Političen list za slovenski
v« p«ltl rnleauM nlja: Z» oelo leto predplaian 1& rld., la pol leta 8 (Id., m Setrt leta
4 (Id., xa en mesec 1 fld. 40 kr. 7 adminUtrael]! prejeman relJA: Za celo leto 12 (Id., za pol leta « (Id., la četrt leta I fld., za en meiec 1 (Id. V Ljubljani na dom p<mljan velji 1 (Id. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Mareinlne prejema opravniitvo (adminiitraoija) in ekipedicija, Semeniške ulioe št. 2,11., 28.
Kainanlla (inseratil se sprejemajo in velj^ tristopna petit-vrsta: 8 kr.. Se se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša
Kokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniških alicah h. št. 2, L, 17.
Iihaja Tsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
^tev. ro.
v Ljubljani, v četrtek 27. marca 1890.
Letnik XVIII.
Državni zbor.
z Dunaja, 26. marca.
Videti je, da se bližajo državnozborske počitnice, kajti v zbornici se je danes pokazalo mnogo poslancev, ki sicer domd ti66 in pridejo sem le tedaj, kadar zborovanje hiti h koncu, da spravijo svoje nezaslužene diete. Marljivim poslancem včasih hudo preseda ta brezvestna zanikrnost, zaradi katere dostikrat pridejo v manjšino, ali kaj hočejo, če je volilcem prav, da se njih izvoljenec ne vdeležuje zborovanja!
V pričetku današnje seje odgovarjal je najprej ministerski predsednik grof Taaffe na neko interpelacijo zaradi živinske kuge in v svojem jako obširnem odgovoru omenjal vsega, kar se je storilo za odvrnitev te gospodarstvu in kmetijstvu toliko nevarne pošasti. Potem so prišli na dnevni red
novi tarifi vžitninskega davita.
Pri tarifih od vina in mošta se je oglasil poslanec Suess ter v silno dolgem govoru priporočal znižanje teh tarifov. Tudi poslanca Richter in Exner sta govorila in priporočala nekatere premembe, katerim se je pa vladni zastopnik Baum-gartner odločno protivil.
Tudi pri današnjih, od levičarjev stavljenih predlogih se je pokazala čudna prikazen, da mladočeški poslanci stanovitno glasujejo z levičarji, kakor da bi se bili ž njimi pogodili in zvezali. Sicer je bila že prej čutiti neka duševna sorodnost med nemškimi in mladočeškimi liberalci, ki je pa pri zadnjih občinskih volitvah dunajskih še očitneje stopila na dan. Mladočeški poslanci so namreč prigovarjali svojim rojakom, ki imajo volilno pravico, naj rajši glasujejo za nemško-liberalne žid o vsk e kan d i d a t e, kakor za može združenih kristijanov. Narodnost ne-
odvisnih čeških poslancev mora biti že silno ogu-Ijeua, če se potegujejo za pristaše stranke, kije v teku svojega gospodstva slovanskim narodom delala najhujše krivice in katere napori tudi sedaj le na to merijo, da bi ji v dušnem in narodno-gospodar-skem oziru služilo in tlako delalo vse, kar ni njenega mišljenja, češki listi, stari in mladi, so zaradi tega hudo razsrjeni nad takim postopanjem mladočeških poslancev, in tudi naš stari dnevnik bi prav storil, če bi se v svojih „Šarenih listih" spominjal tega najnovejšega mladočeškega čina ter ga po zasluženji ocenjeval. Morda mu potem mlado-češka politika ne bode več cvet politične modrosti.
Bazven že omenjenih poslancev govoril je še poslanec Kronawetter, ki pa tudi m ničesa dosegel, ker so bili pri glasovanji vsi premenjevalni predlogi odklonjeni in so obveljali tarifi od vina, mošta in grozdja po nasvetih odsekovih, namreč od hektolitra vina v sodih po 4 gldt, v steklenicah po 8 gld.; od mošta po 3 gld., od grozdja pa po 1 gld. 50 kr. od 100 kil.
Če bo pri posameznih tarifih toliko razprav, kakor danes, reč ne bode rešena jutri, dasi bode tudi zvečer seja.
II. sliod,,Katol. polit, driištva^^ v ^t. Vidu nad Ljnbljano.
(Dalje.)
K 2. točki dnevnega reda je govoril deželni poslanec in društveni odbornik g. Povše približno tako-le:
Nalog našega društva je tudi, pospeševati narodno blagostanje ter skrbeti za gmotno boljše stanje našega naroda. Naša domovina je vseskozi poljedelska, ker obrtnij — posebno tovarn — imamo primerno z drugimi deželami le malo. Poljedelstvo,
živinoreja io gozdarstvo redi ogromno večino našega naroda. Kmetijstvo je glavni steber naše dežele, zato je vredno, da tudi naš deželni zbor deluje za prospeh gospodarstva in kmetijstva, kar tudi vestno izvršuje.
Poglejmo nekoliko, v kakšnem stanji se nahaja kmetski stan v državi sploh, osobito v naši domovini.
Iz uradnih statističnih podatkov posnamemo, da se v naši državni polovici nahaja na zemljiščih in hišnih posestvih vknjiženih 3300 milijonov goldinarjev dolgov, in če računimo, da treba od teh 3300 milijonov le po 4% obresti plačevati dolžnim kmetovalcem, presodimo lahko, kako ogromno bremo teži na njih ramenih, namreč le za obresti treba kmetovalcem na leto 132 milijonov goldinarjev. Ako pomislimo, da je čisti katastralni dohodek tega zadolženega zemljiščnega posestva uradno bil pre-računen na 164 milijonov goldinarjev, jasno nam je, da le obrestni dolg sam na leto skoro tričetrtine tega čistega zemljiščnega dohodka požre 1 Ves zem-Ijiščni davek znaša okrog 35 milijonov, torej komaj eno četrtino, ko, kakor dokazano, tričetrtine gredo la za obrestovanje dolgov. To pač dovolj jasno govori, da avstrijsko kmetijstvo peša ter da ni le gola fraza, da ono bije trd boj za svoj obstanek. V naši domovini vknjiženih je na zemljiščnih posestvih okrog 40 milijonov goldinarjev, gotovo ogromen dolg, od katerega treba veliko sto in sto tisoč goldinarjev obresti plačevati našim kmetovalcem. Toda dolgovi naraščajo vsled slabih letin, kakor moremo razvideti iz statističnih podatkov našega deželnega odbora, kateri kažejo, da se je na Kranjskem v i. 1888. več dolgov za 520.937 gld., torej okroglo za pol milijona goldinarjev na novo napravilo, oziroma vknjižilo.
Iz nekdanje služnosti zapal je kmetski stan v služnost upnikov in, žal, v mnogih slučajih tudi
LISTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
Dosegel sem namero. Spodtikljivi podlistek je učinil, da so se jeli zanimati za časnik. Pozornost nanj smo jaz in sodelavci obdržali s tem, da smo brezštevilno člankov priobčili, ki so se vsi odlikovali s svojo skrajno silovitostjo. Priredili smo si brzojavno službo prve vrste; „le Midi Republicain" je na enkrat stopil v sredo najbolje podučenih časnikov v provinciji. Po preteku petnajstih dnij se je vsak dan tiskal v 26.000 do 27.000 izvodih.
Začetek tega lista je bil pozdravljen od dveh glavarjev francoske demokracije.
Pariz, dne 20. aprila 1881.
Jaz sem z vami, dragi sobratje.
Jaz sem z vsemi, ki obračajo mladino proti luči in Francijo proti prostosti.
Victor Hugo.
Louis Blanc mi je pisal to-le pismo:
Pariz, dne 18. aprila 1881.
Moj dragi sobrat!
Cujem z velikim veseljem, da hočete ustanoviti v Montpellieru pod naslovom „le Midi Republicain", časnik, ki ima namen edinosti republikancev proti
klerikalstvu, in preiskovanje socijalnih vprašanj. Delo tako ima vsa moja sočutja.
Pogum I
Sprejmite zagotovilo moje bratovske udanosti.
Louis Blanc
S kratka, vspeh je prekosil vse nade lastnikov časnika. Tiskarji so poskakovali; tisti, ki je denar dal, je začel zopet nazaj dobivati svote, katere je požrl „le petit Eclaireur". In langeloški katoličani! Ni mi treba praviti, kakošna je bila njih nevolja. Dati jim moram to pohvalo, da njih obnašanje je bilo najodločnejše v teh okoliščinah. Pobožne osebe rHerault-a posebno so skočile po konci zaradi sra-močenja; vsakdo se je čutil prizadetega po teh obrekovalnih psovkah, ki so letele na češčeni spomin. V manj kakor treh tednih je bil podpisan protest od več kakor dva tisoč gospej montpeliierske školije.
Prav za prav gg. Firmin in Cabirou sta bila le trgovca, pečala sta se le z gmotno stranjo časnika. Nikakoršno osebno sovraštvo ju ni gnalo zoper cerkev. Ko sta videla, koliko ugovorov se je vzdignilo zoper roman, me prosita, da bi ga zatrl. Veljavo si je sedaj pridobil ,le Midi Republicain", mnogi so ga čislali zaradi novic in zaradi navadnih člankov. To mi je izjaviti v oproščenje časnikovih lastnikov. Ko so me gg. Firmin in Cabirou in g. de L * silno prosili, da ne bi več priobčeval sramotilnega podlistka, poslušali so pritisk razburjenega javnega mnenja.
Jaz pa sem bil .slep. Moja togota zoper vero je bila tolika, da sem se hotel raje odpovedati svojemu dobičku. Da bi ne delal zoper voljo teh gospodov, pretrgam roman iu ga zopet začnem v „rAnti-Clerical-u", kjer sem bil sam gospod; odložil sem glavno vredništvo pri „le Midi Republicain".
Zgrabil sem in raztrgal na štiri kosce notarski papir, ki mi je zagotavljal stotisoč frankov po preteku nekoliko mesecev. Gg. Firmin in Cabirou sta se neizmerno čudila. Vedela sta, da me goni nezaslišana besnost zoper papeštvo ; pa si nista mislila, da je tolika, da bi teptal z nogami popolno izredne denarne koristi.
Ker je moje sodelovanje toliko pomoglo k vspehu časnika, me prosita, naj ju ne zapustim; stavita mi pred oči, ko ima „le Midi Republicain" zagotovljeno prodajo v domačem kraju, da mu je zagotovljena prelepa prihodnost; kažeta mi, kako je mogoče njegovo vrejevanje brez izgredov; sploh sta vse storila, da bi me obdržala; pa nisem hotel odjenjati in povrnil sem se v Pariz.
Bilo je proti sredi maja, ko je „le Midi Republicain" prenehal z romanom zoper Pija IX. Polu-tretji mesec pozneje, dn^ 30. julija, smo bili gg. Firmin iu Cabirou ter jaz klicani pred sodišče po papeževem nečaku. Pred sodiščem sta izjavila, da sta samo dovolila priobčiti roman v svoji tiskarni; ko sta to trdila, sta govorila le resnico. Pravi krivnik v tej zadevi, še enkrat rečem, sem bil le jaz.
oderuhov. Od leta do leta bu;še propada kmetsko blagostanje ir b}M §9 je, d^ ||	^»kor pf
Angleškem, kjer je pa||j km^m(i po$^iš(nik pop^l* noma propa4>l ter J« M&j le služoi^, oajempj||, obdelovalec poprej nje^m lastne	io to
v korist novemu go8Bp|^)trju, bQ||i|B|), feleposef^-uiku. Tam |o skoro ^ yeliki posestp||(j ju pa jemniki ali |||^pnikit' ^o bj ^ilo o$Q^^poloo m našo	|| ^ sosfi^i)« ^gl^ja, kjer bivajo
bratski sam oriurji, iohko hujlle, tier teži, kakor navedeno, ogromno breme dolgov slovenske kmetovalce in ker zloglasno nemšl(o društvo »SUdmark" hoče izpodriniti tla slovenskemu živjju n^ rodni|) naših zemljah!
Zato je najsvetejša dolžnost vseh faktorjev, javnih zastopov in sploh vseh rodoljubov, da za-branimo tako katastrofo, ker preimeniten je kmetski stan ne le za blagor dežele, ampak on je najzanesljivejši steber tudi za ohranitev narodnega, socijal-nega in verskega reda. Ne preostaje mi danes časa za to, da bi prestopil v razpravo sredstev, s katerimi treba pomagati našemu kmetskemu stanu; o tem, upam, bode se naše društvo gotovo še posvetovalo. Danes prestopim k razpravi, v koliko je naše deželno postavodajalstvo zadostovalo kmetijskim potrebam. In ker sem prav te prelepe okolice zastopnik ? deželnem zboru, rešil bom toliko lažje to zadevo, ker sem imel priliko sodelovati v našem deželnem zboru in sem po zaupanji častitih poslancev imel tudi poročili o dveh novih prevažnih postavah.
Potreboval bi več ur, ko bi hotel vse navesti, kar se je vršilo v dež. zboru v prid kmetijstva. Kratek moram biti, če hočem le najvažnejše navesti. Naš deželni zastop pospešuje vrejevanje potokov-hudournikov na Gorenjskem in to z vso pravico, da se pravočasno zabrani enaka katastrofa, kakeršna je pred malo leti zadela sosedno Koroško in Tirolsko, kjer so hudourniki opustošili cele doline, nekdaj toliko rodovitne, tako da sedaj ni sluha, kje je bivalo sto in sto rodbin kmetskega ljudstva. Na milijone goldinarjev je škode in milijonov bo treba, da se zabranijo nadaljne poškodbe. Ko bi pa bili poprej popravili nevarne poškodbe, zabranjena bi bila katastrofa, ki je toliko ogromne škode provzročila.
Za vravnavo voda, na pr. Save gorenje dala se ]e primerna denarna podpora, tako tudi za napravo cbrežja pri Kranju, za obrambena dela pri Stožcah iu Tomačevem. Deželni zbor sprejel je nasvet, da se naprosi visoka c. kr. vlada, da smatra reko Savo tudi nad črnuškim mostom kot državno reko, torej da državna vlada skrbi tudi za vrejevanje gorenje Save. In kakor je gospod c. kr. deželni predsednik iie izjavil, upati je, da bode visoka vlada |to tudi storila in tako bo ona prevzela v svoje roke, da se osobito Gameljčanom opomore, katerim Sava toliko škoduje ter jim je že toliko lepega plodnega sveta odnesla. Ako se ne bo kmalu kaj v obrambo on-dotnega obrežja storilo, bo še hujše zadela ondotne zemljiščne posestnike, katerim bo pobrala travnike, to veliko zaslombo kmetovalčevo I
Obravnavalo se je o nameravanih delih ob reki Krlfj, ob Mir^j;	^ J»ipravo
vojJpjikoT na f^)iem	Skl||||o se j«, nada-
Ijsratj osuševtlua dela f fačens|(i |{|(lini,	so
60 dosedaj dobr^ §p9<tfl)l> se |feudar j^onečno odpot||P|[e ubogi|(| Qu^o(nim kmetof»lceqi), kateri(i| tolikr|||^f(e povodnji k^ do celeg^ Q{>H|(ošijo v«^ setve in seuožeti ter ji)) t<(ko spravljaj|| | |jromaštvp, Upafli, se ppsreči jpl^perjem, da || |»o to 0?«^ ševalpo delo iivršilo (avgljno, ne da bi druge nižje ležeče pokrajine imele kaj trpeti; sploh vse to delo {nora se sistematično izvršiti.
Pa tudi )a občila, ceste jj 4eželni zbor skrbel in tako se bo tudi za Crnovrščane storilo, da dobe toliko potrebno cesto, ki jih bode vezala s Polhovim gradcem in od tod z belo Ljubljano.
Deželni zastop odločil je primeren znesek za stradajoče nesrečne reveže v deželi in vložil je vis. deželni odbor prošnjo na državno ministerstvo, da bi ono hotelo pomagati deželi s podporo in brezobrestnim posojilom, da bi moglo saj deloma od-pomoči stradajočim z živežem in semenom. Za nesrečne Dolenjce in Vipavce, katerim preti grozna osodepolna nevarnost za njih obstanek po trtni uši, sklenilo se je skrbeti s tem, da se je dala podpora kmetijski družbi, ki sploh vsestransko deluje za kmetovalce, da jih oskrbi s potrebnimi sredstvi. Še mnogo drugih dobrih sklepov deželnega zbora bi imel navesti, toda preidem naglo, da morem še omenjati dveh novih postav, katere so se sprejele v deželnem zboru in ki bodo silne važnosti za prospeh kmetijstva v naši domovini. To je postava za osuševanje ljubljanskega barja in druga za povzdigo govedoreje.
Osuševalno delo ljubljanskega barja bo izredne koristi prav za našo ljubljansko okolico, ker nad 25.000 oralov rodovitne zemlje bo po osuševalnem delu spravilo se v tak stan, da bo res Zemljanom pravo plodno polje.
Kaj pomaga sedanji sicer rodovitni svet, ko ga prepogoste povodnji opustošajo, ves trud pridnega njegovega obdelovalca je brezvspešen, ko po nekolikem deževji prestopa voda obrežja in vse setve preplavlja. Saj smo prav v poslednjih dveh letinah slišali, koliko britke zgube so morali naši sosedje barjani trpeti.
Tu velja, da se hitro opomore, sicer mora se barjan izseliti in iti po svetu. So nekateri, ki nasprotujejo sploh nameravanemu osuševanju barja ter trdijo, da ves svet na barji ni vreden troškov, kolikor jih bo treba za osuševanje. Temu oporekam najodločniše. Poglejmo le, kako trumoma se izseljujejo naši slovenski oratarji v daljni nepoznani tuji svet, ker doma ne najdejo potrebnega zaslužka in živeža.
Občudujmo marljivega Kraševca, tndi marsikaterega gorjana, ki še tako kamenit, skalovit košček sveta v potu svojega obraza obdela in do rodovitnosti pripravi, le da more obstati na ljubljeni rodni mu zemlji. In mi bomo tako ogromno, za plodovitost toliko sposobno polje zanemarjali, na ka-
terem se more, ko bo odstranjeno preplavljenje pi» jj(}yp4njih, na tisoč (i|F|jj|jh	oratarjev
|)rexiveti'
Vil psuševalno del| §^lo bo blizo 1,40Q.QOO gld. ^ PP|®fl«o troškov bo prevzela vjgo!(| e. kr. dr-iavna fj^da, drugo polpfieo m jmijo iložili, in sicer 4,:|«la 12''/o, ljub|^|B8ko n^^to 10 "j, in bar-jani, fo jp laj^njjji na	lež^j|i zemjp 28 » 9.
fifštfi tio to^i itao^ii ?oo.ooQ, ^gi^ii jp.ooo,
ljubljansko meato IS8.OOO iu barjani 886.000 gld.
Konstatovati moram, da so vsi poslanci, tudi gni iji p9kc|j|p, kj pjfu^jo nikakih interesov na osu-i^anji barja, soglasno pritrdili predlogu za osuševanje ter s tem slovesno priznali veliko imenitnost tega nameravanega zboljšalnega dela, po katerem se bo toliko tisoč oralov zemlje trajno spremenilo v rodoviten svet. Na tisoče in stotisoče bo več dobrega sena dajalo potem barje in poznala bo cela ljubljanska okolica sad tega dela, cvetela bo živinoreja, najzanesljivejši steber našega gospodarstva.
Deželni zbor pa dobro poznavajoč, da zarad slabih letin ne bo takoj zmogel barjan njemu pripadajočega deleža troškov, je potrebno ukrenil, da visoka C. kr. vlada privoli brezobrestno posojilo 300 000 gld. barjanom, ki bodo tekom dvajsetih let povrnili to svoto s tem, da bodo od orala po osuševanji zboljšanega sveta tudi lahko zmogli skladati, oziroma nekaj več pri davkih plačevati.
Preskrbljeno je torej za vse modro in previdno, tako da ne bo čutiti bremena in vspeh bo velik, za kar bodo tudi naši potomci vedeli hvalo. Z zaupanjem smemo lotiti se tega dela in želimo le, da bo visoko c. kr. ministerstvo sklepom našega deželnega zbora pritrdilo, kar je upati, ker naš gospod deželni glavar vedno skrbi in deluje na to, da visoka vlada pritrdi temu gotovo za celo Kranjsko znamenitemu prekoristnemu kulturnemu delu.
Že sem poudarjal veliko važnost in imenitnost I govedoreje osobito za našo deželo. In če se ozremo na Gorenjsko, najdemo, da ta primerno še najbolje izhaja, to pa, ker ima že lepo razvito živinorejo.
Dolenjska pa, ki je dokaj zaostala v živinoreji, vedno hujše propada. Ker je živinoreja še najzanesljivejši del kmetijskega gospodarstva, in ker se vsi predpogoji za vspešno rejo živine v naši deželi nahajajo, sklenil je deželni zbor posebno postavo, po kateri se ima vrejati govedoreja v deželi. Po tej novi postavi bo občinam skrbeti za zadostno število resnično sposobnih plemenskih juncev, po katerih se bo zdatno naša govedoreja zboljšala. Na prvi hip dozdevalo bi se manj vnetemu kmetovalcu, da bo ta postava nakladala novo breme občinam. A nikar strašiti se, le pomislimo, da reprezentuje goveja živina v naši deželi, še tako nizko računana, saj 16 milijonov goldinarjev vrednosti in če se po novi postavi posreči le toliko zboljšati našo govedorejo, da bomo pri sleherni glavi po 5 gld. na leto več dobička dobivali, donašala bo potem govedoreja 1 milijon in 300.000 gld. dohodka več kakor doslej ua leto in to je že ogromna svota, posebno ako
K temu naj še dostavim, da sem se od svoje strani osebno okoristil s pamfleti, ki sem jih nabral v Švici. Za romanom, ki ga je spisal neki prijatelj pod krinko izmišljenega kamornika Volpija, dal sem na svetlo tri zvezke pod naslovom: Pij IX. pred zgodovino; v tem delu sem se čez vse znašal nad sv. očetom kakor nad verskim glavarjem in političnim možem ; obrekovanja zadevajoča njegovo nravnost sem skrčil na nekoliko strani.
Velikrat so me prosili, naj bi povedal ime pisatelja „des Amours Secretes de Pie IK". Vedno eem se branil temu, ker me je pisatelj prosil, ko je bil še moj prijatelj, naj nikdar ne dam natisniti njegovega imena: ker je moje spreobrnjenje zaprlo antiklerikalno knjigarno, togoti se nad menoj; ne odpusti mi, da sem posredno kriv padca te hiše, ki mu je v štirih letih odštela okoli 60.000 frankov-Pa ta jeza bi ne opravičila brezozirnosti, ki pa je sicer brez vrednosti. Delo je slabo, delo se mora preklicati; kaj se menijo pošteni ljudje, če se reče, ta je to pisal? No pa med pisatelji je znano njegovo ime. Moj nekdanji sokrivnik se je razodel preteklo leto za pisalca nesramnega romana pred nekim bližnjim sorodnikom gosp. Henrika Fouquiera, in „le XIX. Sieele", se je čutil zavezanega, imenovati pisatelja, in povedal je o njem tndi najmanjše podrobnosti.
Pa bodi dosti o tej sramoti. Kar naravnost bom začel poročati o drugih lažeh, za pisanimi
obrekovanji pridem k lažem, ki sem jih govoril z živo besedo.
Prostomiselske družbe so me velikrat prosile, da bi prišel v njih mesto in imel kak govor. Take shode so protiklerikalne družbe javno napravljale; dajale so jim priložnost, dejanjsko delati za razširjanje svojih načel. Vselej, če sem le mogel brez velikih neprilik, sem prejel povabilo.
Posebno rad sem govoril o hudodelstvih inkvizicije. Sostavil sem o tem predmetu dolg govor, ki ga je bilo moč po volji podaljšati ali okrajšati, da je trajal tri četrt ali dve uri po razpoloženju poslušalcev. Tvarino so mi dali vsi protestanški pamfle-tisti dveh zadnjih stoletij, ki, kakor je znano, obkladajo red sv. Dominika z neštevilnimi nemogočimi hudodelstvi.
Dokazano je — da le eno dejanje navedem — da Galilei ni nikdar dobil kake krče po nosu. Vendar, ker je bila preiskava o njegovi sloveči iznajdbi, da je zemlja okrogla, so sovražniki cerkve rekli, da je prišel na tezalnico. Kako sem skrbno zbral te laži I Kako širokoustno sem izražal svojo nevoljo, ko sem jih na dalje razširjal!
Pa moj junak je bil Giordano Bruno, odpadni menih 16. stoletja. Spisal sem si po mnogih enci-klopedijskih slovarjih imenik različnih postopanj pri tezalnici, kakor so bila v navadi v srednjem veku, in tako sem slikal Hrunovo mučenje, ko sera ga predstavljal, kakor da je prestal različna mučenja
navadna v tistih preteklih časih drugo za drugim. Tako sem množil popisovanja; poslušalci so groze kar kričali. Pa so tudi imeli za kaj; eno samo teh mučenj, kakor jih je prestal Bruno po mojem pripovedovanju, bi zadostovalo ga umoriti desetkrat.
Nisem pa hotel povedati pri teh popisih, akoravno sem po svoji volji pretiraval, da so bile gro-zovitosti le nasledek moje nevere, marveč pripisoval sem jih tisti dobi, in zamolčal sem, da so rablji srednjega veka služili ne papežu ali škofom, marveč rednim magistratom.
Ce bi bil ostal na potu, katerega sem nastopil, mislim, da bi bil poslednjič iz Cartouche-a (glasovi-tega razbojnika, ki je bil kaznjevan s smrtjo na kolesu) ustvaril prostomiselskega junaka, žrtvo duhovnikov, in trdil bi bil, da mu je duhovščina napela tezalnico iu ga usmrtila na kolesu.
Kaj se ve? ., . Morda pride kedaj dan, ko bo kak protiklerikalni govornik, slikajoč groze Jacque-rije, mogočno kakor po navadi trdil, da socijalni kmetje 14. stoletja so bili le kapucini pijani moritve in naščuvani na Francosko. In govornik, ki bo pravil zgodbo tistega viteza le Beauvoisis-a, kogar ženo in otroke so prisilili jesti osmojeno in krvaveče meso, imel bo poslušalce, ki mu bodo ploskali, če ne bo pozabil pripisovati te republikanske grozovitosti kakemu slovečemu cerkvenemu dostojanstveniku, ali kakemu začetniku verskega reda. (Dalje iledi.)
jemljemo v poštev, da znašajo zemljišini davki (brez priklad) v celi deželi nekaj nad 600.000 gld.
Koliko je napredovala naša konjereja, ki osobito Gorenjcem, pa tudi Dolenjcem n. pr. v šent-jernejski pokrajipi prinaša lepih dohodkov, to pa le, ker je vis. vlada vpeljala strogo postavo za licenco-vanje za pleme namenjenih žrebcev. Zaupljivi bodite spoštovani kmetovalci, izvršujte vestno novo to postavo, gotovo sebi v največjo korist.
Iz teh kratkih podatkov, kolikor sem jih mogel v le kratko mi odmerjenem času navesti, morete presoditi, da je naš deželni zbor vestno skrbel za prospeh kmetijstva, in tako upam, ker sem kot zaupen Vaš mož odposlan v ta slavni zbor že po fivojem stanovskem poklicu prav v tej stroki osobito deloval v zboru, tudi Vašega odobren ja ter le zagotavljam, da bom, dokler bom izvrševal ta častni mandat, vsikdar se vestno potezal za interese svojih kmetskih volilcev, sploh za duševni in gmotni blagor ljubljene naše domovine. Prosil bi le še, da naj slehern občinski mož sporoči mi želje oziroma potrebe svojega kraja in skrbel bom po vsej skromni moči služiti interesu svojega volilnega okraja. (Burna pohvala.)	(Dalje sl4di)
Politični pregled.
v Ljubljani, 27. marca, ^otraitl« dežele.
Moravska in Mladočehi. Glasilo mlado-češko, »Narodni Listj", so vedno hvalili in pospeševali razpuščeno češko-moravsko kmečko zvezo v Olomuci. Pri vsaki priliki je ta hst našteval iz vrst moravskih seljakov imena, ki bodo rešila Cehe nemške more. Te dni pa je ta list predrugačil svoje stališče. Jadikuje namreč, da za prihodnje deželno-zborske volitve nimajo Cehi sposobnih kandidatov. Čudno, da je kar čez noč slana pomorila vse mlado-češke nade.
Gospodaka »horniri je minoli ponedeljek potrdila budgetni provizorij in postavo o kongrui ekspozitov.
Hrvatski sabor je v soboto pretrgal seje. Snide se zopet sredi maja, da reši ribiško postavo, izvoli regnikolarno deputacijo za rešitev vprašanja o zemljiško-odveznih obligacijah in sklepa o hipotekami banki.
Tnanje držare.
Francija. Ker je vstopil Develle v minister stvo, treba je bilo izvoliti zbornici podpredsednika. Izvoljen je za podpredsednika bivši minister vnanjih zadev, Spuller, a le s 167 glasovi. Njegov protikandidat je dobil 112 glasov. Skoro gotovo bodo imeli boulangisti kmalu v Jerseji shod. Saj pismp Boulangerja na Laisanta, predsednikovega namestnika, dalo bode povod imenovanemu shodu. Shod namerava bržkone omisliti si potrebna sredstva za prihodnje pariške občinske volitve. Mej Derouledejem, predsednikom domoljubne zveze, in udi boulangi-stiškega odbora navstala je baje nesložnost, ker je Dčroulede že napravil načrt za imenovane volitve in se bore malo zmenil in brigal za odbor.
Rusija. Kakor se poroča iz Peterburga, imenovan je za rimsko-katoliškega nadškofa mohilev-skega (sedež Peterburg) prelat pl. Zdanovič, kanonik v Vilni. Ce bode imel imenovani nadškof kaj potrebnega vpliva, utegnejo zasijati boljši časi katolikom na Poljskem.
Bolgarija. Potujočemu princu Napoljskemu skazovali so Bolgari mnogo časti in naklonjenosti. Na bolgarskem parniku se je prepeljal čez Dunavo v Ruščuk, kjer ga je pozdravljala velika množica Ijadstva in mnogo častnikov. Od tu se je odpeljal v posebnem vozu princa Ferdinanda v Varno, kjer ga je zopet pozdravljala obila množica. Tu je za-jutrekoval v sobani, okrašeni z italijanskimi in bolgarskimi zastavami. Godba je igrala italijansko narodno himno. Potem je obiskal italijanski kraljevič palačo Sandrovo, poletno bivališče princa Ferdinanda. Od tu se je zopet vrnil na parnik. Princ Napoljski se je iskreno zahvalil za preprijazno gostoljubnost bolgarskega princa Ferdinanda.
Nemitja. »Tagblatt" poroča, da je zahteval cesar Viljem od Moltkeja, naj povč svoje mnenje v prepiru z Walder8eejem. Moltke je objavil cesarja svoje mnenje, iz katerega se razvidi, da se vjema inaršal s cesarjevimi nazori. Waldersee je odpotoval t Italijo. — Povodom redovne svečanosti je bilo Dodeljenih mnogo redov. Posebno zanimiva je dekoracija mnogih konservativnih voditeljev. — ,Ber-l|ner Politische Nachrichten" poročajo, da je bila ipinolo soboto tretja popolna seja delavske konference. Sklepi ne vežejo sicer nobene vdeležnjočih se 4ržav, a vendar je upanje, da jih uporabijo posamezne države pri zakonodaji. Nemčija se bode prva ozirala na konferenčne sklepe ter jib vpeljala pri postavodaji v varstvo delavcev. — Kar se tiče be-rblinske ministerske krize, menijo angleški diploma-^ški krogi, da ne bo razrušila odpoved bivšega kan-«ei«fia Btsmccki^ trdnega prijateljskega razmerja med cesarjem Viljemom in nemškim narodom, ker
je bil cesar vedno odkritosrčen prijatelj domovini svoje matere. Pač se silijo nehote nemškim politi-škim krogom tamne misli, da se utegne razrušiti trodržavna zaveza, skaliti evropski mir, ker je odstopil mož, čegar močna roka je splela varno vez in zdržavala mir v Evropi. Ne i« Avstrije, marveč izpod jasnega italijanskega neba vale se oblaki skrbij in strahu proti Nemčiji, kajti Italija je od dne do dn4 v večji zadregi radi mrzlokrvnih razmer s Francijo. Italijanska vlada bo storila potreben korak, da dobi nazaj vsaj akcijsko prostost. Skozi celih 15 let vzdržaval je knez Bismarck mejnarodni mir v Evropi, in preteklo bo nekaj let, predno bo Anglija prepričana, da bodo tudi Bismarckovi nasledniki varovali v enaki meri evropski mir.
Anglija, Princ Waleški je, kakor se je že poročalo, sedaj v Berolinu. Njegovo bivanje v Berolina spravljajo mnogi v zvezo z Bismarckovim odstopom. Saj je tudi bil bivši nemški kancelar vzrok, da se niste Nemčija in Anglija bolj približali druga drugi. Ta ovira je segala celo v sorodniške razmere, ki so med berolinskim in londonskim dvorom. Znano je, kako se je upiral knez Bismarck proti željam angleške kraljice in cesarice Friderikove, da bi se namreč zaročila princesinja Margareta s knezom Aleksijem Battenberškim. — Zbornica poslancev je sprejela nisvet za nakup irskih posestev, za kar se bode potrebovalo 33 milijonov funtov, ki se bodo zavarovali z jamstvenim zakladom.
Izvirni dopisi.
z Dunaja, 25. marca. (Državueželeznice.) C. kr. ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic bode vpeljalo s 1. junijem letos na svojih progah nove, jako poceni vožne cene za osobni promet, podobne onim, po katerih se vozijo na Ogerskem že precej dolgo časa in se jako hvalijo ž njimi. Podlaga novim cenam je skupna daljava cele proge, razdeljena na več pasov po 100 in 100 kilometrov obsezajočih. Poglavitne točke o novih cenah, na katere se poslednje opirajo, so: 1. Cene so umerjene po kilometrih in se bodo pobirale v jednakih svotah za pasove od jednega do 50 kilometrov, to je, kdor se pelje le sedem kilometrov daleč, plačati l)ode moral ravno toliko, kakor oni, ki se pelje 49, oziroma 50 kilometrov. 2. Jednotna kilometerska cena znaša pri poštnih vlakih po krajcarju od kilometra v tretjem, po dva v drugem in po tri v prvem razredu. Za nagliČH in kurirje prištevala se bode 50od8totna doklada pu vseh razredih. 3. Vsaka postaja je osredje svojega kilometerskega pasovja in so daljave od nje na vsako stran v ok\irju prvih 100 kilometrov razdeljene na: 5 pasov po 10 kilometrov, 2 pasova po 15 kilometrov in 1 pas 20 kilometrov obsezajoč.
4.	Kdor bi se peljal le do pričetka poslednjega pasu, plača toliko, kakor če bi potoval do konca pasu.
5.	Vsakojaki dosedaj obstoječi vozni listki z znižano ceno, kakor »vzvratni listki", listki v predplačilu, božjepotni listki itd., pridejo ob jednem ob veljavo; obdrži jo le letni permanentni listki in pa vojaški listki za službeno vožnjo. 6. Otroci iu delavci dobe primerne polajšave. 7. Prosta vožnja prtljage do 25 leg na vsak listek se odpravi in bo v bodoče plačati za vso težo po 02 kr. ud vsakih začetih kilogramov in kilometra. Povsem bode vožnja za 50% cenejša, kakor je bila do sedaj, in sicer v tretjem razreda, v drugem za 36% in v prvem za 33% pri poštnih in osobnih vlakih; pri nagličih in kurirjih pa za 40, 25 iu 20%. Trgovinski minister obljubil je polagoma tudi na zasobne železnice vplivati, da bodo vpeljale nove vožnje cene državnih železnic.
O volitvah Vam ne bodem razkladal, kako je bilo, ker bi Vam tako ne vedel kaj druzega pisati, kar ste že sami prinesli v včerajšnjem političnem pregledu. Pač pa Vam lahko omenim, da se je letos tukajšnja duhovščina v zvezi z združenimi kristijani volitev z nepopisno navdušenostjo vdele-žila. III. okraj (Landstrasse) najhujše stopa Židom in židovskim pristašem na prste in je tudi sijajno zmagal s svojimi kandidati. Saj je pa tudi skrajni čas, da se kristijani otresemo iidovstva, ako nočemo sami sebi škode. Kar se pri iidu kapi, |e večinoma le na oči denarja vredno, v resnici pa uiti »počenega groša* ne. Jaz sem si kupil o minolem Božiča na Landstrasse, Hauptstrasse, v židovski obutalni prodajalnici čevlje za 3 gld. 50 kr. Žid mi jih je hvalil čez mero in se rotil na svpjo čast, da, jih moram nigmanj tri mesece nositi. Verjel mu nisem, mislil sem si pa, ko bi jih le vsaj štiri tedne imel, pa bo dobra; aii niti tega nisem učakal- Cei štirinajst dnij 80 mi tako razpadli, da jih ta denar niti starinar ni več maral. Kako se pa še le tisti ukane, ki od Žida pohištvo kapi, naj Vam zadošča, če Vam
pov^m, da je še vedno opehirjen, ako mu le polo^ vico tega ponudi in plača, kar žid zahteva.
Bivajoč v Ljubljani, kupil sem si v »Slonovih ulicah" v židovski prodajalnici obleko, obstoječo iz suknjiča, telovnika in hlač, za trinajst goldinarjev. Konec julija sem jo prvič oblekel in konec septembra tistega leta — poslednjič, ker ni bila več za rabo. Trinajst goldinarjev res ni veliko, vendar za reveža preveč, da bi jih za dva ipeseca na obleki potrgal. Ce mi je torej z dobrim svetom mogoče, koga škode obvarovati, mislim, da ne morem boljše današnjih vrstic končati, kakor če na ves glas za-kličem: »Slovenci, varujte se Židov, ako hočete sami sebi dobro!"
Iz Veprinca, 22. marca. Nove orgije, katere so bile blagoslovljene v dan sv, Jožefa in katere je postavila dobro znana tvrdka bratov Zupanov iz Kamne Gorice pri Kropi, so dovršene po najnovejših izumbah. Orgije imajo sapnico ua stožce z upadajočimi za-tvorci brez zmeti. Meh, kateri daje v obilju sape, je sestavljen iz dveh sesalk in jednega vodoravnega regulatorja po francoski metodi; goni se lahko, tako da pri polni igri zadošča lOletni deček. Igralnik je jako ukusno in priročno prirejen, tako da spremeni, klavijatura, zbiralniki in zvezciki z velikim vspehom delujejo na lahko, tiho in brez vsakega najmanjšega ropota. Mehanika je trikotno, jako jednostavno, a povsem precizno izdelana, sestavljena je iz dobrega materijala, pa povsod, kjer se vrti i suče, je deloma z usnjem, deloma suknom obloženo. Cela no-trajna uprava je tako skrbno sestavljena, da se k vsaki reči lahko blizo pride.
Glas polnih orgelj je veličasten in mogočen, posamezni spremeni pa jako karakteristično intonc-vani, osobito omeniti je prijetni soloregister »Sali-cional" i »Dolce", katera posamno ali združeno milo in prijetno pevata.
To delo je šestindvajseto to tvrdke v dobi od leta 1880., a menim, prvo nje rok v tem kraji. Kakor so bili povsem zadovoljni drugod ž njenimi deli, tako smo popolnoma zadovoljni tudi mi s tem delom na Veprincu. Brata Zupana sta vrlo sposobna v tej stroki. Mi jima na tem delu čestitamo in zahvaljujemo in vsakemu priporočamo. —i—
Dnevne novice.
(Na novomeški gimnaziji) je nevarno zbolel profesor naravoslovja in matematike, gosp. Valentin Ambruž. Iz Ljubljane je šel v Novo mesto kot namestnik g. Frančišek Jeraj, katerega nause so z g. Štefanom, skriptorjem v licejski knjižnici, začasno prevzeli tukajšnji gg. profesorji.
(Na drngi nižji gimnaziji), ki se bode pričela s prihodnjim šolskim letom v Ljubljani pod isto streho (!) s prvo višjo in s slovensko-nemškim (!) učnim jezikom, razpisano je ravnateljevo mesto z obrokom do konca julija t. 1.
(Trstenjakov večer.) Pisateljsko podporno društvo napravi v zvezi z drugimi narodnimi društvi v soboto zvečer v dvorani čitalnični pokojnemu Dav. Trstenjaku na čast spominsk večer, pri katerem bo sodeloval pevski zbor čitalnice in h kateremu so povabljeni tudi čitalnični društveniki. Ustrezajoč pozivu pisateljskega podpornega društva prosi tedaj čitalnične društvenike, da se omenjenega večera prav mnogobrojno vdeleže, odbor »Čitalnice".
(Kranjsko obrtno drnštvo) imelo bode vsled odstopa dosedanjega svojega predsednika g. Antona Kleina v soboto dne 29. marca ob 8. uri zvečer v Sehreinerjevi pivarni na št. peterskem predmestju izredni občni zbor. Dnevni red: 1. Nova vo-htev gospodarskega sveta. 2. Splošni predlogi. Zaradi važnosti tega zbora glede na daljni razvitek društva vabi odbor vse obrtnike k pristopu iu vdeležbi.
(K šelskema vprašanju.) V poslaniških krogih se govori, — kakor poroča „Politik", — da bode ntačni minister baron Gautsch v budgetni debati izjavil se v takem smislu, ki bistveno ustreza katoliškim željam; vsled tega nekda bodo nemški kon-aervativei glasov^Ui za dispozicijski zaklad in proračun naučne uprave.
(Odlikovanje.) Presvetli cesar je podelil umi-rpv|jai)emu glavnemu davkarju J. Burji v priznanje njegovega zaslužnega delovanja naslov cesarskega svetovalca.
(j^opnijo Belocerkev) je dobil Č. gosp. Anton Žgar, žnpnik v Ledinah,
(Z Dnnaja) se nam poroča: Znano j«, da j« najmlajša hči našega cesarja, oadvojvodiDja Marija
Valerija, zaročena z nadvojvodo Frančišijom Salvatorjem, sinom nadvojvode Karoia Salva-torja in nadvojvodinje Marije Immakulate Klementine. Nadvojvodinja Marija Valerija stopila bode dne 23. aprila v dvaindvajseto leto svoje dobe, in Dunajčani, ki so cesarski družini vdani kot pravi zvesti sinovi svojemu očetu, oslaviti hočejo ta dan s tem, da položi temeljui kamen novi cerkvi v trajen spomin. Stala bode v tretjem okraju tik botaničnega vrta v Jacquinovih ulicah na Rennweg-u, kjer so se priprave že pričele. Cerkev bode samostanska in lastnina kongregacije »hčeriv božje ljubezni". Zidala se bode večinoma s pomočjo milodarov.
(Noto katoliško vsendilišče) v Freiburgu (Švica) se otvori du6 15. aprila t. I. Najprej začno s predavanjem na filozofski fakulteti. Iz ravno objavljenega »Indei lectionum" razvidimo, da so med profesorji filozofije trije dobro znani učenjaki oo. do-minikanci, namreč Berthier, Kennedj in dosedaj na Duuaji živeči o. "VVeiss, ki bode predaval »Gesell-schaftslehre". Prof. Kallenbach bode učil: ,Gram-maire d Tancionno langue slave litur-gique" dve uri na teden in eno uro „Explica-tion de textes slaves liturgiques". — Predavanja na bogoslovni fakulteti se prično letos jeseni. — Bodemo li kdaj tako srečni, da poročamo o otvorjenji katoliške univerze v Solnogradu?
(Beda na Kranjskem.) Kakor pišejo zadnje „Novice", je število stradajočih na Kranjskem naraslo visoko nad 40.000 oseb, še večje pa je število gospodarjev, ki so se sicer s silo preživeli čez zimo, pa sedaj potrebujejo potrebnega semena. Setev in sajenje ne more se odlašati, zato je skrajni čas, da se revežem nakloni izdatnejša pomoč. Dežela je že porabila v ta namen dovoljenih 20.000 gld., zato ljudje težko pričakujejo obljubljene državne podpore. Kakor se poroča, storili so državni poslanci že večkrat potrebne korake in tudi deželni odbor je ponavljal svoje prošnje, in tako smemo upati, da v kratkem osrednja vlada pošlje potrebno pomoč.
(Katoliška cerkev in tržaški Lahi.) Minoli teden je imel tržaški mestni svet javno sejo. V razgovor je prišlo tudi vprašanje o zidanji šeste župne cerkve v Rocolu. Okoličanski poslanec g. Nadlišek je nasvetoval, naj bi mestni zbor zahvalil g. Dese-pija, ki je daroval stavbišče v ta namen. Poslanec Cambon, lahonsko-židovski advokat, pa je z najsu-rovejšimi psovkami napadal katoliško vero in duhovnike. Še hujše je besnel proti duhovščini vročekrvni dr. Spadoni, češ, da mestni zastop, ki je nedavno dovolil donesek za spomenik Giordanu Brunu, ne bode postal nezvest svojim načelom. Tudi znani Rascovich se je javno izpovedaval, da je brezverec in ateist. Kje je bil pač zastopnik iz V. volilnega okraja, da bi bil odgovarjal na surove napade in predrznežem zamašil usta?
(Vincencijeva drnžba) priredi tudi letos za svoje člane duhovne vaje, ki se prično prihodnjo soboto zvečer ob 7. uri in končajo veliki četrtek zjutraj s skupnim sv. obhajilom v cerkvi sv. Flo-rijana. Vaje bodo ob večerih ob 7. uri, zjutraj ob 6. uri.
(Štajarski deželni odbor) je pooblastil okrajno glavarstvo v Ptuji, da razdeli iz deželnega zaklada pogorelcem v Starošincih za nakup semena 350 gld.
(Štajarska vinorejska šola.) Štajarski deželni odbor je potrdil imenovanje učitelja g. K. Sketa
i kot suplenta na deželni vinorejski šoli za ljudsko-šolske predmete. Nadzornik drevesnice g. A. Stieg-ler je imenovan začasnim učiteljem vinoreje iu kletarstva.
(Koroška hraniloica) je nedavno razdelila 85.000 gld. darov, in sicer cerkvi pri Gospi Sveti 500 gld., cerkvi v Vratih 300 gld., za ubožno hišo v Žrelcu 300 gld., vse drugo pa za Celovec, Bo-rovlje in šole. Ce pomislimo, da največ obrestij plačujejo kmetje, na katere pa se hranilnica ne ozira pri razdelitvi darov, svetovali bi koroškim Slovencem, da ustanove svojo hranilnico po vzgledu južno-štajarskih rodoljubov.
(Občina Tolsti Vrh) na Koroškem je že dne 7. aprila 1888 prosila za slovensko šolo. Deželni šolski svet pa je odgovoril še le 21. decembra 1889. Torej je občina nad dvajset mesecev čakala odgovora. In kakošen je bil ta odgovor? Med drugim se glasi: »Deželni odbor je izjavil, da že dvajset let obstoječa vredba učnega jezika splošno ugaja namenom in željam prebivalstva in da se želje po premembi te vredbe ne opirajo na nove potrebe, ampak samo na agitacije, ki so zatrošene v deželo. Občinski odbor v Tolstem Vrhu naj torej odgovori, ali še ostane pri svoji prošnji." Deželni šolski svet torej ni rešil prošnje, temveč le vprašal, ali občina še želi slovenske šole. In na ta odgovor je občina morala čakati dvajset mesecev. Ker je občina ponovila svojo tirjatev, utegne zopet dvajset mesecev čakati odgovora. To so pač žalostne razmere!
(Iz Žirov:) Tukajšnji podobar g. Janez Puc je naredil prav lepo podobo lurške Matere Božje. Delo je res hvalevredno, zato priporočamo tega po-dobarja._
lele^ami.
Dunaj, 27. marca. Kanonik Frančišek Ogradi je imenovan opatom v Oelji.
Dunaj, 26. marca. Po Veliki noči bode vlada sklicala zaupne može, ki so se vdeležili spravnih obravnav, da jim predloži v presojo postavne načrte, katere bode izročila češkemu deželnemu zboru.
Dunaj, 27. marca. Zbornica je sprejela nasvet poslanca Zeithamnira, naj se vse peticije in predlogi o znižanji tarifov na državnih železnicah izroče železniškemu odseku. Postavni načrt o premembi dunajskega vžitninskega davka je bil v tretjem branji potrjen. Zbornica je dalje potrdila pogodbo z [ Nemčijo o podpori revnih mornarjev in pričela posvetovanje o resolucijah k postavi dunajskega vžitninskega davka.
Dunaj, 27. marca. „Wienerzeituug" je objavila postavo o podaljšanji budgetnega provizorija za mesec april in maj.
Budimpešta, 27. marca. Vest, da odstopita vojni minister in vojaški poveljnik na Dunaji, ni utemeljena.
Berolin, 26. marca. Cesar je sprejel ostavko grofa Herberta Bismarcka in izročil vnanje ministerstvo državnemu kancelarju Oapriviju.
Peterburg, 26. marca. Na tukajšnjem vseučilišči so bili včeraj dijaški nemiri. Dijaki so delili in na vogale pribijali revolu-cijske proklarnacije.
Madrid, 27. marca. Zbornica je potrdila postavo o splošni volilni pravici.	i
I Cas stanje	Sg --——- Veter	Vreme	£
opazovanja I "Vrr I	Ž g
17. u. zjnt.| 731-8	si. zap	oblaino
26 2. n. pop. 734 0 16 2 szapad	del. jasn. 0-00
9. u. zve«. 738 1 10 2 si. jzapad	oblažno
Pariz, 27. marca. Delavci v klavnicah so sklenili ustaviti delo in v soboto napraviti demonstracijo.
Canea, 27. marca. Turška vlada je preklicala razsodbo vojaške oblasti ter namesto zapora določila denarne kazni.
Aix les Bains, 27. marca. Kraljica Viktorija je došla in bila slovesno sprejeta.
Listnica vredništva:
G. dop. na Hrvat.: Lipoglav spada pod pošto Šmarije pod Ljubljano. — G. dop. iz U. pri A.: Vas ne poznamo. Zakaj skrivate svoje ime? Brezimnih dopisov ne objavljamo.
Tremensko sporoČUo.
Srednja temperatura 10'9° za 5.5° nad normalom.
I>unajHka borza.
(Telegrafično poročilo.) 27 marea.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 86	gld. 65 kr.
Srebrna „ 5^ „ 100 „ „ 16 * „ 87	„	10 „
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109	„	95 „
Papirna renta, davka prosta......102	„	25 „
Akcije avstr.-ogerske banke......933	„	— „
Kreditne akcije .......... 308	„	25 „
Francoski napoleond.........9	„	45'/»,
Cesarski cekini...........5	„	63 „
Nemške marke ..........58	„	80'/»n
Ivan Kregar,
Izdclovalec cerkvenega orodja in posode Rimska cesta št. II, Ljubljana.
naznanja prečast. duhovščini in si. občinstvu, da je otvoril
pasarsko delalnico
ter se priporoča v izdelovanje najraznovrstnejšega cerkrenega orodja, kakor:
monitrano, oiborjev, kellhov, tabemakelj-nov, Bvednlkov, lestencev (luitrov) itd., katero obljubi izvršiti po najnovejši obliki, po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu pošteno, lično, trpežno in po najnižji ceni.
Sprejemlje tudi staro orodje v popravo in pre-novljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji. (23) Ilustrovani ceniki so zastonj in franko na razpolago.
Marijacdjskežeoilcilebljice
J J	y
posebno zdravilne pri želodčnih boleznih.
Izkušene pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, napenjanji, kislem riganji, koliki, prchlajenjn želodca, gorečici, zlatenici, giynsu in brnlmnjn, glavobolu (če izvira iz želodca), krču v želodcu, zaprtju, prenapolnjenju žclodca I jedili in pijačami. Cena coe steklenice z navodilom rabe 40 kr., dvojne steklenice 70 kr. Osrednji razpošiljatelj: Lekarner KAROL BRADV, Kromerii (Moravija).
Svarilo: Pristne marijaceljsko želodEnc kapljice se mnogo ponarejajo. — V znak pristnosti mora biti vsaka steklenica t rudcčem zavitku, na katerem jc odtisnjena zgorajinja varstvena znamka, polog toga mora biti pa na vsakem navodilu rabe zaznamovano, da je lilo tiskano v tiskarni Q. Guseka v Kromeriii.
- (26)
AIai*SiaOolSuLo	' najboljšim Tspehom
.lVIUI i ICEl,*?! I^IVt./ pri zaprtju in zapekanju rab-»	...	Ijene krogljice se sedaj mnogo p o-
('isfiliK^ kroifliipc.	je
JI.I V^iJIV*..^. „„ zgorajšnjo varstveno znamko in podpis lekarnarja C. Bradyja, Kromeriž. — Cena škatljici ao kr., 6 škat-Ijicam I gld. — Če se denar naprej pošlje, stane C škatljic s prosto dopo-šiljatvijo I gld. ao kr., 12 škatljic a gld. ao kr.
Marijaceljske želodčne kapljice in Čistilne krogljice niso tajno sredstvo. Predpis je pri vsaki steklenici in škatljici naveden v navodilu rabe.
Marijaceljske želodčne kapljice in čistilne krogljice se pristne dobivajo v Ljublj.ar.i: pri lekarnarju Piccoliju; — lekarnarju .Svobodi; — v Poitojini: pri lekarnarja F. Baccarcichu; — v Skolpi Loki: pri lekarnarju Karolu Fabianiju; — v Radovljici: pri lekarnarju Aleks. Kobleku; — v Novem Mestu : pri lekarnarju Dominiku Riizoliju; — lekarnarju Bergmannu ; — v Kamniku: pri lekarnarju J. Močniku ; — v Črnomlji: pri lekarnarju IV. Blaiku.
hatzmarke.
Varstvena znamka.
Zobolek, prašek in pasta za zobe
zobna glicerin-creme
(preskušena od zdravstvene oblastiiije)
.iSaCTsliiliiiirion
C. kr. dvorni zalagratelji na DUNAJI.
Dobiva se pri vseh lekarnah in parfnmerijah itd. 1 komad 35 kr. V lajnbljanl pri lekarnarjih Erazmu Birschilzu, Vllj. Mayerju. Gabrijelu Piceoliju. I*. Svobodi, pl. Tmk6czyju, dalje pri C. Karlngerju, Josipu Kordinu, Petru Latniku, M. F. Suppanu, Antonu kritperju.	(62—35)
preč. 00. Benediktincev
ovntye Soulnc (Giroiicle).
Dom MAGUELONNE, prijor.
Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Brir-selj 18H0, London 1SH4.
Iznajdeno leta 1373 P" prijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-iobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zares močno us^trežemo našim p. n. citateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
Tvrdka mmrnm ^^
rtue Crolx de Segney 106 & 108. Ustanovljena leta 1807. Dobiva se v vseh lekarnah in prodajalnicah diAav.	(30)
iKlajatelj: Matlia Ktlar.
Odgovorni vivdnik r^IgMOlJ Žitalk.
Tisk ,Katoliike Tisksrne" v Ljubljani.