajalcev iz vseh večjih tem smislu igra umetnost veli-
q Javljajo mladi glasbeniki,  večja prireditev na Bledu, saj krajev v državi. — Razumljivo, ko vlogo, ker je splošna in in-
sbena  šola   bo  v  nedeljo  si jo je v štirih dneh ogledalo da   organizacijske   priprave   in ternacionalna.«
"»a  šola bo
'ala v Avstriji, v kratkem več tisoč ljudi, domačinov in izvedba takšne prireditve ni ^Ulo° k° odzvala povabilom v tujcev. Dva koncerta, v četrtek lahka stvar. Poseben organiza-&ei j1T1 Novo Gorico. Tja bo od- in zadnjega v nedeljo je sne- cijski odbor ob tesni podpori M . instrumentalni ansam- mala ljubljanska televizija, ob- blejskega turističnega društva no j -ima na programu zabav- činstvu pa sta ju prenašala tu- pa je to delo dobro opravil, saj ljudsko glasbo. di zagrebška in beograjska tele-  se je festival odvijal brez za-
-ča     vizija. stojev in večjih težav.
No, prav letošnji jazz festival je potrdil dejstvo, da je Bled zelo primeren kraj tudi za prireditve večjega obsega, torej ne samo za športne, ampak tudi za kulturnoumetniške, glasbene revije, zabavne in podob-
Metka Sosič
stvo je pretopila v menjalno sveta nemški film PRFOKS. vrednost.« Film francoskega Vendar pa ni tako uspel, ta-režiserja Menysa de la Pa- ko dojemljiv, predvsem pa ne terllierea po romanu Maurica tako dosleden v obravnava-Druona je podoba tega brez- nju svaje snovi — huligan-čutnega sveta, kjer ni več stva — kakor smo to lahko nikakršnega prostora za srce ugotovili pri prejšnjem fil-in je denarnica celo vstopni- mu. Po dokaj uspelem začet-ca med vrhove znanstvenega ku in zapletu, v katerem je in umetniškega sveta. V tem predvsem dobro začrtan ti-svetu se na robovih bankov- pično šolniški korektni profe-cev ne srečujeta samo oče in sor, dosti jasno označeni in sin, ampak vsa ta velika dru- obsojeni pa so tudi huligani žina, ki si je skozi stoletja z njegovega razreda, se film s brezvestnim eksploatiranjem skonstruirani m in nepreprič-najbednejših uspela priboriti ljivim preobratom, ki ga je najvidnejša mesta v družbi, zahtevala komedijska koncep-Med njimi ni niti ene svetle cija dela, v razpletu razvije osebe. Pač — morda bi bil to proti pretirano in neuteme-(do neke mere) sin Francois ljeno optimističnemu zaključ-— toda tudi njega je treba ku, ali točneje happy endu. naučiti gledati družino, de- Zaradi tega film pristane lavce, prijatelje skozi ban- nekje na povprečju, je pred-kovce... Toda včasih tudi vsem v drugem delu močno lutke po svoje zaplešejo ... skonstruiran in prisiljen in Tako odkritosrčne filmske nas zato ne zadovolji. Vlogo izpovedi so redke in če k ten- profesorja je zelo dobro po-denci prištejemo še imena dal Heinz Riihmann (zanjo je kakor so Jean Gabin, Pierre dobil lani Lubitschevo na-Brasseur, Jean Desaillv lahf grado), medtem ko se med ko brez kakršnega koli pre- dijaki ni nobeden posebno mišljanja trdimo, da smo se vidno uveljavil s svojo igro. tokrat srečali z izredno moj- -do
J
občinski ljudski ODBOR V železnikih bi honorarno zaposlil
Upokojene učitelje
Qa naslednjih osnovnih šolah: L Marlinj vrh - 1 učitelj
2. Sorica - 2 učitelja
3. Lenart — 1 učitelj
4. Bukovščica - 1 učitelj
Učitelji bi prejemali za svoje delo honorar v višini °^novne plače odgovarjajočega plačilnega razreda in polo-glne plače, posebni dodatek za težko mesto od 3000 do ,      dinarjev, brezplačno stanovanje in kurjavo ter dodat-e> kakršne terja organizacija pouka.
Na vseh omenjenih šolah je opremljeno družinsko sta-n°vanje. — Interesenti naj se takoj osebno ali pismeno obrnejo na ObLO Železniki.
Občinski ljudski odbor Železniki
Na pragu nove sezone
v Cufarjevem gledališču na Jesenicah
Priprave   za   novo  sezono  v ne nazadnje tudi njih kvaliteta, lom pa v amaterskih pogojih rte
no.   Občinstva  je  v   sezonskih  Cufarjevem gledališču na Jese-     Ob   vsem   tem   si   gledališče more nuditi umetniških gledali-
mesoci h   tamkaj   dovolj,   tudi  nicah so že v polnem teku. V obeta zagotoviti še večje število ških dosežkov poklicnih hiš, j$x>
kraj sam je glede na prirodne  minulih letih  se  je gledališka ljubiteljev gledališke umetnosti katerih  ima  vso  pravico prav
lepote in lego, saj so prometne  sezona  začela  dokaj   pozno,  v in se v še večji meri vključiti jeseniški delovni človek,
zveze možne na vse kraje, do-  sredini  novembra,  letos pa  je v splošno kulturno in estetsko     Z   letošnjo   otvoritveno pre-
kaj   primeren.    Dvorana  sama začetek nove sezone predviden vzgojo delovnega človeka. V6e miero bo Cufarjevo gledališče
pa, čeravno je prostorna, poseb-  že v sredini oktobra. Vaje za te večje in obsežnejše   naloge na Jesenicah tiho proslavilo tu-
klasično   komedijo   W. Shakes- gledališča  bodo  seveda  terjale di   petnajstletnico   obstoja jM
peare »Sen kresne noči« so že tudi večje nazore celotnega gle- dela. Številke, 116 premier, 1U55
v polnem teku,  pa tudi Mla- dališkega   kolektiva,   z   večjim predstav in nekaj manj kot 401
dinski oder se skrbno priprav- obiskom in s tem vstopnino, pa tisoč obiskovalcev v petnajstih
lja  na   uprizoritev   Gorinškove bi se pokrili tudi večji materi- letih, povedo dovolj, ne pa vse-
pravljlce »Silni  bič«.    Letošnji alni izdatki. Zelo visoki stroški ga.    Koliko    vaj, žrtvovanega
program   predvideva   v   sezoni prevozov narekujejo v novi se- prostega časa,  sobot in nedelj
1960 61 kar deset premier, to je zoni občutno zmanjšanje gosto- precejšnjega števila gledaliških
sedem za odrasle, tri pa za mla- vanj na številnih odrih, kjer je intuziastov,  koliko  upanj, pri-
no če odprejo še stranske prostore in balkon, je že skoraj premajhna. Z adaptacijami bi jo bilo celo moč povečati, vendar pa v perspektivnem razvoju turizma na Bledu predvidevajo gradnjo nove dvorane.
Za potrebe domače kulturno-prosvetne dejavnosti pa je se
^Rgovsko gostinsko podjetji:
»Delikatesa" Kranj
8pr<Ume takoj
1. 2 kuharici
2. 1 natakarja
3. snažilko
p°go.!i:
ft   Pod 1. hamostojna kuharica, kvalificirana z vsaj 5 let akso hotel, kuhinje ali samostojna kuharica, polkvalifi-»rana z 8 let prakse hotelske kuhinje;
Pod 2. kvalificiran gostinski delavec.
Pismene ponudbo z življenjepisom poslati  takoj na Dr«v0 podjetja.
danja   dvorana   Kazina   dokaj  dino v okviru Mladinskega odra.  bilo doslej Cufarjevo gledališče  čakovanj, pa tudi razočaranj in neprimerna, saj je ni moč kuriti, razen tega pa je zelo velika   in   tudi   nima primernega odra. jb
Mladinsko gledališče v Kranju
Prešernovo gledališče v Kranju snuje v okviru dramske sekcije »Svoboda«, Mladinsko gledališče. Potreba po ustanovit-
Ze omenjenima deloma bodo še zmerom zelo dobrodošel gost. — obupa je  skritih  v teh števii-
do Novega leta sledile nasled- Problem teh — kulture in raz- kah vedo samo tisti, ki so jih
nje premiere: drama Gow-d'Us- vedrila    željnih    krajev  —  bo kovali.   Bodi  kakorkoli  že, te
seua »Globoko so korenine«, ki ostal odprt, za njegovo rešitev številke so tudi porok za nadalj-
obravnava rasistični problem v pa bi bilo morda prav zaintere- nje še uspešnejše delo in pri-
Ameriki, duhovita komedija, ki sirati prizadete občine, ki naj znanje ne samo gledališčnikorn,
smeši   psihopatsko   obsedenost bi skušale pokriti vsaj del stro- temveč   tudi   občinskim foru-
zahodnega    sveta    »Namišljeni škov gostovanj v krajih na nji- mom za vso materialno in mD-
zdravnik«,  mladinska  igra  M. hovem teritoriju.  Problem zase ralno pomoč. Obenem pa je tu»
Stanteta »Kekec« in za Silve- so   tudi   gostovanja   poklicnih di priznanje publiki, ki zvesta
strov večer renesančna komedi- gledaliških hiš na Jesenicah, ki spremlja    napore gledaliških
ja Machiavellija »Mandragola«. so zaradi oddaljenosti odrezane amaterjev na Jesenicah in zna
Torej  v  prvi   polovici   sezone od   umetniških   dosežkov  ljub- ceniti   njihovo požrtvovalnost,
kar šest premier, ostale štiri do ljanske   Drame   ali   Mestnega Želeti bi  bilo,  da  tako ostane
vi le-1<- pOKI    la zaradi  konca sezone pa bodo izbrane gledališča. Sredstva, ki jih n. pr. tudi v naprej,
nujneisti izpopolnit ve vrzeli, ki je l7 okvirnega repertoarja s po- sindikalni odbori trosijo za ko-     In za konec še star refren:
nastala med dramsko sekcijo in sebnim ozirom na proslavo 20. lektivne obiske, običajno pred- stoli   v   dvorani   in centralna
podmladkom  pri  dramski  sek- obletnice ljudske revolucije in vsem cirkusa v Ljubljani, bi se kurjava! Ne samo za gledališče,
ciji, ki že obstoja. Rast članov roVij0 amaterskih družin Slove- dala bolje izkoristiti, čeprav se- temveč za vso družbeno skup-
od Podmladka preko mlad;n.sk<-  mje ter revijo mladinskih odrov veda ne gre podcenjevati tudi nost Jesenic, saj je gledališka
ga gledališča do dramske sekcije Slovenije pomladi leta 1961. - potrebe po zgolj razvedrilu na- dvorana edina na Jesenicah In
bo   tako   kontinuirana   in   bo Predvideni razgovori z abonenti menjenih prireditvah. Toda ob se je poslužujejo prav vsi. Na>-
vsekakor  pripomogla  k  prido- jn gledališko publiko naj bi tu- dejstvu,  da  v vseh petnajstih skromnejša oprema skromne so»
bitvi zares sposobnih gledaliških di prispevali k izboljšanju re- letih po vojni število gostovanj bice je vsaj trden stol, na ka-
amaterjev. Zato naj se vsi mla- pertoarne    politike    gledališča, poklicnih odrov na Jesenicah ne terega se lahko brez skrbi use-
dinci in mladinke od 16. do 24. obenem   pa   tudi   predstavljali presega števila deset, se je že deš in v zimskih mesecih vsaj
leta, ki čutijo ljubezen in spo- tesnejšo vez med gledališčem in vredno zamisliti. Cufarjevo gle- zadosten vir toplote. In vsaj to
sobnost   do  dramske   uletnosti,  gledalci pri urejanju vrste pro- dališče ne razpolaga s sredstvi, je nujno za sleherno dvoranoj
zgla.se v Prešernovem gledališču blemov, kot so abonmaji, gosto- ki bi zagotovila taka gostova- Upajmo, da se ta refren ne bH
do 30. septembra. vanja, organizacija predstav in nja, s še tako požrtvovalnim de- več predolgo ponavljal. -nj
GORENJSKE
SOBOTA, 24. septembra 19M
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30.
NEDELJA, 25. septembra
6.00 Z domačimi napevi v
nedeljsko jutro 6.40 Prireditve dneva 6.45 Vedri zvoki 7.15 Igrajo godbe na pihala 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Iz albuma otroških
pesmi 8.55 Z zabavno glasbo
v novi teden 9.45 Ljudske pesmi raznih
. narodov 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Majhna orkestralna
matineja 11.00 Izbrali smo za vas 11.30 Sodobno zdravljenje
TBC bolnikov 12.00 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna
glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Igrajo Beneški fantje 15.45 Praznik v ruski vasi 16.00 Melodije, kot so vam všeč
17.00 Sport in glasba
19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba
20.05 Glasbeni variete
21.00 Športna poročila
21.10 Prvi koncert za klavir in orkester
22.15 Ples ob radijskem sprejemniku
23.10 Koktajl pred polnočjo
23.50 Prijeten počitek
PONEDELJEK, 26. septembra
5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame
8.05 Poje Nat »King« Cole 8.20 Za otroke
9.00 Od Haydna do Cajkov- . skega
10.10 Za ljubitelje sodobnih popevk in ritmov
11.00 Štirje odlomki iz Cile-ove opere Adriana Lecouvreur
11.15 Naš podlistek
11.35 Majhen solistični koncert harfistke Lučke Kuret
12.00 Veselo skozi vas . . .
12.15 Kmetijski nasveti —
ing. Jože Sparing — Letošnje napake v agrotehniki pšenice
12.25 Zabaven opoldanski spored
13.15 Obvestila in zabavna
glasba 13.30 Jesenski motivi
narodne pesmi 14.00 Domovina, simfonija
v enem stavku 14.35 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna
glasba 15.40 »Med Brice« 16.00 Naši popotniki na
tujem
16.20 Veliki zabavni orkestri 16.40 Sopranistka Tatjana'"'
Hoškova 17.10 Šoferjem na pot 18.00 Operne melodije 18.40 Kulturni globus 19.00 Obvestila, reklame in
zabavna glasba 20.00 Trikrat deset 20.30 Simfonični koncert 22.15 Iz naših studiov 23.10 Nočni akordi 23.50 Prijeten počitek
rn
U
L D
TOREK,
27. septembra
5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame
8.05 Iberia, simfonična suita 8.35 Operetni zvoki 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo
9.25 Poje Mariborski ženski vokalni kvintet 9.45 Popularne skladbe za violino igra Uroš Pre-voršek 10.10 Ura za optimiste 11.25 V tričetrtinskem taktu 11.30 Slike z razstave 12.00 Pesmi dobre volje 12.15 Kmetijski  nasveti — ing. Mitja Cerne: Smo-larjenje 12.25 Klavir v ritmu 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja
OD NEDELJE, 25. SEPTEMBRA DO SOBOTE, 1. OKTOBRA
13.15 Obvestila in zabavna
glasba 13.30 Poj o naši pevci 14.05 Radijska šola za višjo
stopnjo 14.35 Igramo za vas 15.15 Reklame in zabavna
glasba
15.40 Radijski tečaj za foto-
amaterje 15.45 Lokoviška polka in
druge domače 16.00 Listi iz domače književnosti 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Melodije raznih dežel 18.00 Zanimivosti iz znanosti
in tehnike 18.15 Parada plošč 18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Poje pevski zbor
»Branko Krsmanovič« iz Beograda 20.30 Radijska igra 21.45 Igra orkester Slovenske filharmonije 22.15 Spomini na Kurta VVeilla
23.10 Nočni komorni koncert del Danila Svare
SREDA, 28. septembra
5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Poje zbor Slovenske
filharmonije 8.30 Europa ekspress 9.00 Radi bi vas zabavali 10.40 Arije in dvospevi 11.00 Glasbene razglednice 11.30 Družina in dom 11.40 Serenada za godala 12.00 Polke, valčki in koračnice Silva Tamšeta 12.15 Kmetijski nasveti — Cirila Bambič: Pomen toplega obroka za šolskega otroka 12.25 Pet pevcev — pet popevk
12.40 Pet minut za novo pesmico
13.15 Obvestila in zabavna
glasba 13.30 Klavirske skladbe 13.50 Zabavni orkester RTV
Beograd 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Zapeljivec, simfonična
pesnitev 15.15 Reklame, obvestila in
zabavna glasba 15.40 Priljubljeni pevci jugoslovanske zabavne glasbe
16.00 Novost na knjižni polici
16.20 Koncert po željah 17.10 Deset minut iz naše
beležnice 17.20 Parada plošč 18.00 Kultuna kronika 18.20 .Štiri skladbe za violino
in klavir 18.45 Radijska univerza 19.00 Obvestila, reklame in
zabavna glasba 20.00 Opera Trubadur 23.10 Za ljubitelje sodobnih
popevk in ritmov 23.55 Prijeten počitek
Četrtek,
29. septembra
5.00  Dobro jutro 5.10 N^kai domačih 6.30 Reklame 8.05 Rapsodija 8.25 Na.si glasbeni uspehi
v preteklem letu 8.55 Radijska šola za višjo
stopnjo 9.25 Od tanga do rumbe 10.10 Med lepimi melodijami 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Slovqnske narodne pesmi
12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ciril Remic: Motorna ročna žaga in vitlo
12.25 Zabaven opoldanski snored
13.15 Obvestila in zabavna glasba
13.30 igra Mariborski godalni
ansambel 13.50 Glasba za razvedrilo 14.35 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna
glasba
15.40 Radijski tečaj za fotoamater je 16.00 Iz svetovne književnosti 15.45 Ciganske pesmi
16.20 Parada plošč
17.10 Petdeset minut turizma in glasbe
18.00 Iz oper Richarda Wag-nerja
18.30 Športni tednik
19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
20.50 Kralj Ojdipus - literarna oddaja
21.30 Daljni ljubici
22.15 Plesna glasba iz vsega
sveta 23.10 Nočni koncert
PETEK, 30. septembra
5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Orkestralni operni
odlomki 8.30 Za vsakogar nekaj 9.00 Glasbeni variete 10.10 Samospevi jugoslovanskih skladateljev 10.40 Zvočna mavrica 11.00 Za prijetno dopoldne igra trio Slavka Avse-nika
11.15 Naš podlistek 11.35 Simfonija št. 102 12.00 Dobra volja je najbolja . . . 12.15 Kmetijski nasveti — Rozika Zigon: Otroška obutev 12.25 Majhni zabavni ansambli
12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja
13.15 Obvestila in zabavna glasba
13.30 Melodije po vašem okusu
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo
14.35 Operne arije poje Maria Callas
15.15 Reklame in zabavna
glasba 15.40 Zborovske skladbe
Emila Adamiča 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 14 preludijev 16.40 Od popevke do popevke 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Popoldanski koncert 18.00 Na balalajko igra Rus
Leonid Vladimirov 18.15 Trio Andreja Blu-
mauerja 18.30 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila, reklame in
zabavna glasba 20.00 Pesmi Poljske 20.15 Tedenski zunanjepolitični' pregled 22.15 Mladim plesalcem 23.10 V ritmu današnjih dni 23.55 Prijeten počitek
SOBOTA, 1. oktobra
5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Italijanska pevka Miranda Martino 8.20 Klavirske skladbe
Edvarda Gricga 8.40 Zumberške narodne 8.55 Radijska šola za nižjo
stopnjo 9.25 Za prijetno razvedrilo 10.10 Od tu in tam 11.30 Pionirski tednik 11.50 Zabavni orkester RTV
Ljubljana 12.00 Po širni Makedoniji 12.15 Kmetijski nasveti —
Jože Kregar: Vrt v oktobru
12.25 Zabaven opoldanski spored
12.45 Koncert za violino in
orkester 13.15 Obvestila in zabavna
glasba
13.30 Z domačimi ansambli in pevci v sobotno popoldne
13.50 Iz opernega sveta
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
15.15 Reklame in zabavna glasba
15.40 Amerikance v Parizu 16.00 Na platnu smo videli 16.20 Z melodijami čez kontinente
16.45 Iz najnovejšega repertoarja Jugotona Armenije
17.10 Pesmi in plesi iz
17.25 Parada plošč
18.00 Poje moški komorni zbor iz Celja
18.45 Okno v svet
18.20 Zvočni kaleidoskop
19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba
20.00 Pojdmo na Štajersko ...
20.25 Sobotni mozaik
22.15 Oddaja za naše izseljence
23.10 Zaplešimo še enkrat
NEDELJA, 25. SEPTEMBRA
9.30 Kmetijska oddaja 10.00 TV film o Lesie 16.15 Prenos športnega dogodka
20.00 Sedem dni
20.30 Kronika o siromašnih
ljubimnic, celovečerni
italijanski film
PONEDELJEK, 26. SEPT.
19.00 Televizijski pregled 19.15 Televizijska pošta 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled
20.30 Celovečerni film
TOREK, 27. SEPTEMBRA
20.50 Dalje prenos sporeda italijanske televizije
SREDA, 28. SEPTEMBRA
18.00 Sestanek ob šestih
18.30 Svet v znamkah
19.00 Cas, ljudje in dogodki — reportaža
20.00 TV dnevnik
20.15 TV helikopter - reklamna oddaja
20.30 Mladi pevci pred mikrofonom
21.30 Portreti in srečanja -kulturna oddaja
ČETRTEK, 29. SEPTEMBRA
18.00 Mladinsko tekmovanje 18.30 Mister George, televizijski film iz serije Inter-pol
19.00 Atomska energija
19.30 T V obzornik
20.00 TV dnetnik
20.17 Dokumentarni film
20.30 Daphie in Chloe, prenos baleta iz ljubljanskega opernega gledališča
PETEK, 30. SEPTEMBRA
20.00 TV dnevnik 20.15 Mikrofon je vaš
SOBOTA, 1. OKTOBRA
18.00 Krešo Kolman: Moj prvi polet — oddaja za mladino
20.00 TV dnevnik
20.20 TV reklame
20.30 Servisna postaja — zabavna oddaja
21.30 Serijski film
Pred nedavnim se je vrnil v vas Paulestre v Franciji po 37-letni odsotnosti Noel Espiot, ki jc bil leta 1923 obsojen pred sodiščem v Nimmesu zaradi tatvine na 8 let strogega zapora. V vasi je ostalo le malo ljudi, ki se ga še spominjajo, vendar so vsi, kii so preživeli burna desetletja odsotnosti svojega rojaka, trdno prepričani, da je bil nedolžno obsojen.
Potem, ko je preživel dve leti kot jetnik na otoku Re, so ga premestili v Cavenne. Ogorčen zaradi nečloveškega postopanja z jetniki v tej koloniji izgnancev, je Espiot organiziral beg in nekega dne pobegnil s sedmimi drugimi kaznjenci. Begunci so se v pirogi spustili vzdolž po valovih Orinoka in preden so prispeli v Venezuelo, so prebili nekaj mesecev med Indijanci, ki pred njimi še nikdar niso videli belih ljudi.
Venezuelske oblasti so takoj zaprle begunce, ki niso imeli dokumentov in zaprli so jih najprej v zapor Guari, nato pa v zloglasno taborišče diktatorja Gomeza. V tem taborišču, kjer ipfej v zapor Guavani, nato pa v tisoč zapornikov in kriminalcev, je bilo interniranih več deset tropskim soncem za prgišče hrano. Ljudje so umirali v tisočih.
Ko je pretrpel nekaj let tega
Reaktor RA za 6,5/10 MVV. Maketa reaktorja, ki deluje v v.inC'nilJ bila razstavljena na Beograjskem sejmu tehnike in je priteS slehernega obiskovalca.
Vojni zločinec -
konzul v Honkongu
Poljsko vrhovno tožilstvo za odkrivanje hitlerjevskih zločinov je doslej objavilo 11 ton biltenov, ki vsebujejo dokazni material o hitlerjevskih zločinih v Poljski. V kartoteki komisije je registriranih okrog 12.000 zločinov. Doslej je Poljski izročenih, a tudi obsojenih, vsega skupaj okrog 2000 zločincev. V zadnjem času so jih, res, zaprli nekaj v Zahodni Nemčiji.
Dokumenti omenjene komisije govorijo tudi o zločincih, ki so na svobodi. Eden izmed njih je Heinz Rheinefahrt — bivši SS-gruppenfiihrer, le-ta je po nalogu Himmlerja prvi prispel s svojim policijskim oddelkom iz Poznanja, da bi sodeloval pri zadušitvi varšavskega upora. Pod njegovim neposrednim vodstvom so bili izvršeni v predmestju Vola množični pokolji. Po bolnišnicah so pobili zdravnike in bolniško osebje. Danes je Rhein-fahrt župan v VVestcrlandu, na otoku Solt v Zahodni Nemčiji.
Otto Brautigam, sedaj konzul Federativne republike Nemčije v Honkongu, je odgovoren za deportacijo nekaj stotisočev Zidov, od tega za okrog 110.000 iz Romunije.
V Zahodni Nemčiji svobodno živita hitlerjevski višji oficir Zispius in komandant Varšavskega geta Fuchs. Prvi je danes
šef policije v Hanovru drugi P (prav tako kot med vojno) "? gov namestnik.
V Zahodni Nemčiji so n»Pjj sled aretirali tudi vojnega »Centrale za izseljevanje« v džu, kasnejšega EichmannOvc*' namestnika, Hermanna Krt"11 ja. Ta je, med drugim sredno ukazal, naj plinski  celici v taborišču
1
men 82 otrok iz vasi ^idJ«* CSR. Zadnje dni so aretiral1 * di Konrada Fiebiga, pod ®jy poveljstvom  so pripadniki esovskih enot postreljali P1* ga no 100.000 Židov, prav tako P* bivšega šefa gestapa WJHiel^ Koppeja, ki je živel pod W» j imenu kot ugledna osebu°st Bonnu.
LETNI ODDIH NA KOLEstI
Miloje Milutinovič, uslužW°* gostinskega podjetja »AvaU« £ Kr   ujevcu, je letos že dn>8 prebil svoj letni dopust na *0. su. Med lanskim in letošnji11"1 dihom je ta »potnik po Jugo6|ji, vi j i«, kot ga imenujejo PriJat€več prevozil na svojem kolesu w tisoč kilometrov. Kolesarski K f »Radnički« v Kragujevcu, Ć"L član je, ga je nagradilo zJ°tei uro.   Lani  je   Milutinovič ^ dvajsetdnevnim oddihom Pre zil na kolesu 3000 kilometrov"-
obsojen 3/ let v izviti
pekla, je Espiot ponovno pobegnil. Po zaslugi nekega prijatelja je dobil lažne dokumente in začel je novo življenje pod imenom Manuel Sanchez. Izučil se je gal-vanoplastike in lepo je zaslužil s tem, da je zlatil in srebril razne predmete.
Vendar so bila to leta
SVETILNIK NA SONČNI POGON
V Ameriki so pred nedavnim zgradili svetilnik, ki uporablja za pogon sončno energijo. Na vrhu stolpa je 300 sončnih celiic, ki absorbirajo sončno energijo s pomočjo baterij. Preko dneva se električna energija akumulira v baterije, ko pa se zve-čeri, vklopi avtomat napravo in svetilnik začne osvetljevati morsko gladiino vse do 10 km daljave.
PNEVMATIČNE BLAZINE ZA ZAVAROVANJE TOVORA
Pri prevozu občutljivih predmetov se ti pogosto poškodujejo. Da se to ne bi dogajalo, .sedaj ponekod že uporabljajo velike zvaene blazine, ki jin nameščajo pod ali med tovor. Blazine uporabljajo pri prevozu z letalom, z avtomobili ali z vlakom.
smrti, ker je Espiot ves čas ^ e\t pod tujim imenom in hreP^0je da bo nekega dne le videl s <■ roditelje in vse svoje dra* ajj daljnem rojstnem kraju. Za'' t je bivši kaznjenec iz CayeP a, pomočjo raznih posrednikov' j šal dobiti dovoljenje od v Franciji, da bi se vrnil ^ ^1 in da bi mu odpustili ostali^ kazni. Njegovega primera mogli rešiti več kot 20 let- i.
Sele pred nedavnim je sodnik francoske republik m§ bril Espiotu povratek v dem0'.^ in ga osvobodil kazni. ima 62 let, sta Espiota P^^fj}« v rojstni vasi oče in mati. živita. .
Ze prvi dnevi novega nja bivšega kaznjenca so %L/<n v znamenju mrzličnih nap0^, da bi se obnovil proces, na peterem je bil neupravičeno 0 ^ jen in da se dokaže njeg<?va p dolžnost. Krajo, za katero ^0 obsodili, je v resnici za^L g* deikle, ki jo je ljubil 1» J^jji nil hotni izdati. Spričo ^'^K1 je dekle mnogo pozneje P1"17* j^C oblastem svojo krivdo. ^ gpt kazi', da je ocenil državni to priznanje kot samoo^^a tako da leži dosije kazen^jj« procesa Noela Espiota še v prašnih sodnih arhivih v
07^4
6624
sobota
, 24. septembra 19G0
*!HA KLIN a S 19
ŽARA S PEPELOM
*~ Trikrat sem se razočaral nad Francijo, — v Angelinem T^inu zazveni njegov glas... Prvič, pripoveduje, ko je po j0v°8?^ zapletjajih v Avstriji in Švici preko Nemčije stopil s * arisi na njena tla. Takrat so jih hoteli najprej vtakniti v
jsko legijo, in ker niso marali tja, so jih hoteli izgnati v Nem-**0' a se mu je posrečilo, da je s tovariši v bližini Strasbourga
esal francoskim žandarjem štreno in se z njimi napotil do l*ncyja in od tam na dolgo pot — peš do Pariza. Drugič se je
**caral v tistih najhujših časih v Španiji, ko Francija ni hotela Ujp ^a*i španski republikanski vladi v boju proti Francu ter sv I^^^im in nemškim fašistom. Tretjič — ko so se borci za fioo   ° umak:nili v Francijo, kjer jih je vlada vtaknila za bodečo
j, 7" Vladi Ljudske feonte sta se njena »nevtralnost« in mirno i)iu*n^e na Mussolinijevo in Hitlerjevo pomoč diktatorju Francu
*° maščevali, — je tedaj pripomnil Slavko. je ,7 Da, — je rekel Joško... — Izdaja Španije s strani Francije jev • >>^'unchen« pred Munchenom. Ce bi preprečili Mussolini-j, 'a Hitlerjevo vmešavanje v špansko državljansko vojno, bi In h' n^on ne zmagal, pa tudi Hitler bi zgubil apetit po Češki ne upal začeti vojne, katere žrtev je postala tudi Francija. p0j?* šica^ni v taborišču Gursu smo dočakali Hitlerjev napad na
pa tudi Hitlerjev vdor preko Belgije v Francijo .. . pr .^e(taj, zveni v Angelinem spominu Joškotova pripoved, je
Jci sporočilo, naj pobegne in se vrne kakor ve in zna v do-Cj.. ,no> Kakor mnoge, ga je klicala Partija, ki je že ob okupa-v p ^-vstrije spoznala, da Hitler ne bo prizanesel nobeni državi g Vr°Pi in da bodo borci, prekaljeni v boju proti fašizmu v '■Hi v času, ki se je nezadržno bližal, potrebni.
^°begnil je, pripoveduje... Le redkim se je posrečilo. S u ?Jno opreznostjo, da bi ga Francozi ne izsledili, se je pritiho-
Ldo Marseilla,
f  "arseille ... Zatekel se je v neki hotel in nenehno oprezal r,stanišču, kako bi se vtihotapil na kako ladjo, namenjeno v ^oslavijo. Ladje ni bilo. Denar je plahnel, drugega pa si ni la .   Prislužiti. Samo za nekaj dni ga je še imel. Lotevala se
,e ubijajoča skrb in mu mrtvila voljo. p0 ~~ Počutil sem se kakor pred dobrimi dvajsetimi leti, ko sem Itf^^ni, komaj odrasel otrok pobegnil iz Opatije k sestri, tajiti 2C- ne^aJ tet poročeni v Beljaku, — zveni v Angelinem spo-
DRUŽINSKI POMENK
Velika naloga -
usposobiti učiteljice gospodinjstva
av"11. J°škotov zamišljen glas ... In vendar je bilo takrat na ,^trUsko-italijanski meji njegovo občutje manj tesnobno. Ni bil *° sam kakor v Marseillu. Z njim je bil brat Francelj. Skupaj fe.v.e bila napotila k sestri Ani prav tiste dni, ko se je najsla-taif' vrat Ivan (nJemu se ni posrečilo pobegniti iz francoskega 0 0rišča za španske borce) vrnil s fronte in govoril o revoluciji, ^teri takrat s Franceljnom nista vedela skoro nič in je nista
ll^^ta. Tudi Ivan se je moral že leto kasneje zaradi revolucio
r°Jasko delavnico. ?ače7 ^a^° čudno se je razkropila naša družina, — je zamišljen be(ja Pripovedovati o svoji mladosti... Vse prezgodaj jim je lja» u&asnila sa«je, ki jih jim je prižgal oče, ko se je odprav-jla ,?a kruhom v ameriške rudnike. Doma, v Opatiji, kjer je il , V PoIetnih mesecih mrgolelo toliko bogatih in srečnih Iju-n* ^1° n**' kruha in oče je moral v svet. Ko je odhajal, §( ,L>1, naj potrpe. V Ameriki ne manjka kruha, je govoril. ž^jvSlp° s« bo pečasi prislužil in zemljo si bo kupil. Potem bodo b0  *" kakor ljudje, je obljubljal. V letu, najkasneje v dveh,
Prislužil toliko, da bodo lahko prišli za njim. ftW~ ^roci smo &a poslušali z odprtimi usti, — se je malce
r.-.,.K., ;i fiiniifill   cn   n   Amcrilrl   in   morda,   še   hol i
^f«ega delovanja umakniti v Jugoslavijo. V Olovem je odprl
„e   - nasmehnil... Sanjarili so o Ameriki in morda še bolj
S    ° kakor mati čakali, kdaj bo oče toliko prislužil, da se
ti*«0 labko odpeljali z njim čez morje v tisto daljno obljub-*° deželo.
0iSft ,s,na so prihajala. Dve leti je že minilo. Tedaj pa je prišlo 8a„. °' napisano s tujo okorno roko in razblinilo njihove otroške
fttfo •' "
dobf^ ^a^o smo potem odraščali, se ne spominjam več prav kou, ' ^r,,m le, da je Ivan, ko se je začela vojna, odšel k voja-tega' 7" Se v Angelinem spominu obnavljajo njegove besede. Do J4 ni vedela, da so se vanjo tako globoko vtisnile. V duši
k *!   ^° Pripoveduje, da sta Francelj in on, še otrok, odšla knja. "bom v Pulj. Pulj pa jc bilo vojno mesto in sta ga morala u 2aPUstiti. Njega so poslali za pastirja v Št. Peter na Krasu. •ak0-   Se je poročila Ana in sc preselila v Beljak. Pri njej sta $asj  ^° vojni našla zavetje tudi Francelj in on. Ne za" dolgo. ^2ka v Beljaku ni bilo in pobegnila sta v Jugoslavijo. q     Jesenice ... Pij .    tedaj Angela pozna njegovo življenje. Postal je hlapec ki j  tc'irju Paaru. V tovarni mu niso dali dela. Hotelir Paar, le p  bil obenem zastopnik ljubljanske pivovarne »Union«, pa
^ r^boval poceni voznika in hlapca za razvažanje piva. V     ^°i>rav jc bil zaslužek beden, se mi je novi kraj priljubil. Svoj °Vadnem odseku »Svobode« v delavskem domu sem našel JAn°vi dom . ..
"^'"Ja ?P'a' čeprav pet let mlajša kakor on, sc ga še dobro spo-"*Ubx "stih dni. Spominja se ga kot mladega telovadca, ki je »Se, vC°n' kakor jc bil — v telovadnih spretnostih kmalu prekašal
^ Prav mu jc bilo komaj šestnajst let... 'Ucjjj   a ne samo telovadba, tudi ljudje, ki so govorili o revo-
^ J° nie privlačevali.. . % gaeiSsove. Koširjeve, Ilavnikove, Vergljcvc in besede drugih •lasi J* skovale v revolucionarja. Prišteval se'je h komunistom, Ust j U' šestnajstletnemu, niso dali izkaznice. Potem, ko je ob-0 Hje-8naia VVeissa in se je morala stranka umakniti v ilegalo, *^a$n t'<)'eo m' n'*! vedel. Ko mu je bilo dvajset let in jc našel Neodv.° ZaP°slitcv pri gradnji tovarniških rak, se je pridružil h-*0' ^e^avs^ partiji, ki so jo takrat ustanovili. Postal je spon,: j"hega sindikata. Iz tistega leta mu je ostala najbolj v voi(,c..u Proslava, na kateri je Mlakar govoril o oktobrski re-1a$(j J1' Farčnik, Skrlj in Grebene, trboveljski mladinci, ki so kpry-Un na -Jesenicah, pa so zapeli Intcrnaeionalo. Takrat jo \        s'išal, pa mu je segla v srce, da si jo je takoj zapomnil. ■»> "vU p,oslllvc jo je že prepeval z drugimi s svojim tenorjem. Btanite v suženjstvo zakleti
* birlorr
C!.2a«-a
V vseh šolah na Gorenjskem je bil že uveden gospodinjski pouk. Ker pa je pomanjkanje gospodinjskih učiteljic zelo veliko, opravlja Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Kranju zelo pohvalno delo, ko na seminarjih usposablja osnovnošolske učiteljice za pomožne predavateljice gospodinjstva, ali preusmerja učiteljice ročnega dela za predavateljice takega gospodinjstva, kot ga zahteva sodobna šola. Opravljanje te naloge je toliko večjega pomena, če pomislimo, da nekatere šole, in to ne majhno število, nikoli ne bodo imele svoje lastne gospodinjske učiteljice, ker le-te ne bi mogle biti polno zaposlene s svojim predmetom.
Letošnje leto so s tovrstnimi seminarji že zelo zgodaj pričeli, saj je bil prvi že v pričetku septembra. Zal se ga je udeležilo le 11 učiteljic.
Na seminarju so v prvem delu poslušale predavanje o hrano-slovju, ki je obsegalo podrobno obdelavo vseh sestavin hrane in je bilo spremljano z uporabo flanelografa.
Drugi del seminarja je obsegal
Mate zanimivosti
Q Francoska kraljica Maria An-toanetta je imela 1785. leta frizuro, v kateri je bil kot okras naravni rdeči korenček, redkvica in čebula. Take frizure so bile v tem letu zadnji krik mode. 0 Neki milanski ženski list jc trdil, da Italijanke v hrani največ uporabljajo paradižnik, Nemke krompir, a Skandinavke mlečne proizvode. 0 Prva ženska obleka iz umetne svile je bila izdelana pred 70 leti v Franciji.
9 Neki britanski strokovnjak trdi, da zares debra gospodinja zna 3G0 raznih opravil. 0 V Ameriki izdelujejo pravo kavo v tabletah. Določeno število tablet je potrebno spustiti v topli vodi in takoj se dobi črna kava, ki se po okusu in barvi ne razlikuje od drugače pripravljene.
$ Leta 1903 je neki človek, ki je zapeljal poročeno ženo in jo prevzel možu, moral plačati okoli 50 milijonov dinarjev, ker je tako odločilo londonsko sodišče. Q Okoli leta 1600 je v Veliki Britaniji veljal zakon, po katerem se je mož lahko ločil od žene, če je ta uporabljala kozmetična sredstva, g Šele leta 1957 je bila v Veliki Britaniji postavljena prva žena za sodnika. Do tega časa so moški lahko zavzemali tak položaj.
g Neki zdravnik v ZDA naroča materam, da je otroke, ki se v sipanju ne premetavajo, potrebno peljati k zdravniku. Zdravo otroško spanje ne dopušča mirovanja telesa med spanjem.
m (D 0 a
gospodinjstvo: lastnosti blaga, pralna sredstva, pralni postopek, pralne stroje. Učiteljice so imele tudi praktične vaje v pranju in uporabi pralnih strojev v Servisni pralnici.
Na željo učiteljic samih so na seminarju obravnavale tudi program za šeste razrede in pripravile podrobni učni načrt. Učiteljice želijo, da bi strokovni aktiv naredil podrobni učni načrt za vse razrede. V lanskem letu so gospodinjske učiteljice kranjskega okraja sklenile, da bodo
same sestavile priročnik, ki jim bo v pomoč pri pouku gospodinjstva. Da so se vse, ki so prevzele pouk gospodinjstva v osnovni šoli, res zavzele za uspeh tega predmeta, naj bo dokaz tudi to, da so izrazile željo, da bi se mesečno sestajale in tako lahko sproti izmenjale izkušnje v svojih razredih in s tem dobile smernice za nadaljnje izvajanje učnega programa.
Za mlečne kuhinje Zavod pripravlja recepte o različni uporabi riža v prehrani.
Udobno mora biti
Ogromen kavč je del pohištva-, ki vse bolj pripada preteklosti. V sodobno opremljenem stanovanju predstavlja le breme. Danes ga je zamenjalo široko ležišče, brez naslonjala, nad njim so police za knjige, ki zavzemajo z$lo malo prostora. Sredina sobe je največkrat prosta, ker so mize primaknjene k stenam ali narejene tako, da se po potrebi lahko plošča privzdigne ali spusti.
Naša hrana
Skoraj tri četrtine našega telesa predstavlja voda
Za naš organizem je prav tako, kot za vse žive organizme, voda nujno potrebna. 70% teže človeškega telesa predstavlja voda. Človek potrebuje dnevno približno 2000 do 3500 kubičnih centimetrov vode. Zaužije jo deloma v obliki tekočine, deloma je nevidna v živilih. Voda nastaja tudi pri izgorevanju beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob v telesu. Voda v telesu stalno kroži. S krvno tekočino se preliva iz organa v organ ter prinaša potr%'^ne snovi in odnaša odpadke. Voda je v energetskem pogled:! brez hranljive vrednosti. Vel i L 1 prebavne žleze izločajo precej nje količine sokov, katerih glavna sestavina je voda. V vseh izločkih žlez je skupaj približno 5 do 8 litrov vode. Skozi ledvice preteče vsak dan okoli 1500 litrov krvi. Tak obtok krvi
in z njo vode je nujno potreben, ker je kri edini organ, ki veže med seboj ostale organe.
Pomanjkanje vode ima težje posledice kot pomanjkanje hrane. Ze izguba 10 % vode je življenjsko nevarna. Izguba 20 do 22 % telesne vode je že smrtno nevarna. Človek lahko izloči več vode, kot jo dnevno s hrano zaužije, ker precejšen del vode nastane pri presnavljanju. — 1 gram maščob, 1 gram beljakovin in 1 gram ogljikovih hidratov dajo skupaj 1 gram vode v telesu.
Naša živila imajo mnogo vode. Zelenjava in sadje jo imata največ, ostala hrana manj.
Le nekaj primerov: solata ima 95% vode, stročji fižol 92%, breskve 92 %, grozdje okoli 80 %, kruh od 35 do 45% vode, jajca 74 %, limona 89 %, med 20 %.
UDOBNO MORA BITI — to
je prvi pogoj, po katerem se ravnajo vsi strokovnjaki za notranjo arhitekturo. Nizke omarice na eni strani, plošča mize, ki se lahko spušča, ozka polica za knjige, ki deli prostor na dva dela, — to so v glavnem elementi, ki pripomorejo k udobnosti. Pogosto lahko dosežemo vtis, da sta dva prostora v enem s pokončno zateg-njenimi barvastimi vrvicami, s slamnatimi pregradami ali z ozko polico, v katero namestimo okrasne predmete in rastline.
Kaj je lepota?
h ^|ut°rnaeionala« jc poslala vodilo njegovega življenja. L. 1929 Hatj.Zaradi nje zaprt; policija je bila odkrila, da so s Plesom,
jj'Jem in drugimi pripravljali simbolične vaje na njen napev. ,"tl'm so se dogodki naglo vrstili; najpomembnejši zanj je " ga s Cufarjem, Bokalom, Stražišarjem, Tišovim in še
HaUv
lJ^I u!"1' s,)l< 'e,i v Partijo. Od tedaj je vselej sledil samo nje-^U*la u* Tudi tedaj, ko je partija — zvesta »Inlernacionali« -"*Jbuj• V        proti fašizmu v Španiji. Angela ve, da je bil med
J vnetimi, ki so zbirali prostovoljce za Španijo. Prvi po-z večjo skupino prostovoljcev pa se je ponesrečil. °ki^u' j^1 bi jih morala odpeljati iz Splita po morju, ni bilo. Na Sk°*l , ru*'u so jih zajeli žandarji. Pot do Jesenic jih je vodila
/aDorc v Splitu, Zagrebu in Ljubljani.
Ti .
napori so me napravili še bolj trdovratnega . . . Np0^e'a ga še vidi, kako je ob teh besedah stisnil pest in 's^al (>Va'' *bl misli na odhod v Španijo ni zavrgel. Nenehno 86 s sk Priliko, da bi lahko pobegnil, in pripravljal načrt, dokler * \»«*J?'n'C0 tovarišev ni odločil in odšel /. njo preko Karavank
t* ,**Va se je srečal s sestro Ano, pri kateri so sc ustavili
1
Ni
n> ra/uimla, zakaj se odpravlja na nevarno pot. S sc-
S j   ''ubo/nijo ga je svarila pred to potjo in ko to ni zaleglo,
0eilal;l vihravost in nestalnost, »i „ ,Tak
si kakor oče, ki ni imel doma obstanka, dokler nesreča, - mu je rekla.
Modna novost so tudi ohlapne, v pasu zavezane bluze, ki so daljše kot kratke jopice. Seveda morajo biti barvno dobro vskla-jene s kostimom
Ce je kaka umetnost, v kateri so bile žene posebno uspešne, je to vsekakor umetnost, vse okoli sebe urediti tako, da je lepo, elegantno in privlačno. Toda ta umetnost je neredko popačena z nekaterimi izumetničenimi stvarmi.
Ce želite biti lepi brez šminke in uhanov, se predvsem trudite, da bo vaše telo gibčno; toda razgibalne vaje morate redno izvajati. Vaje bodo pripomogle, da bo vaše telo gibčno, poleg tega boste imeli lepo držo: mladostno in odločno.
Trudite se, da boste kupovali le prvovrstne stvari. Dobro sešita obleka je vredna desetkrat več kot deset slabih.
Posebno pazite na čevlje in nogavice.
Bodite sveži. Bluzo je lahko oprati in zlikati. Ni potrebno, da jih imate veliko. Važno je le, da so vedno čiste.
Vešče uporabljajte rdečilo. — Njegova naloga je, da poudari tisto, kar je na vas lepega. Vašemu obrazu niso potrebni sloji rdečila, ki mu bodo samo onemogočali, da bi svobodno dihal, a ga ne bodo olepšali. Zjutraj se namažite le z dobro hranljivo kremo, še na vlažno kožo, in to bo dovolj. Za tem se neznatno naprašite s pudrom, ki po barvi ustreza vašemu tenu. Nič ni gr-šega kot rumena maska, ki se končuje ob pretirano belem vratu. Rdečilo za lica mora biti skoraj neopazno in v isti barvi kot rdečilo za ustnice.
Oči so zelo važen detajl, zato je najbolje, da jih pustite pri miru. Pomembneje je, da pazite na to, kaj mislite in čutite. Po-
Pravni nasveti
F. J. Škofja Loka
VPRAŠANJE — Ker imate zemljišče, ki vam je ovira, da ne prejemate otroški dodatek, bi radi dali zemljišče brezplačno v last Kmetijski zadrugi. Zanima vas, od kdaj boste potem upravičeni do prejemanja otroškega dodatka.
ODGOVOR — V skladu z uredbo o otroških dodatkih (Uradni list FLRJ, št. 36 55) boste upravičeni do otroškega dodatka od prvega dne prihodnjega meseca, ko bo izvršena sprememba lastništva pri zemljiški knjigi.
gled se ne more našminkati. Oči morajo ostati take, kot so.
Nasmeh je privlačen samo, če je naraven. Ce je prisiljen, postane maska. Važno je torej, da ste odkriti, razpoloženi, nikoli zlobni, sovražni . . . Na kratko rečeno, potrebno je imeti rad svojo okolico. Toda — za lep nasmeh so potrebni tudi negovani zobje. Zato jih pogosto umivajte. Masiranje dlesni je tudi zelo priporočljivo. Ne kadite pretirano.
Lasje morajo biti mehki, bleščeči, negovani, a to ne pomeni tudi pobarvani. Dajte jim poudarek s pričesko, ki vam dobro pristaja.
Tudi roke potrebujejo posebno nego. Predvsem morajo biti zelo čiste. Pranje perila ali posode, umivanje oken, bo dovolj, da se jim povrne belina. Nohti ni treba, da so nalakirani, morajo pa biti lepo oblikovani.
Tesen prostor ne bo deloval neudobno, če se znebite staromodnega pohištva. Miza, primak-njena pod okno, nizke omare in osvetlitev na zidu, so najboljša rešitev za majhen prostor kvadratne oblike.
Da bi bila ozka a dolva soba prijetna, se lahko pregradi z ojp* kim stebrom. Na njem so pritrjene posodice z okrasnimi rastlinami.
Limona za vse
Limona lahko naredi v gospodinjstvu marsikatero uslugo. Ker za mriogokratne koristi, ki jih imate lahko od limone, mogoče še ne veste, vam jih nekaj navajamo.
GUMIJASTA GOBICA JE SIVA IN MASTNA
Najprej jo operite v mlačni vodi z detergentom, jo potem dobro izperite, dajte v skledico in prelijte z limoninim sokom. Limone potem narežite na koščke in jih dajte v skledico ter vse skupaj poparite z vrelo vodo. Gobico pustite 24 ur, za tem jo dobro izperite. S tem ji popolnoma povrnete čistočo in barvo.
PLESNIVI  MADEŽI na PRTIH
Dve žlici amonijaka dajte v liter vode. Namočite čisto krpico in z njo drgnite madeže. Ce ne bodo izginili, zmešajte 20 gramov limonovega soka s 30 grami vode in s to mešanico drgnite madeZe. Potem prt splaknite in z milom operite.
madeži od Crnila
NA PRTU
Namočite v limonov sok zamazano mesto, položite nanj ko-
lobarček sveže limone. Ko bo prt vpil sok, bo madež izginil. Prt je treba le še oprati.
PRAŠNI MADEŽI NA PORCELANASTI POSODI
Zmešajte enake dele hladne vode in lirnonovega soka in s to mešanico drgnite madeže, ki bodo kmalu izginili. Da se ne bi delali drugi madeži, servis od časa do časa operite, četudi ga ne uporabljate, ker posoda, ki se malo uporablja dobiva madeže.
VODNI KAMEN V STEKLENEM
BOKALU
V bokal vsujte žlico debele soli in sok ene limone in močno potresite. Ce je potrebno, pustite mešanico, da uro ali dve stoji in potem spet potresajte. Steklo bokala bo kmalu spet bleščeče. ;
LIMONA POMAGA TUDI PRI KUHANJU
Gospodinja uporablja limono z ribo, pri pripravljanju krem in pri olepšanju hladnih jedi. Pravi kuharji vedno natrejo meso pred pečenjem z limono. S tem postane meso bolj čvrsto in bolj slastno. Nekaj kapljic limonovega soka na dunajskem zrezku in drugih ocvrtih mesnih jedeh bQ zelo dobrodošlo.
TELESNA K U LT U t A
Republiška košarkarska liga
Slovan je le boljši
Nezanimiva igra zaradi sab*ga sod .ika in mokrega Igršča
I. Spominjam se ga, kot da je bilo včeraj; okorno je priracal skozi vrata in za njim je šla samo-kolnica z njegovo mornarsko skrinjo. Bil je visok, širokopleč, temnopolt možakar, prek ramen mornarske suknje mu je padala kita las. Roke je imel žuljave in prek enega lica se mu je vlekla brazgotina od udarca s sabljo. Ozrl se je tiho po zalivu in zaokrožil staro mornarsko pesem:
»-Petnajst mož na zaboju mrtvega moža,
Ju-hu-hu in polna steklenica ruma.«
2. »Zaliv je zelo prijazen,« je rekel, »in tudi krčma ni napak. Mnogo gostov, tovariš?« Moj oče mu je odgovoril, da jih na žalost ni dosti.« »Tem bolje,« je dejal, »to je zame pravo sidrišče.« Možu, ki mu je vozil samokolnico, je zaklicali »Ustavi ladjo in pomagaj mi spraviti skrinjo na obalo. Tu se hočem usidrati,« je pristavil. »Preprost človek sem in ne zahtevam nič drugega kot rum, slanino z jajci in onile griček, kamor bom hodil opazovat ladje. Recite mi kar kapitan!« In vrgel je nekaj zlatnikov po tleh.
LJUDJE iN DOGODKI
Petnajsto zasedanje
Petnajsto zasedanje Generalne skupščine v Nevv Vorku. ki se je začelo v torek, 20. septembra ima svoje posebno pomembno mesto v sodobni zgodovini.
Močne pretrese je doživela ta svetovna organizacija, odkar je konec drage svetovne vojne nastala. Njeni najtežavnejši momenti so bili hkrati najtežavnejši momenti povojnega mednarodnega razvoja. To je bil čas korejske vojne in čas napetosti v drugih delih sveta med to vojno. Tedaj je bila hladna vojna najbližja, Združeni narodi pa so bili v najtežji krizi. Ena izmed velikih sil — ustanoviteljica organizacije, je sicer začasno celo prenehala sodelovati v enem njenih glavnih organov, Varnostnem svetu.
Glede na razmere, v kakršnih traja zasedanje bi moralo odigrati veliko bolj pomembno vlogo v zgodovini svetovne organizacije kot pa katerokoli dosedanje zasedanje. To jubilejno zasedanje je hkrati pregled dosedanjega dela Združenih narodov. Začelo se je v nenavadno težkem mednarodnem ozračju, na dnevnem redu pa se vrste pereča in s stališča miru na svetu posebno aktualna vprašanja: razorožitev, kolonialni problemi, kongoška kriza, pomoč nerazvitim deželam itd. Nedvomno je od reševanja in celo od načina, kako se bodo lotili teh problemov, močno odvisna perspektiva zmanjšanja napetosti na svetu in med državami na sploh.
Spričo izredne odgovornosti, ki jo s svojo udeležbo na zasedanju prevzemajo nase vse države članice, sodelujejo na letošnjem zasedanju številni šefi držav, med njimi tudi predsednik naše republike. »Prišli smo v Ameriko, da bi Združenim narodom povedali naše stališče do raznih mednarodnih vprašanj, ki danes more svet, in da bi z najboljšo voljo in željami pri-
spevali k ublažitvi današnjega zelo napetega položaja na svetu,« je dejal jugoslovanski predsednik po prihodu v Nevv York.
Prav dejstvo, da je navzočih veliko šefov držav, daje temu zasedanju poseben pomen. To tem bolj, če bodo vsi izkoristili zasedanje za to, da se bo spet uveljavila metoda pogajanj, ki je pogoj za normalno sodelovanje in ureditev razmer na svetu.
Letošnqe zasedanje je važno tudi zaradi tega, ker so na njem razširili vrste svetovne organizacije. Takoj v začetku zasedanja so v Združene narode sprejeli 14 novih članic. To so: Ciper, Kamerun, Centralno afriška republika, republika Cad, republika Kongo (nekdanja francoska kolonija) Dahomej, Gabun, Slonokoščena obala, Malgaška re-
publika, republika Nigerija, Kongo, Somalija, Togo in Zgornja Volta. S tem se je število članic Združenih narodov povečalo od 82 na 96. To je velik korak k popolni univerzalnosti in reprezentativnosti svetovne organizacije. Toda to še ni vse. Od 14 novosprejetih držav je 13 afriških. To dokazuje naraščajoči pomen Afrike v mednarodnih odnošajih, hkrati pa tudi »uradno« potrdilo globokih protikolo-nialnih sprememb, ki pretresajo Afriko in sprememb politične fi-ziognomije sploh.
Zaradi vsega tega postane zasedanje Generalne skupščine lahko dogodek izrednega pomena, če se bodo države udeleženke vsestransko zavzele zato, da bodo izkoristile možnosti, ki se za to nudijo.
Za derby I. republiške košarkarske lige med Triglavom in Slovanom je bilo v Kranju precej zanimanja. Številni gledalci, ki so se v sredo zvečer zbrali v Savskem logu so pričakovali ostro in zanimivo borbo. Kljub spomladanskemu porazu s Kranjčani v Ljubljani kar za 11 košev, so veljali v tej tekmi za favorita gostje, ki so v zadnjih srečanjih pokazali precej več kot Triglavani.'
Sodnika Klojčnik in Steiner z Ljubljane sta že takoj v za-jetku zavzela oster kriterij, ki pa je bil včasih kar prestrog. Steiner, ki na tej tekmi ni imel najboljšega dne, je imel pri stih prekrških različne odločitve, zaradi česar je precej razburkal domačo publiko. Tekma je bila zaradi prerekanja sodnika z igralci večkrat prekinjena, ni pa dosti manjkalo, da bi bila zaradi ogorčenih gledalcev predčasno zaključena. Čudno je le, da Košarkarska zveza Slovenije za tako važno srečanje ni poslala posebnega delegata kot je bil doslej vedno .običaj, ampak je to dolžnost opravil kar sodnik Klojčnik. Se bolj nenavadno pa je nezaupanje do Kranjčanov s tem, da je moral biti zapisnikar iz Ljubljane, kar se še ni zgodilo.
Po srečanju v sredo lahko zapišemo, da je Slovan zasluženo prvi, saj je pokazal boljšo igro kot domači. Škoda le, da je igralce motil moker teren in da so bili Kranjčani zaradi slabega sojenja, oškodovani, kar je vplivalo tudi na njihovo igro. Fizično toliko močnejšega nasprotnika kot je Slovan, bi Kranjčani lahko premagali le s skrajno borbenostjo, ki pa jo je pred-
vsem v drugem polčasu manjkalo.
V prvem delu igre so bili domačini precej enakovredni gostom. Ko pa je moral že v 7. minuti drugega polčasa iz igre srednji napadalec Marjan Rus zaradi neupravičeno dosojene 5. osebne napake (dosodil jo je le Steiner), so bili Kranjčani han-dicapirani. Slovan je zmedo hitro izkoristil in v nekaj minu-
tah povečal razliko na 20 Sele proti koncu so domači igrali nekoliko bolje, vendar 1 bilo   že   prepozno. Slovan zmagal z rezultatom 51:36 (»l«
TRIGLAV:   D.   Petrič  12. " Belehar, I. Belehar 8, Rus 11 Klavora 10, Rus I 2, dr. M- v, trič, Stružnik; SLOVAN: P0* 2, Štepec 9, Peterman, K°ZJ, 10, Pust 8, Marčec 10, Zevnif Slana 4. L. Stružni
Tekmovanje za rokometni pokal Jugoslavije
Uspela oddolžitev
Po visokem porazu v nedeljo v Ljubljani je imela Mladost v polfinalni pokalni tekmi s Slovanom kaj malo upov za zmago. Dež in blatno igrišče sta tako kot v nedeljskem prvenstvenem srečanju tudi v sredo precej motila igralce. Prednost domačega igrišča in odsotnost odličnega napadalca in najboljšega strelca Džurakija v vrsti gostov sta bili odločilni za to tekmo, saj je Mladost presenetljivo zmagala z rezultatom 15:10 (7:7).
MLADOST: Bevk 1, Poljka 3, Soteljšek I, Soteljšek II 3, Ju-van 5, Slađoje, Ankele 2, Va-
gaja 1. - SLOVAN: Soklfc G lja 1, Bogataj 1, Virk 2, Set«1 Kampjut 1,  Kranjc, Zevm» Kunej 3, Štrukelj.
Prvi polčas sta bili m"S^ precej  enakovredni. Morda
bili gostje nekoliko boljši v padu, zlasti še, ker je
obramba v prvih minutah delovala. ^ V drugem polčasu pa s° ^ Kranjčani v precejšnji Prernlcev Zaradi dobre obrambe j^Tjj. in vratarja več kot 20 minu1 ^ so prejeli gola, v napadu z močnimi streli od daleč krat presenetili slabega vr ja gostov.
Kvalifikacija za II. zvezno ligo v vvaterpo^
Kranjčani
v zvezni ligi
u© LDtnn ipa mmw
PET TOČK ZA POMOČ AFRIKI
V govoru, ki ga je imel pred Generalno skupščino ameriški predsednik Eisenhower, je zahteval, naj se obnova pogajanja o razorožitvi in naj se Združenim narodom zaupa absolutna kontrola nad izstreljevanjem vesoljskih izstrelkov. Potrdil je pripravljenost Združenih narodov, da se podrede sleherni mednarodni kontroli na atomskem področju in predlagal, naj njegova dežela in ZSSR takoj izročita svoje zaloge fisijskega materiala mednarodnim organom. Predsednik Eisenhower je tudi navedel pet točk obsegajoči načrt za pomoč Afriki in priporočil, naj bi ga takoj sprejeli.
SESTANEK SPLOŠNEGA ODBORA
Splošni odbor Generalne skupščine se je sestal v četrtek, 22. septembra ob 20.15 uri po jugo-
slovanskem času. Naloga tega odbora, v katerem so zastopani predsednik in podpredsedniki Generalne skupščine ter predsedniki skupščinskih odborov, je določiti dnevni red zasedanja Generalne skupščine.
Rokometni komentar
V NEDELJO NA GOLNIKU
GORENJSKI DERBI
V nadaljevanju rokometnega prvenstva Slovenije bo v moški ligi jutri na sporedu 4. kolo. — Mladost sprejema v goste borbeno ekipo Kovinarja iz Maribora, ki je preteklo nedeljo premagal letos odlično moštvo ljubljanskega Krima. Prav zato se obeta v nedeljo ob 11. uri na igrišču Mladosti zanimiva borba za točke,
V ženski republiški ligi se to pot srečata gorenjski vrsti Mladost in Storžič na Golnku. Mladost bo imela to pot težko delo z borbenimi domačinkami, ki so v prvih dveh kolih odlično za-
grale in na lestvici celo prehitele Kranjčanke.
V moški podzvezni ligi se bodo moštva že drugič spoprijela za točke. Na snoredu so naslednji dvoboji: Mladost II : Tržič, Sava : Iskra, Duplje : :Storžič in Storžič II : Križe. Le za zadnje srečanje lahko napovemo zmagovalca, medtem ko so ostali  izidi precej negotovi.
Desetič v spomin Saši in Vanii
Namlznotenlški klub Triglav v Kranju bo danes in jutri desetič priredil namiznoteniški turnir v spomin prezgodaj umrlih svojih članov Vanje Jankoviča in Saše Gramatiekova.
Turnir bo letos v avli osnovne šole Simon Jenko, nastopili pa bodo skoraj vsi najboljši slovenski igralci in igralke, poleg njih pa še goistjc iz Opatije.
Značilnost  letošnjega turnirja
je v ekipnem tekmovanju, ki bo že po novem sistemu. Nastopile bodo mešane ekipe, trje igralci in dve igralki, ki bodo igrali v eni ekipi. Turnir se začne ob 16. in bo trajal do 23., v nedeljo pa od 8. do 13. ure.
Tako bodo ileli ljubitelji bele žogice spet lepo priložnost videti na delu vse najboljše slovenske igralce.
R. S.
V Somboru je bilo v torek končano kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v II. zvezno ligo v waterpolu. Pravico nastopa so imela vsa prvo in drugo plasirana moštva v republiških prvenstvih. Slovenijo sta zastopali ekipi Triglava in 2PK Ljubljane. Kranjčani se niso mogli najbolje pripraviti na to tekmovanje, ker je bilo v Kranju slabo vreme in mrzla voda. Le delno so se pripravili na 3-dnevnem treningu v Krškem. Kljub temu so zasedli drugo mesto in se tako uvrstili v 8 člansko II. zvezno vvaterpolo ligo. Po osmih letih se je tako zopet uspelo slovenskemu klubu prebiti med najboljša moštva v državi. Uspeh Triglava je tem večji, ker vvaterpolisti nimajo že nekaj let stalnega trenerja, letos pa so bili vso sezono prepuščeni samim sebi.
Na kvalifikacijah so nastopili: Vela Luka — prvak Hrvatske, Naprijed iz Zagreba — drugi na Hrvatskem, Polet iz Som-bora — prvak Srbije, Beče j — drugi v Srbiji, Riviera iz Dje-novičev — prvak Crne gore. Triglav iz Kranja — prvak Slovenije in ZPK iz Ljubljane — drugi v Sloveniji.
Kranjčani so dosegli naslednje rezultate:
Triglav : Vela Luka 4:3 (1:2). V prvi tekmi so Triglavani pričeli slabo in je nasprotnik vodil v 2:0. V drugem polčasu pa so bili mnogo boljši in zasluženo zmagali nad favoritom tekmovanja.
Triglav : Polet 3:4 (1:2). -Kranjčani so imeli pol minute pred koncem igralca več, vendar jim ni uspelo izenačiti.
Triglav : Riviera 7:3 (3:1). Nasprotnik je precej zaostajal za ostalimi klubi in vse tekme izgubil z visokimi rezultati.
Triglav : Ljubljana
2-4 P]-
Triglav je igral v začetku % bro. Ljubljančani so izenaClradi igralcem več in povedli z napake vratarja Triglava. ^ Triglav : Bečej 3:2 (1:»- r glav je v tej tekmi moral ^
gati, ker bi jim sicer ostala štva lahko z medsebojninVtev
)StJ°
dogovorom   prepreci la uvr^i
med prve štiri. 4 mu koncem so imeli Kranjčani ga   igralca   manj, vendaros uspeli   z   izredno borben obdržati rezultat in zmaga • ^
Triglav : Naprijed 6:3 Zagrebčani bi z zmago os prvo mesto, Triglav  pa V če bi zmagal s 3 goli razli* najlepši tekmi turnirja Je so šin Kranjčanom to uspelo 1 fli zasluženo osvojili drugo m
Polet
Triglav
Naprijed
Vela Luka
Ljubljana
Bečej
Riviera
LESTVICA 6  4  2 0 4 3 3
2
2 0
23:14 1
25:19
24:2«
rstiU
n-1
Ljubljančani so se uvrsi ^ 5. mesto. Dosegli so poleg ^ ge nad Triglavom le Se .<)' proti Rivieri 7:2, igrali ločeno s Poletom 3:3 in j:3 z Naprijedom 1:2, Bečeje"1 ^ ln v odločilni tekmi z Vela ko 1:5. sied'
Triglav je nastopil v n' gjtf* nji postavi: Rebolj Frane. y nar Andrej (6), Brandner 0r Jaž, Chvvatal Borut (1), ^0o) Janez (10), Veličkovič ^ (5), Petrič Drago (3). la p"
Kranjčanom je tako uS^lhridl1, treh letih kvalifikacij v 0"^ v Zagrebu in Kotorju uvrst^ ^ zvezno ligo in če bodo (p hodnji sezoni dobili še tf se lahko v njej tudi °^dj,*trtf
V nedeljo, 25. septembra vsi na veliko tradicionalno
GLAVNI DOBITKI: Osebni avto Zastava 1100, Zastava 600, radioaparati, kavči, hladilnik, televizor, kolesa, sesalci za prah itd. Skupno 80 tombol i,i nad 1000 manjših dobitkov v vrednosti nad 9 milijonov din.
LO
ki b) v Kranju na Titovem trgu z začetkom tečno ob 14. uD
Nabavite pravočasno tombolske tablice in nasvidenje v KRAN«^