št. 186 14* avguste 1941-XIX Cena 40 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: UUBUA»A, BKUUCHO ZASTOPSTVO aa ogiaac te Kraljevine Ital^e In UNIONE PUBBUOTA RALIANA S. BULA NO Bitka za Odeso v polnem razmahu Nemški ofenzivni sunek na jugu vzhodne fronte je usmerjen na Odeso ter vedno bolj ogroža Budjeninovo armado Budimpešta, 14. avgusta, s. Bitka za Odeso je v polnem teku. Po vesteh, ki so prispele iz madžarskega glavnega stana, sta se obe ruski armiji, ki branita področje okrog Odese, znašli v zelo težavnem položaju. Pri prodiranju proti Odesi sodelujejo z nemškimi tudi madžarske in rumunske sile. Po vesteh iz teh virov, se "bodo sovjetske čete lahko umaknile le še po morju. Veliki oddelki obeh armij so bili že napol obkoljeni in si sedaj prizadevajo za vsako ceno doseči obalo Črnega morja. Nemško letalstvo pa stalno kontrolira promet na morju, ki je zaradi tega popolnoma paraliziran. V odeški luki je le 'manjše število ladij. Nemška letala pa pa še te neprestano napadajo. Vojaški strokovnjak pol službenega lista >Budapest ertesito« meni, da sovjetskim silam, ki branijo Odeso, ne bo preostalo nič drugega, kakor da se udajo, ali pa da bodo uničene. Madžarske čete. ki operirajo v Ukrajini, prodirajo med tem dalje, čeprav je deževje zadnjih dni zelo razmočilo teren. Madžarski brzi oddelki so umikajočim se ruskim silam neposredno za petami. Nemško vojno poročile Iz Hitlerjevega plavnoga stana, 13. avg. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: V južni 1'krajini zasledujejo pehotne divizije in brze čete nemške vojske in zaveznikov sovražnika, ki se umika proti pri-staniščera Črnega morja. V ostrem zasledovanju so prizadeli sovjetskim zaščitnim oddelkom, ki so se postavili v borbo, velike izgubo. V ostalih delih vzhodne fronte so prinesli napadi nemških čet nove uspehe. Motni oddelki bojnih letaJ so zadnjo noč učinkovito obmetavali z rušilnimi in zaži-galnimi bombami važna železniška križišča na prostoru zapadno od Moskve. Berlin, 14. avg. ĆL O razvoju nemške ofenzive na vzhodni fronti se doznavaj o na merodajnem mestu še naslednje podrobnosti: Glavni prodor tretje nemške ofenzive je naperjen preko U manja proti jugu v smeri na čmomorsko luko Nikolajev. Ofenziva v tej smeri, v kateri sodeluje tričetrt milijona vojakov vseh rodov orožja, je že znatno napredovala in stremi za tem, da odreže od zaledja vse čete, ki branijo dostop do Odese. Klešče, ki jih pripravljajo nemške čete, se stiskajo na eni strani od severa proti jugu v pravcu Uman j-Nikolajev, na drugi strani pa iz zapadne be-sarabije proti vzhodu, tako da grozi armadi maršala Budjenina obkolitev in uničenje. V obeh pravcih so nemške in zavezniške čete že zelo napredovale in se razvijajo sedaj odločilne borbe s sovražnikom, ki se srdito brani. Sovjetski vrhovni poveljnik ne štedi ne ljudi ne materiala, da bi zadržal nemško prodiranje. Zato so izgube na sovjetski strani ogromne. Deževje sicer nekoliko ovira operacije, vendar pa jih ne more zaustaviti. Na ostalih odsekih fronte se razvijajo . večje borbe pri B jela joj Corkvi in pri Smolensku, čigar padec priznava zdaj tudi že Moskva, ki je skušala izgubo tega važnega križišča do zadnjega zatajiti. Na severnem odseku so nemške čete napredovale in zavzele nekaj novih postojank. Ob nmenskem jezeru 4o prišla Staraja Rusa v nemške roke. Finska fronta BerCn, 14. avgusta. Na finski fronti so bili v torek doseženi nadaljnji uspehi. Nekaj sovjetskih protinapadov, s katerimi je sovražnik skušal zadržati stalno prodirajoče nemške in finske čete, je bilo odbitih in je imel sovražnik krvave izgube. Mnogo sovjetskih vojakov je bilo ujetih, Helsinki, 14. avg. s. Finske brze čete so -vzhodno in severovzhodno od Ladoske-ga jezera prodrle proti jugu. Po vesteh iz zanesljivih virov so dosegle obrežje One-škega. jezera. Pri Hmenskem jezeru uničen sovjetski polk Berlin. 14 avg. s. DNB poroča, da so nemške čete v spopadih južno od Ilmen-skega jezera obkolile 103. sovjetski peš-polk in ga popolnoma uničile. Borbo je preživelo le nekaj ranjenih ruskih vojakov. Sovjetski častnik Pavlovič. ki je bil ujet, je izjavil, da je bila njegova divizija v zadnjih tednih že trikrat decimirana in obnovljena z ostanki drugih divizij. Letalske akcije Berlin, 14. avg. s. V sredo sta nemško letalstvo in protiletalska obramba sestrelili 184 sovjetskih letal. 121 jih je bilo sestreljenih v letalskih spopaiih, 63 jfh je bilo uničenih na pozameznih vzletiščih. Nemški bombniki so v južni Ukrajini posebno hudo pritisnili na prehode čez r>njeper, ob katerih se zbirajo velike množice ruske vojske na begu. Nemška letala so na južnem odseku fronte razdejala 249 avtomobilov in 8 tankov. Neprestano so tudi napadali sovražne železniške proge. Helsinki, 14. avgusta, s. V zadnjih 24 urah so bili Helsinki spet alarmirani. V letalskih spopadih in spričo močne protiletalske obrambe je bilo sestreljenih 21 sovjetskih letal, med njimi 4 bombniki in 17 lovcev. Sovražnik je bombardiral tudi Kir-vo, Dieliervi,-. Kotko in Porv. Na drugI strani so finska letala uspešno bombardirala sovražne kolone in taborišča ter obrambne naprave v zunanjih predelih Murmanska k;"er je izbruhnilo več velikih požarov. Zmaga nemškega letalstva Madrid, 14. avg. s. List >YA^ poudarja, kako važna je zmaga nemškega letalstva nad sovjetskim. Sovjetsko letalstvo se je dolgo pripravljalo, da zada smrtni udarec Evropi, in je predstavljalo najmočnejše orožje boljševizma. O pričetku vojne, piše Ust, so računali, da imajo Sovejti 13.000 letal, med temi 8000 letal prve linije. Nemško letalstvo je doslej uničilo 20.000 sovjetskih letal. To pomeni, da si je Nemčija zagotovila oblast v zraku in odstranila nevarnost sovjetskega letalstva, ki je pretila Evropi ter ustvarila neobhoden pogoj za končno zmago. Bombe na Berlin in Moskvo v razmerju 1:205 Berlin, 14 avg. s. Glede fantastične vesti o sovjetskih letalskih napadih na Berlin, katere razširja londonska in moskov- ska propaganda, se doznava iz verodostojnih virov, op so se sovjetska letala pojavila nad Berlinom samo enkrat. Odvrgla so okrog 20 bomb v skupni teži ene tone. V treh naslednjih nočeh se jim ni posrečilo približati st Berlinu. Pač pa so nemški letalci dospeli vsako noč nad Moskvo, kjer so odvrgli pri zadnjih napadih 60, 35, 70 in 40 ton rušilnih bomb. Razmerje odvrženih bomb je torej ena tona proti 205 tonam. Zadete so bile letalske industrije in druge industrijske naprave v Moskvi. Letalske tovarne v ostalih industrijskih predelih kakor v Oorkiju Harkovu in Bonezu, ki so bile poškodovane, nikakor ne morejo odtehtati škode sovjetskih letalcev v Nemčiji. Pripominja se, da je proizvajalna sposobnost Sovjetov zelo skrčena zaradi pomanjkanja delovnih moči in transportnih težkoč. Zato je razumljivo, zakaj sovjetska poveljstva ne tvegajo več velikih letalskih operacij. I fascisti del Carso all'Alto Commissario L'offerta di una scultura delTartista di Benco e i notni di 32 c I podesta, gli ispettori di zona e i segre-tari dei Fasci di Combattimento della ter-ra carsica hanno reso ieri mattina omag-gio all'AJto Commissario Ecc. Grazioli e, ricevuti nella sua stanza da lavoro, gli hanno offerto una scultura ricavata nel sasso carsico. Časi hanno voluto testimo-niargii il ricordo duraturo dei fascisti e delle popolazioni della zona, per 1'opera si-lenziosa e tenace, che ha esplicato per cir-ca 20 anni, a vantaggio delle popolazioni di ben 32 comuni, che si levano alle falde della. terra saera all'epopea delle jrenti no-stre in anni. I devoti e grati sentimenti delle Camicie Nere e delle laboriose genti della vasta plaga sono stati sintetizzati magistralmen-te da Silvio Benco. con una scritta. incisa alla base della scultura, dove e scolpito nel sasso calcareo la figura di un giovane fascista. jA Emilio Grazioli — dice la dediča — per 1'amorevole senno onde in terra carsica tutto il po pol o Lavora t ore avvin-se airitalia Madre. offrono riconoscenti j i fascisti del Carso.c Ai lati della dediča stessa sono i nomi dei comuni: Sesana, Postumia, Tomadio, Duttogliano, Aurisina, Senosecchia, Divaccia, Trebiciano, Villa Opicina, Prevalio, S. Croce di Trieste, Sgo-nico. Corgnale, S. Pietro del Carso, S. Gia-como in Colle. Monrupino, Studeno, Alber di Tomadio. Villa Slavina, Bucuie. S. Dor-ligo della Valle, Cosana, Basavizza, Cave Auremiane, Villa Caccia, Cattinara, Gco- con la f pada, Padrignano, S. Michele di Postumia, S. Antonio in Bosco, Prosecco, Cruscevie. I geraichi carsici erano grudati dall'i-spettore federale del PNF, centurione Campana che con 1'Ecc. Grazioli fu fra i primi tre a giungere in Lubiana appena oceupata dalle nostre truppe. n decano dei podesta, che e stato uno dei piu anziani collaboratori dell'Ecc. stessa, nell'opera d i ricostruzione davvero in-defessa compiuta nel Carso. neiroffrire la scultura, pregevole opera dell'artista trie-stino Carra, ha rivoito all'Alto Commissario un breve diseorso. n cav. Medeni, che e podesta di Senosecchia, ha detto: Eccellenza, a nome dei fascisti e della popolazione del Carso, ho 1'onore assieme ai camersti qui presenti, di offrirvi questo modesto simbolico dono. scolpito nella pie-tra del Carso. Di quel Carso dove Vod per tanti anni dedicaste la Vostra tenace atti-vita. Di quel Carso che e legato a Vol da grafitudine, riconoscenza ed affetto e che per merito Vostro e oggl italiano, fascista e rlgenerato economicamente. Gradite, Eccellenza, questo dono che Vi ricordera co-me la Vostra opera non sia stata van a, perche il Duce «pud eontare sulle popolazioni carsiche, che intendono rispondere semprje con gratitudine e fedelta alla Pa-tria Fascista, LrEec. Grazioli ha risposto ringrazian-do i camerati del Carso e ricordando la lo-ro efficace opera 61 collaboratori. Kraški faš sti Vis. Komisar u Izročili so mu kip, ki ga je izdelal umetnik Carra, z Ben- in imeni 32 občin Kraški prvaki so bili pod vodstvom Zveznega inšpektorja Nacionalne Fašistične Stranke stotnika Campane, ki je bil skupaj z Eksc. Grazioli jem med prvimi tremi, ki so prispeli v Ljubljano, čim so jo zavzele italijanske čete. Dekan županov, ki je bil med najstarejšimi so trudnimi Eksc. Grazioli j a pri njegovem požrtvovalnem delu za obnovo Krasa, je v trenutku, ko je Visokemu Komisarju izrodil kip, lepo delo tržaškega umetnika Uga Carra. Eksc. Graziolija kratko nagovoril. Cav. Medeni, ki je župan v Senožečah je dejal: Ekscelenca! V imenu Fašistov in kraškega prebivalstva mi je skupno s tovariši, ki so tu prisotni, v čast, da Vam izročim ta skromni simbolični dar, ki je bil izklesan iz kraškega kamna, iz kamna onega Krasa, ki ste mu vi toliko let posvečali Vaše vneto delovanje, z onega Krasa, ki je vezan na Vas s hvaležnostjo, priznanjem in ljubeznijo in ki je danes po Vaši zaslugi italijanski, fašistični In gospodarsko obnovljen. Izvolite, Ftesce-lenca. sprejeti to darilo, ki Vas bo spominjalo, da Vaše delo ni bilo zaman, ker se Duce lahko zanese na kratko prebivalstvo, ki hoče zmeraj s hvaležnostjo in zvestobo služiti Fašistični domovini.« Ekscelenca Grazioli se je v svojem odgovoru zahvalil tovarišem s Krasa in se je spomnil njihovega uspešnega setrudniškega dela. Zupani, okrožni inšpektorji in tajniki Fašističnih organizacij s Krasa so se včeraj dopoldne pokloniri Vi^oJcem« Komisarju Eksc. Graziolija, ki jih je sprejel v svoji delovni sobi. ter so mu izročili kip, ki je izklesan iz krnskega kama. Na ta način so mu hoteli podati dokaz, da se ga Fašisti in prebivalstvo kraškega področja hvaležno in trajno spominjajo spričo vztrajnega m tihega delovanja, ki ga jim je posvetil vseh zadnjih 20 let in ki je bilo v prilog prebivalstvu vseh 32 občin, ki leže na zemlji, ki je sveta za. italijanski rod v orožju. Čustva vdanosti in hvaležnosti Črnih srajc in delovnega ljudstva obsežne pokrajine so bila mojstrsko podana od Sil-via Ben ca v napisu, ki je bil vklesan v podstavek kipa, ki predstavlja mladega Fašista: Emiliu Grazioliu nt delo ljubezni in razuma, s katerim Je v»e delovno ljudstvo na kraških tleh pridobil za mater Italijo, poklanjajo hvaležni kraški Fašisti.« Ob obeh straneh posvetila so vklesana imena občin: Sežana, Postojna. Toma j. Du-tovlje, Nabrežina, Senožeče, Divača. Treb-če. Opčine, Razdrto. Sv. Križ pri Trstu, Zgorrik, Lokev, St. Peter na Krasu, Stiak, Repen. Studeno. Avber pri Tomaju, Slavina, Bukovje, Dolina. Košana, Bazovica, Vreme, Kačjavas, Katmara, Gropada, Pa-driče. Smihel pri Postojni, Boršt, Prošek in Hruševje. Vesti iz Hrvatske Zagreb dobi novo mošejo Zagreb, 14. avgusta s. P0 odredbi poglavnika bodo Umetniški paviljon t Zagrebu spremenili v mošejo. Zamenjava nemških Zagreb, 14. avgusta s. Državna zakladnica je objavila, da bodo z 18. avgustom umaknili iz prometa nemške državne kreditne blagajniške bone, ki jli bodo zamenjali za kune po tečaju 30 kun m eno marko. Amnestija za vojaJke Zagreb, 14. avgusta s. Poglavnik je po~ milostJl vse vojake in častnike, ki »o Jih bivša jugoslovanska voiaika sodišča " kalj ohanfiila Italijanski komisar za kolonizacijo na Dunaju Dunaj, 14. avg. s. Semkaj je dospel italijanski komisar za notranje naseljevanje in za kolonizacijo Eks. Lombrassa. Obiskal bo dekrvna taborišča Italijanov na Dunaju. Aretacije 2idov ▼ BudimpeSti Budimpešta, 14. avgusta, s. Policijske Oblasti so v okvira akcije, da ae nacionalno življenje očisti židovsko-koraimisticne-ga delovanja, aretirale v Budimpešti nadaljnjih 350 ljudi. Med njimi Je večje Število Židov, ki bodo postavljeni pred sodišče zaradi protldrzavnega rovarjenja. Ostali bodo postani ▼ koncentracijska ta- dan opoldne. Mesečna naročnina A.— L, Za toococnstvo 10 L*. OONCBSSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provemenza UNION« PUBBLICITA FTALI AN A S. A_ MILANO^ mm Due navi inglesi sffondate nelCAtlantico su Nicosia e Famagosta, Tobruk e Marsa Matrucb Due aerei nemici abbattuti H Quartier Generale dcile Forze Armate ' comunica in dat; t di 13 ».gosto il seguente * bollettino di guerra n. 43G: Unita della K. Aeronautiea hanno svolto azioni contro n»ola di Cipro bombardando la base aerea di Xicosia e colpendo navi-gllo e atlrezziture portuali a Famagosta. NolI'Africa settentrionalo, sul fronte di Tobruk il fuoco delle nostre artijrlierie ha respinto reparti brita.nnici che tentavano di avvicinarsi con 1'appoggio di mezzi co-razzati e ha provoeato danni ed esplosioni nelle opere nemiche. Nostri volivoli hanno continuato a martellare ^li apprestamenti difensivi della piazza. Nefia zona di Marsa Matruch altri reparti aerei nazionali hanno colpito vari obicttivi tra cui 1'aero- porto causando distruzioni e inocudi noto-voli. Vellvoli inglesi hanno attaccato Tripoli, Derna e Bardia. Durante llncurslone su Bengasi segnalata nel Bollettino di Ieri la nostra difesa ha abbatruto due aerei nemici. Nell'Africa orientak attivita di arttjriie-rie e di pattuglie nei settori di I^oicheflt e 'di Cakfoaberfc, Appareechi britannici hanno bombarda-to e mitragliato Gondar c Azoz. Un nostro sommergibile operante in Ai-lantico al comando del capitano dl corvet-ta Franocsoo Murzi ha affondato il piro-scafo e la petroliera inglesi Macon e Hora Shell per complesslve 17272 tonncUate. Dve angleški ladji potoplj na Atlantskem oceanu Bombe na Nikozijo in Famagosto, Tobruk in Marsa Matruch — Dve sovražni letali sestreljeni Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 13. avgusta naslednje 435. vojno poročilo: Oddelki kr. letalstva so podvzeli akcije proti otokn Cipru ter so bombardirali letalsko oporišče v Nikoziji. Pri tem so zadeli neko ladjo ter poškodovali pristaniške naprave v Famagosti. V severni Afriki je na fronti pri To-bruku naše topništvo odbilo britanske oddelke, ki so skušali s pomočjo oklopnih voz približati se italijanskim postojankam. Obramba topništva je povzročila škodo in eksplozije na utrdbah neprijatelja. Naša letala so nadaljevala bombardiranje obrambnih naprav v mestn. V področju Marsa Matmcha so drujri letalski oddelki obmetavali z bombami ra^np objekte, med njimi tudi sovražno letališče, ter so povzročili razna uničenja in znatne požare. Angleška letala so napadla Tripolis. Derno in Bardijo. Med poletom nad Bengazi, ki s a je objavilo včerajšnje uradno poročilo, je naša obramba sestrelila dve sovražni letali. V vzhodni Afriki delavnost topništva in izvidnic v odseku pri Uolkefitu in Kul-kvabertn. Britanska letala so bombardirala in iz strojnic obstreljevala Gondar in Azoz. Naša podmornica je na Atlantskem morju pod poveljstvom kapitana korvete Francesca Murzia potopila neki parnik ter dve angleški petrolejski ladji »Maooo« in »Horn Shell«, skupno 17.272 ton. Berlin, 14 avg. s. V noči na 12. avgust so nemška bojna letala, kakor poroča DNB. uspešno napadla letališče pri Abu-kuri v Severni Afriki Bombe so povzročile obsežne požare in hude eksplozije. Letalo potopilo sovražno ladjo Operacijsko področje, 14. avg. s. Posebni poročevalec asrencije Štefani javlja, da je bil predvčerajšnjim dan zelo razgiban in srečen za letalstvo v vzhodnem Sredozemlju. Patrola torpednih letal Sparvieri pod vodstvom kapitana Buscalija, ki poveljuje hrabri eskadrili, kl je torpedirala civilne ladje pri ofenzivi izvidniških poletov, je prodrla do skrajnega vzhodnega Sredozemlja in naletela na angleško pomožno ladjo s 3000 tonami, katero je napadla takoj z dvema torpedoma. Ladja je bila gotovo zadeta z enim torpedom, verjetno pa tudi z drugim, ker se je ustavila ln se nato potopila. Protiletalska obramba je bila prepozna, čeprav močna tudi mod tem, ko se je ladja potapljala. Na nadaljnjem izvidništvu je patrola Sparvierijev naletela kasneje v vodah pred ustjem Nila na izvidniško ladjo, katero je obstreljevala 9 strojnicami. Letala so se brez poškodb vrnila. Ducejeva skrb za matere vojakov Rim, 14. avgusta, s. Matere vojakov, ki j se bore na raznih frontah, so spričo velike Ducejeve skrbi spet enkrat dosegle veliko zadoščenje in tolažbo. 2e leta 1934 je vlada pričela tudi z materialne strani skrbeti I za matere vpoklicanih obveznikov. Tedaj jim je bil s posebnim dekretom zagotovljen dnevni državni prispevek po 85 cente- 1 simov. Naslednje leto se je ta prispevek skoraj podvojil. Predlanskim se je prispevek za matere vpoklicanih obveznikov povišal od 2 na 6 lir, ki so jih prejemale predvsem vdove s sinom edineem. Predvčerajšnjim je Duce odredil, da se Vr prispevki povišajo na 8 lir. Ukinitev bivše jugoslovanske carinske za Ljubljansko pokrajino Z današnjim dnem stopi v veljavo italijanska carinska Biv&a jugoslov. carinska tarifa, ki je za sirovine zelo visoka, bo z današnjim dnem odpravljena v Ljubljanski pokrajini in na- domeščena 7 italijansko. To bo v korist industrijskim podjetjem v pokrajini, zlasti tovarnam papirja in kranazgem. Prekrižan načrt Roosevelta Finančni odbor senata je soglasno odklonil kredite, njene za ameriški ekspedicijski zbor Wa9hington, 14. avgusta, s. Kakor je že znosno, ^je senatski frnančnri odbor odklonil predlog vlade za odobritev dodatnih kreditov 1.2 miljarde dolarjev, ki jih zahteva vojno ministrstvo za ustvaritev rezerv tankov, protiletalskih in protitankovskih topov. Vesrt o tem je napravila v vsej Ameriki najglobji vtis. Odkar se je pričela vojna v Evropi, je namreč finančni odbor senata tokrat prvič soglasno odklonil zahteve po novih kreditih za vojno in mornariško m»-nk»tre»tvoj. V svojem komentarja pravi >t\ow \ork Herald Tribune«, da >e bil odbor mnenja, da je hotel RooseveLt na ta način pripraviti Zodinjene države na vojno in posebej veVik ekspedicijski zbor, ki naj bi * t dani priliki poMart v Evropo. O tem »o ae člani odbora prepričali baje na osnovi tujcev, ki jih je na tajni seji odbora podal orzavni podtajnik vojnega mhrrerrsrva. P-ne*reć#lo se je tudi več atneriskin plotov, ki so se vračali v Z edin jene držav«, Belokrajine«. V pokrajini sta še dva majhna premogovnika a zaradi premajhne produkcije ne prihajata v poštev za industrijo. Naša industrijska podjetja so dobivala skoraj izključno premog iz premogovnikov, ki so zdaj na oni strani. Prvotno je bila v veljavi carina za uvoz premoga 43.70 lir pri toni, a razen tega je bilo treba plačati še prispevek za sanacijo [ bratovskih skladnic. Industrijci so opozo-I rili Visokega Komisarja na potrebo ukini-I tve carine na uvoz premoga in plačevanja prispevkov za bratovske skladnice, ker bi bil sicer uvoženi premog mnogo predrag. Našli so polno razumevanje za svoje predloge. PRESKRBA S SIROVTNAMI Preskrba posameznih industrijskih strok s sirovinami ni lahka. Vendar se jim je posrečilo zagotoviti naši industriji pločevinaste embalaže primerne sirovine v državi, tako da ta industrija deluje, čeprav v manjšem obsegu. Za posamezna podjetja kovinske stroke pa bo treba najti tudi nove trgovske zveze in način prilagoditve produkcije potrebam novega trga. — Kemična industrija je v Ljubljanski pokrajini še dobro zastopana, a premagati mora težave zaradi dobave sirovin. Prej je tudi prodajala svoje izdelke v inozemstvo in v kraje zunaj meje pokrajine. Posrečilo se jim je zagotoviti dobavo nekaterih sirovin. n. pr. boksita. Za nekatere druge sirovine so sklenjene dobavne pogodbe za večji uvoz iz Hrvatske. — Naše največje podjetje papirne stroke je ostalo na ozemlju Ljubljanske pokrajine, a odrezano je od svoje tovarne celuloze. Prizadevajo si, da bi zagotovili trajne zadostne kontingente za uvoz celuloze. — Malo možnosti zaposlitve ima grafična stroka. Predlagali so nekatere ukrepe, da bi se njena delavnost poživila. OBLAČILNA IN ŽIVILSKA STROKA Usnjarska industrija je spadala v Sloveniji med najstarejše in najbolj razvite industrijske stroke. Od 27 usnjarskih in Čevljarskih Industrijskih obratov jih je odpadlo na ozemlje Ljubljanske pokrajine 6. Zelo razvita je bila v Sloveniji tekstilna industrija. Od 82 podjetij bivše banovine jih je 14 v pokrajini. Po večini srednje velika in manjša. — živilska stroka bi imela mnogo dela ob dobri preskrbi s sirovinami. Tako bi lahko precej producirale tovarne mesnih konzerv in obrati, ki uporabljajo kot sirovino moko in sladkor. Pivovarni-ška industrija bo morala premagati težave zaradi preskrbe z ječmenom. Za industrijo kavinih nadomestkov je zagotovljen uvoz primernih količin sirove cikorije iz Hrvatske, težave pa so zaradi visoke carine. ELEKTRIKA V bivši banovini ie bilo 8 podjetij elektr. stroke, v pokrajini so pa 3; vštete pa niso manjše centrale posameznih industrijskih podjetij, ki producira jo tok le za svojo porabo. Naše največje električno podjetje Kranjske deželne elektrane produciralo same v svojih hidrocentralah le man;;še količine električne energije; večino je prejemajo iz tujih elektrarn, iz Velenja in Trbovelj. Velika transformatorska postaja Kranjskih deželnih elektrarn je tudi na oni strani. Zato je redna preskrba našega področja z električnim tokom začasno od- ▼ Ljubljanski pokrajini visna od dogovora med Visokim Komisarjem in nemškimi oblastmi. L"SXJARSTVO Tajnik je v svojem poročilu posebej obravnaval vprašanje preskrbe usnjarske industrije s sirovimi kožami. Naša usnjarska industrija je krila le neznaten del svojih potreb s sirovimi kožami z ozemlja sedanje Ljubljanske pokrajine, je pa kože prejemala iz drugih pokrajin bivše Jugoslavije, a delno jih je celo uvažala iz inozemstva. V uredbi o razdelitvi kož z dne 17. februarja — uredba je izšla mnogo prepozno — niso bili upoštevani dobro premišljeni predlogi zveze. Sicer pa uredba ni bila praktično uporabna in je niso izvajali. Mali usnjarji so bili zvzeti iz predpisov te uredb?, zato so se polastili trgovine s sirovimi kožami, prošnje industrijskih podjetij za dodelitev kož so pa ostajale nerešene. Tako pač industrija ni mogla legalno nakupiti kož. Vprašanje preskrbe kož je še na dnevnem redu. L^snjarski odsek zveze je izdelal načrt uredbe in ga predložil Visokemu Komisarijatu v uzakonitev. Po tem načrtu bi bilo zbiranje vseh vrst sirovih kož poverjeno samo trgovcem s sirovimi kožami. Da bi se preprečile zlorabe, bi se trgovci ne smeli pečati tudi s predelovanjem kože ali s trgovino z usnjem. V zvezi včlanjena usnjarska podjetja, ki Imajo hkrati pooblastilo za trgovanje s sirovimi kožami, soglašajo s tem predlogom ter so izrecno izjavila, da so pripravljena odpovedati se pravici do trgovanja s sirovimi kožami. KOLIKO SIROVIN POTREBUJEMO Potrebno je bilo zbrati konkretne podatke, koliko sirovin potrebujejo naša industrijska podjetja. Zveza je v ta namen priredila pismeno anketo med svojimi člani. Ugotovljene so bile naslednje — približne — količine sirovin za produkcijo na leto: 121.000 ton premoga, 17.000 ton boksita. 2500 ton kaolina. 2225 ton cementa, 7S30 ton celuloze, 3900 ton lesovine, 1250 ton kartona, 2200 ton papirja, 4800 ton mpzgre, 4500 ton melase. 495 ton alkohola, 4985 ton sirovih kož. 5925 ton strojilnih ekstraktov. 2390 ton železne pločevine ln 1510 ton železne žice. — Elaborat o potrebi sirovin je bil predložen tudi neposredno industrijski konfederaciji v Rimu, ki so ji poverjene v zvezi z razdelitvijo sirovin važne naloge. Pri bodoči razdelitvi sirovin bodo upoštevana tudi naša industrijska podjetja. Zveza pa je priporočili svojemu članstvu, naj ostane tudi nadalje v neposrednem stiku s svojimi dosedanjimi dobavitelji sirovin. TERJATVE NAŠIH PODJETIJ Več naših podjetij ima velike terjatve do odjemalcev zunaj mej pokrajine za blago, ki so ga dobavila že prej. S pismeno anketo so ugotovili, da znašajo blagovne terjatve iz italijansko-jugoslovanskega kli-ringa 12.460.000 din, iz nemško-jugoslo-vanskega kliringa 4,239.000 din. do bivšega jugoslovanskega ozemlja izven Ljubljanske pokrajine 14S.44S.000 din in do drugih držav 2.7G5 000 din. Opozorili so pristojna mesta o tem ter se zavzeli, da bi prišlo čim prej do izplačil, kajti naša podjetja težko pogrešajo tako visoke vsote. DELO ZVEZE V NOVIH RAZMERAH Ze pred anrksijo Ljubljanske pokrajine je zveza uporabila vsako priliko, da naveže stike z italijanskimi gospodarskimi organizacijami: razumljivo je, da so se zdaj ti stiki poglobili. Ob koncu jih je oficielno obiskal generalni ravnatelj Fašistične konfederacije industrijcev prof. Balelo. Tajništvo je v stalni zvezi z Uradom za gospo-dr.rska vprašanja pri Visokem Komisarijatu. — Zveza je bila v vsem poslovnem letu zelo delavna, kar kaže že visoko število sej posameznih cdsekov. (Ob zaključku lista občni zbor še ni bi) končan. Dnevni red je bil običajen.) Beograd ima še 250,000 prebivalcev dočim jih je imel pred vojno okrog 400*000 — Beograd, 13. avgusta Namestnik beograjskega župana dr. Mi-loslav Stojadinovič je dal novinarjem nekaj podatkov o sedanjih razmerah v Beogradu in njegovih perečih vprašanjih. V prihodnjih mesecih in letih čaka Beograd mnogo dela. Najprej bo treba misliti na obnovo porušenih hiš. Privatne hiše bo treba obnoviti zaenkrat na račun posestnikov, ki bodo dobili pozneje odškodnino. Poslopja, ki so deloma ali povsem služila državnim svrha m ali ki jim bodo v bodoče služila, bo znova zgradila mestna občina. Sem spadajo poleg upravnih poslopij, šole, bolnice itd. Beograjska občina ima sedaj na razpolago blizu 40 šol, tako da se bo po počitnicah zopet lahko vršil pouk v polnem obsegu. V Beogradu se zdaj pridno in mnogo dela. V zadnjih treh mesecih se je storilo že mnogo, da se odstranijo sledovi bombardiranja. Gledališki trg bo preurejen. Blok hiš Beograjske zadruge je že dolgo oviral promet na križišču pri Kolarcu, To križišče bo sedaj razširjeno od 22 na 55 m in tako dobi reprezentativni trg lepše lice. Posebno pozornost posvečajo nemške vojaške oblasti v sporazumu z občinsko upravo spodnjemu delu stare trdnjave, ki jo hočejo preurediti tako, da postane eden najlepših trgov in zanimivosti Beograda. Vrata princa Evgena bodo restavrirana tako kakor so bila v njegovih časih. V območju spodnje trdnjave bo zgrajeno tudi lepo športno igrišče. Beograd je imel pred vojno okrog 400.000 prebivalcev, po najnovejših štetjih jih ima pa še 250.000. Treba je pa pripomniti, da Zemun s svojimi 50.000 prebivalci zdaj ne spada več k Beogradu. Ostalih 100.000 Beograjčanov se je izselilo večinoma na kmete ali pa so v vojnem ujetništvu. Število prebivalstva se je sicer zadnje Čase prehodno zopet zvišalo, ker je prispelo v Beograd mnogo srbskih beguncev iz Hrvatske, Madžarske in Južne Srbije. Ti bodo pa morali iz mesta na kmete. V Beogradu še vedno primanjkuje stanovanj. Mnogi Beograjčani pa sploh nimajo sredstev, da bi plačevali najemnino. Mestna občina dela na to, da bi preskrbela siromašnim meščanom stanovanja. Najemnine so v Beogradu mnogo previsoke, saj znašajo večinoma 50 odstotkov dohodkov. Težak je položaj Beograda tudi glede cestne železnice. Tramvajskih vozov ima mesto samo 45. Naročeni so sicer novi vozovi, toda prišli še niso. V načrtu je zgraditev novega skladišča in delavnice cestne železnice, toda mesto zaenkrat nima v ta namen potrebnega denarja. Mnogi viri komunalnih dohodkov so usahnili, izdatki so pa še večji kakor so bili v normalnih časih. Iz Metlike — Cvetko Golar med nami. V nedeljo dne 17. t. m. bomo pozdravil! v naši sredi pesnika in pisatelja Cvetka Golar j a, ki opeva domačo grudo in domačega človeka v veselju in tegobah. Pesnikovo besedo bomo občudovali na literarnem večeru v Prosvetnem domu. Pesmi in prozo bo recitiral sam Golar ter njegov prijatelj Vac-lav Držaj. Kulturno zavedni Metličani se bodo vabilu odzvali in izkazali s svojo udeležbo »isatelju svoje priznanje. PRED SODIŠČEM Sodnik vpraša pričo Ali ste omoženi ali ste dekle? priča vzdihne in sodnik pravi zapisnikarju: Dekle! Potem vpraša drugo pričo: Oženjen ali samec? Priča vzdihne in sodnik pravi zapisnikarju: Oženjen. Italijanski Športniki v Ljubljani Jutri okeU 11. are dopoldne bodo privozifi v Ljubljano aa kolesarski krožni dirki najbolj Si italijanski dirkači f .fnkfjnns, 14. avgusta. O pripravah za športno manifestacijo, ko bi naj italijanski srx>rtniki navezali prve stike s slovenskimi na naših tleh, namreč o kolesarski dirki Gorica-Ljubljana-Trst-Gorica, smo v preteklih dneh že poročali. Dirka bo jutri s startom v Gorici ob 8. uri in bodo prvi dirkači v Ljubljani najbrže že okoli enajste ure. Po počitku, katerega trajanje bo določil vodja dirke na licu mesta v Ljubljani, bodo dirkači nadaljevali pot proti Trstu in nazaj na cilj v Gorico. Ker bo dirka zbudila zanimanje tudi tistih, ki običajno ne kažejo velikega navdušenja za športni pokret, obenem pa so sedaj vse priprave že tako daleč napredovale, da so tik pred zaključkom in so znane vse podrobnosti, naj našim prejšnjim obvestilom dodamo še naslednje: Dirkalna proga meri v celoti 256.6 km in je precej težavna, ker teče štiri petine ceste po hribovitem, valovitem terenu. Tako bodo morali dirkači premagati od Sv. Križa pri Ajdovščini do Črnega vrha nad Idrijo vzpon 740 m. nakar se bodo polagoma spuščali navzdol do Loga, Vrhnike in Ljubljane. Nazaj grede peljejo dirkači po isti cesti nazaj do Kale, kjer zavijejo proti Planin. Med Planino in Postojno se cesta vzpne preko prelaza pri »Ravberkomandi« 613 m visoko, se nekoliko spušča do Hruševja in spet doseže najvišjo točko na prelazu Laže tik pred Senožečami. Od tu naprej višina proge vedno bolj popušča do Trsta. Zadnji del od Tr>ta do Gorice je ravnina. Da bi finalnega razvoja dirke v Ljubljeni ne oviral tramvajski in splošni promet kakor tudi da bi se izognilo prelazu čez železniško progo pred Vičem, bodo dirkači s Tržaške ceste nekoliko za Brezovico, in sicer pri Podkopavniku, krenili skozi Podsmreko proti Razorom pri Dobrovi (3 in pol km) ter dalje skozi Kožarje ob Mesesnelovem mlinu na Glincah na Cesto na Brdo in po Cesti II. v cilj na Cesto v Rožno dolino (tik za Tobačno tovarno). Tam bodo tudi mize za podpis vsakega posameznega dirkača, kjer bo vsak deležen posebnega okrepčila. Kolikor je doslej znano, so se za dirko prijavili najboljši italijanski dirkači, amaterji in profesionalisti. Med profesionalisti j je treba omeniti zlasti prijavo dirkačev, ki pripadajo podjetjem Bianchi, Legnano j in Viscontea, znanim kolesarskim tvorni-cam. Število prijavljenih je po doslej zbranih podatkih 38, bo pa nedvomno precej j višje, ker se jih mnogo prijavi zadnji tre-j nutek pred potekom prijavnega roka. Italijansko časopisje poudarja, da je že doslej med prijavljenimi cvet italijanskih dirkačev. Imena najpomembnejših smo že i objavili, naj pripomnimo le, da je med j njimi tudi Fausto Coppi iz Castellanie, ' ki je v nedeljo na naporni dirki po Emiliji zmagal z velikim naskokom. — Slovenska kolesarska zveza (Službeno) Ker prispejo jutri, v petek, v Ljubljano italijanski profesionalni in neodvisni dirkači na dirki Gorica-Ljubljana-Trst-Gorica, je potrebno, da jim gre naša kolesarska organizacija kar moči na roko, da bo potek dirke po naših krajih nemoteno uspel. Zato se pozivajo vsi ljubljanski dirkači, ju-niorji in glavni, kakor tudi drugi kolesarji, da se zberejo jutri zjutraj ob pol osmih na prostoru, kjer bo postavljen cilj (na Cesti v Rožno dolino, za tobačno tovarno), kjer prejmejo navodila za kontrolo in rod na progi od Brezovice. Dobrove ln do cilja. Za vse dirkače je udeležba obvezna. Ljudevit Mlakar 75 letnik Ljubljana, 14. avg. Ljubljančanov, ki so tesno povezani z razvojem našega mesta, se radi spominjamo ob raznih obletnicah njihovega življenja. Pogledamo v pratiko in sledimo rdečim in črnim svetnikom in vremenskim značkam pod njimi: jasno, mrzlo, deževno, vetrovno, spremenljivo, solnce, burja, sneg in toča. V življenju je tudi tako, vrste se rdeči in črni, solnčni in viharni dnevi. Da se običajni življenjski kroniki v spremembo izognemo, bomo o Mlakarju napisali, da je bil rojen pod šempetrskim zvonom na Velikega Šmarna dan. Sempetr-ska fara je bila takrat bahata in bogata, polna zalitih mesarjev in mesaric, katere je ta dan vabilo svečano pritrkavanje zvonov predmestne župnije k veliki maši. Šumela je svila, belile so se peče, svetlikale avbe, zvenela je zlatnina na žametnih telovnikih in ta procesija se je pomikala v cerkev. Tak dan je bil, ko so pri Luki Mlakarju položili v zibel današnjega slavljenca. Razvijal se je, rasol, hodil v ljudsko šolo in realko, postal fant, se pretepal z mestnimi zelenci, ki so prihajali po Kravji dolini k vodmatskim lepoticam v vas in branil s svojimi tovariši pravice predmestja. Prišel je čas, ko je peljal pred oltar svojo izvoljenko Julko Bučarjevo, s katero živi že 47. leto v najlepšem soglasju. Vodmatska četrt je imela vedno v njem najagilnejšega delavca pri vseh društvih. Mnogo zaslug si je pridobil posebno pri Olepševalnem društvu, ker je bil prijatelj župana Hribarja mu je bilo tem lažje razložili želje in težnje Vodmačanov. Kamorkoli ga je poklicala stanovska dolžnost v železniški službi, povsod je sodeloval pri kulturnih društvih, prav posebno v Novem mestu. Med svetovno vojno je bil na oddihu ob Linzu ter se je od tam vrnil zdrav in čil. Po dovršenih službenih letih je stopil v zasluženi pokoj. Iz teh kratkih vrstic bi se razširilo njegovo delo v knjigo. Leta 1933. mu je za njegove zasluge podelila mestna občina ljubljanska čast meščana ter se tako od- SREDA 13., ČETRTEK 14. LN PETEK 15. AVGUSTA VESELI TEATER PONOVITEV PROGRAMA PRED PRODAJ A VSTOPNIC V DELAVSKI ZBORNICI — ZAČETEK OB 20. URI Za vse, ki ne utegnejo zvečer, bo v petek 15. avgusta ob 16. (4.) uri poleg večerne tudi popoldanska predstava! VESELI TEATER Delavska zbornica. dolžila s priznanjem za njegovo vestno in vzorno sodelovanje za dvig in prospeh našega mesta. Svoje otroke je vzgojil s svojo ženko po svojih vzorih ter jih preskrbel v lepe živ-ljenske položaje. Tri hčerke so učiteljice, sinova sta uradnika, gospa Mila pa je do-mačica pri Turkovih. Ta dan se bodo vsi zbrali okrog dragega jim očeta, vnuki in vnukinje pa bodo med seboj tekmovali, kdo se bo bolj odrezal s harmoniko, ko mu bodo v predvečer, po vodmatski šegi napravili »ofreht«. Jubilant Mlakar lahko ob svoji 75 letnici s ponosom prelistava v knjigi svojega življenja, četudi je bilo med solnčnimi dnevi premnogo črnih in viharnih, pred katerimi nikdar ni klonil. Srečno družinsko življenje mu je razsvetljevalo pot in vsi, ki poznajo slavljenca. njegovo delovanje in njegov dom, mu žele iz dna srca, da bi dočakal še mnogo srečnih let v krogu svoje družine, prijateljev, znancev in če-stilcev, kot mož dela in poštenja. — Ad multos annos! Prijatelji Jutri, na praznik Velikega Šmarna, „Slovenski Narod" ne izide. dfcefelnica KOLEDAR Danes: četrtek, 14. avgusta: Evzebij. Jutri: Petek, 15. avgusta: Veliki Šmaren. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Skrivnostna žena. Kino Sloga: Ave Marija. Kino Union: Dobri prijatelji. Veseli teater ob 20. v Delavski zbornici. Razstava Gaspari-Sn>erdu-Dremelj v Jakopičevem paviljonu. PKIRLDITVE NA PRAZNIK Kinematografi nespremenjeno. Veseli teater ob 16. ln 20. v Delavski zbornici. \odst\c po razstavi Gaspari-Smerdn Dre-melj ob 11. dop. v Jakopičevem pa-viljoru. Vodi prof. Ivan Vavpotič. DEŽURNE LEKARNE četrtek: Dr Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Mo-ste-Zaloška cesta 47. Petek: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43; Trn-koczy ded., Mestni trg 4; Ustar, Se-lenburgova cesta 7. Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljala od četrtka od 20. do sobote do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica žitko, Pleteršnlkova ulica 13, L, telefon št. 47-64. t Umrla je moja dobra soproga TONČKA ŠTRTTOF ro}. PRAPROTNIK učiteljica Pogreb bo ▼ četrtek 14. avgusta 1941 ob H S. vri popoldne z žal — kapele ar. Antona — k Sv. Krtini. Ljubljana, 12. avgusta 1941. NIKO 8TRITOF ▼ imenu rodbin STRITOF, CANKAR, PRAPROTNIK, KOLENO, đr. ROTTERI, prof. KLAS INC 186 >*tOT*lf8KI NAROD«, 14. •▼gust« 1941-XIX Stran 3 Avtomobilska cesta Beograd - Solna bo 7— km ia vadila h* Niša, Skopija in Veleaa Ljubljana, 14. avgusta Znana nemška organizacija Tod t je pri-Ha. s svojim aparatom tudi na Balkan, kjer je kmalu po končani vojni začela graditi ceste in mostove. Svojo centralo za južnovzhodno Evropo ima v Beogradu in ta je pristojna za ves Balkan južno od Karpatov do morja. Njeno območje obsega torej poleg Srbije Se Hrvatsko. Slovaško. Rumunijo, Bolgarijo in Grčijo. Ena njenih glavnih nalog je zgraditi avtomobilsko cesto iz Beograla naravnost v Solun in sicer preko Kragujevca Niša, Skoplja in Velesa. V Ni5u bo priključek ceste preko Prrota v gofijo. Velike dele ceste bo treba sele zgraditi, povsem razdejane obnoviti, slabe mostove popraviti ali zamenjati z novimi- Cesta iz Beograda v Solun je bila v načrtu že prej, pa so gradbena dela obtičala. V Makedoniji je nekaj odsekov ceste že zgrajenih in sicer so jo gradili Nemci v prvi svetovni vojni za dovoz na solumko fronto. Na severu od Soluna proti Gjevgjeliji so pa gradili cesto Angleži. Obe ti cesti sta po svetovni vojni razpadli in bosta zdaj obnovljeni. Organizacija Todt je naletela tu tudi na Mackensenov predor, ki pa ni dovolj velik, da bi lahko vozil skozenj visoko naloženi tovorni vagoni. Nad vhodom v predor je bil prvotno napis: Na ukaz cesarja Viljema zgradile Mackenzenove čete za zmagoslavni prehod nemških čet. Francozi so pa pozneje prečrtali ta napis in napisali: Na ukaz republike so zmagovito korakale tu skozi francoske čete. Zdaj je bil prvotni napis lepo obnovljen v spomin na gradnjo predora v svetovni vojni. Predor so precej razširili. "Na cesti Beograd—Solun, dolgi okrog 700 km, bo treba zgraditi odnosno obnoviti 80 mostov. Na novo bo treba zgraditi 630 km ceste, ostalih 70 km je pa že zgrajenih. Zaposlenih je 7.000 domačih delavcev, nemških kvalificiranih delavcev je pa 680. Ze letos jeseni bo nova cesta dograjena NemSkim delavcem je delala hude preglavice vročina, kakršne dorna niso vajeni. Tudi s prehrano so imeli velike težave. V začetku je obolelo mnogo delavcev, potem so se pa zdravstvene razmere zboljšale. Ma zimo se pripravljajo. •. Gospodinje se zelo zalagajo s sočlvjem in gobami za konzerviranje Ljubljana, 14. avgusta Prejšnje tedne je na našem živilskem trgu vselej ostajalo blaga. Kmetice in trnovske zelenjaiarice so se vračale s trga z neprodane povrtnino. Preveč je bilo zlasti letne solate. Zdaj pa gre v denar vse blago. Tako bi lahko včeraj prodali mnogo več zelenjave in sočivja ter zlast' gob, toda dovoz ni bil posebno dober, ker je deževalo. Tudi danes je bila na trgu živahnejša kupčija, toda ne le zaradi tega, ker so se gospodinje zalagale za dva dni. Mnoge so kupovale živila tudi za konzerviranje. Letos najbrž v naših gozdovih ne bodo gnile gobe. Z laj bodo spoznali tudi kmečki gobarji, da je nabiranje gob donosno. Vča-s_h ljudje niso znali ceniti gob. V nekaterih krajih na Notranjskem, kjer sicer gobe rastejo, jih ljudje sploh niso nabirali — niti ne najboljših, gobanov. Tako je ostalo leto za letom v gozdovih neizkoriščeno veliko bogastvo. Svežih gob tedaj ljudje niso mogli tako lahko prodati in bile so prepoceni v primeri s trudom, a sušiti jih niso znali. Zdaj pa gobarji lahko na trgu takoj razprodajo gobane. Mnoge gospodinje bi celo rade nakupile hkrati cele košare gob. Včeraj je močno deževalo, zato smo mislili, da danes ne bo na trgu gob, ker je med dežjem težko iskati gobe v goziovih in med mokro travo. Vendar je bilo davi naprodaj še cele več gobanov kakor včeraj. Sele zdaj so začeli nekoliko bolj rasli poletni gobani, ki jim najbolj prija gozdna trava in zemlja v bukovih gozdovih. Trg je bil danes malo bolje založen kakor včeraj. Blaga pa tudi danes ni bilo preveč. Gospodinje so najbolj kupovale krompir, stročji fižol, kumare, pa tudi solato. Letne solate je zdaj že malo, endivije pa še ni mnogo. Samo po sebi se razume, da gospodinje kupujejo solato le za porabo sproti, ker solate ni mogoče konzervirati. Zato se pa nekateri čuiijo, zakaj je postala solata nenadno tako priljubljena. Dopoldne je bilo naprodaj tudi nekaj klinov in platnic. Jutri, ker je praznik, na trgu ne bo rib. Tudi po sadju je zadnje čase živahnejše povpraševanje. Najbolj pa gre sadje še vedno v denar na stojnicah tržaškega trgovca na trgu in po mestu. Gospodinje tudi zelo povprašujejo po domačih jabolkih za kuho. Domačega sadja je pa še vedno malo. DNEVNE VESTI — Tržaški gLiibenik v Nemčiji. Tržaški mojster Ugo Tomicich živi že nad 30 let v Berlinu. Nedavno so ga povabili, naj spremlja italijanskega tenorista Gina Si-- mberghia na umetniški turneji po Nem-čiji Vabilu se je odzval in oba umetnika s:a žela izreden uspeh. Pianist Ugo Tomicich prireja zdaj nemško predelavo Do-n:zzeti:eve epere »Zvonček«, katero bodo vprizorili v nemških gledališčih. — Tržaški umetnik Toppi na hanoverski razstavi. V Hanovru bo 7. septembra otvor-jena velika umetniška razstava, na kateri bo razstavljena tudi umetnina znanega tržaškega umetnika Orfea Toppia »Alba Imperiale«, ki je vzbujala na zadnji razstavi v Cremoni splošno občudovanje. Sliko je kupil Eksc. Roberto Farinacci, ki je dal pobudo za letošnjo kremonsko razstavo. — Golob s štirimi nogami. Iz Gallarate poročajo, da ima kmet Pietro Forgerini v svojem golobnjaku prav nenavaden pri-: .jrek goloba, kajti golob ima namesto dveh štiri noge, dve spredaj dve pa zadaj kakor četveronožci. Zanimivo je, da je golob raščen kakor vsi golobi do polovice, ostala polovica pa je pri njem podvojena. — Muslimani na Balkanu. Po podatkih znane osebnosti arabskega sveta Scekiba Arslana je živelo v Albaniji pred propadom Jugoslavije 700.000 muslimanov, v Bolgariji 800.000 muslimanov, na ozemlju bivše Jugoslavije same pa 1.200.000 muslimanov. Manj številni so bili muslimani v ostalih balkanskih državah. V Romuniji jih je bilo pred sedanjo vojno 200.000, v Grčiji 180.000, v Cmi gori 20.000. Skupaj prebiva v balkanskih državah okrog 3 milijone muslimanov. — Počastitev padlih na ozemlju bivše Jugoslavije. V cerkvi sv. Salvatorja v Benetkah so počastili spomin padlih junakov 49. napadalnega bataljona Crnih srajc s slovesno službo božjo, katere so se udeležili predstavniki oblasti in delegacije pa-triotičnih društev in ustanov ter prebivalstvo. — Pošten berač. Neki Luigi Maraffio iz Borgonova. ki ima številno družino in mora živeti od milosti dobrih ljudi, je našel na cesti denarnico, v kateri je bilo 1000 lir. Kljub temu, da živi v skrajno težkih razmerah, je Maraffio takoj naznanil oblastem, da je našel denar ter ga je izročil izgubitelju, ki se je javil pri karabinierjih. — Varčevanje s papirjem. Ministrstvo za korporacije je s posebno okrožnico opozorilo vsa sindikalna združenja, naj varčujejo s papirjem, ki se porablja v uradih in pisarniških poslih. — Obisk delegacije Gila v Bjelovarju. Delegacija »Gila«, ki se nahaja že nekaj dni v Zagrebu, je obiskala tudi Bjelovar in si ogledala delovno taborišče mladih ustaških organizacij. Delegacijo je vodil šef ustaških mladinskih organizacij dr. Or-sanić. Delegacija si je ogledala šotore, jedilnice in zasilno bolnico. — Gospodarska vprašanja Hrvatske. V industrijsko-trgovski zbornici v Grazu je bila v ponedeljek seja, na kateri so se obravnavala važna vprašanja blagovnega prometa med Hrvatsko in Štajersko. Seji je prisostvdval tudi vodja gospodarskega oddelka nemškega poslaništva v Zagrebu legacijski tajnik dr. Kuhn. ki je govoril o obravnavanih problemih. Navzoči so bili še gospodarski svetovalec šefa civilne uprave na Spod. Štajerskem glavni poslovodja dr. Jentl, gospodarski svetovalec inozemske organizacije nemške nacional-socialistične evropske družbe na Dunaju dr. Schubert in pooblaščenec za štajersko gospodarstvo pri nemškem poslaništvu v Zagrebu dr. Grill. Takih sej bo še več. — Veliko zborovanje v Trbovljah. V nedeljo je bilo v Trbovljah veliko zborovanje štajerskega Heimatbunda. Udeležilo se ga je okrog 10.000 moških in žensk. Na zborovanju je govoril zvezni vodja štajerskega Keimatbunda Steindl o političnem in vojaškem položaju Nemčije. — Pospeševanje sporta v Celju. Nemška športna mladina v Celju je bila že od nekdaj organizirana v športnem klubu Athletik. Leta 1930. je bil ustanovljen še smučarski klub. Oba športna kluba sta izpolnila svojo nalogo in zdaj sta se združila s štajerskim Heimatbundom. Celjski športniki imajo na razpolago štiri igrišča. Na pobudo okrožnega vodje in deželnega svetnika Dorfmeisterja bo športno igrišče Glazis preurejeno in obnovljeno. Dela bodo kmalu končana in 31. avgusta bo svečana otvoritev moderniziranega športnega igrišča, ki bo spadalo med najlepša na Spodniem Štajerskem. — Srbski delavci v Nemčiji. Včeraj se je odpeljal iz Beograda v Nemčijo nov transport sezonskih delavcev. Več sto industrijskih delavcev se je odpeljalo v Eger in Reichenberg. Pripravljajo pa se še novi transporti. — Prijava inozemskih terjatev ▼ Srbiji. Srbska Narodna banka poziva vse poedin-ce in tvrdke, naj prijavijo svoje obveznosti do inozemstva do 25. avgusta. Pri tem je treba smatrati bivše jugoslo-vensko državno ozemlje, v kolikor je izven območja nemškega vojaškega poveljstva v Srbiji, za celoto. V prijavi je treba navesti točen znesek v domači ali tuji valuti, ime in bivališče inozemskega upnika, kako je dolg nastal in morebitne plačilne olajšave. — Pogozdovanje Banata Po načrtu ba- novega namestnika v Velikem Bečkereku je predvidena 2% davčna doklada za pogozdovanje Banata. Pogozditi nameravajo vse golicave. — Obsodba zaradi kršitve policijske nre. v Zagrebu so obsodili zaradi kršitve policijske ure 14 meščanov na prisilno delo in jih poslali v koncentracijsko taborišče. — Poglavnik je doba kozaško sabljo. Poglavnik dr. Ante Pavelifi je sprejel zastopniku na Hrvatskem živečih Ukrajincev, ki je pozdravil vodjo Hrvatske ▼ Imenu ukrajinskega naroda in mu Čestital k ustanovitvi samostojne Hrvatske. Čeprav je obrnjena pozornost vseh Ukrajincev na gigantsko borbo za svobodo njihove domovine, zasledujejo z velikim zanimanjem vse dogodke v drŽavah enakega svetovnega nazora, torej tudi dogodke na Hrvatskem, je dejal zastopnik Ukrajincev. Dejstvo, da je Hrvatska država po štirih mesecih obstoja dovolj močna, da pošilja svoje sinove v boj proti moskovskim smrtnim sovražnikom, je izzvalo pri vsakem Ukrajincu občudovanje. Zastopnik ukrajinske manjšine na Hrvatskem Je Izročil poglavniku kot častno darilo staro kozaško sabljo, obenem pa spomenico, v kateri Je pojasnjen j organizacija ukrajinskega nacionalizma glede na nove razmere. r LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI KINO SLOGA TELEFON 27-30 DANES OTVORITEV! Ave Marija Benjamin Gigli kino union telefon Ofllčna đrufcabn* drama z Jean G a bino— m Vivi*«e Romance v glavnih vlogah Dobri tovariši Slovenski napisi po vsej aoliini filma! KINO MATICA TELEFON 22-41 Drama, ki posega ▼ najskrttejše kotičke Agilen<«:. 1350 VINO CHIANTI Mario Piccini Poggibonsi (Siena) n migliore! Preferitelo! ELEKTROMOTOR se takoj proda — 13 ks. 380 v. Stanovnik, Križevniška ulica 11. ČEVLJE moške in ženske cer sandale — kupite ugodno pri znani veletrgovini s čevlji Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. VINO CHIANTI Marto Piccini Poggibonsi (Siena) Najboljše! Najbolj cenjeno? STROJEPISNI POUK Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnice in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 14. avgusta. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon št. 43-82). 1349 TORINO • 1835 CORA-CORA l'eperlrtvo Ji gusto moderno. S< prende con setz. apeririv modernega okusa. Pije se iS sodavico. Praška domača mast CISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 27 T R. d. št. 2/41 Passtte U fine di agosto td il settem-bre a GRAJ (Trieate) Spiaggia ideale per bambini. Cure marine e labbiature. Informaziom. combinaaoo« di soRgiorno 8—15 giorni presto C IT Lubiana, Tvrikra 11. Izrabite konec avgusta in ves september za bivanje v GRAĐO (Trieste) Idealna pesčiaa za otroke. Morska zdravljenja in peščene kopelji. Informacije in predplačila za 8- in 15dnevna bivanja pri CIT, Ljubljana, Tyrieva 11. fouEicu mm-mn MJTIM0 1941 1 1 P CIA JESEN 1941 I 1 D Q K H APERTURA 31 AGOSTO 1) I 1 0 1 H. OTVORITEV 31.MG. III I U li U • ftOTEVOLI R1DUZI0NI FERR0VIAR1E • ZNATNI POPUSTI NA ŽELEZNICAH Rappresentante Onorario Regionale per Lubiana Častni pokrajinski zastopnik za Ljubljano Ing. G. T6NNIES — LUBIANA — TYRSEVA 33, tel. 27-62 t Bros posebnega obvestila. Do trpel je naš prisrčno ljubljeni In skrbni soprog, oče. tast. brat, svak in stric, gospod Joško Majdič t 76. leto svoje starosti. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek 14. t m. ob pel 17. na farno pokopališče. Prosimo tihega sožalja! Kranj, 13. avgusta 1941. Nota roj« Saj o v2 c soproga. Ing. JeZa, sin. Mira, hčerka. 86794567^382 m Pontinska močvirja in naše Barje Ljubljansko barpe M in meliorirali Ljubljana, 14. avgxista Ljubljanski meščani in tudi kmečki prebivalci barjanskih vasi so iz posebne številke odličnega ilustriranega rimskega lista »Documenti di Vita Italiana«, ki je posvečena lOIetnici osuševanja Pontinskih močvirij, strme spoznali in občudovali zale* titansko delo Duceja, ki je v kratkih desetih letih zaradi malarije in zapušče-nosti proslula Pontinska močvirja spremenil v 65.000 ha plodne zemlje ter tam v teh 10 letih sezidal 5 najsodobnejše urejenih lepih mest. 18 vasi, 4000 kmečkih domov, k prejšnjemu prebivalstvu pa tja naselil še 3550 novih kmečkih družin s 40.000 dušami. Tam na Pontinskem barju, kjer je prej mrzlica morila ljudi na zanemarjenih ve-leposestvih. je danes okrog novih mest pravi paradiž za poljedelca in zelenjadar-ja, saj je bilo barje osušeno v 30 milijonov delovnih dni, ko so legije pridnih delavcev s stroški 1 milijarde 800 milijo-* nov lir poleg poslopij zgradile 500 km glavnih prekopov, 1780 km zbiralnih in zveznih prekopov. 18 vodovodov in 1400 kilometrov krasnih cest Nepregledne kolone traktorjev in črede močnih volov so zorale barjansko zemljo ter jo spremenile v plodno polje, kjer v enakem tempu, kakor je napredovalo to titansko delo. raste blagostanje prebivalstva. Kakšnega pomena je pridobitev 63.000 hektarov plodne zemlje v sedanjih Časih, nam pač ni treba podcrtavati, zato je pa ob lOIetnici, ko je Ducc pričel osuševati in oplojevati malarična Pontinska močvirja, jubilejna številka »Documentov* obrnila tudi poglede vseh ljubljanskih občanov in Barjanov ter drugega prebivalstva Ljubljanske pokrajine na Ljubljansko barje, ki o njem vemo, da bi lahko postalo 21tnica nase domovine. Pontinska močvirja so začeli osuševati ie 400 let pred Kristom, za osuševanje Ljubljanskega barja se pa prizadevamo tudi ie 400 let. Toda Apij Klavdij, Julij Cezar, Avgust, Nerva, Trojan, Teodorik in vrsta papežev Bonifacij VITI., Martin V., ljana poklicala iz Bologne S. de Grandija poskušali zlasti zaradi nevarnosti malarije osušiti ta ogromna močvirja med Rimom in Tirenskim morjem brez večjega uspeha Tudi za Ljubljansko barje so se začeli zanimati že v 16. stoletju ter delali načrte za osuševanje, da odpravijo po-vodnji v Ljubljani in se znebe malarije ter ga polagoma spremene v plodno zemljo. Ljubljančanom namreč moramo povedati, da imamo v okolici mesta pravo domaČo in samorodno MRZLICO ali MALARIJO, zlasti še v Bizoviku in Dobrunjah. Kako so se v prejšnjih stoletjih Ljubljančani in okoličani bali te mrzlice, nam pričajo spisi slavnega ljubljanskega zdravnika dr. Marka Grb ca, še bolj pa pomočnik zoper mrzlico sv. Urh kot patron cerkvic ▼ Dobrunjah in Zavogljah, prav tako pa ta priprošnik zoper malarijo stoji poleg patrona sv. Miklavža tudi na velikem oltarju bizoviške cerkvice. Prva strokovnjaka za osuševanje močvirij nam je poslala Italija, ko je Ljubljana poklicaal iz Bologne S. de Grandija in iz Manrue TJ. Vandahala. ki sta že na-svetovala prekop med Golovcem in Gradom. Tudi naš velikan Valvasor si prizadeva za osuševanja Barja, vendar so se pa resna dela pričela šele v 18. stoletju. Se v začetku 18. stoletja je nudilo Barje prav žalostno sliko posameznih dreves, šopov trave, poraščenih z mahom in res-jem, ter šotno zemljo, nasičeno z vodo. Tedaj je 52 potokov in odvod ni kov odva- « jalo vodo z Barja po strugi Ljubljanice skozi mesto, kjer so njen odtok ovirali mlinski jezovi, da je bilo tudi mesto večkrat poplavljeno. V letih 1752. do 1759. je pa upravitelj ljubljanske tobačne tovarne Zorn pl. Mildenhein osušil precej zemlje na levem bregu Ljubljanice, ko je izkopal do Ljubljanice pri Drenovem griču del sedanjega glavnega odvodnika. po njem imenovanega Cornovca. Po njegovem zgledu je tudi opat samostana Bistre začel osuševati posamezne parcele pri Palcem, Dolu in pri Verdu. Zorna je podpirala cesarica Marija Terezija, ki se je že prej zelo zanimala za barjanske razmere ter že 9. majnika 1770. imenovala posebno komisijo, ki so bili v njej jezuita Lecchi in slavni Gabrijel Gruber ter inž. Liber. Vzgojitelj Jurija Vege m nesmrtnega mecena 2ige barona Zoisa ter drugih slo- j venskih prosvetljencev, p. Gabrijel Gruber, se je v Ljubljani ovekovečil ne samo s svojimi vzgojnimi pobudami in ne samo s svojo prekrasno palačo, kjer je sedaj poštna direkcija, temveč rudi kot navigacijski direktor in graditelj PO NJEM IMENOVANEGA GRUBERJEvega PREKOPA. Zaradi usodnih napak dunajskega inž. Heberta pri spreminjanju pravilnega Gruberjevega načrta za prekop, je Ljubljana izgubila svojega največjega moža tedanje dobe, Gruberja, ki se je užaljen in preganjan umaknil v Rusijo, kjer je dosegel največje časti. Sele 25. novembra 1780 je strel z Gradu Ljubljančanom in okoličanom naznanil, da je major* inž. Strupi predrl prekop. Dalje je šlo delo počasi in premaknilo se je šele, ko je sam cesar Franc ob ljubljanskem kongresu s kraljem Sardinije in Napolja 1. 1821. ogledal Barje ter L 1823. izdal tudi odlok, naj se začne z nadaljnjimi deli- Izkopan je bil Codellijev prekop ter čez Barje speljana sedanja Ižanska centa. Ze prej je bila pa imenovana krajevna komisija, ki je dajala posestnikom podrobna pojasnila za melioracijo. Ljudje so imeli popolno zaupanje v te nasvete ta začelo se je novo življenje na Barju, ki ga nam je podrobno opisal grof Hochenwart v posebni knjigi. Napredek naj nam pokažejo nekatere številke. Leta 1829. so na Barju pridelali 2340 hI žitaric, 39 hI krompirja, 9 hI sočiv-Ja in 8300 glav zelja, že leta 1836. pa 11-780 hI žitaric. 6104 hI krompirja, 350 hI sofivja in 23.000 glav zelja. V teh c>STnih ]^tih se je pokazal največji napredek pri j-i tn krompirju, saj je pridelek rži zrasel za 1.099%, krompirja pa 9.190^. Od leta 1829. do leta 1840.. torej v 12 letih je pa vrednost na Barju pridelane pšenice, rži, ovsa. ječmena, ajde. krompirja, fižola, graha in prosa znašala že nad 450.000 goldinarjev ali preračunjeno v današnjo valuto 3.500.000 L. Skupna vrednost vseh pridelkov na osušenem Barju za dobo od 1829. do 1861.. torej v 32 letih ja pa znašala 2.350.000 goldinarjev, ko so skupni stroški za občinske ceste, stradone. stranske jarke, glavne odvodnike, parcelne jarke in mostove znašali samo blizu 500.000 goldinarjev. Vrednost zemljišč se je zvišala od 0.20 goldinarjev na 5 goldinarjev, od 60 goldinarjev na 100 goldinarjev, na nekaterih krajih pa celo na 150 do 250 goldinarjev za oral! To blagostanje na Barju pa ni dolgo trajalo, ker so Barje začeli zanemarjati in odvodnikov niso vzdrževali v dobrem stanju, pesek iz Malega grabna je pa zasipal strugo Ljubljanice. Povodni i so bile vedno bolj pogoste in Barje se je pričelo spet zamočvirjiti. Sele interpelacija slovenskega poslanca in poznejšega deželnega glavarja dr. Poklukarja je leta 1877. izzvala deželni zakon o obdelovanju Ljubljanskega bnria ter ie bil po njem leta TRT«, ustanovljen Glavni odbor za obdelovanje Barja, ki je imel prav lepe uspehe. Posebno važna ie rrla seja 26 aprila 1880 pod predsedstvom dr. Josipa Kozlerja, ki sta se je udelerila tudi dr. r. Virentini, civilni inženjer iz Trsta, in Cesare Salvini, kult. inženjer iz Milana. Snreiet je bil načrt regulacije vacifa pritokov Ljubljanice s poglobitvijo Ljubljanice in Gruberjevega kanala, torei v glavnem načrti. ki se danes po 61 letih niso popolnoma uresničeni. Tempo teh del pa sedaj najbolj nazorno odkriva za melioracijo Barja prevažna za-tvornica med Vrazovim in Ambroževim trgom. Dela za polaganje temeljev zatvor-nice so bila namreč preračunjena na 8 mesecev ter so bile pri teh računih upoštevane tudi vremenske neprilike. Te temelje pa polagamo že tretje leto in, kakor v gozdu gobe. tako po ljubljanskih listih po vsaki plohi rasto izgovori, češ. da dela ne morejo napredovati. Sedanja dela na Barju in Ljubljanici ter Gruberjevem prekopu so se začela leta 1903. po načrtih inž. Podhagskega s proračunom nad 4 milijone zlatih kron. V to vsoto je pa računana samo regulacija Ljubljanice skozi mesto in poglobitev Gruberjevega prekopa z zatvornico v prekopu. Dela je prekinila svetovna vojna. Po vojni je pa mestna občina ljubljanska s svojimi neprestanimi lrgencami Sele leta 1930. dosegla nadaljevanje del. S temi deli bi bila šele voda odpeljana skozi mesto, a vse drugo bi bilo treba šele napraviti. Samo osušeno Barje nam namreč ne koristi mnogo, pač pa moramo osušeno barjansko zemljo zboljšati in spremeniti v plodno polje. V ta namen je bilo leta 1900. ustanovljeno Društvo za pospeševanje obdelovanja Ljubljanskega barja, ki ima največje zasluge za melioracijo Barja zaradi večletnih vsestranskih poskusov zboljšanja Barja na lastnih preizkuse val iščih. Društvo je imelo tudi lastna skladišča, izposojevalnice poljedelskih strojev in veliko zalogo umetnih gnojil, ki jih je oddajalo Barjanom po režijski ceni. Čeprav si danes mestna občina zelo prizadeva za zboljšanje kmetijstva na Barju ob sodelovanju kmetijskih in vrtnarskih organizacij, vendar sama občina nikakor ne mere zmagati velike naloge, ker so njena prizadevanja omejena z mejami mestne občine. Zato moramo obžalovati, da je to koristno društvo prenehalo delovati ob prevratu, ko se je razšla tudi komisija za osuševanje Barja, ki je vodila vsa regulacijska dela. najvažnejša IN najnujnejša je danes zatvornica PRI sv. petru, ker brez nje ni mogoče normalno odvajanje vode. Ko bo narejena ta zatvornica, bo mogoče šele odstraniti zatvornico na Spici ter nadaljevati dela po Barju. Brez te zatvornice bi na Barju lahko nastala velika suša, ki bi sicer škodovala kmetijstvu na Barju, vendar bi pa zanj ne bila usodna, saj imamo pri nas dosti padavin. Pospešenje del pri zatvornici ie torej najnujnejši pogoj za melioracijo Barja, ker sedaj barjanski kmet vedno tvega, če bo posevke tudi požel. Ko bomo imeli zatvornico, bomo morali resnično regulirati pritoke Ljubljanice po NA BARJU NAJBOLJE USPEVA KORUZA ter je ta žitarica sploh edina priporočljiva za pridelovanje zlasti zato, ker vse druge žitarice zaradi prevelike količine dušika v barjanski zemlji prebujno rasto in pole- gajo, spomladi pa srež uničuje ozimino zaradi močvirne zemlje. Zato je na Barju uspešna samo jara setev, predvsem pa j ara rž. Koliko koristi bi vsa pokrajina imela od melioriranega Ljubljanskega barja poskusimo s kratkim približnim računom. Ljubljansko barje je veliko 16.000 ha. V plodno polje bi lahko spremenili 11.000 ha, 5000 ha bi bilo pa pašnikov in manj vrednih zemljišč. Račtmajmo, da bi 10.000 ha posejali s samo koruzo. Ce vzamemo, da bi pridelali 20 stotov koruze na hektar, bi pridelali 200.000 KVINTALOV ALI 2000 VAGONOV KORUZE. S to koruzo bi zredili veliko število prašičev in pri vsakih 20 kg koruze priredili vsaj 3 kg masti. Takoj bi prenehale v Ljubljani in po vsej pokrajini skrbi za prekajeno svinjino in klobase ter seveda tudi za svinjsko mast! Na zboljšanem Barju bi se pa naglo razvilo tudi odlično travništvo, saj bi lahko pridelali po 60 stotov dobrega, sladkega, govejega sena, ko sedaj na hektar pridelamo samo po 30 stotov kisle, močvirske, konjske krme. Travništvo je pa spet podlaga živinoreji in mlekarstvu, ki je za vso našo pokrajino, zlasti pa za Ljubljano med najtežjimi vprašanji. Poleg opisanega kmetijstva bi se pa sijajno razvilo in razmahnilo tudi zelenja-darstvo, saj že sedaj večina rjovrtnine na barjanskih vrtovih zares odlično uspeva. Večkrat je bilo sproženo tudi vprašanje pridelovanja sladkorne pese na Barju. Sladkorna pesa pa ne obeta posebnih uspehov, ker je za sladkorno peso in za njen vegetacijski čas na Barju premalo sončnih dni ter zaradi prevelike množine dušika sladkorna pesa na barjanski zemlji razvija preveč zelenja in zato napravi premajhne gomolje. Med polji in vrtovi bi bilo še dosti prostora za drevorede in nasade topola in jesena ter vrbe. Vrba v cvetju daje izvrstno hrano čebelam, a razvilo bi se tudi pletarstvo. Naglo rastoči topol bi nam dal dosti lesa za šibice, predvsem pa mnogo celuloze za umetno svilo in druge tkanine ter potrebe. Jesen je vsak dan dragocenejši les, saj ga ogromno potrebujemo za ladje, prav tako pa tudi za sport, predvsem pa za smuči. Kar se sadnega drevja tiče, uspeva dobro le ob hišah, koder je navožena zemlja Installazione e prime manovre di ona batteria antlaerea del Corpo di Sp«cliz.ione ttaliano sul fronte nisso Postavljanje in prvi manevri protiletalske baterije Italijanslcejra ekspedicijskega zbora na ruskem bojišču pomešana z apnencem ter pognojena s cestnim blatom. Ce bi bilo na Barju dosti dobrega sena in koruze, zelenjave in po-vrtnine ter naštetega drevja, bi Barjanom ne bilo treba iskati drugih virov dohodkov, ker bi že ti pomenili popolno JAMSTVO ZA BLAGOSTANJE IN MNOGO GOSTEJŠO NASELITEV. Ob zaključku se pa moramo ozreti še na razmerje mestne občine do regulacije Ljubljanice in melioracije Barja. Neprestano se namreč pojavljajo očitki, seveda z nepoučene strani, da je mestna občina kriva zavlačevanju in tudi raznim napakam pri regulaciji Ljubljanice. Zato pa moramo povedati, da se mestna občina z vsemi svojimi silami trudi za pospešenje zboljšanja Barja, ne samo s tem. da prispeva v denarju polno tretjino k stroškom, temveč daje na razpolago tudi strokovno osebje. Vsa dela je doslej opravljala država, ki so ji banovina, glavni odbor in mestna občina ljubljanska morale dajati zahtevane prispevke. Odločati o teh vprašanjih torej mestna občina ljubljanska nikdar ni mogla, pač pa je morala nositi zelo velike stroške. Toda Ljubljani ni žal za dosedanji trud in stroške, ker vedno smatra ureditev Barja za svoje življenjsko vprašanje, ki se bo za njega rešitev vedno trudila z vsemi silami. Inozemci na nemških visokih šolah Najraje Študirajo v Nemčiji Bolgari — Letos v prvem tromesečja je bilo na nemških visokih šolah 4638 inooeemeev Nemško ministrstvo za znanost, vzgojo in ljudsko izobrazbo je zbralo statistične podatke o inozemskih državljanih, ki študirajo na nemških univerzah. Izkazalo se je, da je študiralo v prvem četrtletju tekočega leta na nemških univerzah in drugih visokih šolah 4638 možem cev, med njimi 1174 Nemcev iz inozemstva in 3464 pripadnikov drugih narodnosti. Od slednjih je bilo 3118 študentov in 346 študentk; študentk je bilo 10.5%. Inozemski študentje so WM iz 56 držav, 400 je pa bilo med njimi takih, ki nimajo nobenega državljanstva. Na*prvem mestu so bili Bolgari, ki jih je bilo 1375, njim slede Turki, ki jih je bilo 197, Slovakov je bilo 181, Norvežanov 160, potem pa slede Rumurri, Madžari, Kitajci, Grki, Nizozemci, Iranci, Italijani, Švicarji, Cehi, Poljaki, Pmci, Japonci, Danci, Sirijci, Peruj- ci, Švedi, Američani, Iričani, Portugalci in Spanci. Vrstni red gre po številu. Izmed 400 študentov brez državljanstva je bilo 285 pristojnih na Ukrajino, 77 je bilo Rusov, 5 Litvancev, 5 Georgijcev itd., pet je bilo pa med njimi tudi Nemcev brez državljanstva. Med vsemi visokimi šolami je imela največ inozemskih študentov tehnična visoka šola v Miinchenu in sicer 437. Med mesti je pa po številu inozemskih študentov prvi Berlin, kjer sta Študirala 802 inozemca. Berlinu sledi Munchen. Dunaj, Praga. Brno, Dresden, Graz, Leipzig, Breslau. Frei-berg i. S. Braunschweig in Danzig. Bolgari kot najmočnejša inozemska skupina so osredotočeni zlasti v Miinchenu, radi pa študirajo tudi na Dunaju, Brnu. Berlinu, Pragi in Grazv. Novice s teniških Zdaj je zelo Sedaj je glede na vreme zelo primeren čas, da se spravijo pod streho najvažnejša teniška tekmovanja: državna prvenstva. Včeraj smo zabeležili izid francoskega teniškega prvenstva, danes imamo v rokah že končne rezultate iz Nemčije. V Italiji pa je bil v nedeljo zaključen mednarodni Uirnir v Livornu. Izid nemškega teniškega prvenstva je za vse neobveščene veliko presenečenje. Lanski prvak in mani mednarodni za- Barju ter pravilno regulirane pritoke tudi | stopnik Nemčije Henkel je moral položiti orožje pred zastopnikom Kolna Giesom, kj ga je v predzadnjem kolu izločil z vestno vzdrževati. V zvezi z osuševanjem Barja je pa tudi regulacija kraških polj, zlasti pa Cerkniškega jezera in planinske kotline, od koder priteka voda na Ljubljansko barje. Pri prizadevanjih za regulacijo kraških polj smo zadnja leta dosegli že prav lepe uspehe in v najnovejših načrtih imamo tudi veliko HIDROCENTRALO V BOROVNICI S 30.000 KONJSKIH MOCl za elektrifikacijo vse Ljubljanske pokrajine. S to hidrocentralo bi pa regulirali tudi odtok vode s Krasa na Ljubljansko barje. Hkrati s temi velikimi deli pa moramo na vsak način na Barju napraviti veliko kmetijsko poskusno postajo, ki naj bi bila hkrati na j nazorne j ša šola za Barjane, Po sodbi strokovnjakov zultatom 6:2, 13,11, 2:6, 6:3. Gies se je potem v odločilni igri sestal z nekdanjim avstrijskim igralcem v tekmovanjih za Davisov pokal grafom Bavarovskim ter ga premagal 3:6, 4:6, 6:2, 6:4, 6:3. S tem si je Gies osvojil letošnji naslov prvaka v igrah poedincev. Skupno s Henkelorn pa sta iagaiB tudi v tekmovanju dvojic, ko sta v odločilni igri porazila dvojico Koch-Buchholz 6:3, 6:4. V ženskem tekmovanju je postala prvakinja Rosenowova. V Livornu so v nedeljo zaključili mednarodni teniški turnir, o katerega poedi-nih rezultatih smo demo že poročali. Švedi, ki so dali turnirju mednarodno obeležje, niso uspeli nikjer doseči odločilnih uspehov in sodeč po rezultatih tega turnirja, je italijansko moštvo v bližnjem mednarodnem tekmovanju proti Švedom Naš novi PROKLETSTVO DEMANTA spada med najboljše, najbolj napete hi najžrvahneje lovske romane, kar Jih pa— s—is— literatur*. O sami prepričali ie Is prvih poglavij. Ife na sni novi roman ie svoje prijatelje hi soboto I — Začetek t rnirjev za državna tenitka prvenstva visok favorit. Največ je še pokazal znanja Schroeder, ki se je obdržal do predzadnjega kola. Zmagovalec turnirja je Cecchino Romanom, ki je premagal v odločilni igri Cu-cellija 6:0. 6:1, 6:2. V skupini dvojic sta zmagala Cucelli in Del Bello, potem ko sta porazila drugo italijansko dvojico Sa-do in Bossija 6:2, 6:4, 7:5. V mešanih dvojicah je zmaga pripadla Sandonninijevi in Cucellu z zmago nad Tonollijevo in Schroeder jem 6:2, 5:7, 6:2. Dva nova svetovna rekorda Švedski lahkoatleti so zelo dobri. Med njimi je tudi nekaj takih, katerih sloves gre po vsem svetu. V vrsto teh se uvršča tudi Gunder Haegg, katerega ime čitamo zadnje čase vedno pogosteje v športnih poročilih s severa. Sedaj poročajo, da je Haeggu uspelo izboljšati svetovni rekord Novozelandca Lovelocka v teku na 1500 m. Gunder Haegg je postavil čas 3:47.6, kar je za dve desetinki boljše od starega rekorda. Drug svetovni rekord, ki je bil izboljšan te dni, je rekord v enourni hoji. Švicarju Fritzu Schwabu je uspelo v em" uri prehoditi 13.308 m in tako zboljsatt rekord Angleža Pope j a za 14 m. Nedeljski nogomet v Nemčiji Na Dunaju so imeli v nedeljo vrsto prijateljskih tekem, ki 00 dale naslednje izide: Wacker:Rapid 3:2, Austria :Rotstern 3:0, Sportklub:Reichsbohn EH 3:0, Admi-rarReichsbahn I 3:2, F. C Wien:Sernfne-ring 3:2. Za Ttechaminaijev pokal sta bili odigrani dve tekmi: Schalke 04:Fortima (Dussei-dorf) 4:i in F. S. Nurnberg:Furth 4:1, V Mariboru je gostovalo proti Rapkhi moštvo iz Ledbrritza. Rapid je zmagal 5:2 (3:1).__ RIBNIŠKA Prijatelj pripoveduje prijatelju, da je kv vH postrvi Koliko si JSh ps ujel, ga vpraša prijatelj. — Nobene. — No, ta js pa dobra! Kako pa potem- postrvl? Hrvatska ima 13 ministrstev S posebno zakonsko odredbo je odrejena na Hrvatskem organizacija ministrstev in njihovega delokroga. Hrvatska vlada obsega 13 ministrstev, in sicer ministrsko predsedstvo, zunanje ministrstvo, vojno ministrstvo, ministrstvo za pravosodje in verstvo, notranje ministrstvo, finančno ministrstvo, ministrstvo za promet in javna dela, prosvetno ministrstvo, ministrstvo za ljudsko zdravje, kmetijsko ministrstvo, ministrstvo za obrt in trgovino, ministrstva za gozdove in rudnike in korporacijsko ministrstvo. S poglavnikovim odlokom je hil imenovan dosedanji šef protokola v zunanjem ministrstvu dr. Vekoslav Vrančič za namestnika zunanjega ministra Sekcijskega šefa političnega oddelka v zunanjem ministrstvu. Iz Zagreba poročajo o novih pristopih k ustaškemu pokretu. Tako je prejel bivši poslanec hrvatske seljačke stranke Tortić, ki se je prejšnjo nedeljo pridružil ustaškemu pokretu, obvestilo mnogih vodilnih osebnosti bivše Radičeve stranke, da brez pridržka odobravajo nedeljski manifest in da bi se radi pridružili ustaškemu pokretu. Med drugimi so se prijavili za sodelovanje v ustaškem pokretu bivši poslanel Miljutin Meier iz Zagreba, dr. Vukovič iz Imotskega in namestnik poslanika, za okraj Dvor ob Uni Mile Bartulovič. Tudi organizacija bivše seljačke stranke v Slunju se je priključila ustaškemu pokretu. Akcija proti komunistom v SrMfi Vojaški poveljnik Srbije razglaša: Južno od Beograda je zadnje čase rovarila komunistična tolpa. Ona je med drugim odgovorna za sabotažna dejanja pri Ralji, Klenaku in Ripanicu. Nemška vojska in srbsko orožništvo sta jo z združenimi močmi uničila. V Beogradu izhajajoča >Donauzeitung« pripominja k temu: »Uničenje komunistične tolpe, ki je rovarila južno od Beograda, je v marsikaterem pogledu značilno. Akcija se je izvršila ob sodelovanju nemških in srbskih organov, že iz tega je jasno razvidno, da je zatiranje komunističnega ro-varjenja prav tako življenjska nujnost za pošteno in odgovornosti svesto si srbstvo, kakor je za nemške okupacijske čete delna akcija v velikem okviru zgodovinskega obračuna z boljševizmom. Mi smo že opetovano naglašali, da je med žrtvami in neposredno prizadetimi po komunističnem rovarjenju manj pripadnikov nemške vojske kakor srbskih civilistov. Podan je torej jasno akt pravične obrambe dobro poj-movanega srbskega patriotizma, če se bore proti boljše viškim požigalcem tudi njihovi lastni rojaki s tisto mero energije, ki je potrebna nasproti tem podlim elementom. - Spravljajmo sadne peške! Ljubljana, 14. avgusta. Tedne m tedne že vidimo, kako gredo različne pečke po cestah v smetarjev zaboj. Vsi ti pridelki pa bi bili izvrstna m poceni piča za naše ptice pevke pozimi. Posebno letosi. ko s>e porabijo bučnice večinoma kot cA je človeku za preživi tek. bi kazalo zbirati in dobro posušiti vsakršne k ovčice: erbore, češnje, češplje itd Brezposelno dete, ki se potika po ulicah, bi v mnlo urah pred poldnem moglo na'avkati v okolici sadnih trgov obilo sličnih ostankov, mame pa bi jih doma opkiknile ter pustile dalje časa na soncu. Kuharski obrati — menze, lhjdske kuhinje, krčme, gostilne, hoteli — bi vas kar zasipali s slivovimi aH mare-ličnimi jodrei, če bi se j+m O pravem času priporočili za *"e odpadke, obsojene siceT v nekoristno pogubo po greznicah. Ob zimskih večerih, ako že ne prej, bi s hrestačem petri i svojo zalogo in jo pokladali lačnfrn beračkom na okno oziroma po drugih prikladnih krmi-Čih. Breskve — kalanke m k rečenice — se dajo z nepreostrim pipcem izhorno po sivu ldari, cepiti. Le* dlan «a papirjem podložite, da se ne urežete. — Afi pa potrosite svoj <4ar v parkn pod zaverno, gosto smreko, kjer j^h bodo pilile veverice 5' svejo cirkularko. Vrzfte jih morda spotoma v krmilnico, da *ih posrrezlj'H'i ptičar notare za svoje oper-jene prijatelje. Kakorkoli, s&mo da jalrovo ne segniie piod, ki bo po prehodu skozi !ahrro telesce 5e zmeraj vršil svojo nalogo, gnojil ter opla-jsl geinl jo-. Nikar pozabiti uri znane ga na-uka narodnih gospodarjev: brez sodelovanja priSc bi se v 7 letih mrče« toliko razpadel da kmetijstvo no današnjem načinu ne bi nič več donašalo. Človeški rod bt za lakoto MKL &gaUj k ¥at i UutaUaDi