ZaXcutfkt TEDNIK TRBOVLJE, 22. AVGUSTA 1963 ŠTEVILKA 35 V DANAŠNJI ŠTEVILKI BREZ ODMORA iz reporterjeve beležnice, stran 2, 3 FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA tokrat v Zagorju ob Savi, stran 4 POŠTNI PREDAL 82 stran 4 - »RUDAR« 'strani 5, 6, 7, 8 ŠPORTNI TEDNIK poročila o zadnjih športnih dogodkih, stran 9 LETO XVI S Š Skupne inšpekcijske službe Že doslej so imele v Zasavju občinske skupščine Trbovlje in Hrastnik ter Zagorje ob Savi in Litija nekaj skupnih inšpekcijskih služb. Na podlagi izkušenj in uspehov nekaterih medobčinskih inšpekcijskih služb v ljubljanskem okraju pa je bilo-* pred časom predlagano, da naj bi za vse štiri zasavske občine — Litijo, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik — ustanovili samostojni oddelek za vse inšpekcijske službe, ki naj bi imel sedež v Trbovljah. Ko so predsedniki in tajniki občinskih skupščin vseh štirih zasavskih ob- čin o tem predlogu razpravljali, so načrt sprejeli, zdaj pa bodo o tem razpravljali še na zasedanjih občinskih skupščin (v Hrastniku so o tem razpravljali že v soboto) in dali potrebna soglasja za ustanovitev medobčinske inšpekcijske službe v Zasavju. Izdelan je tudi že predlog za sistemizacijo delovnih mest. Za uspešno delo oddelka za inšpekcijske službe bi bilo potrebno skupaj 20 moči, od tega 17 inšpektorjev. Zaenkrat se stroški za inšpekcijske službe ne bodo zmanjšali, pač pa računajo, da se bo z osamosvojitvijo povečala učinkovitost inšpekcijskih služb. Novi oddelek za inšpekcijske službe za Zasavje, ki bo deloval pri občinski skupščini Trbovlje, bo izdajal redno bilten o svojem delu, zraven tega pa še posebna poročila posameznih inšpekcij za občine. Sistemizacijo delovnih mest bo določila občinska skupščina Trbovlje v soglasju s tajniki občinskih skupščin ostalih treh zasavskih občin, sistemizacijo pa bo potem potrdila občinska skupščina Trbovlje. Za financiranje medobčinske inšpekcijske službe bodo prispevale sredstva vse štiri zasavske občine, in sicer na podlagi ustreznih pokazateljev. KRONIKA TEDNA SPOROČENO na 8 0-191 OB KRAJEVNEM PRAZNIKU RADEČ bodo Izročili namenu tudi novo šolsko poslopje, ki je bilo kraju več kot potrebno. Na novem šolskem poslopju opravljajo v teh dneh zadnja dela Proizvodnja na predvideni ravni TRBOVLJE — Proizvodnja v trboveljskih industrijskih delovnih organizacijah se je v prvih sedmih mesecih letos povečala v primerjavi z istim obdobjem lani za 16,3%, od tega največ v Tovarni pohi- Teiko je doumeti naslednje: Prejšnji torek so vabili lepaki v zagorski Delavski dom na *Spektakl revi ju klasičnih veštinat. Na lepakih je bilo pripisano »POMOČ Z A SKOP-' ]£•. Podobni prireditvi sta bili še na Izlakah in v Kisovcu, obakrat je bil na lepakih isti pripis »Pomoč za Skopjcs. Vendar od teh treh prireditev ni šel niti 1 dinar za pomoč Skopju, ker z vstopnino niso bili kriti niti vsi stroški, kot so nastopajoči zatrjevali, 7.di se, da je bila gesta, da bodo čisti dohodek namenili za pomoč Skopju le pretveza, da bi si slab program ogledalo več gledalcev. Tako nesramno okoriščanje z nesrečo v Skopju bi bilo treba kaznovati, skupini pa prepovedati nastopanje pod pretvezo »čisti dobiček za pomoč Skopju«/ -Mn- 42-URNI DELOVNI TEDEN Komisija Zveznega izvršnega sveta je ob koncu julija sprejela sklep o pripravah delovnih organizacij za prehod na 42-urni delovni teden. Vsem delovnim organizacijam je komisija priporočila, da naj se takoj lotijo priprav za prehod na 42-urni delovni teden. Ob tem naj bi v delovnih organizacijah izdelali dokumentirane analize ekonomskih, finančnih in drugih učinkov skrajšanega delovnega časa za svoje obrate, delavnice in druge delovne er.ote, kakor tudi za delovno organizacijo kot celoto. Izdelati bo treba tudi razčlenjen podroben načrt organizacijskih In ekonomskih ukrepov, s katerimi bodo zagotovili v vsaki posamezni fazi skrajševanja tolikšno produktivnost dela in tolikšno uspešnost dela, da bosta omogočili planirani obseg proizvodnje oziroma storitev in vsaj tisto raven osebnih dohodkov in odvajanje v lastne in družbene sklade, ki bi jih ob enakih pogojih dosegale pri 48-urnem delovnem tednu. Priprave na prehod na 42-urni delovni teden je treba povezati z nadaljnjim izpopolnjevanjem notranjih razmerij. Zlasti pri delitvi dohodka, pri čemer bo treba vanje vključiti čim več elementov spodbude. Tako se bo zagotovila večja prizadetost vseh delovnih ljudi za hitrejši razvoj proizvodnje in produktivnosti dela. V teh pripravah morajo sodelovati v kar največji meri in čim neposredneje vsi člani kolektivov, da bi organi delovne organizacije pravočasno ln učinkovito opravili to družbeno pomembno nalogo. štva, Mehaniki, Cementarni in Termoelektrarni. V obrti se je v primerjavi z lanskim letom povečala proizvodnja za 113%, v trgovini pa kar za 25,5%. Nekoliko slabše uspehe so dosegle trboveljske delovne organizacije. Izvoženo Je bilo le za okrog 430.000 dolarjev izdelkov. Več zelenih površin ZAGORJE — Komunalno podjetje bo kmalu pristopilo h gradnji novega rastlinjaka, ki ga bodo potrebovali, ker bodo v Zagorju ob Savi začeli v prihodnje v večji meri urejevati nasade in zelene površine, še posebej med stanovanjskimi bloki, tako v Zagorju in v Kisovcu (pred samopostrežno trgovino- Občni zbor TD Polšnik POLŠNIK — Tukajšnje Turistično društvo je imelo v nedeljo občni zbor, ki se ga j? udeležilo 28 članov. Na občnem zboru so za novega društvenega predsednika izvolila Janeza Majcna, hkrati pa sprejeli tudi načrt za delo društva. Ta med drugim predvideva olepšavo kraja, odstranitev ruševin, pridobivanje novega članstva, v perspektivi pa ureditev ceste od priključka na Zasavsko cesto skozi Polšnik do doline So-pote. »Ugaslih luči« Predstava za Skopje (pb) HRASTNIK — Jutri zvečer bo dramska družina Svobode I uprizorila v dvorani kemične tovarne delo »Ugasle luči«, čisti dobiček te predstave bo namenjen za pomoč Skopju. Pionirsko prvenstvo Slovenije CELJE — V nedeljoSn ponedeljek je bilo v Ljudskem kopališču v Celju letošnje pionirsko prvenstvo Slovenije v plavanju. Udeležilo se ga je 120 pionirjev iz devetih slovenskih klubov. Po osmih disciplinah, ki so bile na sporedu v nedeljo je krepko v vodstvu . ekipa Rudarja, ki je zbrala 4.065 točk. Slede Ljubljana 2887, Celulozar, Triglav itd. Pri Rudarju so se ponovno izkazale plavalke, ki so osvojile več republiških naslovov. Rezultati — pionirke: 100 m prosto: 1. Lučka Vodišek (Ru) 1:15,1; 2. Silva Kostanjšek (Ru) 1:18,2; KKJm metuljček: 1. Roš (L) 1:36,1; 2. Lenarčič (Ru) 1:40,7; 200 m mešano: 1. Lučka Vodišek (Ru) 3:16,8; 2. Silva Kostanjšek (Rut 3:18,9; 4x100 m prosto: 1. Rudar Družbena aktivnost v hrastniški občini kljub dopustom ni pojenjala. V preteklih dneh so se sestali na svoje plenume občinski komite Zveze komunistov, občinski odbor SZDL in občinski komite Zveze mladine. V soboto je bila tudi že tretja skupna seja obeh zborov občinske skupščine, na svoje prve seje pa so se sestali tudi novoizvoljeni sveti pri občinski skupščini. Razen problematike, ki so jo obravnav ali posamezni organi v občini, je zanimiva tudi ugotovitev, da so bile vse seje zelo dobro obiskane, proti pričakovanju. O aktivnosti v hrastniški občini priča tudi dobro organizirana akcija za pomoč Skopju. Po dosedanjih podatkih so v občini zbrali v denarju in materialu pomoči za okrog dvajset milijonov dinarjev, kar predstavlja veliko prizadevnost in zavest občanov in delovnih kolektivov. Osrednja tema razprav posameznih družbenih organizacij, delovnih kolektivov in občinskih organov so bili polletni gospodarski uspehi v občini. Tako je svet za industrijo in obrt podal v zvezi z gospodarjenjem v šestih mesecih letošnjega leta občinski skupščini nekaj svojih zaključkov, prav tako pa tudi posebna komisija občinskega odbora Socialistične zveze. Oba organa sta pred tem temeljito proučila polletno realizacijo. Na občinskem sindikalnem svetu, kjer se med drugim pripravljajo tudi na redni občni zbor občinskega sindikalnega sveta, ki bo sredi septembra, so nam povedali, da je občinska komisija za pomoč pri izdelavi statutov, v minulem tednu obiskala vse delovne organizacije v občini ter ugotavljala kako daleč so v posameznih podjetjih z izdelavo statutov in na kakšne težave so naletele posamezne komisije. Na podlagi ugotovitev analize bo občinska komisija skupno s sindikalnim svetom ukrepala učinkovitejše, da bodo statuti hrastniških podjetij pravočasno končani ter svojstveni za vsako delovno organizacijo. Hrastniško mladino čakajo že v kratkem letne konference aktivov, ki jim bodo posvetili vso skrb. Že zdaj priprave na politično šolo Na zadnji seji občinskega komiteja Zveze komunistov Hrastnik so posvetili vso pozornost pripravam in organizaciji politične šole pri občinskem komiteju. Predvsem so poudarili potrebo po sistematičnejšem kadrovanju, ki so nut že lani posvetili potrebno pozornost. Letos bodo pri izbiri kandidatov upoštevali potrebo po kadrih s politično šolo, odgovarjajočo preizbrazbo kandidatov, družbeno politične dolžnosti, ki jih slušatelj opravlja in ki naj bi jih v prihodnje prevzel. Razen tega bodo morali imeti kandidati tudi ostale kvalitete kot širšo družbeno politično razgledanost. smisel za samostojno delo, poznavanje globjlh procesov .naše druž.bene prakse in drugo. Kadrovanje v politično šo- Razen tega so na zadnjem lo bo pripravila kadrovska plenumu občinskega komite- stov, uveljavljanja novih metod dela ter organizacijskih vprašanj, bo. izdelana posebna analiza o teh vprašanjih, o katerih bo razpravljal ObK ZKS. Plenum občinskega odbora SZDL Hrastnik Na zadnjem plenumu občinskega odbora SZDL Hrastnik so med drugim razpravljali tudi o šestmesečni realizaciji, posebna komisija pa je na podlagi ugotovitev pred ložila občinski skupščini nekaj sklepov. Na plenumu so nadalje govorili tudi o aktivnosti organizacije Socialistične zveze v občini v juniju in Juliju. Ugotovili so, da je bilo v lem obdobju' delo le organizacije usmerjeno na Izvrševanje aktualnih nalog kot tudi na organizacijsko in vsebinsko krepitev dela krajevnih organizacij SZDL na območju hrastniške občine. Občinski odbor SZDL Hrastnik je v juliju organiziral seminar za predsednike, sekretarje In blagajnike krajevnih organizacij in podružnic SZDL, ki ,so ga voditi člani občinskega odbora. Na tem seminarju so ocenili dejavnost In aktivnost organizacije Socialistične zveze pred volitvami In na volitvah, govoriti so o prihodnjih nalogah SZDL, o vsebinski In organizacijski utrditvi organizacije Socialistične zveze ter kadrovski politiki. Na seminarju so na podlagi razprav sprejeli vrsto konkretnih zaključkov, ki se nanašajo na delo in prihodnje naloge krajevnih organizacij SZDL. Tako je bilo poudarjeno, da naj krajevne organizacije zaradi boljše in sistcmatlčnejše kadrovske politike tudi v podružnicah formirajo tri do pet članske komisije. Nadalje morajo krajevne organizacije skrbeti za stal-nejšl stik s podružnicami, ki so po nekje po ukinitvi nekaj krajevnih organizacij prepuščene preveč same sebi. Precej pa se je izboljšala povezava med krajevnimi organizacijami In občinskim odborom SZDL. Na plenumu so nadalje pozitivno oceniti tudi delo vseh komisij pri občinskem odboru Socialistične zveze Hrastnik, v čemer se odraža tudi dober sestav komisij in izbor predsednikov komisij. Tako pripravlja Ideološka komisija analizo politične aktivnosti v občini, organizacijska kadrovska komisija izvršuje pregled vseh kadrov v krajevnih organizacijah, ugotavlja kvaliteto njihovega dela in ocenjuje njihovo aktivnost. Komisija za sodelovanje z društvi in družbenimi organizacijami pa pripravlja analizo dela nekaterih društev In organizacij. Komisija za družbeno upravljanje bo dala v kratkem oceno družbenega upravljanji v občini. Na plenumu občinskega odbora SZDL Hrastnik pa so sprejeli tudi sklep, da izvršni odbor In občinski odbor SZDL še v tem mesecu pripravijo posvetovanje o finansiranju telesnovzgojne ter športne dejavnosti v občini ter o razvoju kvalitetnega športa v občini, razen tega pa naj občinski odbor SZDL skliče tudi posvetovanje o problemih šolstva. komisija občinskega komito-ja Zveze komunistov Hrastnik, število slušateljev pa bo okrog štirideset. Pred pričetkom šole bodo vsi slušatelji ludi testirahi. Občinski pomite je imenoval za upravnika šole tovariša Antona Sihiirja, šola pa bo pričela z delom prvega novembra. Ideološka komisija občinskega komiteja bo na podlagi dosedanjih izkušenj in razprave na zadnjem plenumu pripravila % do začetka meseca oktobra program šote, s katerim sc bodo seznanili slušatelji na skupnih sestankih. Občinski komite je predlagal že tudi predavateljski aktiv ter asistente, ki bodo v pomoč upravniku. ja sprejeli tudi sklepe o nalogah in delu osnovnih organizacij v prihodnje. Tako naj osnovne organizacije še naprej nadaljujejo s sistematično politiko sprejema v Zve/.o komunistov, nadalje naj osnovne organizacije analizirajo morebitne idejne odklone nekaterih komunistov, obravnavajo naj tudi naloge komunistov pri izdelavi sedemletnega perspektivnega plana, mesečno naj ocenjujejo proizvodnjo in drugo. Glede na številne razprave, ki jih je v zadnjem času izvedel občinski komite Zveze komunistov po vprašanju kadrovske politike, ideološkega izobraževanja, sprefema v Zvezo komunl- FANORAMA HRASTNIKA Polletni uspehi v hrastniških delovnih organizacijah ; Poročali smo že o polletni realizaciji posameznih panog gospodarstva v hrastniški občini, pomembni pa so tudi uspehi posameznih delovnih organizacij. Tako je Steklarna postavljene planske naloge v prvi polovici letošnjega leta presegla. Finančna realizacija je bila dosežena s 51,5 odstotka, narodni dohodek s 54,1 in čisti dohodek s 56,4%. V minulem obdobju so imeli v steklarni precej težav zaradi pomanjkanja vagonov, predvsem pa s preslabo kvaliteto kremenčevega peska, kar je vplivalo, da podjetje ni izvažalo v tolikšni meri, pa čeprav je bilo dovolj povpraševanja. Da bi v podjetju dosegli še ugodnejše uspehe, je delavski svet sprejel sklep, da bodo v prihodnje utrjevali delovno disciplino, zmanjševali proizvodne stroške in se prizadevali za še boljšo kvaliteto izdelkov. Tovarna kemičnih izdelkov izkazuje za prvo polletje nekoliko slabše rezultate glede izpolnjevanja planskih obveznosti, predvsem glede nekaterih objektivnih težav, ki jih ni moč naenkrat premostiti. Tako so se znižale prodajne cene proizvodov v letošnjem prvem polletju za približno 15 odstotkov. To velja zlasti za proizvode elektrolize, medtem ko so cene fosfatov pod kontrolo ^veznega zavoda za cene in so po ugotovitvah nižje za okrog 10% od cen, ki naj bi bile na našem domačem trgu. Razen tega so občutno porasli tudi poslovni stroški, ki prekoračujejo predvidene postavke za oba nova obrata v investicijskih programih. Tu gre predvsem za surove fosfate. Podjetje pa je kljub težavam doseglo lepe uspehe pri izvozu, saj je že v prvem polletju doseglo višino celoletnega plana. Izvoz v dru-žem polletju pa bo manjši, ter bo podjetje krilo s fos- fornimi solmi vse domače potrebe. V drugem polletju se predvideva po že sklenjenih pogodbah 60% izvoza na kohvertabilno področje in sicer fosforne soli ter 40 odstotkov na klirinško področje, kamor pa bodo izvažali tekoči klor. Pripomniti pa velja, da je tehnologija in kvaliteta proizvodnje v hrastniški kemični tovarni v evropskem povprečju, kar je nedvomno lep uspeh hrastniških kemičarjev. V podjetju »Meso« so po periodičnih obračunih ugotovili, da podjetje ne posluje z izgubo, kot so prvotno predvidevali, temveč, da je ustvarilo celo za okrog pol milijona dinarjev bruto skladov. Največji problem, ki tare to podjetje pa so poslovni prostori, v katerih ima že več kot leto dni pre- poved klanja in predelave. Problem je še posebej pereč v poletnih mesecih. V gostinskem podjetju »Jelka« ugotavljajo, da se realizacija ni dvignila zaradi povišanja cen, temveč zaradi večje količinske prodaje pijač, nasprotno pa je realizacija padla pri hrani od osmih milijonov 546.394 din v lanskem polletju na 6 milj ionov 716.841 din v letošnjih šestih mesecih. Problematično za to podjetje pa je vprašanje ureditve tujskih sob v Zasavju in Pod lipo. V prvem polletju letošnjega leta so še v primerjavi s preteklim obračunskim obdobjem nekoliko dvignili tudi stroški in sicer za 2,4%. Procentual-no so se največ dvignile obresti od kreditov, kar je razumljivo, saj je podjetje plačalo precej anuitet od kreditov za osnovna sredstva, ki jih je- najelo v lanskem letu. Dvignile so se tudi obresti od poslovnega skladai in amortizacije. V Splošnem gradbenem podjetju v prvem polletju niso izpolnili planskih nalog iz več vzrokov. Predvsem je na manjši obseg dejavnosti vplivala- huda zima, s čimer se je zakasnila tudi sezona. Podjetje je v drugem tromesečju pokrilo izgubo, ki je nastala v prvih mesecih. Na manjši obseg vpliva tudi neurejenost kreditov s strani investitorjev, zaradi česar ni novih avansov. Delno se is gradbena sezona zakasnila tudi zaradi nekaterih nejasnosti v zvezi z urbanističnim načrtom. Tudi temu podjetju primanjkuje delovne site. Precejšnje težave pa i- ta podjetje z nakupom lesa. V tem obdobju se j c pojavil tudi problem pomanjkanja opeke. keft. je imel stalni dobavitelj Opekarna Trbovlje okvare na strojih, ki izdelujejo opeko normalnega formata. V začetku leta je prevladovalo mnenje, da naj bi se Združene brivnice Hrasinilc-Dol zaradi slabih uspehov razformirale. Že petmesečna, pa tudi šestmesečna realizacija pa kažeta, da to podjetje uspešno posluje in ' Mi ^ skr- varW ^manj den- * ^ bo 3 Se ena posebnost nove strojna I. obzorje, izpod I. obzor- Tedaj bi jo bilo treba opu- niče je način njene permani-pa se bosta morala dvigati, a samo do tega obzorja, če se ju ne bo spuščalo na Savsko obzorje. S tem materialom se bo I. obzorje, ki stiti in zgraditi novo glob- zacije. Stene niso betonira-lje v jami na Savskem ob- ne, kot je bila doslej navada, zorju. • Ta rešitev bi pred- temveč so sidrane z jekleni- SKICA REKONSTRUKCIJE jaška Ojstro je bilo poslovanje uspešnej- iskavah sklepamo, da sega ie kot v preteklem klu. Le pri delitvi čistega dohodka bomo morali bolj upoštevati potrebe po sredstvih v skladih. Ce se bo dvignila produktivnost dela in s tem tudi obseg proizvodnje, ho- tno predvidene naloge preše- žanje premoga iz globine bi gli in si s tem prisluiili pri- b»li danes še prezgodnji. Obrnem: osebne dohodke in ralu Dol bo še dolgo vrsto Savsko obzorje po glavnem premoga na Savsko obzorje jašku Hrastnik že iz globine dolski jašek. 167 m. Obrat Dol, ki leži na Medtem ko obrata Trbov-skrajno vzhodnem področju Ije in Dol pri proizvodnji ni-rudnika Trbovlje-Hrastnik, mata problemov z jaški, pa je zelo mlad obrat in odko- je vsa proizvodnja obrata pava svoj premog še zelo Hrastnik neposredno odvis-visoko pod površino, od ko- na od zmogljivosti njegovih der ga spušča dobrih 220 m jaškov. Z vedno višjim pro-na Savsko obzorje, vendar izvodnim planom prihaja premogov sloj na tem obra- vprašanje kapacitete jaškov tu skoraj navpično pada v vedno bolj v ospredje. V globino in po sedanjih raz- preteklem letu je bila situacija že toliko pereča, da si je vodstvo rudnika za leto 1963 zadalo nalogo, odpraviti ozka grla v jaških in zagotoviti obratu Hrastnik zadostne kapacitete za vse bodoče planske naloge. Tako je leto 1963 za obrat Hrastnik leto jaškov. V ja- zelo globoko pod Savsko obzorje. Torej bo tekom let jama Dol postala izrazito globinska jama, iz katere bo t ‘eba premog dvigati na Savsko obzorje. Do tedaj je še daleč in projekti za izva- mi Ojstro se preureja jašek Ojstro za dnevno kapaciteto nega stroja s stisnjenim zra- kih kolektivov pa sploh ne, ne bo odveč kratko opisati, kaj bo v letu 1963 na hrast-niških jaških narejenega in za kaj an kako bodo porabljena znatna finančna sredstva. Glavni jašek v Hrastniku, katerega jekleni stolp z urno se vrtečima kolesoma na vrhu daje kraju tipično sliko rudarskega naselja, je bil do nedavnega edina zveza ja-r me Hrastnik in Savskega obzorja z dnevom in je moral prevzeti ves transport. Bil je močno obremenjen. Da se ga razbremeni vsaj na odseku med dnevom in Savskim obzorjem in ga izkoristi v glavnem za zvezo jame s Savskim obzorjem, je bil že pred leti sprejet sklep zvezati stari Strojni jašek v bližini hrastniške cerkve Savskim obzorjem. V ta namen je bil leta 1961 prebit dvotirni prečnik k Strojnemu jašku. Zveza bi bila takoj izkoriščena za prevoz materiala in premoga z dneva in na dan, če bi sc prav tedaj ne porušil okrog 100 let stari izvozni stroj Strojnega jaška, s katerim sc je nameravalo začasno obratovati, dokler ne bi bil postavljen nov stroj. Projektiranje novega izvažalnega stroja s strojnico, izvažalnim stolpom in ostalim, revizija projekta in ves ostali uradni postopek s številnimi pripravljalnimi deli so zavlekli pričetek del za rekonstrukcijo Strojnega jaška do lani. Izvozni stroj je rudnik imel doma. Demontiran je bil na opuščenem jašku VII v Trbovljah. Situacijo stroja in z njim tudi strojnice je deloma narekovala oblika terena v okolici jaška, deloma, pa tudi bodoča ureditev središča Hrastnika. Da bi novi industrijski objekt ne kazil bodoče okolice, je bilo treba gledati na njegovo ličnost in čimmanjšo vpadljivost. Slika 1. kaže strojnico, izvažalni stolp in zgornji del jaška v še neurejeni okolici. Stolp je betonski in zelo nizek, ker je uspelo velik del potrebnih naprav, ki spadajo v stolp, spraviti v zgornji del samega jaška. V stolpu sta samo vrveniei in pa kompresor z zrakojemom, ki oskrbuje zračne zavore izvažal- stavljala dvojne stroške, ki mi sidri v celino, prevlečene _______ __ _ za strojnice niso ravno z žično mrežo in obrizgane z treba ni več potrebno, zasulo do ja- majhni. Po ponovni proučit- betonom. Izgled tako izdela-ška in potem zazidalo z obli- vi problema je bila leta 1960 ne strojnice kaže slika 4, na kovanci. Transport betona in sprejeta nova rešitev, ki ob-malte z dneva v jašek bo šel stoja v gradnji samo ene po 200 mm-ski cevi, ki bo strojnice. Po tej zamisli se koj na Savskem obzorju in s posebnim vodenjem izva- imela na dnevu tik pri me- strojnico postavi že kar ta-šalcu za beton lijak za vlivanje. Z motalom se bodo v jašek spuščali samo beton- žalnih vrvi kljub temu orno-skl oblikovane!, opažni obro- goča izvažanje do najzgor-či, opaž, orodje in podobno, nejšega obzorja kot doslej. Transport z motalom bo to- Na sl. 3 je skica te zamisli, rej zreduciran na minimum Vrvi bosta tekli od stroja na in na minimum bo zreduci- Savskem obzorju preko od- rana nevarnost pred padajo- klonihiih vrvenic po čimi predmeti, ki jim uteg- navzgor do glavnih vrvenic nejo biti izpostavljeni delav- in preko teh nazaj v jašek. S ci v jašku med vožnjo ma- to ureditvijo bo možno še teriala in med odpiranjem nadalje voziti moštvo, ki pri-jaškovega pokrova nad nji- baja v jamo po Podkopncm hovimi glavami. Skica opisa- rovu, na spodnja obzorja in nega jiostopka je na sliki 2. prav tako ves material, opre- Tc (t n l -1-1— X— .. rn/v išrl ircn V/i* /IacIuS V zt K/l vendar ustja jaška, ki predstavlja obenem tudi temelj izvažalnega stolpa. Ker je jašek v obratovanju, je treba biti pri delih tik pod nogami iz- v jašek, da bosta prevzeli funkcijo glavnih vrvenic. To vižalnega stolpa še prav po- potisniti odklonilni vrveniei sebej pržviden, da bi ne prišlo do morebitnega usodnega nagiba stolpa. Tu velja hiteti počasi. Izvažalni jašek Ojstro je bil zgrajen med II. svetovno vojno. Tedaj so premog odkopavali okrog 70 m višje kot danes in jašek je segal samo do današnjega II. obzorja, to je samo 60 m globoko pod glavni vzhodni rov v jamo Ojstro odnosno sa- kateri je viden tudi temelj izvažalnega stroja. Vprašanje odvodnavanja kletnih prostorov strojnice se je rešilo na enostaven način s spe-Ijavo vode v vrtino, ki je bila v tleh navpično do obzorja pod strojnico. Pri izbranem načinu izvažanja kletke ne bodo smele sedati na sedalke, temveč bodo morale stalno viseti na jašku vrvi. Vrivanje vozičkov v kletko bo potekalo preko posebnih nihajočih mostičkov, kot so že na jašku Dol, samo v izboljšani izvedbi. Sedanje enoetažne kletke bodo zamenjale nove dvoetažne kletke. Ko bodo opisana dela na hrastniških jaških v celoti šenja bo tega seveda konec gotova, bo imel obrat Hrast-in se bo treba zgornjemunik za daljšo dobo zagotov-delu jaška odpovedati, vendar ne bo treba graditi nove strojnice, temveč samo so dela že v teku, mo itd. vse kot doslej. Ko bo šele pri obnovitvi vrh jaška prišel v cono ru- ljene zadostne kapacitete izvažanja in bo mogel neovirano osredotočiti svoje napore za povečanje proizvodnje in storitev na same odkope. Ustvarjen bo eden od osnov- bo možno izvesti brez preki- nih pogojev za nadaljnji raz-nitvf obratovanja jaška te- voj obrata. kom neke nedelje. Ta način izvažanja bo v Jugoslaviji uporabljen prvič, v nekoliko drugačni izvedbi pa je na Zapadu znan pod imenom Berghofov izvoz. Da bi bili stroški take rekonstrukcije jaška še nižji, je bila z sodelovanjem stro- Ing. H. C. SPET LETUJEMO! Kakor v preteklih letih, tako je tudi letos Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik omogočil članom kolektiva in njihovim svojcem letovanje na morju ali v planinah. Rudnik ima svoj lastni počitniški dom na otoku Rabu in na Bledu, člani kolektiva pa lahko letujejo tudi v počitniški koltiniji TVD Partizan Trbovlje na otoku Braču. Zraven tega lahko letujejo člani kolektiva in njihovi svojci na naših zasavskih planinah, tako na Partizanskem vrhu, Mrzlici, Kalu, Gorah in Kumu. Letošnja sezona na Rabu se je pričela v začetku meseca junija in bo predvidoma končana ob koncu septembra. Na Bled so odšli prvi člani kolektiva s svojci v drugi polovici meseca junija, z letovanjem pa bodo končali v z.četku meseca septembra. Zasavske postojanke obiskujejo člani kolektiva skozi vse leto, saj nudi zima v naših hribih članom kolektiva smučanje, poleti pa prijeten oddih na svežem planinskem zraku. Vsak član s svojci lahko letuje do 10 dni, za to plača na morju in na Bledu 400 dinarjev, v planinskih postojankah pa 350 din na dan. Organizacijo letovanja vodi posebna komisija pri rudniku s pomočjo komisije za oddih pri Rudniškem odboru sindikata in vseh sindikalnih podružnic. V letošnjem letu je zanimanje za letovanje predvsem na Bledu, veliko. V glavni sezoni so zmogljivosti doma zasedene, premalo je tudi privatnih sob. V pred in po sezoni pa dom na Rabu ni polno izkoriščen. Zato bo morala sindikalna organizacija vplivati na svoje članstvo, da bodo rade volje šli na oddih že v začetku junija, kakor tudi koncem septembra. Vedeti moramo to, da so 'ugodni pogoji za letovanje na Rabu že koncem meseca maja, zraven tega so pa možnosti letovanja tudi še v začetku oktobra. Člani kolektiva, ki nimajo šoloobveznih otrok, kakor tudi samski, naj bi letovali v pred in po sezoni tako, da bi bilo za vse ostale člane kolektiva možnost letovanja v času šolskih počitnic. Na Rab in na Bled vozijo člane kolektiva z avtobusom, katerega organizira rudnik, ali pa potujejo z vlakom in ladjo. Letos nam je uspelo organizirati tudi boljši prevoz od Jablanaca do Raba, kjer vozi namesto prejšnjega večjega čolna udobna potniška ladja in je tako odpadlo vse negodovanje m strah pred potapljanjem. Včasih nam sicer »spodleti« dobra organizacija pri prevozu z avtobusom na Rab. Zavedati se moramo to, da so prevozi zelo dragi, kljub temu, da člani kolektiva lahko uporabljajo obrazec »K-15« za znižano voznino, in skuša Avtopark s pomočjo SAP-a urediti vse, da bi bil pievoz čim udobnejši. V pred in po sezoni bo letos letovalo v naših domovih preko 100 članov kolektiva, katerim je sindikalna organizacija omogočila brezplačno letovanje. To so delavci z nizkimi osebnimi dohodki. Poleg rednega letovanja v počitniških domovih in planinskih postojankah prirejajo sindikalne podružnice razne izlete in ekskurzije, vendar bo potrebno, da bomo te izlete in ekskurzije organizirali bolj sistematično in načrtno. Naša naloga mora biti, da člani našega kolektiva spoznajo ožjo in širšo domovino in njene lepote. J. V. Povečanje proizvodnje na Dolu .. j c »k™,- kovnjakov Strojne tovarne mo 10 m pod Savsko obzor- ^ rudnjka Trbov. ,e. Jašek je slep to se prav,, lje.HraJsmik razvita taka iz. da ne sega do površine Strojnica je zgrajena v jami vedba izvažalnega stroja, ki zahteva minimalne dimenzije »klade. R. T. let zadoščal zn spuščanje 1000 ton prodajnega premo- kom. SHEMATSKI PRIKAZ del v glavnei* i^X*. in opremljena z lahkim dvo- Jamske strojnice Namesto bobenskim izvažalnim mota- običajne v prečni smeri raz. lom, ki je bil namenjen potegnjene jZVedbe stroja, bo pravzaprav le za poglablje- njegov tiovis minimalen in valna dela. Z napredovanjem namesto, da bi bila strojnica odkopavanja premoga v glo- skoraj ,, m široka in 650 vi. bmo in s povojnimi razisko- soka bo široka samo slabih valnimi deli je bilo ugotov- 6 50 in visoka 515 m Grad-ljeno, da sc v večjih globinah sloj tako približa jašku, da bo odkopavanje v teh globinah povzročilo postopno rušenje jaška od vrha navzdol, kot se bo pač širilo območje rušenja nad slojem. Drug problem, ki je nastopil z vedno večjo globino odkopavanja, je bila zmogljivost obstoječega izvažalnega stroja, ki na svoja bobna ne more več sprejeti toliko ž.ične vrvi, da bi dose-8el potrebno globino izvažanja. Misliti je bilo treba na nov izvažalni stroj in seveda z njim tudi na novo strojni- Od leta .1960, ko so se zaključila odpiralna dela pa do danes, je ta najmlajši obrat Rudnika Trbovlje-Hrastnik pokazal viden napredek, tako glede proizvodnje, organizacije dela, storitev In discipline. Proizvodnja kvalitetnega, metalurškega premoga v prvem polletju je za 17.180 ton večja od celokupne proizvodnje v letu 1960. Ker se na odkopih uporablja skoro izključno jekleno podporje, se je poraba lesa občutno znižala, kar ugodno vpliva na znižanje materialnih streoškov. V začetnem obdobju odkopavanja sloja tik pod površino je bilo potrebno premagovati marsikatere težave. Odkopi tik pod površino, »kjer je bil tudi močan vpliv površinske vode so zahtevali od kopačev mnogo pazljivosti, Izkušenosti In znanja. V lem času so rudarji šli skozi dobro, praktično šolo ter dobro prestali preizkuš- OBVESTILO Ker je izšla danes priloga »Rudar« samo na 4 straneh, nismo mogli objaviti nadaljevanje in konec potopisa »Trboveljski rudarji — kulturniki v Holandiji in Nemčiji« in nekaj drugih prispevkov, namenjenih za prilogo »Rudar«. Dopisnikom in bralcem sporočamo, da bomo nadaljevanje in konec potopisa ter ostale prispevke objavili v prihodnji številki priloge »Rudar«. Uredništvo ZT njo tako, da so danes kos še tako težkim nalogam. Zaradi razmeroma kratke dolžine zgornjih etaž in majhne de- lo In olajšalo • transport premoga lz širokih čel in po izvoznih progah v presipne šahte. Ker se za komaj 25 cm debelo talnlno nahaja vodo-propustnl zdrobljeni litvanski apnenec, pride od časa do časa do vdorov vode, ki prinašajo s seboj tudi gramoz. Zato se Je Izdelal vodni šahi tako, da voda odteka Iz odkopov ln prog po šahtu na obzorje K. 470, s tem sc preprečuje zablatenje premoga. Odkopavanje sloja v B polju se že približuje Izvoznemu obzorju t. j. Krlilandol- beline sloja Je odkopavanje v skemu rovu. Zaradi tega sc globino hitro napredovalo. Pri tem pa so nastajale tež-koče zaradi odkopavanja pod zelo mladim, neumirjenim stropom. Slojne razlike pod obzorjem K. 505 pa so se bi- je pristopilo k odpiranju obzorja na K. 403. Izdelane je že 700 m smerne proge, ki poteka po livanskem apnencu. Celokupna dolžina proge bo znašala 1500 in. Ker poteka po stveno zboljšale. Smerna dol- apnencu, je ne bo potrebno žina B-polja znaša zdaj 300 m, pemianlziratl. Delovna števil- 18 m. ka dosega pri izdelavi tc proge lepe napredke In storitve. Na tem obzorju se Izdeluje debelina sloja pa do Boljše slojne prilike so omogočile večjo koncentracijo proizvodnje, porast storitev udi prečnica, ki bo v začet In znižanje proizvodnih ctro- septembra ze M■ v škov. Večje število verižnih P^mogov sloj. V letu 1964 transporterje! pa je zboljša- 'VpJaljevanje na 8. strani) fi S Zasavski tednik S št. Ji S 22. S. lSoi Delo centra za izobraževanje Vso svojo dejavnost usmerja Center na osnovi pravilnika o Strokovni izobrazbi in usposobljenosti, ki je bil sprejet od centralnega DS -RTH v preteklem letu. Za dosego čim pravilnejšega nameščanja kadrov in vodenja prave izobraževalne politike opravlja Center ob pomoči gospodarske zbornice SRS, zavoda za zaposlovanje SRS, zavoda za izobraževanje kadrov v Kranju in Jugosloven-skega zavoda za produktivnost rada Beograd tri raziskovalne naloge in sicer: — popis delovnih mest in analize za strukture kadrov je Center s pomočjo posameznih obratov uspešno končal. — določevanje profilov poklicev in načrtovanje potreb po kadrih za posamezne poklice, je tehnični sektor zbral potrebno gradivo za nadaljnjo obdelavo Republiškemu zavodu za strokovno izobraževanje. . — raziskovanje problema fluktuacije kadrov v industriji, pa je zdaj v delu. Z analizo popisnega gradiva bo doseženo sledeče: — prikaz strukture kadrov, kakršni naj bi se izobraževali za potrebo proizvodnje, — ugotovljena perspektivna potreba po kadrih za posamezne poklice oziroma delovna mesta, — vzroki in potrebni ukrepi za zmanjšanje fluktuacije v podjetju, — dane bodo osnovne študije za smotrnejše vodenje kadrovske politike. Na osnovi omenjenih študij in analiz, bo Center lahko še uspešnejše izvajal strokovni del izobraževalnega programa na osnovi dejanskih potreb ter posvetil tudi splošnemu in političnemu delu izobraževanja več časa. V času od 1. 1. do 30. 6.1963 je Center za izobraževanje pri Rudniku Trbovlje - Hrastnik priredil skupaj 21 tečajev, seminarjev in šol (kopaški tečaj, strojniški tečaj, tečaje za avtogeno varjenje, tečaj za clektro varjenje, za člane sanitetne ekipe, uvajalne seminarje, seminarje o novih predpisih pri delu z razstrelivom, seminarje o novih predpisih pri delu z električno energijo, seminar o novih predpisih pri delu na dnevnih kopih, seminarja o novih predpisih o rudarstvu, politično šolo in preizkus znanja), ki se jih je skupaj udeležilo 1.075 članov kolektiva. Razen lega je bil v sklopu redne šole, ki se postopoma ukinja, organiziran reden periodičen pouk za učence II. rud. razreda v mesecu februarju in marcu ter za učence lil. rudarskega in elektro razreda v mesecu aprilu in maju. V času od 10. do 15. junija so bili na šoli zaključni izpiti. Izpite je opravUalo 8 rudarjev in 11 električarjev. doseženi uspehi: so bili naslednji RUDARJI 2 s prav dobrim uspehom 5 z dobrim uspehom I z zadostnim uspehom 8 učencev ELEKTRIČARJI "1 z odličnim uspehom 1 s prav dobrim uspehom 8 z dobrim uspehom 1 z zadostnim uspehom II učencev Zasedanje uperavnega odbora Na 5. seji je upravni odbor razpravljal o proizvodnji v juniju in prvem polletju letos. Doseženo proizvodnjo so primerjali s proizvodnjo v istem obdobju lanskega leta in ugotovili, da je bilo letos nakopano okrog 33.000 ton premoga več. Na obratih Hrastnik in Dol je bila dosežena večja proizvodnja, na obratu Trbovlje pa je proizvodnja nazadovala, in sicer zaradi močnih vdorov vode v poljih Ples ko in Terezija II. Na obratu Hrastnik je bila dosežena večja proizvodnja zaradi bolj koncentrirane proizvodnje in odvoza, na obratu Dol pa zaradi boljših slojnih prilik. Zraven tega so razpravljali še o Izvrševanju sklepov, organizaciji dela, me- Delo organov delavskega samoupravi j anj a 23. julija je upravni odbor razpravljal o planu proizvodnje za mesec avgust, pretežni del seje pa je bil namenjen razpravi o polletnem poročilu in polletni bilanci za leto 1963. Podrobneje so razpravljali o posameznih stroškovnih mestih, ugotavljali gibanje stroškov v primerjavi z lanskim letom in drugo. Na- proizvodnje slabših vrst prc moga za potrebe Termoelek trame Trbovlje II v višini 30i tisoč ton in sprejel obvezo da bo ta premog na razpola go ob pričetku obratovanji termoelektrarne. Zraven tegl so člani razpravljali še <1 enotnih pokazateljih za po slovni uspeh, pogoje gospo darjenja in delitev ter na V preteklem izobraževalnem obdobju je bilo največ pozornosti posvečeno študiju novih predpisov v rudarskem delu. Sistem tridnevnih uvajalnih seminarjev za novosprejete delavce, ki ga je Center uve- hanizaciji odkopov in rekon-dcl na osnovi sklepa DS ni ročili so analitskčmu ocldcl- podlagi teh primerjali dose/.e-ku, da izdela analize gibanja ne uspehe poslovanja v leloš-stroškov in ugotovi vzroke za njem prvem polletju z uspehi povečanje. V razpravi je bilo istega obdobja lani. Upravo poudarjeno, da nižji tehnični Rudnika rjavega premoga Tr-kader ni seznanjen s proiz- bovlje-Hrastnik je osrednji vodnimi plani obratov, in delavski svet pooblastil, da drugimi važnimi vprašanji, najame pri Splošni gospodar-Upravni odbor je zato pripo- ski banki posojilo za rekon- pokazal želenih rezultatov. Čeprav so bili novi delavci tri dni prosti ter so jih sodelavci rudnika na seminarjih seznanjali z organizacijskimi oblikami rudnika, s samoupravljanjem in varnostjo, velike fluktuacije ni bilo moč zajeziti. Za splošno izobraževalni program članov samoupravnih organov, je na željo centralnega DS Center izdelal obširen program kratkih polurnih predavanj na osnovi konkretnih primerov iz gospodarstva. -pis- strukciji stare separacije, nadalje o pravočasnem razkladanju železniških vagonov, poslušali so poročilo o obisku gradbišč Oddelka za specialna rudarska dela v Sasi, Ajvalijl, Bogovlni in Boru; izbrali so kandidate z ozirom na razpisane štipendije in imenovali Staneta Plahuta in Staneta Bldermana za člana sveta zavarovancev pri podružnici Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Hrastniku. ročil vodstvom obratov, da v prihodnje vsak enkrat na nie-sec skličejo sestanke z nižjimi tehničnimi kadri in na njih razpravljajo o gospodarjenju na obratih in v delovni organizaciji, o gibanju proizvodnje, storilnosti, materialnih stroškov in lastni ceni premoga. Na 7. seji 2. avgusta je upravni odbor pregledal izvrševanje sklepov zadnjih sej ter razpravljal o cenah prehrane v obratih družbene prehrane na rudniku z ozirom na podražitev mesa in mesnih izdelkov. Sklenil je, strukcijo separacije, istočasno pa je dal tudi zagotovilo, da bo delovna organizacija prispevala kot lastno udeležbo 50 odstotkov predračunske vrednosti načrta, člani pa so razpravljali še o izobraževanju članov organov samoupravljanja. Program obsega seznanjanje z osnovnimi ekonomskimi pojmi in temeljnimi načeli proizvodnega procesa, delitve, menjave in potrošnje, izvajali pa ga bodo v obliki predavanj na zasedanjih osrednjega delavskega sveta in obratnih delavskih svetov. Pripravili bodo tudi da ostanejo cene obrokom ustrezna skripta. Osrednji de- Povečanje proizvodnje na Dolu (Nadaljevanje s 7. strani) bodo odpiralna dela obzorja K. 403 na območju glavnega, t. j. B polja končana. Ker bo šel transport premoga po pre-stpnih šahtih direktno na K. 403, bo transport po zaviral-nicl I. odpadel. S tem pa se bodo jamske storitve občutno povečale. Provizorična kopalnica in lampama na K. 470 stoji v neposredni bližini premogovnega sloja, kjer se bodo že v kratkem času razvijali odkopi In bo kmalu prišla v rušno cono. Zato sj bo drugo leto pristopilo k gradnji nove kopalnice in lamparnc na K. 403 v bližini obratnih prostorov. Raziskave so bile v Zahodnem in Srednjem sektorju z raziskovalnimi programi, v glavnem so bile vse raziskave pozitivne. V aprilu se je pričelo a strukturnim, globinskim vrtanjem v Srednjem sektorju na K. 420. Globina te vrtine znaša že 700 m, trenutno se vrta po morski glini. Pričakuje se, da bo vrtina v oktobru zadela v premogov Sloj. Rezultati te vrtine bodo zelo pomembni za zaloge premoga In nadaljnjo projektiranje nižjih obzorij. Predvidoma bo obrat Dol v letošnjem letu proizvedel 20 tisoč ton premoga več, kakor prehrane v obratih družbene prehrane nespremenjene, spremenijo pa se cene malicam v obratnih okrepčevalnicah s tem, da se do konca leta cene ne smejo več spreminjati, ne glede na morebitno zviše- menzah in obratnih okrepče-kakor v prvem letu poizkus- vanje nakupnih cen. Upravni valnicah ter o načinu ob ra nega obratovanja, to je v le- odbor je na tej seji razprav- lavski svet je odobril za to potrebna sredstva'. — Na tem zasedanju je osrednji delavski svet na predlog upravnega odbora razpravljal še o cenah prehrane v rudarskih čunavanja prispevka članov tu 1960. Tl podatki pokažejo, da se je la obrat že prilično razvil. To je pripisati, kot že rečeno, predvsem boljšim slojnim prilikam ter prizadevnosti vseh članov kolektiva. Pripomniti je treba, da se je disciplina na obralu precej popravila, saj se je število neopravičeno izostalih v primerjavi s prejšnjimi leti precej znižalo. Prav tako se je znižalo število nezgod in bo-lanlh. Na obralu Dol še ni rešen stanovanjski problem. Skoraj Ijal še o začasnem obračunu kolektiva za pomoč prizade, za mesec julij o pomoči Liti- tim v Skopju. Kolektiv je na-ji in nekaterih drugih vpra- menil za pomoč Skopju 6 mi- šanjih in prošnjah. Seja osrednjega DS liJonov din, za pomoč Litiji pa 500.000 din. Osrednji de> lavski svet je odobril nakup televizijskega sprejemnika za gradbišče Oddelka za specialna rudarska dela v Ajvalijl razpisal je Še dve štipendiji za študij na univerzi, zavrni! 22. seja osrednjega delavskega sveta je bila 25. julija. Na njej so člani razpravljali o poslovnem poročilu za prvo polletje, v zvezi s tem pa prilog upravnega odbora zJ so razpravljali o proizvodni dopolnitev 21. člena Pravilni-ceni na obralu Dobrna |u o ° delitvi osebnih dohod-gradnji stanovanj na Dolu s ^,9' ,*cr razpravljal še o zcrtt » K._____________, posebnim ozirom na zavlače- l.i,seih SEP, ki jili upravlja 50 odstotkov članov kolekti- vanje v zvezi z dodelitvijo lo- Rudnik, uživajo jih pa člani va se vozi na delo z avtobusi, kaclj. Osrednji delavski svet kolektiva. V zvezi s tem Jv kar na eni strani povečuje je razpravljal tudi o fhiklua- proizvodne stroške, po drugi d ji mlade delovne sile In o strani pa Imajo mnogi do av- ukrepih, da bi se fluktuacija tobusnih postaj še dolgo pot, preprečila. Osrednji delavski In sicer 5 km, nekateri pa ce- svet je sprejel na tem zaseda- delitve lo 10 km, ter prihajajo na nju še sklepe o spremembi posamezna delovišča že delno razmerja utrujeni, že v letu 1962 se Je nameravalo pristopiti h gradnji 20 stanovanjskega bloka, vendar pa sc je zaradi ovir pri urbanistih zadeva zavlekla v letošnje leto. Ker je že izstavljeno lokacijsko dovoljenje, se bo pristopilo h gradnji omenjenega bloka v mesecu septembru. Dograditev stanovanjskega bloka bo pomemben prispevek k šc zvezi s sklenil, da se določi članom kolektiva, ki grade stapovanj; ske hiše ali ki so jih zgradili v preteklih letih, na zemlji ščih, ki so v upravi rudnika _________ ali pa članom kolektiva, ki zaslutita Prebivajo v rudniških slano-med kopačem, učnim kopa- 'anjskih hišah in imajo 'jf čem in vozačem; o spremem- tove> k°t ohišnica do 800 kv bi razmerja delitve čistega ^ra*n.!b metrov zemlje, dohodka na osebne dohodke zemljišča nad .to povisino J* v In sklade ter o nakupu sla- ’rcba P'a£cval' določeno n novanjske hiše na Dolu. Jemratio. Za kakršno koli ^ 7. avgusta jc bila 23, scia ^°> ^1 bi nastala na Plc osrednjega delavskega sveta meljn‘ površini zemljišča, m v Hrastniku. Osrednji delav- "osi dcl°vna organizacija "» siki svet jc na njej razprav- bc"c odgovornosti in ni Ijal o proizvodnih in finanč- "obenem primeru- Pivdmu nih rezultatih poslovanja v ceni H-e v letu 1962 ali 73.000 ton več večjemu razvoju obralaJPbL. Juliju. AtJ-jbril Jo pcpgram F. L. ŠPORTNI TEDNIK nogomet SLOVENSKA CONSKA LIGA Rudar : Slovan 2:1 (0:0) (pb) TRBOVLJE — V prvenstveni nogometni tekmi slovenske nogomet, lige je Rudar doma zasluženo premagal moštvo Slovana iz Ljubljane z 2:1 (0:0). Rudar: Bantan, Potokar, Lukančič, Bostič, Sori, Breznikar, Mak, Žibert (Pajer), Knaus, Irt, Halilagič. Slovan: Mozetič, Udovič, Povše, Pezo, Nikič, Oplotnik, Radovan, Virant, Nikolič, Kitič, Popovič. Strelci: Breznikar v 60. minuti (enajstmetrovka) in Mak v 62. minuti za Rudarja ter Kitič v 87. minuti za Slovana. Sodnik Bradaška iz Kranja ni bil kos dogodkom na igrišču. Minuto pred koncem tekme sta bila izključena Pajer (R) in Nikolič (Sl). Že začetek tekme je obetal zanimivo igro. Rudar, ki je Povedel s sredine, je pričel takoj resneje napadati Mozetičeva vrata. Knaus je že v mčetnih minutah dosegel lep Bol, vendar ga je glavni sodnik na opozorilo stranskega sodnika Virta, češ da je »ofseid«, razveljavil. Rudar-ievci so še naprej odločno napadali, vendar napadalci niso imeli sreče pri zaključnih strelih. Redki protinapadi gostov so se končali neuspešno. V drugem delu igre je Ru-3ar še siloviteje pričel napa- dati in gol je takorekoč visel v zraku. V 15. minuti drugega polčasa je bil v kazenskem prostoru Slovana zrušen Knaus in Breznikar je hladnokrvno realiziral prisojeno enajstmetrovko. Ta gol je dal novega poleta domačim igralcem. Dve minuti zatem se je v gneči pred golom gostov posrečilo Maku, da je že drugič potresel mrežo Slovana. V 87. minuti pa je Nikolič dosegel častni zadetek. Vratar Bantan ni mogel posredovati. Prvi start Rudarja je bil uspešen. Igralci so se vseskozi trudili in prikazali veliko boljši nogomet od gostov ter zasluženo osvojili prvi točki. Zaradi premajhne avtoritete sodnika je bila igra v drugem delu na trenutke ostra, igralci so ugovarjali sodniku in nekajkrat tudi vplivali na njegove odločitve. Izključitev Nikoliča in Pajerja v zadnji minuti je bila prepozna. Sodniška trojka se nasploh ni ujemala med seboj. Glavni sodnik je prvi polčas prekmalu zaključil ter ga trenutek zatem spet nadaljeval. V predtekmi sta se mladinski enajsterici Rudarja in Slovana razšli neodločeno 3:3 Rudar (T) : Proletarec 11:1 (6:0) (p) TRBOVLJE — V četrtek popoldan sta se pomerila na stadionu Rudarja v prijateljski nogometni tekmi Proletarec iz Zagorja in domači Rudar. Zmagali so domačini z visokim rezultatom IVI. To je bila zadnja preizkušnja Rudarja pred nedeljsko tekmo s Slovanom. Trener Palic je v obeh polčasih preizkusil osemnajst igralcev, ki bodo prišli v poštev za tekmovanje v slovenski nogometni ligi. »B« garnitura Rudarja je v prvem delu igre zaigrala bolj živo in dosegla šest golov. »A« ekipa je pa v drugem delu preveč kombinirala in ni s svojo igro navdušila gledalcev. Proletarcu se pozna, da mu manjka dober trener. V moštvu Rudarja je nastopil tudi Mirko Gradišek. Rudar (H) : Bratstvo 2:1 (2:0) (jg) HRASTNIK — V prijateljski nogometni tekmi je moštvo Rudarja v nedeljo na svojem igrišču premagalo Bratstvo z 2:1 (2:0). Dohodek s tekme v višini 30.000 dinarjev so namenili za pomoč Skopju. Vstopnino so plačali tudi vsi igralci in funkcionarji obeh klubov. V nedeljo bo na igrišču za Savo povratno srečanje, dohodek pa bo prav tako namenjen za pomoč. Skopju. Nedeljska tekma med hrast-niškima rivaloma je bila lepa in zanimiva. Rudar je predvsem v prvem polčasu zaigral zelo napadalno in bil vseskozi v premoči. V 15. minuti je Petan povedel Rudarja v vodstvo, v 25. minuti pa je bil uspešen Kovač. Drugi polčas je bila igra več ali mani raztrgana. Bratstvo je v 46. minuti z avtogolom Štrbucla zmanjšalo rezultat na 2:1. V predtekmi so pionirji Rudarja visoko premagali pionirje Bratstva s 7:0 >5:0). Svoboda (K) : Proletarec 1:2 (1:2) (č) KISOVEC - V nedeljski nogometni tekmi med domačo Svobodo in Proletarcem iz Zagorja so zmagali Zagorjani s tesnim rezultatom 2:1. Cisti dohodek tekme so namenili za pomoč Skopju. Začetek tekme je bil nervozen. Prvi so uredili svoje vrste domačini in pričeli resneje napadati vrata gostov. V 10. minuti je sodnik Marn neupravičeno dosodil enajstmetrovko v korist domačinov, vendar jo je vratar Proletarca ubranil. Po nenadnem prodoru je Torzi v 15. minuti na lep predložek zadel mrežo in dosegel vodstvo za domačine. Prejeti gol je vplival na enajstorico Proletarca, ki je pričela igrati resneje in prevzela pobudo v svoje roke in jo obdržala do konca prvega polčasa. Kordež je kmalu izenačil, v 29. minuti pa je Blažič po sodelovanju celotnega napada dosegel vodstvo za Proletarca. Tudi domačini so^ imeli nekaj idealnih priložnosti, vendar jih niso izkoristili, predvsem levo krilo Zmrzlak. V drugem delu igre se rezultat ni spremenil. Srečanje jamskih obratov Trbovlje : Hrastnik (jg) HRASTNIK — V okviru športnih tekmovanj rudnika Trbovlje - Hrastnik je bila v soboto v Hrastniku nogometna tekma med jamskima obratoma Trbovlje in Hrastnik. Zmagali so zasluženo Trboveljčani. 9 197. Pojedli so najprej še nekaj kruha, potem pa krenili na pot. Danteja je sicer noga zopet nekoliko bolela, toda v glavnem je šlo veliko laže kot prejšnje dni. Augusto je prvi zagledal veliko vodno površino: »Poglejte, Lugansko jezero!« — »Res je,« je prikimal Antonio, »in tisti visoki gorski grebeni onkraj jezera so že v Švici.« Zagledali so številne strehe: »In to Je Porto Ce-resio,« je še dodal Giorgio. Na jezeru je bilo videli v daljavi velik čoln, kot bi z muko in počasi rezal vodno gladino. »Tisti prihajajo Iz Švice,« je pokazal z roko Dante. »Ko bi le vedel, kako naj mi pridemo na tisti čoln, ne da bi vzbudili preveč radovednosti In pozornosti.« — »Kaj hočeš, moramo biti oprezni, kajti gotovo so vsi obveščeni, da so štirje dimnikarski vajenci ušli iz Milana In da bodo skušali zbežati v Švico.« 198. Zdaj so se že bližali mestu, toda bali so se, da jih bo kdo spoznal po opisu na mestnih ulicah, zalo so se ustavili izven mesta ob bregu jezera, kjer je bilo trsje zaraslo globoko v vodo. Tu je bil tudi zapuščen pomol za pristajanje čolnov. S hrepenenjem so gledali na drugo stran obale. »Plavati ni mogoče,« je rekel Giorgio. — »Ne, predaleč je,« je pritegnil Antonio. »In preveč mrzlo,« je še dopolnil Dante. »Kaj pa, če bi naredili splav?« je predlagal Augusto. »Bolj enostavno in hitreje bo, če ukrademo kak čoln, jaz znam veslati,« je rekel Dante. Ves dan so pre-čepell v trsju in kovali načrte. Ko se je zmračilo. so odšli proti Portu Ceresiju. Toda pristanišče je bilo preveč razsvetljenimi zato nevarno, zlasti jih ljudje niso smeli x^%2ti vseh skupaj. Tako je odšel tja samo Giorgic"* ROKOMET - PRIJATELJSKA SREČANJA Rudar : Zagreb 21:21 (8:12) (p) TRBOVLJE — V sredo zvečer je bila na igrišču Rudarja odigrana prijateljska tekma med državnim prvakom v rokometu Zagrebom in domačim Rudarjem. Neodločen rezultat ustreza poteku igre. Z manjšimi napakami je. sodil Fiirst. Začetek tekme je obetal, da domačini ne bodo kos re-nomiranemu državnemu prvaku, ki je takoj povedel in vodil celo z rezultatom 5:1. Vendar so se domači igralci zatem pričeli resneje upirati igralcem Zagreba, ki so kljub temu vodili ves prvi polčas s tremi, štirimi zadetki. Zagrebčani so bili boljši v obrambi ter učinkovitejši v napadu. Vratar domačih Kern je nekajkrat odlično posredoval. V drugem delu igre so domači igralci pričeli resneje ogrožati nasprotnikova vrata in vnesli v igro več borbenosti. Obramba gostov je nekajkrat morala kloniti pred razigranimi domačini. Rudarjev-ci so se nevarno približevali vodstvu gostov in prvikrat izenačili na 17:17. Zatem so ponovno povedli gostje, domačini pa zniževali razliko, v zadnjih sekundah pa je Jelen izenačil. V prvem polčasu so bili boljši gostje, v drugem pa domačini, ki so nastopili brez Ačkuna iti Škrinjarja. Pomlajena ekipa Rudarja je igrala zelo borbeno. Najuspešnejši domači igralec je bil Dornik, ki je zatresel nasprotnikovo mrežo desetkrat, Bašič štirikrat, Jelen trikrat, Bernik dvakrat, po en gol pa sta dosegla Jekoš in Pavlič. Od gostov sta bila najučinkovitejša Decaris in Vičan z desetimi oziroma štirimi zadetki. Rudar : Slovan 16:11 ‘J' TRBOVLJE — V soboto zvečer je bilo na igrišču Rudarja prijateljsko srečanje me drokometaši Rudarja in Slovana. Domačini so boljši in premagali goste s petimi goli razlike. Cisti dohodek tekme je bjl namenjen za pomoč Skopju. Zanimivosti Verniki skušali linčati ! duhovnika Divji verski fanatizem je spodbodel kakih dva tisoč prebivalcev občine Sanza v južni Italiji, da so oboroženi s palicami in s kamenjem napadli cerkev in poskušali linčati mladega župnika France-sca Panza. Očitali so mu, da je skupini Američanov italijanskega porekla dovolil fotografirati obraz Marije, ki jo častijo v tej cerkvi. ------s- VA 5 OBVEŠČEVALEC P R E KLIC i • - » Preklicujem izgubljeno zaključne spričevalo Ind. kov. šole, izdano 14. 6. 1950 na ime Vili Veršnink, Trbovlje, Rudarska c. Preklicujem izgubljeno spričevalo Ind. rudarske šole Trbovlje, izdano v Trbovljah na ime Franc Vozelj, Trbovlje, Neža 24. Prodam vozičke in hrastove škafe. — Ivan Stritar, Trbovlje, Gabrsko 14. Ugodno prodam kuhinjsko opremo in sobno peč. Vprašali: Kol. 1. maja 21, Trbovlje (Terezija). Prodam osebni avtomobil znamke OLVMPIA po ugodni ceni. — Selo 100, Zagorje ob Savi. Kino Delavski dom v Trbovljah: 22. avgusta angl. VV film »Nikoli ne popuščaj«; 23. do 26. avgusta ameriški barv. film »Dvoboj na soncu«; 27. do 29. avgusta franc, film »Sestanek«. Kino »Svoboda - Trbovlje II«; i 24. do 26. avgusta francoski film »Usode«; 27. in 28. a v-1 gusta slov. film »Peščeni grad«. Kino »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah: 24. in 25. avgusta angl. film »SOS Pacifik«; 31. avgusta in 1. septembra grški film »Nikoli v nedeljo«. Predstave v soboto ob 17. in 19.15, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15. Kino Svoboda II v Hrastniku: 22. avgusta angl. film »Ulica brez dreves«; 24. do 26. avgusta španski glasbeni barv. film »Prišel je angel«; 28. in 29. avgusta ilali jansko-nemški film »Ona je močnejša od mene«. Kino Delavski dom v Zagorju: 22. avgusta francoski barv. film »Ambiciozna«; 24. do 26. avgusta fracoski barvni CS film »Grbavi vitez«; 28. in 29. avg. japonski barv. film »Šampion in igralka«. Kino Litija: 23. do 25. avgusta amer. CS film »Prepovedane strasti«; 27. in 28. avgusta franc, film »Ne vmešavaj se Danijela«. Kino Šmartno: 24. do 25. avgusta amer. barv. CS film »Sedmo Slmbadovo potovanje«; 28. in 29. avgusta jug. VV film »Mimo leto«. gibanje PREBIVALSTVA Šolski odbor osn. šole Marjana Nemca v Radečah razpisuje delovno mesto HIŠNIKA IN KURJAČA Pogoj: po možnosti večletna praksa. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanje v šoli. Prošnje s kratkim življenjepisom poslati na naslov: Osnovna šola »Marjan Nemec«, Radeče, najkasneje do 31. avgusta 1963. Nastop službe dne l. oktobra 1963. Komisija za imenovanje direktorjev pri Občinski skupščini Litija razpisuje delovno mesto direktorja ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV V LITIJI Pogoji: visoka strokovna izobrazba s triletno prakso v gospodarstvu ali v javni upravi — višja strokovna izobrazba z desetletno prakso v gospodarstvu ali v- javni upravi. Prošnje, kolkovatie z državno takso 250 dinarjev, je vložiti do 31. avgusta 1963 na Oddelek za gospodarstvo, komunalne in gradbene zadeve Občinske skupščine Litija. TRBOVLJE Rojstva: Julijana Vnuk, Žabjek 34 — deklico: Martina Pošebal, Žabjek 27 — dečka: Jera Vodep, Novi dom Hrastnik 5 — dečka; Alenka 46 — dečka; Ljudmila Kobal, Hrastnik 5 — dečka; Alenka Govejšek, Zagorje, C. zmage 73 — deklico; Alojzija Sotler, Trg Fr. Fakina 11 — dečka; Stanislava Čakič, Hrastnik, Podkraj 70 — dečka; Leopolda Potisek, Zagorje, Kidričeva Ib — deklico; Martina Hubman, Dol 16 — dečka; Pavla Salobir, Brnica 13 — dečka; Truda Rota, Zasavska c. 9 — deklico; Zofija Skrt, Kisovec 8 — deklico. Poroke: Franc Milevček, del., Nasipi 38 in štefi Drnovšek del., Hrastnik, Podkraj 74; Ivan Zmrzlak, glasbenik, Leninov trg 18 in Jelka Kartuš, frizerka, Leninov trg št. 18; Stanislav Benda, del., Bevško 20 in Terezija Tesar, roj. češek, gosp., Bevško 20; Franc Veble, sobo-slikar, Dobova in Karolina Vozelj, del., Kol. 1. maja 30. Smrti: Marija Dežman, roj. Okorn, gosp., Vodenska c. št." 53 — stara 61 let; Jože Cinžar, rud., Hrastnik 347 —' star 42 let; Gabrijela Cimperšek, roj. Hafnar, gosp., Kol. 1. maja 32 —stara 61 let; Mirko Gradišek, ključ., kol. L maja 28 — star 22 let; Karel Cerk, upok.. Trg svobode 1 — star 61 let. HRASTNIK Rojstev ni bilo! Poroka: Franc Klenovšek, rudar, Krištandol 6 in Hedvika Hribernik, gosp. pom., Krištandol 6; Karol Dragar, upok., Dol 57 in Ana Laznik roj. Gričar, posestnica, Dol št. 11. Smrti ni bilo! BREŽICE Rojstva: Marija Čučnik. Slo lovnik 17 — deklico; Ivana Račič, Mrtvice 11 — dečka; Nela Radisavljevič, Cankarr jeva 15 — deklico; Amalija Sinko, Ponikva 4 — deklico; Marija Vižintin, Brestanica 114 — dečka; Terezija Polovič, Dobova 44 — deklico; Ivanka Deržič, Rigon-ce 10 — deklico; Antonija Božič, Vrbje 4 — dečka; Marica Vranaričič, Kraj Gornji 77 — dečka. Poroka: Jože Molan, mizar, pom.. Trebež 22 In Emilija Godler, uši.. Gor. Lenart 74. Smrti; Andrej Veršec, posestnik, Vitna vas 13 — star 74 let; Jože Račič, kmet., Dol. Pirošica 10 — star 57 let; Franc Dernač, kolar. Gor. Lenart 7 — star 57 let; Ana Bratanič, poljedelska, Buko-šek 34 — stara 61 let. LITIJA Rojstev in porok ni bilo! Smrti: Viktor Kokalj, invalidski upokojenec, Litija, Partizanska pot 4 — star 62 let; Leopold Pemišek, upokojenec, Cesta zasavskega bataljona II — star 83 let. ŠPOKED RTV ČETRTEK, 22. avgusta 8.05 Od potrkanega plesa do kola; 9.10 Vesele počitnice in Pozdravi za mlade risarje; 9.35 Plesna orkestra; 10.15 četrtkov dopoldanski operni spored; 12.05 Zabavna glasba; 1225 Domači napevi; 13.30 Iz arhiva zabavne glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.05 Slovenski pianist Andrej Jarc; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 23. avgusta 8.30 Igrajo veliki zabavni orkestri lega tedna; 925 Petkov dopoldanski koncert; 10.15 Popevke in vedre melodije; 1225 Domači napevi; 12.48 Belokranjske narodne; 13.30 Orkester Radiotelevizije Ljubljana; 13.47 Ham-mond orgle; 14.05 Ansambli in orkestri, ki jih radi poslušate; 1520 Zabavna glasba; 17JD5 Dragulji iz oper; 18.10 Veliki plesni orkestri; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 24. avgusta 8.35 Majhni zabavni ansambli; 9.10 Deset pianistov iz desetih dežel; 10.15 Zabavni vokalni ansambli; 10.55 Vsak dan nova popevka; 12.25 Domači napevi; 13.30 Plošča v ploščo; 14.05 Znameniti operni pevci; 14.35 Naši po-slušavci čestitajo in pozdravljajo; 17.50 Hammond orgle v ritmu; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Po domače. NEDELJA, 25. avgusta 8.00 Mladinska radijska igra; 8.33 Skladatelj W. A. Mozart; 9.05 in 12.05 Naši poslušalci čestitajo in' pozdravljajo; 10.00 še pomnite, tovariši...; 11.50 Tisoč pisanih taktov za dober tek; 14.15 Operne melodije; 15.15 Pojoče strune; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Pod lipco zeleno ...; 20.40 Glasbena medigra: 22.15 Skupni program JRT — Beograd. PONEDELJEK, 26. avgusta 8.05 Poj, smej se, sanjaj; 8.55 Za mlade radovedneže;" 9.10 Glasbena oddaja zS otroke; 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi jug. narodov; 12.05 Zabavna glasba; 1225 Domači nape vi; 12.45 Poje zbor Univerze iz Michigana USA; 13.3C Po! ure popevk in lepih melodij; 14.05 Morda si želite to poslušati?; 15.15 Zabavna glasba; 18.10 Pisana paleta, 20.00 Melodije na predvečer TOREK, 27. avgusta 8.05 Iz oper mojstrov klasike; 8.35 Vedri ritmi; 9.10 Mojstri simfonije; 10.15 Operetne melodije; 10.35 Naše pesmi; 1225 Domači' napevi; 12.40 Pesrni jug. narodov; 1320 Ruska, češka in madžarska zabavna glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 18.10 Planinska oddaja Odmevi z gora ...; 20.00 Filmska glasba! SREDA, 28. avgusta t 8.55 Otroške razglednice; 9.10 Glasbena oddaja za cicibane; 925 Popevke v sredo dopoldne; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači napevi; 13.30 Pojo italijanski operni pevci; 14.35 Glasba za oddih; „ 15.40- Amaterji pred našim mikrofonom; 17.05 Promenadni koncert; 21.05 Skupni program JRT Zagreb. - Nesreče TRBOVLJE — V četrtek pozno ponoči je nastal pretep pred gostilno »Spanec« na trgu Franca Fakina v Trbovljah med domačini In sezonskimi delavci. Se neznani storilec je z razbito steklenico udaril 22-letnega Mirka Gradiška in .nu presekal vratno žilo. Hudo ranjenega Gradiška so sicer prepeljali v bolnišnico, vendar je kmalu podlegel hudi rani na vratu. Miličniki so aretirali nekaj udeležencev tega prelepa. ZAGORJE — V ponedeljek, 12. avgusta, se je v vasi Orehovica nad Zagorjem pripetila prometna " nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila LJ 219-56 Zvonko Žajdela zavozil s ceste v jarek. Vozil je Iz smeri Zagorje proti Trojanam, ko je nenadoma zavozil v jarek. Ob nesreči sta bila laže poškodovana voznik in njegova žena, materialna škoda na osebnem avtomobilu pa je okrog 200.000 dinarjev. Želite meseca eeotemlra prejemati dnevnik „DELO“ brezplačno? Naročite,,' ELO ‘{vsaj za eno leto) do L 9. na boste deležni te uaodnosti Seveda se je tudi ta branil. Branil sc je s tem, da je. govoril, da so bile to samo minimalne količine, ki se niso dale prodati in jih Je on prodajal, da bi pridobil kar največje število ljudi in povečal dobiček, in to vse v Interesu gospodarja. Izogibal se je odgovorov, ki so se nanašali na gospodarjeve naloge, da se injekcije ne smejo prodajati v Združenih državah. Rok Geri je samo zastavljal vprašanja, ni pa dajal nobenih zaključkov in odločitev, šel od enega do drugega, dokler ni prišel do Jeffa. — Z njegovega obraza je bilo videti, da je staro sovraštvo sedaj mnogo manjše in iz njegovih vprašanj je bilo razvidno, da Jeffa ni imel za velikega krivca. Ta v resnici ni imel kaj skrivati. Priznal je, da mu je Oskar kot prijatelju sestre, dal brezplačne kartonček injekcij. Denar •ta skupaj zapila. Jeff je hote ali nehote spustil tudi 'nekaj solz, zato ker mu je ta razbojnik in goljuf usmrtil otroka. Imenoval ga je z najgr-timl imeni, In v trenutku tudi vstal ter ga hotel udariti. Tu pa je prekoračil mere. 2e dva dni niso Avl dovolili, da bi odšla iz svoje sobe. Ni vedela vzroka, slišala pa je avtomobile, ki so ta dva dni bolj pogosto prihajali in odhajali. Slišala Je tudi, kako so se tista vrata podzemeljskega zaklonišča, ki so bila nedaleč od njenih, odpirala In zapirala. Hrano ji je prinašal eden od čuvajev, in kolikor se je trudila, da bi od njega kaj zvedela, ji ni šlo po sreči. Vedela je, da se dogaja nekaj posebnega in slutila, da je v zvezi z njo. Kaj, tako in temu podobno, ni mogla zaključiti. Skozi 26 Veliko pričakovanje lešetke v svoji sobi, je lahko gledala na vrt, in to le v eno smer. Videla je spet otroke in malega Toma, svojega majhnega prijatelja, ki se je z ostalimi otroki žogal nedaleč od vrtne ograje. Razbojniki so skrbeli zanjo, to jim je morala priznati. V njeni sobi je bil televizor, radio z gramofonom, v kotu pa je stal klavir. Zastran hiaterialnlh udobnosti, hrane in podobno sc ni mogla pritoževati. Je pa takšno življenje polno Negotovosti. Ponoči se je zdrznila in zbudila ob Vsakem šumu, koliko noči je pa sploh prečula. Vseeno pa se je tolažila, da jo ta pot pripelje do spoznanja, ki ga Je želela. Kljub temu, da je bila videti vedno mirna, je bila njena nrav popolnoma drugačna. Zahvaljujoč svoji močni volji, je uspela, da plamen, ki je gorel v njeni notranjosti, ublaži in ne dovoli, da pokaže na zunaj. Nekaj je moralo ležati na vsem tem, v to je bila popolnoma prepričana, kljub temu, da so bili dokazi več ali manj negotove narave. V trenutku, ko je intenzivno razmišljala, je zaslišala, kako se kljuka na zunanji strani vrat premika b* naenkrat zaslišala trkanje, kar jo je presenetilo. Njeni čuvarji niso nikoli trkali, kadar so prišli. Naglo sc je premagala, da bi prikrila Presenečenje. V predsobi je zaslišala korake in glasove, sicer bolj tihe, In potem spet trkanje na vratih svoje sobe. Malo prej je od zgoraj slišala streljanje, v •renutku se je prestrašila, da niso prišli morda k njo ubiti. NI mogla skriti presenečenja, ko le pri vratih zagledala Jenlnega očeta Roka Ferija. Prišel je v spremstvu nekega človeka, bi je držal pištolo. »Gospod Geri!« je vzkliknila in mu spontano "bela nasproti. Za trenutek je pozabila prejšnja razmišljanja. Razveselila se je, ko je zagledala Poznano osebo. Mogoče sc ji je v tem hipu pred oči pokazala slika njene prijateljice, mogoče se I® spomnila tudi tistih skupnih otroških let, Po tolikih neugodnostih in tragedijah, ki .jih je v zadnjih letih doživela. 2e v naslednjem trenutku se je ustavila in Oilhnila, To Je bila zanjo velika sreča. Pokesala Sc je nad svojim navdušenjem, ker se je spom-P‘la sumnje, v katero je bila prepričana. To je Človek, ki je kriv, da je ona tu.‘ To je bil razlog ^•"adl katerega se je v tej prvotni naravni gesti Zdržala. Ava sc je zdrznila, ker je videla, da Rok Geri Pcihaja v spremstvu oboroženega človeka, po Predvidenem planu. S tem jo bodo laže prepri-a *• da jim pove, kaj namerava. že poprej je Jenin oče spoznal, da je v od-“sih $ to žensko zgrešil. Toda vse je bilo tako '*ro, presenetljivo, da je moral nekaj ukreniti, *aJ za kar ni imel dovolj časa, da bi hladno- krvno razmislil: Naše! bi že način, tla bi jo osvobodil, samo da ne bi več vohljala naokrog in da bi se odrekla svojih norih idej, katere je pripovedovala njegovi hčerki in kar je od te po naključju izvedel. Tej ženski je moral biti hvaležen; ravno po njeni zaslugi je odkril, koliko so ga njegovi pcfdrejeni goljufali in to tako nevarno, da bi ga to lahko pripeljalo na električni stol. Kljub temu, da je bil še relativno mlad človek, je delal samo z eno mislijo, eno ljubeznijo, enem edinem pravilnem čutom v svojem življenju, to je bila ljubezen do hčerke. Nekega dne, ko bo dovolj bogat, tako bogat, da bo hčerka imela dovolj denarja za vse življenje, bo likvidiral svoje delo in pričel mirno in ustaljeno življenje. Kljub temu, da je bil bandit in ubijalec, je z vsakim letom bolj ljubil svojo hčer. To edino bitje je pomenilo v njegovem življenju in za katerega je delal, z željo, da ji pripravi kar najbolj udobno življenje. Kaj bi bilo, če bi policija odkrila tiste injekcije, od katerih je imel neverjetno ogromne dobičke. Koliko je moral premišljevati In koliko poti je moral napraviti, da je našel način, kako te injekcije eksportirati Iz države. In sedaj naj bi ti banditi uničili ves njegov trud in ga naj pripeljalo na električni stol? Kljub temu da je za svojo hčerkico materialno poskrbel tudi za bodočnost, je mar potrebno, da izve, da je njen oče gangster in da je končal na električnem stolu? Ni bila smrt tisto, česar se je bal .ampak misel, da bi ga Jeni zaradi tega prezirala, da bi se ga zaradi tega odrekla. To ga je najbolj bolelo. ► Tudi pogovor s hčerko, v katerem ji je obljubil, da bo to žensko spustil, kar bi verjetno tudi napravil, „če se ne bi zgodila tista druga stvar. Ni vedel, kdo so ljudje, ki hočejo Avo osvoboditi. Eden od teh je bil nezaposlen meha-nikar, ,ki je naletel na človeka, kateremu je hotel pomagati — seveda za bogafo nagrado. Ta človek pa je pobegnil in niso mogli Izvedeti, kdo je. Ta nemoč je Rocka Gerija najbolj vznemirjala. Ne samo da so njegovi ljudje verjeli, da je vsemogoč, ampak je to počasi že tudi sam verjel. Res je, da je Džon Kobs spraševal o tem Avo, toda ta mu ni ničesar povedala. Trdila mu je, da je bila nad vse presenečena, da se Je sama čudila in da je prepričan, da je njeno presenečenje bilo naravno. Rock Geri je odločil, da še sam poizkusi in če mu to uspe, bo Ava danes svobodna. Sam jo bo vrnil v New York in odpeljal do svoje hčere. Uvidel je, da je to poštena ženska, vendar je po njenem govoru in obnašanju povzel, da nikoli ne odkriva svojih kart in da razpolaga z izredno energijo. Na tihem mu je bilo malo žal, da tudi njegova hčer ni tako močna, kot je ta skromna In revna ženska. Toda moral je zado-voliti Jeninim zahtevam. Odločil je, da to sedaj sama poskuša In se nadejal, da bo Ava še nocoj tam, odkoder je prišla. Že na prvi pogled je bil prepričan, da se bo to zares tudi zgodilo. »Gospa Ava, vesel sem, da vas vidim živo in zdravo. Ne morem vam povedati, kako mi je žal. ker sem Jaz glavni krivec, da ste imeli toliko neugodnosti. Bojim se, da mi ti ljudje niso Iskreno govorili, ko so ml rekli, da so z vami korektno postopali,« je pričel in se ustavil v sredini sobe, pri tem pa se je obrnil na svojega spremljevalca, pokazal na njega in ga prezirljivo pogledal. »Jeni vas pozdravlja in me je zaprosila, naj vas še danes osebno pripeljem do nje v New York. Pripravljen sem plačati kakršno koli vsoto. S temi ljudmi sem se že pogodil.« Zopet je z glavo pokazal na Kobsa. »Za vašo osvoboditev pa so postavili še en pogoj. Iskreno jim morate povedati, kdo je človek, ki vas je hotel osvoboditi. Tudi meni pretijo, da bom ostal njihov jetnik, dokler na to vprašanje ne dobijo odgovora.« Ava Je bila zelo presenečena, ne samo tega prihoda, ampak tudi teh besed. Na njegovem obrazu je videla, da govori resno in da je tudi njemu bilo veliko za ta odgovor. Prej ko ji je Kobs zastavljal to vprašanje, Je bila presenečena, ko pa je razmislila, je bila prepričana, da gre za trik. Sedaj je z obraza Rocka Gerija razbrala, da je to moralo biti res. Obstala Je in se zamislila. Kdo bi lahko vedel, da se nahaja tukaj? Kdo bi se za njo toliko žrtvoval? Naenkrat je njen obraz oblila rdečica, ker če je to res, tedaj Je to edino le on, Tom Tomps In nihče drug. 8 »KITAJSKI DAN« »Tisti zelo kitajski dan se ini je močno vtisnil v spomin,« piše lord Alanbrookc. »Nikoli si nisem mogel pojasniti, ali je ma-dame čang prišla tisto jutro na sejo na svojo roko in slučajno ali pa je bila povabljena. No, zdi se mi, da la razlika niti ni važna, ker bi bila ona brez dvoma prišla, četudi je ne bi bili povabili. Bila je edina ženska na zasedanju in uporabila je vse čare, s katerimi jo je obdarila priroda, čeprav ne bi mogli reči, da je bila lepa, je imela nedvomno lepo telo, ki ga je znala prav premeteno pokazati. Ker je bila obdarjena z gracioznostjo In šarmom, je vsak njen gib privlačil poglede vseh prisotnih.« Kako so reagirali drugi, na primer Churchill ali Roosevelt, ni mogoče ugotoviti, toda, da je bil šef britanskega generalnega štaba ujed razpravo o strategiji in politiki na Pacifiku z vsem svojim bitjem koncentriran na madamc Cang, dokazuje način njegovega opisovanja. Jasno je tudi. kakšne misli so ga pri tem mučile: . »V nekem posebno kritičnem trenutku je njena lesno se prilegajoča obleka iz črne svile, zdrknila v tak položaj, da se je razkrila očem ena najlepše oblikovanih nog, ki sem jih kadarkoli videl. To je vznemirilo udeleženec konference in zdelo se mi je, da iz skupine mlajših udeležencev konference slišim nekakšno zadržano žvižganje.« Mlajši diplomati in oficirji okoli Churchilla m Roosevelta so torej nekoliko odkri-teje izražali svoje vtise, toda medtem ko so oni brez dvoma pozabili nogo, ki je pogledala iz črne svile s krizantemami, je stari x lord nikakor ni mogel' pozabiti. V PARIZU Ko je bil osvojen Pariz, je Churchill obiskal glavno mesto Francije,, da bi videl, kakšen je de Gaullov položaj in ali mu je treba priznati pomembnost, kakršno si je de Gaul-le sam pripisoval. Takrat je med de Gaullom na eni in Churchillom ter Rooseveltom na drugi strani vladala še precejšnja napetost. De Gaulle je hotel, da bi ga Churchill ter > Roosevelt priznala za sebi enakega, a ni uspel. Zaradi tega je bil užaljen in jezen: Godilo mu je, da je Churchill prišel na uradni obisk in upal je, da sc bodo stvari spremenile-. Churchill je s seboj v Pariz vzel tudi sefa generalnega štaba, lorda Alanbrooka. Lord je užival v čudovitih vojnih paradah, kakršno znajo prirejati samo Francozi in po katerih je prav hlepel. To se vidi po mnogih podrobnostih, ki jih je opisal v svojem dnevniku. Toda mnogo je tudi opazk o ljudeh, ki jih je srečal, posebno o generalih. Lord piše: »Zelo me je zanimalo srečanje z generali odporniškega gibanja in njihovo mnenje o de Gaullu. Francoski generali de Gaullovi: vlogi niso pripisovali večjega pomena. Eden od njih mi je dejal: »De Gaulle! Kaj pa je , storil? Takoj v začetku je evakuiral svojo družino v London in potem — popolnoma razumljivo tudi sam odšel tja. Tam jc udobno živel, medtem ko smo mi tvegali glave v vsakodnevnih spopadih z Nemci, prebivali v kleteh, kjer so nam koraki nemških škornjev bobneli nad glavami in smo živeli v stalnem strahu, da nas bo ujel gestapo. De Gaulle pa je iz svojega varnega zaklonišča naduto klical v svet: »Jaz sem Francija!« Generali so bili torej ogorčeni nad de Gaullom in ga niso posebno spoštovali.« Po nekem dnevu, preživetem s Francozi na fronti, na kateri se je proti Nemcem borila prva francoska armada pod poveljstvom generala de Lattrea, je Alanbrookc zapisal: »Ves dan jc bil de Gaulle zelo ljubezniv in prijeten, toda dvomim, da je gene: a! primerna osebnost za združitev vseh Franvozov za koncentrično akcijo v tem k rji ičngrn u> nvilltu.« (Sc nadaljuje) . zadnja stran »zasavski tednik Prisili smo nogo mrliča Milijoni radijskih poslušalcev so nasedli šali zdravnikov ene od največjih pariških klinik. Dve radijski postaji — Pariš — Inter in radio Luksemburg — sta sporočili vest o »senzacionalni kirurški operaciji«: primarij bolnišnice Beau-jon profesor Verdoux naj — bi nekemu mladeniču, ki -r so mu pred kratkim ampu- — tirali nogo, prišli nogo ne- — koga, ki se je smrtno po- — nesrečil pri neki avtomo- — bliski nesreči. Kakor se je pozneje izkazalo, da je bilo vse le neslana šala. Profesor Verdoux je bil medtem na dopustu In tova- humor - humor - humor ... Potem pa ml ostanite zdravi, saj ni nobenega upanja, da 1>i se kmalu videla! riši so si ga hoteli privoščiti. Še preden so to ugotovili, so na uredništva radijskih postaj kar deževali telefonski pozivi. Vsi so hoteli vedeti naslov kirurga. In so se zanimali, ali je tudi zanje kaj upanja. Zadeva je sprožila v Franclji ogromen škandal. Policija je uvedla preiskavo. Brezvestni zdravniki bodo kaznovani, ker so z lažno vestjo alarmirali francosko javno mnenje. Po kačjem ugrizu se je odpeljal v bolnišnico Divja vožnja z motornim kolesom je rešila življenje mlademu traktoristu iz Vzhodne Nemčije. Kača ga je pičila, ko je nabiral gobe. Najprej je bil prepričan, da ga je pičila čebela. Toda kmalu je začutil, kako mu začenja noga otekati, zato se je z zadnjimi močmi privlekel do svojega motornega kolesa in se z največjo hitrostjo odpeljal v magdeburško bolnišnico. Zgrudil se je takoj, ko je prišel v čakalnico. Hiter zdravniški poseg in serum, ki so ga dobili v največji naglici, sta rešila možu življenje. Kakor se je izkaza-' Jo pozneje, ga je pičila kača, ki je pripadala neki zelo redki vrsti. Mož je v mestu prekoračil dovoljeno hitrost, toda policija mu je zaradi »posebnih okoliščin« spregledala kazen. FILM »RADPOLJE« je na X. filmskem festivalu v Pulju dobil »Veliko srebrno areno«. V filmu je nastopila tudi Olivera Markovič (na sliki v prizoru lz filma) šjtitnnbha ti(t>‘tn CHRISTINE KEELER £ Ko zdaj premišljujem, o tem, moram £ priznati, da mi je bil Jack od prvega 0 trenutka dalje naklonjen. Priznati mo-£ ram, da je bil tudi on meni všeč. Te-£ daj mi je razkazal hišo in v eni izmed 9 sob me je za trenutek zgrabil. Mislila Q sem, da se je hotel pošaliti. Toda bilo ® mi je všeč! Ker je bilo vreme zelo ugodno, sva s Stephc-nom sprejela Billovo povabilo za naslednji dan. Nekako ob enih zjutraj sva sc s te zabave vrnila v London. Naslednjega dne je Stcphen vozil v svojem avtomobilu neke prijatelje. Jaz pa sem prisedla k Rusu, o katerem zadnje čase toliko govore — kapetanu mornarice Jevgenlju Ivanovu. To jc bil Stcphcnov prijatelj In nas Je večkrat obiskal v našem stanovanju. Bilo je popoldne In naša pot Je vodila k bazenu. Tu se je Ivanov prvikrat srečal z britanskim vojnim ministrom Johnom Profumom. Ivanov ml je bil zelo všeč. Bil Je moški ln pol: kosmat po prsih, krepak ln okreten. Ko smd sklenili, da se bomo Igrali v vodi »konja«, sem se kar na lepem znašla na ramenih Johna Pro-fuma. Imenitno smo se zabavali. Jevgenlj, Jack ln BIH so tekmovali v plavanju. Po pravilu se ne bi smeli dotikati z nogami tal. Toda Jack Profumo je vse prevaril, z nogami si je tako vešče pomagal- da ni nihče opazil. Bil je prvi. 0 »Sovjetske proteste« je Profumo sme-0 je zavrnil: »To vas bo naučilo, da % boste zaupali britanski vladi.« % Tega dne se je začelo nenavadno tri-0 kotno razmerje med rdečelasim foto-0 modelom, sovjetskim kapitanom in 0 angleškim vojnim ministrom. TA ČUDOVITI VELIKI ČLOVEK Jack je bil tako vesel In živahen In ml jc bil zelo všeč. Nisem pa odšla z njim, temveč z Jcvgenijem. Ko smo se poslavljali, me je Jack prosil za telefonsko številko. Rekel je: »Kdaj bi vas lahko spet videl?« .»Vprašajte Stephena, on Ima mojo številko.« To Je bila pravzaprav naša telefonska številka, ker sem v tem času stanovala pri Stephenu. Ko sva se z Jcvgenijem vozila londonskim večerom nasproti, nisem več mislila na to, kar se Je zgodilo. Opazila sem, ,da ima v avtomobilu steklenico vodke, in ko sva se pripeljala do doma, jo Je vzel s seboj. Doma sva potem še pila In se pogovarjala o vsemogočem. Kazno je bilo, da Je poglavitna stvar za Jevgenlja samo njegova domovina. No, pustimo to, kajti prenehala sva z resnimi pogovori. Ta večer sem se vdala temu čudovitemu »medvedu«. Nekaj dni kasneje me Je poklical Jack. Vprašal me Je, ali bi hotela z njim na krajši Izlet. Privolila sem ln mu rekla, da ml Je ljubo, ker se je javil. Dogovorila sva se, da bo prišel k meni, ko Stephen ne bo doma. Prišel je ln sva se pogovarjala. NI se ml zdel lep, toda všeč ml je bila njegova uglajenost, bil Je pravi gentlemen. Takoj sva si bila zelo blizu. Kmalu sem mu morala reči: »Vsak hip se bo vrnil Stephen.« In kot zmerom kasneje, se je Jack, takoj ko sem omenila Stephenovo Ime, dvignil in dejal, da Je bolje, če gre. Nisem vedela, kdaj ga bom zopet videla. Kot sem kasneje spoznala, mu njegove dolžnosti niso dopuščale, da bi sc vnaprej dogovarjal za sestanke. Kljub temu nama je uspelo, da sva se sestala v Stephenovem stanovanju še enkrat pred tistim usodnim trenutkom, ko sva postala ljubimca... To je bil najin tretji sestanek. Nisem vedela, kaj se bo zgodilo. Kot običajno sva se pričela šaliti In pripovedovati to In ono, ko sva naenkrat oba brez besed znašla v objemu. Poljubil me je. Vračala sem mu poljube z vsem tistim vred, kar sem tedaj čutila do njega. 9 Tako se je pričelo. On je še nadalje ® p*