GrosuPlje (centrala) sP 908 KLASJE 2 ■—i 1995 • 1 352(497.4 Ivančna Bor iC« 1 19950010,8 Številka 8 letnik I oktober 1 995 61108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 61295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax: 777 777,777 573,778573 Iz Jernejeve malhe Proti koncu leta se občinska malha polni. Manj z novci, več pa s težavami, ki jih hočemo še v tem letu razrešili. Država je vzela pod drobnogled svoj proračun, prevetrila občinske proračune in, kot kaže, bo celo nekaj primaknila za izpolnitev programa, saj polnjenje proračuna zaostaja za načrtovanim. Naš proračun dobiva 30 % dohodnine naših občanov in druga sredstva, ki pripadajo občini, to pa ne zadošča za zagotovljeni, še manj pa za razširjen program. Nekdanji Agrostroj na Hudem sameva že nekaj let in čaka boljše čase. Govoric o bodočih kupcih in uporabnikih je bilo že veliko, videli smo že celo dolenjski Hollywood z Viha filmom. Povsem resno pa se za nakup zanima Autocommcrce v sodelovanju s tujo firmo, ki naj bi tukaj izvajal predelavo surove gume in plastičnega granulata. Inštitut za varovanje zdravja republike Slovenije je za to tehnologijo že pripravil strokovno študijo, ki je podlaga odgovornim za izdajo soglasja. Dejavnost naj bi potekala v obstoječih objektih, zaposlilo pa naj bi se preko 50 delavcev. Hitri pristanek ob nepoznavanju posledic lahko prinese več škode kot koristi, zato morata prevladati razum in pametna odločitev, da se že tako slaba ekološka situacija v naši občini ne bo še poslabšala. Veliko pozornost posvečamo urejanju prostora. Hitimo z razpisi za ureditev prostorsko-urbanističnih načrtov za področja Višnje Gore, Ivančne Gorice, Črnela in Polževega. Ostanejo nam še Šentvid, Dob in Temenica, kjer pa še ni urejena meja med občinama Litija in Ivančna Gorica. Pričakujemo, da bomo še letos tudi tu lahko pričeli z izdelavo prostorskih načrtov. Center Stične ob samostanu spreminja podobo. Po dodatnih idejah arhitekta in krajanov so predvidene spremembe, ki naj bi se po redni proceduri v naslednjem letu realizirale. Stična je naš ponos, zalo si ne smemo privoščiti, da bi v času jubilejev samostana in samostanskega reda ter ob morebitnem obisku papeža ne bilo vse tako kot mora biti. K temu bo morala prispevali tudi država, saj samostan že sedaj veliko daje za kraj. Stiski mesarski izdelki po recepluri samostanske tradicije so imeli ime na svojem področju. Kar neverjetno je, da se mesarija v Stični ukinja. Prepričani smo, da bo Mercalorja kol zadnjega upravljalca nasledil kdo drug, ki ho znal ludi to tržno blago bolje prodati. To lahko velja ludi kol povabilo, da se dobri mesarji javijo na razpis stiškega samostana. Agromelioracijska dela so v polnem teku. Potreb je več, kot jih lahko uresničimo, pa vendar je delež občim' optimalen glede na delež kmetov. V tem mesecu bo objavljen tudi razpis za kreditiranje gospodarskih poslopij po že znanih kriterijih. Gozdne ceste, ki so pod upravo gozdnih gospodarstev Novo mesto in Ljubljana, bodo vzdrževane. Sredstva so rezervirana, izvajalec izbran (Gozd Ljubljana). Pogodbe za izdelavo zazidalnega načrta in tehnične dokumentacije so podpisane. Realno je pričakovati, da bo ustrezna dokumentacija pripravljena v začetku prihodnjega leta, ko naj bi že stekla gradnja. Agilni gradbeni odbor želi. da se po lokacijskem dovoljenju prične pripravljati zemljišče za začetek gradnje. Sredstva iz republike za dograditev šolskih objektov so planirana v višini 50 % glede na občinska sredstva. Našim Romom namenja Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani precej pozornosti, ko išče nov prostor za premestitev naselja. Za stroške iskanja ustreznega prostora bo dala nekaj tudi država, natančneje Ministrstvo za okolje in prostor. Da se bomo laže poiskali na zemljevidu, je v pripravi turistična in pregledna karta občine Ivančna Gorica. Veliko imamo pokazali na tem malem prostoru. Mogoče je to prvi korak k ustrezni promociji naše občine v širši turistični ponudbi. Občinski svet je na moj predlog dal soglasje k imenovanju g. Jožeta Košaka za podžupana občine. Prepričan sem, da bo podžupan veliko prispeval k uspehu in napredku naše občine. Postopek za volitve v krajevnih skupnostih se je že začel. Pozivam vas, da ne stojite ob strani. Usoda krajevnih skupnosti je odvisna od delavnih krajanov, ne pa od polilikanlov, saj se uspeh meri le po delu, ne pa po besedah. župan Jernej VOLITVE M LEDU URESNIČIL JE SVOJ ŽIVLJENJSKI CILJ .. ? Menda je življenjski cilj vsakega (slovenskega) lovca, da ustreli medveda. Enega seveda! Obrščakovemu Frenku se je ta cilj prejšnji mesec uresničil, samo ... Vse se je dodobra zapletlo. Streljal je medveda, ustrelil je medvedko. Potem pa ga je napadel medved. Še enkrat je streljal, v samouoobrambi in ustrelil mladiča. Res je, bilo je že pošteno mračno, ko se je to dogajalo. Vsi pa mu to, kar je povedal, ne verjamejo. 5 tem pa je dosi;;cl se nekaj, kal j« za mnoge tudi življenjski cilj. Prišel je na prvo stran najbolj branega časopisa. Grozijo mu tudi z zaporom. "Preveč sem pošten," se je skoraj poke-sal Frenk. "Lahko bi naredil tako, da bi enega zakopal, pa bi bilo vse v redu." In ker ni tak, se stvari zapletajo. Za drugo številko nam bo, tako je obljubil, povedal kaj več, v Obrščakovi gostilni ali pa v zaporu. Andrej Agnič OPRAVIČILO Nekam dolgo ste čakali na to številko Klasja. Kot v.d. urednika seveda prevzemam odgovornost nase, čeprav ... Čeprav bi se lahko zgovoril na višjo silo. Vsakdo, tudi urednik časopisa, ima višjo silo, silo, ki je nad njim. Upam, da boste odslej Klasje dobivali redno, res ob koncu vsakega meseca. Pa še to. Za mnoge vaše prispevke je zmanjkalo prostora. Saj bo kmalu naslednja številka. Urednik Najbolj vroča tema te številke je odločitev, kaj se bo delalo v nekdanjem Agrostroju. ZAKAJ AFNE SERJETE? Mandat članom sveta krajevnih skupnosti je potekel že pred letom. Nova zakonodaja o lokalni samoupravi je volitve predvidela v začetku prihodnjega leta. Volitve in volilni postopek je v naši občini že stekel. V večini krajevnih skupnosti so že imeli zbore volilcev, tudi kandidate so že izbrali. Pa glej ga vraga, pride faks od volilne komisije iz Ljubljane: "Volilni postopki se ustavijo, zakon ni usklajen!" Zupan naše občine skliče razširjeni sestanek (občinska volilna komisija, predsedniki krajevnih skupnosti, predsedniki strank). Jure Kos, predsednik občinske volilne komisije, razloži nastali položaj (več lahko preberete v njegovem sestavku). Sklep ustavnega sodišča zaradi neusklajene (beri šlam-paste) zakonodaje prekinja vsa volilna opravila, dokler v zakonu ne bodo popravili nasprotujočih si členov. "Zakaj afne serjete in naš denar zapravljate? Povejte krivca," se očitno besen ne more obvladati predsednik KS Krka, Tone Hočevar. "Bi radi ukinili krajevne skupnosti? Že eno leto smo nelegitimni ..." na njemu značilen način doda Anton Čebular, predsednik KS Dob. Jernej Lampret: "Krivda je pri zakonodajalcu, ker že v predlogu ni uskladil zakona." Še nekaj rok se dvigne k besedi. Jure Kos: "Držati se moramo sklepa ustavnega sodišča. Zaključujem sestanek!" Ostaja pa dejstvo, da ima krivec za to zmešnjavo, ki bo naredila ogromno moralno (zaupanje v državo) in materialno (volitve niso poceni) škodo ime in priimek in seveda funkcijo. Kdo je minister, glavni in odgovorni za lokalno samoupravo? Ve se: magister Boštjan Kovačič. Bo kdo vložil interpelacijo? Andrej Agnič Uradne podrobnosti o volitvah preberite v Uradnem vestniku. ALI JE RES SAHARSKI PESEK ? Senzacija?! Rože (tudi te jesenske marjetice), solato, ostalo rastlinje in okolje nasploh je zasul neznani prah ... Ivančnani mu, odkar je IMP poskrbel za čistilne naprave, ne vemo izvora ... Je mar prineslo saharski pesek?! (Te zaprašene jesenske marjetice pa so lahko - predvsem ob dnevu mrtvih - simbol umiranja - na obroke!) LaMaS d.o.o. računalniški inženiring Ulica 25. maja 14 61295 Ivančna Gorica ZAHTEVAJTE DODATNE INFORMACIJE / PREDRAČUN vsak delovni dan po telefonu 0609 / 612-923 ter v papirnici PACKA, Livarska 1, Iv. Gorica NUDIMO : ugodne plačilne pogoje, širok spekter ponudbe ter brezplačno dostavo in instal RAČUNALNIŠKI SISTEMI računalniki v najrazličnejših konfiguracijah po vaših željah ali posameznih komponentah - Pentium 120, 100, 90 Mhz - 486 DX4 120, 100 Mhz, 486 DX2 80, 66 Mhz TISKALNIKI matrični, Ink Jet, laserski : EPSON, Hewlet Packard, Fujitsu, Nec, Star, svetujemo izdelamo dobavimo dostavimo instaliramo izobražujemo vzdržujemo servisiramo PROGRAMSKA OPREMA - posamezni programi storitvene dejavnost glavna knjiga s/in s obračun O.D., kadrov materialno knjigovod - integralni informa računovodstvo in pro - standardna komerci WINDOWS 95, WORD for za trgovine, proizvodne i (trgovinsko poslovanje aldakonti, osnovna sreds ska evidenca, fakturiran stvo, ...) cijski sistemi za financ izvodnjo za podjetja in alna programska oprema WINDOWS, EXCEL, ... in ) , tva, je e, obrt 119950010,8 STRAN KMETIJSKI ODBOR V OBČINI USPEŠNO ZAČEL Z DELOM V občini Ivančna Gorica poleg ostalih treh s statutom določenih odborov deluje tudi Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Vodi ga dr. Miha Skubic, vet. med., in se je do sedaj sestal trikrat.V glavnem so odborniki obravnavali problematiko kmetijstva, izpostavili pa so tudi problematiko urejanja gozdnih cest. Trenutno je glavna naloga odbora, kako čimprej učinkovito in načrtno razdeliti proračunski denar, namenjen kmetijstvu, ki gaje 17,8 mio SIT. Razpisali in že razdelili smo enkratno pomoč za dijake in študente kmetijskih šol (pomoč bo dobilo 8 dijakov). Razpis za sofinanciranje agromelioracijskih del in malih hidromelioracij (čiščenje vodnih jarkov) je bil že tudi objavljen v Uradnem vestniku našega časopisa. Razpis je zaključen, dela že potekajo. Prijavilo se je veliko interesentov, strojne ure pa se financirajo v razmerju 70:30 (občina : kmet). S čiščenjem vodnih jarkov še nismo pričeli, treba je pridobiti še nekatera soglasja, vlog pa je tudi za ta dela precej. Ko bo zaključena prodaja kakovostnih semen ozimnih žit in ko bodo na voljo dokončna sredstva za ta namen, bo korist-nikom razdeljen regres za cca 50 ton kakovostnih semen (koruza, ječmen, pšenica). Prijavljen je predlog Pravilnika o kreditiranju zasebnega kmetijstva v občini Ivančna Gorica, katerega dajemo Občinskemu svetu v potrditev. Zupan pa bo na podlagi Pravilnika razpisal pogoje za dodelitev posojil za razvoj kmetijstva. Žal je sredstev bolj malo, razmišljamo, kako bi jih oplemenitili... Naloge kmetijske svetovalne službe, ki so delno financirane iz občinskega proračuna, tudi redno tečejo (prerivanja, tečaji, vzorci zemlje in krme, testiranje škropilnic, molznih strojev, ekskurzije itd...) Kljub skromnim proračunskim sredstvom občine in velikim potrebam na vseh področjih delovanja moramo biti zadovoljni s sredstvi, namenjenimi za kmetijstvo, za katera trdimo, da so še kako upravičena. To dokazujejo tudi številne vloge, ki dežujejo na Županstvo ali na Kmetijsko svetovalno službo, enota Ivančna Gorica. Tudi to delo je lahko vzpodbuda za marsikaterega kmetijskega proizvajalca, ki čuti, da za njegovim težkim delom stoji novonastala občina, ki se šele razvija. Upam, da nam je to tudi po tej poti vsaj malo uspelo. Milena Vrhovec, ing. agr. LICKANJE JE BILO VČASIH VESELICA Ko še ni bilo radia , televizije, ko še ni bilo kombajnov za spravilo koruze, je bilo lickanje vaški praznik, veselica. Zbrali so se vsi vaščani. Danes zvečer pri meni, jutri pri tebi, pojutrišnjem ... Ni smelo manjkati harmonikarja in plesa, pa družabnih iger, prazničnih jedi in pijače. Pa danes? Večina to dela že s stroji, ljudje pa ob večerih "buljimo" v televizor in smo sami z njim, navidezno družabni ž vsiljenimi junaki, ki pa se razblinijo, ko je filma konec. Le redki so še, ki imajo lickanje za domači praznik. Običajno pa je tako. da kjer tega ne naredijo stroji, je pač lickanje nujno zlo, ki ga jc treba postoriti. Le zakaj ne bi obnovili tudi tega starega, lepega običaja? Morda bi se med seboj bolje spoznali, pa tudi kak meščan bi "zašel" na lickanje . Sliko smo posneli pri Primčevih na Velikih Kompoljah. PRIDELOVANJE SEMENSKEGA KROMPIRJA Kmetijska zadruga Stična je bila pred leti med večjimi pridelovalci semenskega krompirja v Sloveniji, saj je bil leta 1989 v naši zadrugi posajen še na 51 ha površine. Od leta 1990 pa do danes imamo posajenega na cca 12 ha na leto. V tem času se je v Sloveniji masovno pojavila bolezen, imenovana prstanasta (obročkasta) nekroza gomoljev, ki jo povzroča različek virusa Yn (Yntn), uspešno pa ga prenaša več vrst listnih uši. Ob pojavu te virusne bolezni upravičeno govorimo o pravi epidemiji, ki je onemogočila pridelovanje semenskega krompirja. S trga je izginilo doma pridelano osnovno seme (elita), pridelava komercialnega semenskega krompirja pa se je v Sloveniji skrčila na eea 100 ha na leto. V tem obsegu pa se je pridelava ohranila predvsem po zaslugi sorte sante, ki je bila edina odporna proti virusu Yntn. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je prstanasta nekroza gomoljev najhujša bolezen, ki je v zadnjih 100 letih prizadela krompir v Sloveniji in onemogočila pridelovanje sorte igor, ki je bila med najbolj razširjenimi sortami. Za nadaljno pridelavo krompirja v Sloveniji je potrebno vzgojiti sorte, ki so odporne na virus Yntn, ker jc to edina možnost, da obvladamo epidemijo. Testiranje velikega števila evropskih in deloma tudi severnoameriških kultivar-jev je pokazalo, da je med njimi tudi nekaj takih, ki imajo visoko stopnjo odpornosti ali so celo povsem odporne na okužbo z virusom Yntn, in te odporne sorte, ki so sprejemljive za slovenske potrošnike, je treba pospešeno uvajati. Če pogledamo pridelovanje semenskega krompirja v Sloveniji v zadnjih dveh letih, je bil leto 1994 od 140 ha priznanih le 80 ha. Letos pa so rezultati boljši, saj so le 3 ha od cca 100 ha izločeni. Tudi v naši zadrugi so rezultati semenarjenja boljši, saj smo pridelali semensko kategorijo original pri sorti sante in manjšo količino pri sorti romano in agria, kar je zelo vzpodbudno. Mogoče se bodo v naslednjem letu povečale površine, posajene s semenskim krompirjem, kar bo posletlica letošnjih rezultatov, in mogoče tudi zaradi cene in trženja mcrkantilncga krompirja. Več pozornosti moramo posvetiti pridelovanju semenskega krompirja v zaprtem področju, ker so listne uši prenašalci tudi drugih bolezni. Sedaj je še čas za dogovor z lastniki bližnjih zemljišč, kjer želite pridelovati semenski krompir. ,. V "M M KZ Stična Mojca Travnik, ing. agr. PREDSTAVLJA SE ZAVOD ZA GOZDOVE OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO Čas jc, da sc predstavimo tudi gozdarji iz območne enote javne gozdarske službe Novo mesto, kamor organizacijsko spadajo tudi gozdovi v delu občine Ivančna Gorica, konkretno gozdnogospodarska enota Krka. Ta zajema gozdove v desetih katastrskih občinah. Kot ste verjetno že opazili, je pisarna zavoda v Zagradcu, Fužina 13, za dva revirja, na katera je enota razdeljena: za revir Krko (pretežno levi breg) z rcvirnim gozdarjem Jožctom Primcem, in revir Ambrus, z revirnim gozdarjem Andrejem Mirtičem. Delo zavoda je javno, dejavnost pa narekujejo Zakon o gozdovih in še vrsta drugih zakonov in predpisov, ki zadevajo gospodarjenje in ravnanje v okolju in prostoru. V pripravi ali pred izidom jc še vrsta podzakonskih aktov. Zakon o gozdovih sloni na aktivnem sodelovanju strokovnega usmerjevalca razvoja gozdov (javna gozdarska služba) in lastnika gozda. Naloga zavoda je tudi, da skrbi za izobraževanje in prosvetljcvanjc lastnikov gozdov ter za ozaveščanje javnosti o pomenu gozdov. Lastnik gozda mora gospodariti v skladu s predpisi z načrti gospodarjenja in akti, izdanimi po zakonu o gozdovih. Obvezno je načrtovanje v vseh gozdovih, hkrati pa je obvezna tudi izvedba potrebnih gojitvenih in varstvenih del. Naše delo je pestro, zanimivih podatkov za lastnike gozdov je veliko. Namen tega pisanja jc le okvirna predstavitev. O cestah, o delnem sofinanciranju varstvenih in gojitvenih del, o varstveni problematiki (pojavnost lubadarja), o konkretnih akcijah izobraževanja lastnikov in še o čem bomo spregovorili ob drugi priliki. Morda bi povedali le še, kaj nameravamo za lastnike organizirati še v letošnjem letu: zbor lastnikov gozdov in eno predstavitev gojitvenega načrta (za načrtovalno enoto oddelka). V teku je tudi poskusna predstavitev gospodarjenja z gozdovi za skupino lastnikov na področju Žužemberka in Brezove Rebri. Oglasite sc v naši pisarni v Zagradcu, kjer se bomo pogovorili o vseh problemih in dilemah, ki zadevajo gospodarjenje z vašim gozdom. M-KZ STIČNA vam v svojih železninskih trgovinah poleg drugega materiala nudi kompletno oskrbo z repromaterialom za kmetijstvo po ugodnih cenah. V skladišču semenskega krompirja v Ivančni Gorici vam še naprej po ugodnih cenah nudimo krmna žita (koruza, soja, ječmen). Za količine nad 10 ton nudimo še dodaten popust! V samopostrežnih trgovinah v Zagradcu, na Muljavi, v Ivančni Gorici in Radohovi vasi vam nudimo popust pri nakupih z našo kartico. Deset najboljših kupcev v naših trgovinah bomo za novo leto še posebej nagradili. NAŠ STALNI KUPEC -VAŠA PREDNOST Nudimo vam tudi gostinske usluge v Bifeju Zagradec in dobre tople malice v Zadruženem hramu. Se priporočamo! M-KZ Stična KISANJE ZELJA 1 Zelje in repo najbolje ohranimo s kisanjem, pri čemer se še izboljša hranilna in zdravilna vrednost obeh poljščin. Že v starem Rimu so vlagali v kis cele nasoljene glave zelja, tudi stari Slovani so zelje kisali: glave so zribali, osolili in obtežili. Zeljnate glave morajo biti dobro dozorele. Optimalni pogoji so v suhem in toplem vremenu, nekje med 15 in 16 stopinj C, v mesecu septembru. V primeru hladnega vremena lahko kisanje traja tudi nekaj mesecev. Izkoristek pri kisanju zelja je 50 -60 %, odvisno tudi od sorte oz. hibri-da. Za kisanje zelja uporabljamo lesene ali plastične posode, za večje količine pa betonske silose. Naribano zelje nalagamo v dobro oprane in s toplo vodo oplaknjene posode. Na 100 kg zelja potrosimo 1,7 do 2,0 kg soli. V toplem vremenu moramo soliti močneje kot v hladnejšem. Sol čimbolj enakomerno pomešamo z zeljem, nato dobro potlačimo in obtežimo z do 20 % teže naribanega zelja. Zelje mora biti prekrito z vodo, ker so za kisanje potrebne anaerobne razmere (brez kisika). V prvih dneh po ribanju se razvijejo bakterije, ki najprej porabijo preostali kisik. Po nekaj dneh se začno razvijati mlečnokislinske bakterije, ki sladkor in druge snovi pretvarjajo v mlečno kislino. Če v svežem zelju primanjkuje mikroelementov, vitaminov in aminokislin (posledica slabo založenih tal), se pojavijo motnje pri kisanju, saj se mlečnokislinske bakterije ne morejo pravilno razvijati. Ob pravilnem poteku mlečnok-islinskega vrenja - kisanja zelja - je kislo zelje iz sort: ljubljansko, varaždinsko in emona rumenkasto, tisto iz sorte kranjsko okroglo in hib-ridov pa je popolnoma belo. Zelje, ki je pobrano v hudi suši (tako zelje vsebuje premalo mangana in vitamina C), bo ob kisanju spremenilo barvo. Tudi če ne solimo pravilno, se zelje obarva rožnato - to opazimo po dveh dneh. Enako se zgodi tudi pri kisanju zgodnjih hibridov in po preobilnem gnojenju s hlevskim gnojem ali če so glave preveč dozorele. Na hitrost kisanja vpliva temperatura. Optimalna temperatura za kisanje je 15 - 21 stopinj C; pri višjih temperaturah se skisa hitreje. Če so temperature ob kisanju previsoke in smo premalo solili, se zelje zmehča in postane sivkasto. Zato ga je pri temperaturi nad 20 stopinj C priporočljivo hladiti. Kislo zelje je boljše kakovosti, če mu primešamo do 10 % ohrovta; na Nizozemskem to priporočajo za zboljšanje okusa in barve. Po končani fermentaciji je treba kislo zelje prestaviti v hladnejši prostor s temperaturo 8 - 10 stopinj C, da se bolje ohrani. Umijemo ga po 15 do 20 dneh. Paziti moramo, da preprečimo dostop zraku; to lahko naredimo tako, da ga pokrijemo z debelejšo polietilensko folijo, na katero nalijemo vodo. Pri tem moramo biti pozorni, da se folija dobro prilega zelju tudi ob robovih, da ne pride do oksidacije. Če zelja nimamo tako shranjenega, ga moramo ob vsakem odvzemu očistiti. V hladilniku kislo zelje lahko hranimo do 10 dni, vendar se sčasoma izgublja vitamin C, zato ga je bolje porabiti takoj, ko smo ga vzeli iz kadi. Podobno kot zelje lahko kisamo tudi repo. Dobro jo operemo in olupimo. Če so jo napadli škodljivci, ki so vanjo vrtali rove, lahko ob kisanju del rezine porjavi. V kisli repi, ki ji je med rastjo primanjkovalo bora, se pojavijo temne pege. Solimo jo podobno kot zelje, dodamo 2 % soli. Repo moramo obteževati postopoma, sicer se ne kisa pravilno. Če jo naenkrat preveč obtežimo, izgubimo preveč vode. (nadaljevanje v naslednji številki) Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predsednik, Jurij Gorišek, Jernej Lampret, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, v.d. glavnega in odgovornega urednika, Franc Grlica, Maja Ficko, Marjeta Glavan, Petra Bahorič, Simon Bregar (šport). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, da jc glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. Točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri sc plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. STRAN ODLOČITEV ZA TREZNE GLAVE Ali bo v prostorih nekdanjega Agrostroja stekla nova proizvodnja? Zgodovino Agrostroja Ivančani dobro poznajo. Zidovi nekdanje tovarne že leta samevajo. Sedaj pa je lastnica, SKIt Banka, našla kupca. Ljubljanski Avtocommeree in nemški VVOCO sta poslopje pripravljena kupiti in investirati (50:50) sredstva v proizvodnjo gumijastih sklopov za evropsko avtomobilsko industrijo. V glavnem za Mercedes- Benz, pa tudi za druge in ne nazadnje tudi za domači Revoz. Do tu je vse zelo lepo. Nova industrija, nova delovna mesta. Pa se je zataknilo. Prodor nove miselnosti in nova spoznanja o škodljivosti nekaterih tehnologij v industriji, so vzbudila nezaupanje v vsako industrijsko proizvodnjo. V Ivančni Gorici so slabe izkušnje z Livarno IMP in z veliko farmo prašičev Stična povzročile tako nezaupanje, ki morda za načrtovano proizvodnjo ni niti upravičeno. No, po prvih pogovorih s potencialnimi novimi lastniki je, ravno v strahu pred novim onesnaževalcem, ivanški /upaii naročil pri Zavodu za zdravstvo študijo O predlagani proizvodnji. Ta je dokaj široka. Ugotavlja sicer, da je proizvodnja primerna, da pa je lahko tudi nevarna za zdravje delavcev, če se izvajalci ne držijo vseh varnostnih predpisov. Prav na podlagi te študije je Zelena alternativa odklonila tako proizvodnjo in tako prepričala tudi krajane Ivančne Godce. Poudariti pa je treba, da brez obrazložitve potencialnih proizvajalcev. Predstavniki SKB Banke, Avtocommerca in Woca so razgrnili svoje načrte in argumente najprej na odboru za gospodarstvo občinskega sveta, potem pa še na občinskem svetu. Če pride do sporazuma, bi novi lastniki v letu 1996 investirali v stavbo in stroje 6,5 milijona DEM in zaposlil 40 delavcav, v letu 1997 pa še 1 milijon DEM in še dodatnih 37. Do leta 2.000 pa naj bi bilo v novi tovarni zaposlenih 200 delavcev, kar pa je tudi maksimalno število v proizvodnji v Ivančni Gorici. Strah ima včasih velike oči Kar zadeva tehnologijo, zagotavljajo, da je čista. To so utemeljevali z raznimi tehničnimi podatki in podkrepili z dejstvom, da osrednja tovarna VVOCO stoji v Nemčiji sredi zdrav-iliško-turističnega kraja. Tistim, ki v tega ne verjamejo -predstavnikom Zelene alternative in domačinom - so ponudili prevoz za ogled tovarne TOM na Mirni in Gume v Grosupljem, ki imata podobno proizvodnjo. Če pa bo potrebno, jim bodo zagotovili tudi ogled osrednje tovarne VVOCO v Nemčiji. Na sestanku so dejali: Župan: "Zainteresirani smo za novo industrijo, vendar ne za vsako tehnologijo." Podžupan: "S polno odgovornostjo, ker poznam tovarno, lahko zagotovim, da je to primerna tehnologija. V teh tovarnah se dela v belih haljah." Hegler: "Podpiramo razvoj občine, vendar s čisto tehnologijo. Doslej imamo le slabe izkušnje." Bončina: "Ljudje so se odločili. Rekli so ne." Na seji sveta se je razprava ponovila. Za svetnike so bila očitno odločilna nova delovna mesta. Sprejeli pa so tudi predlog predstavnika KS Ivančna Gorica, g. Raj ha: "Ljudje zaradi slabih izkušenj niso za to. Sklicali bomo ponoven sestanek krajanov in pridejo naj tudi predstavniki nove proizvodnje in ljudem povedo dejstva." Ljudje so do nove proizvodnje zelo nezaupljivi, posebno, ker diši po gumi. Če že v zagotovila ne verjamejo, naj bi občina sklenila z novim proizvajalcem pogodbo, v kateri naj bi bilo natančno določeno, kakšno onesnaževanje je še dopustno. Ob prekoračitvi pa naj bi proizvodnjo ustavili. Najbrž bi v takem primeru kupci dobro premislili, preden bi vložili milijone mark. Je pa še eno dejstvo, ki ga ne kaže prezreti. Potencialni kupci prav gotovo ne bodo čakali v nedogled na našo odločitev. Oni so z zahoda in za njih je čas denar. Andrej Agnič MESARJI ZAPUŠČAJO Ali že veste,... STIČNO Z Novim letom Mercator -mesoizdelki Školja Loka - DE Predelava Stična, ukinjajo proizvodnjo v Stični in se selijo s stroji in delavci v Ljubljano. Kot nam je povedali Valentin Verčič, vodja obrata v Stični, je pogalvitni razlog selitve celotne proizvodnje, na eni strani previsoka najemnina, ki jo zahteva stiski samostan za dosedanje proizvodne prostore, na drugi strani pa reorganizacija Mercatorja - Mesnine, ki ima v Ljubljani dovolj neizkoriščenih prostorov. Z denacionalizacijo je dobil stiski samostan vrnjenih tudi cca 2.000 m2 prostorov, ki jih je doslej uporabljala Predelava. Zanje pa odslej zahteva 11.500 DEM najmenine mesečno. "To pa je za našo rentabilnost vsekakor preveč," je povedal vodja obrata. "Še posebej, ker jih uporabljamo le polovico." Razporeditev prostorov in spomeniška zaščita objekta jim ne dovoljuje preureditve in izkoriščanja le tistega dela, ki ga potrebujejo. Možnosti, da bi se s samostanom dogovorili kako drugače, je zelo malo. Tako bo 19 mesarjev, z njimi pa znana stiska klobasa in salama odromala v Ljubljano. Škoda! Kakšne načrte pa ima s prostori stiski samostan, ni znano. Za tako visoko najemnino, jih bo najbrže težko oddati. Nekaj podobnega v bližnji prihodnosti verjetno čaka tudi skadišče oziroma zorilnico sira. Tudi njihove prostore je dobil samostan vrnjene. A.A. da je največja tekoča voda v občini Ivančna Gorica reka Krka. Ta tudi izvira na našem ozemlju. Zaradi goste poseljenosti v njenem zgornjem porečju, je voda na žalost že nekoliko onesnažena. Kljub temu reka ponuja velike možnosti za razvoj turizma. Leopold Sever MUHA NAJELA SLONA Iz zanesljivih, vendar neuradnih virov smo izvedeli, daje ivanški IMP vzel v najem črnomaljski BELT. Seveda BELT ni več tisto, kar je bil včasih. Vseeno pa, če malo pretiravamo, je podobno, kot da bi muha najela slona. Črnomaljski BELT je bil, kot vemo, kar nekajkrat večji, še posebej po številu zaposlenih, kot pa IMP. Prav tako neuradno smo slišali, da del proizvodje v Črnomlju že teče pot taktirko in za IMP. Tudi to se govori, da bo morda IMP kupil črnomaljsko tovarno. Več in podrobneje bomo o tem napisali v prihodnji številki. PRVI KORAKI K f ČISTEJŠEMU OKOLJU V soboto, 16. septembra, so v tovarni IMP - Livar priredili dan Livarja. To je bil dan odprtih vrat za vse, ki so si želeli ogledati notranjost tovarne in prisostvovati simbolični otvoritvi čistilne naprave kupolnih peči. Poleg krajanov Ivančne Gorice so se slovesnosti udeležili tudi župan občine Jernej Lampret, tajnik občine Vinko Blatnik, predsednik KS Ivančna Gorica Franjo Rajh, predsednik Zelene alternative, Odbora Ivančna Gorica Franc Hegler in ostali predstavniki Zelene alternative. Čistilno napravo so v podjetju IMP Livar vgradili že maja letos, vse do 16. septembra pitje potekal poskusni zagon. V tem času so tudi odpravili vse pomanjkljivosti, tako da danes ta naprava, po besedah direktorja mag. Izidorja Derganca deluje stoodstotno zanesljivo. S tem so tudi narejeni prvi koraki k čistejšemu okolju. O tem, kako čistilna naprava deluje, smo že pisali v Klasju števillca^jJS^ KNJIŽNICA GROSUPLJB zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje p.o. taborska 3, 61290 grosuplje UREDIMO VAM KUPOPRODAJO VASE NEPREMIČNINE - CENITEV NEPREMIČNINE - SKLENITEV KUPOPRODAJNE POGODBE - UREDITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI - ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS V. PROJEKTIRAMO STANOVANJSKE, POSLOVNE IN GOSPODARSKE PROSTORE TEL*: 061/762-246, 061/763-078 J Adamičeva 15 STRAN NOVEGA GRBA SE NIMAMO, IMAMO PA PODŽUPANA V zadnjem, dobrem mesecu dni je imel ivanški občinski svet dve seji. V spominu večine svetnikov pa bosta ostali le po dveh ali treh točkah dnevnega reda. Prva prav gotovo po imenovanju podžupana. Župan Jernej Lampret je predlagal za podžupana Jožeta Košaka, direktorja Gume iz Grosupljega. Sicer pa je doma iz Radohove vasi in je bil na minulih volitvah kandidat za župana. V nekdanji občini Grosuplje je bil tudi predsednik Sklada stavbnih zemljišč. In prav v zvezi s to njegovo funkcijo se je pri imenovanju zataknilo. Višnje-gorski svetnik Franc Godeša mu je očital, da je prav zadnje dni stare občine in potem, ko ni bil izvoljen za ivanškega župana, podaril Grosupeljčanom težke milijone in tako popolnoma izpraznil blagajno Sklada v njihovo korist in v škodo delitvene bilance. Kaj je botrovalo tako osebnemu in ostremu napadu na predlaganega kandidata, vedo najbrž le strankarski oziroma lokalni veljaki. Zgodilo pa se je to prvič v ivanškem občinskem svetu, in to brez možnosti, da bi se napadeni branil. Morda ravno zaradi tega zadnjega in zaradi navedenih "dokazov", ki so samo dopuščali možnost Košakove naklonjenosti Grosupeljčanom oziroma maščevanja Ivančanom, so svetniki z dvanajstimi glasovi ZA in sedmimi PROTI izvolili Košaka za podžupana. Sicer pa se bo kaj kmalu izkazalo, ali so bile obtožbe utemeljene ali ne. Če prej ne, pa ob delitveni bilanci, ki je že tik pred vrati. Na seji, ki je bila zopet pretirano dolga, so razpravljali in sklepali še o nekaterih, za občino pomembnih stvareh. VVRTCIH PREMALO PROSTORA Dejstvo je, da se v občini Ivančna Gorica tako vrtci kot šole soočajo s prostorsko stisko, marsikje pa še z dotrajanimi in neprimernimi prostori. Znano je, da v ivanški občini letos v vrtce niso mogli sprejeti kar precejšnjega števila prijavljenih otrok. Do konca leta naj bi po sklepu svetnikov ugotovili možnosti za gradnjo novih objektov oziroma prizidkov. Sredstva, vsaj za nakup zemljišč, naj bi zagotovili v proračun občine že v prihodnjem letu. Proučili naj bi tudi prostorske in finančne možnosti osamosvojitve otroškega varstva. Sedaj so namreč otroški vrtci še vedno pod okriljem VVZ KEKEC Grosuplje. ZELENA LUČ ZA ŠOLO V VIŠNJI GORI Svetniki so soglasno sprejeli idejni projekt za osnovno šolo v Višnji Gori in tako dali zeleno luč za nadaljnje dejavnosti. Kar precej časa so porabili za razpravo o uresničevanju programa investicij v šolstvo, ki je bil sprejet že v prejšnji občini. Rešil naj bi predvsem prostorsko stisko in marsikje že nemogoče razmere osnovne šole Stična in njenih podružnic. Gre za izgradnjo nove osnovne šole v Stični in nove devetletne šole v dolini Krke (ali bo ta v Zagradcu, na Krki ali na Muljavi, bodo odločali prizadeti občani). Vsekakor pa naj bi nižji razredi ostali tam, kjer so sedaj. Seveda v obnovljenih prostorih. Vse te dejavnosti morajo v občinskih službah steči takoj. Sprejeli so še nekatere dodatne naloge občinskega sveta in služb županstva do konca leta. Tako naj bi sprejeli zazidalni načrt za obrtno cono v Šentvidu. Za celotno občino pa naj bi ugotovili možna zazidalna področja. Sejo so začeli ob 17. uri in jo zaključili ob 23.30!! ZA 200 NOVIH DELOVNIH MEST IN PROTI NJIM (Za uvod: tudi zadnja, 11. seja, ni bila nič krajša.) Kar nekaj točk dnevnega reda je bilo na tej seji zanimivih, tudi za vse občane. Naj izpostavimo najprej tisto, v kateri so govorili o novi dejavnosti v opuščeni zgradbi nekdanjega Agrostroja. V njej naj bi Avtocommerce in nemški Woco predelovala surovo gumo v izdelke za evropsko avtomobilsko industrijo (ne pnevmatike). Do leta 2.000 naj bi zaposlili 200 delavcev. Zaradi vprašljivo čiste tehnologije pa temu nasprotujejo domačini in Zelena alternativa. No, pa o tem podrobno v posebnem prispevku. Povemo naj le, da so svetniki po razlagi predstavnikov bodočih proizvajalcev in po burni razpravi sprejeli novo proizvodnjo. Seveda z določenimi zahtevami po garanciji, da bo onesnaževanje v mejah dovoljenega in da o tem prepričajo tudi prebivalce. Kdo ve, kaj je to miljnik ? Druga atraktivna točka dnevnega reda je bila poročilo komisije, ki je po javnem natečaju izbirala predloge za občinski grb in zastavo. Noben predlog, tudi po mnenju strokovnjakov za to področje, ne ustreza docela. Najbliže strokovnim zahtevam je bil samo eden, pa še ta ... Zastava sploh ni sprejemljiva, ker je podobna državni, in to bolgarski. V grbu pa naj bi bil miljnik. (Danes poznamo ob cestah kilometrske oznake, Rimljani pa so kamne postavljali na razdaljo ene milje. Na njih so bila izklesana različna sporočila, posebej o vladarju, ki jih je dal postaviti). Prav o tem simbolu se je razvila žolčna razprava. Vsakdo od razpravl-jalcev je predlagal značilnost svojega kraja: knjigo, Jurčiča, polža, samostanski grb, šentviški pevski tabor ... nekdo je predlagal celo -prašička. Na koncu je prevladalo mnenje, da se nadaljuje z iskanjem ideje, da pa bi bil miljnik kar primeren. Le strokovno bi ga bilo treba dodelati, čeprav bi to veljajo nekaj 100 DEM. Ob vsej razpravi pa se je izkazalo, vsaj po mnenju nekaterih, da nobenemu, tudi avtorju predloga ,ni jasno, kakšen je v resnici miljnik. Risba v predlogu je menda bolj podobna kužnemu znamenju, ki stoji na križišču v Ivančni Gorici, kot pa pravemu miljniku iz našega kraja, ki ga hranijo v ljubljanskem muzeju. Za naslednjo številko bomo poizkušali dobiti fotografijo pravega miljnika, da ne bo več dvomov. Sicer pa, kdo bi se spomnil teh kamnov, saj so jih postavljali in uporabljali pred skoraj 2.000 leti. Že na začetku seje je občinski svet razrešil v.d. sekretarja sveta Franca Urbančiča in se mu s priložnostnim darilom zahvalil za pionirsko delo pri zagotavljanju pravne podlage za ustanovitev nove občine. Na njegovo mesto so soglasno imenovali Vesno Orehek, ki bo na županstvu skrbela tudi za ostale upravno-pravne zadeve. Omenimo naj le še tri sklepe: Po poročilu o delu nekdanjega Sklada skupnih zemljišč, ki gaje predstavil njegov nekdanji predsednik Jože Košak, so sklenili, naj to poročilo najprej obravnava nadzorni odbor občine. Naslednji sklep zadeva starše, ki imajo otroke v vrtcih. Njihov prispevek se bo zvišal za 7,5 %. Potrdili so tudi predlog Odbora za kmetijstvo, da se razpišejo krediti za kmetijstvo v višini 3,4 milijone SIT. Andrej Agnič KDO JE ODGOVOREN? Kdo naj nosi odgovornost za začasno ustavitev izvajanja volitev v krajevnih skupnostih Občine Ivančna Gorica? To vprašanje je bilo zastavljeno na strokovnem posvetu predsednikov svetov KS in krajevnih volilnih komisij. Seveda je tako vprašanje logična posledica vloženega truda pri organizaciji lokalnih volitev. Ker pa bodo lokalne volitve financirane iz občinskega proračuna, je odgovor aktualen tudi za davkoplačevalce - občane. Da bi zadostili postavljenim vprašanjem, bi bilo najpreprosteje določiti dežurnega krivca. Kljub temu pa je glede na obstoječo zakonsko ureditev volitev v krajevne skupnosti kakršnakoli subjektivna odgovornost vprašljiva. Na tak zaključek napotuje sklep Ustavnega sodišča RS, ki je do končne odločitve zadržal izvrševanje 109. člena zakona o lokalnih volitvah. To pa pomeni, da volitve nimajo več pravne podlage v Zakonu o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV) in bi nadaljevanje pomenilo kršitev tega zakona, oziroma, kakor ugotavlja v obrazložitvi sklepa ustavno sodišče, bi bile lahko volitve celo do konca izvedene, tisti pa, ki z rezultati volitev ne bi bili zadovoljni, bi lahko njihovo veljavnost izpodbijali in z zahtevkom uspeli. Zato je v tem trenutku, tako zaradi tega, ker ni pravne podlage, kakor tudi zaradi rabe proračunskih sredstev, smotrno vsa nadaljnja volilna opravila ustaviti do dokončne odločitve ustavnega sodišča in jih nadaljevati šele, ko bo ZLV usklajen. Uskladitev ZLV pa bo lahko imela za posledico spremembo statutov KS in bo potrebno vsa volilna opravila začeti znova. Časa pa seveda ni več veliko na razpolago, saj ZLV določa, da se prve volitve v KS opravijo v enem letu po veljavnosti statuta občine Ivančna Gorica (do 12.04.1996). Predsednik volilne komisije Občine Ivančna Gorica Jure Kos Ivančna Gorica, 6.11.1995 Ne onesnažujte s plakati svojega kraja! Oglas v Klasju je cenejši in učinkovitejši! POMISLEKI H KANDIDATU Za podžupana ivanške občine je bil na predlog župana Jerneja Lampreta, kljub pomislekom in resnim obtožbam enega od svetnikov, izbran direktor podjetja GUMA Grosuplje, JOŽE KOŠAK, rojen 13.3.1944, stanujoč v Radohovi vasi 14, Šentvid pri Stični. Na obtožbe odgovarja v naslednjem prispevku. sklad ravnal kot dober gospodar in jo vnovčil po višji ceni, izkupiček pa se bo delil po dogovorjenem ključu. Nekaj podobnega bi odgovoril za kredit, ki ga je po sklepu takratnega Izvršnega sveta Sklad odobril Občinskemu proračunu za dobo 6 mesecev in po normalni obrestni meri. Sredstva na žiro računu Sklada ali žiro računu Občinskega proračuna se delijo, zato ni pomembno, kje so, lahko pa se tudi vrnejo Skladu in nato delijo po dogovorjenem ključu. Sicer pa je bilo tudi nekaj zemljišča podarjenega za novo šolo v Višnji Gori, tudi v zadnjih dneh, s tem pa g. svetnik "niso seznanjeni". Nič več ne želim polemizirati za nazaj in izgubljati časa, želim čimprej pomagati, da bi se v ivanški občini našle parcele se komunalno opremile in nato odprodale obrtnikom, podjetnikom in vsem, ki želijo živeti, delati in ustvarjati v naši občini. Eno leto smo že zamudili in prošnje za nove lokacije se kopičijo v upravnih prostorih. Sicer pa naj bi bila moja pozornost po predhodnem dogovoru s g. županom usmerjena na področje gospodarstva, kjer imam tudi največ izkušenj in usposobljenosti. Jože Košak Posamezniki želimo biti pomembni in zanimivi, če lahko o nekom sprožimo polemiko, kije za poznavalca normalna, neukemu, nepoznavalcu in njegovim somišljenikom pa taka zadeva vzbudi zanimanje in pozornost. Ena od glavnih dejavnosti Sklada stavbnih zemljišč je nakup, urejanje in prodaja stavbnih zemljišč. Prodaja je potekala tudi v mesecu decembru 1994. leta, ko mi svetnik očita nakup parcele v naselju Dvori v Grosupljem, kjer je predvidena izgradnja šolskih in rekreacijskih prostorov, po ceni, ki je veljala za tržno in normalno. Enako ceno za kvadratni meter smo pred tem plačali tudi pri Kovinastorju, jo komunalno uredili in jo prodali po izklicni ceni, kije bila skoraj še enkrat večja. Tudi to bo moral investitor plačati, ko bo komunalno urejena, po mnogi višji ceni. Upam, da bo takrat FIZIOTERAPIJA Koščak • Blanka Koščak s.p. Dedni dol 33 61290 Višnja gora Mobitel 0609 612 793 OBVEŠČAM VSE OBČANE OBČINE IVANČNA GORICA, DA LAHKO OPRAVIJO FIZIOTERAPIJO NA NAPOTNICO TUDI V VIŠNJI GORI. Blanka Koščak, višja fizioterapevtka v._/ DOLG ASFALTNI SKOK Prav gotovo nihče ni pričakoval, da bomo v letošnjem letu, v letu, ko se je nova občina šele rojevala modernizirali toliko lokalnih in krajevnih cest. Najbrže jih nismo toliko še v nobenem letu doslej. Ljudje, tudi tisti iz oddaljenih, hribovskih vasi, se vse bolj zavedajo kaj pomeni posodobljena cesta. Včasih so, tudi zaradi slabih cest, odhajali v mesta. Danes so prisiljeni ostajati doma, zato je tudi želja po boljših cestnih povezavah večja. Kar neverjetno veliko so pripravljeni žrtvovati, tako v denarju kot v fizičnem delu. Tudi nekaj tisoč DEM in na stotine delovnih ur na gospodinjstvo. Dobesedno oblegali so občino, in referenta Toneta Jereba bi najraje "raztrgali", da bi jim čim prej poslal asfalterje. Nepravično je, da morajo, v primerjavi s prebivalci mest, na podeželju ljudje sami toliko prispevati za napredek svojih krajev. Je pa dobro, da imamo take ljudi, ki jih je preteklost izučila, da je najbolje, če se najprej zanesejo nase in ne čakajo, kaj jim bodo naredili drugi. Tokrat objavljamo izvleček iz začasnega poročila o modernizaciji lokalnih cest v letošnjem letu, nekako do konca oktobra. Pri modernizaciji lokalnih cest občina nastopa v večini primerov kot soinvestitor, skupaj s krajevnimi skupnostmi oziroma posameznimi gradbenimi odbori. Zemeljska dela financirajo KS in krajani v celoti, pri asfalterskih delih pa občina prispeva do 80% njihove vrednosti, oziroma do višine sredstev, predvidenih v proračunu za posamezno cesto. Organizacijska dela in strokovni nadzor pri modernizaciji opravljajo delavci občine Ivančna Gorica v sodelovanju s posameznimi KS, večino asfaltnih del Cestno podjetje Ljubljana, investicijo na Korinj pa je izvedlo podjetje SCT Ljubljana. Del sredstev za investicije na lokalnih cestah pričakujemo od natečaja za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji za leto 1995. Kandidirali smo za modernizacijo naslednjih lokalnih cest in po naslednjem vrstnem redu: Bakrc-Višnje, Krka-Laze-Korinj, cesta na Obolno, Oslica-Mevce-Vrhe in Sobrače-Sela. Zaprosili smo sredstva za sofinanciranje v višini 24.990.000,00 SIT. LETOS POSODOBLJENE LOKALNE CESTE -Tomšičeva cesta v Višnji gori. Dela na Tomšičevi cesti so v zaključni fazi, zato bomo o tej v vseh oziri zapleteni gradnji podrobneje pisali drugič. - Krka - Korinj - Laze Cesta povezuje nerazvito hribovsko območje z naseljem Krka in naprej z občinskim središčem Ivančna Gorica. Celotna dolžina ceste Krka-M.Korinj-Ravne je 7.612 m, v letošnjem letu smo asfaltirali 3000 m. Spodnji ustroj je pripravljen za dolžino 3000m. Cesta je širine 4m in na njej je enoslojni asfalt. Pogodba v višini 11.441.252,00 je podpisana, od tega so dali krajani 1.200.000,00SIT, občina pa razliko v višini 10.241.252.00SIT. - Hrastov Dol -Lučarjev Kal Cesta je realizirana z enoslojnim asfaltom v dolžini 1.100 m in širine 3,5 m. Mulde so narejene. Pogodbena vrednost asfalterskih del je 4.294.623,00SIT, od tega plača KS 40% oz. 1.717.849,00SIT, občina pa 60% oz. 2.576.774,00SIT. Spodnji ustroj so pripravili in financirali krajani sami. Ker je KS prispevala večji delež k asfaltiranju, kakor jc to z načrtom določeno, jc tudi občina prispevala več, je predvidevala za to cesto. -Ureditev odvodnjavanja v križišču v Ivančni Gorici Ogled je bil opravljen. Pogodba je podpisana v višini cca 150.000,ooSlT. Uredili bomo predvsem odvodnjavanje križišča in del ceste proti Stični. Sčistili bomo obstoječe propuste in jarke. -Preplastitev lokalne ceste v KS Muljava Moderniziran je del ceste od Oslice proti Polževemu na odseku oz. navezava na asfalt v kraj u Vrhe v dolžini 500m. Delež občine, 80% celotne vrednosti je 1.600.000,00SIT, kolikor je bilo tudi predvideno v planu. Delež KS je 400.0()0,00SIT. Mulde so narejene. -Mala Goričica - Obolno Še iz lanskega leta sc nadaljujejo dela od Obolnega proti Goričici. Tekstilna tovarna MOTVOZ IN PLATNO 61290 GROSUPLJE Taborska 34 ZAPOSLIMO VEČ DELAVCEV (DELAVK) ZA DELO V PROIZVODNJI. Vse informacije dobite v kadrovski službi podjetja, na tel. št.: 761-311 J Ker občina ni zmožna zagotoviti večjih sradstev kakor 1.600.000,00SIT, se je tudi na tej cesti asfaltiralo 500m ceste, kar predstavlja 80% delež k asfaltu. Delež KS je 400.000.00SIT. Spodnji ustroj, ki so ga pripravili krajani, je za celotno traso narejen in čaka samo še na asfalt. Mulde so narejene. -Temenica - Breg Moderniziral naj bi se del ceste z enoslojnim asfaltom od Temenice proti Bregu v dolžini 500 m in širini 4m. Pogodba v višini 1.951.688,00SIT je podpisana, od tega plača KS 20%, kar znese 390.338,00 SIT, občina pa 1.561.350,00 SIT. -Dečja vas - Smihel (občina Novo mesto) Modernizirala se je cesta od Dečje vasi proti Šmihelu. Pridobljen je predračun za dolžino 604 m in 4 m širine, enoslojni asfalt. Vrednost predračuna je 2.540.608,00 SIT, od tega občina 2.032.486,00 SIT, ostali del, to je 472.121,60 SIT, pa krajevna skupnost. Mulde še niso narejene. Otvoritev ceste je že bila, skupaj z občino Novo mesto, v soboto, 14.10.1995. -Sobrače - Ježce Cesta poteka po zelo zahtevnem močvirnatem terenu. Ogrožajo jo vodni udari, ki so v preteklih letih odnesli tudi del ceste. Zato bomo v letošnjem letu skupaj s krajevno skupnostjo uredili spodnji ustroj ceste s primernim odvodnjavanjem. Ker cesta poteka samo do nekaj gospodinjstev po zelo zahtevnem terenu, bomo načrtovana sredstva (600.000 SIT) porabili za spodnji ustroj. Predvideva se izgradnja odseka ceste 550 m dolžine in 5 m širine. -Bakrc- Brezovi Dol Modernizacija se je izvedla od Bakrca proti Brezovemu Dolu. Spodnji ustroj je pripravljen. Pridobljen je predračun za I690m dolžine in 3,5 m širine. Vrednost predračuna je cca 6.200.000,00 SIT. Ker občina in KS Ambrus ne moreta zbrati takih sredstev, smo asfaltirali 1.200m, od Bakrca proti Brezovem Dolu. Preostalih 490 m pa se bo moderniziralo v prihodnjem letu. Lokalna cesta Krka - Korinj - Laze Le vaščani Hrastovega Dola in Lučarjevega Kala vedo. koliko raznoraznih besed, slabe volje, truda, dela in trme posameznikov jc bilo treba, da o denarju ne govorimo, da je asfaltni trak stekel med obema vasema. Čudno sc sliši, ampak na to cesto so prišli asfalterji prezgodaj. Lahko bi jo vsaj kar zadeva denarni prispevek krajanov, asfaltirali v celoti, pa jim je vezava določenega dela sredstev potekla čez nekaj tednov. Na kredit pa gradbeno podjetje ne dela! 3. Primer zagnanosti in trme za posodobitev ceste so prav vaščani Bakrca. Pet hiš je v vasi, pa so se lotili posodabljanja 1690 metrov dolge ceste. Skoraj brez upanja na izdatnejšo pomoč pri delu in stroških, ki jih morajo pokrivati sami. "Skoraj smo obupali, ko smo izvedeli, da znaša predračun v celoti nad 6 milijonov tolarjev," jc povedal predsednik gradbenega odbora Franc Hočevar. "Će ne bi bilo f-rancke Vidmarjeve, bi najbrž res vrgli puško v koruzo. Ona nas je vzpodbujala, nam na občini zagotovila 3 milijone in ludi sama prispevala znatno vsoto denarja (več kot kdorkoli drug)". Sami so dali od I (KM) do 2500 DLM na gospodinslvo. Z ostalima članoma gradbenega odbora, Alojzom Hočevarjem in Janezom Mikličem, so šli v nabiralno akcijo po bližnjih in daljnih vaseh. Obiskali so kar 330 (trislo trideset) hiš. "Žal ni bilo povsod zaželenega odziva. Ponekod nismo dobili ničesar, marsikje pa po 300 do 500 tolarjev. Vseeno se vsem. pa če so prispevali le kamenček, iskreno zahvaljujemo. Ne pozabite napisali, da se še posebej zahvaljujemo Francki," je na koncu pribil predsednik gradbenega odbora Franc Hočevar. Kot smo izvedeli kasneje, bodo morali na 500 metrov asfalta počakali do drugega leta. Saj bo hitro minilo. zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje p.o. taborska 3, 61 290 grosuplje KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE, STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE V OKOLICI LJUBLJANE, GROSUPLJE ALI IVANČNI GORICI v TEL; 061/762-246, 061/763-078 j STRAN 3 V VRTCIH OBČINE IVANČNA GORICA JE PREMALO PROSTORA Začelo se je novo šolsko leto in s tem novi, včasih nepremostljivi problemi, ki jih doživljajo mladi starši v zvezi z varstvom svojih otrok. V vrtce občine Ivančna Gorica; vrtec Polžek v Višnji Gori, Marjetica v Ivančni Gorici, Miška v Stični, Čebelica v Šentvidu in Sonček v Krški vasi je možno po standardih in normativih vključiti največ 222 otrok. Zaradi potreb, ki so jih izkazovali starši, ima v vrtcih svoj drugi dom kar 260 otrok oziroma kar 38 več, kot dovoljujejo prostorske zmožnosti. Ker je povpraševanje po vrtcih večje, kot so dane možnosti, o sprejemu odloča Komisija za sprejem otrok v vrtec. Člani komisije so imeli vsa leta zelo zahtevno in odgovorno delo. Tako je bilo tudi letos. Od skupno 134 vloženih vlog jih je bilo lahko pozitivno rešenih samo 82, kar pomeni, da je kar 52 staršev ostalo prepuščenih samim sebi pri reševanju teh problemov. S problemom zavrnitve vlog se je letos prvič srečal tudi vrtec "Polžek" v Višnji Gori. V posameznih vrtcih je bilo odklon jenih: - Polžek Višnja Gora - Marjetica Ivančna Gorica - Miška Stična - Čebelica Šentvid - Sonček Krška vas 11 vlog 10 vlog 12 vlog 16 vlog 3 vloge. dejstvo, Razumljivo je, da je to poleg ostalih vsakodnevnih problemov za mlade družine nesprejemljivo, nemogoče. Svoje nestrinjanje so starši prenašali na vodstvo vrtea in člane komisije. Upam si trditi, da so bili člani komisije pri reševanju vlog objektivni, nepristranski in v nezavidljivem položaju. Bojim se, da bodo v bodoče odklonili pripravljenost za sodelovanje, ki poteka v njihovem prostem času in brez kakršnihkoli nagrad. Vodstvo vrtca in delavci že vsa leta občutimo stisko staršev, saj je v vseh vrtcih več otrok, kot je dovoljeno. Omeniti velja, da naše razumevanje trenutno rešuje veliko stisko staršev, dolgoročno pa ne zagotavlja zdravega osebnostnega razvoja otrok, kakor tudi ne zdravih pogojev za delo. Dragica Drobnič TUDI V VRTCIH ZA OTROKOVO SREČNO OTROŠTVO Za srečno otroštvo je igra osnovna in značilna dejavnost, je otrokova potreba pa tudi njegova pravica. Z željo, da pomagamo otrokom uveljaviti to pravico, smo se v vrtcih v TEDNU OTROKA še posebej potrudili. Organizirali smo aktivnosti, pri katerih so bili otroci ustvarjalni, kar najbolj aktivni, v igri sproščeni in čustveno bogati. Z Beethovnova mislijo "GLASBA ČLOVKA OBLIKUJE, PLEMENITI, OSREČUJE, RAZVIJA LJUBEZEN, NE SAMO DO LEPEGA, TEMVEČ DO SKUPNOSTI" smo v vrtcih izvedli glasbene delavnice. Otrokom smo omogočili, da so svojo ustvarjalnost in originalnost izrazili v likovnih delavnicah, kjer so bili pravi mali umetniki. V vrtcu so pri ustvarjanju iz naravnega in odpadnega materiala sodelovali tudi starši. Tako so otroci in starši skupaj doživljali radost ob nastajanju izdelka. V tem tednu nismo pozabili, da je zdrav duh le v zdravem telesu, zato tudi gibalno-športnih dejavnosti ni manjkalo, kar je bilo otrokom v veliko veselje in sprostitev, dobili so občutek svobodnega aktivnega druženja z vrstniki. Organizirali smo izlete izlete, športne dopoldneve, orientacijske pohode. Ni manjkalo tudi lutkovnih predstav. V vrtcu Marjetica smo v tem tednu poskrbeli za urejanje okolice. Ob poti na igrišče smo uredili cvetlično gredo. Zasadili smo več kot 100 čebilic tulipanov, hiacint, narcis, ki so jih otroci prinesli od doma. To je bilo veselja ob lopatanju, gnojenju in sajenju čebilic, še zlasti zato, ker je bila aktivnost otrok spontana, neprisiljena, poučna in utrjena z vzgledom. Z opisanimi dejavnostmi smo obogatili življenje otrok v vrtcih Miška Stična, Čebelica Šentvid, Marjetica Ivančna Gorica in Polžek Višnja Gora. Za otrokovo srečno otroštvo si bomo prizadevali še naprej. Omogočali jim bomo doživljati zadovoljstvo ob lastnih uspehih, kreativnost v igri, kar je pogoj, da bodo to kreativni tudi kot odrasli ljudje pri delu. Joža Blatnik POSTAL SEM PRAVI KOLESAR VRTEC JE HISA Tudi letos smo. kot že vrsto let do sedaj, na OŠ Stična v okviru interesnih dejavnosti organizirali kolesarjenje. Namen tega dela vzgojno izobraževalne dejavnosti je, da bi čim več učencev usposobili za VARNO vožnjo s kolesom v prometu in da bi le-ti opravili kolesarski izpit. Naša šola organizira to dejavnost za učence 4. rezre-da. Vremenske razmere v začetku šolskega leta so bile idealne. V deževnem septembru smo uspešno izvajali teoretični del dejavnosti in praktični del v učilnici (poznavanje kolesa, prometni znaki, vožnja mimo, prehitevanje, zavijanje desno, zavijanje levo, ravnanje kolesarja na prehodu čez železniško progo). Učenci so uporabljali devet šolskih koles in petnajst kolesarskih čelad. Tako so se lahko menjavali pri vajah na poligonu (igrišče) in delno tudi na javnih prometnih površinah. Kolesarski izpit so uspešno opravili učenci 4. a, b, c. razreda. Najprej so izpolnili teoretični del obveznosti, prave izpitne pole. Kdor je še s praktično vožnjo dokazal, da je usposobljen za varno udeležbo v cestnem prometu, jc prejel izkaznico o opravljenem izpitu. Izpitno vožnjo so vozili učenci v petek, 13.10.1995. Ob izvajanju dejavnosti se zahvaljujemo g. Branku Zupancu - policistu v Ivančni Gorici, ki jc izredno lepo sodeloval z nami in skrbel v okviru PP Grosuplje za izvajanje praktičnih vaj in izpitne vožnje. Na vprašanje, kaj jim pomeni kolesarski izpit, so učenci odgovorili: - Lahko grem s kolesom brez mamice in očita kamorkoli. ANDRAŽ, 4. b - Nimam skrbi, da bi me ustavil policaj, ker imam izpit. ANDRAŽ, 4. b - Lahko si zaupam in grem sama na cesto. TADEJA, 4. b - Poslal sem pravi kolesar. ALEŠ, 4. b - Pomeni mi zelo veliko. Peljem se lahko v šolo, trgovino... ANDREJ O., 4. b ■ Bilo me je strah, ko sem vozila po pravem križišču. Všeč mi jc bilo. MIR.IAM 11 , 4.a • Sedaj mi ne bo več treba hoditi peš v šolo. TJAŠA B., 4. a ■ Pomeni mi, da sem se naučila dobro voz- iti po cestah ... META, 4. c - Pomeni mi več kot avto, motor, ker jc moj. MARINKA BOLJKA, OŠ STIČNA Krompirjev piknik v vrtcu Marjetica v Ivančni Gorici starši V prijetnem jesenskem popoldnevu smo se zbrali otroci, vzgojiteljice in starši na igrišču vrtca Marjetica v Ivančni Gorici. Priprave so potekale že ves teden prej, ko so otroci pridno nabirali gozdne sadeže in poljske pridelke. Ze ob prihodu na igrišče nas je razveselil pogled na vabljivo razstavljene naravne materiale, ki so jih domiselno razporedile vzgojiteljice. Iz vseh ter stvari smo starši z otroki ustvarjali različne izdelke. Pod spretnimi prsti so nastale prave mojstrovine: lutke, ogrlice, okraski, makete ... Izdelke so otroci lahko vzeli domov, nekaj prav izvirnih primerkov pa je ostalo tudi v vrtcu na razstavi. Kot se za pravi piknik spodobi, ni manjkalo niti pečenega krompirja in pečenih jabolk pa soka, čaja in seveda žive glasbe. Taka oblika sodelovanja med vrtcem in družino je novo in prijetno doživetje, zlasti še za otroka, ki smo se mu ta čas povsem posvetili. Otroci so si pridobili pozitivne čustvene izkušnje ter si obagatili znanje, starši smo pozabili na vsakdanje obremenitve. Največ dodatnega dela in organizacijskih skrbi pa so imele prizadevne vzgojiteljice s pomočjo ostalih zaposlenih v vrtcu. Projekt, ki so ga zansovale in izvedle, je bil zelo uspešen, kar potrjuje tudi dejstvo, da si starši želimo takih srečanj. ... kamor hudi Miša. V njej so tudi Nejei, Drejei, Nine, Brede in najlepše petletne sosede. (S. Vegri) Ta hiša, v kateri je vrlec z imenom Miška, sinji na gričku v Stični, v njej pa imata dopoldansko domovanje dve skupini otrok: mlajši so v skupini Polžki, večji pa 10 že Metulji. Z njimi se prizadevno ukvarjajo vzgojiteljici Marica Blatnik in Marta Erčulj, varuhiniji Ani Lavrih in Mojca Hribar ter seveda kuharica Joža Miklavčič, ki sc prav nič ne hudujc, če jo otroci kličejo Bili. Šolsko Iclo sc začne kot v vsaki šoli v začetku septembra. Na prvem roditeljskem sestanku sla vzgojiteljici predslavili načrt dela v letošnjem letu. Naslov celotnega imidža jc Vrtec -družina, skupaj hodimo na izlete. Program zajema tri ravni, in sicer praznovanja, sodelovanje s starši in, odkar so v istem poslopju tudi nižji razredi osnovne šole, ludi sodelovanje s šolo. Praznovali so že prvi jesenski dan, v oktobru teden otroka, v letošnjem šolskem letu pa jih čaka še veseli december, počastitev kulturnega dne, prireditve ob pustovanju in materinskem dnevu. V programu sodelovanja s starši sta vzgojiteljici načrtovali izlet na Obolno, izlet v zimskem času (sankanje) ler ob zaključku šolskega leta izlet na Veliko planino. Prvi del načrta smo otroci, vzgojiteljici, varuhinji in starši že izpolnili. V soboto, 21. oktobra, smo se namreč odpravili na Obolno. Mlajša skupina olrok seje s slarši odpeljala do Obolnega, kjer so nabirali kostanj, starejša pa je prepešačila pot od odcepa za Poljane do Obolnega. Otroci so s tem pohodm, ki ni bil prav nič naporen, temveč zelo prijeten, tekmovali tudi za športno značko. Pod vrhom Obolnega je bilo listo soboto kljub nekoliko vetrovnemu vremenu prav prijetno in veselo. Pekli smo kostanj, jabolka, krompir; otroci so se igrali, razposajeno lekali in raziskovali Gregurčcvo kmetijo. Kuharica in njen sinek sla "dežurala" pri ognju, kjer so se cvrla jabolka in se jc pekel krompir, očetje pa so skrbeli za kostanj. V nahrbtniku vzgojiteljice Mojce se je za otroke našla vreča bonbonov, za odrasle pa tudi šilce močnejšega. Skratka - izlet na Obolno je bil za vse pravi praznik. Tudi sodelovanje s šolo poteka po zastavljenem načrtu. Ob tednu otroka so ustvarjali pod geslom Srečen otrok ustvarja, nadaljevanje lega pa je bila ustvarjalna delavnica z naravnim materialom. Jeseni pospravljamo z njiv in polj pridelke, ki so starejšim uporabni le za shrambe in kleli, otroci pa so iz njih in iz različnih rož, trav, listov, vej ... pod vodstvom prizadevnih vzgojiteljic ustvarili prave male umetnine. Ic smo lahko občudovali na razstavi v prostorih vrtca, ustvarili pa so jih skupaj mali šolarji in učenci I. razreda osnovne šole. Kdo bi verjel, da je iz čisto navadnega krompirja, običajne trave ali jogurtovc-ga lončka mogoče izdelati pravo stvaritev? Pa jc mogoče - to in še marsikaj drugega, kar so in še bodo dosegale in ustvarile vzgojiteljici in varuhinji skupaj z otroki. Prav gotovo je pri delu s toliko radovednimi in razposajenimi otroki potrebno veliko truda, prizadevnosti in potrpežljivosti - in lega v stiškem vrtcu prav golovo ne manjka. In poleni skoraj vsak dan na vpršanje, kako je bilo v vrtcu, sledi odgovor: '"liivarišica Marta je rekla, da lovarišica Marta pravi, V. Cclarc september 1995 STRAN IVANSKI TEDEN UPOKOJENCEV SREČANJE GASILCEV IZ CELOVCA IN STIČNE Bilo je hladno jesensko jutro, čisto in bogato s svojimi toplimi barvami - sobota, 4. novembra. V gasilskem domu v Stični je bilo že vse pripravljeno za sprejem gostov iz Celovca, poklicnih in prostovoljnih gasilcev pa tudi predstavnika celovškega župana. Ker je GD Stična pred kratkim prejelo v dar rabljeno orodno vozilo Type: Steyr s Koroške - Celovca, so v pozornost in zahvalo za to dejanje povabili gasilec na prijateljsko srečanje. Poleg domačih gasilcev so goste sprejeli tudi tajnik in župan občine Ivančna Gorica in predstavnik Gasilske zveze Grosuplje. Policijsko in obnovljeno gasilsko vozilo sta pričakali avtobus gostov že v lvančni Gorici in jih v spremstvu pripeljali v naš kraj. Po dobrodošlici in kratki predstavitvi kulturno-zgodovinskih znamenitosti Stične so si gostje ogledali samostan. Vsi skupaj so ugotovili, da Stično in Viktring, od koder so pripeljali gasilsko vozilo, ne povezuje samo gasilstvo, pač pa tudi zgodovina, saj tudi v tem kraju stoji le pet let mlajši cistercijanski samostan. Po ogledu so sc okrepčali s kosilom, skupno srečanje pa obogatili z izročitvijo obojestranskih spominskih plaket. Dan se je prevesil v popoldanski čas in na nogometnem igrišču v Stični je bilo že vse pripravljeno za tekmo v malem nogometu med gasilci i/. Avstrije in domačini iz društva. Tekmo so igrali na željo gostov. Avstrijska in slovenska himna sta zadoncli iz instrumentov stiske godbe, sodnikov žvižg pa je naznanil začetek tekme, ki so jo je ogledalo veliko domačinov. Rezultat je bil presenetljiv, vendar za nadaljnje prijetno vzdušje nepomemben. Zmagali so domačini, gostje pa so napovedali povratno tekmo v Celovcu. Srečanje sc je nadaljevalo v prijetnem in prijateljskem vzdušju. Kar težko se je bilo zvečer posloviti, saj so se v tem kratkem času skupnega bivanja stkale prijateljske vezi, ki pa se bodo v nadaljnjem sodelovanju gotovo še bolj utrdile. Marta Okorn TEKMOVANJE GASILSKIH ENOT V soboto, 7. oktobra, sc je na gasilskih enot Gasilske zveze Dobrepolje in Ivančna Gorica.' ekipe so s svojimi dobrimi rezu Člani A do 30 let 1. Šmarjc-Sap 2. Ponova vas 3. Zagradec Članice A do 25 let 1. Ponova vas 2. Hudo 3. Kriška vas Dekleta od 12 do 16 let 1. Šmarje-Sap 2. Višnja Gora 3. Polica let stadionu ob gasilskem domu v Slični začelo tekmovanje Grosuplje, ki jo sestavljajo društva občin Grosuplje, tekmovalo je 40 enot v različnih kategorijah in najboljše ltati prišle v "polfinalno" tekmovanje. Rezultati: Člani B nad 30 let Fantje od 7 do I 1. Radohova vas 1. Hudo 2. Ponova vas 2. Radohova vas 3. Ponikve 3. Grosuplje Članice R nad 25 let Člani nad 50 let 1. Zagradec 1. Grosuplje 2. Ponova vas 3. Hudo Fantje od 12 do 16 let 1. Grosuplje 2. Šmarje-Sap 3. Polica Dekleta od 7 do 11 let 1. Zagradec Tako je že naslednji dan. v nedeljo, 8. oktobra, potekalo tekmovanje najboljših gasilskih enot območja Ljubljana II. (bivše občine Kočevje, Ribnica in Grosuplje). Sodelovalo je 29 enot in prve tri iz vsake kategorije se bodo spomladi leta 1996 udeležile državnega prvenstva. Prav je, da povemo, da so si to udeležbo zagotovile naslednje enote Gasilske zveze Grosuplje: Člani A do 30 let 1. Šmarje Sap 2. Ponova vas Člani B nad 30 let Članice B nad 25 let 1. Zagradec Fantje od 7 od II let 3. Hudo Članice A do 25 let L Hudo 2. Ponova vas 3. Kriška vas Fantje od 12 do 16 M 1. Grosuplje Dekleta od 7 do 11 let 2. Zagradec 2. Radohova vas 3. Ponova vas Člani nad 50 let 1. Grosuplje Dekleta od 12 do 16 let 1. Šmarje Sap Lepo jesensko vreme je pripomoglo k nemoteni izvedbi tekmovanja na prostem. Najboljši so prejeli spominske pokale. Pohvalili je treba vse sodnike, ki so korektno vodili polek tekmovanja, pa tudi GD Stična, ki je sprejelo naloge gostitelja in jih ob organizatorju, Gasilski zvezi Grosuplje, tudi vzorno izvedlo. Marta Okorn TEKMOVANJE MLADIH GASILCEV 14. in 15. oktobra je bilo v Stični gasilsko tekmovanje pionirjev in pionirk, članov in članic. Udeležili smo se ga tudi mladi gasilci iz Zagradca. Pridno smo se pripravljali. Naš mentor Milan Germ je bil zelo natančen in zahteven. Pa splačalo seje. Tekmovali smo dvakrat, enkrat smo pionirke desegle prvo, enkrat pa drugo mesto. Upamo, da bomo zelo dobre tudi na državnem prvenstvu, ki bo maja prihodnje leto. Zelo smo veseli in ponosni na naš uspeh. BARBARA LF.KAN, 3 r. OŠ Zagradec Društvo upokojencev Stična s sedežem v lvančni Gorici je zelo veliko, saj zajema 7 krajevnih skupnosti, in sicer KS Metnaj, KS Stična, KS Ivančna Gorica, KS Muljava, KS Krka, KS Zagradec in KS Ambrus. Šteje 660 upokojencev, kar je približno 60 % vseh upokojencev na tem področju. Ukvarjajo se predvsem z organizacijo izletov in prirejanjem špotnih iger na katerih tudi aktivno sodelujejo. DU Stična v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev, ki se je letos preimenovala v medobčinsko ZDU Grosuplje, že vrsto let v tedenu upokojencev prireja športne igre, za zaključek pa piknik, ki se ga lahko udeležijo vsi upokojenci iz ZDU Grosuplje in je vedno dobro obiskan. Eno let/p organizira igre DU Grosuplje, drugo pa DU Stična. Letos je DU Stična pod pokroviteljstvom ZDU Grosuplje od 12. do 17.9.1995 organiziralo športne igre v lvančni Gorici, in sicer v šahu, balinanju in streljanju z zračno puško. Doseženi so bili naslednji rezultati: ŠAH: prvo mesto ekipa DU Stična, BALINANJE: prvo mesto DU Grosuplje, STRELJANJE: prvo mesto DU Stična. Za osvojena prva mesta so na pikniku, ki je bil kot zaključek športnih iger v Gradičku pri izviru Krke dne 23.9.1995 ekipam podelili prehodne pokale, posameznikom pa medalje. Tako je v šahu zlato medaljo osvojil Milan Kavšek, srebrno Milan Blas in bronasto Milan Kek, vsi iz DU Stična. V streljanju pa zlato medaljo Anton Borštnar, srebrno Jakob Klovar, oba iz DU Stična, in bronasto Martin Jesih iz DU Grosuplje. Piknika se je udeležilo približno 140 ljudi. SE SO POŠTENI MED MLADIMI Našli so denarnico. Kar bogata je bila njena vsebina. Ni jih zamikal denar, čeprav bi si zanj lahko marsikaj privoščili. Niti pomislili niso na to. Naravnost na ivanško policijo so jo mahnili in jo tam predali, takšno, kot so jo našli. Bi tudi vi storili tako? Najbrže so Tanja Anžlovar, Katarina Blatnik, Tatjana Žitnik in Peter Govednik, dijaki Srednje šole v lvančni Gorici, spoznali, da je občutek, da so ravnali pošteno, zelo lep in da jim bo lepo pri srcu vselej, kadar se bodo spomnili na ta dogodek. Končno avtobusna postaja Marinča vas Ko je PAVLE HERBST iz vasi Veliko Globoko večkrat videl, kako otroci in starejši krajani ob dežju brez strehe nad glavo čakajo na avtobus, je sklenil, da bo organizirl postavitev avtobusne postaje v Marinči vasi. Ker se bliža zima in z njo vse nevšečnosti, sta z Antonom Blatnikom, predsednikom vaškega odbora VELIKO GLOBOKO, pričela z akcijo za postavitev avtobusne postaje. 15. IX. se je začelo. Najprej je bilo treba dobiti soglasje lastnika zemlje Antona Šuštaršiča iz Marične vasi za uporabo njegovega zemljišča. Tu ni bilo problemov, sam je videl otroke, kako so, posebno pozimi, brez strehe nad glavo čakali na avtobus. Zeleno luč za gradnjo je nato dal še predsednik KS Zagradec Slavko Blatnik, ki je predlagal LEKANA iz Gabrovke, kot strokovnjaka za postavitev lesne avtobusne postaje. Pričele so se priprave, to je nabava raznega materiala, v soboto, 14. IX., pa je napočil dan, ko se je ob 7 uri zjutraj s pomočjo krajanov začela postavitev avtobusne postaje. Iz vasi Veliko Globoko se je prostovoljne akcije udeležilo 6 in iz Marinče vasi tudi 6 krajanov, skupno 12, z LEKANOM in pomožnimi delavci. Vsi so delali z veliko vnemo, posebna zahvala pa gre 17 - letnemu mi/.arju JOŽETU IŽANCU iz Marinče vasi, ki je delal vso nedeljo, 15. IX., tako da je bila pred nočjo postaja obita z lesom, pokrita z opeko in prebarvana. Bilo je tudi nekaj krajanov, ki so se na vse načine izgovarjali, obljubljali, a jih ni bilo na delo. Bili so tudi taki, ki so bili proti postavitvi postaje, seveda iz nerazumljivih razlogov. Trud ni bil zaman: v ponedeljek, 16.IX., ob 6.45, je odpeljal šolski abtobus izpred nove avtobusne postaje. Avtobusu je zaželel srečno vožnjo organizator gradnje. Tega dogodka so bili posebno veseli otroci, ki se vsak dan vozijo v šolo v Slično in nazaj domov. Materialne stroške, ki so nastali pri postavitvi nove avtobusne postaje Marinča vas, bo krila KS Zagradec, delno tudi s prostovoljnimi prispevki, ki so jih dali krajani. In na koncu še prošnja vseh staršev, ki želijo, da bi POLICIJA občasno kontrolirala zelo ozko grlo skozi Marinčo vas kjer je predpisana vožnja 40 km/h, brezvestni vozniki pa vozijo 60 km/h in tudi več. S tako vožnjo ogrožajo otroke, ki gredo skozi vas na avtobusno postajo. PAVLE HERBS I VELIKO GLOBOKO 24 Prilagamo fotografijo nove avtobusne postaje, ki jo je izdelal fotograf Stane Maver. USPEH STISKIH VETERANOV I Že od nekdaj se je v Stični in bližnji okolici igral dober rokomet in tradicija se nadaljuje tudi danes, saj ekipe SVIŠ-a uspešno nastopajo v slovenskih ligah. Od lanskega leta pa se ob petkih zvečer redno sestajamo tudi bivši igralci Stične in okoliških klubov in ustanovili samo veteransko ekipo Stična. V dveh letih smo igrali na številnih veteranskih turnirjih in prijateljskih tekmah. V letošnji sezoni smo že zmagali na turnirju v Šmarju, v soboto, 15.10.1995, pa smo nastopili na velikem veteranskem turnirju v Krmelju na Dolenjskem. V konkurenci sedmih ekip, ki že od nekdaj veliko pomenijo v slovenskem rokometu, smo osvojili odlično tretje mesto. V naši ekipi se je z odličnimi obrambami izkazal naš vratar Marjan RUS -Ruski. Ekipa STIČNE je nastopila v postavi: - MARJAN RUS, MILAN STR-NAD, JOŽE NOSAN, SILVO OVEN, ZVONE CIRKVENĆIČ, IGOR KOKOTEC, DUŠAN ROVANŠEK TOMO TRPIN, JURIJ KOS IN DUŠAN KAMNIKAR. Tehnični vodja : ŠTEFAN ERJAVEC. Rezultati: STIČNA : MARIBOR BRANIK 9:7 STIČNA : ZAGORJE 3:6 Za 3. mesto STIČNA : KRMEU 7:4 Končni vrslni red: 1. ZAGORJE, 2. ŠOŠTANJ, 3. STIČNA, 4. KRMEU. 5. USNJAR, 6. HRASTNIK, 7. MARIBOR BRANIK DUŠAN KAMNIKAR 10 STRAN TRIDESET LET ZA CISTO OKOLJE S Minuli mesec so delavci Javnega komunalnega podjetja Grosuplje praznovali 30- letnico obstoja in dela. Delavci tega podjetja, 67 jih je, skrbijo za 500 kvadratnih kilometrov prostora, za 300 naselij, za 50 tisoč prebivalcev. Skrbijo za oskrbo z vodo, odvoz odpadkov, kanalizacijo in še kaj. "Praznovanje treh desetletij dela grosupeljske komunale poteka pod delovnim naslovom NAŠA PRIHODNOST JE ČISTO OKOLJE. To pa ni slučajno. Letošnje leto je namreč proglašeno za evropsko leto varstva narave. Narava pa je bistveni del okolja, v katerem živimo, delamo in ga tudi onesnažujemo. Zatorej trditev, da bi največ storili za okolje, če ga zaščitimo pred nami samimi, kar drži," je med drugim dejal direktor podjetja Janez Skrlovnik na slavnostni prireditvi. Na njej so nastopali New svving kvartet in Miša Molk. Najzaslužnejšim in najzvestejšim delavcem so na prireditvi podelili priznanja in praktična darila. Poleg delavcev podjetja in povabljenih gostov se je slovesnosti udeležil tudi minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar. Na delovnem pogovoru z župani vseh treh občin ter povabljenimi direktorji drugih komunalnih podjetij je minister Grosupeljčane pohvalil kot eno najbolj naprednih komunalnih podjetij pri nas. A.A. DAN ODPRTIH VRAT V LB IVANČNA GORICA V sredo, 25.10., so bili v LB Ivančna Gorica do vseh nas še posebej prijazni. Priredili so dan odprtih vrat s pestrim kulturnim programom in pogostitvijo. Tu so bili nepogrešljivi folkloristi iz Šentvida, pa otroci iz vrtca Marjetica, iz Ivančne Gorice. Manjkalo ni uglednih gostov - z županom na čelu. Vse je bilo tako, kot mora biti... Le eno je pogrešal naš nagajivi sosed Janez - da naj bi temu dnevu dodali še dan odprtih trezorjev ... Velja razmišljati! KM ZAVOD ZA PROSTORSKO KOMUNALNO IN STANOVANJSKO UREJANJE GROSUPLJE, po. Taborska c. 3, Grosuplje Tel. 061-763-078 vabi k sodelovanju - sklenitvi delovnega razmerja 1. INŽENIRJA GEODEZIJE Pogoj: dve leti delovnih izkušenj, zaželen strokovni izpit 2. GEODETSKEGA TEHNIKA Pogoj: leto dni delovnih izkušenj, zaželen strokovni izpit Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri vam bomo obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Morebitne informacije dobite po telefonu št. 061 762-246 ali V 763-078. Jeseni leta 1944 je na Korinju padlo 30 italijanskih borcev, ki so se v brigadi FONTANOT, borili na strani partizanov. Dolga leta že, letos je bilo to enajstič, ko so se prišli poklonit njihovemu spominu nekdanji soborci, prijatelji in sorodniki. Domačini so jih, kot vedno, prijateljsko sprejeli in pogostili. Ob spomeniku so zapeli učenci Osnovne šole Krka, pozdravil pa jih je predsednik tamkajšnega gasilskega društva Alojz Obrstar. V imenu ivanške občine pa tajnik, Vinko Blatnik. Potam so odšli še na Suhor, na Gorjancih, kjer je tudi spomenik podlim italijanskim partizanom. t J RAČUNOVODSKI SERVIS NIKA PERPAR s.p. Vir pri Stični 59 Podjetniki! Imate radi red? Se zavedate, da so tudi vaše poslovne knjige del vašega poslovanja? Vam zmanjkuje časa za doseganje vaših poslovnih ciljev? Nimate časa za sprostitev? Preveč časa izgubite z urejanjem dokumentov? Rešite se nepotrebnih glavobolov! Pokličite 0609-625-697. V- V. ZAHVALA Ko je človek v stiski, ko mu nesreča prekriža življenje, takrat spozna dobre ljudi, ki mu pomagajo prebroditi težave in stisko. Take ljudi sem srečala tudi jaz, ko mi je rdeči petelin začel uničevati dragi dom. Prav je, da se zahvalim vsem, ki so priskočili na pomoč pri gašenju. Ko sem z grozo in strahom v srcu videla goreči dom, so vaščani iz Gabrovčca pokazali, da jim je še kako mar za sočloveka. Pomagali so in pokazali svojo moč. Tudi gasilci s Krke so pokazali svojo učinkovitost in pripravljenost pomagati v nesreči. Če teh dobrih ljudi ne bi bilo, bi se vse skupaj končalo še slabše, kot se je, in bi čisto izgubila dom. Tudi iz Stične so prišli gasilci, pa smo še pravočaso ukrotili plamene. Kako dobro de človeku, ko vidi, da so celo iz Stične prihiteli na pomoč. Sedaj je preteklo že nekaj časa in stare rane se celijo - ljudem in domu. Kako se tudi ne bi, ko pa pomagajo pridne roke sovaščanov in družine. Zato bi se vsem rada zahvalila in jim zaželela vse dobro v življenju. Njihova pomoč v stiski mi je pomenila neskončno veliko. Hvaležna Jožefa Maljevac Gabrovčec 4/a 61303 KRKA ZAHVALA V 101. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila draga mama ANA MIKLAVČIČ roj. MEDVED, iz Velikega Kala, Šentvid pri Stični Zahvaljujem se vsem, ki ste mi ob teh težkih trenutkih stali ob strani s svojo nesebično pomočjo. Hvala zdravniškemu osebju, še posebej patronažni sestri Vidi in dr. Župančiču, iskrena hvala za izrečene ustne izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči sin Anton Ne jokajte za menoj, tiho h grobu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 62. letu starosti nas je zapustil oče, stari ata, brat in stric PETER BIVIC iz Pristavlje vasi, Šentvid pri Stični. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za sočutno opravljen obred in pevskemu zboru. Posebna zahvala Gasilskemu društvu Šentvid pri Stični za organizacijo pogreba. Hvala tudi vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Vsi njegovi J ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in svak STANISLAV GJEREK st. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in nam bili v pomoč. Posebna zahvala velja sestri Meti Bijec, dr. Kastelcu in sestri Karli Valant. Hvala gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se za darove v dobrodelne namene za cvetje in sveče. Vsi njegovi Adamičeva 15 STRAN OBČINA IVANCNA GORICA BO KMALU BOGATEJŠA ZA NOVO ŠOLO V VIŠNJI GORI Dolgoletne sanje Višnjanov, velika prizadevanja vseh in nesporna potreba po novi, prostorni in sodobni osnovni šoli so končno obrodili sadove. Stara, častitljiva šolska stavba v starem mestnem jedru, ki je zdavnaj preživela svoj čas, bo v nekaj letih dobila na ravnini pred Baconovim hribom, ob Cesti na Polževo, svojo naslednico. Ta bo elegantna lepotica, ki bo s svojimi 1700 m2 šolskega prostora nudila zavetje prihodnjim generacijam naših osnovnošolcev in jim omogočala kvaliteten vstop v svet učenosti. Marsikdo še ne verjame, da bo vse to postalo resničnost, vendarle naj te nezaupljive« O nasprotnem prepričajo nadaljnje vrstice. Ko je bivša občina Grosuplje leta 1994 uvrstila gradnjo nove OŠ v Višnji Gori v program investicij v šolski prostor do leta 2000 in ko jc ta program sprejelo Ministrstvo za šolstvo in šport, smo v Višnji Gori ustanovili Gradbeni odbor za izgradnjo nove šole. Ta je izmed več možnih lokacij, ob obsežni javni razpravi, izbral lokacijo v novem naselju, pod Barovnovim hribom. Z izjemnimi napori članov odbora in s pomočjo strokovnih služb občine Grosuplje je bilo zadnje dni decembra 1994, s proračunskimi sredstvi, odkupljeno zemljišče za nov šolski objekt. S tem jc bil storjen prvi, a zelo pomemben korak, ki zagotavlja, da nova šola v Višnji Gori bo. Z novim letom je skrb za nadaljevanje akcije prevzel Občinski svet občine Ivančna Gorica, ki je kljub mnogim težavam ob nastanku nove občine pokazal izjemno naklonjenost do te gradnje. Že letos jc v proračunu namenil za novo šolo 100 milijonov SIT in ob tem sprejel vrsto sklepov in odlokov, ki bodo omogočili nemoten potek te gradnje. Spomladi je bila imenovana komisija za izbor idejnega projekta za urbanistično in arhitektonsko rešitev nove šole. Komisija jc v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport in strokovnimi službami občine pripravila strokovne podlage za izved- bo natečaja in izvedla natečaj za idejne rešitve. Prispele idejne rešitve z maketami nove šole je bilo (in jih je verjetno tudi še vedno) mogoče videti v prostorih občine Ivančna Gorica. Medtem so strokovne službe na osnovi sklepa sveta občine pripravile dokumentacijo za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana, ki se nanašajo na načrtovano izgradnjo nove šole. Te spremembe so bile na zboru krajanov Višnje Gore 10.8.1995 soglasno sprejete. Ko bo občinski svet izdal odlok o teh spremembah, bo mogoče izdelati zazidalni načrt in glavni projekt za novo šolo, kajti komisija za izbor je izmed štirih prispelih natečajnih rešitev na svoji seji 11.8. 1995 že izbrala idejni projekt, ki predstavlja kvalitetno in lepo, funkcionalno in sodobno osnovno šolo. Ko bo občinski svet potrdil tudi ta izbor, bodo lahko stekle vse nadaljnje aktivnosti. Krajani Višnje Gore se zavedamo izjemnega pomena te gradnje in tudi dejstva, da bomo morali znatna sredstva prispevali tudi sami, zato želimo, da bi do začetka gradnje prišlo čimprej, da bi bili tudi naši otroci deležni prijaznega vstopa v svet učenosti v prostorni in moderni novi šoli. Zato želimo, da bi občinski svet čimprej sprejel odločitvi, ki bi omogočili v tem letu opraviti vsaj pripravljalna dela in izdelati dokumentacijo, morda pa celo še kaj več. Čas namreč neusmiljeno hitro teče in gradbena sezona se izteka, nova šola, ki jo bomo zgradili, pa ne bo v ponos le Višnjanom, ampak celi občini Ivančna Gorica. Milan Jcvnikar NA MLADIH SVET STOJI Za Nejca Severja in Saša Jelenčiča, učenca H. razreda OŠ Stična, sc je lansko šolsko lelo končalo nadvse uspešno. Nejc Sever se je udeležil tekmovanj iz znanja kemije in dobil vsa tri najvišja Prcglova priznanja. Na šolskem tekmovanju, 7. aprila, je osvojil bronasto, 15. aprila, ko jc bilo regijsko tekmovanje v Litiji, je dobil srebrno, na državnem tekmovanju v Ljubljani pa jc osvojil še zlato. Priznanja iz znanja kemije podeljujejo Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, gibanje Znanost mladini, sekcija za kemijo in Slovensko kemijsko društvo, sekcija za kemijsko izobraževanje. Poleg priznanj iz kemije pa jc osvojil tudi srebrno Vegovo priznanje iz matematike. Sašo Jclenčič pa se jc udeležil tekmovanj iz. matematike in prav tako je na svojem področju osvojil najvišja Vegova priznanja in sicer 24. marca bronasto na šolskem tekmovanju, 22. aprila srebrno na občinskem tekmovanju v Grosupljem in zlato priznanje 20. maja v Ljubljani, kjer je bilo državno tekmovanje. Vegova priznanja pa podeljuje Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. - Kdo vaja je navdušil za kemijo in matematiko? N.S.: Mene je za kemijo navdušil ali, ki je učitelj, pa tudi drugače me kemija veseli. S.J.: Jaz sem sc za matematiko sam navdušil. Matematika me zelo zanima. - Ste V šoli Imeli organizirani kemijski in matematični krožek? N.S.: Kemijski krožek smo imeli ob pclkih zjutraj, vodil pa ga je moj oče. S.J.: Mi smo imeli dodatne ure pri matematiki. Učila nas je Anica Erčulj. - Kaj Ste delali pri krožkih/ N.S.: Predvsem poskuse. Pa redno snov 7. razreda smo naprej predelovali, tako da smo jo potem pri pouku še utrdili in JO je bilo treba doma le še malo pogledati. Poskusi so bili zapleteni, kajti nismo delali takšnih, pri katerih bi le nekaj prižgal, pa bi počilo, ampak zahtevnejše, Vse je bilo v okviru tem, ki smo jih imeli pri pouku, le da smo jih pri krožkih obdelali bolj natančno. Pri pouku za kaj takega ni časa. S.J.: Mi pa smo reševali različne matematične naloge, seveda težje, kol so običajne naloge. Reševali pa smo tudi naloge, ki so bile na tekmovanjih prejšnja leta. Preti tekmovanji smo delali več. - Kakšna vprašanja SO hi/a na državnem tekmovanju? N.S.: V dveh nalogah je bilo treba odstotkov je bilo treba zbrati za zlato priznanje. - Koliko časa sla se pripravljala za tekmovanja? N.S.: Pripravljali sem sc začel že po končanem 6. razredu, in tO med počitnicami. Ko pa so se začela tekmovanja, sem sc v glavnem učil le kemijo. S.J.: Jaz se že za zabavo ukvarjam z matematiko. Seveda sem se tudi pripravljal pred tekmovanji. Drugače pa že od 5. razreda naprej tekmujem v matematiki. - Kaj vama pomeni dosežen uspeh? N.S.: Veliko. Ni jih bilo dosti v Sloveniji, ki so ta priznanja dobili. Z naše šole sem le jaz dobil srebrno Preglovo računati, ostala vprašanja pa so bila taka, da si moral obkrožili pravilni odgovor. V eni nalogi pa si moral ločili snovi na komponente. Na šolskem tekmovanju si moral za najvišje priznanje doseči 80 odstolkov, na državnem pa 75. Kriterij so malo spuslili zalo, ker so bile naloge kar težke. S.J.: Mi smo imeli na razpolago 90 minut za pet nalog. Naloge so bile bolj računske kol take, pri katerih bi bilo treba risali. Kriterij je bil strog, 80 priznanje na regijskem in na državnem zlato. Sam pa tudi vem. da mi bo znanje, ki sem ga usvojil, koristilo v prihodnosti, ko bom šel naprej v šole. S.J.: Vesel sem, da sem dobil ta priznanja. Tudi meni bo to znanje koristilo, ko bom šel naprej v gimnazijo in potem na fakulteto. - Hvala za pogovor in veliko uspehov vama želim. Petra Bahorič ZAKLJUČNA PRIREDITEV MEDNARODNEGA KNJIŽNEGA KVIZA GLAVNI NAGRADI - POLFINALE ZA MEDNARODNI BRALNI TABOR IN GARDALAND - V ŠENTVID PRI STIČNI Nemška ustanova Stiftung Lesen vrsto let pripravlja mednarodni knjižni kviz. Vanj se že štiri leta vključuje tudi Slovenija. Tako tudi Matična knjižnica Grosuplje, ki pokriva matično področje treh novonastalih občin - Ivančne Gorice, Dobrepolja in Grosupljega. Osnovnošolci vseh treh občin so lahko vse leto prebirali knjige in reševali zanimiv knjižni kviz, ki je bil letos posvečen okolju. Med 900 rešitvami jih je bilo tudi blizu 300 iz naše občine (OŠ Stična s podružnicami, OŠ Šentvid pri Stični, OŠ dr. Marka Gerbca). Pri žrebanju (8. 9. 1995) so imeli tudi kar nekaj sreče. Tako gre v polfinale za mednarodni bralni tabor Anita Mandelj iz Šentvida pri Stični, v Gardaland pa bo odpotovala Urša Rus, prav tako iz Šentvida pri Stični. Njuna mentorica -bibliotekarka, ki vodi reševanje kviza v šolski knjižnici, je bila prizadevna prof. Breda Zupančič. Vsem dobitnikom čestitamo, še približno 200 nagrad pa smo že razposlali po šolah. Vabljeni tudi k reševanju letošnjega kviza!! Ksenja Medved VSEM SPONZORJEM, KI STE PRISPEVALI NAGRADE IN S TEM SPODBUJALI VESEL/E DO BRANJA, SE ZAHVAUUJEMO. BRALCEM PA SPOROČAMO, DA SO BILI PRIJAZNI Vi Turistični agenciji Carpe Diem (Borut Javornik) na Krki, Gostilni Krjavelj Ivančna Gorica, Bomaxu Muljava, Studiu Markelj Ivančna Gorica, Mesariji Kirm Višnja Gora, Marketu Šipca Ivančna Gorica, Trgovini Alf Ivančna Gorica, Zlatarni Opal Šentvid pri Stični, Trgovini Jurček Šentvid pri Stični, Trgovini Dima, Kašča Ivančna Gorica, Frizerskem salonu Nina Vir pri Stični, Trgovini Tabor Šentvid pri Stični (in v velikem številu tudi v sosednji občini, predvsem v turistični agenciji Arah in Black&Deckerju). PROJEKT "TERME ČATEŽ" - 95 8.9.-14.9.1995 Učenci 4. razreda OŠ Stična so skupaj z učenci podružničnih šol, učitelji športne vzgoje in vaditelji plavanja ter pedagoškima vodjema izvedli projekt šole v naravi. V programu je bila prva naloga, da učenci izpopolnijo svoje znanje v plavanju ali sc celo naučijo te veščine Kar 125 učencev in 14 delavcev je skupaj preživelo teden dni v Termah Čatež. Pa nismo samo plavali, ampak smo tudi spoznali okolico Term, nastanek in razvoj tega kraja in zdravilišča. Obiskali smo grad in mesto Brežice, pobočja Gorjancev (meja), se peljali z brodom čez Savo in še in še. In kaj menijo učenci sami? - V šoli v naravi sem najbolj uživala pri spuščanju po toboganih in kopanju v bazenih. Super je bilo tudi v bazenu z valovi. Najbolj pa sem bila vesela, ko mi je uspelo osvojiti ZLATEGA DELFINČKA. Eva, 4. c - Super mi je bilo, ko smo se peljali z vlakcem in plesali v diskoteki. Mitja, 4. c. - Čudovito je plavati in skakati na glavo, če si seveda v skupini plavalcev. Maja, 4. c. - Super je bilo plavanje. Maja, 4. c - V šoli v naravi sem spoznal nove prijatelje. Z njimi sem sedel v jedilnici. V našem bungalovu smo zgodaj zaspali, saj smo bili utrujeni od plavanja. Bungalovi so bili topli, da nas ni zeblo. Bil sem vesel, da sem se naučil dobro plavati. Miha, 4. c Zapisala M. Boljka OŠ Stična 12 STRAN ZANIMIVA NAJDBA Še ni dolgo tega, ko sem v našem časniku zapisal povabilo k odkrivanju zgodovine naših krajev. Tedaj sem omenil tudi bojazen, da se velik del naše naravne in kulturne dediščine zaradi nepoučenosti in iz drugih vzrokov uniči, kar je nepopravljiva škoda. Robert Kohek iz Zagradca, ki je tudi prebral povabilo v Klasju, je ravnal pravilno. Koje letos jeseni pobiral krompir na njivi, je v prsti opazil kamen, na katerem so bili vidni sledovi obdelave. Kamen je očistil in mi ga prinesel pokazat. Že na prvi pogled je bilo očitno, daje to zlomljena kamnita sekira. Po dobri izdelavi sem sklepal, da je bila narejena v mlajši kameni ali v začetku bronaste dobe, to je nekako v času, ko so na Ljubljanskem barju živeli mostiščarji, morda tudi že nekaj pred njimi. Izdelek je potemtakem star kakih pet do osem tisoč let. Vsekakor izhaja že iz časov po ledeni dobi. V tistem času so se praljudje že preživljali s preprostim poljedelstvom in z živinorejo, vendar sta imela nabiralništvo in lov še vedno velik pomen. Najdena sekira, natančneje polovi- ca sekire, je narejena iz srednje trdega rjavozelenega kamna serpentinov-ca. Ta kamnina je pri nas na Pohorju, vendar naša sekira ni od tam, ker je izklesana iz neke druge zvrsti ser-pentinovca; najbrž izhaja iz hrvaškega dela Save, kamor nekatere bosanske reke prinašajo serpentin v obliki prodnikov. Pramojster kamnosek se je pri delu zelo potrudil, saj je bila sekira zelo uporabna in lepa, dokler je bila cela. Neverjetno natančno je naredil luknjo za toporišče in rezilo. Verjetno je imela ostrino samo na eni strani, druga stran pa je rabila kot kladivo. S toporiščem vred je verjetno tehtala kilogram, visoka pa je bila kakih petnajst centimetrov. Te vrste sekire so bolj uporabljali za boj kot za druge namene. Ob takih najdbah ljudje pogosto vprašajo, koliko je to vredno. Glede uporabnosti je izdelek brez vrednosti, ker vzagraški tehnični trgovini prodajajo sedaj že boljše izdelke, pa še celi so povrhu. V finančnem pogledu je vrednost zelo majhna, za zgodovinsko stroko pa je najdba zanimiva, če ne že kar pomembna, predvsem zaradi znanega najdišča. Na Dolenjskem so namreč izdelki te vrste dokaj redki, več jih je na Štajerskem, zlasti v Slovenskih goricah. Po vrsti kamna smemo sklepati, da je sekira prišla nekje z vzhoda, kar znova potrjuje domnevo, da so se ljudje priseljevali v naše kraje po rečnih dolinah proti vodnemu toku, saj so bili drugi predeli težko prehodni. Največkrat so praljudje za pohode uporabljali kar shojene živalske steze ob rekah in potokih. Kaj je pračlovek počel, da se mu je sekira prelomila, lahko samo ugibamo; vsekakor mu ni preletela že pri izdelavi, ker se na ostrini razločno vidi, da je bila že uporabljena. Če se prepustimo domišljiji, lahko najdemo sto in sto vzrokov, zapišimo le dve možnosti. Prazagradčan je že več dni zapored prišel prazen z lova in žena Prazagradčanka mu je lahko pripravila le brezmesno kosilo: koprivovo juho in lešnikov kompot. Lačen gospodar se je zato s sekiro lotil debelih turovih kosti, ki jih je že prejšnji teden po kosilu zmetal za kolibo, da bi iz njih izsesal mozeg. Toda že pri prvem udarcu mu je sekira preletela in s priboljškom ni bilo nič. Prav toliko je verjetna tudi druga možnost. Prazagradčan je ob Krki zalotil soseda, kije v njegovem revirju ribaril, in to na kraju, kjer so ribe še posebej rade prijemale. To ga je tako razjezilo, da je s sekiro kresnil soseda po praglavi. Toda glava je bila pretrda in sekira je šla na dvoje. Seveda so to le ugibanja, nekaj pa je zanesljivo: Prazagradčan je ob zlomljeni sekiri gotovo izrekel kakšno grdo besedo, ki pa je tule ne bomo zapisali, ker je Klasje spodoben časopis. Leopold Sever Polovica zagraške sekire. Poštenega najditelja prosimo, naj prinese še drugo polovico, če jo bo našel. V SPOMIN CIRILU AHLINU 1. oktobra letos smo Višnjanje izgubili rojaka z Vrha pri Višnji Gori, Cirila Ahlina, ki je po vojni živel v Kamniku kot sodnik v pokoju. Bil je velik prijatelj našega kraja, zapisovalec njegove zgodovine, običajev, narečja in posebnosti. Njegov življenjepis je pretresljiv, sam je tako zapisal: "Rodil sem se leta 1920 Sklopovi (Ahlinovi) materi 3 mesece po očetovi smrti. Oče se je vrnil iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni zelo bolan. Osnovno šolo, 5 razredov, sem obiskoval v Višnji Gori, gimnazijo v Ljubljani kot izredno reven študent, po naravi plašen. Bil sem dvanajsti Sklopov otrok. Ob pomoči mnogih ljudi, še posebej višenjske učiteljice Ivane Dolinar, sem se leta 1939 vpisal na pravo. 23.4.1942 sem bil aretiran od Italijanov, prešel 23 zaporov in taborišč, od 3.5.1945 do 21.6.1945 tudi oznovskega v Trstu in Ljubljani. Diplomiral sem leta 1946, služil sem v glavnem v pravosodju." Ciril Ahlin je bil neutrudljiv pisatelj in zbiratelj. Leta 1939 je kot študent izdal prve pesmi, drobno knjižico Pogovori z naravo. Vsa ostala svoja dela je razmnoževal v ciklostilu, razveseljeval je s takimi izdajami sorodnike, prijatelje in znance. Leta 1977 je zbral druge svoje pesmi v knjigo z naslovom Igre, vsako poletje. Te pesmi je uredil na novo leta 1994. V Zborniku občine Grosuplje 1994 je objavil prevode nemških pesmi baronice Rozalije Codelli s komentarjem. Sestavil je obširno družinsko kroniko Bogastvo domače hiše, 100 let Šklopovega rodu na Vrhu in še mnogo obširnejšo razpravo Tlačanski rodovi. Ciril Ahlin seje posvečal tudi slikarstvu Izdeloval je lepe umetniške fotografije, posebno rad se je bavil s knjogov-ezništvom, svoje pesmi je večkrat sam vezal, prav tako pesmi baronice Codellijeve. Radi bi vedeli, koliko raznih zapiskov je ostalo v njegovi zapuščini! Če si ga prosil za kakšno sodelovanje, se je takoj odzval z vso svojo velikodušnostjo in še naprej odpiral poglede. Zelo si je želel, da bi Višnja Gora zopet kulturno napredovala. V enem izmed svojih zadnjih pisem je zapisal takole: "Cilj: naučiti ljudi abecede kulture in ljubezni do knjig in malce razširiti družabnost. Če bi šli na Grosuplje, ne pozabiti Ivančne Gorice, in obratno, ker pa je Višnja Gora med dvema večjima krajema in mnogo, mnogo častitljivejša, bi si morala pridobiti vlogo kulturnega centra za vse tri kraje odnosno regijo. V kulturnem društvu Višnja Gora naj bi bili vključeni starejši in mlajši, nastopi pa zelo pretehtani, zahtevni programi, popolna neopredeljenost društva glede politike in idelogije, ki bi prekinila nekdanjo razklanost". Naj bo Cirilu Ahlinu lahka slovenska zemlja. Mihaela Zaje Folklora na Krki Program dejavnosti za otroke v Matični knjižnici Grosuplje do decembra 1995 (vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob 18.00 uri) NOVEMBER: ČUDEŽNO DREVO (Mesec domišljije) 16.11.1995 ob 18. uri: IGRALNA URA S KNJIGO (jezikovne delavnice, besedne igrarije z glasovi, črkami, besedami, domišljijske dejavnosti, dramatizacije) • Prinesite s sabo veliko domišljije, da nam bo zanimivo! DECEMBER: MILI (Mesec obdarovanja) 7.12.1995 ob 18. uri: URA PRAVLJIC 21.12.1995 ob 18. uri: IGRALNA URA S KNJIGO (Iščemo ideje za zavijanje daril, za izbiro daril, izdelujemo voščilnice, okraske, rajamo ...) S sabo prinesite radodarno srce! Otroci sodelujejo na urah brez staršev. Ure pravljic in igralne ure s knjigo: prispevek 100 SIT. Za mladinski oddelek Ksenja Medved NOVA CERKVICA NA KUZELJEVCU Z izgradnjo novega Družbenega centra na Krki se je v kraju obudila tudi kulturna dejavnost. Vse od leta 1967, ko je na Krki pogorel kulturni dom, pa do devetdesetih let je vladal pri nas kulturni mrk. Kako tudi ne, saj preprosto ni bilo prostora, kjer bi kulturniki lahko delali. S temeljnim kamnom za Družbeni centerja so želje in upi vse bolj postajali realnost. Veliko zaslug za oživitev kulture na Krki imajo nedvomno tedanje vodstvo krajevne skupnosti in seveda krajani, ki jim je kultura blizu. Prvi so se zdramili pevci. Pevski zbor upokojencev je začel vaditi še v napol zgrajenem Družbenem centru, nato pa so se pridružili še drugi. Ustanovljeno je bilo Kulturno društvo Krka, v njegovem okviru pa tudi folklorna skupina. Delovati je začela pred dvema letoma. Na začetku je bila skupina ustanovljena bolj z namenom, da bi ljudi malo predramili, ter popestrili prireditve ob otvoritvi Družbenega centra. Kmalu pa se je izkazalo, da si ljudje takšnih stvari želijo in skupina je obstala. Folklorna skupina, ki jo od začetka vodi učiteljica, gospa Zofi Rogelj, je imela v teh dveh letih delovanja več samostojnih nastopov (na Krki, v Domu starejših občanov Grosuplje, v DVZ Prizma Ponikve, v Zagradcu, v Višnji Gori in drugod), na katerih vedno sodeluje tudi otroška skupina, ki je zelo številčna. Imeli pa so tudi nekaj nastopov v okviru drugih prireditev. Floklorna skupina odraslih je na začetku štela 16 članov (14 plesalcev in 2 harmonikarja), sedaj pa jc število nekoliko upadlo, tako da so novi člani (lako fantje, možje kot dekleta, žene) zelo zaželeni. Zato razglašamo: FOLKLORNI OGLAS. Popestrite svoj življenjski vsakdan in se pridružite folklorni skupini Kulturnega društva Krka. Stari ljudski plesi, glasba in naša družba vas bodo razgibali in razvedrili. Vabilo velja vsem zainteresiranim iz krajevne skupnosti Krka, pa tudi drugim, ki niste od tod, pa bi se nam radi pridružili! Vaje so v Družbenem centru na Krki vsak petek ob 20. uri. V naši deželi so v zadnjem času obnovili veliko cerkva. Na Kuželjevcu nad Zagradcem, kjer do sedaj še niso imeli svojega svetišča, pa so si postavili čisto novo. Resda ni posebno velika, obsega slabih petdeset površinskih metrov, vendar dovolj prostorna za prebivalce štirinajstih domov, kolikor jih ima vas Kuželjevec, pa še za kakšnega gosta se bo našel prostor ob žegnanju in drugih slovesnostih. Cerkvico bodo posvetili prihodnje leto, dotlej pa se morajo vaščani odločiti, kateremu svetniku se bodo izročili v varstvo. Morda bi bil primeren sveti Elija za varstvo pred pogostimi strelami, ali pa sveti Krištof, ki bi jim pomagal, kadar jim sneg zamede hribovske poti. Tudi sveti Leopold ne bi bil slab zavetnik marljivih Kuželjevčanov. Seveda bomo odločitev o tem prepustili vaščanom samim, saj so tudi cerkvico zgradili čisto sami. Kuželjevska cerkvica med gradnjo. Posnetek je bil napravljen letos poleti. Sedaj so zunanja dela že skoraj pri kraju. Leopold Sever STRAN 13 PREDSTAVITEV NOGOMETNEGA KLUBA IVANČNA GORICA V soboto, 23. septembra, je Nogometni klub Ivančna Gorica pripravil otvoritev prenovljenih klubskih prostorov. Slovesnosti so se udeležili med drugimi tudi Bine Otorepec, ki je predsednik tekmovalne komisije Ljubljana, predsednik krajevne skupnosti Franjo Rajh in župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret. Nogometni klub Ivančna Gorica jc bil ustanovljen leta 1973. Nov upravni odbor, ki je bil ustanovljen leta 1990 in ki ga sestavljajo Zoran Iliskovič, predsednik in pokrovitelj članske ekipe NK, Ivan Fotokar, pomočnik predsednika NK, trenerji posameznih ekip Bojan Celementc, Josip Sluga, Dervo Ugare k, Maljaž. Jordan in ostali člani upravnega odbora Dušan Kastelic, Eset Ligiči, Dane Kastelic, Boža Sluga, Irena Pušljar, Zdenko Omahen, Silvo Oven, Izlok Armič, Drago Kastelic in Jože Gcnorija, je leta 1990 dom uredil tako, da je nogometna dejavnost lahko nemoteno potekala, v letih 1994/95 pa so ga obnovili in dogradili. Nogometni klub Ivančna Gorica zdaj tekmuje s štirimi ekipami, ki dosegajo lepe uspehe. Mlajši pionirji so prvi na lestvici druge medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Njihov trener je Bojan Clemente. Kkipo mlajših pionirjev sestavljajo: Nikolaj Jefim, Žiga Zaje, Miha Zoreč, Rok Duša, Aleksander Clemente, Klemen Zaletel, Božo Berič, Darjo Rikič, Dane Kastelic, Igor Koščak, Jure Gaberšček, David Tckavčič, Gregor Mamilovič, Maks Bregar in Primož Duša. David Kastelic pa igra pri Slovanu. Rezultati mlajših pionirjev: 1. kolo: Tabor Grosuplje - Ivančna Gorica 0:2 2. kolo: prosti 3. kolo: Ivančna Gorica - Medvode 2:1 4. kolo: Ilirija - Ivančna Gorica 0:1 5. kolo: Ivančna Gorica - Arne Tabor 7:0 6. kolo: Napredek Domžale - Ivančna Gorica 0:4 7. kolo: Ivančna Gorica - Šmartno 3:0 Starejši pionirji so prvi na lestvici druge medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Trenerja sta Josip Sluga in Dervo Ugarak. Ekipo sestavljajo: Milja Fortuna, Dušan Brčan, Gregor Leinfellncr, Aleš Piškur, Darjan Krištof, Ivica Furdi, Aleš Kastelic. Janez Perme, Dušan Škorič, Jure Sadar, Jure Kovačič, Denis Žurga, Simon Sadar, Živan Jovanovič, Sebastijan Kovačič, Jernej Zoreč, Uroš Struna. Janez Žurga, Nejc Sever, Jože Rogač in Boštjan Kastelic. Mišo Cvetanovič pa igra pri NK Svoboda. Rezultati starejših pionirjev: 1. krog: Ivančna Gorica - Komenda 4:0 2. krog: Zagorje - Ivančna Gorica 4:1 3. krog: Ivančna Gorica - Tabor Grosuplje 4:1 4. krog: Ivančna Gorica - Šmartno 6:2 5. krog: Gaj Kočevje - Ivančna Gorica 1:5 6. krog: Ivančna Gorica - Ilirija 2:0 7. krog: Filc Mengeš - Ivančna Gorica 0:9 8. krog: Ivančna Gorica - Kolpa 3:0 T. K. 9. krog: Radomlje - Ivančna Gorica 0:12 Prednost pred drugo uvrščeno ekipo Termit Domžale in starejšimi pionirji NK Ivančne Gorice je velika. Razlika v točkah je 5, razlika v golih pa je pozitivna (46:8). Sedem kadetov igra v tej sezoni pri Taboru Grosuplje. To je predvsem zaradi lega, ker NK ne more sam financirati toliko ekip. Ti igralci so: Gregor Jordar, Goran Furdi, Damjan Markovič, Janko Zupančič, Jaka Erjavec, Peter Kocjančič, Jernej Miklavčič. Trenira jih Aleš Potokar, vsako drugo tekmo pa kol domačini igrajo doma v Ivančni Gorici. Iz istih razlogov nekaj igralcev mladinske ekipe NK Ivančna Gorica igra eno leto pri Slovanu: Robi Potokar, Uroš Černivec, Robi Bevc, Aleš Trontclj in Marko Horžan. Člansko ekipo trenira Maljaž Jordan. So v drugi ligi medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Ekipo sestavljajo: Sašo Sever, Robert Kastelic, Roman Gačnik. Jože Fekonja, Janez Leinfellner, Jože Mišmaš, Matej Lampret. Branko Ilovar. Franc Duša, Niko Anžlovar, Marjan Lampret, Fadil Lugiči, Marko Hrovat, Izlok Šlcpic, Jože Jankovič. Andrej Grmovšek, Igor Steklačič, Samo Kavšek, Sebasljan Korpar, Darko Jurčič, Ilija Barukčič, Izidor Motnikar in Jože Hroval. Člani NK Ivančna Gorica, ki igrajo v drugih klubih, pa so: Janez Hrovat. Sandi Bracovič (oba Elan Novo mesto), Damjan Sluga, Aleš Ćernivec, Frenk Žnidaršič (vsi NK Slovan), Aleš Potokar (Usnjar Vrhnika), Robi Gačnik, Jože Gačnik (oba Apnar Kresnice), Matjaž Anžlovar (Filc Mengeš) in Sandi Ceglar (Črnuče). Članice pri NK Ivančna Gorica delujejo drugo leto. So v prvi državni ligi, trenira pa jih Fadil Lugiči. So tudi viceprvakinje državnega nogometnega pokala leta 1994/95. Ekipo sestavljajo: Špela Pušljar, Sanja Varga, Metka Oder, Ksenija Pušljar, Karmen Zibelnik. Simona Petrič, Mojca Rus, Petra Mišmaš, Tadeja Kamnikar, Vesna Kralj, Tanja Nadu, Anica Vodušek, Petra Kastelic, Tilka Anžlovar. Anita Blatnik, Polona Pušljar in Dani Potokar. NK Ivančna Gorica se financira iz občinskega proračuna in z denarjem sponzorjev. Glavni sponzor je Zoran Iliskovič, prispevke za reklamo pa so dali še Traig Ivančna Gorica, IMP, Tabor Grosuplje, Sinoles, KS Ivančna Gorica, Pipo iz Šentvida, Veterinarska postaja Ivančna Gorica, Kmetijska zadruga Slična in Armex. Vodstvo nogometnega kluba Ivančna Gorica si želi, da bi mlajši in starejši pionirji prišli v prvo medobčinsko ligo in da bi vsi igralci, ki sedaj igrajo v drugih klubih, igrali v letu 1995/96 doma, za domači klub. To zdaj zaradi finančnih težav ni izvedljivo. Radi pa bi ludi uredili pomožno igrišče tu. v Ivančni Gorici, ali pa v Stični in položili asfalt pred domom. Prav tako pa vabijo vse mlade, ki imajo radi nogomet, še zlasti dekleta, da se vključijo v njihov klub. Petra Bahorič REKREATIVCI SE SELIMO V TELOVADNICE Počasi prihaja zima in mnoge športne aktivnosti se bodo iz narave preselile v telovadnice. V naši občini imamo 3 funkcionalne telovadnice, v katerih pozimi poteka športna rekreacija. To so: telovadnica pri OŠ Šentvid pri Stični, telovadnica v Š(" Ivančna Gorica in telovadnica pri OŠ Višnja Gora. Rekreacija za moške poteka v vseh omenjenih telovadnicah. Moški se ponavadi organiziramo sami ter si izberemo več ali manj poljubno športno zvrst (namizni tenis, košarko, rokomet, odbojko in morda še kaj). Ta rekreacija ni strokovno vodena. Ženska športna rekrcaija bo zanesljivo potekala v telovadnici OŠ Šentvid, pod strokovnim vodstvom, za ostali dve pa še ni znano. Za podrobnejše informacije o začetku športne rekreacije in o različnih možnostih rekreiranja v telovadnicah pa se pozanimajte pri vodslvih omenjenih šol. Kljub "telovadničnemu" vabilu pa vam svetujem, da se ludi v pozni jeseni in zimi čim več gibale v naravi, da se sankale, smučate, drsale, igrate hokej, pa ludi zimski sprehodi so lahko prav romantični in še posebej zdravi. Za slovo pa še telovadnična pesmica: PRIDI, ŠPORTNIK, RADA TE IMAM. ČE SAMA SEM, DOLGOČASNO JE, PRIZNAM. A COPATKE LE PRINESI ČISTE S SABO, SAJ BODO LE TAKŠNE; MENI V ZABAVO Vaša telovadnica OBE EKIPI NAJBOLJŠI Na področnem ekipnem prvenstvu v atletiki so se odlično odrezali tekmovalke in tekmovalci OŠ Stična. Na tekmovanju, ki je bilo 21. septembra na stadionu v Šiški, je nastopilo 13 osnovnih šol iz okolice Ljubljane. 'Tako dečki kot deklice so osvojili ekipno 1. meslo in dva lepa pokala. Vrstni red prvih treh ekip pri dečkih: 1. mesto OŠ Stična, 14651 točk 2. mesto OŠ Medvode, 14526 točk 3. mesto OŠ Luis Adamič Grosuplje, 14215 točk. Visini red prvih Ireh ekip pri deklicah: 1. mesto OŠ Stična, 12762 ločk 2. mesto OŠ Primož Trubar -Velike Lašče, 12750 ločk 3. mesto OŠ Luis Adamič Grosuplje, 12731 točk. Najvidnejše uvrstitve v ekipi, ki je štela 42 tekmovalcev, so dosegli: Martin Arko (1. mesto - tek 100(1 m), Matej Perko (2. mesto -met krogle), Klara Sadar (2. mesto - met krogle), Nataša Mrvar (2. mesto - tek 60 m), Tomaž Rous (2. mesto - tek 60 m), štafeta deklic v teku 4 x 100 m (2. mesto) in štafeta dečkov v teku 4 x 100 m (3. mesto). Glede na razultate pričakujemo povabilo na državno prvenstvo. AKTIV UČITELJEV ŠPORTNE VZGOJE OŠ STIČNA KDO SMO IVANŠKI ŠPORTNIKI V časopisu Klasje ste lahko že prebrali, da smo 5. julija letos ustanovili Zvezo športnih organizacij Ivančna Gorica. Leta združuje 14 društev in klubov, ki delujejo na območju naše občine. 7 klubov se trenutno ukvarja s tekmovalnim športom. To so: Rokometni klub SVIŠ, Karate klub Ivančna Gorica, Nogometni klub Ivančna Gorica, Avto - moto društvo Šentvid pri Stični, Balinarski klub Šentvid, Strelsko društvo Sonja Vesel iz Ivančne Gorice in Strelsko društvo Jože Kovačič iz Šentvida. Ostala društva in klubi pa se ukvarjajo s športno rekreacijo. To so: Športno društvo Ivančna Gorica - Grča, Športno društvo Polž iz Višnje Gore, Teniški klub Lea Point iz Šentvida, Planinsko društvo Šentvid, Letalski klub Šentvid, Šahovski klub Višnja Gora - Stična in šporlno društvo Krka. Športne dejavnosti pa se ne odvijajo samo v okviru društev oz. klubov, ampak tudi po šolah. Na območju naše občine so tri osemletke: OŠ Stična, OŠ Šentvid pri Stični in OŠ Višnja Gora, ki pa je podružnica stiske OŠ Učenci in učenke omenjenih šol so se letos udeležili številnih medobčinskih tekmovanj (področje bivše občine Grosuplje), ki jih razpisuje Odbor za šolska športna tekmovanja v okviru Zavoda RS za šolstvo in šport. To so: tekmovanje v odbojki, atletiki, rokometu, malem nogometu, atletskem troboju, štafetnem teku na dolge proge v naravi in tekmovanje v krosu. Učenci in učenke iz OŠ Stična so se udeležili tudi področnih, regijskih in državnih prvenstev v rokometu, atletiki in krosu, lisli iz OŠ Šentvid pri Stični pa področnega prvenstva v odbojki ter državnega prvenstva v krosu. Izvedli smo tudi plavalni tečaj za neplavalec iz šol in vrtcev. V letu 1995 je stokovni delavec ZŠO Ivančna Gorica Andrej Cevc v sodelovanju z društvi in klubi organiziral različna športno-rekreativna medobčinska prvenstva, ki še potekajo ali pa so že končana. To so prvenstva v malem nogometu, namiznem tenisu, odbojki, košarki in balinanju. Teh tekmovanj se udeležujejo številni naši občani. V naslednjih izdajah našega časopisa bomo začeli predstavljati posamezna športna društva in klube, zato jih pozivam, da delajo prizadevno, da bo njihova podoba v časopisu še lepša. Urednik športne strani MOJA POT Sem Vesna Kralj, članica Sankukai karate kluba Ivančna Gorica. Stara sem 16 let, nosim 2.kyu (modri pas) in s karalejem sem se začela ukvarjali kot prvošolka. Na pol karateja sla me usmerila starša. Za to sla se odločila, ker nisem imela nobene samozavesti in ker sta vedela, da so v športu vzgoja, disciplina in resnost. Otroško razigrana sprva nisem dojela resnosti treningov. Zaradi nediscipline posameznikov smo bili kaznovani s sklcca-mi in počepi. 'Tako smo se počasi disciplinirali in s tem seje boljšal naš odnos do trenerja in treningov. Svojo tekmovalno pot sem začela pri enajstih letih. 'Tekmovala sem v pionirski kategoriji in dosegla uvrstitve od 1. do 3. mesta v tekmovanju v katah (kata jc borba proti namišljenemu nasprotniku). Resni in redni treningi so ulijevali moje KARATEJA znanje in veščino karateja, kar je opazil trener in me dal v člansko skupino, kljub moji mladosti. Spoznavati sem začela, da karale ni samo učenje tehnike stavov, gibov, udarcev itd., ampak ima globlji pomen. Karalcist je borec in učenec. Borec premaga samega sebe, bori se s svojimi čuslvi (strah, pohlep, jeza ...), neznanjem in omejitvami. Borec v nasprotniku ne vidi sovražnika, ampak partnerja, na katerem se uči. Kakor v borbi premaguje svoje slabosti, lako v življenju premaguje probleme. Edino laka borba ima zame pravo vrednost, iz nje se učim. Karalcist pa je tudi učenec, ki ne gleda, kdo in kako, aam-pak kaj mu pove. Prava pot učenca je, da ceni, spoštuje in občuti trenerjevo dohron-amernost in se trudi, da bi jo realiziral ter tako spoznal bistvo. Moja tekmovalna pot se je nadaljevala v borbah in katah v ženski kategoriji. Rezultati, ki sem jih dosegla v tej kategoriji, so pomenili prelomnico, ki me jc spodbudila k še večjemu veselju do treninga. Poleg rednih dvournih treningov dvakrat tedensko sem se začela udeleževali še dodatnih, Trud jc bil poplačan s pravico do treningov v borbeni skupini A. Ti treningi so dveurni, vsako soboto v Ljubljani. Kriteriji v tej najožji skupini so zelo strogi in vsak jih mora strogo izpolnjevati, kajli od le skupine se pričakuje uspehe v državnem, mednarodnem in svetovnem merilu. Moj največji uspeh je bila udeležba na državnem ekipnem tekmovanju v Žalcu, kjer smo mlajše mladinke osvojile naslov ekipnega državnega prvaka. Naj naštejem le nekaj svojih rezultatov, katerih pa ne bi bilo, če me pri tem ne bi vzpodbujala starša in trener v klubu: lv. Gorica, 24. 3.1991: 2. mesto - pionir- ji kate Kočevje, 17.11.1991: 2. mesto - pionirji kate Cerklje, 26. 4.1992: 2. meslo - pionirji kate Iv. Gorica, 21. 3.1993: 3. mesto - ženske kale Grosuplje. 26. 9.1993: I. meslo - ženske kale Kamnik, 23. 1.1994:1. meslo - ženske kale Trebnje, 27. 3.1994: 1. mesto - ženske kate Domžale, 04.12.1994: 2. meslo ekipno Iv. Gorica, 29. 1.1995: 2. meslo - ženske kale Kamnik. 12. 2.1995: 3-4. mesto - ženske borbe - lahka kategorija (do 58 kg) Trebnje. 26. 3.1995: 2. mesto - ženske kate Cerklje, 23. 4.1995: 1. mesto - ženske borbe - lahka kategorija (do 58 kg) Hrastnik. 28. 5.1995: 1. meslo - ženske borbe - lahka kategorija (do 58 kg) Ekipno državno prvenstvo v Žalcu, 24. 6.1995: 1, mesto - borbe - mlajše mladinke (do 18 let). Zelo rada tudi demonstriram tehnike karateja in samoobrambe, saj prav pri demonstracijah ljudje, ki se ne ukvarjajo s karatejem, vidijo, kaj pravzaprav zmore treniran človek. V prihodnjem letu nameravam narediti izpil za l.kyu (rjav pas), na katerega se pripravljam že kar nekaj časa. Udeležiti se je ireba seminarjev, dosegati uvrstitve od 1. do 4. mesta na tekmovanjih, doseči pa je treba tudi določeno število borbenih točk. Vsakega, ki hoče začeti s potjo karateja, ob tej priložnosti obveščam, da ima ravno sedaj čas, da se nam pridruži, in sicer vsak torek ob 10. uri in vsak četrtek ob 18. uri v telovadnici ŠC Ivančna Gorica. Lep dan vam želim. Vesna Kralj 14 STRAN Nekemu gospodu, Veljaku v Ivančni Gorici, o njegovem izrazu! VSAKDO IMA LAHKO SVOJE MNENJE Ali ne bi bilo dolgočasno, če bi vsi o vsem mislili enako. Saj se ne bi imeli o čem pogovarjati, kaj šele, da bi se prepirali. Vsaj polivka nas bi bila prikrajšana za užitek zmage v besednih dvobojih. Pa kaj bi razpredali. O določenih stvareh, dogodkih, načrtih ... imamo ljudje različna mnenja. Pot do rešitev vidimo drugačno. Morda pa nas je kak dogodek tako pr evzel, da ga moramo napisati in o njem povedati še drugim. Prav zato odpiramo novo rubriko (marsikje jo imenujejo pisma bralcev), kamor boste lahko napisali svoje mnenje o vsem, o čemer mislite, daje vaša zamisel boljša, da je vaša resnica bolj resnična. Imate torej možnost napisati kar vas vznemirja in teži, le ... Le prispevkov, ki bodo nerazumljivi ali pa bodo koga žalili, ali pa delali očitno reklamo za nekoga ali nekaj, ne bomo objavili. Pa še nekaj. Prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom, ker za njegovo vsebino odgovarja vsak pisec sam. Uredništvo ZDRAVSTVENI DOM MORA SLUŽITI ZDRAVSTVU OBČANOV V zadnji številki Klasja je bil objavljen članek z naslovom Žogico imajo ljubljanski svetniki, ki obravnava osamosvojitev Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Zdravstveni dom so zgradili občani bližnje in širše okolice Ivančne Gorice. Funkcionarji bivše občine Grosuplje so s funkcionarji tedanje Krajevne skupnosti Ivančna Gorica zgradbe in zemljišče zdravstvenega doma razdelili. Skoraj polovico odvzeli zdravstvu in si jo prisvojili, pri čemer niso izostale določene posredne ali direktne koristi. Problematika zdravstvenega domaje v precejšnji meri povezana tudi z manipulacijo denarja, namenskega samoprispevka za izgradnjo novega otroškega vrtca in z nakupom zgradbe na Sokolski 8, v kateri je občina Ivančna Gorica. O tem obstaja dokumentirano poročilo, ki ga je sprejelo 300 krajanov na zboru 1.3.1990.' Za občane, graditelje doma, niso pomembne ustanoviteljske pravice, temveč predvsem to, da bo zdravstveni dom kot celota služil potrebam zdravstva. Žogice torej nimajo samo ljubljanski svetniki, temveč tudi svetniki občine Ivančna Gorica in Krajevna skupnost, ki naj zadeve uredijo. Avguštin Erjavec Otvoritev Zdravstvenega doma Ivančna Gorica PRENOVLJENA KAPELICA 29. junija 1995 sem v 26. prilogi Dolenjskega lista prebral članek o seji Zelene alternative, odbora Ivančna Gorica z dne 15. junija 1995 pod naslovom Zdržali ne bi niti otroci niti prašiči. Že naslov članka pove, da se je na seji odbora Zelene alternative Ivančna Gorica razpravljalo o ekološki katastrofi, ki jo povzroča Parma Stična (Prašičereja Marof in drugi). Pogovarjali smo se o zastrupljanju vode, predvsem potoka Stičnica, od Č.N. naprej potoka Višnjica in reke Krke, pa tudi o zastrupljanju zemlje in zraka. Zelena alternativa Ivančna Gorica si prizadeva za sanacijo vseh onesnaževalcev okolja občine Ivančna Gorica, ne samo Livarja IMP in Farme Stična. Ne gre nam za volilne točke - glasove, ampak za ohranitev čistega, zdravega okolja, gre za zdravje ljudi, za človeka in za naše znance. V imenovanem članku je bilo med ostalim zapisano, da je nek lokalni veljak v Ivančni Gorici jezno zmečkal vabilo na sejo ZA , ga vrgel v koš in dodal, da s Heglerjem in peščico njegovih somišljenikov noče več imeti opravka. Gospod Veljak, s svojim svobodnim izranjem in dejanjem, kar vam ne oporekam, ste samemu sebi in ostalim bralcem Dolenjskega lista dokazali vso svojo inteligenco Veljaka. Dokazali ste. kakšen odnos imate do čistega, zdravega okolja. Mogoče vas moti, ker je Livar Ivančna Gorica saniral čistilne naprave in s tem zmanjšal do 70 % emisije onesnaževanja. Blagor tistim, ki praznujejo tako lepo, kot znamo mi! Osmega septembra smo v Višnji Gori nekdanji prvošolčki iz leta 1949/1950 spet praznovali. Udeležba je bila skoraj 100-odstotna. Začeli smo zvečer, končali pa naslednje jutro. Bilo je res prijetno. Minilo je 47 let, odkar smo doma zapustili skromne igrače in odšli v šolo. Med vojno spočeti, med pokanjem pušk rojeni, smo jeseni leta 1949, bosi in revni, majhni in nebogljeni, plašni in nezaupljivi, a do dna duše pošteni in nedolžni, vstopili v 1. razred osnovne šole v Višnji Gori. Najvažnejši list v zgodovini naše generacije je zagotovo obrnila učiteljica, gospa Erjavčeva, ko nas je naučila sprejemati osnovnošolska znanja in veščine. Velika večina nas je njene nauke in prijazna napotila odnesla v nadaljnje šolanje, v stisko gimnazijo, pozneje pa še naprej. Ta znanja smo v Stični nujno potrebovali, saj so jih od nas zahtevali odlični profesorji (Lazarinijeva, Lesjakova, Gabrijelčičeva, Weber itd.). A kaj, prišel je že čas prvih ljubezni in odnesel marsikatero profesorjevo razlago sam bog vedi kam...! Če se nas v Višnji Gori spomnijo po grizenju konic naših svinčnikov, se nas v Stični spomnijo po resnem učenju in po prvih ljubezenskih dogodivščinah. Eni in drugi spomini so kot lučka, ki v nas še vedno bliskovito zasveti, kot pred Vam v ilustracijo o onesnaževanju, ki ga povzroča Farma stična, navajamo eno od meritev gnojnice, ki naslaja na farmi: KPK 3212 mg/l,BPKS 1140 mg/l, N 990 mg/l, amonijak NH3 692,35 mg/l, nitrit NO 2 mg/l, nitrat N03 17,6 mg/l, fosfor P 82,4 mg/l. Gnojnica vsebuje ludi nekalere težke kovine, kot so Cr6, Zn, Al, Pb, Fc itd. Vse te snovi onesnažujejo okolje. Delno jih farma razlije po poljih, od koder procicajo v podtalnico, del pa jih konča v potoku v Višnjica, reki Krki in podtalnici, saj čistilna naprava ne zmore očistiti gnojnice do te mere, da bi bila primerna za izpust v vodotoke. Če ste se že kdaj vprašali, zakaj ni življenja v potokih, ki se napajajo z gnojnico, vam je glede na zgornje številke lahko sedaj jasno. Gospod Veljak, upam, da boste, če ste resnično občinski veljak, sedaj kaj postorili za preprečitev nadaljnje ekološke katastrofe! Potoka Stičnica in Višnjica ter reka Krka so sodili v prvi razred kakovosti s posebnim poudarkom na zaščiti njihove kakovosti tudi v širšem kulturnokra-jinskem pogledu. Višnjica in Stičnica sta sedaj mrtvi mnogokrat ob obilnejšm deževju pa se spremenita v odprt kanal za gnojnico, ki priteče s farme in teče v "nekoč naš bister", reko Krko. Kot Ivanškega veljaka vas sprašujem, kaj ste storili za odpravo smrdiljivega vojna, ki se občasno širi v okolici Ivančne Gorice. Nadalje vas sprašujem, g. Veljak, kdo je kriv, da imamo v urbanem naselju toliko onesneževalcev, ki zastrupljajo naše bival- mnogimi leti. Ko smo vstopili v gostišče Screk, so bile v sobi za posebne goste prižgane vse luči. Kar nekaj časa je trajalo, da smo se nekoliko umirili in si ob glasbi in plesu izmenjali besede, kakršne premorejo le najboljši prijatelji. Razdrli smo tudi nekaj šal, in ko je vstopil še fotograf, smo se zavedli zgodovinskega pomena tega srečanja in se razposajeno postavili okrog naše "tršice" iz prvega razreda, gospe Erjavčeve. Dnevi teko, barva naših las se spreminja. Za nas se sonce pomika proti zahodu, toda mi gremo naprej. Tako kot do sedaj bomo še naprej hodili po poti, na katero so nas usmerili naši starši in naši učitelji: to je pot učenja in dela, spoštovanja in potrpežljivosti, vztrajnosti in ljubezni. Tudi ta večer naj bo eden tistih, ki no okolje. G. Veljak, kaj boste odgovorili svojim otrokom, ko vas bodo vprašali: "Zakaj nisi nič storil tedaj, ko si bil veljak, da danes živimo v onesnaženem okolju"? Veljak, če bomo vsi vašega mneja, "že spet Uegler in ekologija", bomo kmalu pili gnojnico iz naših pip in je ne bomo imeli samo v potokih. Zelena alternativa si prizadeva za čim manjše emisije in imisije, in ne kot vi, ki vam je skrb za okolje tuja dokler vam ne teče potok gnojnice čez vrt. Pozabljate pa, da ljudje želijo živeti v tej občini tudi v zdravem okolju in jim ni vse samo materialna finančna korist. Vaše omalovaževanje našga dela in naporov je pač odraz vaše kulture in odnosa do narve. Odgovarjam vam, ne ker bi si želel dialoga preko časopisa, temveč zaradi bralcev Dolenjskega lista, ki so me opozarljali, da moram na takšno zlobno pripombo vsekakor odgovoriti, saj nisem napaden samo jaz, temveč tudi Zelena alternativa. Za konec pa še to: veljak, kakršen koli sle že, pridružite se nam, da preprečimo še hujše onesnaževanje, saj ni važno, kdo vodi. Bistvo je da Zelena alternativa dela za čisto, zdravo okolje in dobro ljudi. Lep pozdrav, g. Veljak iz Ivančne Gorice Franc Hcgler Predsednik ZA Ivančna Gorica kakor biser posije v trenutke življenja in nam obudi čar preteklih doživetij. Naj nam da novih moči, naj nas k lepim in koristnim dejanjem napoti! Spominom na prve korake šolanja in sanjam na prve nedolžne ljubezni se ne bomo nikoli odrekli. Tem sc bodo vsako leto pridružili novi, drugačni in nepozabni dogodki, ki jih bomo oblikovali tako, kot znamo in zmoremo, ker naša srca tako hočejo. Zanimiv in zabaven, prijeten in sentimentalen je tak večer, ko gledaš sošolke in sošolce iz oči v oči. Ko slišiš glas, ki ti spomine vse na novo obudi. Ko ob obloženih mizah, glasbi, petju in plesu, če si po srcu vsaj še malo vznemirljiv, dobiš občutek, da si ta dan nekaj ur s svojimi sošolci v nebesih bil. Jože Janežič Tudi starodavna Višnja Gora je tako srečna, da ima pravkar prenovljeno kapelico Lurške Matere božje. Blagoslovil jo je ob priliki farnega žegnanja sv. Tilna naš novi župnik Simon Onušič 3. septembra, v nedeljo popoldne. Med strnjenim deževjem je prav takrat posijalo prijazno sonce in osvetlilo lep prizor; iz stare bližnje Vrataričkove domačije so izstopili belo oblečeni ministranti z župnikom in se napotili nasproti pred kapelico. Vsa množica faranov, prijateljev in sorodnikov je s sončnimi žarki osvetljena prisostvovala molitvi, petju in slovesni blagoslovitvi. V zadnjih dveh tednih smo bili farani izzvani in pretreseni na poseben način. 13. avgusta smo se poslovili od našega ostarelega župnika Stanka Kastelica (med drgugim tudi dobrotnika te kapelice), o Velikem šmarnu pa smo pozdravili novega župnika Simona Onušiča. Kdor se bo sedaj peljal ali pešačil proti starodavni Višnji Gori vzhodno, od Ivančne Gorice sem, bo prijetno presenečen. Takoj v začetku mestnega zemljišča, ob današnji Jurčičevi cesti, ga bo pozdravila prelepa Marijina kapelica. To je res pravo svečano napotilo proti staremu mestnemu jedru na hribu, ki je danes zaščitno kot kulturni spomenik. Jurčičeva cesta je bila nedavno imenovana še Stari trg, ta pa je v zgodovini opisan kot prvotno naselje pod Starim gradom višenjskih gospodov in šele turška nevarnost je povzročila nastanek srednjeveškega mesta Višnja Gora na višini. Sicer obširnejši nekdanji Stari trg je imel (ob današnji Jurčičevi cesti) tudi svojo cerkev Lavretanske Marije, ki jo lepo vidimo na bakrorezu v .Valvazorjevi Slavi (1689) in v Valvazorjevi Topografiji (1679). Ta cerkev je minila sredi 18. stoletja. Morda je bil teren preveč voden ob potoku Višnjica, ki preplavlja, ali pa so Višnjani vso pozornost posvetili novi mestni cerkvi sv. Ane na hribu, ljudski spomin pa opozarja na turške napade na to cerkev. Danes še vidimo sledove starotrške cerkve v Brodnikovem (Hribarjevem) hlevu. Pokopališče je bilo v bližnjem današnjem Groznikovem (Pelžarjevem) sadovnjaku. Prepričani smo, da je ob opustitvi cerkve v Starem trgu nastala že takrat ravno čez cesto kapelica Matere božje. Vaščani so imeli pri roki tudi kamenje opuščene cerkve za zidavo. Morda so kasneje kapelo tudi kaj preurejali, danes vidimo, da je zelo starinska in je zablestela v obnovi. Vsa Jurčičeva cesta je postala sloves-nejša, saj ni obnovljena le kapelica, temveč tudi njena okolica. Požrtoval-nost petčlanskega gradbenega odbora sosedov je zgledna. Zgledna je tudi pomoč vseh mojstrov od blizu in daleč, ki so pomagali od temelja do "cimprčka", od zidarskih del do beljenja, od okrasnih posebnosti do "zapirec" in čudovite bakrene strehe. Obnovitelji so pričeli z delom že 1. maja v letošnjem letu. Marijin lesen kip je prelepo obnovljen. Statotrška Marija, ki so te naši predniki imenovali Marija za zdravje, izprosi nam dušno in telesno zdravje na romanju k Bogu! Mihaela Zaje V LUČI SPOMINOV NAJ BO TUDI MOČ ZA NAŠO PRIHODNOST 2fl VOBZO V0£90 Reševanje občinskih težav na izviren način - VARNOST II. Uejo patentiral. LEOPOLD SEVER POLICIJSKA KRONIKA V zadnji številki našega časnika smo objavili podobo občinskega varnostnika. Taki možje naj bi skrbeli za varnost v občini po ukinitvi policijske postaje v Ivančni Gorici. Kmalu po izidu številke so pričeli na uredništvo Klasja deževati telefonski klici in pisne pritožbe; oglasile so se prizadete občanke, ki menijo, da gre za očitno diskriminacijo žensk, ki bi morale na vsak način sodelovati v varnostnem sistemu občine. Občinski možje so se sestali na izredni seji in odločili, da je treba diskriminacijo nemudoma odpraviti, nakar je občinski modni kreator oblikoval prototip varnostnice. Kot vidite, bo ta imela uniformo, prilagojeno ženskim potrebam, nekaj razlike pa bo v oborožitvi; namesto palice bo imela za pasom valjar, ki je že preizkušeno obrambno sredstvo v tem predelu Dolenjske. Seveda bo treba za opremo globlje seči v občinski proračun, toda pri varnosti ne gre skopariti. IŠČEMO INŠPEKTORJA Naša nova rubrika, ki smo jo uvedli v prejšnji številki, je vzpodbudila kar nekaj odmevov. Tako pri poklicanih, kot pri prizadetih. Vendar popolnih informacij še nimamo. Poklical nas je gospod, ki se je pritoževal nad sosedom - lovcem, ki strelja okoli hiše. Povedal je, da sosed ne strelja več, da pa kot nadomestilo sedaj meče petarde. Samo da poka. Dobili pa smo dva nova klica. Svojih težav si očitno ne upajo pisno dati iz rok. • • • Prva nam je telefonirala gospa, ki pa se, razumljivo, ni hotela predstaviti. Povedala je nekako takole: "Že večkrat sem slišala, da ima naše Komunalno podjetje velike izgube, posebno pri vodi. Pravijo, da so za to krive dotrajane vodovodne cevi, ki puščajo. Kaj pa hidranti, ki jih zna odpreti že skoraj vsak otrok? In pa gospodinjstva, ki so priključena na vodovod, pa nimajo vodomera in zato tudi nič ne plačujejo. Kaj bi na to rekli mi ? Menda pri Komunali že imajo kakšne kontrolorje. To je konec koncev njihova stvar, kam jim voda odteka. Še posebej, dokler jo imamo mi zadosti. • • • Poklical nas je tudi gospod, ki je menda pazljivo prebral cenik živine, ki smo ga objavili v eni prejšnjih številk. Ogročen zatrjuje, da mu prav nič ne pomaga, tudi če se ga nauči na pamet. Plačilo, ki ga dobi za svojo žival ni odvisno od živali in tudi ne od cenika, ampak ... Pri leni pa menda še dokaza ne dobi, vsaj za to, koliko je njegova žival tehtala. In mi ? Če se ne upate zarobantiti, ker veste, kje in nad kom, prodajte žival privatnemu mesarju. Ali pa storite tako, kot dela skoraj večina. Zakoljite žival doma in prodajte meso na drobno. Kupcev ne bo manjkalo, pa tudi bolj se bo izplačalo. Sporočite rezultat tudi na urednitšvo. Mesarska podjetja pa tako že večino mesa uvozijo ... f-"-% NOVO V IVANČNI GORICI RTV servis avdio-video POPRAVILA IN SERVISIRANJE TV, radio, avtoradio, video-rekorder, satelitski sprejemniki, montaža anten, magnetofoni, diktafoni, telefoni vseh vrst, montaža anten JANEZ SKUBIC IVANČNA GORICA Pot v Boršt 25 Telefon: 061/777-930 NOVO V IVANČNI GORICI v J Dneve med 10. in 3o. avgustom letos je N.N prijavil kot možen čas izginotja desetih čekov LB, enota Grosuplje, iz svojega nezaklenjenega avtomobila. Čeke je sicer preklical, vendar je bil istočasno obveščen o vnočitvi dveh, v vrednosti 10 in 15 tisoč tolarjev, in to v Radovljici. Kraj vnovčenja in opeharjeni sta že znana, ugotovili bodo le še "vnovčitelja". 4.9. je Franc G. v kraju Velike Lese povzročil prometno nesrečo z materialno škodo, ko je s kosilnico po neprednostni cesti privozil v križišče in neprevidno zapeljal na prednostno cesto, kjer je naletel na voznika Janeza Ž. iz Krške vasi, ki kljub zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. Za njim je pripeljal še Jože N., ki zaradi prekratke varnostne razdalje ni mogel preprečiti trčenja v vozilo Janeza Ž. * 5.9. je Marjan T. na policijsko postajo prinesel 257 nabojev za puškomitraljez italijanskega porekla, kalibra 7,9 mm, letnik 1936, in del orožja, kar je našel v gozdu ob regionalni cesti Grosuplje - Višnja Gora, na Peščeniku. Strelivo so varno spravili v skladišče MNZ, stvar pa še raziskujejo. 6.9. sta se na Kitnem Vrhu sporekla soseda, gospod E. in gospa B. Ugotovljeno je bilo, da sta se tudi s tepla, zakaj, pa bodo še ugotovili. Proti obema bo seveda uveden ustrezen postopek. 6.9. je bilo na Vrhu nad Višnjo Goro vlomljeno v štiri vikende in počitniško prikolico. Kraj je patrulja ustrezno zavarovala, iščejo pa lastnike - oškodovance - in seveda tistega ali tiste, ki so škodo povzročili. 6.9. je (spet) na Vrhu nad Višnjo Goro vikend hišica ostala brez vrat. Kako jih je snel, bo pojasnil tisti, ki je to storil, ko ga seveda ulovijo, odnesel pa ni ničesar, saj v vikendu ni bilo nič takega, da bi se izplačalo snemati vrata ... 6.9. Uroš H. iz Velikih Les je po končanem treningu opazil, da ima prazno denarnico, enake težave pa sta imela še dva športna kolega. Po Uroševi prijavi so poklicani za take zadeve na licu mesta kar hitro prijeli Petra K., ki ga je kljub zanikanju dejanja "izdala" Uroševa denarnica. Ta ni bila v pravem žepu, še nekaj več kot 34 tisoč tolarjev pa so v nadaljevanju našli pod sedežno prevleko njegovega vozila. Malo dlje so nato Petra zadržali na policijski postaji, da zadevo temeljiteje pojasni, o njegovem zadržanju pa so prijazno obvestili njegovo prijateljico. Da bi ne bila v skrbeh. 7.9. so pri izkopavanju pese na njivi našli protipehotno 60-milimetrsko granato, ki jo je dežurna patrulja oddala v varstvo pirotehniku Radetu iz Ljubljane. Ta jo je varno in strokovno odpeljal v Ljubljano kjer sojo uničili. 7.9. Voznik osebnega avtomobila gospod T. se je na cesti od Ivančne Gorice proti Muljavi, pri spomeniku pred naseljem Muljava, srečal s srnjakom. Žal žival ni bila na pravem mestu in je ob trčenju z osebnim avtomobilom poginila. Patrulja, ki je prišla na kraj dogodka, je odredila izročitev poginule živali gospodarju LD Ivančna Gorica. * 9.9. je voznik osebnega avtomobila Ilija B. vozil po Ljubljanski cesti v Ivančni Gorici, zavil na levo na dvorišče IMP ter s tem izsilil prednost vozniku Rudolfu G., ki je pripeljal nasproti. Sledil je ustaljen postopek. 10.9. je sin Antona P. iz Laz nad Krko opazil, da na motokultivatorski enoosni prikolici manjkata obe kolesi ali približno 30 tisoč v tolarski protivrednosti. Sin predloga za pregon zaenkrat ni podal, saj se mora prej posvetovati s svojim očetom, ki je lastnik prikolice. Njuno odločitev bo še sporočil, je dejal. 10.9. so na Malem Globokem Ljubljančani pustili ob vikendu nekega doktorja svoj osebni avto in odšli nabirat gobe. Ko so se čez približno tri ure vrnili z gobarskega pohoda, so odkrili razbito steklo na desnih sprednjih vratih vozila in "odsotnost" vozniškega dovoljenja ter osebne izkaznice na ime gospe Ajde K., stanujoče za Bežigradom v Ljubljani. Navedeni incident so policiji sporočili le v evidenco, zato le-ta ni prišla na ogled. Izrazili so svoj sum na mlajšo Romiko, ki se je smukala tem okoli in ob avtu so našli še, o groza, dva kuhinjska noža, ki sta bila po njihovem mnenju tudi romska. Ljubljančani pa niso pomislili, da morda nekdo, ki so mu gobe vir zaslužka, ne mara konkurence, pa četudi je iz same Ljubljane. 11.9. je gospa Tatjana P. obvestila policijo v Ivančni Gorici, da je izvedela za vlom v svoj vikend na Leskovcu in da želi ob svojem prihodu na kraj dogodka tudi prisotnost uradne osebe. Kesničnoje bilo uradno ugotovoljeno dejanje vloma, ko je nekdo spet ročno odstranil vrata počitniške hišice, no, pomagal si je s krampom, si prisvojil kar nekaj dragih električnih delovnih pripomočkov in celo - električno kitaro. Iskanje čudnega kombinatorja se nadaljuje. * 13.9. je bil res nesrečni dan v mesecu za Roma S. Miha Marinka iz Kuželjevca, saj so se uradni organi odločili, da ga prav tega dne prisilno privedejo na zasluženo prestajanje zaporne kazni. Vendar pa so se ljudje iz njegovega tabora temu odločno fizično uprli s kamenjem in drugimi priročnimi sredstvi, tako da so morali poklicati na pomoč vodnika s službenim psom. Vendar tudi ta dva nista mogla najti sledi za medtem pobeglim Romom, saj je bilo takrat zelo neprijazno vreme. Do sedaj se je kljub datumu dobro izteklo za Roma. Do sedaj! * 13.9. je gospa Jelka Č. na policijski postaji v Ivančni Gorici prijavila vlom v svojo drvarnico, ki jo ima na Velikem Črnelem. No, tokrat ni bil kriv vlomilec, temveč so se urejale zapuščinske družinske zadeve, kar pa je stvar zasebne tožbe, ne pa policije. * 13.9. je Marjan Ž. prijavil izginotje različnih predmetov iz svojega vikenda na Lazah nad Krko. Daljnogleda, škatle za kavo in sladkor, pa šopa ključev. Gospod Marjan ni opazil, da bi bilo vlomljeno. Patrulja pa je ugotovila, da je bilo, in to skozi balkonska vrata. Pregledali so vse prostore, če bi morda manjkalo še kaj razen navedenega; v klet pa niso mogli, saj Marjan iz zgoraj navedenih razlogov ni imel ključa. Naknadno bo sporočil, če mu še kaj manjka. Priredila J. Božič Tudi v prihodnji številki Klasja bodo mali oglasi zastonj. Telefonirajte: 778-384, 778-385 ali 777-697. Pišite: Uredništvo Klasja, Sokolska 8, 61295 Ivančna Gorica Videli boste, da se izplača. Starejši upokojenec, vdovec, vesele narave, z lastno hišo, še vedno išče gospodinjo. Zaželena je dobrosrčna upokojenka, dobra kuharica, vajena domačih opravil, predvsem pa, da ima vozniški izpit. Ponudbe pošljite na Uredništvo Klasja, pod šifro: "V dvoje gre laže." Lahko pa se oglasile na Lučarjevem Kalu 16, pri Strohnovemu Mihi. Prodam novo zložljivo mizo za namizni tenis na koleščkih nemške izdelave, znamke West side, za samo 26.000 tolarjev. Poleg tega prodam eno leto rabljen hladilnik 140 x 60 znamke Gorenje na ena vrata za 25.000 tolarjev, elektično vrtno kosilnico na nitko Black&Dcckcr za 4.000 ter ročno vrtno kosilnico za 6.000 tolarjev. Obe kosilnici rabljeni pol sezone. Ogled možen vsak dan. Janez Smolič, Krška vas NI I, Krka Prodam saksofon "Vardarni" Amati tenor B, klavirsko harmoniko (32 - basno, nemško, volmasler in klarinet special, češki. Gena po dogovoru. Kličite na št. tel.: 061-777-073 • • • Oddam v najem 5(1 m2 poslovnih prostorov z velikim parkirnim prostorom. Informacije na telefonu šl. 785-088. • • • Boste tudi pri vas v kratkem imeli domači praznik in zaklali prašiča. Imate že spale za klobase? Če nimate časa ali pa si jih ne znale pripravili sami, sc obrnite na Kaslelčevo Minko iz Lučarjcvcga Kala. Pri njej jih dobile takoj in poceni. Naročite jih lahko tudi po telefonu na številko, 777-305. (T IMP LIVAR, d.o.o. IVANČNA GORICA Ljubljanska c. 43 61295 IVANČNA GORICA VABI K SODELOVANJU L PET DELAVCEV ZA DELO V KALUPARNICI (3 kaluparji, 2 iztresalca - za priučitev) 2 DVA DELAVCA ZA VZDRŽEVANJE STROJEV Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonskih izpolnjevali še naslednje pogoje: pod L: končana osnovna šola ali skrajšani program, pod 2.: končana triletna poklicna šola kovinarske ali strojne usmeritve. Izkušnje so zaželene, niso pa pogoj za zasedbo delovnega mesta. Prednost pri izboru bodo imeli mlajši kandidati, prijavijo pa se lahko kandidati, stari od 18 do 45 let. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za določen čas šestih mesecev, po tem obdobju pa bo podjetje najboljšim delavcem omogočilo nadaljevanje delovnega razmerja ali redno zaposlitev. Pisne prijave z ustreznimi dokazili sprejema IMP LIVAR, d.o.o. Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 43,61295 Ivančna Gorica, KADROVSKA SLUŽBA, do 31.10.1995 oziroma do zapolnitve potreb po delav-ih. J 16 STRAN Pogovor z Markom Okornom, članom Vokalnega kvarteta Stična Z VESELIM SRCEM VOŠČIM Nova kaseta Vokalnega kvarteta Stična na slovenskem tržišču vsakič smo ga dekleta v razredu spravile v bes s svojo izvedbo pesmi Lunca že zvezdice pase ... Kakopak se z njegovim posluhom ni mogel kosati nihče v razredu. Tudi z njegovo ljubeznijo do gledališča in kulture nasploh ne. Najprej je hotel priti do gledaliških desk, potem mu je življenjska pot pripeljala nasproti zanimivo delo v Slovenskem verskem muzeju v Stični in seveda prosti čas, ki ni smel ostati neza-polnjen. Ta je začel odzvanjati od pesmi... Z Vokalnim kvartetom Stična so sedaj malodane postali slavni... Marko, je trditev o vaši slavi resnična ? No ja, pojem slava je raztegljiv in relativen. Je pa res, da smo ta trenutek precej bolj slavni kot pred septembrom... (smeh) Kaseta toliko prinese? Ja kaseta in vsa mašinerija okoli nje... Saj veš, promocije, pojavljanje v medijih... Postajate managerji, poleg tega, da ste uspešni pevci? To ni ravno naloga vseh. Glavnino tega dela opravlja naš tehnični vodja Dušan Kamnikar. Trenutno smo dogovorjeni za trinajst intervjujev na slovenskih lokalnih radijskih postajah in TV Slovenija, usklajujemo termine za nastope po vsej Sloveniji, pripravljamo tudi koncert v božičnem času, ki bo v stiski baziliki Žalostne matere božje. Dogovarjamo se z glasbenimi gosti... Zelo smo zaposleni, skratka... Ti si tenor, kajne? Pa ostali člani? Pojem prvi tenor, Dušan Kamnikar je drugi tenorist, Alojz Kastelic poje bariton in naš humorist Anton Zaletelj bas. Vsi smo doma iz Stične, zato tudi ni naključje, da smo si izbrali ime rodnega kraja. Smo lokalpatrioti, veš. Vsi smo bili že prej vestni pevci Moškega pevskega zbora Stična, igramo tudi gledališki skupini KD Stična, cerkvenih pevskih zborih prepevamo... Same zagnane duše. snemanja. V začetku nas je učil domačin France Strmole, februarja letos pa smo k sodelovanju povabili mag. Loreno Mihelač, ki je tako postala naš umetniški vodja. Bili smo ji všeč - ubranost in barva naših glasov predvsem. Predlagala nam je, glede na to, da je ravnateljica zasebne glasbene in elitne klavirske šole Muzika Viva Ljubljana, naj se obrnemo na gospoda Janeza Hostnika, direktorja zasebnega podjetja Muzika Viva, ki se ukvarja tudi s tovrstno dejavnostjo. Zaupala nam jc. da je omenjeni gospod zelo dober tonski mojster. Mi smo ubogali njo, ona nas. Z gostom Hostnikom sta pripeljala v Stično vso mašinerijo in posneli smo zelo dobro kaseto.,;.;,| zc \ v N; V kvartetu je tudi pravi starosta kulturnega življenja v Stični, dobitnik Jurčičevega priznanja Anton Zaletelj. Ste. glede na to, da je malce starejši od vas. strpni do njega? Ha, on je sfl^n do nas! Moram reči, da tako potrpežljivega in z optimizmom prežetega človeka ni lahko najti. Zato smo še toliko bolj ponosni na našega Toneta. No. in Alojz Kastelic - eden od njiju zagotovo pomiri občasno pregreto vzdušje v skupini. In potem sle. seveda, lokalpatrioti, izbrali primerne pesmi za svojo kaseto? Daj no. Na kaseti je deset slovenskih narodnih ali ponarodelih pesmi. Kriterij pri izbiri je bil, da so nam segle v srce. Ker smo nekatere od njih prepevali že prej in so bile ljudem zelo všeč, smo si rekli, zakaj jih ne bi posneli? Izvirajo z različnih koncev Slovenije: Primorske, Gorenjske... Napisali, harmonizirali ali priredili so jih seveda različni znani slovenski skladatelji. Saj smo odprtega srca, ko zapojemo (tu lokalpatriotizem odpade). Povej mi, kako sle prišli do kasete - do Niste snemali v studiu? Ne. Gostoljubni stiski opat dr. Anton adrah nam je z odprtimi rokami priskočil na pomoč in tako smo izbrali v samostanu "rzredno akustični prostor z naravnim odmevom. Smo pa imeli zaradi te odločitve nekaj težav pri snemanju. Čeprav smo snemali v poznih večernih urah, se je včasih posnelo še pol dogodkov v Stični - traktorski ropot, motoristični fra-jerji, kosilnica, bitje stiske stolpne ure .... Iako uničen posnetek smo morali delati znova in znova... Kaseta Z veselim srcem voščim je zagledala beli dan 15. septembra letos. Na ovitku lahko vidimo štiri postavne mladce (po siru prav gotovo, Markova pripomba) v zelenem. Kako to? Ja, odločili smo se za zeleno barvo, ker nam je preprosto všeč. V ozadju se vidi stara romanska zahodna stena stiškega samostana, sicer pa zelena trava, zeleni mladci (ha, ha, ha). Fotografiral nas je gospod France Markelj. - Oprti na domače sile -! Promocijo ste imeli 15. septembra v Stični. Kaseto smo predstavili našim številnim sponzorjem in vsem ljubiteljem naše glasbe... Vsem smo se prisrčno zahvalili s pesmijo in skromno pozornostjo. To bi sto- rili še enkrat, zdajle. V oktobru ste na Radiu Ognjišče že tekmovali za pesem tedna. In pristali na 2. mestu, takoj za Miheličem, s Schwabovo Vinsko. Kakšni so vaši načrti? Ne vem čisto natančno. Sedaj smo v toku, ki nas delno nosi kar sam. Vse skupaj usklajuje naš manager Dušan Kamnikar. Gostovanj bo, kot sem že dejal, veliko. Sani pa se /elo veselim gostovanja v mestu llirschaid na llavarskem. Tja nas vabijo dolgoletni prijatelji stiškega samostana in tudi naši osebni prijatelji. Vemo pa, da so tam doma dobri poslušalci. Lani, ko smo se udeležili odprtja njihove mestne hiše -Rathausa-, smo se na predvečer pozno vračali s koncerta. Z našima gostiteljema Renato in Manfredom smo naleteli na ulično zabavo in se vključili z nežno slovensko in potem še nemško pesmijo. Stali smo tam, pod lučjo, in okna so se začela odpirati. Neka gospa nas je prišla poslušat kar v spalni srajci, iz same ljube zamaknjenosti. No, vaše žene prav gotovo niso tako zamaknjene, ko toliko manjkate ob domačem ognjišču? Seveda ne, a one so vseeno tiste, katerim se moramo zahvaliti, da nam to veselje in poslanstvo pustijo in nas tudi bodrijo. So naši glavni srčni spozorji... Marko, z veselim srcem voščim, da bi se vaša kaseta še naprej lepo prodajala in da bi kupci z veselim srcem hodili naokoli, prepevajoč vaše pesmi. Najlepša hvala za lepe želje. Tebi in uredništvu časopisa se zahvaljujem za povabilo. Vsi pa ne pozabite, da so pred nami prazniki in bo naša kaseta lahko lepa čestitka vašim sorodnikom, znancem in prijateljem, Gospod Vojan Tihomir Arhar, zgodovinar, publicist in pesnik (tudi pisec biografije p. Simona Ašiča) pa vam podarja tole pesem o nas, ki je nastala, kot sam pravi, kar v avtobusu na poti v Ljubljano (karikaturo je naslikala gospa Maja Malovrh iz Ivančne Gorice): Mojstri pevci: Danes, jutri, spet in spet poje Stiski nam kvartet. Vsi v kravatah, nikdar bosi, fantje zapojo kot kosi. Narodna, vse do moteta, pesem s srcem je zapeta. Se s tenorjem druži bas, drug sta drugemu v okras. Vsak od teh glasov prevzet kliče: "Stiski naj živi kvartet!" Vojan Tihomir Arhar, Stična, 10. 9. 1995 PODLISTEK • PODLISTEK • PODLISTEK • PODLISTEK • PODLISTEK • PODLISTEK • m f/HlrlODUMr Zvrst neandertalca, ki je živela v naših krajih, je dobila ime po Krapini - krapinski človek. Krapina je mesto v Hrvaškem Zagorju, blizu slovenske meje, kjer je svetovno znano najdišče praljudi neander-talske stopnje. Na slovenskem ozemlju je več manjših najdišč v spodnjem toku reke Krke, na primer v Kostanjevici, v dolini reke Temenice, vzhodno od Trebnjega. Nam najbližje zanesljivo najdišče krap-inskega človeka je votlina Zijalka v Mačjem Dolu blizu Šentlovrenca. Z vso pravico smemo trditi, da je nean-dertalski tip človeka prebival svoj čas tudi v zgornjem toku reke temenice in Krke, pa tudi ob njenih pritokih Višnjici in Stičnici. Tako razmišljanje potrjujejo tudi zemljiške razmere s številnimi votlinami in sklanimi previsi, ki so mogli biti domovanja praljudi, krapincev ali naših prednikov kromanjoncev, čeprav je znano, da le-ti niso živeli samo v jamah, temveč so si ^ zgradili ob ugodnih razmerah svoja bivališča tudi na prostem. Možnost naselitve, trajne ali začasne, je dajalo tudi ribje bogastvo v naših vodah in veliko lovne divjadi v gozdovih. Se dandanašnji je v predelih Suhe krajine po gozdovih veliko divjega sadja, ki je lo še do nedavna dopolnilni vir preživljanja tudi sodobnih prebivalcev. Čeprav moramo ume na, je bila najprej po drUg\ strani bivališče neandertalca, zalem pa še modernega človeka. To so potrdile računati, da sc jc izkopanine v različnih plasteh tal. podnebje, in z njim KNJIŽNICA C nO^JPLJ* "Zijalo", tudi rastlinstvo in živalstvo, ob koncu zadnje ledene dobe, pred kakimi petnjast tisoč leti, močno spremenilo. Za enkrat v naši občini šc nismo odkrili sledov praljudi, čeprav bi bilo lepo, ko bi imeli svojega na primer "muljavskega" človeka. Potem bi nam šele cvetel turizem, da bi se nam kar samo smejalo. Zato bodimo pozorni, a tudi obzirni, če po naključju naletimo na zanimivost te vrste. Seveda ne bomo raziskovali sami, temveč bomo poklicali veščakc iz ustreznih ustanov, ki se bodo stvari lotili s strokovne plati. Avtor lega sestavka podsklanim previsom v zgornjem toka Višnjiee. lak prostor je bilo iskano bivališče praljudi. (nadaljevanje v prihodnji številki)