E K TIV A LITO SIR e LETO IX. LJUBLJANA, SEPTEMBER 1968 v s ; ŠTEVILKA 9 Kfe smo ? nrr^T ~ V;. y KAJ JE TRENUTNO NAJPOMEMBNEJŠE Čas zelo hitro mineva. Sedem mesecev je že za nami. In ko bomo čitali le vrstice, jih bo že osem mimo. Ker smo se dogovorili, da bomo sproti kontrolirali, kje smo na naši poti izpolnjevanja načrtovalnih postavk v proizvodnem načrtu, sedaj poglejmo, do kod smo prišli po sedmih mesecih: Finančna realizacija — fakturirana — vnovčena Blagovna proizvodnja — skupna — finalizirana — odpremi jena Osebni dohodki — izplačani (v Ndin) 103,485.967 103,809.355 (v tonah) 10.197,5 7.190,7 6.295,5 (v Ndin) 33,196.792,15 »/o 82,95 83,21 97,01 101,44 88,82 94,85 % 48,66 48,81 55,09 57,25 50,12 54,77 V predzadnjem stolpcu je navedena odstotkovna izpolnitev sedemmesečnega dinamičnega načrta. Rezultati bi morali biti vsaj 100-odstotni. V zadnjem stolpcu je navedena odstotkovna izpolnitev celoletnega plana. Ker odpade na vsak mesec 8,33 % naših obveznosti, bi bili po sedmih mesecih dobri rezultati tisti, ki bi znašali več kot 58,33 %. Iz razpredelnice vidimo, da smo povsod nekoliko prekratki. To zaostajanje nazorno vidimo tudi iz odgovorjajočega diagrama, v katerega smo vrisali za primer izpolnjevanje načrtovane skupne proizvodnje (glej diagram). Podobno sliko bi nam dale tudi ostale vrisane postavke proizvodnega načrta. Žal bi krivulje potekale še niže od prikazane v diagramu. Ker se od časa do časa kdo od nas razhudi, zakaj, hudiča, toliko govorjenja o teh odstotkih in taka gonja za tonažo, skušajmo pojasniti, za kaj gre. Odgovor bi bil lahko zelo kratek: vsi napori so usmerjeni (ali pa bi morali biti usmerjeni) v to, da bi z lastnim delom ustvarili toliko, kolikor bi zadostovalo našim potrebam (in željam). Naše potrebe pa so primerni osebni dohodki kot vsesplošna družbena potreba in pa nenehni tehnološki napredek podjetja, kar bi morali pravzaprav navesti na prvem mestu in za kar prav tako potrebujemo denar. Ob taki ugotovitvi običajno naštejemo notranje in zunanje težave, objektivne in subjektivne, slabosti (lastnih neradi) in odlike (lastne in drugih). Ni slabo, temveč celo pozitivno, če razpolagamo s takimi razčlembami in na njihovi osnovi ukrepamo. Toda prvenstveno moramo iskati izhed.: iz trenutnega, obstoječe ga stanja, opirajoč se na lastne sile, vzporedno pa se obračajmo tudi navzven. Ne podcenjujmo se, zaupajmo v lastne sposobnosti in moči, saj imamo dovolj dokazov iz preteklosti za to, kaj smo sposobni napraviti. Te besede navajamo zato, ker so baje nekateri ravnodušni v strahu za bodočnost (za perspektivo). Ali je ta strah upravičen? Dejstvo je, da so z uvedbo gospodarske reforme pričela upadati naročila za investicijsko opremo. Tudi ostalih naročil je bilo vedno manj. Razumljivo, da smo vzporedno s tem, za nas neugodnim procesom okrepili napore za pridobivanje naročil — in to ne brez uspeha. Res da niso vsa »zelo ugodna«, toda naročila so tu in sedaj stojimo pred izpitom naše sposobnosti, kajti vsa novejša naročila vsebujejo pomembne elemente gospodarske reforme, ki so poleg dobre kvalitete in sodobne izvedbe še predvsem nizke prodajne cene in kratki dobavni roki. To so zahteve današnjega domačega in tujega trga. In takih naročil bo vedno več — za tistega, ki bo kos takim pogojem. Dragi prijatelji! Prišli smo k vam kol turisti in želeli spoznati vašo prelepo domovino, vaše življenje, običaje, čustva: prišli smo kot iskreni prijatelji vašega naroda. že med našim desetdnevnim bivanjem v vašem počitniškem domu v Fiesi smo občutili velike simpatije vaših ljudi do nove demokratične politike tov. Dubčka in našega vodstva. Z mnogimi vašimi ljubeznivimi ljudmi srno navezali prisrčno prijateljstvo. 20. avgusta zvečer smo šli zadovoljni spat z mislijo, da bomo čez eno leto prišli zopet k vam. Naša želja pri tem je bila, da bi se medsebojni prijateljski obiski nadaljevali in da bi se naše prijateljstvo še poglobilo. Naslednjega dne zjutraj smo zvedeli za napad članic varšavskega pakta na čelu s SSSR na našo malo miroljubno socialistično državo. To je bila za nas pretresljiva novica. Že v prvih trenutkih smo občutili vašo podporo, izraze sočutja, vašo ljubezen do nas in naših otrok, kar nam je bilo v močno oporo in nam je mnogo pomenilo. Videli smo solze v vaših očeh, slišali izraze nezadovoljstva in ogorčenja zoper sedanjo politiko SSSR, kar je samo potrdilo naše prepričanje, da smo med najbolj iskrenimi prijatelji. Zahvaljujemo se tov. Rozmanu, našemu rojaku tov. Dvoraku. vsemu osebju litostrojske menze, kolektivu računovod siva za takojšnjo finančno pomoč, delovnemu kolektivu vašega šolskega internata ter vsemu kolektivu podjetja Litostroj. V času našega bivanja pri vas smo spoznali vaše iskreno pri-jateljsvo in ljubezen, ki nas spremlja v našo domovino, ČSSR. Uslužbenci Z VVZ Milevsko z družinami -ny j£L. TUzi-u, A4' RLL+-J-*, d. tVu*! 'F. Mtuizr' / 1r , * a" /hr J. 'J W-V LXV A*JLj Razveseljivo j c tudi dejstvo, da dobivamo zopet nekatera naročila z daljšimi dobavnimi roki, kakor tudi naročila, ki predstavljajo daljše poslovne dogovore, kar nam omogoča bolj stvarno načrtovanje in enakomernejšo obremenitev proizvounin zmogljivosti, hkrati pa odpira našo perspektivo. Oglejmo si v ta namen diagram, v katerega smo vnesli seštevek naročil (v tonah) in sicer tako, kot smo se obvezali v pogodbah. Diagram predstavlja trenutni pogled v »stanje naročil«, ki smo ga napravili nekega dne v avgustu letos. Nešrafirani stolpci predstavljajo preteklost, ki pa še ni finančno zaključena (večje serije, montažna dela in pa tudi kasnitve), medtem ko šrafirani stolpci predstavljajo naročila, ki so pred nami. Dia- gram prepričljivo kaže: odpravimo bele stolpce, kajti pred nami se stolpci večajo, stanje se vsak dan spreminja. Na primer že v trenutku, ko je bil diagram narisan, vemo, da še najmanj 2000 ton naročil ni vneseno vanj (HE V araždin, H ti Djerdap in druga). Kako naj zaključimo ta razmišljanja? Morda tako, da bo za marljive ljudi še vedno dovolj dela, dovolj ton in za to tonažo se borimo, kajti v njej je, če dobro gospodarimo, del naših osebnih dohodkov, za katere vsi želimo, da bi bili zadovoljivi — in da bi tudi za modernizacijo podjetja in ostale potrebe kaj več ostalo. Medtem so nam že poznani rezultati poslovanja za mesec avgust, skupno torej za osem mesecev tega leta. Oglejmo si jih: Finančna realizacija (v Ndin) “/n % — fakturirana 117,309.126 83,10 55,16 — plačana 118,916.048 84,24 55,92 Blagovna proizvodnja — skupna (v tonah) 11.624,2 98,30 62,79 — finalizirana 8.172,8 101,36 65,07 — od premijena 7.018,9 87,05 55,88 Osebni dohodki — izplačani (v Ndin) 37,796.792,15 93,20 62,36 Kako naj ocenjujemo gornje podatke, že vemo. Omenimo naj le to, da predstavlja obdobje ja- nuar—avgust 66,66 % leta — in tolikšni bi morali biti tudi rezultati v zadnjem stolpcu. Komunisti Litostroja ob čeških dogodkih V času najbolj tragičnih dni, ki jih je preživljalo češkoslovaško ljudstvo, so se člani zveze komunistov in drugi člani našega kolektiva zbrali na posvetu o globljih vzrokih, ki so pripeljali do zaskrbljujočega stanja na Češkoslovaškem. ENOTNI PRAVILNIK Na posvet so povabili člana mestnega komiteja ZK in predavatelja na visoki šoli za politične vede tov. Vinka Trčka, posvetu pa je prisostvovalo tudi nekaj čeških tovarišev, ki so pri nas preživljali svoj dopust. V zgodovino naprednih gibanj bo stopilo teh nekaj dramatičnih dni, je uvodoma poudaril tovariš Trček, nato pa obširno pojasnil vzroke, ki so pripeljali do takega položaja. Priča smo zgodovinskim dogajanjem, preživete oblike socializma pa morajo odstopiti mesto novim oblikam. Težnje po spremembah v ČSSR so izšle iz vrst intelektualcev, književnikov in političnih teoretikov. Preobrazba je naletela na težave takrat, ko je postalo jasno, da tu sovjetski recept za pot v socializem ni mogoče uporabiti. N;a Češkem so najprej dozoreli pogoji, da bi lahko ustvarili politični sistem, ki bi ustrezal moderni družbi. Ne glede na to, da bo Sovjetska zveza vsekakor morala popraviti zgodovinsko krivico, je že dosedaj uporaba sile povzročila v modernem delavskem gibanju nepopravljivo škodo. Odločna in hitra opredelitev zveze komunistov Jugoslavije do dogodkov na Češkem kaže, da tudi nam preti potencialna nevarnost. Važno je povedati, kje smo in kaj smo, saj nevarnost, ki se je pokazala v dogodkih na Češkem, terja našo popolno enot- nost. Najbolj pomembno je, da skušamo uresničiti zlasti sledeče smernice: — uresničiti cilje družbene in gospodarske reforme — poglobljeno iskati oblike za uspešno delovanje zveze komunistov — povečati napore za izoblikovanje takih oblik v sistemu samoupravljanja, ki bi samoupravljanje obogatile — pomladiti vrste zveze komunistov. Vprašanja, ki so jih prisotni postavili na posvetu, kažejo, da bi se morali večkrat sestati na podobne razgovore pod strokovnim kvalificiranim vodstvom. KV. Potem, ko je bil na zahtevo kolektiva izdelan osnutek enotnega pravilnika o delitvi dohodka, osebnih dohodkov in drugih prejemkov, je bila v podjetju vrsta razprav o vsebini pravilnika. Razprave so organizirale sindikalne podružnice, organizacije zveze komunistov in mladine, nato pa so na temelju tako obravnavanih vprašanj o gradivu pravilnika razpravljali še delavski sveti proizvodnih enot in služb. Sklepe sej delavskih svetov PE/S so posredovali strokovnim službam oziroma strokovni komisiji, ki je pripravila osnutek pravilnika. Veliko število pripomb je terjalo sistematično in postopno obdelavo ter analize. Zato je upravni odbor podjetja obravnaval posamezne pripombe na enotni pravilnik istočasno z mnenjem in pripravljenimi predlogi službe oziroma komisije, ki je pripravila enotni pravilnik. Ker je analitična ocena delovnih mest izhodišče za celo vrsto elementov Protestno zborovanje litostrojskih komunistov ob invaziji na Češkoslovaško Tega prijateljstva ni moč pozabiti Stiskanja rok, pozdravov in poljubov ni in ni bilo konca, ko so se veseli in zagoreli od sonca poslavljali delavci iz tovarne tehnične opreme iz Milevskega od prijaznih uslužbencev našega počitniškega doma v Fiesi ter od novih prijateljev in znancev, ki so jih spoznali med časom svojega dopusta pri nas v Jugoslaviji. Z obljubo, da bodo semkaj še prišli, so se še zadnjič ozrli na slikoviti zaliv Fiese, potem pa jih je avtobus odpeljal proti Reki. Od tu pa naj bi potovali naprej z vlakom preko Madžarske domov na Češkoslovaško. »Enanidvajsetega avgusta zjutraj smo se že navsezgodaj sprehajali po roškem pristanišču/, nam je pripovedoval vodja skupine čeških turistov Jiri Ješuta »Kazalci na uri so se pomikali proti šesti. Do odhoda vlaka nam je ostalo še nekaj malega časa. Bili smo dobro razpoloženi. Saj poznate pregovor, ki pravi, da je povsod lepo, doma pa je najlepše. Opazovali smo vrvež v pristanišču, ki je od minute do minute naraščal. Ljudje so hiteli v službo, ribiči pa so se vračali z lova. Iz tranzistorskega sprejemnika, ki ga je nosil s seboj Ja-nek, je donel napev dalmatinske pesmi, katere konca pa nismo slišali, kajti glas napovedovalca je prekinil lepo melodijo. Poslušamo in ne moremo verjeti njegovim besedam: »Čete varšavskega pakta so danes ponoči okupirale ozemlje češkoslovaške republike.« To je nemogoče. Gledamo drug drugega. Ali smo prav slišali? Preživljali smo trenutke, ki se jih bomo spominjali še dolgo, dolgo. Solze negotovosti so nam prišle v oči, misli pa pohU"i našim domov. Kaj je z njimi? So še živi?« Medtem so se temne sence težkih tankov in oklopnih avtomobilov plazile v Prago, Bratislavo, Brno in druga velika mesta. Tisoč in tisoč vojakov je pod masko poklicanih branilcev pred namišljenim sovražnikom, ki bojda grozi tej socialistični zemlji, napolnilo ceste Slovaške in Češke. Še včeraj svobodno republiko so bili okupirali tisti, ki so se še dan prej izdajali za prijatelje. In to tisti, ki so jim ljudje češkoslovaške verjeli, jim zaupali. »Svojega položaja smo se zavedali šele čez čas, saj je bila novica za nas tako zelo boleča,« je nadaljeval pripovedovanje Jiri. »Naša prva misel je bila, kako bi navezali stike z našim veleposlaništvom v Beogradu, vendar nismo uspeli dobiti telefonske zveze.« Ta čas so že vsi jugoslovanski narodi in ves miroljubni svet obsodili umazano akcijo Sovjetske zveze in njenih zaveznic. »Obtožujemo agresijo,« je bilo slišati glasove po ulicah, za stroji v tovarnah, po pisarnah, vsepovsod. Proti okupaciji ČSSR so se izrekli naši naj višji organi vlade in partije, ter zahtevali takojšen umik vojaštva z ozemlja te samostojne, svobodne države. »Ob dvanajsti uri smo se z brzojavko javili litostrojskemu sindikatu. Poznali smo vaše gostoljubje, ki ste nam ga izkazovali že ob priliki bivanja v vašem počitniškem domu. Bili ste naši edini prijatelji, ki smo jih v tistem trenutku poznali v vaši lepi deželi. Že čez kratki dve uri smo prejeli odgovor, da bo proti večeru prišel po nas na Reko avtobus.« Zvečer so gostje prispeli v naše mesto. »Za prijatelje iz ČSSR smo uredili bivališče v internatu industrijske šole. Za prehrano ena-inštiridesetih gostov pa je poskrbela naša menza,« je povedal predsednik litostrojske sindikalne podružnice inž. Rozman, ki je bil ves čas ob njihovi strani z nasveti, ter jim pomagal, včasih celo več, kot je bilo v njegovi moči. Tovarišica Borovičkova je bila ganjena, ko nam je pripovedovala: »Vaši ljudje so najprijaznejši na svetu. Niso nam samo pomagali — razdali so nam svoja srca, svojo ljubezen. Ne morem prešteti vseh tistih, ki so prišli k nam v internat, nas tolažili, nam nosili darila ter nas vabili v svoje domove in s seboj na izlete. Ne, tega ne morem pozabiti.« »Naši otroci nočejo domov. Samo babice in dedki so doma tako prijazni z njimi. Vi pa ste bili taki na vsakem koraku. Uslužbenci menze so vedno našli po kosilu ali večerji še priboljšek za naše najmlajše. Ne more-le si predstavljati, kako so bili veseli, ko so dobili od strežnega osebja menze v darilo velik šop banan,« so bile besede matere male Irene, ki se mi je nagajivo smehljala izza mize ter brskala med sladkarijami,, ki so jim jih za popotnico pripravili Litostroj-čani. »Nikoli ne bo moč porušiti našega prijateljstva. Vsem znancem in drugim bom pripovedoval, kako lepo smo se počutili pri vas in koliko pomoči smo bili deležni,« mi je ob slovesu dejal Viktor Beran, potem pa še dodal: »Želim se zahvaliti vsem Jugoslovanom, posebno vam Li-tostrojčanom za vse, kar ste nam dali. Ža vse to vam bomo vedno hvaležni.« Avtobus z našimi gosti je odpeljal. Odšli so domov. Meni pa so ostale v spominu Jirijeve besede: »V teh dneh sem šele spoznal, kaj je pravo, iskreno prijateljstvo. To je prav tisto, kar smo doživeli pri vas.« Lado Lucu osebnega dohodka, je UO najprej obravnaval pripombe na metodo AODM, da bi strokovna služba oziroma komisija lahko nemoteno pripravila čistopis pravilnika. Pripombe na metodo AODM niso bile številne, pač pa so terjale spremembo nekaterih osnov za delovne pogoje. Na osnovi dopolnjene metode AODM je služba pristopila k ocenitvi delovnih mest, saj so bile na ocenitev dane številne pripombe. Poleg tega, da je bilo treba povsem na novo oceniti delovna mesta v reorganiziranih službah PPB in SK, je mnogo pripomb z dopolnjenim opisom delovnega mesta terjalo ponovno ocenitev. Istočasno z ocenitvijo delovnih mest je služba obdelala predlog sistemizacije za leto 1968, ki je bila sicer že v razpravi, pa se je zaradi zahteve po enotnem pravilniku priključila k splošni obravnavi le-tega. Medtem ko je potekalo delo na ocenitvi delovnih mest, je UOP obravnaval ostale elemente enotnega pravilnika, na katere so bile dane pripombe. Ko so bile v sistemizacijo vnesene analitične stopnje kot rezultat revidirane ocenitve delovnih mest, so posameznim proizvodnim enotam in službam po svedovali gradivo za prevedbo. Na osnovi poimenskih seznamov in razvrščenih delavcev v ustrezne analitske stopnje in vplivne stopnje za delovne pogoje bo PREJELI SMO skupno z drugimi predvidenimi elementi stimulacije oziroma osebnega dohodka kot npr. stal-nostni dodatek, funkcionalna stimulacija, osebna ocenitev itd., mogoče opraviti poskusni obračun. Celotno gradivo enotnega pravilnika skupno z obračunom potrebnih finančnih sredstev bo predloženo centralnemu delavskemu svetu v obravnavo in potrditev najkasneje do 25. septembra tega leta. Delo poteka zadovoljivo in upamo, da bodo predlogi sprejeti na seji DS, tako da bi mogli opraviti še morebitne korekture do konca tega meseca, enotni pravilnik pa bi lahko veljal od I. oktobra 1968 dalje. K. V. Zakaj pasivnost ? Mnogo govorimo o mladinski organizaciji, o njenem delu, o njeni vlogi v današnjem družbenem razvoju, pa vendar je bilo tako malo storjenega za agitacijo organizacije, ki naj bi z ostalimi vodilnimi faktorji uveljavila nove družbene norme, ki presegajo samo formalno in frazersko uveljavljanje načel marksizma in leninizma. Hotel bi opozoriti na nekatere pomanjkljivosti TK mladine, ki jih nisem opazil sam ampak tudi drugi mladinci. Pri nas prevladuje mišljenje, da je MO vse preveč pasivna pri reševanju problemov gospodarske organizacije, člani komiteja so namreč prepričani, da MO ne more sodelovati pri reševanju teh problemov, ker le-ti presegajo okvire delovanja organizaci je. To je sicer delno res, vendar bi se lahko le s takšnim delovanjem MO ustvarila realna slika o težavah, ki tarejo podjetje. In prav zaradi neobveščenosti članov kolektiva bi morali člani l'K delovati v tej danes' prav gotovo najaktualnejši temi gospodarskega in družbenega življenja. Jasno nam mora biti, da je mladinska organizacija s svojim zelo specifičnim odnosom do okolice, brez pravega sodelovanja z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami, izgubila mnogo privržencev. Prej so le-ti namreč videli v tej organizaciji, ki naj bi s svojim delom lahko postala pomemben faktor pri usklajevanju družbenih načel in uspešen reševalec problemov, ki bodo pri tem nastali. Prav gotovo je premalo samo organizirati seminar s člani komiteja. Rezultatov pa ni in jih ob tako pasivnem delu niti ne moremo pričakovati. O kakšnem idejno vzgojnem delu pri nas zelo težko govorimo. Vsekakor pomeni ta razlika med načeli in stvarnostjo negativen moment v delu organizacije. Vse premalo je sodelovan ja z ZK kot osnovno voditeljico našega idejnega in družbenega dela in tedaj komunisti ne bi bili brezbrižni in ravnodušni do naših ciljev in do nas samih, ki se moramo zavedati, da bomo v najbližji prihodnosti morali pokazati obvladovanje družbene stvarnosti. Prav zato naj bo prva naloga TK-ZMS ustvariti v organizaciji takšno vzdušje, ki bo odpravilo nesporazume in nezaupanje. Zato mislim, da so pred TK-ZMS velike in težke naloge, ki pa jih bodo tovariši odpravili le s svojo aktivnostjo in voljo do dela. Naša mladina upravičeno pričakuje od TK-ZMS rezultate, ki bodo vsaj delno zadovoljili današnje potrebe mladih, ki pa niso majhne! Dvemoslovno tekalno dvigalo skupne nosilnosti 800 Mp v delavniški montaži v Litostroju Delovni dogovor komunistov V četrtek, 12. septembra ob 16. uri so se komunisti Litostroja sestali na delovni konferenci. Tokrat je dnevni red obsegal dve poglavitni točki: — sprejem novih članov v organizacijo zveze komunistov in — razpravo o neposrednem akcijskem programu in nalogah komunistov. Ko je sekretar inž. Volfand v uvodnih besedah poudaril pomen sprejetja mladih članov kolektiva v vrste ZK, je med drugim dejal: »V naši organizaciji je bila skrb za sprejem že dalj časa zapostavljena. Po letu i963 smo sprejeli komaj 23 članov kolektiva. Ob tem, ko se reorganiziramo, pozabljamo na nujnost vsebinskih sprememb, ki se morajo odraziti tudi v. spreminjanju strukture članstva. Novih članov nismo uspeli pridobiti zaradi ostrih kriterijev, ki smo jih postavljali, obenem pa je nespreje-manju botrovala močna zaprtost osnovnih organizacij. Pozabljali smo, da je Zveza komunistov lahko uspešna le tedaj, če je njena sestava enaka sestavi kolektiva. To pa pomeni, da je v vrstah komunistov premalo mladih. Mladi so zrasli v drugačnih okoliščinah in jim samoupravljanje pomeni sestavni del življenja. Zato ni mogoče zadrževati sile, ki hotenja mladih usmerja v ospredje dogajanja v družbi.« V predlaganju kandidatov je sodeloval kolektiv, v katerem žive in delajo. O motivih za to, da se je končno premaknilo, je spregovoril predsednik mladinske organizacije tov. Zavec. Obzorje mladih je danes sorazmerno široko. Množična komunikacijska sredstva posredujejo dogajanja doma in v svetu, pri tem pa tudi mladi ne morejo mimo kritičnega gledanja na življenje. Ne zadošča jim le opazovanje, temveč si želijo aktivnosti. Ne smemo misliti^ da so samo ti tovariši, ki jih sedaj sprejemamo v ZK, primerni za ta korak. Bolj kot do sedaj, se mora odvijati proces pomladitve ZK; na mesto tistih, ki izstopajo, pa morajo stopili mladi. Ko je kandidate pozdravil še eden najstarejših komunistov našega kolektiva in poudaril, da se le v borbi med starim in novim poraja novo življenje, kar pomeni graditev nove socialistične samoupravne družbe, je kandidate organizacija svečano sprejela v svoje članstvo. V imenu sprejetih članov se je zahvalil za izkazano zaupanje ob sprejetju tov. Bolta. Zahvala je izzvenela v zagotavljanju, da si bodo novi člani z vsemi močmi prizadevali dejansko izpolniti vsa pro-klamirana načela o graditvi naše družbe. K drugi točki dnevnega reda je inž. Volfand povzel vsebino gradiva, ki je bilo posredovano članom ZK že prej. »Močna gibanja za nadaljnji razvoj demokratičnih oblik socializma v svetu narekujejo nam jugoslovanskim komunistom, da poglobimo delovanje, ki nas sicer uvršča med najbolj progresivne družbene sile v svetu. Cela vrsta dokumentov Centralnega komiteja in drugih organov ZK, ki vsebujejo stališča ZK do notranjih in zunanjih problemov, nam narekujejo, da tudi sami opredelimo neposreden akcijski program dela naše organizacije. Ta program naj izrazi nujnost, da moramo komunisti več narediti za uresničitev gospodarske in družbene reforme. Izpopolnjevati sistem samoupravljanja, vse- binsko reorganizirati ZK itd. Take naloge izhajajo iz dejstev, da se na nekaterih področjih pojavlja zaostajanje razvoja socialističnih odnosov. Kažejo se nekatere hibe v gospodarskem sistemu, ki jih poraja reforma, istočasno pa je sistem samoupravljanja edina mogoča pot za pro-gres. V takih okvirih se naše neposredne naloge znotraj podjetja kažejo v prizadevanjih modernizacije proizvodnje; povečanja izvoza, v iskanju rešitev ustreznih delitvenih razmerij, v razčiščevanju odnosov in pristojnosti med samoupravnimi in strokovnimi organi itd. O vsem tem govori akcijski program organizacije ZK Litostroja, ki ga bodo še bolj konkretizirali člani na sestankih oddelkov.« Razprava je pokazala, da so komunisti trdno odločeni kreniti naprej. Razmeroma uspešni rezultati poslovanja terjajo povečane napore v reševanju kadrovskih vprašanj, aktivnih razmerij, kvalitete naših izdelkov, nasploh pa spoštovanje dogovorov, tako znotraj strokovnih služb, kot tudi v razmerjih med službami in samoupravnimi organi. Kadrovska politika je kompleksen problem, pri katerem mora sodelovati celoten kolek- tiv. Načela, o katerih se dogovorimo v začetku poslovnega leta, se nato pogosto kršijo, da ne govorimo o pritisku številnih posameznikov, ki zlasti na področju delitve ne vidijo prek okvirov ozkega delovnega področja. Kakovost izdelkov v veliki meri vpliva na to, da nastopa velika razlika med plansko izvršenimi nalogami in finančnimi rezultati. Zlasti nam škodujejo primeri, ko skušajo posamezniki prikriti napake, pa se to potem odrazi na izgubljenem ugledu podjetja. O delitvi v našem podjetju vsi vse vedo. Vsi poznajo vsa delovna mesta in se čutijo poklicane, da primerjajo sleherno delovno mesto s svojim. Vsak hoče ne glede na delovni prispevek dobro plačilo, vsak hoče plačilo takoj, kajti kdo ve kaj bo jutri. Pri ugotavljanju vrednotenja delovnih mest je razvita prava »TEHNOLOGIJA ZAGOVARJANJA« interesov posameznikov do osebnih dohodkov. Jasno je, da v takih okoliščinah delo strokovnih služb ni mogoče. Ne samo dogovori, tudi sklepi samoupravnih organov se v takih pogojih izmaličijo in pogosto niso realizirani v celoti. Komunsiti morajo vse svoje sile usmeriti na urejevanje razmer v kolektivu v skladu z načeli, ki jih sprejema Zveza komunistov. Vsi problemi so vsaj načeloma zajeti v akcijskem programu. Zato bo delo komunistov v prihodnjem obdobju v mnogo-čem odvisno od konkretne realizacije programa. K. V. ^VWW,..Ws., .... . . ' Boben dvigala 800 Mp za HE Djerdap, enega največjih dvigal na svetu Predpripravnišlvo Časopis »RAD« iz Beograda je v mesecu juliju objavil članek z naslovom »Predpripravnišlvo«, ki ga zaradi zanimivih stališč v celoti ponatiskujemo: Ekonomist pripravnik v ljubljanskem Litostroju, Miro Dečman, je pred časom, ko je še pripravljal diplomsko delo, nameraval obdelali aktualno temo iz Litostroja. Kot bivši štipendist je namreč vedel, da se bo zaposlil v tem podjetju. Iz raznih vzrokov pa je ta načrt propadel. Dečman je prepričan, da je škoda, saj kolikor bi diplomsko delo posvetil Litostroju, bi se lahko še pred formalnim vstopom v podjetje spoznal z njegovim notranjim ustrojem ter problemi in težavami, ki ga tarejo. Na tak način mu ne bi bilo treba pri nastopu službe pričeti pri črki »A«. Prav se nam zdi, da navedemo ta primer prav zdaj, ko se mnogo pripravnikov pripravlja za vstop v delovne organizacije. Res da žal pripravništvo še vedno ni postalo tisto, kar bi moralo biti, toda vseeno naj nam bo dovoljeno, da predlagamo »predpripravnišlvo«. Že šolski program srednjih šol predvideva obvezno počitniško prakso vseh bodočih strokovnjakov v gospodarstvu. Po tem programu morajo dijaki in študentje določen čas delati v gospodarskih organizacijah, da bi svoje teoretsko znanje obogatili s praktičnimi izkušnjami. Zakaj potemtakem ne bi tudi gospodarske organizacije lahko že v času počitniške prakse pripravljale pripravnike za njihovo prihodnje delo? Seveda pa bi za takšno delo morale gospodarske organizacije imeti že vnaprej temeljito pripravljen kadrovski načrt. S pravilno izbiro pripravnikov in s temeljito predpriprav-niško dobo bi imela korist tako gospodarska organizacija kot pripravniki, ki bi se tako pravočasno seznanili z matičnim podjetjem. Litostrajski jubilanti Podjetje Litostroj se je v mesecu septembru zahvalilo svojim članom kolektiva za dolgoletno sodelovanje, in sicer: Za 10-letno sodelovanje so prejeli ročne ure: E AS: Angelca Ažman, Marija Suhadolc. Sekretariat: Janez Bezlaj, Anton Fras, Janez Gal, Bogomil Klopčar, Janez Korošec, Ana Martinčič, Marija Pirih, Derviša Velič. Delavska restavracija: Majda Pungartnik, Karolina Prosen, Kristina Katanac. Kadrovski sektor: Stane Grm, Božena Kovač, Marija Erjavec, Alojz Kocjančič, Stane Troha, Franc Vovk. Izobraževalni center: Ivan Frelih, Slane Šmid, Alojz Žalec. PPB: Marija Alič, Anton Erman, inž. Franc Hudnik, Alda Kos, inž. Alojz Kovač, inž. Rudi Kožuh, Jože Pezdirc, Branimir Polajnar, Marija Štalec, Leposlava Živano-vič, Antonija Žorž, Ivan Ivanc, Jože Oman. Služba kvalitete: Marjeta Horvat, Anton Kovačič, Jože Podobnik, inž. Jelka Babšek. MB: Janez Gogala. PTO: Karolina Cigale, Franc Kovačič, Terezija Kustec, Ida Pogačnik. Tehnična priprava dela: Anton Kranjc-Kušlan. PE MO: Vladimir Bizjan, Anton Šavor, Mijo Hren, Janez Kalan, Anton Kocjančič, Ivan Bašnec, Drago Begič, Avgust Beguš, Silvo Beguš, Dževan Galič, Ivan Vižintin, Janez Koter, Ivan Polajžer, Štefan šegina, Djordje Vukovič, Mile Cvijanovič, Franc Gašperlin, Vlado Krošelj, Leopold Ribič, Avgust Srša, Anton Hanc. PE PK: Franc Bajc, Metka Polajnar, Rafaela Sapor. PE FI: Marjan Bevc, Maks Bučar, Hasan Bunič, Albin Knapič, Ivan Knez, Tomislav Krstič, Frančiška Mohorčič, Franc Novak, Stanko Pate, Anton Pugelj, Mijo Srša, Vinko Šalamon, Slavko ščurk, Antonija Škoflek, Ivan Švare, Silvester Švare, Radoslav Vuko-lovič, Rudi Malavašič, Henrik Car, Jože Cof, Ladislav Čadež, Smail Gazič, Alojz Grmšek, Mijo Horvat, Rajko Kopač, Janko Lapuh, Agica Medvešček, Mitar Popovič, Jože Rihar, Marjan Rot, Pavel Sever, Jernej Turk. VET: Ivica Brajak, Petar Dumjovič, Franc Jurak, Martin Medlobi, Milan Momčilovič, Andrej Oblak, Sava Petakovič, Franc Poljanec, Rajko Škedelj, Janez Zakrajšek, Ciril Žlogar, Martin Žlogar. Za 15-letno sodelovanje so prejeli zahvale: EAS: Anica Šuštar, Alojz Tomažin, Anica Vengust. Sekretariat: Janja Virant, Velimir Živano-vič, Alojz Colnarič, Matej Gele-manovič, Jakob Štrus. Kadrovski sektor: Vinko Kožuh, Ferdinanda Pogačar, Martin Solce. Izobraževalni center: Albert Mažgon, Ludvik Mramor, Franc Rihtaršič. Edita Boštjančič, Anica Mihelčič, Ladislav Ribič. PPB: Marjan Anzelc, Marko inž. Be-stista, Andrej Frantar, Matilda Gantar, Karolina Gaspari, Dušan inž. Hočevar, Elizabeta Kabaj, Stojan Kejžar, Stanko Kolenc, Zvone inž. Kovačič, Marija Leskovec, Venčeslav Makšan, Zlatka Megla, inž. Ivan Mrak, Janez Novak, inž. Janez Ovsenik, Marjan Pirc, Ivan Prešeren, Janez Rakef, Milan inž. Zavadlav, Adolf Januš, Anton Panič. CTB: Božidar Boštjančič, Darinko dipl. inž. Kolbl. Služba kvalitete: Elio Čebron, Josip Mihajlec. Materialni biro: Drago Gorenc, Stanislav Marn, Janez Mušič. PTO: Albin Forte, Vladimir Kastelic, Jernej Kokalj, Mirja Kregar, Matija Lemič, Julija Petelinšek, Gabrijel Pipan, Miroslav Podbev-šek, Bruno Seme, Marija Šavor, Ivan Škrlin, Katarina Toplak, Franjo Vurušič. Tehnična priprava dela: Janez Bahar, Mario Kovač, Franc Langerholc, Anton Marenče, Jože Potočar, Janez Ramovš, Franc Trtnik, Miroslav Zupanič. PE MO: Janez Grom, Andrej Starc, Janez Mrkun, Rudolf Telban, Jovan Andjelov, Ivan Bašič, Stane Gor-zetti, Marjan Kompolšek, Josip Pregare, Alojz Solce, Jože Tomažin, Anton Žabkar, Franc Anžič, Ivan Cafuta, Rudolf Hrovat, Franc Koprivec, Jože Kralj, Antonija Mitrovič, Živorad Mitrovič, Jože Rupert, Stanko Šmigoč, Milan Tomc, Rudolf Tovornik, Peter Žohar. PE PK: Marko inž. Celarc, Matevž Demšar, Peter Horvat, Josip Jambrovič, Egidij Okorn, Ivan Pave, Jože Šparemblek, Vinko Vidovič, Anton Voglar. PE FI: Jože Bovha, Vlado Ceraj, Karel Eržen, Marjan Huč, Andrej Knez, Franc Laznik, Nikolaj Logar, Viktor Novak, Jože Pekolj, Ignac Rendarič, Stane Remšak, Ciril Sečnik, Marija Škoflek, Boris Urbančič, Anton Belehar, Alojz Cafuta, Ivan Dolinar, Pavle Dra-bik, Franc Franko, Franc Tavčar, Vincencij Koželj, Ignac Kušter, Franc Lovenjak, Stane Mohorič, Ignac Omahen, Josip Podobnik, Alojz Razpotnik, Franc Špiler, Vincenc Štirn, Marjan Vister, Peter Volk, Marjan Mihelj, Franc Selan. VET: Anton Cernjak, Ludvik Furlan, Ivan Gošte, Ludvik Klančar, Vinko Marič, Franc Snoj. Za 20-letno sodelovanje so prejeli kristalne vaze EAS: Rado Kocjančič. Sekretariat: Janez Starašinič, Nežka Tomazin. Kadrovski sektor: Nožka-Janja Koželj, Majda Koreni, Metod Hrovat. Izobraževalni center: Viktor Bolčič, Štefka Leskovšek, Bojan štinek. FRS: Rajko Grden, Sonja Hobi, Zdenka Mojškerc. PPB: Alojz Geršak, Egen Kokolj, inž. Nestor Marn, Franc Pajk, Ivan Pavšelj, Anica Poteko, Jelka Stopar. Služba kvalitete: Štefan Jurak, Emil Stopar, Viktor Žerjav. Materialni biro: Matej Mulej, Marjan Smerajc, Anton Šparovec, Anton Uršič. PTO: Henrik Bratkovič, Alojz Lesjak, Leopold Nadlišek, Ludvik Zore. Tehnična priprava dela: Rudi Jesenšek, Bruno Kosmač, Jože Loboda. PE MO: Josip Bizovičar, Ante Burič, Franc Pivk, Franc Cankar, Ivan Mlinar (Slavka), Jurij Barič, Franc Galič, Angela Ilovar, Janez Kogoj, Viktor Pogačnik, Miha Brišar, Viktor Kos, Franc Kozlevčar, Alojz Masten, Peter Brank, Drago Kogoj, Dominik Selan, Zvonka Hren, Anton Vene. PE PK: Jurij Balkovec, Silvester Belci jan. PE FI: Franc Jager, Niko Kobal, Avgust Kogovšek, Jože Komar, Stane Kuštrin. Anton Merčun, Jakob Perme, Franc Poteko, Andrej Prosen, Branko Trontelj, Miha Marinšek, Jože Avbelj, Valentin Bucik, Franc Jugovič, Janez Kokalj, Pavel Krajnik, Jurij Legvart, Slavko Mrežar, Anton Pustavrh, Aleksander Regent, Herman Strle, Branko Bežan, Elizabeta Račič, Štefan Rauš, Franc Sasonov. PE VET: Izidor Brezovšek, Maks Fajdiga, Greti Kokol, Franc Kovačič, Alojz Ogorevc, Anton Papež, Jože Robnik, Rudi Samsa, Miroslav Šobar, Anton Težak, Ivan Trošt, Ivan Zakšek. 0 osebnih dohodkih v prvi polovici tega leta V prejšnji številki našega glasila smo že objavili, da je znašal povprečni mesečni dohodek na zaposlenega v Litostroju v prvi polovici letošnjega leta 966,39 din, kar predstavlja 9,22-odstotno povečanje nasproti istemu obdobju lanskega leta ali 5,83 odstotka 1 — ORGANIZATORJI 101 — direktor generalni 1 (D 2 870,84 105,34 102 — direktor področja 2 (2) 2 515,43 103,47 103 — direktor enote 4 (6) 1 856,13 102,04 104 — sekretar 1 (D 1 419,40 95,77 105 — šef PE 4 (5) 1 709,18 103,15 106 — šef službe 7 (8) 1 612,66 105,24 107 — šef obratov 2 (2) 1 696,81 111,30 2 — KOORDINATORJI več, kot je znašalo celotno povprečje v letu 1967. Ali nam te številke kaj povedo? Nekomu mnogo, drugemu malo. Predvsem se nekateri sploh ne strinjajo s povprečji, češ da imajo razne slabe strani. A nobenega podatka ne smemo presojati ločeno od okoliščin, v katerih je bil podan, pa od dejstev in stvari, ki so splošno znane. Poznati je treba tudi namen, ki je v našem primeru ta, da zasledujemo gibanje osebnih dohodkov in jih objavljamo delovni skupnosti kot informacijo, do katere ima vsekakor pravico. Te podatke pa potrebujejo tudi samoupravljale! pri oblikovanju nagrajevalne politike in ne nazadnje tudi zato, da ne govorimo na pamet — po občutku. Objava povprečnih osebnih dohodkov posameznih delovnih mest za leto 1967, ki smo jo podali v »Med dvema številkama«, je bila na splošno ugodno sprejeta. Zato ne bo odveč, če tudi osebne dohodke letošnjega prvega polletja objavimo na podoben način. Zanimala pa nas bo tudi primerjava z lanskoletnimi podatki, zato je pregled izdelan takole: — uporabljen je seznam delovnih mest po funkcionalni pomembnosti, — v prvem stolpcu je navedena šifra delovnega mesta, — v drugem stolpcu je naveden naziv delovnega mesta. 201 — pomočnik direktorja — (D — — 202 — projektant šef 3 (3) 1 787,0-9 107,33 203 — vodja tehnični 4 (4) 1 747,06 100,75 204 — vodja poslovni 17 (19) 1 493,63 106,86 205 — vodja obrata 16 (17) 1 562,01 104,17 206 — vodja objekta 3 (D 1 656,67 135,67 207 — vodja odd. ali odseka 48 (48) 1 379,03 104,97 208 — vodja kontr. in labor. 11 (11) 1 269,81 98,48 209 — delovodja glavni 11 (13) 1 437,57 104,96 210 — delovodja 89 (92) 1 269,28 104,92 211 — nadzornik glavni 5 (7) 1 586,77 112,41 212 — nadzornik 11 (8) 1 298,21 107,17 213 — skupinovodja 52 (52) 975,89 106,54 3 — PRIPRAVLJALCI PROIZVODNJE 301 — raziskovalec 1 (-) 1 384,57 — 302 — razvijalec 1 (D 1 279,36 99,03 303 — projektant glavni 11 (H) 1 791,88 109,09 304 — projektant 35 (38) 1 552,95 108,05 306 — merilec tehnični 2 (2) 1 347,57 106,92 307 — kalkulant glavni 2 (3) 1 025,76 101,05 308 — kalkulant samostojni 4 (5) 1 002,83 107,43 309 — kalkulant 2 (D 878,64 105,62 310 — konstruktor glavni 24 (21) 1 644,56 111,31 311 — konstrukter samostojni 41 (36) 1 519,18 118,99 312 — konstrukter 21 (18) 1 156,26 109,53 115,03 313 — risar tehnični 30 (30) 819,84 314 — metalurg 5 (3) 1 237,40 93,42 315 — tehnolog glavni 10 (10) 1511,58 102,53 316 — tehnolog samostojni 34 (32) 1 346,15 106,03 317 — tehnolog 5 (5) 1 262,03 115,11 318 — tehnik 4 (D 1 054,34 94,24 319 — referent 50 (49) 1 003,28 104,37 320 — planer glavni 4 (4) 1 053,91 81,81 321 — planer samostojni 3 (3) 1 112,07 100,75 323 — terminec glavni 4 (4) 1 106,03 93,57 326 — dispečer glavni 8 (8) 1 226,29 94,02 327 — dispečer 1 (-) 1 166,80 — 328 — lanser glavni 2 (2) 1 138,52 95,09 329 — lanser 37 (35) 790,63 97,70 331 — laborant 18 (20) 831,73 102,33 332 — operater 3 (5) 1 015,89 114,93 — v tretjem stolpcu je navedeno število delovnih mest, ki so kasneje upoštevana pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka, — v četrtem stolpcu (številke v oklepaju) je navedeno število delovnih mest v letu 1967, — v petem stolpcu je naveden povprečni mesečni dohodek delovnega mesta v Ndin, — v šestem stolpcu pa je navedeno odstotkovno razmerje povprečnega mesečnega dohodka v prvi polovici leta 1968 nasproti povprečnemu mesečnemu dohodku v letu 1967. Tako opredeljen pregled izgloda takole: 4 — IZVRŠEVALCI STROJNI 401 — lesostrugar 402 — lesorezkalec 403 — formar-strojni 404 — čistilec strojni 405 — kovač strojni 406 — ključavničar strojni 407 — rezalec strojni 408 — brusilec-strojni 409 — ostrilec 410 — pehalec 411 — rezkalec 412 — strugar 413 — skoblar 414 — strojnik 415 — vrtalec 416 — vrtalec-rezkalec 417 — tiskar 2 (2) 1 206,68 108,32 1 (2) 1 349,95 124,80 5 (5) 847,09 112,80 5 (5) 751,47 105,53 11 (11) 1 084,79 109,11 8 (6) 1 009,13 102,76 11 (11) 812,50 96,22 29 (23) 1 116,83 98,42 18 (12) 858,46 106,87 15 (19) 1 160,60 103,36 38 (34) 918,77 101,53 222 (195) 992,08 99,11 11 (12) 906,46 95,02 7 (8) 1 194,93 112,92 40 (34) 1 031,62 99,51 32 (32) 1 127,67 101,34 1 (2) 859,20 102,00 5 — IZVRŠEVALCI ROČNI 501 — mizar modelni 502 — ključavničar modelni 503 — pripravljalec peska 504 — pripravljalec vložka 505 — sušilec 506 — formar ročni 507 — železokrivec 508 — jedrar 509 — ponvičar 510 — Samotar 511 — talilec 512 — izpraznjevalec 513 — čistilec 515 — žarilec 516 — zarisovalec 517 — ključavničar strojni 518 — ključavničar splošni 519 — kalilec 520 — tušer 521 — preizkuševalec 522 — varilec obločni 523 — varilec plamenski 524 — rezalec plamenski 525 — žagar 526 — kovač ročni 527 — elektrikar 528 — elektronavijalec 530 — elektromonter 531 — avtoelektrikar 532 — avtomehanik 533 — nastavljalec 534 — inštalater 535 — finomehanik 536 — brusilec ročni 537 — klepar 31 (28) 1 040,35 106,46 2 (2) 811,17 108,47 32 (33) 625,15 99,30 8 (8) 738,33 98,94 11 (H) 762,68 99,73 65 (69) 997,47 108,48 5 (5) 580,08 101,64 33 (33) 873,50 105,02 4 (4) 948,58 121,22 5 (5) 929,88 111,82 23 (24) 897,11' 105,71 6 (7) 642,26 104,71 80 (86) 808,44 10-5,63 7 (7) 1 071,87 106,81 20 (17) 995,53 98,32 187 (159) 1 037,09 102,86 50 (35) 822,90 96,30 8 (8) 920,65 100,56 2 (2) 1 148,66 84,95 1 (D 999,45 115,74 91 (87) 942,76 97,18 2 (2) 1 543,99 116,45 19 (21) 949,55 110,90 2 (2) 730,42 107,90 4 (6) 853,07 107,93 29 (26) 1 020,92 100,82 6 (5) 831,02 108,37 14 (16) 1 127,03 107,04 1 (D 1 348,33 107,96 5 (3) 815,21 99,59 1 (D 887,65 99,23 9 dl) 1 009,23 110,18 1 (D 980,18 112,57 49 (48) 1 070,91 109,74 1 (2) 796,54 121,93 539 — mazalcc 541 — monter glavni 542 — monter 543 — peskar 544 — signer 545 — čevljar 546 — jermenar 547 — prešivalec 548 — knjigovez 549 — svetlokopirec 550 — vlagalec 551 — polnilec tehn. plinov 553 — pleskar 554 — mizar splošni 555 — embalažer 556 — tesar 557 — zidar 558 — kurjač 559 — delavec pomožni 560 — snažilec 4 (4) 737,02 118,98 2 (-) 1 185,79 — 110 (120) 1 255,21 104,85 2 (D 983,28 110,29 4 (4) 761,36 105,17 2 (3) 689,93 108,51 1 (D 744,51 109,30 1 (D 823,14 117,95 3 (3) 684,70 103,43 2 (3) 562,26 100,10 4 (4) 587,81 106,59 7 (7) 1 105,98 123,45 22 (23) 938,88 99,21 8 (8) 870,57 102,68 4 (3) 795,25 93,59 4 (4) 833,80 100,14 8 (8) 748,71 100,25 16 (15) 941,81 105,37 11 (12) 584,98 101,15 51 (55) 546,58 102,84 6 — IZVRŠEVALCI V TRANSPORTU 601 — šofer 14 (14) 1 215,64 109,73 602 — voznik viličarjev 11 (11) 794,20 105,56 603 — voznik lokomotive — (D 604 — traktorist 1 (-) 605 — karist 13 (13) 669,59 114,97 606 — žerjavar 84 (89) 840,95 100,89 607 — premikač 3 (3) 892,64 105,89 608 — delavec transportni 63 (71) 655,72 102,64 609 — navezovalec 16 (15) 735,76 101,13 7 — IZVRŠEVALCI 701 — psiholog industrijski 1 OSTALI (D 1 278,43 104,69 /02 — socialni delavec 1 (D 1 089,12 108,09 703 — varnost, in sanit. tehnik 2 (2) 1 076,67 111,18 704 —- referent 8 (8) 1 024,02 102,00 706 — prevajalec 1 (D 1 113,67 105,04 708 — fotograf industrijski 2 (2) 810,05 104,23 709 — fotograf-litograf 1 (D 773,94 103,54 710 — retušer 1 (D 926,12 102,66 711 — osnutkar 2 (2) 830,26 95,41 712 — tajnica 18 (19) 897,52 109,31 713 — administrator 51 (55) 760,38 106,05 714 — korespondent 18 (17) 817,28 105,07 716 — daktilograf 5 (4) 707,88 105,14 717 — evidentičar 42 (44) 697,12 103,91 718 — statistik 4 (4) 755,66 109,40 719 —- knjižničar 1 (1) 835,09 104,22 720 — dokumentarist 1 (D 1 028,50 125,58 721 — arhivar 7 (9) 623,12 103,74 722 — tabelirec 4 (4) 1 158,24 96,13 723 — luknjač 14 (15) 676,82 105,33 725 — skladiščnik 61 (63) 810,43 104,20 726 — manipulant 4 (2) 702,30 90,77 728 — razpisovalec 8 (8) 701,14 106,87 730 — telefon.-telepr. 2 (2) 733,06 105,39 731 — receptor 2 (2) 741,21 103,76 732 — vratar 22 (22) 625,45 101,84 733 — čuvaj 9 (10) 656,68 104,72 734 — gasilec-šofer 4 (3) 819,86 99,68 735 — gasilec 5 (6) 692,92 102,13 736 — kurir 9 (10) 523,37 106,21 738 — stažist 1 (-) 895,52 — 8 — REALIZATORJI 801 — svetovalec 4 (4) 1 527,70 97,54 804 — analitik 11 (13) 1 060,63 108,60 805 — kadrovec — (D 808 — komerc. glavni 21 (23) 1 222,12 105,66 809 — komerc. samostojni 7 (6) 1 090,41 104,22 810 — komercialist 14 (14) 911,14 107,61 812 — blagajnik 1 (D 1 157,11 101,27 813 — knjigovodja obratni 2 (2) 961,30 102,74 814 — knjigovodja samost. 15 (15) 984,19 105,42 815 — knjigovodja 7 (8) 814,67 106,07 816 — fakturist 3 (3) 675,70 103,86 817 — kalkulant glavni 3 (3) 1 224,99 100,93 818 — kalkulant samostojni 9 (9) 859,41 102,99 819 — kalkulant 6 (6) 850,73 106,13 821 — referent 18 (15) 826,58 105,65 822 — kontrolor glavni 13 (15) 1 186,86 104,39 823 — kontrolor 75 (73) 1 005,66 106,38 824 — ekspeditor 5 (5) 964,31 101,36 0 — STRANSKA DEJAVNOST 004 — knjigovodja 1 (1) 761,24 100,06 005 — blagajnik 1 (D 718,42 106,56 007 — administrator 2 (2) 698,49 101,73 013 — snažilec 11 (10) 566,57 99,59 015 — skupinovodja pralnice 1 (D 768,80 103,72 019 — servirec 1 (D 629,32 104,82 023 — kuhar doma 1 (D 620,65 99,81 029 — poslovodja — (D — — 030 — oskrbnik — (D — — 031 — hišnik 3 (3) 809,50 101,82 032 — kurjač 2 (2) 775,30 101,74 033 — šivilja 1 (D 548,26 105,34 034 — perica 4 (5) 535,84 107,01 035 — vrtnar 1 (D 770,07 106,90 V ta pregled je zajetih 2948 delovnih mest, ki so prvih šest mesecev leta 1968 bila zaposlena v Litostroju. Povprečni mesečni prejemki pa vsebujejo prav vsa izplačila iz naslova osebnih dohodkov, kar je zelo pomembno za objektivno presojo. Zato tudi mi nekoliko pokritizirajmo prikazovanje s povprečki. V ta namen si ponovno oglejmo nekaj delovnih mest, ki so v svojih funkcionalnih skupinah, kakor tudi nasploh najštevilneje zastopana, n. pr. šifra naziv del. mesta štev. del. mest Ndin 210 — delovodja 89 1 269,28 412 — strugar 222 992,08 517 — ključavničar str. 187 1.037,09 542 — monter 110 1255,21 Za gornja delovna mesta pa vemo, da so razvrščena še v različne analitične stopnje. Zato si oglejmo spreminjanje navedenih povprečij, če upoštevamo tudi razvrstitev v posamezne analitične stopnje, ki jih dodamo k šifri delovnega mesta: 210 18 — delovodja 1 978,82 20 — delovodja 1 970,38 21 — delovodja 2 1 046,06 23 — delovodja 1 1 022,86 25 — delovodja 4 1 167,82 26 — delovodja 7 1 262,36 27 — delovodja 15 1 270,66 28'— delovodja 28 1 267,30 29 — delovodja 11 1 246,97 30 — delovodja 14 1 353,85 31 — delovodja 1 1 326,23 33 — delovodja 3 1 433,66 34 — delovodja 1 1 551,22 povprečje 89 1 269,28 412 7 — strugar 9 724,09 8 — strugar 9 825,49 9 — strugar 1 585,05 10 — strugar 1 622,56 11 — strugar 46 805,01 12 — strugar 25 827,72 13 — strugar 36 946,65 14 — strugar 8 966,73 15 — strugar 34 1 158,10 16 — strugar 5 1 007,51 17 — strugar 23 1180,61 19 — strugar 17 1 337,47 20 — strugar 8 1 405,70 povprečje 222 992,08 517 7 — ključavničar strojni 3 840,35 8 — ključavničar strojni 4 774,38 10 — ključavničar strojni 23 977,91 11 — ključavničar strojni 17 915,57 12 — ključavničar strojni 63 1 063,79 13 — ključavničar strojni 5 1 013,99 14 — ključavničar strojni 8 918,23 15 — ključavničar strojni 17 1 024,43 16 — ključavničar strojni 3 1 017,64 17 — ključavničar strojni 18 1 029,45 18 — ključavničar strojni 5 1 075,05 19 — ključavničar strojni 15 1 168,07 20 — ključavničar strojni 1 2 993,50 22 — ključavničar strojni 1 1 160,45 23 — ključavničar strojni 4 1 193,98 povprečje 187 1 037,09 543 12 — monter 5 1 070,59 13 — monter 1 1 327,31 14 — monter 1 1 326,28 15 — monter 44 1 216,11 17 — monter 26 1 228,73 18 — monter 1 1 787,55 19 — monter 32 1 338,20 povprečje 110 1 255,21 Tako bi lahko razčlenili vsa delovna mesta, a vzelo bi nam preveč prostora. Želimo, da bi v gornjih številkah vsakdo našel zadoščenje za trud, ki ga je vlagal v skupno delo in ekvivalent za svoj delovni prispevek v okvirih možnosti, ki jih delovna skupnost ima ali kakršne si je ustvarila. Na koncu napravimo še rekapitulacijo in grupirajmo osebne dohodke prvega polletja 1968 v skupine z razliko po 100 Ndin ter jih istočasno primerjajmo z enako grupiranimi v letu 1967: Štev. del. mest 1967 1968 Struktura 1967 v °/o 1968 do 500 10 0,35 od 500 do 600 108 98 3,72 3,32 od 600 do 700 260 225 8,97 7,63 od 700 do 800 373 196 12,86 6,65 od 800 do 900 396 539 13,65 18,28 od 900 do 1000 555 614 19,14 20,83 od 1 000 do 1 100 506 543 17,45 18,42 od 1 100 do 1 200 260 158 8,97 5,36 od 1200 do 1 300 196 281 6,76 9,53 od 1 300 do 1 400 95 87 3,28 2,95 od 1 400 do 1500 94 29 3,24 0,98 od 1 500 do 1 600 14 113 0,48 3,83 od 1 600 do 1 700 19 36 0,66 1,22 od 1 700 do 1 800 5 22 0,17 0,75 od 1 800 do 1 900 6 4 0,21 0,14 od 2 400 do 2 500 2 — 0,06 — od 2 500 do 2 600 — 2 — 0,06 od 2 700 do 2 800 1 — 0,03 — od 2 800 do 2 900 — 1 — 0,03 2 900 2 948 100,00 100,00 Razveseljivo je, da so izplačila pod 500 Ndin že izginila ter da je iz razpredelnice opazna premaknitev k višjim osebnim dohodkom, kar vsekakor lahko imamo za uspeh delovne skupnosti. N. V. Prispevek našega podjetja za HE Djerdap Naše podjetje si je na področju izdelovanja vodnih turbin in hidromehanske opreme za hidroelektrarne, nadalje na področju izdelovanja najrazličnejših dvigal, črpalk in opreme za črpalne postaje, dieselskih motorjev, sredstev talnega prevoza, kakor tudi razne opreme za industrijo pridobilo v zadnjih desetih letih tolikšen ugled in toliko referenc doma in v tujini, da se kot resen konkurent pojavlja na vseh licitacijah za dobavo omenjenih izdelkov in opreme. Zato je bilo povsem naravno, da se je že od samega začetka in v vseh zasnovah o gradnji velikega giganta na Djerdapu — te največje hidroelektrarne v naši državi — med mogočimi in za gradnjo takšnih objektov sposobnimi domačimi partnerji zmeraj pojavljalo tudi ime Litostroja. In zares je Litostroj že od samega začetka programiranja HE Djerdapa sodeloval pri vseh tehniških pripravah za ta načrt. Zato je seve brž predložil investitorju svoje najboljše ponudbe tako za turbine in hidromehansko opremo nove hidroelektrarne, kakor tudi za dvigala, saj je za izdelovanje opreme te vrste imel na voljo vse potrebne kapacitete; po drugi plati pa se mu je nudila tu priložnost, da s svojimi izdelki za ta veliki objekt le še dopolni svoje svetovne reference. Sporazum o dobavi turbinske opreme Na licitaciji je Litostroj predvsem takoj uspel dobiti naročilo za tri velika dvigala; glede turbin pa je bil nazadnje prav letos sklenjen sporazum, po katerem bo Litostroj sodeloval tudi pri dobavi razne turbinske opreme za vseh šest agregatov na naši strani, kar nedvomno pomeni veliko priznanje tej naši proizvodnji. Tu je treba še poudariti, da so vsi roki za dobavo turbinske opreme iz našega podjetja povsem koordinirani s temeljnimi roki za dobave, ki vežejo sovjetskega dobavitelja. (Tako je kot rok za dobavo turbinske opreme za prvo turbino določen šesti mesec leta 1969.) To povsem jasno potrjuje, da je Litostroj na pod ročju turbinske proizvodnje sposoben prevzeti tudi najtežje naloge v ustreznih rokih. V tem pogledu so mu najlepše priznanje dali zdaj prav sovjetski strokovnjaki. S tem pa so ponovno potrjene vse velike turbinske reference, ki jih je Litostroj do danes zbral tako na domačih kakor zunanjih trgih. Litostroj je namreč že doslej izdelal opremo za okoli sto hidroelektrarn doma in v tujini, dobavil pa okoli 250 vodnih turbin, ki uspešno obratujejo ne le pri nas, temveč tudi drugod v svetu — v Turčiji, Pa- kistanu, Indiji, Nepalu, Burmi, Siriji, Etiopiji, Togu, Gvineji in Maroku, torej kar na treh celinah. Doslej največje turbine je izdelal Litostroj za HE Split, kjer sta bili pred leti spuščeni v pogon dve Francisovi turbini po 163.000 konjskih sil. Ti dve turbini spadata med največje turbine te vrste v Evropi, na Balkanu pa so doslej največje. Pa še dvigala za HE Djerdap Omenili smo že naročilo, ki ga je Litostroj prejel že leta 1966 za dobavo treh velikih dvigal, med katerimi je eno celo med petimi največjimi v svetu. Litostroj bo namreč dobavil investitorju HE Djerdap dve portalni dvigali nosilnosti po 160/50 ton in kombinirano tekalno mostno dvigalo skupne nosilnosti 800 ton. Vsa ta dvigala so v trenutku, ko to pišemo, že v fazi končne delavniške montaže ali v fazi prevzemanja in bodo odpremlje-na na gradbišče HE Djerdapa še v teku tega meseca. Obe portalni dvigali bosta nameščeni na jezu in ju bodo uporabljali za dviganje težkih zapornic in zapornih elementov. Proga za ti dve dvigali (v dolžini 75 m) je že v fazi montaže na gradbišču. Idejna skica projekta dveh tekalnih dvigal s skupno nosilnostjo na nosilcih 800 ton, pomožni dvigi 80 in 5 ton in razpetino 25 m MED PETIMI NAJVEČJIMI DVIGALI NA SVETU 22. junija 1966 je prejel Litostroj naročilo za kombinirano dvigalo s celotno nosilnostjo 800 ton, ki bo instalirano v strojnici hidrocentrale v Djerdapu v Železnih vratih na Donavi. Centralo gradijo na romunsko-jugoslovan-ski meji, pri čemer je predvidena na vsakem bregu Donave po ena strojnica s šestimi turbinami, katerih vsaka bo imela 140 tisoč kW. Moč samo jugoslovanskega dela bo 840 000 kW. Pri strojih s tolikšno močjo je potrebno med montažo pri gradnji centrale, kakor tudi kasneje pri popravilih med vzdrževanjem in pri okvarah dvigati, premeščati in točno nameščati strojne dele, ki imajo skorajda nepojmljive teže, 1 Samo rotor generatorja, gol, brez pomožnih elementov, je težak 650 ton, kar je skoraj toliko kot 20 dieslovih lokomotiv. Razen tega je treba komade tolikšne teže premeščali povsem brez nihanja in do milimetra točno. To pomeni, da moramo na dvigalih predvideti vse naprave, ki omogočajo takšno delo brez kakršnegakoli nihanja. Prvič smo uporabili zaviralne motorje na vseh mehanizmih, s katerimi se lahko regulira hitrost skoraj od nič do hitre hitrosti tako rekoč brezstopenjsko. Uvedli smo v idejni projekt vse finese, ki smo jih v zadnjem času uspešno preizkusili. Za izdelavo popolnoma zanesljivega in, kar je najbolj važno, vsem najboljšim svetovnim podjetjem doraslega projekta, je treba imeti mnogo dolgoletnih izkušenj. Sicer je tveganje tako veliko, da si ga soliden in samo nase navezan kolektiv, za kar se v Litostroju imamo, ne more privoščiti. Izkušnje zadnjih desetih let so bile tako bogate, da smelo lahko trdimo, da je redko podjetje na svetu, ki bi se lahko ponašalo s tolikšnim številom uspešno izpeljanih dvigal z nosilnostmi, ki se uvrščajo med najtežje na svetu. Jasno je sicer, da tehnika napreduje in so zato potrebne čedalje večje nosilnosti dvigal; zato moramo dosežena naročila izpred desetih let gledati v tedanjih merilih. Pred desetimi leti smo dobavili 225-tonsko dvigalo za indijsko centralo Pan-chet Hill, potem ko smo bili na licitaciji za tedanje razmere z našo težo, ki je bila z uporabo škatlasto-paraboličnega mostu za polovico lažja od vse številne konkurence, najcenejši. Po tem uspehu so si sledila izredno hitro naročila dvigal istega razreda od vsepovsod po svetu, saj smo dobili s 75-odstotno gotovostjo vsako licitacijo, na kateri smo se pojavili: to so bila dvigala z nosilnostmi 250 ton za Hi-rakud Dam, Indija, 150 ton iv Durgapurju, 135 ton za El No-villo v Mehiki, 200 ton v Koyni, 300 ton za Upper Sileru, oboje v Indiji, 360 ton za HE Split, 150 ton za HE Ožbalt, oboje v Jugoslaviji itd. Kot višek našega tedanjega dela smo dobili naročilo za 460-tonsko dvigalo za hidro-centralo Bhakra Dam v Indiji, ki je bilo tedaj najtežje dvigalo v Aziji in eno največjih na svetu. Iz tega je razvidno, da je Lito-(Nadaljevanje na 6. strani) Prispevek našega podjetja za HE Djerdap (Nadaljevanje s 5. strani) stroj dobival redno naročila za dvigala, katerih nosilnosti so bile na konici tedanje tehnike. Za hidrocentralo Djerdap je potrebno 800-tonsko dvigalo, katerega idejni osnutek predvideva dve mostni tekalni dvigali nosilnosti po 400 ton, povezani z nosilko, ki omogoča dviganje skupne teže 800 ton. Vsako dvigalo ima pomožni dvig 80 ton in posebni pomični elektro-vitel z nosilnostjo 5 ton. Prvo idejno ponudbo je izdelal Litostroj že leta 1962. Od takrat se je hkrati z idejnim projektom celotne hidrocentrale spreminjal tudi osnutek dvigala, dokler ni bila v letošnji spomladi situacija toliko zrela, da je investitor razpisal dokončno licitacijo. Litostroj se je te licitacije lotil izredno študiozno: izdelali smo štiri različne variante, ki so bile v skladu z idejnim konceptom ruskega projekta, a razen tega tudi varianto, ki jo je Litostroj kot proizvajalec svetoval investitorju po svojih dragocenih izkušnjah. Litostroj je izdelal nadalje šest predlogov z različnimi izvedbami regulacije hitrosti pri manipuliranju bremen, ki dosegajo pri tolikšnih težah izredno dragocene vsote. Med vsemi strojnimi variantami je projektiva Litostroja izbrala najugodnejšo; ta je imela na glavnem mačku dvižni mehanizem z dvojnim bobnom (v nasprotju z vsemi drugimi, vključno Ruse in Romune, ki so imeli enega samega) ter enoten, popolnoma zaprt reduktor. Kot se vidi iz idejnega načrta, je maček na štirih vozičkih z osmimi kolesi. Most je izveden s škatlasto-paraboličnimi nosilci z ekscentrično tirnico, ki omogoča 18 odstotkov prihranka na teži, ter s 16 kolesi v osmih vozičkih. Za dosego čim manjših izmer je bilo na osnovi podrobnih študij izbrano za kolesa specialno visoko-legirano lito jeklo, ki omogoča s svojim izredno globoko kaljenim slojem prenašanje skoraj še enkrat tako velikih pritiskov kot doslej. Glede regulacije hitrosti, s katero lahko vozač manipulira različna bremena, smo zapustili pot, ki smo jo doslej ubirali pri vseh velikih dvigalih, tudi pri 460-ton-skem za Bhakra Dam, tj. pot avtomatskega mehanskega regulatorja, ki je zaradi obrabe in trenja, podobno kot sklopka pri avtomobilu, povzročal hitre spre- Zaradi higiene in varnosti pri delu, pa tudi zaradi primernega ozračja na delovnem mestu je nujno, da je zrak v delovnih prostorih primerno čist. V delovnih prostorih se ozračje kvari in postane neprimerno za delo in dobro počutje. Nečistost zraka v prostorih je odvisna od števila ljudi in dolžine bivanja v teh prostorih, kakor tudi od načina proizvodnje. čim daljše je bivanje v takem prostoru, tem bolj se položaj poslabša, ker je odstotek kisika tu vedno manjši, povečuje pa se ogljikov dvokis, od katerega je tudi odvisen primeren zrak v prostorih. Primeren zrak pa je odvisen tudi od higiene posameznika, katerega telo skozi znojnice izdihava znoj. Proces proizvodnje v veliki meri prispeva k poslabšanju ozračja v delovnih prostorih, saj se pri delu razvijajo tudi razni plini. Tudi prah je zelo pogost spremljevalec raznih tehnoloških procesov, pa tudi izhlapevanje posameznih tekočin v samem procesu dela je lahko škodljivo. Prevelika toplota, ki nastaja v raznih obratih (topilnice, livarne in drage vrste peči), tudi zelo poslabša pogoje v delovnih prostorih. Vsi zgoraj navedeni primeri delovnega ozračja zavezujejo posamezne ljudi v kolektivih, da se zanimajo za primerna delovna mesta ter da se ta mesta uredijo za opravljanje del. Na delovnih membe hitrosti, udarce in zato mnogokrat nepredvidene lome vijakov. Da bi bilo delovanje absolutno zanesljivo in brez obrabe, smo uporabili električni sistem regulacije s posebnim zavornim agregatom na vrtinčaste tokove. Takšen agregat nima nikakršnih drsnih elementov, nikakršnih drsnih obročev in ščetkic, temveč samo rotor na krogličnih ležajih, a vse zaviranje se odvija v električnem polju v zračnosti nad statorjem in rotorjem. S tem načinom smo dosegli skoraj brezstopenjsko regulacijo od hitrosti 10 cm na minuto do 1 m na minuto, in to konstantno pri kakršnem koli bremenu. Na licitaciji so sodelovala tako inozemska kot domača podjetja. Teža litostrojske ponudbe je bila izrazito nizka. Pri vseh konkurentih je bila teža enega dvigala 4001, medtem ko je bila pri Litostroju komaj nekaj več kot 300 ton, tj. za 25 odstotkov manj. Najbolj značilno se je ta razlika v teži pokazala pri pritisku na kolesu, ki je pri Litostroju 641, a pri konkurenci od 72 do 80 t. Če pomislimo, da zavisi od tega pritiska dimenzioniranje celotnih gradbenih del žerjavne proge in stebrov, in to v'dolžini 314 m, je jasno, koliko pomeni naš pri-hraneh investitorju pri mnogo večjih, če ne podeseterjenih prihrankih na gradbenih delih. Tudi pri razčiščevanju tehničnih problemov, ki kupcu niso bili jasni, je Litostroj pokazal svojo izkušenost, ko je odgovarjal hitro, zanesljivo in natančno. Litostroj je tudi lahko dal pismeno garancijo, da se bo breme premikalo v navpični smeri zanesljivo brez nihanja, ki bo manjše od odklona za 5 mm v katerokoli stran. Ta sistem smo prvič preizkusili pri dvigalu 135 ton za El Novil-lo v Mehiki; sistem je dal dobre rezultate. Po vsem tem je prevladalo pri investitorju prepričanje, da lahko samo Litostroju zaupa izvedbo tega doslej največjega dvigala v Evropi. Razen za to dvigalo je dobil Litostroj naročilo tudi za pomožno dvigalo 32 ton, ki se premika po istih tirnicah kot veliko dvigalo in se uporablja za pomožna dela v strojnici centrale. Dvigala takšne nosilnosti so doslej samo v Rusiji na velikih hidrocentralah na Volgi in na Jeniseju. V ožji Evropi takšnih mestih, kjer ne posvetimo dovolj pozornosti čistoči zraka, se proizvodna sposobnost delavca zmanjša celo v toliki meri, da mora delavec začasno prenehati z delom. Zelo pogosti spremljevalci neprimernega ozračja na delovnih mestih so: glavobol, bruhanje, slabosti, itd. Tudi zastrupitve delavcev niso na zadnjem mestu. Vse te pomanjkljivosti odpravimo s prezračevanjem prostorov ali namestitvijo klimatskih naprav. Če prostor prezračujemo, zmanjšujemo količino neprimernega zraka. Z ureditvijo klimatskih naprav ne obnavljamo samo iztrošen zrak s čistim, ampak lahko ta zrak še hladimo ali gre jemo, ter ga po potrebi vlažimo. Prezračevanje delovnih in dragih prostorov je lahko naravno ali umetno. Naravno zračenje je vsekakor cenejše oziroma bolj ekonomično, zato ga uporabljamo povsod, kjer je to mogoče. Pri tem je seveda važno, da so pogoji temperature in pritiska zraka v delovnih prostorih v skladu z zunanjo temperaturo in pritiskom in da ne presežemo norme hitrosti zraka na sekundo, ker v nasprotnem primera ustvarimo preveliko hitrost, ki ima za posledico razna obolenja. Umetno prezračevanje pa je povsod možno, saj lahko obnavljamo zrak v delovnih prostorih ne glede na zunanje pogoje. ISA dvigal še ni. Za Afriko je avstrijsko podjetje VVaagner Biro z Dunaja prejelo naročilo za 1200-ton-sko dvigalo na reki Volti. Na ameriškem kontinentu takšnih dvigal doslej še ni, gradijo pa sedaj 1200-tonsko dvigalo za hidro-sistem Peace River Project v Britanski Kolumbiji v zahodni Kanadi. Na licitaciji za to dvigalo je bil tudi Litostroj, kjer se je zelo ugodno plasiral na tretje mesto, a naročilo je odneslo japonsko podjetje Hitachi, naš stalni in največji konkurent. Potemtakem pomeni naročilo za 800-tonsko dvigalo za Djerdap za Litostroj referenco neprecenljive vižnosti, ki mu je nujno potrebna za uspešno borbo na takšnih licitacijah. Vse drugačen položaj ima namreč podjetje, ki lahko pokaže na že dobavljeni in preizkušeni objekt in mu ni treba šele dokazovati, kako bo rešil ta ali oni problem na projektu, temveč ga lahko kupcu enostavno demonstrira »v naturi«, kot temu pravimo. Naj navedemo nekaj podatkov o obsegu del pri tem dvigalu. Jeklena konstrukcija obeh mostov ie težka 200 ton, en sam nosilec pa 45 ton. Ta nosilec je visok 3,5 metra pri širini 1 m in dolžini 26 m. V celoti je potrebno 54 tekalnih koles v teži 42 ton. Na dvigalu je instaliranih 12 elektromotorjev s skupno močjo 400 kW. Glavni reduktor za dvigan je 400 ton je dolg 6,5 m, visok 2,5 m in je težak 18 ton. Že samo ta reduktor je eden največjih reduktorjev v Evropi, inštaliranih doslej na tekalnem dvigalu. Vsi zobniki na tem dvigalu bodo po najsodobnejši metodi nitrirani in nič več cementirani in brušeni, da dobimo najboljše lastnosti iz razmeroma enostavnega materiala. Proizvodnja bo morala med izdelavo dvigala rešiti mnogo problemov, a eden najvažnejših bo točen rok dobave. Pri tem nam bo za vzor izredno kratek rok pri 460-tonskem dvigalu za Bhakra Dam, ki smo ga izdelali v rekordnem času osmih mesecev, in to celo pred pogodbenim rokom, tako da smo dobili nagrado — premijo, ki jo je obljubil kupec za vsak teden, v katerem bo dvigalo prej dobavljeno — kar je navrglo več kot 20 milijonov Sdin. Prav gotovo bo lahko nova organizacija proizvodnje pokazala vse svoje prednosti pri skrajševanju postavljenih pogodbenih rokov. Kaj se lahko naučimo iz tega primera? Borba za to naročilo prav gotovo ni bila lahka. Pogoji so zmeraj težji, kajti konkurenca v strojni industriji postaja od dne do dne ostrejša. Takšnih primerov za tovrstna naročila bo še veliko, zato morata biti naš postopek in naša taktika, če lahko tako rečemo, oprta na sistem, ki nas je vodil v tem primeru. Osnove tega sistema pa so: napraviti več variant različnih projektov, različnih koncepcij, ne da bi pri tem slepo in togo zaupali samo eni poti. Delo mora potekati natančno, brez približkov in ocenjevanja ter neodvisno med seboj. Komparacija vseh variant bo v končni fazi dala avtomatično najboljšo rešitev. Ta rešitev mora biti najcenejša in zato tudi najsposobnejša za konkurenčni boj. To z dragimi besedami pomeni, na napravimo še pred licitacijo našo interno selekcijo. To je seve trše delo in terja večji trud vodilnih projektantov, a s tem se je treba sprijazniti, kajti monopola nimamo niti na jugoslovanskem niti na svetovnem trgu. Inž. Marko Kos Prezračevanje prostorov PRIŠLI od 25. VII. do 25. VIII. 1968 Izpraznjena delovna mesta: MO/s: Henrik Jerman, pom. del.; Danijel Kumer, pom. del. MO/j: Potreba — Franc Nose, pripr. peska; Milutin Ostič, prip. peska; Franc Jaklič, prip. peska. VET: izpraz. delovno mesto — Marjan Kolar, pom. del. PPB: izpraz. delovno mesto — Vida Jošt, administrator. ODŠLI od 25. VII. do 25. Vlil. 1968 FI: Ivan čavlovič, ključavničar; Alojz Grah, ključavničar; Peter Kašpcr, strugar; Anton Fabjan, strugar; Šahurič Enis, lanser; Rozalija Zaletelj, snažilka; Vojko Kuk, brusil, str. PK: Alojz Pave, obl. varil.; Alojz Jevšnik, ključ.; Peter Huč, ključavničar; Leopold Končina, strugar; Ivan Kastelic, vratar. MO/s: Jože Kunič, obl. varil.; Ivan Mlinar, tehnolog; Henrik Jerman, del. pom.; Danijel Kumer, del. pom.; Vinko Vampelj, garderober. MO/j: Štefan Matinčevič, obl. varil.; Ivan Pintarič, obl. varil. PPB: Anica Juvane, komercialist; Vlado inž. Gregorič, projektant; Emilija Krsnik, administrator. Upr.: Darinka Kek, administrator; Barbara Letnar, sp. s. čistilka KS-p: Metka Podobnik, administrator. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vodstvu sekretariata, ki mi je priredilo prisrčno slovo. Obenem se zahvaljujem za tople besede in lepo darilo. Iskrena hvala tudi mojim sodelavcem za lep poklon. Posebej se zahvaljujem tov. Lojzetu Habiču. Jože Ličen ZAHVALA Iskreno se zahvaljujeva vsem onim sodelavcem, ki so nama ob prerani smrti najinega očeta izrekli sožalje, podarili venec in ga spremili na njegovi zadnji poti. Sonja Mravlja Franci Oblak ZAHVALA Najlepše za zahvaljujem svojim tovarišem iz livarne jeklene litine za darilo ob priliki mojega odhoda v invalidski pokoj. Prav tako se zahvaljujem članom sindikalne podružnice in vodstvu metalurških obratov jeklolivarne. Obenem pa želim vsem članom kolektiva pri njegovem delu veliko uspeha. Jože Glavan POŠKODBE V AVGUSTU V mesecu avgustu je bilo v našem podjetju 42 poškodb: 4 v MO, 3 v PK, 23 v FI, 7 v VET in 5 v sektorjih. Zaradi poškodb smo izgubili v avgustu 603 delovnih dni, 69 v MO, 16 v PK, 359 v FI, 80 v VET in 79 v sektorjih. Če pa pogledamo, zaradi kakšnih poškodb so bili ti dnevi izgubljeni, ugotovimo: zaradi poškodb na očeh 72 delovnih dni, glave 12, rok 308, nog 197 in telesa 14 delovnih dni. Po kvalifikacijski strukturi pa se je poškodovalo: nekvalificiranih 12, polkvalificiranih 8, kvalificiranih 21 in visokokvalificiran 1 delavec. V mesecu avgustu je bilo 10 poškodb več kot v mesecu juliju in 7 poškodb več kot v istem mesecu lani. Služba varstva pri delu Električno dvigalo za Djerdap iz druge perspektive Izlet upokojencev v Fieso Drugo nedeljo v septembru je sindikalna podružnica Litostroja organizirala izlet za upokojence Litostroja. Izleta se je udeležilo 92 ljudi, med katerimi so bili predvsem upokojenci z ženami. Z udobnimi SAP-ovimi avtobusi so se v soboto popoldne ob 15h, potem ko so jih zastopniki mladine obdarili z nageljni, in po pozdravu predsednika sindikalne podružnice inž. Rozmana odpeljali proti Postojni, kjer je bil ogled Postojnske jame. Po ogledu so se odpeljali proti Fiesi, kamor so prispeli zvečer malo po 21h. Po okusni večerji in ob dobri kapljici so se razgovorili, obujali spomine na delo v Litostroju, vmes pa so se ob zvokih litostrojskega kvarteta veselo zavrteli. Dobro razpoloženje se je zavleklo pozno v noč, skoraj vse do jutranjih ur. Vendar to nekaterih ni motilo, da ne bi že navsezgodaj šli v Piran malo na sprehod, malo na ogled. Dobra volja jih kljub kratkotrajnemu spanju niti po kosilu ni minila in je bilo vsem kar žal, da je bilo treba ob 16h popoldne zapustiti Fieso. Ob odhodu so se zahvaljevali skrbnemu in postrežljivemu osebju počitniškega doma z upravnikom na čelu, ki je kljub bolezni pomagal tam, kjer je bilo treba. Z željo, da bi spet prišlo do takega srečanja prihodnje leto, so se po vrnitvi prisrčno zahvaljevali požrtvovalnim vodičem Mariji Dolinar, Anteju Buriču in Miru Stalovskemu, ki so jih spremljali kot predstavniki sindikata. E. T. Samotna malica N a podlagi zakona o delovnih razmerjih je določeno, da v osemurnem delovnem dnevu pripada delavcu polurni odmor za počitek in malico. Kako to pravico izkoriščamo, smo si ogledali pred dnevi, o čemer naj spregovore tudi fotografije. Seveda v vseh oddelkih nismo bili, nekje je bilo pretemačno, da bi lahko fotografirali, drugje zopet nismo utegnili. Imamo pač razsežno podjetje, pa je bilo premalo časa, da bi stopili v vse delavnice in pisarne. Vendarle pa smo ugotovili, da pretežna večina delavcev med malico poje obrok, ki ga prineso delavci s seboj. Bifeja v obdelovalnici žal nismo mogli slikati, čeprav bi zgovorno pričal Kako izkoriščamo odmor med delovnim časom ? Srdit boj pred sivo livarno Zdrav duh v zdravem telesu ,, ™ o tem, da je premajhen oziroma, da je bifejev premalo; že polovico odmora je preteklo, ko se je še precejšnje število delavcev nestrpno gnetlo, da bi prejeli topli obrok. Ali se zavedamo, da ti naši sodelavci Zaradi neprimernih in majhnih bifejev morajo kar stoje »zmetati vase«, da bi lahko po preteku polurnega odmora pravočasno stopili k stroju? Menim, da je treba opozoriti še na nekaj. Čeprav smo se sprehodili po tovarni tik pred odmorom, da bi bili ob začetku odmora na tistih mestih, kjer sc delavci najraje zbirajo, nismo opazili, da bi delavci predčasno zapuščali delovna mesta in odhajali na odmor. To pa seveda velja za repe v bifeju. Z aktivno rekreacijo, to je s športom se ukvarja v odmorih zelo malo naših sodelavcev. Ob sivi livarni se vsakodnevno peha za žogo vedno ista deseterica, nje pa bodri celotna dopoldanska izmena delavcev livarne sive litine in še nekateri iz drugih oddelkov in služb. Šest balinarjev, vedno istih premetava balinček, opazuje pa jih samo šest do deset sodelavcev. Ob upravnem poslopju, kjer je transformator, se na klopeh in okoli njih zbira družba, navdušena za karte in jih meče, dokler jih ne pokliče zvonec, da sc razkrope po delovnih mestih. Na trinajstem polju mehanske obdelave, tam kjer montirajo diesel motorje, se zbirajo monterji, ki na starih vratih nekdanje omarice kegljajo z miniaturnimi keglji. Zadovoljni so s tem, čeprav vdihavajo isti zrak kot ostalih sedem ur in pol, ko delajo. Ni bil naš namen, da bi registrirali vse, s čimer se naši delavci ukvarjajo v času odmora. Tudi ta bežen prikaz nam dokazuje, da nismo nič naredili, oziroma skoraj nič, da bi izkoristili polurni odmor za aktivno rekreacijo. V podjetju imamo sicer pri sindikatu komisijo za šport, toda, kje so reketi za perjanico, kje je miza za namizni tenis? Jesen nam bo nudila še nekaj toplih dni in pametneje bi bilo, da bi te dneve izkoristili za aktiven odmor, kot da prepuščamo sodelavce, da se skrivajo po kotih, da le malicajo ali pa razpravljajo o dogodkih doma in v svetu. Ha, ha, iz vode sem že! Tudi kartanje med malico je lahko sprostitev Kibic, kje je žoga? E? Si, M ®M¥ED®WL@ POVEZANI MAGIČNI KVADRATI I. kvadrat: 1. matematični dvo-členik, 2. grški otok, 3. gora na Vipavskem, 4. spone, vezi, 5. gorska gmota. II. kvadrat: 1. filmsko platno, 2. rudnik lignita v BiH, 3. področje, 4. mesto v Sudanu, 5. posledica prehlada. III. kvadrat: 1. afriška država, 2. otava druge košnje, 3. zlatnik, 4. luka v Jordaniji, 5. provinca v Južni Afriki. IV. kvadrat: 1. pripadnik azijskega naroda, 2. žila odvodnica, 3. kraj pri Reki, 4. napad, 5. orač. Srednji kvadrat: 1. strojni element, 2. žensko ime, 3. navpičen rov, 4. tuje žensko ime, 5. krepčilna pijača. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 2 2 3 3 4 1 2 * 5 5 2 * III. 3 IV. 1 2 3 4 E 1 2 3 4 5 2 5 i 'o i r i i 3 3 4 4 5 5 Lovec na veliko divjad R b H E M E C jgg O l -5 5 4 4 A N 4 B O A r A C I r L Z MA H Z A J N A 8 H / k 5 A R r \ O MA Z A Z E S \O M 4 N Č M t K X A Č A ...t^-r-fl®6j6rrr*1rlrlr:T'" n -T-čv-rT.-\-1-t.-rrr:.1 —! ~r -j A K J £ L K- E D A E LET : M / Z C / 4 A LZS N / ■IMS-" m L o U p S T j \::.. k Lr: M). jB K j£ r E p.- Z m m A L P A R A r 1 2 5 t s 6 7 8 14 s 9 1o 11 1Z /3 rt 15 16 14 II 17 18 19 20 21 MALA KRIŽANKA: Vodoravno: 1. divji kozel, 7. mesto v severni Italiji, 8. samoglasnik in soglasnik, 9. vrhunski športnik, 10. cigara. 13. boginja prepira, 14. strokovnjak za izračunavanje ravnotežja sil v konstrukciji, 16. začetnici našega violinista, 17. kravji glas, 18. motorno kolo, 21. travnata stepa. Navpično: 1. postava, 2. nauk o lepotilih, 3. površinska mera, 4. soglasnik in samoglasnik, 5. grški filozof, 6. jutranja padavina, 11. proizvod Talisa, 12. moško ime — tudi rimski cesar, 14. priimek slovenskega klarinetista, 15. domača pernata žival, 19. samoglasnik in soglasnik, 20. kazalni zaimek. KRIŽANKA Vodoravno: 1. naš proizvod, 7. grm, 8. vzdevek bivšega predsednika ZDA, 9. samoglasnik in soglasnik, 10. gorovje v Bolgariji, 12. izraz pri pokru, 14. avtomobilska oznaka za Rijeko, 15. ožina na Malaki, 18. okrasni kipec, 20. gospa. Navpično: 1. prakanton v Švici, 2. staro orožje, 3. prebivalci Pirenejskega polotoka, 4. začetnici starejšega slovenskega pisatelja, 5. rimski uradnik, 6. pokrivalo, 11. tovarna el. aparatov, 12. del ostrešja, 13. besedni stik, 16. eden od ustanoviteljev Rima, 17. grška boginja prepira, 19. predlog. 1 2 J 4 5 6 7 8 M 9 10 11 12 15 H M 15 16 P 18 19 20 Velik apetit Rešitev rebusa nam da tri gesla iz francoske revolucije Hokus IZBRANE MISLI Največjo laž lahko izrečemo z molčanjem. Stevenson Sram večkrat prepove tisto, česar ne prepovedo zakoni. Seneka pokus Ljudje niso vedno tisto, kar se delajo. Lessing Pod jokom naslednika se večkrat skriva radosten smehljaj. Publicij Ena laž rodi drugo. Terencij PREGOVORI Nikoli naj te ne bo sram vprašati za nasvet ali za pot. Avganistanski Kdor sc je umazal z grehom, bo umrl v žalosti. Angleški Medtem ko hlastaš za velikimi stvarmi, pazi, da ne izgubiš še tisto malo, kar imaš. Francoski Oprosti vsakemu drugemu prej kot sebi. španski Strogost učiteljeva je bolj koristna od laskanja staršev. Perzijski ANEKDOTI Ko so študentje vprašali Sokrata, če morda pozna sredstvo zoper ljubezen na prvi pogled, je grški modrec odgovoril: »Pazljivo poglejte še enkrat.« — o — škotski kirurg John Abernett je bil znan po svojem lakonskem govorjenju. Nekoč je prišla k njemu neka ženska: »Opeklina?« je vprašal doktor. »Ne, poškodba,« je odgovorila pacientka. »Obkladke.« Drugi dan se je razgovor nadaljeval: »Boljše?« »Slabše.« »Obkladke.« čez dva dni je prišla ženska zopet k doktorju. »Boljše?« »Ozdravela. Koliko?« »Brezplačno,« je vzkliknil doktor. »Tako pametne ženske še nisem srečal.« IZBRANE MISLI Ženske nočejo, da bi govorili o njihovih ljubeznih, uživajo pa v tem, da vsi vedo, kako so ljubljene. Andre Maurois Medtem ko ustvarjamo prihodnost, se zavedajmo, da se poštenost ne podeduje. Paine Človek je žival, ki se ukvarja s politiko. Aristotel Lahke ženske so tiste, ki so težke za denarnico moškega. Achard Dve ženski postaneta prijateljici šele takrat, ko spoznata žensko, ki je obema antipatična. Olivier Politik, ki ne pozna zgodovine, je podoben kirurgu, ki ne pozna anatomije. Daladier Prijateljstvo traja toliko časa, dokler je eden od obeh prepričan, da je več od drugega. Balzac Moč mladih je v tem, da lahko delajo težave velikim. Mauriac še nisem srečal človeka, da ne bi o sebi mislil, da ni duhovit. Shaw Koketna ženska je kot senca, če greste pred njo, beži, če bežite vi, teče za vami. Goldoni Kako so smešne tuje navade! Chinole Z duhovnimi užitki lečimo rane srca. Mme de Stael Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik dr. Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Tel. uredništva 313-511 (h. c.), telefon glavnega urednika 580, odgovornega 415 — Cena posamezni številki v prodaji 50 Sdin — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru.