216 številk«_Ljnbljana, v sredo 22. septembra 1897._XXX. leto.
SLOVENSKI NAROD.
.»,»   »a dan iaimii nedelj« in pratcr.ike trni velja po po it i prejeman aa a v« t r o-o g e r ■ k i 'leteli a« vn leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., ra četrt leta 4 gld., z* jedefl
trn     7lt   -0 Vf. — Ta Ljubljano farM pošiljanj s na dom sa vse leto 13 gld., ea Četrt leta 3 gld. 80 kr., aa jeden mesno 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
oa mesec, po 30 kr ca četrt teta. —  Za tnje detel e toliko tee kolikor poštnina mata. Ca caeifl Is plac oje se od M lietopns petit-vrste po « kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po o kr.| če ae dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. ' >opir naj se ievole fr»<ikirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravntttto je na Kongresnem trga 4t. 12. Op r a v.i i It v Ti naj se blagovolilo pošiljati naročnine, rvklan-acije, oaxanila, t. !. vse administrativne stvari.
V temi.
■Sh Na Dunaja, 21. septembra. Ž   pojutrišnjem, v četrtek, se snide zepet po •lanska zbornica, a de danes j« ves položaj zavit v nepro lirno temo, še danes n« ve nihče, ne vlada, ■e večina,  ne opozicija, kaj sa zged-, kako ss pojasni BiftlvSCiJA.
Krivo je trga jedino in samo neodkritosrčno postopanje ftrtfa Badenija, kateri se brani z vnemi silami, razkriti svoj* namene za bodočnost, kiteri nao zahteva, naj ga ve«'na reši iz stske, ne da bi ss on izrekel obvezno in določno glade zabtev in tirjatev te večine
Pododsek iavrševalnega odbora desnice je imel •cbroj posvetovanj i grofom Budenijtrn, katera so se nanaikla samo na vprašanje, kako onemogočiti obstrukcijo. Vhs ta posvetovanja so inrela le uspeh, da je podedsek sklenil, »poročiti vladine nesete klnbcm večne, kateri iareko o njib jutri, v sredo, končno besedo.
Kdo bi mogel oganiti, kaj sklerejo  ti klubi? Prav vprašarje, ali naj ee  večina loti boja proti tbstrokciji, ali naj gre za v'ado po kostanj v irja-vico, a'i pa naj prepasti vladi borbo z obstrakcijo, razdvaja daaes te klube. Mnenja so različna, in si di jametralno nasprotnjajo. Zlasti je Dipaulijeva etranka ■o ttnenja, naj si vli da sima poneore kakor ve in zna, čeč, dokler se vlada o t r rja t v a h večine ne izreče ptvsem določno, dokler ne da jamstev, da bo vladala po načelih veČine, ditlej se večina ne t>me udi ti njenemu vabljenja. Z drage  strani ne zopet trdi, da je dolžnost veiine, dokazati, da je res vs čina, in da mora vs'ed tega   začeli b< j proti cb strnkcij', ker bi sicer vlada odstop la in bi prišli na krmilo Nemci. Argamentuj« se, da bi pasivnost vn čine pomenila zmago obetrakcijonistov, in da bi bila logična posledica tega ministarstvo, katero bi preklicalo jezikovne naredbe ter poti m brez težav iz Poljakov in cbstrukcijoaistov sestavila novo večino.
Obe stališči imata nekaj zase. Kateri nazer zmaga, to se se ne da presoditi, to se odloČi jatri, v sredo; na vsak način pa ostane parlamentarna ve'in« Bolidarna in bo tadi solidarno postopala. Jedinstvo glede postopanja se b) de seglo, vprašanje pa je, če
JLaaISiT^Jav JEC JKL«
Š a h - m a t.
(Novela. — Spisal Iv. N. Vrtni k.) (Dalje.)
V par tednih je bil inžener znan po vsem met,tu. — Ugajal je ekoraj splošno. Saj je bil pa tudi rrs pravi vzor meža. Lep, živahen, do v ti pen, ■mel, a vendar kavalir od nog do glave. Odlikoval se je cčividno od veČine ondotnib, filisterskib, ne rodnih gespedov, ki so ai sicer dom idl je vali, da so nad vso vzvišeni, da mora žs pogled ii njihov h očij neozdravljivo raniti vsako žensko srce, a so bili v resnici vendar-le okorneži. — Ker je inžetćr vsakega človeka značaj in nrav kmalu spoznal, vedel je natanko, kako se mora vesti proti temu ali onemu, katero gospico ali gospo ima pitati z neslanimi frazami in s katero mu je govoriti resno. — Kaj čado, da so ga skoraj vsi hvalili ter bili po njegovi ljubeznivosti kar očarani? — Saj je celo k dražbi pri ,ZeIensm hribu' včasih pristdel, da je pomagal ,kralja klicati1.
Mej tem so zvončki že odzvonili pomladno petem, ponižne vijolice bo ae umaknila ljubkim po*
se doseže tudi porazumljeoje mej vsčino in mej vlsdo. V tem oziru se čnjejo jako pesimistične sodbe, katere pričajo, da je grof Badeni pri v^h strankah večin« izgubil zaupanje, da nobsna stranka večine nima več vere vanj, v prvi vreti seveda slovenski poslanci, saj prav napram Slovencem postopa vlada tako, da slabše ni možno.
Gosta tema, katera zaodeva ves položaj, naj ss čim prej t»?ž ne. Gotovosti hočemo, vedeti hočemo, pri čem da smo, tako z grofom Badtnijem kakor s psr'amentom. Tavanje po tmini nam že preseda. Parlamentarna večina je kcj ob svoji usta novitvi pripoenala nače postulate, kakor irao jih po zoeje na vseslovenskem shodu nitančno in obširno i rmuk val , na podlagi teh pcstulatov stoje slovenski poslanci v ve'ini ter sedaj le nimajo vzroka, ločiti ee cd rj^ pač pa imajo nebroj vzrokov zahtevati, da pridejo na (isto z grtfom Badenijem.
V I Juhi J n ii i. 22. septembra.
K položa u „VVienir A II g. Z t g." poroča : Podkrmits parlamentarne komisije za desnico je imel danes 21. t m. pod predsedstvom J\ wcrskega in v prisotnosti grof* Badenija daljšo sejo, v kateri se jo sklenilo, da ee parkVroer. tarni kt misiji predlaga spi e j« m nekaterih izpremen opravil* n i k a , da pa se radikalni predlogi dr. Stranskega odklorijo. Rešitev vprašanja glede predseduiške kandidature se prepusti parlamentarni komisiji. Misli bp. da ostane stat o predsedništvo. — NemŠkolibcralni poa'anci se ne mislijo ustavljati vo-litvi pr*»dsedniltvi in delegacij. Vse tri skupite obit ukcijcnmtov si izvolijo komite, ki bo vodil „akcije ols'rnkcijskih ttrank". Menda pa ae tem trem slu-p nam pridruži Se četrta: sccijalnodemckratična. — Boltta.ererjt.vo glasilo pczivlja svoje državio^b^rsl s somišljenike, naj začno že v prvi seji z mjradikal-nejšmi endstvi obstrukcije ter zabrnijo i volitev predsedništva i volitev delegacij.
Dr. Ed. Gregr se je na volilnem shodu v Cbocenu iztekel proti t*mu, da bi se državnozboi-ski r pravilnik poostril tako, da bi bila vsaka oh-stiukeija za bodočnost onemogočena, Vlada naj ss postavi pred alternativo, da ali pred Sct onererjem kapitulira, ali pa iifremeni ustavo, za kar s j not.
I točnicam, po gozdih bo sa pa prav v zatišja skrivale vonji ve šmarnice . . . 1> 1 je prvi majnik.
Koliko časa se ga je fe veselila Grunt ar jeva Ema, 8 kolikim hrepenenjem ga pričakovala ! Saj na ta dan običajuo napravijo meščanje izlet v bližnji gozd. Ia kako prijetno je tam ! — S seboj poneao mrz'e pečenki, svinjine, peciva, kak gostilničar pa jim pripelje sodeč piva in nekaj buteljk vica . . .
Takoj po obedu se je zbrala dokaj velika družba pod mestom v malem drevoredu, od tod so jo odrinili počasi na „Mali Kaleč". — Vodnik je bil kontrolor Končar, mal, trebašat možiček, kateri je — kar je vsakomur pravil, — že dan prej pre hodil ves gozd, da najde za izletniku primeren prostor ... G. kontrolorju se je pridružil dolgokraki sodnik Testen. Tema je sledilo ša kakih trideset oseb. Mej njimi naj omenim le dobričino dra. Gran terja in adjunkta Gorenca, kateri si je stavil nalogo : prepričati Eno, da je najdražestnejša gospica ter pravcati — angelj. — Takoj za tema sta korakala inžereSr Dinani in — Aoa. Uglobila sta se v zanimiv pogovor, lažerćr je svoji tovarišici živo slikal nrav vročekrvnih Italijank ter omenjal včasih
zajo Čehi že nad 85 let. Da bi si pa večina plela sama vrv, katero jo kdaj umu, temu dr. G;egr ng.varja, češ: vladi ni zaupati, in kmalu bo zopet češki narod v opoziciji.
Rusinski radikaloi so imeli v nedeljo v Lvovu svoj strankarski thcd. Vdeležilo ss ga je nad 100 ziupn.h mož iz vseb zahodnih delov Galicije. Predsedniki so bili: pisatelj dr. Ivan Franko, deželni poslanec N o w a k o \v s k i in odvetnik dr. D a n i 1 o w i c z Na shodu so povdarjali, da v Galiciji povsod in neprestano r.blsstva in žandarmerija zatirajo rusinski element Rusine odrivajo v političnem in v goRpodurskem oziru. Gališki dež. zbor ima izključno poljski značaj. Vse poljbko, slovstvo, umetnost, manifestacije podpira vlada z velikimi 8votami, za Rusina pa ne da ničes r. V zahodni Galiciji priganjajo resinske kmete, da se izst ljujeja v Ameriko, na njihova ro3entva pa naseljujejo poljske i n «• » Poljsko plemstvo sistematično izersava moč dežel«*. Shod se je izrekel za občno volilno pravico, brez katere del.uv Galicije v poljski in iiisitski del ni tuožnn, t*r se je sprejeta resolucija, naj se v p;rl m-'n'ii drž. pjsUnci p*, t zajo za tako razdelitev. Končno 83 je izrekel shod za upeljavo prisilnih knret.kib zadrug, is katerih pa je izključiti slabše. Država naj prepusti lat fond je kmetom. S1 od je tudi priporočal centralnemu odi crn in pokraj iraškim organizacijam, naj se priredi občna agrarna e t v v k i inbjjkot veleposestnikov. S tem so osvoboft'' Rusini : a,'pr j ekonomskega in političnfga sužmstva Leta 1898 prirede* jubiKjski f-hcd v L-cvu v proslavo 501etnicr, cdkar so postali km t-1 je svobodni.
Glede profesorskih izpitov za gimnazije in realke je prinesla „W.ener Zaiturg" novo na-redbj nuučntga ninisterhtva, ki se razločnie v t a!v«n.h točkth cd dor.edanjih predpisov. Povod naredbi je že nnrg krst obžalovano dejstvo, da rabijo celo prav pridni kaadidstjS dva, tri leta po dovišitvi svojih fakultetnih študij, predno naerejo napraviti končne izpite. Oislej bodo dobili profesorski kand.d, tje že po izvršitvi sedmega semestra pismene dc mače naloge. Obseg teh domaČih nalog se bietveno olajša 8 tem, di se opusti takozvano pidagogično dtlo in s tem, da se jodou ostalih
I tadi italijansko slovstvo, iz katerega je navajal piimere . . . Niija Živahen razgovor je skrbno po-sluškovala sila radoredna poštna opraviteljica, Tončka Kranjcih, tako da je njen dražabnik, saplsat Kes, dobil često popolnoma napačen odgovor. No, to ga ni prav n:Č motilo ; začel si je namigavati s Testenovo Magdo, katera bi bila menda prav rada menjala kavalirja. Njej na strani je stopical namreč idealni sedmešolec Kunčič, kateri še ni bil vajen ženski dražbi.
PriSedSi v gozd, so začele nekatere dame pripravljati ,ju2ino', mladi svet se je pa skoraj vsa razgubil po ilumi, „da nabere — drv". — — Na prostem zanetiti ogenj ter peči krompir, to je bilo vsem veliko veselje; brez tega si skorej niso mogli misliti izleta prvega maja.
Kmalu je bila gromada pripravljena Kunčič in Ema »ta so ponudila za kurjača, pridružil se jima je pa tudi suplont Kos.
Drugi 83 posedli po tleb, le nekateri so zopet hiteli v goiid. — Tadi inžanćr in Aoa sta se odstranila.
»Nuj jaz zanetim ogenj I Videli bodete vra;, da znam kuriti," je prosu* Eaa.
dveh domačih nalog lahko nadomesti z aprobirano doktorsko disertacijo ali s kakim večjim zaanstve nim seminarskim delom.   I-Uoztfike in pedagogičae vednosti bo moral kandidat izkaiati v kolokvijih. Kandidat bo mogel seminarsko dalo dogotoviti že pred absotntorijem tako, da se bo mogel poslej posvetiti pismeni  domači nalogi že v osmem semestra. Tako bo mogel že v prvem letu po odhodu z univerze doseči aprobacijo. Ihtmeni izpiti se vrče* vsi zajedno, kar bo tadi komisiji ljubše, ki si bo megla tako lažje stvoriti sodbo o splošnem znali.-, kandidata. Razen teh glavnih točk izpremenilo •ss je tudi se nekaj manjSih posameznosti]. Novi red ta izp:te ttopi v veljavo z u^nim letom 1897/98.
Rusija in Poljaki Vapebi poslednjega potovanja carja N kolaja II. v Varšavo se kažejo že sedaj. Nedavno so pred-agali carju, naj bi iz svojega naslova .kralj poljski" črtal, car pa tega ni hotel storiti, kar je Poljakom na veliko zadoščenje. Rcski listi poročajo sedaj, dasoseia!ele delati priprave za carjev vpprejem najprej v poljskih kmetskih in meščanskih krogih, in a Cer z odločnim namenom, d ne a h,i,vj z rusko vlado. Sele potem, ko so videli plemenita 3 i, s kolikim navdušencem pričal u e narod svojega vladarja, udeležilo sa je tudi plemstvo z veliko vnemo pri prav. Z:a'iIno je, da je tešilo pKm.itvo mej car jevim bivanjem v Varšavi roško plemiško opravo, ne pa poljske. Tudi dahovništvo se je kasalo spravljivo, z to pa je car javno pokazal svojo to-lerarco. Prišfdši mimo katoliške cerkve, kjer se je čitala mato, se je car U6t»vil ter upognil koleno. Katoličari se poslj nimajo več h iti kakega zatiranja. Tuli poljski jezik ie dobiva več svoboščin. Sedaj že sprejemajo poljske brzojavke v uradih, prepoved', da uradniki, spovedniki, šolarji ne smejo govoriti m>j eebej poljski, uimajo veljave več. Seveda pa osta-.e raščioa ši vedno državni in sodni szik. Občine dile cc?sl*j samenpravo, načelništva ckroiij cb Visli dt bt- pcalej domačini, poljski urad niki bodo cd.-d j prav kakor ruski avansirali, (1 nančni m'n<ater pa ie (drv lil a posebnim di krstom, da bed} gospodarski inteteii Pcljske odslej bolj zavarovani.
Slavnost ob otvoritvi novega gimnazijskega poslopja v Kranji.
Iz Kranja 20. septembra. Iz uarsikaterh u-t smo si šali vdan 18 sept. t. 1  berede:  „Bog ica pa jecdar-le Kranjce rad.tt Zakaj?  Spe mi o jate se. da je bil n-inelih štirinajst dnj   ]■' ivdkrkdaj in Ie za malo fre-otkov videti kak fo'n'ai ž r*k. — a v ;'u ro inrenovanega doe je pe sijalo gorko colnce z v o dvojo svitlebo.   Z t zdelo se na« ie takrat d* se bcče nebo, ki je do te J j kljubovalo in zim niprav'jalo te I ko skrb*, z nami vred vr-eei.ti in z nami vred praznorati nena vidno B'avlje. Videti bi b li morali veselje ca c b a u \eacega prctiva'cn Kranjskega mefda,  ko je napo čilo krafto jutro. — saj jed no aclnčnh žarkov smo si :'a želeli, :a vse drugo je bilo ekrbljeno.   I« ko mu i videli, kalo prj-zio ram je zebo, bilo je aa krat \hf- ta negah in tedaj te je pričelo veselo gibanje po mestu. V rral h freiotkih bila so vsa po-uh p;a v zM-tavah, — »aj ja lil 'a dan za nas iz* reden pnziik, praznik otvoritve ncv. ga gimnazij skiga pcalcpja, katero imo ei ob veliki požrtvovalni)-, da. Uoapca Hma naj ziukuri! A česi opeče te ročici ?■ "
„Li mislite, da s>m t. ko okerna? S j sem še piav ma.hna kuhala vsak dan mami kavo. Ia celo t« sto sem diUla, prala cem in vedo nosila domov."
„„To ste bili I"ubka gespodinjica !"B BTuli vr:i 3 sem imeU, dokler amo bili še v Kr. Najlepše klinčke, vrtnice, vibenije, b'gonije, astre, balsamice so zraatls pri meni," je pripovedovala z najivno oikr ttsrčncstjo Kup, vrteča se okoli ognja „Pa ne le to, zasid Ia eem tadi krom poja, zelja, selate, kumir, d nj i. dr.; vsacega je bilo nekaj . . . Včasih eem povabila svoje prijateljice in prijatelje ,ta obed1. — Pa likar ne mislite, da smo jedli san o to, kar je zraetlo na mojem Vltul Ne, saj smo imeli tudi veliko piščet in dve ki k'ji, kateri sta nam nanesli veliko jajec. Nare-d la sem t,rej tudi u\u no pečenko in kaj dobroga, sladkega iz jajc."
BiA kdo vas ;e mučil tako zgodaj kuhati?"" „Mama in Marijana, kttera je že petnajsto lato t ri hiši.*
„Ko cem jela hod ti v šolo in sem se uauiila Čitati in pisati, poslovenil mi je brat n-jksj r< c ptev iz , Ki tirne Pr^o", kattro sem si spisal* v mrlo
no iti postavili sami, da tako pripomorem i k iz obraževanju naših lastnih sieov in sinov nate lepe j Gorenjske   B.l pa je to tudi dan, ko smo imeli v našo sredo sprejeti odlične goste,  ki ao nas boleli počastiti s svojim pohodom in z nami vred proala viti veseli dan. Ia da ae ta dan proslavi kar najsi jajneje mogoče, v to tekmovalo je vse.
Ob 7. uri zjutraj že so se jelš zbirati v pozdrav gostov razne korporacije in draštva in ob x/a8 uri so stali na jedni strani glavnsga trga v lepeaa redu razvrščeni: gasilno društvo, Gorenjski Sokol, mešana zbora B ejske-g* in Radovljiškega bralnega društva in lepo število domačih m-š}aak v slikovitih narodnih nošab, uradništvo, narodna čit«lnica ie slovensko bralno d u'it.vo, — na drugi strani glavnega trga pa profesorski kolegij c kr. gimaaaije a gimnizijskimi učenci in učiteljska zbora tukajšnjih Ijudsk h šol s svojimi učenci in učenkami, — pol-aoštavilni občinski zastop z županom g K. Šavnikam na čelu, c. kr. okrajni glavar g dr. G itetteob-1 *r, c. kr. gimnazijski ravnatelj g. J. Hubai in dež po slanec g. V. Globocnik pa ao pričakovali goste na kolodvoru.
Kmalu na to je pripeljal vlak iz Ljubljane pričakovani posts, osobito gg : deželnega predsed nika barona II dna v spremstvu  prezidiialaeg« taj nika barona R chbacha, deželnega glavarja D »telo, dež. odb roikov Mernika in dr. Sjh. IV rja, župana Hribarji, d ."   pos'ancev dr Ferjančiča in Kušarja, vlt-.daaga svetnika M «rka, dež  šolskega nadzornika Šamana, ravnatelja c. kr. realke in člana deželaega š( Iskega sveta dr Jaacvvczi, podpredsedaika trgov ske zbornice  K lom, upravnih svetmkoe kranjske stavbene dražbe B tumgartnerja in  Somasse, iste ravnatelja Gobla itd.
Župan g. K Savnik je dež. predsednika in vsa do31e goste prisrčno pozdravil, na kar so se isti v pripravijo iih vozovih odpe jali v mesto, kjer so jih pričakovale zgoraj omenjene korporacije in društva.
Ls tu je g. dež. predsednik stopil pred vsem k zbranemu pri f-sorskemu kolegiju in ae je s posameznimi člani istega dalje Časa razgovarj^l, na to je maj špalirjem, ki je na njega in apremstvo napravil vidno jsko ugoden u ti«, pristopil k zbranemu uradništvu in tudi tu se nekoliko pomudi), potem pa s sprerrs vom cd el v župno c rksv, prod katero ga js pričakoval* in udano pozdravila do mača duhovščina.
V krasni stari gotski cerkvi, v kateri so ss zbrale tedi vse korporacije in društva z zastavami, j i daroval g. dekan M žnarec ob asistenci slovesno sv. mašo, pri kateri je domači csrkveii zb r pod vodstvom nadučitelja in člana dsž. šolskega s/eta, g Perdiča drv.še no pel. Ob sklepu sv. maše pa ao zadoneli po pobveč^nem prostoru glasovi naše veličastne cesarske pesmi.
Po dovrJeai •'u'la Božji so 8e društva zopet razvrstila ia m j spremljanjem vojaško godbe v slikovitem sprevoda mimo g d'želaega prediednika in njep-jvegi spremstva korakala od c?rkve k no-verzu lt in-i. i ■-> v mu i p a'opju, nekaj za njimi pa sa je ob zvenenji viš 1 cerkveni sprevod z gimnazij akimi in Ijudakcš Iskimi učenci ravno tji.
(Dalje prih.)
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 21. septembra.
Zapan Hribar otvori sejo, katere s* je nla ležil) 22 obč. svet., in naznani, da se je c»sar po dež. [■pil >• h t v u zahvalil z% čestitke povodom rojstnega dne. Na to prečita dopis kat. pol.-društva, s katerim predlaga na shodu v Vodmatu sileajena resolucija, ki prctifttuje pri narteravani slavnoiti ,Si'i Imarcki-8.b>r Sli getbunu" v Ljubljani; župan prediiga, ker stvar na sodi v obč. svet, naj se dopis odstopi dež. vladi, kar obvelja.
knjižico: imela t,&m torej tudi svoje ,kuharske bukvice*.
,Oh, kako prijetno je bilo takrat; — ,mla-dotti leta kn alu ste minule! 1
,Oj, ti l.uba — hm! Najlepše vas šole čaka, gofpic*, sem hotel reči.""
„Mislite?" — začudeno ga je pogledala. —
' ' ••' j pa j i veselo plapolal. Kun V: j a prinašal vedno drv, Kos in Ena pa sta sedla poleg na obtesauo bruno
„„Brezdvomno! Tako blago in ljubeznivo bitje gotovo čaka še vali ko sreče," je odgovoril. Kos.
„0 goepod Kos! S i li ne spominjate več svoje obl,ube? Ali ne veste več, da sva Bklenila prijateljit»o le 8 tem pogojem, da bova drug napram diuzemn vedno iskrena brez fraz? — R*8nica »: h si:er ra prvi li p Često osupne in zaboli, ker je vtik — tudi najboljši človek — nekoliko nsči meren in domišljav, a vendar je lepa, ia le oai js pravi zntčij, kateri se jej upa gledati naravnost v tko. Ali ni res tako V"
„„ Popolnoma ss strinjam z vašimi nazori. Pcav zato vas tako visoko cenim in spodlujem, ker ste naravna, cdkiitosrčna, ker mrzite vsako laskanje. _ tDalje prih.)
Po pretitanji in odobren ji zapnnika sad oje asie, bili so v r d-iek aa poiv*tova >j* o) a*ta<aovitvi medne godbe iz'oljem ob'. svetaiki R t v ni bar. Svati e k in dr P o i a r.
O raapiso dež. vlaie gled-« proinie etavbesika V Ijeaa Trsota za stavbean dovi>li#aje> sa zgradb) fSu.m in napravo zida oa Mar j* Taresije ceiti js poročal obč. svetnik G ogni a. K-r je ministeratvo odklonilo r. kar« i bč. sveta proti olločbi, katero je v te) zadevi izdala d«ž vlida, Č«l, da vsa to, kar obfiiaa zahteva, ai lahko z g >tovi v ataebin^kem dovolj»n|n, j« poročevalec predlagal, naj ss akt: od stopi pra«neaau koma eatu ss eveatavalno tožbo, Če bi pa te ne kazalo aastop ti, naj se vipreime v stavbioeki dovolilo, kar občina zahteva od stavbenika. — Sprejeto.
(>•)•. s etnik Z a buko ve c je piro^al o nakupa nekaterih parcel za napravo Kabno/e ceste in predlagal, ker ne js doseglo za občiao ngodaa porazaml|enje 8 ponestaiki sjede kupnn c^ue, naj se dovoli v ta namea 4765 gll — Predloga )• ugovarjal obč. svetnik dr. Greg ori č iu predlagal, naj se parcele ne kupijo na kar je žapai Hribar zavrnil Gregoričevn očitanja, da oblina ne misli nič na cento čez svet ČMko«ih dndičav, rnkši, da pride stvar že v oktobru pred obč. svet, kaiti župan in noag strat sta se rosno b*vil»t s tem vp;adaajeai; predlog, kateri je zdij na dnevnem reda je posledic« prejšnjega skle>pa obč. sveta. Ko js še poroče-vhlec obč svat Zabakovec pojasnil potrebo te ceste, omanjajoč, da jo zlasti vojaštvo želi, ia ovrgel Grpgončeva iivajanja, je obč. svet sprejel poročevalčev predlog
Obč. svet. S v ete k je poročal o dopisa mestne hranilnice ljubljaa-tke za odobritev obres^ae mere ■I .'ID1 „ glede pisopls, katero se j* dovolilo draštva „Narodni dom" v Ljubljani Ker je „Ner. dom* največ|ega pomena za sloveosko narodno in kulturno življenje v Ljobljvai, in ker je večje svota Bila težko nalagati na višje obresti, nasve'uje, naj sa sklep hrani In čaega upravnega odbora odobri. — Sprejeto.
Obč. svet. Klein je poročal o nekaterih stavbenih <li Mi. katera je magistrat radi nujnosti na svojo roko oddal, in pradlagal, naj se oddaja naknadno odobri. — Sprejeto.
O reknrzu g. Ivana Kneza proti magistratovemi odloku, s katerim 88 je prepovedala naprava no>ve ceste na Knezi vem svetu, je poročal obč. svetnik dr. Stare in predlagal, naj se rekurzu ag)di. — Sprejeto.
Obč svet. dr. Požar je poročal o ugovora Alojzija Pauichina proti mag stratovemu odloka, 8 katerim sa mu je naročilo, naj pri svoji, v Rožnih ulicah stoječi hiši odpravi rasne, silen smrad pro-uzročajo'e nedostatke. Ker pntcžitelj niĆejar ni ster I, mu je magietrat zažng<l, da potrebna dela izvrši na njegove troške. Proti temu ss je Paaschia pritožil. Ker je njegova pritožba neutemeljeua, js predlagal poročevalec, naj se reknrzu ne ugodi. —■ Sprejeto.
O prošnji Marije Potočnikove za spremembo regulačno črte pri njenih hišah št. 5. ia 7. oh Šin-peterski cesti je poročal obč. svetnik dr. Stare in predlagal, naj ae stavbena črta premeni, a ns povsem v zmiclu prositeljice. — Sprejeto.
O samostalnom predloga obč. svetnika liana Sobica glede ustanovitve grelnice je poročal obč. avitnik Kozak in predlagal, naj se ustanovitev grelnice za sedaj opusti. — Obč. svet. Subic je i rek-1 mnenje da se odseka, ki sta ss s stvarjo bavila, nista cl osti informovala o potrebi greluice, o dotičnih treskih in e\entuvslnih dohodkih. Občinstvo bi grelnics rado podpiralo. Mesto žrtvuje tisočuke za olepšavo in druge reči na konnt imo-vitnjšim slojem, naj torej žrtvuje tudi nikaj «to-takov za siromake. Ugovor, da bi le žganjarji imeli korist od grelnice, ne velja, sicer pa je tudi Žgi-njar Človek. V drug* h mestih so se grelnice jako dobro obnesle. Govornik je predlagal, naj sa predlog vrne magistratu, da poizveduje o troAkih za grelnice in eventavalnih podporah, karore bi se dobile za to napravo. Predlog obč. svet. Sobica je priporočal obč. s vet. Mally, dočim je obč. svet. Kozak priporočal svoj predlog. Pri glasovanja je bi eprejst predlog obč  svet. Subica.
O predlogu obč. svet. Gregoriča, kako bi bilo premeniti oskrbovanje ubogih glede na novi domovinski zakon, jo poročal obč. svet. Zabnkovec in naznanil, da se magistrat 8 stvarjo že bavi, ia da predloži svoj čas določen predlog, kar je vzol obQ. svet po nekihopomnjah dr. Gregoriča in župana H r i b r j a na znanje.
Obč. avet. Plantan je poročal o ustanovitvi mestne posredovalnice za posla in delavce, za katero je mestni komisar Podgoršek izdelal natančen načrt ter ga predložil z obširnim, vss razmera po-jisnjujočim poročilom. Po tem načrtu naj se ustanovi pcsredovaloica, ki bi se vzdrževala na mestne troške, in bi pobirala le majhne pristojbine za posredovanje. Označujoč veliki pomen tega nasveta a socijalnoga stališča in povdarjajoč dolžnost mesta, vzeti stvar v roke, omenjal je poročevalec, kako uspevajo posredovalnice drugod in nasvetoval, naj se v principu sklene ustanovitev in naj aa naroči magistratu, da izposluje pri dež. vladi potrebno koncesijo. — Sprejeto.
O prizivu štinh prodajalk na Pogačarjevemtrga proti ukaza, da morajo 1. novembra svoje barake
je poročal obč. avet. Zabnkovec in pred-, naj se prizivi odbijejo. — Ugovarjal je prad-obč. avet. Trče k in predlagal, nuj ae rekur-p godi ia naj se dovoli pntcžiteljicam, ostati 1. maja 1898. v barakab.— Podžapan dr. vitez eivveia je govoril proti Trii ko verna predloga, čes, pritoži teljice so dve leti oži vale brezplačno laeotai svet ia dobe lahko drugod prostora za svoje kupčije. Obč. svet. Mal)y ia Ve 1 kav r h sta podpirala Trčkov predlog, doći m je obč. svetnik dr. are opozarjal, da se morajo barake odstraniti i zategadelj, ker je radi njih mnogo atanovanj praznih, valei česar ima tadi občina škodo, in ker n« kaže delati izjem, sicf r se barake sploh ne spravijo proč\ Obč. svet. dr. Požar je priporočal Tn*-k'iv nasvet, čeS, da ne gre dalati razlik in če sinejo jedni ostati v barakah, zakaj bi ne smeli dragi Obč. Bvet Grošelj je vprašal, kako je z dragimi barakami, katere se 1. novembra ne po-diro, na kar je žnpana Hribar odgovoril, da se morajo 1 novembra podreti vse barake razen onih, katerih prebivalci so bili prej v nišah, ki zdaj ss niso dograjene.   Ko je de govoril poročevalec obč.
ni Za bako ve c, pojasnjujo\ da. je dosti prostorov, kjer bi te pritožiteljice lahko nastanile, je bil vzprejet predlog  odsekov in rekurzi odklonjeni.
O predloga županovem, da bi se speljal drog način odvažar-j i in nabiranja imetij, je poročal podžapan dr. vitez Bleivveis. Župan nasv^tnje iz zdravstvenih in prometnih czirov, da bi se napra vile posebne nabiralne posode, za vsako h so jedna, t večjih hišah po več. Te posode bi ss odvažalo is biš na primerno mesto, za kar bi se pobirala cd posode Ittoa pristojbina 3 gld. Z jednim vozom bi se odpeljalo po 30 posod, mesto bi torej potrebo vilo za odvajanje dva voza. Zi vse mesto bi bilo treba 1127 posod, kar bi veljalo 12 297 gld., vozi bi stala 1800 g d, drhodkov pa bi bilo na leto 3381 gld. Poročevalec cbrazlaga, da 6edaoji način odvažanja ni k v r-n zdravja in ne proazroča hiš sina posestnikom nobenih trodkov, vrh tega pa ee .Kih v« f i,vam histem ponekod ni obnesel, vsled česar nasvetu)*, i aj se županov predlog za sedaj odkleni. Ko sta obe', svetn ka dr Gregorič in Vel kavrh izrekla že<ijo, naj bi se pobiiajoči vozovi j .tu asi vozli in b li zaprti, na k .r je žapan Hribar pojatu il. da je tj it .k ukazano, je bil sprej-it odsekov j r* dir g.
O prvega magistratovem, da bi se za portale in naogledne predalnike, ki segaj 3 Čez stavbeno črto n h javni svet, pobirala posebna prizna valna najemAčma, je poročal podžupan dr. vitez Bleivvriis in, ker se javni svet silno izkorišča, predlagal, naj se uveie pobiranje pciznavalne na-jemščme. Plačuje naj za vsak portal in predalnik, segajoč tea dopuštao mero, lastnik ledno najem '•• imi, ki zoasa za v: x Štirijaski meter po l/a°/o Da jemščine, katera so pUčnj* od dotičnoga lokala, a najmanj 1 g'd , za por?ali in predalnike, ki niso v zvezi z lokuli in napravljeni le za reklamo, js preračunati uajemččmo posebej po okolnostih in velikosti portala ali prodalnika, I i določbe naj stopijo 1. jtnnvarja  1898  v veljavo. — Sprejeto.
Miftistrutzii svetnik V on čina je p -ročal o določitvi, kako je postopati pri izdajanji spričeval v dosego pravice revnih. Po ministerskih naredbab z dne 23. maj* 1897 ne izdajajo spričeval revnosti v cnestih z la..tnim statntom več župniki nego župan ali v to določeni njegov namestnik, a trebi je, da se za to ob\ zastop izreče. P.iročevaleci prsdlaga, nrj izreče ob?, s/et, da n j izdaja spri .:-.!» h.t i-.ješnosti župan ali n;egov namestnik, potrebne poizvedbe pa na] izvršujejo okr. načelniki, — Sprejeto.
Magistratni svetnik V on čina js poročal o ustanovi L ze KaHjčeve v Ljubljani v znesku 100 gld. l/za Karličeva je določila, naj se iz obresti te glavnice vsako leto obdari jedna revna ženska. Poročevalec predlagi, naj obč. svet sprejme ustanovo iu izda projemno listino. — Sprejeto.
Ostale točke dnevnega reda so se rešilo v tajni seji Ji pridejo na vrsto v seji, sklicani za petek.
Dnevno vesti.
V Ljubljani, 22. septembra.
— Občinski svet) Prihodnja seja občinskega sveta, v kateri se bodo rešile tiste točke Naivnega reda, ki v sinočni seji niso prišle na "*rito, bode v petek.
— (Predavanje o pariški svetovni razstavi) Prihodnji torek, dne 28. septembra, predaval bode dvorni svetnik Exner v telovadnici •*n*slne Ijadske šola v Komenskega ulicah o svetovni razstavi v Parizu I. 190O. Kakor znano, je 'dvorni svetnik Exaer imonovan avstrijskim gene* **Juirn komisarjem za to razstavo.
— (Dijaški zbor „Glasbene Matice") D-J*lu\ ki žele vstopiti v dijaški zbor, naj se zglase 3^tri v Četrtek zvečer ob l/a7. uri v pevski glvoreni „Glasbene Matice" pri gospoda pevovodji carina.
r. — (Potres) Včeraj popoldne čutiti je bil v -jabljani rahel potres Ob isti uri je treslo tudi v *"cstu in po Krasa, ter po Italiji notri do Rima.
Dcčim je bilo potres v nas jedva čutiti, občutili so ga v Trefu in v Italiji prav dobro.
— (Domača umetnost) V izložbi firme Gričar A; Majač v Prešernovih ulicah je na ogled razstavljena diplomska mapa, pravi umotvor, kateri je izdelala narodna knjigoveznica I. Bonač, oziroma sin g. B;n
— (Najden mrtvec.) Včeraj popoludne našel je eoboi slikar Fran Klemenčič, ko se je sprehajal po Tivolskem gozda blizu reaervarja, mej grmovjem ležati mrtvega človeka. Klemvnčič obvestil je takoj policijo in sa  je podala posebna  komisija na lica mesta.   Mrtvec ležal je na obraza.   N» daleč od njega bil je njegov  klobuk.   Prazna denarnica in očala so  ležala  na tleh  kaka 2 metra od njega. Policijski zdravnik dr  Illner konstitoval je, da je trupli ležalo že kakih pet doi v gozda, in da na njem ni opaziti nikakih ran. Tratlo se je preneslo v mrtvašnico k sv. Krištofa. Ker je bilo dae 17. t. m. naznanjeno, da je izginil vpokojeni nadspreved iik, 79 let stari  Andcej I) lir.- r iz svojega stanovanja na Vodnikovem t-gu Št. 4. domnevalo *» je, da bi bil mrtvec z 1)1 narjem identičen. Sorodniki so tudi takoj spoznali mrtveca za I).dinar,a   Dolinar odšal je bil v petek zjutraj od doma in ker se ni vrnil,' mislili so domači, da je kje obležal, ker je večkrat omedlel in padal.   Hodil je rad po Ijubliaoski oko lici in prehodil vsa pota. Z ao ni i ia bil vsak kraj zunaj mesta.    Verjetno j», da j« po Tivolskem gozdu brdil, da je omedlel in padel na u<ta in se zaduad, ali pa, d . ga jn zadel nartveud. Obdukcija boda ž* dognala vzrok smtti. I .kiju -no pa je skorej popol n mi, da bi bil nasilne smrti umrl. Deaarja ni imel oik 1 r več, kakor kakih 30 kr. pri sebi, in ga zavoljo tega gotovo ni nihče napadel. Tudi bi mn bil nap.d d, r vzel uro, katero je pa A i i m »I pri sebi.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani i Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 12. do 18 septembra kaže, da je bilo novorojencev 21, mrtvorojenec 1, umrlih 30, mej njimi je umrl za ška-latico 1, za tifaiom (iegar jem) 1. za jetiko 4 za žel dćoim katarom 7, vsled mrtvcuds 2. za različnimi boleznimi 15. Mej njimi je bilo tujcav 5 iz zavodov 10. Za infeksijozaimi boleznimi ao oboleli in sicer: za škarlatico 1, za gr žo 2, za  lušljivrm kašljem 1 oseba.
— (Zabranjena nesreča ) Dae 20 t. m. pri-vozil je vi v k >z Ljuoljaae na postajo Šnarje, a ravno ko bo notniki izstopili, privozil je notri vlak iz Kočsvjh. Pri tej p iUki bil bi gospod inžme: Vik km i i ponesrečil, da ga ni postaje načeln k, goppid Piano, slednji trenutek rešil. To je že tretji slučaj ni tej postaji, da je dot č A gospod p.eprečii nesrečo.
— (Nezgode) Mlinarski pomočnik Franc UJovec iz M .Jecce pri Čatežu je 15 t. m. atomi v Krki. — 70!etni Franc Keber iz Lokovica se je 13. t. m. žganja tako napil; da je km tlu potem v nekem h pvn umrl.
— (Požari) V Stritu v krškem okraju ja gorelo pri pu-e^mku Frannn Kranjcu. coda znaša 700 gld — V Žižemberku jo 15. t. m. strela užgala ; :>,rno poslopje. Ljudje so oironj pogasili še prodoo je kaj Škode naredil.
— (S Koroškega) se nam piše 20. septembra : Naši nemški konservativci, ali kakor se že imecojejo, so ss povode m vseslovenskega shoda zopet izka alt. Njih glasilo. ,K;irotnar Zeitang". izjavlja slovesno, da ee nemška katoliška stranka na Korošk m ne i ■♦>.-»: fikaje z resolucijami vaealo venskega shoda. K »r j: vseslovenski shod zahteval glede Koroške, je tako skromoo ia ponižno, da botj že biti no more. Kar Slovenci zahtevamo, ram mora dati v k • poštena stranka. Kij pravijo k tej izjavi tisti Slovenci, kateri mislijo in zatrjujejo, da je „Kantnor Zeitnng" zvesta zagovornica slo venskih teženj na Koroškem? N.-j bi se že odprle oči tistim, ki n? vidijo ali nečejo videti, kam „Ka-otner Ze'tung" taco moli!
— (Razpisane službe) Na štirirazr^dni ljudski š 11 v Senožečah drugo učno mesto z dohodki III. plač. razreda. Prošnje do dae 30 septembra okrajaemu Polskemu svetu v Postopni. — Na Štiriraziednici v De v. Mar. polji drugo učao mesto z dohodki 111. p!., razreda, eventuvalno č«* trto učno mesto, z dohodki IV. plač. rasr., oboje z prosto sob j v šolskem poslopji. Prošnje d) dae 4. oktobra okr. šol. svetu okolice ljubljanske.
* (Mlađ ubijaleo)   V Zagrebu  sta   se 14 letni gi man zija lec Scheicher in urarski vajenec Hengy stejpla in  je II -:jy  udaril Suheicherja s palico tako po glavi, da je hntič vsled t«ga nekaj ur petem umrl.
* (Sleparski nadvojvoda.) Kakor že znano, vsilil so ju neki slepar v jako odlično Ahensko družino Husmnnn ter a? je ;• e I / -vil za nadvojvodo Frana a' Es'eja Avstrijokepja. Slepar ne je za-očil z domačo hčerko Marijo, pravil, da ga avstrijska princesinia preganja, da noče postati avstrijski vi .dar itd. Rodbina mu ie v-ia verjela ter dovolila, da se je sleparaki nadvojvoda odpeljal z Marijo baje na Angleško, k\or po zaročenca poročita. S*boj <ita vzela nad 40.000 frankov.   Dasi se ja vsj slepar
stvo razkrilo, verjame rodbina Husmana še vedno neomahljivo, da je njihova bči že poročena z nadvojvodo Fran Ferd. d' Krajem. Vsi dokazi na zaman. Kam je prešel par, tega pa policija še doslej ni mogla dognati.
* (Atentat v železniškem vagona)   V za padni Pruski,  mej  postajama So- 0 isen   in Jnbla novo, se je na brzovlaku zgodil rep    VI  ra r ,fn vozila se je neka poštama dama, katero °o v Oda roda našli  v  kupeja   zvezani   ia narkotizirano. Obleko je imela vsj raztrgano, prtljaga je bila vsa razmetana.  Roparja, bila sta dva, ki sta izstopila na postaji Jablaaovo,  s'a odnesla  mnogo zlatrdne in veliko svoto v gotovini. Doslej ju policija ša ni zasledila.
" (Čuden pogreb ) Balgijsko vas Montbliart, stoječo bliza franciske meje, je zapuvtd nedavno mrtvaški aprevod, čegar udeleženci ia udeleženke so se nepopisno ganljivo jokali. Priš>d4i da oieie, povedali ao francoskim carinskim stražnikom, da n e<S mrtveca na Francosko, kar je želel, dt ga tam po kopliejo C.riaarji pa ro zahtevali, naj krsto > d >ro, da vidijo mrtveca. Pcgrebci so začeli na to še sil-n»jše jok>ti in milo prositi, naj jih pnstć dalje. Cirinarji pa se niso dali preprositi. Ted ij so začeli sprevodniki bežati na vsa strani in le nak ttere so mogli stražniki dohiteti Ko pa so raksv od >r1i, našli so v njej ogromao množino bruseljskih čipk, katere no 1" f--1   tihotapci prek-i hih„ utibot»piti.
• (Cvetlice, ki so prometu nevarne ) V Florido ;e baje prinesel neki \-a er  iz Veueziele zavojček  hijacintnega  seme ia ter ga posojal ob chrežju svojega  ribnjaka.   V kr dkem  časa  so ss hijacinte tako razmnožile, da so pokrile ves ribajak ter ga ator le  do cela nerabnim.   Fuller je uk«zal koiceoo hijacinte kolikor mnžno  pokositi tjr vreči nakošene svetlice v reko S-. John  li tudi oadi so s> razplodile cvetlice ogromno, pokrile vaa obražia, zafi'e v reko ter se ondi  toli z*lo zgostile, di ovirajo čolnarje. Ker ni možno ovstlio zatreti, preoeba prej ali slej vnak promet na tej reki   Hjacmte pa si za5le tudi v druge reke. Obrežja sn krasna, kadar cvetlice cveto,  toda ribarstvu ia čolaarstvu so v največjo škodo.
Brz oj a-Tr ice.
Celovec 22. septembra. Deželni predsednik koroški, Schmidt Z a b i e r o v , se je danes, ko obhaja 501etnico svojega političnega službovanja, pelial na Dunaj, da prosi pri cesarju za uuirovljenje.
Dunaj 22. septembra. „Slovanska zveza" se je sešla danes opoludne na sejo, v kateri se razpravlja o političnem položaju. Navzočo! so vsi člani. Seja traja še.
Dunaj 22. septembra. Pododbor izvr-Sevalnega odbora desnice je prevzel nalogo, pndložiti poslanski zbornici načrt novega opra-vilnika.
Dunaj 22. septembra. Še vedno ni odločeno, kdo postane predsedn k poslanski zbor-n:ci.    Katbrein se vrne šele nocoj  na Dunaj.
Dunaj 22 septembra. Sprožena je b la misel, naj se jedno mesto v predsedstvu prepusti manjšini. Desnica je to misel z indignacijo odklonila.
Dunaj 2 2. septembra. Cesar je pomilo-stil posl. S'>ajerja in mu odpustil vse pravne nasltdke obsodbe.
Reka 2 2. septembra. Parnik „11 k a" se je potopil. 16 oseb je bilo rešenih, 5 4 oseb je utonilo, mej njimi profesor na teološki fakulteti dunajski Kopali k in inže-nerja Glavan in Dol jak. Policija je kapitana aretovala.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani (l)-ljti i XVIII. ZoorniČni svetnik Karol L u c k m n n n nt- m I uj.- s'edeči kot nujao spoznani predlog: Častita zborn ca se obrni s prošnjo do c. kr. priv. južno-že'aznične dru'be, da nantavi vožnjo j^dnega nočaega brzovlaka Trat Dunaj tako, da bi isti v interesa trgovstva pjsbno poštnega prometa d.šol približno cb osmib z;utraj na Djna1. Ikzovlak čt. 1 južoe železnice dospe šele ob dasetib /ju'raj na I) i^aj. Če s-i pride 'b takam časi na Duaa), je za trgovce, ki se najraje po noči vozijo, vsskakor prepozno, ker zamude za trgjviao najvažnejši pred* pcldanaki čas in se morajo mnogokrat ves dan poproj voziti z brzovlaki ter na Daaaji prenočevati, da c k svoje posle, za kar se izgub premnogo čana. mnogo neugodneje pa je, da dospo p sns, katera p;š jo trgovci tekom d-..- a in jih oddajo pošti navalno zvečer, še le drugi dan ob desetih zjutraj na Donaj in jih dunajska p .Sta dostavlja tamošnjim adresatom še le p poludne.     (Dalje prih.)
— Državne žoleznioe S 1. oktobrom 1897 se premeni ime na progi Dunaj Amafettpn b-žefe n ta,-- Pressbaum v Tullnerbacb Pres^baum in ime na isti progi ležeče podtaj<cs Tullnerbacb v Uater-Tuilnerbach.
Ceneno domaČe zdravilo. Za uravnavo in ohra-oitav dobrega prebavljenja se pnporoča raba mnogo desetletij itpieiaamii, pristnega „Mali ovtga Seidliti praska", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse teftk«**e prohtu ljenja. Originalna Skatljica 1 gld. a. v. Po pofitnera -povzetji raspolilja t;t prašek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate!) na DUNAJI, Tuchlaaben 9 V lekarnah na delali je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, eaaaamovan z varnostno znamko in podpisom.      1 (97-1.'))
[f *~ Ixl)orno «l*;l»a|«^
Tanno-Chinin tinktura za lase
dkrepčnje in ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena l steklenici z labilnim navodom o><> kr.
—> jeiiinn Bajke* (90—37) lekarna M Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I
zraven mesarskega mostu.
1% uradu«'*;«) lista.
■■vrAllii«* nli ekNekntivne drtiabet Josipa M a-Čeka tirJHtev proti Janezu Pittinijn v znesku VUV gld. 73 kr., dne "21. septembra in 1H. oktobra v Ljubljani.
V lapnUlno Janeza Kačiča spadajoče posestvo v Ilovri, cenjeno 651 g!d. 60 kr., dne 27. septemora in 80. oktobra v Ljubljani.
Matije Z al a rja zemljišča v Cohovem, cenjena 4137 gld., dne 27. septembra in 27, oktobra v Ložu.
Umrli so t B jiil>ljaiil:
V deželni bolnici:
T)nč l6i septembra : Marija Trebusak, kuharica, 33 let, pljučni edem.
Dne 16. septembra: Ludovik Leonardi, gostač, 76 let, ostarelost. — Štefan l-rancot, gostilničarjev sin, 14 dnij, oprisč.
Dne 17 septembra: Janez Zlobnik, delavčev sin, 3 leta, skarlatica.
Doe 18. septembra: Krat.ca Slovnik, delavka, 31 let, jetlka. — Hlaž Šnstersič, kajžar, 59 let, pljučna vneti, a
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
„Glasbena. Matica1' v Ljubljani.
September	Ćaa opa-rovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 arah
21. 22. ■	9. zvečer 7. zjutraj 2. po pol.	781*9 732 5 7336	100 9-fl 18-8	brezvetr. si. sever sr. jzah.	dež pol obl. pol obl	8-1
Srednja včerajšnja temperatura 9 8°, za 4 3' pod normalom.
3D~u.2TLa.Jsls: a, "borza,
dne 21, septembra 1897.
Bkupui drža v.: i dolg v cotan..... 102 gld. — kr.
Skupni drža  :i do!p v srebru    .... 101 m 95 m
4vHtrijska zla.a renta        ...... 124 , 05 r
Avstrijska kroimka reida »•/•     .... 101 , 70 ,
Ogenka zlata renta 4........ 131 , 60 ,
□gorska kronska renta 4 ,..... 99 „ 50 B
avBtro-ogeruke banete đtltttoa         ,   . 942 , —
Kreditne delnice    ... ..... '58 . 25 ,
London vinTa........... 119 , 70
Nemški dr*. ItuJiuvci ia '-• mark    ,   , i>8 » 70 *
10 mark........... 11 , 73
iW tronkov........... t „ f,s ,
Italijanski bankovd ...... 45 ! 75
Hotel v najem!
Manjši bdtel v trgu blizu velike železniške postaje, ki je aedež okrajnega sodišča, <lufe ise v ni<!«m. — Pojasnila dobe se pri go.sp. I «111111 l*iiiti«r>|n v Ljubljani Soteska dt 10   (1415—2)
n^mšikepa in slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožen in v kazenskih agendah nekoliko izurjen, v» prejme hv I. ali tudi 15. oktobra 1 sl>7 pri tem sodišču za mesečno plaćo JIO glti.
C. kr. okrajno sodišče v Sevnici
dne 21. septembra 1807.
C. kr. d«ž. sodnije s\*dnik: (1439—1) Cajnkar.
Izredni občni zbor
dne G. oktobra 1897. leta
zvečer ob 8 uri (1442—1)
v pevski dvorani »Glasbenega doma" v Vegovi ulici.
Dnevni reci: Edina točka: Finančne operacije.
K obilni udeležbi vabi otlbov.
Porabljen
(1488—11
nc   L u f»i   /n   (SO v    I 'm l in L« I novi
tovarni v I^|iiI>I|jiiiI.
Ces, kr. avstrijske      državne železnict
izvod iz voznega reda
v«lcuTiiajra, oeS. 3L. J\xn.l*3C 1897.
Odhod Ia I.|nbl|»u« (tat, kol). ,ocnnta. Proga ooz Trbiž. (962-216,
Ob II. url 6 min. po novi oiobnl rlak r Trhli, Beljak, Oaloreo fraDcemfeat«, Ljubno; Oea N«l»thal t Auiaoe, Isohl, Omundon, Bolnoffrad,
Leml-Oaatoin, Zoll ob Jeseni, I mirnost, Ilrogouo, Curili, Oonevo, Pari«, oei Klfin-iimtliiur ▼ Stryr, Uno, ni lluuaj ril Ki- itattan — Ob T. ari 6 min. »JutraJ oiobnl Tlak t Trhla, Potitabel, Šuljak, OIotoo, Knnmn feale, I^luhno, Dunaj | oaa Relsthal t Solnoifrail, čai Kinin-Rolfling t Btoyi'r, Lino, IluilajeTlce, l'laenl, Marijine Tari, Ilob, Krancova Tari, Karliivu turi, l'r;»k<>, 1.1 piko. —Oh II. uri fi0 min .lopniti.ino oiobnl Tlak T Trbli, FonUbil, Haljak, 1'h'iitic, Ljubno, Nelathal, Duuaj. —Ob 4. nrt
9 min. pupoluiln« oiobnl vlak t Trbli, HoljAk, CaluTeo, Frauzeni/eate Iijnbno Ona Helsthal t Sulnotrrad, Ijeud-Oaatoln, /aH ob *eaaru, Inomoat l'ronoin , ('urili, OauaTO, P ar I a ; čea Klciu Rolllln« t 8toyr, Uluu, Kuileje-Tioe, Plaauj, Marijina Tare, Ileb, KrauooTe Tar«, Karlova vare, '»raso, Iilpako, Dunaj Tla Amatatten. — Ob Si uri 3!) min. popoldne oiobnl Tlak T !,•■■<.•.• l;li"l, (le ob neiloljah lu pr,w.nikili ) — Ob 7. uri iti mm. ivocei oaobui Tlak t Ijaice-Hleil.
Proga v Novo mesto In v Koftevjo;
Ob 6. uri lr> min. sjntraj me^ant Tlak. — Ob 13. url Aft mlp po polndne, nioiani Tlak. — Ob S. url SO min. cTOuor moi^nl Tlak.
Prlbod v Ljahl|»aio (jut, kol.). Proga lz Trbiža.
Ob 6 ari A9 min. ijutraj oiobnl Tlak a Dunaja tIi» Amitotton, Bolnnttrada, Lluca, Hte/ra, OmtuulanA, Iiuhla, AlMIMi Parlx:t, Oenove Curili i , llrugeuca , Iaumoitu , /,■]!» ob joieru , 1 lubna , OoIotus Beljaka, Kranzeuifeata. — Ob 7. uri 65 min. zjutraj BBObni vi.»k iz Luioo lllmli. — Ob 11. ari i0 min. .Izpolnil: o jiobnl nui Onnaja Tin Amitattou, K % r \ i vi., v, Huba, Marijinih Tin r, Plzuja, !••■ '. j vi , Soluoirrada, Linoii. Stevra, Paiiza, iteimvj, Curiha, Bratanca, Inoraoita, i^nllaub iizoru, Lim: l ii:w:i'p», Ijjubna, CeloTca, Liuca, Poutabla — Ob i. ari B7 min popo'uihio oiobnl Tlak a Duuaja, Ljubi a, Solzthala, Beljaka, Oolovua, Krau 'nuafoite, fontalila. — Ob 9. tiri 8 nt I . ■tajal odohiil Tlak a Danaji via Amm. ttfiu in Ljubno, Ia Lipikega, Pran«, niU <'vih virov KarloTil Tirov, Haba, Manjiulh Tirov, Plinja, HudejeTla, Liuva, v.-vrt, Halnoifrada, Bolja ka. OnltTua, Pontanl«,. —Ob 10. uri 25 uiiuut zvouur oiulmi vlak U Leiue-Kluil* ilu ob ueiluljah in praznikih )
Proga lz Novega meata ln lz Kodovja.
Ob 8. url 10 min. a;uiraj moaaul Tlak. — Oh 4. ari 33 min. po poludne meiaiii vlak, — Ob 3. url 85 oiln. avečar dihuipI Tlak.
•dliod Ia " j'i'ilj'ui. (drž. kol.) v Itramiiltc.
Ob 7. url 33 min. ajutra), ob 3. uri 5 min. popoladnSi ob 4 ar »J min. uvecjur, ob 10. ari 36 min. ivecor. {Poileluji vlak le ob nedeliil "i prianibih.)
Prihod v f.|ahl|iano (drž. kol.) !& Kauiulka.
Ob i. url 66 min. sjutraj, ob II. uri B niin. dopuludiie, ob 6. rurl
10 m1-. iTeoer, ob o. ari 56 min. sTecor. {J?oilodnjl vl»k lejb oedaljal in pravnikih.)
najmečnejša naravna arsen in železo sodr-žujeća mineralna voda
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri:
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. (1368—4)
Pitno zdravljenje  u puruhlju m: Mlco/.i relo
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah.
l aatt rfftl -6i"- falr i
odpravi v 7 dneh popolnoma (12i*2-7)
lir. CIirlNtolaT-tm  izborui. neškodljivi
Ambra-creme
jedino  Kolom  nftinknjočc sredstvo proti  pegam in za olcp&anje polti. 1'ristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj .Ion. .Mitvi--|«t 1 ekarua V I^jitltl jnnt.
dovoljuje si s tem  faatitema p. n. občinstva najnljndncj naznanjati, da je svojo
trgovino parfnmoa, toaletnih in pisalnih potrebščin
s 15. leptembrom t. 1. zopet otvorll
v Židovski ulici, Gerliczy-jeva hiša, št. 4
ter prosi udano za blagovoljni obisk.
(13113—3"
Vx|»s*e|iue mc takoj
14—15 letni deček
sin poštenih stariSev in tndi krepak, ki je dovrgil vsaj 4, razred ljudske Sole, laot udenec pri tvrdki Ntolitn ILiii f>ii j trgovina z domačimi pridelki in špecerijskim blagom v Idriji. (1440 1)
Pristna Finger-jeva
Iznska pivna grenčica
znana kot najboljša zdravst7ena pijača
ae dobiva povaodl. (1436—1,
!E=\ XI.
Šolskim vodstvom in gg. trgovcem na Gorenjskem
n»znnnjam uljudno, da ima gospod
Kari Florian, knjigotržec v Kranju
glavno zalogo mojih iolaklh zvezkov v prid »Učiteljskemu konvikta", katere prodaja po moji originalni ceni.
Z odličnim spoštovanjem
(1418-8; Jos. l^oti-ič
trgovina m papirj<un v LJubljani.
gostiluidar v Ljubljani, Kopitarjeve ulico št. G
priporoča
kranjske klobase
lastnega izdelka iz zanesljivega prašičjega mesa.
Ruzpoš'j* tudi v zavojih po 5 klg. in višje po pošli proti povzetju. (1408—«;
Vsak torek in petek večer dobn se DVeŠC ltlolm*e -m |» n jv. |nt'»u«iciic pa vm.iU dan v g: stilni, kjer ne toči pt-isino. naravno vino.
Vrt se odda v zakup.
Za čas od dne 25. Jan u var i] a 1898 naprej se odda v B&kup vrt, kateri se nahaja v varni legi in skoraj sredi mesta pri liisi v Ljubljani, Gradišče št 16.
Vrt je prostran, ima površine za Sest vrst gredic, dalje d a zidana, s steklom krita gredičnjaka, zidan cve-tli fin jak in pa zidu n rastlinjak, katera oba mejita na v sredi med njima se nahajajoče stanovanje za vrtnarja, obstoječe iz pritlične sobe in kuhinje, iz pristrešne sobe in pa in podzemeljske h leti, namenjene za shrambo.
V slednji se nahajata dva ognjišča za cvetličnjak oziroma za rastlinjak. V reče nem vrtu se izvršuje vžo dolgo vrsto let umetno in trgovinsUo vrtnarstvo.
Zakupne ponudbe izročajo se naj lastniku Dr. Franu Munda. odvetnika v Izjnbljanl. (1183-13)
Zasebni učni zavod
za krojno risanje in izdelovanje oblek
(po sistemu Ad ilfa W1H. Sehacka na Dunaji.)J
Pouk v dunajskem tehniškem krojnem risanji. V tečajih, od 3—^6 mesecev popolno izvežbanje.
Zadetek tečnjev f. oklolna 1*0?.
Vpisovanja se sprejemajo od II. MOptenilirui od it. do I i.   m«-  dopoludne in   od 91—8  p»|»»!iiilu«, vse
drugo pove prospekt, poštnine prosto.
Sina Schleojhan
l_0"ui"tolja,risb,   Židovslce iglico 1.
IBro«l»Ja liroj«**/ po ni«rl.     (1374—4)
6t 10.398.
(1213—1)
Licitacija lož.
Za slovenske iirodstave v deželnem gledališču < m I« lat i so sr lo/.r v pritličji, kakor tudi v I. in II. nadstropji.
Zaradi oddaje teli lož vršila se bo licitacija
dne 24. septembra 1897. I.
ob 3. uri |i<»|»olii<ltie v deželnem gledališču.
Natančneje se lahko poizve v pomoćni pisarni deželnega odbora.
Deželni odbor kranjski.
Ljubljana, dne 22. septembra 18.17.1.
Koncesijoniran po vis. c. kr. ministerstvu z odredbo z dnč 7. maja 1801, fit. f>373.
"Severno-nemški
Lloyd
v Bremenu.
Brzoparnlike vožnje t Newyork:
1/. Bremena ob torkih in sobotah.
I/. Southamptona ozir. Gher-bourga ob sredah in nedeljah. Iz Genove oziroma Neapolja
Gibraltar     Bremen - Iztočna Azija
2-3krat mesečno.! V Kino.
^ V
Bremen - Avstralija.    | japan. V Adelaldo,
Molliounio, (1077—17) Sydney.
Bremen-Juž. Amerika.
V Moutovldoo.
V Buonos Alrea.
Bremen-Sev. Amerika.
V Nowyork.
V
Prekomorska vožnja
v Newyork
7—8 dnij.
Najboljša in najcenejša potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: d_ ^ a, x d Tavca
Izdajateli m odgovorni urednik: Josip Nolli
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
95