Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXIII.
Dolnja Lendava, 10. maja 1936.
Štev. 19
Cena 1 Din.
Naročnina : doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par.
V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej.
Štev. polož nice 11806. Rokopisi se ne vračajo.
Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslano“ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi.
Popüst po dogovori.
Naši listi i
Slomšekova proslava.
Kak smo objavili že dvakrat v Novinaj, se bo vršila na konci meseca junija proslava v te namen, da narod spozna Slomšekove jakosti i da moli, da ga sv. Cerkev podigne kak zveličanoga na oltar. To je jedro proslave. Ne spada toti k proslavi igra na prostom, še menje pa pobiranje naročenih podpisov za Slomšekovo beatifikacijo od strani tistih, ki svetoga moža niti poznali ne so. A ne škodi njej pa tüdi to ne. je navadno razvedrilo, ki naj posveti glavni namen v drügoj vrsti tak, da zbüdi zanimanje pri narodi i ga pripravi na glavni namen : da spozna Slomšekove jakosti, si je globoko v srce vcepi pa te z toga korna naj požene vroča molitev za diko sveto živočega škofa. 
Mi Sinovje i hčeri Slovenske Krajine bomo tüdi romali v Maribor, poromali bomo z odprtim srcom, da dobimo obilnost Slomšekovega düha. V sebe potegnemo njegovo čisto lübezen do Boga i bližnjega. Raj umreti, kak prostovolno samo en smrten greh včiniti. To zahteva najnišiša stopnja lübezni do Boga. Lübezen do bližnjega pa, da vso tisto srečo, večno i časno, ka jo sebi Želemo, ka jo sebi spravlamo, jo Želemo i spravlamo tüdi bližnjemi brez razlike. Naj ma dom sirota tüdi, ne samo jaz ; naj je siromak pošteno nahranjen, oblečen, ne samo jaz ; naj mamo mi zavrženci v Slov. Krajini iste pravice, kak ostali bratje prek Müre v vsakom pogledi. Predvsem pa v pogledi našega katoličanskoga tiska. To zahteva düh Slomšekove lübezni do bližnjega. —
Naš tisk je katoličanski na vsakom poli, verskom, gospodarskom, političnom i socialnom. Nigde ne popüstimo, povsod glasimo samo golo istino, ki jo rodi Krištusov navuk, se te že zamerimo, ali ne. Bogi, Znamo, da se dopadnemo, ar on vidi, da iščemo samo njegovo čast i zveličanje düš ; On vidi, da delamo brezplačno ; da so zbrani njegovi lübitelje okoli uredništva ; da širitelje ne slüžijo nikaj, nego v dühi kat. akcije širijo naš katoličanski tisk; da čisti dohodki idejo njegovim siromakom na pomoč i na podigavanje njegove části ; On vidi, da nikdar nesmo priporačali knige, ki bi v najmenšoj meri škodila düšam ; da smo siromaka proti krivici vsikdar zagovorili ; da so nas i naše liste njegovi sovražniki, komunisti, i teh zavezniki oropali ; na smrt iskali; da smo te začeli naše liste izdajati, gda je bilo puno sovražnikov proti veri i proti vsem pravicam našega lüdstva ; da smo jezerim rešili neštete jezere i neštete düševno i socialno; On vidi, da smo zatoga volo bili preganjani i zavrženi ; da smo mnogo trpeli i ne obvüpali ; da smo celo prestali te najhüjši vdarec, gda je brat nahujskao naše sinove i hčere, ka so zavrgli zibelko vere, v šteroj jih je mati zazibala i odgojila za lüboga Boga ; da so začeli to zibelko celo napadati i kalati zidarje srečne večnosti düš, še to smo prestali ; pa z povešenov glavov trdimo, še to smo prestali, da je Slomšeki sovražen düh celo z predganice grmeo proti našim listom, ki smo je napunjavali z Slomšekovim dühom i celo judašove groše stiskavao v prgiščo tistim, ki so proti njemi delali. . . Zna dober Bog to vse i tüdi to, da bi se našim listom, ar so krščanski, vsa lübezen, vsa podpora mogla prikazati v zahvalo, ka so se borili nesebično za večno i časno srečo slovenskoga naroda, šteroga v Slovenskoj Krajini ovak ščasoma, pa deloma že zdaj nebi bilo brez naših listov.
To vse zna dober Bog. Toga dobroga Boga zato prosimo sinovje i hčeri Slov. Krajine vsaki den, naj odiči svojega vernoga slugo, Antona Martina
Slomška i po njem razširi naše liste med nami, da ga bodo v Slomšekomu dühi ešče bole dičili kak dozdaj i ešče več düš rešili kak so je dozdaj.
Mi se vüpamo, ka nas Slomšekova düša, štera je želela mir med brati i medsebojno podporo, bo poslühnola i se več nišče ne bo borio proti katoličanskom listom Slovenske Krajine, ki šče meti Slomšekovoga düha, nego de je podpirao. Vüpamo se, da po gorečih molitvaj na priprošnjo slüžabnika božega, Antona Martina Slomšeka, to dosegnemo. — TSJ.
Naš g. ban 50 letnik.
Te dni je obhajao naš ban, g. dr. Marko Natlačen dvojno slovesnost: svojo godovno i 50-letnico rojstva. Pri toj priliki se tüdi mi spomenemo z našega dragoga, zaistino lüdskoga bana, ki za lüdstvo troši vse svoje moči, da njemi pomaga v nevolaj.
Spomenemo se ga v zahvalni molitvaj, naj nam ga dober Bog blagoslovi i obdrži dugo na vlasti i naj nam bo tak naklonjen, kak je dozdaj bio. Posebno njemi zračamo naše sirote i naše siromaške sezonske delavce, da njim bo oča dobrotiven.
Nedelska šola.
7. Ešče ednok gostje.
Bio je delavec na štreki. Ogno se je vlaki, šteri je prišeo od spredaj i ne opazo, da za hrbtom že drvi proti njemi drügi mašin. Stroj ga je zgrabo, treščo k škarpi, ga vrgeo prek škarpe — v vodo. Tam so ga pobrali z razbitov glavov, s potretimi kotrigam. Prle močen človek se je po sünki spremeno v razvaline, bio je küp krvavečoga mesa, v šterom so vbadala spotrete čonte. Zvezali so ga za silo i prinesli v bolnišnico, na kirurgični oddelek.
Strašna je bila tista noč. Od pol ednih naprej nišče ne zatisno oči. Razdrapani človek je hropeo kak zaklana živina. Mogao bi obležati mrtev, ali meo je močno, zdravo srce i to srce ga je ne püstilo na drügi svet po večno plačilo.
Vsem betežnikom se je smilo. Cela čupora je stala okoli njegove postele. Tihi, zmučeni obrazi betežnikov so liki beli prti svetili v nočno tišino Svoje bolečine so pozabili. Vse se je na tihom zahvalilo Bogi, da je rešeno takšega trplenja, kakše ima te Železničar, žrtev slüžbe.
Rano zajtra s prvim vlakom je prišla k betežniki žena. Za ženov deca, zetje, snehe, botri, botre. Bog si ga zna, odkec si je nabrao eden človek telko rodbine. Žena je jokala, ženske vse so mele od joča zmantrane oči. Moški so spitavali, da kda bo vmro ....
Dvorjeniki so se sükali med gosti.
Dvorjenik je dosta vido, dosta sprobao v špitali, on je mali Zdravnik... Ništerni preprosti lüdje njemi bole verjejo, kak vučenomi zdravniki. No, dvorjeniki so povedali: Če prenese eden teden, potem bo rešen...“
Razmesarjen siromak je ne vido i ne čüo, kaj se godi okoli njega. Srce je divje zaganjalo krv po razbitom teli, plüča so lovila sapo, iz ranjenoga grla so se rodili brez prestanka strašni glasovi. Duga, neizmerna duga je bila noč za ženo, ali prenesla jo je, de bi rano zajtra pali stala pri posteli moža. Nikdar ne bila sama. Ranjenec je meo veliko rodbino, dosta prijatelov, od prvoga dneva naprej si lejko vido kak stoji i gleda tihi venec lüdi ranjenca.
Ti modrejši so spitavali, če dobi kakše zdravilo.
Žena je odkimala: „Ne, nikaj ne
dobi. Včasi prinese šteri doktor malo šprickanco i njemi potisne kakšo „vodo“ pod kožo“.
„Kaj pa — ti, jesti ?...“
„Nikaj njemi ne dajo....“
Venec sorodnikov je razmišlao. Ne dobi vrastva, ne hrane... Ka pa šče gospoda s tem človekom? Ma iz trplenja skoro preveč, poleg toga pa naj ešče — strada ?
Prve dni so ešče zavüpali svoje misli i težave gospodom zdravnikom, sledi sikdar menje, na konci pa nikaj.
„Dosta krvi je zgübo, takši človek bi mogeo dobiti močno, tečno hrano. Zelje i svinjsko meso... orehove pogače ... vino ... čaj...
Siromak železničar pa je ležao, hropeo i stonjao. Ka se godi okoli njega, je ne vido i ne čüo. Ležao je kak mrtev, meo je na pol odprta vüsta, kak mrtvec odprte oči, roke i noge so tak ležale, kak jih je položo dvorjenik.
Na konci prvoga tedna je zgübila potrplenje rodbina.
„Če doktorje ne skrbijo za hrano i vrastvo, pa poskrbimo za vse to — mi.“
Prinesli so hrano : mastno prekajeno svinjsko meso. Prinesli so pijačo : v lončenoj posodi skühan, tüdi bole masten čaj z žganicov. Prinesli so vrastvo : železno vino ... Rodbina se je postavila tesno okoli postele, sneha i žena sta pa začnole hraniti i napajati... Z malov žličkov je odprla sneha vüsta, žmetno je šlo, so skoro pokali zobje prle, kak se napravila pot za hrano, (ali ka ščemo... to je samo — od slabosti...) Betežnika so düšili mastni žaložje svinjskoga mesa, ranjeno grlo je grizo od žganice smrdeči čaj, za „železno vino“ — že ne bilo prostora, je teklo kak kmično rdeča mlaka po obleči, po posteli, ali prijatele betežnika je to ne genolo. Paščili so se, naj kem prle opravijo, naj ne opazi šteri verter, ali sestra, kak lepo i kak po krščansko skrbijo oni za svojega lüblenoga betežnika.
Nikak je vido, kaj se godi tam za vencom teh, prej dobrih lüdi, i povedao Sestri.
Mislite, ka se je čemerila? Ne ; sestra je vajena takše modrosti. Pravila je ne, ali lejko si šteo na njenom mirnom, pametnom obrazi : „Tomi siromaki več niti svinjsko meso ne škodi... ! Resan ne škodi, slepa lübezen roda njemi je okrajšala trplenje.“
Kolonistom i dvovlastnikom.
Na spravišči Kmečke zveze v Črensovcih je g. dr. Klar tüdi povedao, da je vlada odpüstila na 10 let državno dačo, kolonistom. Občinske i banovinske naloge, doklade moro pla-
čüvati, ne pa državnoga davka. Vlada je te dni tüdi odpisala 60% duga tistim kolonistom v našem kraji, šteri so meli posojilo iz državnoga kolonizacijskoga fonda za zgraditev hiš. Tü se vidi, ka vlada dr. Stojadinoviča i dr. Korošca dela dosta, guči pa malo. I tak je prav. Gda se dosta guči i v prsi bije, tam je navadno malo dela.
Lani so smeli vsi dvovlastniki lendavskoga sreza svoj pov brez carine pripelati z Vogrskoga domo. Isto je obečano g. dr. Klari, da se bo dalo tüdi letos. Gda se pov dozori, kak krma, zrnje, vino itd., naj dvovlastniki to samo javijo na sresko načelstvo i to bo po nalogi višje oblasti odprlo mejo tak dugo, dokeč se pov ne zvozi. Pri višjoj oblasti pa spravi dovolenje g. dr. Klar, nar. poslanec.
Invalidi, bojne dovice i sirote.
Po invalidskom zakoni iz leta 1929., je dosta vojni invalidov, dovic i sirot zgübilo invalidnino ali podpore. Vzrok tomi je bio plačüvanje velke porcije. Zakon je določao, ka vsaki, šteri plača več kak 120 Din. čiste porcije, nema pravice do ivanlidnine. To pa je bilo jako krivično, posebno pri nas, kde je davčin količnik jako visiki.
Zdajšnja vlada je pa to krivico nekelko popravila tak, ka je določila, da majo do invalidnine i podpore vsi tisti pravico, šteri ne plačajo več čiste porcije kak 170 Din.
Spremenjeni § 14 to zvišanje določa tak, ka celo invalidnino dobijo (to je 100%) tisti invalidi, dovice i sirote, šteri plačajo čiste porcije do 120 Din. Oni pa, šteri plačüjejo čiste porcije
od	120—130	Din	dobijo 90% invalidnine
„	130-140	„	„	80%	„
„	140-150	„	„	70 %	„
„	150 -160	„	„	60%	„
„	160―170	„	„	50%	„
to je polovico cele invalidnine.
Vzemimo, ka invalid ali dovica dobi 100 Din. invalidnine na mesec. Teh 100 dinarov je za njega 100 % invalidnine.
Če pa po zdajšnjem popravlenom zakoni plačüje do 120 Din. čiste porcije, te dobi vsaki mesec 100 Din. invalidnine. Če pa plačüje čiste porcije od 120-130 	D. dobi na	m.	90 % invalid.
„ 130 140	„	„	„	„	80 %	„
„140-150	„	,	„	„	70 %	„
„ 150-160	„	„	„	„	60 %	„
„ 160-170	„	„	„	„	50 %	„
Na podlogi toga pridejo do svojih upravičenih pravic :
1. ) Vojne dovice i sirote tistih invalidov, šteri majo 50% nesposobnosti. Dozdaj pa je bilo 60%.
2. ) Deca vojnih invalidov i mrtvih v vojski, štera so pred dopunjenim 16 letom postala zmešana ali pa nesposobna za vsakše delo.
 3.) Vsi invalidi, dovice i sirote, šteri so po invalidskom zakoni od leta 1929. odpadnoli zavolo toga, ka so plačüvali več čiste porcije kak 120 Din. Zdaj pa dobijo, če ne Plačüjejo več kak 170 Din.
4.) Vsi tisti, šteri so po invalidskom zakoni iz leta 1929. zamüdili čas za prijavo.
Tistim pa, šteri ešče zdaj zamüdijo, nišče nede mogeo več pomagati.
Probajo pa naj se vsi invalidi, dovice i sirote ponovno prijaviti, če se jim je po zakoni iz leta 1929. po krivici odvzela podpora.
Vse te prijave se morejo poslati za srez Sobota na »Invalidsko sodišče dravske divizijske oblasti v Ljubljani.“ Za srez Dolnja Lendava pa na „Invalidsko sodišče savske divizijske oblasti v Zagrebu.“
Tisti invalidi, dovice i sirote, šteri ešče nemajo rešenje od višjega invalidskoga sodišča, pa morajo gledati na to, ka to rešenje kem prle dobijo i to pred 1. oktobrom 1936. Zato ka te den preteče prijavni čas i se te nemre nišče več pritožiti ali prijaviti.
Vsi tisti invalidi i vojne dovice, šteri so odpadnoli po invalidskom zakoni iz leta 1929., naj si preskrbijo potrdilo davčne uprave, kelko porcije plačajo i »Sklep" višjega invalidskoga sodišča.
Vsi tisti vojni invalidi i dovice, šteri ešče nemajo sklepa po invalidskom zakoni iz leta 1929., naj si ravno tak preskrbijo potrdilo davčne uprave i stari „Sklep“ iz leta 1925., od Višjega invalidskoga sodišča. Potrdilo davčne uprave je koleka prosto, ar je to invalidska zadeva.
2
NOVINE
10. maja 1936.
Prvi i drügi naj prinesejo to dvoje k Tratnjek Davorini, šol. upraviteli, v Dokležovje.
Prvim se bo napravila Prijava, odnosno prošnja za ponovno pridobitev invalidnine. Od drügih pa bo omenjeni vse to sküpno izročo g. Dr. Klari, narodnomi poslanci, šteri bo na Višjem invalidskom sodišči to zadevo osebno rešo.
Vse to napravite kemprle, da ne bole zamüdili določenoga roka.
NEDELA
Štrta po vüzmi.
Berilo iz pisma svetega apoštola Jakoba. Prelübi ! Vsaki dober dar i vsako popolno darilo je od zgora i prihaja od Oče svetlosti, pri šterom nega spremembe ne se menjave. Radovolno nas je rodio z rečjov istine, da bi bila nekša prvina njegovih stvari. Znate, lübi moji bratje: vsakši človek bodi hiter na poslüšanje, počasen za govorenje, počasen za jezo. Zato ka človekova jeza ne vrši bože pravice. Zato odpravite vso nečednost i vsakši izrastek nevalanosti i sprejmite v krotkosti vajeno reč, ki more rešiti vaše düše.
Evangelij (Janoš l9). Tisti čas je pravo Jezuš svojim vučenikom : „Odhajam k njemi, ki me je poslao, i nišče od vas me ne pita : ,kama ideš ?“ Nego, da sem vam to povedao, je žalost napunila vaše srce. Ali istino vam govorim : za vas je dobro, da idem. Zakaj, če ne odidem, Tolažnlk ne pride k vam ; če pa odidem, vam ga pošlem. I gda pride, bo on osvedočo svet od greha i od pravičnosti i od sodbe ; od greha, ar v mene ne verjejo ; od pravičnosti, ar idem k Oči i me ne bote več vidili ; od sodbe, pa ar je vladar toga sveta osojeni. Šče vnogo vam smem govoriti, a zdaj šče nebi mogli nositi. Kda pa pride on, Düh istine, vas bo včio popolne istine ; ne bo najmre govorio sam od sebe, nego ka de čüo, bo govorio i prihodnje reči vam bo oznanjao. On bo mene odišo, ar bo iz mojega jemao i vam oznanjao. *
Gospod nam je obečao sv. Dühá. Sv. Dühá, tolažnika. Vsi mamo nevole, težave, bridkosti. A Gospod nam je dao moč tolažbe po sv. Dühi, ka te nevole z mirnim srcom prenesemo i ka si z mirnim prenašanjom teh nevol spravimo večno plačilo. Sv. Düh Bog nas pa tolaži i krepi posebno s svojimi sedmerimi svetimi darovi, šteri se bodo za kratek čas razlejali na naše firmanci, če se dobro pripravijo na nje. Ti dara so sledeči :
1. Strah boži, z šterim nas Düh sveti okrepi, ka raj vmerjemo, kak premišlemo v smrten greh privolimo. Te dar celo zraste do detečega zavüpanja do dobroga Srca Jezušovoga, štero deteče zavüpanje je rodilo sveto Jezušekovo Treziko i drüge svetnike.
2. Razum, z šterim nas Düh sveti presveti, ka prav spoznamo ne samo verske reči, nego i svecke po rečaj sv. Pavla apoštola : „Vse za smeti držim, naj Kristuša dobim."
3. Znanost povekša našo svetlost, ka vu veri ne opešamo.
4. Tanač, svet dober nam da odgovor vu vseh dvojlivih pitanjaj i nas naravna na pravo pot.
5. Dühovna moč okrepi našo ná slabo nagnjeno volo, ka se odloči za Boga, ne pa za greh, hüdobo.
6. Modrost sv. Düha nas navči, ka gledamo vse vu svetlosti večnosti, ka prav razmimo Jezušove reči : „Ka ti pomaga, če celi svet dobiš, na düši pa škodo trpiš ?“
7.	Pobožnost sv. Düha ceni jakost vsikdar, te tüdi, če je jakost težavna, če prinaša zemelski zgübiček, greh pa obsodi te tüdi, če bi te prinašao samo dobiček. Te dar se pokaže pri ženitvi v jasnoj podobi, gda se što raj odpove bogatomi pari i raj ostane siromak, kak bi pa zatajo svojo kat. vero i kat. Cerkve predpise.
Naj firmanci v obilnosti dobijo te dare, se morajo lepo pripravili. Nieden firmanec ne sme meti na düši smrtnoga greha, gda pristopi k firmi, to je mora meti miloščo posvečüjočo na düši. Zato skrbimo, da se firmanec dobro spove i po spovedi ostane v milošči posvečüjočoj.
Iz srca priporačamo vsakoj hiši, naj zmoli na čast Marijinomi srci sedem Zdravij Marij vsaki den do firme za sedmere dare sv. Düha. To molitev bo kak viher pretresla nebo i sv. Düh se spüsti z bogatimi sedmerimi darovi na naš kraj.
GLASI.
SLOVENSKA KRAJINA.
Lendava. God sv. Florijana, maja 4. je zaoblübleni svetek mesta Lendave. Lendava i cela fara je z velikov slovesnostjov obslüžavala te svetek. Predgali so urednik Novin, slovesno sv. mešo i precesijo z Najsvetejšim pa so opravili gosp. plebanoš Bakan ; a dvorila sta njim pri precesija g. kaplana Halas i Koren. Naroda je bilo teliko, da ne meo mesta v cerkvi.
Što je nestrpen. Tisti, šteri so sami nestrpni, strašno radi drügim vočimečejo nestrpnost, fanatičnost itd. To dostakrat moremo čüti na naš račun od nešterih takzvanih naših naprednjakov, čiravno za to posebnih dokazov nemrejo prinesti. Pred vüzemskimi svetki se je pa zgodilo, da so sobočke dijakinje, kongreganistinje
zbirale po Soboti darove za siromaške drüžine v Soboti. Šle so v svojem plemenitom posli od hiše do hiše, posebno k takšim hišam, gde so znale, da njihovi bogati gospodari premorejo konči malenkost dati siromakom. Doživele pa so poleg dobrote tüdi ništerno naravnost nerazumlivo lübeznivost. Tak je na priliko mogočna gospa ostro poglednola mlade proseče dijakinje i glasno zakričala nad njim: „Ne dam ni pare !“ Gospod, šteri si je v Soboti Spravo ne ravno malo siromaštvo, je zakričao nad di-jakinjami : „Za Sokole dam, vam pa nič !“ Ravnotak se je močno razkoračo bivši Orel, zdaj sokolski čestnik i zakričao nad dijakinjami : „Za Sokola vsigdar dam, vam pa nikoli nič !“ Nieden ne nas domačin. Tak ! Da bomo znali što je pri nas nestrpen ! Po Soboti so nikaki pobirali za pravoslavno cerkev pri katoličanih, evan-
geličanih i židovih. Da bi nad temi nabiralci što tak zakričao, kak so nikaki kričali nad našimi dijakinjami, gda so za siromake pobirale, smo ne čüli. Gučali bodo pa le, da smo nestrpni mi, ne pa oni.
Pri pokopi g. Vladimira Pušenjaka, nadrevizora Zadružne zveze, šteri je tak nagloma vmro zadet od srče kapi, so zastopali našo Krajino i pokojnikove prijatele, posebno g. ban. svetnika Klekla, ki je bio zadržani, ban. svetnik g. Bajlec, naše posojilnice sta pa zastopala gg. Mataj Franc, tajnik Kmečke posojilnice v Soboti i Vaš Jožef, član načelstva Kmečke posojilnice v Soboti. Gosp. nadrevizor Pušenjak je za našo krajino v zadružnom pogledi neizmerno dobroga napravo, zato ga bomo obhranili v najlepšem spomini.
M. Sobota. Zahvala. Dijakinje kongreganistinje na sobočki gimaziji se iskreno zahvaljujejo tako v svojem imenu, kakor v imenu obdarovancev, vsem plemenitim dobrotnikom, kateri so s svojimi velikodušnimi prispevki omogočili, da je bilo obdarovanih za Veliko noč tako veliko število revnih in res potrebnih družin. Vsem srčni : Bog plačaj ! — Plemenito delo. Kak znano, so letos za vüzem, naše male dijakinje, članke dijaške Marijine družbe v Soboti nabirale darove, da bi prevnogim siromaškim drüžinam v Soboti za lepe vüzemske svetke konči nikelko veselja pripravile. Dijakinje so bile skoron vsešerom lepo sprejete i so nabrale preci darov, tak, da so za svetke obdarüvale 30 najsiromaškejših drüžin v Soboti. S skuznatimi očmi so se siromaki zahvalüvali mladim dobrotnicam, gda so iz njihovih rok primali za svetke po 10 kil i več mele, šunke, klobase i drüge potrebščine. Mladim, plemenitim kongrpganistinjam na njihovom človekolübnom deli iskreno čestitamo. Lübezen do bližnjega je nadvse lepa jakost, i lepo delo naših mladih dijakinj naj je ohrani ešče naprej v dobroti i požrtvovalnosti za nas kraj i našo lüdstvo. — Za novo bolnišnico. Preminoči tjeden je bila sprejeta od g. bana v Ljubljavi deputacija odbora za zidanje nove bolnišnice v Soboti. V deputaciji so bili g. Brandieu, vodja bolnice, g. župan Hartner i g. banski svetnik Bajlec. G. ban je deputacije zvünredno prijazno sprijao i obečao vso svojo pomoč kak tüdi pomoč banovine, da dobimo kem prle prepotrebno novo bolnišnico. S predpripravami, to je z izdelavov načrtov, i končnov dolučitvijov, gde bo bolnišnica stala, se je že začnolo. Po izjavi gospoda bana bodo potrebni krediti taki na razpolago i se z delom začne, kak hitro bodo samo vsa dela z načrti končana i mesto, gde bo bolnišnica zidana, končnovalano dano v te namen. — Občni zbor zdrüžbe trgovcov za sobočki srez se je vršo preminočo soboto pri velkoj vdeležbi trgovcov za celi srez. Občnoga zbora se je vdeležo med drügimi tüdi g. dr. Pless, tajnik trgovske zbornice iz Ljubljane, sreski načelnik g. Lipovšek i banski svetnik g. Bajlec. Pri volitvah je bio izvoljeni nazaj zvečine stari odbor z g. Čehom kak predsednikom.
Romanje na Trsat in izlet na prekrasni otok Rab bo tüdi letos k Risalom s posebnim vlakom iz Ljubljane v soboto 30. maja ob 4 vöri popoldne. V Zidanom mosti vstopijo na posebni vlak vsi romarje, ki se bodo pripelali od mariborske strani i iz Slovenske Krajine i majo do Zidanoga mosta polovično voznino, za vožnjo s posebnim vlakom od Zidanoga mosta do Sušaka i z ladjov po morji na otok Rab pa majo za 25 Din. znižano voznino : mesto 140 Din. samo 115 Din., če plačajo do 10. maja. Po 10. maji je za 20 Din. višiša cena. Ar ostanejo romarje 1. junija celi den na Rabi (samo vožnja z ladjov po morji na Rab ino nazaj trpi 8 vür), bo odhod iz Sušaka samo v ponedelek 1. junija ob 8 vüri večer. Podrobna pojasnila pošle vsakomi zabadav pisarna „Po božjem svetu“, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
Zahvala. Gosp. poslanec Benko je od svoje poslanske plače naklono Martinišči dar 2000 (dve jezero) Din. Za te velikodüšni dar se gospodi poslanci ravnateljstvo v imeni svoje mladine najiskrenej zahvalüje ! Bog povrni !
POLITIČNI PREGLED.
Domači.
Posejani krumpiči. Gda gledamo delo tistih lüdi pri nas, šteri ščejo Seljačko slogo širiti pri nas, se nam ravnotak vidi, kak če bi što krumpiče tak zgora po zemli sejao, mesto da bi je pravilno notri v zemlo posado. Mi v našoj krajini smo meli že pred časi svojo Kmečko zvezo, štera je zagovarjala pravice naših kmetov, i štera je našemi kmeti vnogo dobroga prinesla. Naši naprednjaki i pofovci so dosegnoli, da je ta velka kmečka organizacija bila Prepovedana. Gda je naš voditeo, dr. Korošec prišao v vlado, je ta kmečka organizacija znova dovoljena i vse stare Kmečke vzeze se lepo nazaj poživlajo. Po našoj Slovenskoj Kmečkoj zvezi so začnoli lüdi Hrvatje za svoje kmete organizirati ravnotakše drüštvo, samo, da so Hrvatje toj svojoj kmečkoj organizaciji dali hrvatsko ime, to je Seljačka sloga, ka pa pomeni v bistvi ravno to, kak Kmečka zveza. Ništerni lüdje, šteri so večinoma niti ne naši domačini i pri nas jako malo ali pa nikaj ne pomenijo, si mislijo, da naše kmete najležej tak za nos vodijo, če bodo med nje sejali zmešnjavo. Mislijo, da če so sami ne domačini, da te tüdi mi nišče domače organizacije nesmimo meti, posebno ne Slovenske organizacije. K sreči pa naše lüdstvo že telko razuma ma, da te lüde dobro pozna. Raznih takših kmečkih voditelov je naše kmečko lüdstvo že do grla sito. Notar Koder, Budin, Pavlič, Rešek, pa drügi takši mogoče mislijo, da je bo naše kmečko lüdstvo včasi za svoje voditele postavilo, kak hitro bodo oni svojo zastavo Seljačke sloge pokazali. Od teh i njim podobnih lüdi naše kmečko lüdstvo samo telko zna, da si je notar Koder pri nas že ogromno bogastvo spravo, drügi so pa zdaj ešče siromašni kak cerkvene miši, pa bi si pri nas tüdi znali — ne po krivici — velke haske spraviti. Povemo pa že naprej, da bo delo teh nepravih kmetov pri nas ravnotakši sad obrodilo, kak posejani kruntpiči.
Svetovni.
Abesinci premagani. Dugo so se Abesinci junaško borili proti Italijanom i zvali celi svet na pomoč, pomoči pa od niked so ne dobi. Nazaddnje abesinska vojska ne mogla več vzdržati italjanskih štükov i bomb, pa strupenih plinov iz italjanskih aeroplanov. Proti takšemi orožji vsa abesinska hrabrost nikaj ne mogla napraviti. Italijani so dnes zavzeli že skoro edno tretino abesinske države i majo že v svojih rokaj tüdi abesinsko glavno mesto Addis Abebo. Abesinski casar i abesinska vlada so se neznanokam odselili. Vnogo miljard je Italijo stala ta bojna, nikelko miljard jo bo ešče stala prvle, kak si podvržejo celo Abesinijo. Kelko miljard bodo morali Italijani potrošiti ešče za Abesinijo, prvle, kak njim bo kakše haske nosila, toga pa ešče sami ne vejo. Pri vsem je najbole žalostno to, da je v obrambo Abesinije nikaj ne mogla včiniti Zveza narodov.
Vse za orožje, nevola pa čiduže vekša. Ves svet dnes miljarde
meče za vojsko i orožje, pri tom pa med siromašnim lüdstvom čiduže vekša nevola i naravnoč lakota nastaja. Če se narodi ne spametüjejo i ne povrneja nazaj k božim zapovedam, štere velevajo lübezen i pravičnost do bližnjega, bomo lehko v kratkoj prišestnost gledali grozovite rüševine tam, gde so v starih časaj vnoga lepa dela v lubezni i slogi napravili.
Politične konference so se vršile te tjeden v Belgradi, štere so tak za našo državo, kak za vse balkanske države velke važnosti. V Belgradi so se zbrali vodilni ministrti Grčije, Turske, Romunije i Češke.
Francija. V Franciji so mirno potekle volitve. Kak se je pričaküvalo, zmagala je levica. To je socialni demokratje i komunisti. Tej zadnji so dobili 72 poslanca. Meli so pa dozdaj samo 12 poslancov. Levica ma 375 poslancov, desnica 238.
Abesinski casar v Palestini. Abesinski casar je na Engleškoj ladji odpotüvao v Palestino. Ž njim je odpotüvala tüdi casarica, Prestolonaslednik i več vernih njegovih vojvodov. Casar nameni sam stopiti pred Drüštvo narodov, da tam zagovarja neodvisnost Abesinije, štera ne šla v boj, nego se samo branila proti roparskomi napadi Italije, štera se je dobro oborožila samo zato, da se polasti abesinske zemle. Da če Drüštvo narodov privoli v te rop, te je jasno, da zmaga krivica ne sveti, ne pa pravica. Te de meo vsaki močnejši pravico slabejšega premagati i se polastili njegove vrednosti.
Egipt. V Egipti so zmagali nacionalisti, ki so dobili absolutno večino. Ta stranka zahteva popolno neodvisnost Egipta od angleške oblasti.
Veliki nemiri med Arabci i Židovi v Palestini. Na našoj sliki vidimo, kak Policija razganja vnožino demonstrantov v Jafi. Slika le posneta iz letala.
10. maja 1936.
NOVINE
3
Zahvala i priporočilo. Za vüzemske svetke so članice dijaške Marijanske kongregacije — karitalivni odsek—obdarile trideset siromaških drüžin z živili ino deloma tüdi z oblekov. Da se nam je to lepo dejanje krščanske lübezni posrečilo, ide predvsem zaslüga ino zahvala vrlim trgovcom murskosobočkim ino drügim dobrotnikom, ki majo z nami vred sladko zadoščenje, da so s svojimi darovi pomagali Prinesti konči za svetke malo veselja v tiste drüžine, kje vlada tolikokrat kruto pomenkanje. Vsem se v imeni dobre stvari prav iskreno zahvalüjemo. Čütimo pa dužnost, da se izrecno zahvalimo mil. g. grofici Zichy iz Beltinec, gosp, nar. poslanci Benko Jožefi ino g. banskomi svetniki Bajlec Franci iz M. Sobote. Ti dobrotniki so z posebno obilnimi darovi kak najizdatnej podprli našo dobrodelno akcijo. Ar se pa bomo iz istoga razloga i v isti namen še oglasili pri drügoj priliki-če prle ne, prav gotovo za Božič, zato naše zahvalo zdrüžüjemo s prošnjov ino priporočilom za drügič. Osvedočeni smo, da se bo te našoj akciji pridrüžilo še vnogo več dobrotnikov prav po pesnikovom naročili : „odpri roke odpri srce, otiraj bratovje solze.“ Še ednok iskrena zahvala i Bog povrni !
Beltinci. Kak vsako leto, tak tüdi letos so šmarnice. Ob 7 vüri kratek navuk, nato slovesne večernice pri Marijinom oltari, pri velikem oltari pa blagoslov. Lüdje prihajajo v velikom števili. Vsa čast ino hvala ide zato našemi g. vučiteli Šprageri, ki tak lepo navčijo pesmi i novo litanijo z lepimi odpevki. I za sveto firmo se lepo včijo štiriglasne pesmi. Mladi smo ino na ednok se nemoremo navčiti vsega. — Za igro, ki bo na prostom, je veliko zanimanje.
Bogojina. Podrete farovske štale se razmetavlejo, da pridejo nove na mesto rüševin.Vsa čast Bogojančarom, ki z lübečim srcom pomagajo svojemi dühovnomi pastiri.
Filovci. Dva mosta se delata na poti do Lendave. Lampaš, šteri bi mogo goreti kre mosta pri našoj občini, se ali vkradne, ali potere. Što nam dela to sramoto ? Zakaj je pa lampaš pri bogojanskom mosti lepo na miri?
Bogojina. Čebelarska podrüžnica (rojarska) v Bogojini priredi 1 dnevni metodični ino praktični tečaj v nedelo 10. maja ob pol 8 vöri v narodnoj šoli. Predavao bo g. šolski nadzornik Peter Močnik iz Maribora od ustraja včel ino od oskrbovanja panjov (košov) Rojarje, ki se zavedajo pomena rojarstvo ino skrbijo za njegov napredek, ne bodo zamüdili te ugodne prilike. G. predavateo bo dajao tüdi pojasnila ne želo rojarov. Ne pozabite prinesti s sebov beležke ali papir, da si važne stvari zabele-
ži. Tečaj se bo vršo pri vsakom vremeni. K obilnoj vdeležbi vabi Odbor.
V. Polana. Veliko je naše veselje. Ná našo prošnjo, štero smo po g. dekani, Jerič Ivani, poslali pred Prezvišenoga, smo dobili potom istoga g. dekana odgovor, da pri nas bo firma. Bo pa po Zastoplenji v petek, to je drügi den po Törjanskoj férmi. Iz globočine srca se zahvalimo prezv. g. knezoškofi, ap. administratori, da so nas poslühnoli i g. dekani, do so se zavzeli za nas.
Na podporo Novin so darüvali : Hartner Karola sin, Sobota, 5 Din., Pečnik Drago, vučiteo meščanske šole, Lendava, 12·50 Din. Bog povrni !
Treseti ton kukorice je dobo lendavski srez. Kukorica se deli za delo, samo najvekši dalanezmožni siromaki jo dobijo brezplačno.
Delavcom. Poj dobroti vaš lübečih gospodov, ste dobili brezplačni zdravniški pregled, či idete na delo v Francijo ali na sezonsko delo. Za to dobroto pa morate biti zahvalni. Zgodilo se je, da so „delavci“ prišli s svojih goric pijani v Lendavi na Sresko načelstvo v večernih vüraj, gda so že minole uradne vüre i tü zahtevali potne liste i zdravniški pregled i to celo grobijansko. To se ne sme več zgoditi, ar škodi takše nepošteno postopanje vsemi našemi dobromi delavstvi. Na sresko načelstvo se sme priti samo v uradnih vüraj i samo z knjižicov, ki je opremlani z fotografijov i vsemi dokumenti i ki jo je občina podpisala. Samo pod temi pogoji se vrši brezplačen zdravniški pregled i se izda potni list.
Beltinci. Kak smo že dvakrat šteli v Novinaj, se je Prinas pred kratkim časom nastavo novi pesmarski zbor. Te pesmarski zbor dela čast Cerkvi. Tüdi gospod plebanoš so jako zadovolni s tem pevskim zborom. Zato pa le zveseljom naprej, ve je to čast Cerkvi i na diko Bogi. Bog živi ! —	Beltinčar.
Bogojina. Naš Širiteo Novin, Casar Joško, je odišeo na delo v Francijo. Gda se njemi zahvalimo naročniki za vernost pri širjenji dobrih domačih krščanskih listov, njemi Želemo boži blagoslov na delo v tüjini i ga prosimo, naj v Franciji med našimi delavci širi Novine i Mar. List.
Dve avtomobilski cesti edna za drügov. V Nemčiji zdaj gradiji vse puno avtomobilskih cest, štere majo kem menje križišč. Če se kje dve avtomobilski cesti križata, naredijo eno spodkar, drügo pa zgoraj čez most. Na te način se bodo prometne nesreče
izdatno zmenjšale.
Izbor prekmurske književnosti.
(Vilko Novak)
Pred nedavnim je Mohorjeva družba začela izdajati zbirko del : „Cvetje iz domačih in tujih logov.“ Zbirka je namenjena v prvi vrsti slovenskemi dijaštvu. Koncem aprila t. l. je izšel deveti zvezek imenovane zbirke, in Sicer je to knjiga profesorja Vilka Novaka: Izbor prekmurske književnosti. Celje, sr. 817(3). — Na to knjigo so Novine opozórile v letošnji velikonočni številki in tudi že prej.
Slovenski javnosti je zopet dana do rok knjiga, ki govori o nas, opiroma o naši književnosti. To dejstvo je uvaževanja vredno že zato, ker jo je izdala tako ugledna založinica knjig, kot je Mohorjeva družba, zlasti pa je važno za nas, ker jo je priredil V. Novak. Do sedaj se še ni zgodilo, da bi kdo prekmursko književnost obravnaval v takem obsegu, da bi celo knjigo njej posvetil. Vzroki so bili različni, predvsem pomanjkanje poznanja prekmurske slovstvene zgodovine. Šele domačin V. Novak, ki se z največjo vztrajnostjo že leta bavi z prekmursko književnostjo in jo raziskuje, je prodrl v raziskovanju tako daleč in odkril toliko, da je lehko napisal stvaren in sistematičen pregled prekmurskega slovstvenega dela. Radi njegovega odličnega znanja prekmurske slovstvene zgodovine mu je Mohorjeva družba dala možnost, da napiše knjigo, ki bo lahko služila slovenskem dijaštvu kot šolska pomožna knjiga. Važnost in
odličnost knjige bolj spoznamo, če si jo od bližje ogjedamo.
Prireditelj knjige najprej pregovori o Prekmurskem narečju (str. 5-8), ki ga opredeli, v katero skupino spada v okrilju slovenskih narečij. Deli naše narečje na tri govore, in sicer: 1.) južni govor, ki ga govore Dolinci od Bratonec do Lendave, 2.) srednji govor govore Ravenci od Sobote do Cankove in 3.) severni ali gorički govor, ki ga govore Goričanci. Nato v lepi pregledni celoti poda značilnosti prekmurskega narečja.
Sledi zelo jedrnat pregled prekmurske književnosti (str. 9-20), ki je mogoče preveč zgoščen. Po kratkem uvodu preide na dobo, ko so bile natisnjene prve knjige v prekmurščini. Po knjigah, ki so bile protestanske (luteranske), označi to dobo (protestanska doba), Prva tiskana prekmurska knjiga je Györski katekizmuš, ki je bil natisnjen l. 1715. Katekizem je iz madžarščine prevedel Franc Temlin iz Krajne. Ohranjen ni noben primerek tega katekizma.
Prva ohranjena prekm. knjiga je „Abecedarium Slovensko za Drobno Detzo... iz 1. 1725. Pisatelj knjige ni znan. Knjiga se nahaja v Narodnem muzeju v Budapešti. Novak je preskrbel sliko naslovne strani tega abecednika in jo priobčil takoj v začetku Izbora. Tudi je ponatisnjena v Izboru 7. stran imenovanega abecednika. — Drugi poznani protestantski pisatelj je Mihael Sever — doma v Vaneči. Ta je 1. 1747 izdal .Redzveličanstva.‘ Značilnost te knjige je, da prva izmed vseh slovenskih knjig rabi naziv slovenski narod, o čemer je Novak že pred leti tudi v Novinah opozoril. Značilno besedilo se glasi : „Lüblenomi slovenskomi narodi ...“	(Dalje).
VABILO
na redni občni zbor Hranilnica in posojilnice, r. z. z n. z. v Črensovcih, ki se bo vršo v sredo dne 20. maja 1933 ob 9 vöri predpoldnevom v uradnom prostori z sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2 Odobritev računskoga zaklüčka za 1. 1935.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
4.	Čitanje revizijskoga poročila.
5.	Slučajnosti.
Če bi te občni zbor ob napovedanom časi ne bio sklepčen, se vrši pol vöre kesnej na istom mesti i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki valano sklepa ne gledoč na število navzočih kotrig. ODBOR.
Naznanilo.
Skupno združenje obrtnikov v Dolnji Lendavi, naznanja svojim članom, da je preselilo svojo pisarno v Glavno ulico št. 82 (nasproti cerkve).
Sprejmem enega Vajenca za mizarsko obrt.
____ Rous Stefan, Beltinci
Zadnji dnevi Petra Zrinjskoga.
Što je bio Peter Zrinjski? Bio je hrvatski ban pred 250 leti. On je zadnji od slavne rodbine Zrinjski. Ta rodbina je mela svoj začetek v Dalmaciji. Prvotno ime je bilo Šubič. Meli pa so grad po imeni Zrin. Tak so se kesnej pisali Zrinski. Iz te drüžine izhaja tüdi Mikloš, ki je tak junaško brano Szigetvár pred groznimi Türki, da ga tüdi madjarska zgodovina imenüje „junaka“.
Tüdi Peter Zrinjski se je večkrat vojsküvao proti Türkom. Tak je bio vojskovodja, politik i pesnik. Tisti čas so tak nad Vogri kak nad Hrvati vladali Nemci iz Beča. Narod je ne bio zadovolen. Ban Peter Zrinjski in njegov svak Frankopan, sta se dogovorila za borbo proti Nemcom. To sta pa naskori zapečatila s svojov krvjov. Začelo se je etak.
L. 1669. je türski sultan skleno mir z benečanskov republikov, da bi tak ležej vdaro z vojskov na Hrvate. Ban je to zvedo. Znao je pa tüdi, ka ki Nemci z veseljom gledali, či bi Türki njega vničili. Zato se odloči, da sam na svojo roko, brezi Beča, sklene pogodbo s Türki. Meseca nov. odide na pogajanja v Solun njegov kapitan Franc Bukovački. V imeni bana Zrinjskoga je kapitan sultani
predložo sledeče pogoje :
1. Hrvatska pride pod sultanovo oblast i njemi plača 12.000 dukatov (zlatov). 2. Na Hrvatskom bodo vladali Zrinjski Peter i njegovi nasledniki. 3. Sultan more dati popolno versko i šolsko svobodo. 4. Vsi kraji, štere bi Türki vzeli Nemcom, se prikapčijo Hrvatskoj. 5. Na Erdeljskom naj postane za vojvodo Rákóczy Franc namesto Apálffyja. 6. Sultan bo Zrinjskim pomagao v borbi proti Nemcom. Do te pogodbe je ne prišlo, zato ka veliki vezir ne šteo vojske z Nemci.
Po Hrvatskoj se je naglo razneslo, ka je Zrinjski izdajalec pa celo zaveznik Türkov. Vsefele govorice so se širile. Tak n. pr. da pride bani na pomoč 22.000 Türkov pa toliko Tatarov; da Zrinjski pošle svojega jedinoga sina sultani za talca ; da Zrinjski namerava iz Medžimurja vdreti v Koprivnico potem pa na Štajarsko. Nadale, da ban ma v Legradi 10.000 pušk, pištol itd. Tüdi se je govorilo, da kmetom i nemešnjakom obeče vsefele olajšave, da bi ž njim držali.
Ne vemo, kelko je bilo na vsem tom istine, znamo pa, ka so grofje Herberstein iz Karlovcaj Trautmansdorf iz Križevec pa Erdődy iz Petrinje, vse to javili višjoj državnoj oblasti v Gradec. Mestni vojni svet je potem vse tožbe, 13. marca 1670., poslao casari Leopoldi, zednim pa že tüdi,
ka trbe podvzeti proti zarotnikom. V Koprivnico poslati 500 vojakov. Koprivniško i Karlovško trdnjavo preskrbeti z municijov, po sosednom Štajari nastaviti kak največ vojaštva, da v slüčaji sile vderejo v Medžimurje.
Dne 29. marca podpiše krao Leopold proglas, s šterim javla hrvatskomi narodi, ka je Peter Zrinjski, zavolo nevarnosti, odstavleni od banske časti. Malo nato sta bila oba, Zrinjski pa Frankopan, odpelana v vozo Wiener Neustadt (Beč Novomesto).
Septembra istoga leta je bečki dvor Sestavo posebno sodišče — tak zvano judicium delegatum — štero bi naj sodilo oba zarotnika. Med temi sodniki je ne bilo niti ednoga Hrvata, zato je država kršila hrvatsko ustavo i žalila narod. Zaman se je Zrinjski sijajno brano i dokazüvao svojo nedužnost. Preiskava se je vlekla celo jesen i zimo. Dne 18. aprila 1. 1671. objavi sodišče svoj sklep : „Peter Zrinjski in Franc Krsta Frankopan so zavolo razžalenja Veličanstva i zavolo veleizdaje obsojeni na smrt. Krvnik jim more najprle odsekati desno roko potem pa glavo. Oba zgübita vsa dostojanstva i časti. Vse premoženje se zapleni ; vsaki spomin na njiva naj se zabrile.“
Te sklep sodišča je po zakoni meo biti predloženi krali v potrditev. Vsaki je pričaküvao, da krao obsodbo
zavrže ali bar zmenša. To toliko bole, ar sta drüžini Zrinjski i Frankopan duga leta verno slüžili habsburškim kralom. Pa da bi zdaj krao Leopold dao skončati dva odličniva člana teh družin ?
Ne, to nemre biti, zato ar bi potem narod v tom vido nehvaležnost bečkoga dvora ! Pa kak bi se to tüdi tolmačilo v inozemstvi ! Ime junaškoga bana Petra Zrinjskoga je bilo znano po celoj Evropi. Več kralov se je obrnilo na krala Leopolda, naj pomilosti Zrinjskoga. Sam sv. Oča papa so poslali v Beč lariškoga škofa Antonija. Za Frankopana se je ešče posebi zavzemao kardinal Barberini, rod njegove žene. Za pomiloščenje prosijo tüdi nemški knezi, celo ešče benečanska republika.
Kral Leopold se je tolikim molbom ne mogeo protistaviti. Bio je že pripravleni, da odpüsti obema. Pa ka, či so ga odvračali njegovi ministri i svetovalci. Zato krao sestavi poseben „tajni odbor“, šteri naj preštudera, či je omenjena obsodba pravična ali ne. Tüdi v tom odbori je ne bilo niti ednoga Hrvata, kak bi po pravici šlo, nego samo Nemci. Ešče več. Med odborniki je bilo nekaj takših, ki so bili osebni neprijatelje bana Zrinjskoga.
Te tajni odbor se je zbrao 21. aprila v stanovanji ministra Lobkovitza. Trije odborniki so bili proti to-
4
N O V I N E
10. maja 1936.
Sprotoletje.
Sprotolešnje sonce po obzorji plava, od njegovih trakov vstaja vsa narava.
Pola in goščave vse se zelenijo, gori pa v višavah škvorjančki žvrgolijo.
I vu lepih dnevaj kmet na poli orje, kopa ino dela, da rodi njem bole.
Ptičice selilke se nazaj selijo, in na skritih mestih gnezdeca gradijo.
Rožice rastejo, v gredicaj cvetejo, na njih si včelice sladek med berejo.
Krasna vsa priroda vstala je iz zime, tüdi našo düšo pomlad naj obime. - n -
Špekulacija.
Skoron tri tale lüdi je na sveti, šteri ščejo z špekulacijov zlejka živeti brez trplenja i tak končno do cila priti.
Ka mislijo tej? I kak delajo? Ščista gospodsko bi radi živeli na račun drügi. Znorili bi vsakoga, što ž njimi v dotiko pride. Na krivo bi prisegali za par dinarov. Hujskarijo delajo, ednoga proti drügomi napelavajo, naj se tožita. Meje tüdi nemajo mira na njivaj, štere poškrtajo; ščejo drügoga zemlo pod sebe spraviti, trgovci z živinov pa se zemelskoj sühoči veselijo, da te napou cene lejko živino dobijo. Trgovci žita pa te veselje majo, či cene zrnji lejko doli terejo. Sama špekulacija je na sveti. Je tüdi poštenost, a jako redka. Što de pa tisti oseo, ka de z teškimi žüli robo? Ništerni lüdje dnes ščejo, da bi njim pečene vrane, ali retašje zraven v gut leteli, zato bi pa znorili vse i k sebi skopali vse z hamičijov, i laganjom od svojega bližnjega.
Ne poznajo nikoga drügoga zvün svojega želodca, šteri je nigdar nej pun, a zato ednok tüdi lüknjasti grata. Kelko je več mesto drügi ponücao, telko prle dokonča i lepo zemlo pognoji. Samo kelikih siromakov grižlaji so odišli doli po njem! To je denešnja špekulacija mogočnjakov — hamičnjakov. Za špekulante nega zapovedi : lübi bližnjega, štero je sam Gospod Jezuš Kristuš dao. Dnes ne vala stara zapoved nebeskoga Oče, ki jo dao prvim roditelom, naj z teškim trüdom i znojom čela slüžijo svoj vsakdanešnji krüh ! Ta v 20. stoletji več
ne vala. Dnes je svet tak v vkanlivosti, da naslednje ešče samoga sebe zna znoriti. Pa vsakši mesec drügo vlado šče meti, štera bi vgajala njegovoj hamičiji. Šče od nje jako veliko pravico meti, a nad njov najde vsako falingo, ešče slameno betvo, samo nad sebov trama nigar ne vidi.
Zobstom misliš, dragi prijateo, na dobroto, gda je na sveti sama hü-
dobija. Najprle moremo vsi dobri biti ; takša naj je drüžina, takša občina i te bo tüdi dobra vlada i država.
Tak bi bio konec hamičije i začetek dobrote, či bi moderen pogüblen i lačen svet mislo na staro pravdo : „Ki ne dela, naj ne jej“, pa „lübi bližnjega, kak samoga sebe !“
Nemeš Vinci, kmet, Tešanovci.
Gasilstvo.
Kakor nam je znano, naš srez lepo napreduje v vsakem oziru, tako tudi gasilstvo ne zaostaja.
Gasilska župa za srez Dol. Lendava je priredila zadnje čase kar štiri tečaje. Tečaji so se vršili v Dol. Lendavi, v Črensovcih, v Beltincih i v Dobrovniku. Tečaj v D. Lendavi je vodo g. Župni načelnik Taš, v Beltintincih g. podnačelnik Smej, v Črensovcih i v Dobrovniku g. šol. upr. Lutar, blag. župe. Predavalo se je o zgodovini gasilstva, brizgalne i cevi, o gasilski taktiki, o prvi pomoči in o napadu s plini.
Udeležba je bila lepa, s tem se je izkazalo gasilstvo, da se zanima za delo i da je disciplina prav dobra. Na zadnjem tečaji se je izrazilo od strani članov, da bi se vršili takšni tečaj večkrat, kar bi bilo gasilstvu v dobro.
Pisma naših z tüjine.
Horvat Trezika, Bükovnica, iz Francije : „Hvala Bogi idem vsako nedelo k meši ; s sestrov, štera je tüdi v dobroj krščanskoj hiši, sve hodile k spovedi tüdi. Pridevi vküp vsako nedelo i si pogučive od najne lübe domovine, posebo pa od naših domačih listov, ki so nama na tak veliko veselje. Prečastiti gospod ! Vsikdar bole starejši ste i vendar se tak lepo brigate za nas. Bog vam bo to v obilnosti plačao vu večnosti, o kak srečna bo vaša zadnja vüra.“
Gerič Agata, Hotiza, iz Francije : „Pozdravlam vas, gosp. urednik, celo črensovsko faro pa dühovnike, svoje domače, brate i sestre pa mater Gerič Marijo. Naznanjam vam, da sam mesto spremenila, ar so mi ne dovolili, da bi naše krščanske liste štela i so me šteli v mreže zgrabiti a ne so me mogli.“
Hozjan Rozina, Trnje, iz Francije : „Vaš Marijin List me je okrepo k Vüzmi, ka sem ž njim lejko opravila sv. spoved i ka sem mogla k sebi dobiti dragoga Jezuša, šteroga sam tak jako želela. Naši listi so mi obramba v toj pokvarjenoj tüjini. Iz srca se Vam zahvalim za nje, na smrtno vüro de vam plačan trüd. Pozdravlam Vas, g. urednik, vse dühovnike, svoje stariše, brate, sestre i celo Slov. krajino.
Sresko načelstvo v Dolnji Lendavi.
II. No 3469|2.	dne 25. IV. 1926.
Pravilnik za izvrševanje dimnikarskog obrta ; sprememba.
Vsem občinam ! V službenem listu z dne 18. ӀӀӀ 1936. št. 154/23 je objavljena izprememba pravilnika za izvršavanje dimnikarskega obrta v Službenem listu od 26. ӀӀ. 1932. št. 728/91. Pozivam občine, da spremembe pravilnika na običajen način na svojem ozemlju vsestrano razglasijo.
Spremenbe pravilnika obstojijo v tem :
1.) Za odprta ognjišča in odprte dimnike /§ 2, odstavek /1/, lit. c. pravilnika/ je sedaj obvezno ometanje vsake tri mesece. Obče upravno oblastvo sedaj ne more več za ometanje teh ognjišč in dimnikov odrediti daljši ometalni rok, pa tudi ne krajši rok, ker je tozadevno pooblastilo, katero je imelo obče upravno oblastvo po starem pravilniku, črtano.
2. / Dalje je črtano pooblastilo, ki ga je imelo občeupravno oblastvo po odstav. /3/ § 2 pravilnika, in po katerem je moglo to oblastvo v krajih, koder je bilo po veljavnih določilih ali pa običaju ometenje še pogosteje odrediti, da ostanejo v veljavi dotedanji ometalni roki. Sedaj torej velja načelo, da se vse kurilne naprave in dimni odvodi morejo ometati v mestih, trgih in občinah, za katero je uporabljati prvi del gradbenega zakona, ter v rudniških krajih, vsak mesec, v vseh drugih krajih pa dva meseca.
V srezu Dolnja Lendava spada med občine, za katere je uporabljati I. del gradbenega zakona, samo občina Lendava /min. uredbe z dne 16. I. 1932. Službeni list 189/16/. Torej samo na ozemlju občine Lendava je obvezno vsakomesečno ometanje, med tem, ko je za druge občine v srezu v načelu obvezno dvomesečno ometanje. Poleg tega obstojijo v teh občinah za kmečke hiše in prostore obrtnikov lesne in oblačilne stroke olajšave navedene pod t. 3. tega razpisa.
3.) Na mesto starega odstav, /3/ § 2 pravilnika, ki je črtan, je prišel novi odstavek, ki pravi :
„V krajih, za katere ni obvezno vsakomesečno čiščenje /ta odredba torej ne valja za občino Lendava/, se kurilne naprave v kmečnih hišah in v prostorih obrtnikov lesne in obla-
čilne stroke, če nimajo motornega obrata, ometajo v roku, ki ga odredi požarno policijska komisija ob letnem pregledu. Komisija sme, če ni pomislekov, iz javnih ozirov obvezno ometanje teh naprav v dotičnem letu tudi spregledati.
Te olajšave valjajo torej samo za kmečne hiše in za prostore obrtnikov lesne in oblačilne stroke.
4.) Spremenjeni pravilnik odredjuje dalje /novi odstav /2/ § 9 pravilnika/, da v krajih, za katere ni obvezno vsakomesečno čiščenje, veljajo za 25% nižje pristojbine od siceršnjih maksimalnih tarif.
To določilo velja v srezu Dolnja Lendava za vse občine, razen občina Lendava.
5.) Spremenjeni pravilnik ima novo določilo /novi odstav /3/ § 9 pravilnika/, po katerem občine za katere ne velja I. del gradbenega zakona in ki niso rudniški kraji/ u srezu Dolnja Lendava vse občine, razen Lendave/ pobirajo pričenši s prihodnjim proračunskim letom, to je od 1 IV. 1936. naprej, pristojbe za ometanje kurilnih naprav kot občinske davščine. Od teh pristojbin sme občina zadržati za vzdrževanje požarne službe največ 5%.
Po tem določilu do sedaj v navedenih občinah dimnikarski mojster ne more sam pobirati plačila za ometanje, temveč samo potom občine, kateri mora predložiti dokaze o v redu opravljenom delu. Občine so dolžne pristojbine pobirati kot občinske davščine, to je za izterjevanje teh pristojbin veljajo predpisi, ki veljajo za izterjevanje občinskih davščin.
6 ) Spremenjeni pravilnik je čital 2. stavek § 11 pravilnika.
Radi izvedbe določila navedenega pod tčk. 3 tega razpisa odredjujem, da se čim prej sestanejo občinske požarno-policijske komisije in izvršijo predpisani letni pregled kurilnih naprav. Poročila o pregledu in izdani odredbi v smislu § 2 odstav. /3/ spremenjenega pravilnika morajo požarno-policijske komisije predložiti temu sreskemu načelstvu najkasneje do konca meseca junija t. l.
V požarno policijsko komisijo je vsekakor pritegnuti dimnikarskega mojstra.
Požarno policijskim komisijam Priporočam, da postopajo vestno in da imajo pri odrejanju roka za čiščenje kurilnih naprav v kmečkih hišah in v prostorih obrtnikov lesne in oblačilne stroke, ki nimajo motornega obrata, pred očmi samo potrebe požarne varnosti. Bilo bi priporočijo, da se tudi za kmečke hiše ohrani dvomesečni rok ometanja.
Dalje priporočam požarno policijskim komisijam, da pri odrejanju ometalnih rokov delajo v soglasju s komisijami sosednih občin, tako, da bi se, če mogoče v vseh občinah sreza odredili isti ometalni roki.
Povdarjam ponovno, da požarne policijske komisije odredjujejo ometalne roke samo za kmečke hiše in za prostore obrtnikov lesne in oblačilne stroke, ki nemajo motornega obrata.
Glede načina pobiranja dimnikarskih pristojbin po občinah je priporočljivo, da se pristojbina pobira četrletno /ne mogoče letno, to je samo enkrat na leto/, glede ostalega pa naj se občine direktno sporazumejo z dimnikarskim mojstrom.
Sreski načelnik : Dr. Bratina s. r.
Pošta.
Hozjan Rozina. Francija. Din 112 sprejeli. Na koj je poslani višek ? — Gomboc Marija, Francija. Din 80 sprejeli. Na koj je poslani Višek? — Gerič Agata, Francija. Peneze sprejeli i obračunali. Sv. mešo smo opravili za vaj marca 22. Lansko i letošnje je vse plačano. Podporo za liste tüdi sprejeli. Bog plačaj. Naslov smo spremenili.
Banque S. Baruch
et Cie, 11. Rue Auber 11. Paris - 9 e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles ; Francija : št. 117-94, Paris; Holandija : št 1458-66, Ned. Dienst ; Luxembourg : št. 5967, Luxembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	24-4
mi, da bi se Zrinjskomi vzelo živlenje. Predlagali so, naj se zapleni njegovo premoženje, njega pa naj vržejo v dosmrtno vozo. Trbe najmre vpoštevati zaslüge banovih prednikov ; potem kralevo obečanje, ka se njemi nikaj ne pripeti, či pride v Beč; na zadnje ešče to, ka je Zrinjski poslao v Beč svojega sina. Ka de za božo volo svet mislo od Avstrije, či pogübi slavnoga Petra Zrinjskoga ! Na vse te ugovore se oglasi minister Lobkovitz i pravi : casarska pravica i državna sigurnost zahtevata smrtno kazen. Dokeč je Zrinjski živ, je casar ne gvišen. Naj ešče vsaki pomisli, koliko brige je dao dvori Petrov brat Mikloš. Casarska dobrota se je zadosta pokazala v tom, da je odpüsto Franci Rákocyji, zeti Petra Zrinjskoga. Lobkovitz je večino pridobo za svoje dokaze. Potrdili so prvo Obsodbo.
S tem je tak bila zaklüčena propast hrvatskih velikašov. Kral Leopold podpiše 25. aprila odlok, da se Zrinjski i Frankopan moreta vničiti. Samo toliko je spremeno odlok, da njima ne smejo roko odsekati.
Popoldne 28. aprila so Zrinjskoga odpelali iz voze v orožarno, gde so meli vse pripravleno za obglavlanje. Tüdi Frankopana so ta prignali. Že skoro leto dni sta se ne vidila. Vsaki je bio v svojoj vozi. Zdaj pa
Zrinjski zaprasi, naj jima dovolijo, da se zadnjikrat vidita. Dne 29. aprila pride Frankopan v Petrovo sobo. Oba nesrečniva velikaša sta se obijnola i si vse opüstila. Nato sta vsaki svojoj ženi pisala pismo. Potem sta lepo opravila sv. spoved i prijela sv. obhajilo. Tak sta bila pripravleniva na smrt. Ešče edno noč živlenja ...
Dne 30. aprila 1. 1671. se je zarana zbralo na dvorišči orožarne dosta naroda, da bi vidili grozno dejanje. Bilo je dvojno dvorišče. Na vsakšem edna priprava za obglavlanje. Na prvom dvorišči je bila za Zrinjskoga. Ob 9 vöri se prikaže Peter Zrinjski s svojim spovednikom. Gda je uradnik prečteo Obsodbo, je lüdstvo začelo trepetati. Nato pravi ban svojemi spovedniki ; „To lüdstvo se bole boji moje smrti kak jaz.“
Gda si je slekeo kaput i odkapčo koler na robači, je dao svojemi Slugi Jüriji Tardiči robec, da njemi naj zaveže oči. Potem poklekne na pod, prigne glavo rekoč: „Gospod, v tvoje roke izročam düšo svojo!“ Krvnik Mohr zamahne ž mečom i zadene Petra v šinjek, nego ne odseka scela glave. Zrinjski je bio jako močen človek. Na drügi vdarec spadne banova glava. Vsi navzoči začnejo moliti za pokoj njegove düše ...
Nato idejo na drügo dvorišče, gde je vse pripravleno za Frankopa-
na. Krvnik se je sam bojao, ali pa je ne bio dobro pripravleni, zato je s prvim mahom ne zadeo na šinjek, nego v desno ramo. Tak je tüdi njegova glava bila odsekana komaj z drügim vdarcom. Zavolo te krvnikove nerodnosti je vse lüdstvo mrmrlalo. Bio je odstavleni od slüžbe i zapreti.
Obe teli so pokopali pred glavno mestno cerkev v posebnoj grobnici. Nad njim so dali sledeči latinski napis: „Hoc in tumulo jacent comes Petrus Zrinius, banus Croatiae et marhio/Frangepan, ultimus familiae. Qui, quia caecus caecum duxit, ambo in hanc foveam ceciderunt. Discite mortales et casu discite nostro : Observare fiden regibus aque Deo.“ (Pomeni to : V tom grabi ležita grof Peter Zrinjski, ban Hrvatske in marki Frankopan, zadnji svoje drüžine. Onjeva sta spadnola v to jamo, tak, kak či slepec slepca vodi. Lüdje, včite se, od najine nesreče se navčite to : Vsaki je dužen biti veren kralom, kak tüdi Bogi.“)
*
Letos je 265 let od tistoga strašnoga dneva. Dragocene ostanke so bratje Horvatje že 1. 1919. lepo spravili v domovino in ravno 30. aprila tistoga leta z velikimi slovesnostni spravili v Zagrebi v püšpekovoj cerkvi.	R. J.
Opomba. Vsi podatki so vzeti iz hrvatske zgodovine.
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskamo Balkánji Emest. Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.