List 74. Nekoliko o stanji kmetijstva in obertnijstva na Krajnskem. *) Življenje narodov, njih telesno in duševno blagostanje, se je od nekdaj po posebnih prigodljejih ravnalo, kterih nam *) Po j,Andentungen, wie und von wem dieRealschule zu beachten and za benutzen seiu itd. iz letošoega letnika 1 j ubij. realke. zgodovina do današnjih dni toliko razkazuje, da bi nemogoče bilo jih vse našteti. Pazljivi bravci so v sostavku ^Nekoliko iz zgodovine znajdb sploh" se sozna-nili z občnimi pogodbami za napredovanje in omiko narodov. Kakor pretečeni časi imajo tudi današnji marsikaj pokazati, kar bo v zgodovini z zlatimi čerkami neizbrieljivo zapisano ostalo. Pa to ni več last le posamnih ljudi, kakor v starih časih. Kar enem hasne, mora biti last vsih, kteri so sploh ugodni, se tega udeležiti. Najvažneje in v vse razmere občenja segajoče iznajdbi naših dni ste iznajdbi hlapa in električnega telegrafa. Hlap in telegraf že gospodarita v naši deželi. Ali nam v korist ali škodo, bo pred vsem na nas ležalo. Treba je te čuda sedanjih časov razumiti in spoznati; še le potem nam bodo te naprave ubogljivi služabniki. Da se pa to zgodi, nam je pred vsem treba, moči spoznati, ktere so v naravi skrite. Pač premalo smo se doslej prizadevali, teh znanost si pridobiti, ker smo sploh mislili, da bomo mogli tudi brez njih izhajati. Pa kakor na zemlji sploh nič pri starim ne ostane, tako so se tudi naše razmere premenile, ja skoraj naenkrat sprevergle. Slednji ve, da so bile krajnske dežele od nekdaj vrata za nbčenje narodov juga in severja, ne samo avstrijanskih, temuč tudi srednje Evrope. Tu so popotniki zavoljo posebne lastnosti sveta, kteri eno samo veliko cesto pripusti, kakor v soteski vkup vreli. Dalje se stikajo tu trije veliki narodi; kteri si svoje izdelke uzajemno pošiljajo. Slovenski an-rod ima zlasti kmetijske, nemški obertnijske, italijanski pa izdelke in pridelke južnih dežela izmenjevati. K temu pride še tako blizo ležeče mesto Terst, iz kterega pot po suhem samo skozi Krajnsko pelje. V tacih okolišinah ni moglo drugače biti, kakor da je velik del prebivavcev naše dežele se zgolj s prevaževanjem blaga in s kupčijo pečal. Drugi del prebivavcov se živi z obdelovanjem zemlje, en del pa z obertnijo, kakor sploh v vsaki omikani deželi. (Dalje sledi.) List 75. Nekoliko o stanji kmetijstva in obertnijstva na Krajnskem. (Dalje.) Kakor smo rekli, se velik del prebivavcov naše dežele s prevaževanjem blaga in kupčije peča. Zlasti je dala špedicija ljudem in živini marsikaj — dostikrat prav pičlega — zaslužka, še več pa — zlasti živini — terpljeoja. Počasno se je gibalo doslej to življenje po dveh potih, ki se v Ljubljani križate: blago iz druzih delov sveta in obertnijski izdelki po cesti med Dunajem in Terstom, žito in sočivje pa večjidel po Savi in Ljubljanci od Zaloga do Ljubljane, dalje pa na kolih v Terst; nekaj pa tudi skozi Gorensko na Koroško. V Terst in Sisek iti, ni bilo nikomur težavno, kdor je imel tacih opravil. Treba je bilo pa, preden je blago počasi na namenjeno mesto dospelo, tajisto muogokrat prekladati. Kupec in na- kladavci so pri tem dobro živeli. Ne le v Ljubljani, ampak ob celi veliki cesti se je vse gibalo in služilo, zlasti mnoge gostivnice so bile na terdnih nogah. Pa kako se je že to vse premenilo! Brodnik hodi kiaverno ob bregovih Save, na kterih je se pred kratkim oholo reči mogel, da teče na Horvaško voda, nazaj pa vino. Ob veliki cesti gleda go-stivnik s kislim obrazom v svoje dvorišča in na predhišja, kjer zdaj trava zeleni, kodar so pred kratkim trope težkih konj taptale in bale nad balami ležale. Ob Savi, kjer so bile pred Dekimi leti le malokomu še pota znane, in čez ljubljansko močirje derdrajo hlaponi s tavženti in tavženti centi blaga obloženi. „Za božjo voljo! kaj nam bo začeti?" tarnajo manji špediterji, nakladavci in drugi, ki so z njimi vred doslej se z „letečinou mastovati navajeni bili, ko so drugod s krompirjem v oblicah — če so ga imeli — želodec komaj z vasovanja pod rebri spravili. Odgovor jim dati je silno težko, zlasti tistim, kteri so doslej v domislil živeli, da so imeli samo oni „privilegium", druge skubsti in z majhnim trudom si velike dobičke dobivati. WUdajte se v nove naredbe inprevdarjajte modro, kako sibote teprena-redbe v korist obračali!" jim bodi edini odgovor. Komur je Bog dal dnarjev in bistro glavo, si bo v obertnii odškodbe iskal; dosedanji voznik naj se pa oklene z vso močjo kmetijstva in obertnije, in slednji bo v kratkem čutil, da mu božja previdnost z novimi naredbami ni naklonila nesreče in zgube, ampak blagoslov, če tudi ne mahoma. Kmetijstvo daje večjemu delu naših rojakov živež. To se deli v poljodelstvo, živinorejo in drevjorejo. Da Krajnci svoje polje z veliko pridnostjo in s prav velikim trudom obdeljujejo, ne more nihče tajiti. Pa temu nasproti moramo očitno reči, da hvale vredna pridnost in vse terp-Ijenje našega kmetijstva ne bo na tako terdue noge spravila, kakor je v druzih deželah, n. pr. v Lombardii in na Nemškem, dokler se bodo naši rojaki branili spoznati, da mora jajce sedanjih dni več vediti kakor puta. Koliko so današnje kmetijske orodja drugačne, kakor so bile pred 50 in tudi več letmi? Koliko si prizadeva kmet svoj svet zbolj-šati? Razkosovanje zeuiljiš ne pripusa kmetom, dovelj živine rediti, da bi gnoja pridelal, kolikor ga potrebuje. In kako ravoa kmet še s to mervico gnoja! Najtečneji del gnoja pride pri marsikteremu gospodarju v nič, preden na polje pride, itd. Enako se godi z živinorejo in drevjorejo. „Novicea ne prenehajo, kar so začele izhajati, v tej zadevi učiti in pridigovati — pa, Bogu bodi potoženo! — le preveč imajo gluhih poslušavcov. Kmetijska družba se trudi in trudi kmetovavcom z djanjem in besedami s perstom kazati, kje da jih čevelj žuli; pa tudi ona meče skorej večidel bob v steno. #") Od kod izvira vse to? Naravnost moramo reči: Iz tega, da naši rojaki, deržeči se starega kopita, postav ne poznajo, ktere nam dobroti ji vi Stvarnik po naturi oznanuje. (Dal. si.) *) C. k. krajnska kmetijska družba je pretecene dni razpisala po-vabljenje, naj kmetovavci sinove v kmetijsko šolo pošiljajo. Zavernjemo v tem ozeru na razglašanje v „0glasniku" k 72. listu „Novicw. Pis. t 302 Nekoliko o stanji kmetijstva in obertnijstva na Krajnskem. (Dalje.) Ugovarjati bi utegnil marsikdo: „Naia dežela že po svoji legi in po kakovosti zemlje ni kaj preveč ugodna ne za kmetijstvo ne za obertnijo." Prav bi mu bilo dati, če bi nam zgodovina lažnivka bila. Ali nje ne moremo tega dolžiti. Dokler dežela ni bila pre-obljudjena, je kmetijstvo vse dobro redilo. S večjim številom ljudi so se tudi njih potrebe množile. Kaj se je pa storilo vsled preobijudjcnja ljudi? Razkosovali so kmetišča; pomočkov, male kmetije popraviti, so pa čisto pozabili. Pa to še ni vse. Nekaka neizrazljiva terma naših kmetov, zlasti pa tacih, kteri se med umneje štejejo, veže naše kmetijstvo, kakor na nepremakljivo skalo priklenjeno. Kar smo o kmetijstvu rekli, ne velja nič menj njeni sestri ali še bolj hčeri, obertniji. Zgodovina priča, da je krajnska obertnost še pred kratkim slovela. In kaj bi zgodovino prašali, ko še tu in tam ljudje žive, kteri dobro pomnijo, da je bilo domače sukno in domače platno, s kterim so se ne samo po praznično oblačili, temuč prodajajo ga v unanje dežele, tudi lepih in težkih stotinj v peticah iu cekinih na Krajnsko dobivali. Kako je zdaj vse drugače! Res, da se pridne roke obertuih Gorencov, nekdaj s loveči h platnarjev in suknarjev — niso mogle z maši na mi, zlasti pa s hlapom umneje uupre-dovojačih dežela pravdati. Prisiljeni so bili odjenjati, se ne več prizadevje, se saj nekoliko nekdanji stopnji sopet približati. So še kraji, kjer se ljudje kaj obertno obnašajo; tako sitarji in slamnik a rji na Goreuskem; izdelovavci lesene robe po celi deželi, zlasti pa na Dolenskem. Lepih dnarjev privabijo s svojimi izdelki v deželo. Najpoglavitneja je bila pa od nekdaj obertnija z železom na Goreuskem. Pa ta ni mogla nikjer se močno razviti, ker rudniki ne dajajo obilo rude. Za izvožnjo v unanje dežele se izdeljuje sila premalo. Razun cvekov, ki jih tu iu tam kujejo, in razun teržiških serpov, kos, pil i. t. d. je v sedanjih kupčijskih razmerah tudi gorensko jeklo skoraj ob vso svojo vero. Da zna, ali si saj do-mišljuje. da zna kovač vsake vasi orodje za kmete delati, je znano; ali vne to ne potegne tehtnice našega obertuijstva v tem ozeru nič višje. Nihče ne more tajiti, da je naša domovina ugodna za obertnijske započetja. ker nam tako pretečem, kakor se- danji časi pričujejo, da je ugodna; prihodnjost jo mora pa še celo k temu prisiliti. „Ziveti ali umre tilu terka ca* na naše duri. Volimo si ^živeti" in to z druženo močjo! (Konec sledi.) List 78. Nekoliko o stanji kmetijstva in obertnijstva na Krajnskem. (Konec.) Zavoljo tega je pa treba, da iz poti spravimo vse kar nase kmetijstvo in obertnijstvo zavera, in se vsega goreče oklenemo, kar nam zamore pot do pravega blagostanja odpreti. Zlasti kar obertnijo utiče, bomo mi Krajnci prisiljeni, se je bolj poprijeti. In zakaj bi se tega branili? Poglejmo na gorensko stran, in tu posebne v Teržič. Ali ne vidimo tu več premoženja in blagostanja, kakor povsod drngod, kjer obertnija ni na taki stopnji? Ali bo morde zopet kdo vsrovarjatiJhorei, da krajnska dežela ni za obertnijo ugodna? Ta nej se nekoliko po deželi ozre in odgovori naj na vprašanje j Ali niso Krajnci pridni, brihtni ijudje? ali jih ne nahajamo po gostem med njimi, ktere bi smeli zavoljo njih bistroumnosti v marsikterih zadevah med umetnike šteti? Ali nima dežela skorej povsod močnih voda, dovolj kurjave, bodi si z lesom ali s premogom in šoto? Ne bomo ga lahko dobili, kteri bi na te vprašanja ne odgovoril, da imamo na Krajnskem mnogih pripomočkov za veliko obertnijo. Euega le nam manjka, in dokler do tega ne pridemo, nam ni treba misliti, v versto obertnih narodov priti. In to je: tehničnih in naturozuanstvenih vednost nam manjka. Dokler se s tehuiko današnjih dni in z naturo-znanstvom ne seznanimo, bomo vedno slišali tožbe in zdi-hovanje; o tem pa znajo še male obertnije popolnoma na kant priti.