m. srevilha. V Ljubljani, v petek 7. junija 1918. .Slovenski isarod" velja po posti: za Avstro-Ogrsko: :elo leto skupaj naprej . K 40 — p3l leta tt m ... 20 — l trt leta m - ... 10 — pa mesec * H . . . 3-50 za Nemčijo: celo leto naprej . . . K 45 — za Ameriko In vse druge dežele: celo leto naprel . . . K 50' - Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži iz odgovor dopisnica ali znamka. BprarnUtf o (spodaj, dvorišče lev ». K^?!ova ollca št 5, tolelon 4t 85. tili daa svđSsr iini mU a« leit« i« prttalfc«. inserati se računajo po porabljei-n prostoru in sicer 1 mn visok, ter 54 mm Slrok prostor:enkrat po 12 vin., d/akrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 3D vin., narte in zalivale (enak prostor) 2) vin. Prt večjih tn?err'iVi *%t dogovora Novi naročniki aaj pošljejo urica..i> ttlu J" 13 nikisilct. Na samo pismene naročiš brez pisUtvs deaarja se ae mire no nUakiir ozirati. „Varala? tlsiint" tal*!ai it sS. .Slovenski Narod* velja w Mnbliani dostavljen na dom ali če se hodi ponj t celo leto naprej pol leta K 36-— I četrt leta 18*— I na mesec Posamezna Številki velja 29 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Snaflova ulica it 5 (v L nadstr. levo , telefon it 34 Dr. Korošec pri mm. Dunaj, 6. junija. Danes je dobil načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec vabilo na razgovor z grofom Burianom. Konferenca se vrši v soboto. Dr. Korošec bo imel priliko razpravljati z zunanjim ministrom jako važne in interesantne stvari. S temi načrti v zvezi je seveda tudi nastop jugoslovanske delegacije v državnem zboru in v delegacijah. Grof Burian, ki se (m a d ž a r s k i aristokrat!) vedno bolj polašča tudi vajeti, ki so zdr-čale vitezu Seidlerju iz rok ter se oči-vidno bolj interesira za parlamentarni položaj, nego gospod ministrski predsednik, bo od drja Korošca tud*-izvedel, da Jugoslovani kot resnično demokratični narod zahtevamo obnovitev ustavnega življenja, da pa baš kot demokrati smatramo za predrzn os t vezati obnovitev zakonitega ustavnega stanja na predpogoje in garancije, ki jih naj dajo opozicijonalne stranke. Grof Burian se bo iz razgovora z načelnikom Jugoslovanskega kluba prepričal, da v boju za narodno bodočnost naša delegacija ne pozna nobenih kompromisov in nobenega oportunizma. AH se grof Burian zaveda daleko-sežnosti in važnosti baš jugoslovanske taktike v državnem zboru, to je konečno njegova stvar. Zdi se, da si še ni na jasnem, da je absolutno izključen o, da bi se disponiralo de nobis sine nobis in da res že pripravlja prve uvodne korake za uresničenje znanega frankovskega projekta. V političnih krogih se danes govori, da bo mesto civilnega adlata v Bosni izročeno bivšemu madžarskemu državnemu tajniku grofu Pallaviciniju. kar naj bo prvo vidno znamenje, da hočejo Bosno in Hercegovino definitivno izročiti Madžarom ... Ubogi vitez Seidler še vedno šteje krofe ter se vdaja nadi, da bo s svojo neodločno taktiko izsilil iz strank razne koncesije glede njihove taktike v bodočem zasedanju. Dopoldne in Dopoldne so pri njem razne nemške korifeje, s katerimi kuha načrte in se posvetuje, kako bi bilo najbolje. Slepec slepca vodi. Po glasovih, ki prihajajo iz Seidlerjeve-ga salona, se spreminjajo napovedi o teTminu sklicanja državnega zbora. »N. fr. Pr.« se je privila že do 18. t. m., drugi pravijo, da še le začetkom julija. Opozicijonalne stranke opazujejo te fri-volnosti z mirno hladnokrvnostjo. Seidler in Nemci zapravljajo zadnje ostanke reputacije dunajske politiko. MINISTRSKI PREDSEDNIK O SKLICANJU PARLAMENTA. Praga, 6. junija. Dunajski poročevalec »Bohemie« je imel razgovor z ministrskim predsednikom vitezom Seidler-iem o sklicaniu parlamenta. Dr. Seidler je izvajal baje med drugim tudi tole: Če bodo dani pogoji za uspešni potek kratke sezije, se lahko sestane državni zbor tudi ored zadnjim tednom junija. Želim parlament in hočem z njim delati. Sedanja vlada dela na to, da ustvari zanesljivo delavno večino in da pospešuje parlament. Bil bi pa proti parlamentu, če bi predlagal sklicanje parlamenta brez jamstev za njega delazmožnost v prvi vrsti za rešitev državnih potreb (proračunskega provizorija in davčnih predlog). Preko teh pogojev bi mogel iti samo. če bi hotel dokazati, da s tem parlamentom ni mogoče vladati in če bi hotil napraviti pot paragrafu 14. Ravno to pa hočem preprečiti. Kdor me pozna, more vedeti, da mi ni za to. da bi odvalil formalno od sebe kako krivdo ter na ta način svoje namene bolje prikril. Nasprotno sem vedno pripravljen prevzeti kak odij, če morem na ta način služiti stvari. Stvarno gre v tem slučaju za aktivnost parlamenta. Kako daleč bodo uspela pogajanja s strakami in kdaj bodo končana, v tem trenutku ne morem povedati. Da tvori pri teh pogajanjih stališče Poljakov važen faktor, je samo ob sebi umevno. Z zasedanjem ne bo nič? Praga, 6. junija. »Venkov« poroča: Podučeni politični krogi ne verjamejo, da bi se sestal državni zbor pred jesenjo. Vlada se boji raznih predlogov, ki se nahajajo še v ospredju, predvsem Stančkovega o odpustu nad 42 let starih črnovoinikov ter debate o nasilnih ukrepih proti Cehom in Jugoslovanom. V jeseni se bo po informacijah »Venko-va« predstavila parlamentu že nova vlada. _ w"50 PfSunr. (Rešitev našega vprašanja v sam o hrvatskem smislu? Fermentacije. Spor v socialni demokraciji. Volitve v Srbu. Zagrebška borza.) Zagreb, 5. junija 1918. Pretekli teden je prinesel dvakratno potovanje bana na Dunaj. Takoj se je dvignila jata raznih vesti, za katere nikdo ne ve, odkod prihajajo. Njih fr-fotanje je napolnilo politično ozračje-zopet z izredno nervoznostjo. Kaj se pripravlja? To vprašanje je zopet aktualno. Mogoče, da je bil ban na Dunaju radi aprovizacijskih vprašanj, radi rekompenzacij za hrvatske dobave, radi popirja in semenja, verjetno pa je vsekakor, da se je govorilo o »propagandi« in o jugoslovanskem vprašanju v smeri »hrvatskega rešenja«, torej v dunajsko - peštanskem smislu, kakor ga zagovarjajo frankovci. O tem je po Keleti Ertesito in liirlapu ter po hrv. listih »Narod« že itak poročal. Izgleda, da so razgovori z banom služili ali da bi bili vsaj morali služiti »navzgor« za informacijo, kajti po VVekerlovi izjavi pred mesecem dni itak ni nobenega dvoma več, da je to vprašanje v principu v Pešti že odločeno in da gre sedaj le za končno redakcijo med Pešto, Dunajem in eventualno tudi Sarajevom ter . . . morda Berlinom? To vprašanje samo po sebi rtfdi ni bogzna kako važno, mnogo važneje je, kakšno stališče zavzame napram eventualni »ureditvi« hrvatski narod in njega politične stranke. Fermentacija se vrši, toda sila počasno in nesigurno. Povsod se težko občuti, da ni politične šole in tradicije, ampak da se je v mirni dobi delala le zakulisna politika »od zgoraj^. Zato ni še vedno videti nobenega aktivizma, ampak le čakanje, kaj bo. Vrhu tega ima vlado v rokah narodna stranka, kateri ni mogoče istočasno biti na vladi in v opoziciji. Vsled pasivizma je celo mogoče, da bi se velik del pol i-t i č n e javnosti izjavil za rešitev v vladnem smislu in da se še le na to posreči opoziciionalcem skuniti ves narod za jedino spasonosno idejo osvobojenja. Pred dnevi je imelo nakladno društvo »Riieči« svoio skupščino, ki je ootekla bnrno in brez rezultata. Sicer se o poteku m^lči, a izvedelo se je, da se je zonet poinvilo ?e dolgo latentno nasprotje med levim krilom koaliciie in nieno večino, pa tudi, da to levo krilo nikakor ni orientirano v recimo »našem« smislu, an*r>ak morda ravno nasprotno . . . Dne 23. t. m. se skupščina ponovi. Med tem se trudiio oDozicionalcl okrog ufedinienia narodnih redov v skupno sposobno fronto. Tu se pora-jaio slična vprašanja, kakor n. pr. pri slov. narodnem svetu, tako da ni in ni rezultata. Unifikaciia bi ukinila nekatere .'franke, ki jim ni do nre^ehania. a kooperaciia bi zopet zahtevala ustanovitev dveh novih strank. Nad vsem] temi vprašanji utegne še mimo poteči poletie. In morda tudi še no! jeseni. V zvezi 7. novo p^dftvftd Ut ne-d^.v*ii obisk Pilarfa v Z^Tr^bu. Pazco-varial se ie i" od*el. LnlcMna korespondenca I« obavila vest. da ni našel »predncretllivnsti«. Pri ffH'»\uvcfli, t. I. svojcih, jo je gotovo našel, zato se mora ta vest nanašati na druge ljudi, morda na stare unioniste, morda na koalicijo. Vest izgleda, kakor da hoče zazibati koga v brezskrbnost. Ako posnamemo ves sedanji položaj, ne moremo biti ž njim zadovoljni. Vodilni politiki se ne, morejo rešiti pe-štanske hipnoze ali vsaj pasivizma. Narod je pa z nami, v kolikor misli politično, in ker gre baš sedaj za to, da dobi pobudo v aktivizmu, so se zgoraj zbali in Zeit, Tagespost in madžarski listi hite zatrjevat, da se bliža iz Hrvatske strašna nevarnost, katero je treba pravočasno preprečiti. — V socialni demokraciji je nastal majhen i Kora i-: \ mainlškem govoru povdarjal potrebo nacionalnega rešenja, nekateri njegovi sodrugi pa čutijo zopet potrebo, da se bolj po-vdari razredna borba. Časopisna polemika je precej nesrečna. Vendar izgleda, da spor ne bo zapustil globokih sledov na škodo stranki, marveč da bo Ie razbistril poime, kar je vsekakor dobro. Koalicija kandidira v okraju Srb (ob bosansko - dalm. granici, južno od Fihača, severno od Knina, srbski okraO Danila D i m o v i ć a, prej predsednika bosanskega sabora in uglednega nolitika, ki se je pred kratkim preselil iz Sarajeva v Zagreb. Dosedanje vesti o protikandidaturah so se izkazale za neresnične. Volitve bodo 17. t. m. in se z gotovostio računa z izvo-litviio kandidata. Da li je dobro, da se s srbske strani ne pojavi opozicionalec. je vprašanje, na katero mi danes nI mogoče odgovoriti. Čisto na tihem je Zagreb dobil te dni novo akvizicijo. Dne 3. t. m. je otvoril glavni ravnatelj Prve hrv. šte-đičrtfce r*v o,,*etmk Crnad^k kot ored. sednik sekciie za promet z efekti in blaTom v »Trgovskem domu« — zagrebško borzo! Pozdravil je prisotne člane borze in izrazil ~eb"o. da bo ta začasna borza ugodno delovala na nromet z efekti in da se iz me razviie redna, nrava borz^. Po otvoritvenem govora se ie ^čel nrom^t. Na oorjndo so hfli nanirii l*rVe hrv. štedionice. Ze-maljske banke. Pskoiliotne bank". Hrv. slav. zem. Mnotekarne ba^ke, Panke trgovino, obrt in Wdnstriio. Srn^ke banke, tvornice nanirn itd. T^rza bo otvorjena dnevno od 1?. do nol 1. raz-t-en s^bot. redeli in orazni1:ov. Nade-iamo se, da se noiaviio na niei skoraj t"di našj nanirii. Pred mltW nfenziro? NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 6. junija. (Kor. urad) Na tirolski in piavski fronti trajajoči artilerijski boji. — Sef general, štaba. Pred avstrijsko ofenzi vo. Iz Rima javljajo: Vojni poročevalci na italijanski fronti poročajo, da zbira sovražnik neprestano nove čete na fronti. Na Francoskem divjajoča bitka se bo v najkrajšem času raztegnila do Piave. Vse, kar ima Av-striia vojakov in vojnega materijala, pošilja na italijansko fronto Ofenziva, ki jo je na tej fronti pričakovati, bo no naziranju avstrijskih vojaških krogov odločilna. Italijansko bojišče. Iz vojaškega razmotrivania 6. junija: Na jugozapadni fronti so se predvčerajšnjim pričeti topovski hoii povečali na obsegu in liutosti. Ta ooiav \e morda v zvezi z nastopom novih baterfi. ki se urijo v streljanju na sovražne pozicije, oziroma z bojem nroti tem instalacijam po nasprotni strani. Tfalnan ima vsled oviranega nadalievanja naše ofenzive, ker je v gorovju zima. več taktično ugodnih pozicij, ki mu omogočajo, da d*-?i n^d ognjem naše dovozne ceste. T'ar ote^kočule prehrano čet v prvi vrsti. Nad vse bogata oorema Ttalilanov z letali na^niodpi-rteiše konstrukcije in mnogokrat v^rio delovne zmožnosti jim omogočalo nadalie. da oo*'M;ajo skoro vsak dan cele <:Vunine v obs<**ie naših etao. ne Ha bi se iim b;lo bati. da ne bndo mogli nadomestiti morebitnih materpalnin izgub. Te razmere na se utegnejo v dofdedn*fli času zotW izT nremeniti v našo korist. Todne že trričaku-'a?o v Itallii avstro - ogrsko ofenzivo, do-nm se o sv">*ečnKje dom je moj« in »Hej Slovani«, na kar je vladni I komisar odredil, da se ima občinstvo raziti, in pozval v gledališče državne redarje in vojake. Občinstvo se je mirno razšlo. — Oblasti so sedaj nadaljne koncerte obeh čeških umetnikov v Dal-jnaciji sploh prepovedale. = Dijakom v Bosni se vendar ni nič hudega zgodilo! Dunaj, 6. junija. Na vprašanje, ki so ga 19. februarja stavili poslanec Korošec in tovariši na skupno vlado glede rehabilitiranja bose r. s ko - hercegovske srednješolske mladine, je ministrski predsednik odgovoril pismeno tako-le: V posledici atentata junija 1914 in vojnih dogodkov razkritega veleizdajalskega počenjanja v krogih bosensko-hercegovinske učeče se mladine jc bilo okoli 200 učencev izključenih z bosensko-hercegovinskih srednjih Šol. kateri ukrep opravičujejo deloma kazenskosodne razsodbe, deloma pa pedagoški nagibi. V zmislu amnestije od 17. avgusta 1917 je bosensko-hercegovska učna uprava že oktobra 1917 izključenim učencem dovolila zo-peteu obisk šol. Dovoljujejo se celo prošnje za izpite takih učencev, proti katerim je zaradi odhoda k vojakom sodno postopanje še v moči. Iz teh pojasnil je razvideti, da je neutemeljeno v vprašanju omenjeno mnenje, da se nihče v deželi ne zgane, da bi zagotovil nnraščaj inteligence in da ni bilo treba šele opozorila gg. inferpelantov, da bo-sensko-hercegovinsko deželno upravo domislijo na nje dolžnost. Nadalje naj se še tudi ugotovi da ni bil justifieiran noben srednješolec in da je od 116 kazen-skosodno obsojenih učencev, od katerih jih je le osem še zaprtih, samo eden in sicer atentator Trifko Grabeč med kazenskim zaporom umrl na jetiki. Pripomni naj se še, da je bilo dolgo pred vložitvijo tega vprašanja 46 gori imenovanih pravomočno obsojenih priporočenih cesarski milosti, nakar se jim je odpustil ostanek kazni = Na papirju in v resnic!. Ko so 5. t. m." razpravljali v nemški državni zbornici o cenzuri in obsednem stanju, je nacijonalno - liberalni poslanec v. Richthofen spravil na razgovor — kakor je rekel sam — bedastoćo, da se po eni strani trudijo, da za vsako ceno utrdijo politične in gospodarske razmere med Nemčijo in Avstro - Ogrsko, po drugi strani pa pristojne oblasti store vse le mogoče, da pri izdajanju potnih listov kolikor najbolj n tesne promet med obema državama. Nadalj- Belekraalski tir v Metliki v nedeljo 9. Jonlja cb 3. popoldne. Govorniki: dr. Boraše«, dr. Bara1-fasr, prof. J are, saborski poslanec karlovški župan 8. 2£Q$r2$asi. JagosSevanl na sl&adi na omejitev tega sosedskega prometa je pa še vedno zaprti telefon. = S pestjo sovražnika na prsih. Znani italijanski publicist Mussolini priobčuje v »Popolo d* Italia« članek, v katerem očita ententnim generalom, da se navzlic Štiriletnemu vojevanju niso ničesar naučili. Ves svet si je edin v tem oziru, da more samo ofenziva voditi do zmage; vendar pa vztraja ententa v taktiki defenzive in sicer ofenzive s pestjo sovražnika na prsih. Tudi na italijanski fronti traja tako čakanje s pestjo sovražnika na prsih. Kako dolgo še, vprašuje Mussolini. ss: čeSke legije v Italiji. »Neue Fr. Presse« poroča: V članku o sprejemu angleškega prestolonaslednika, princa VValesa, poroča londonska »Times« obširno o vlogi, ki so jo pri tem igrale uporniške češke stotnije. »Times« piše: Med markantnimi pojavi italijanske slavnosti je treba beležiti dejstvo, da sta se nahajali med četami, ki so pozdravile angleškega prestolonaslednika, tudi dve češko - slovaški stotniji. To krdelo se pripravlja, da zavzame svoje mesto na italijanski fronti. Skupina jugoslovanskih častnikov je prisostvovala slavnosti v Avgustineju. Ti zastopniki tlačenih narodov avstro-ogrske monarhije so dali prireditvam poseben značaj. »Times« izjavlja: Angležem se po krivici očita, da so mlačni napram osvoboditvi Italijanov in drugih narodov. Iz govora lorda Roberta Cecila izhaja, da se Čuti angleška vlada obvezano, podpirati te narode v borbi za svobodo. Nadalie poroča »Times«, da so govoru angleškega prestolonaslednika v Avgustineju v loži prisostvovali štabni častniki češke brigade, v parketu pa jugoslovanski častniki. — Nadalje objavlja »N. Fr. Pr.« po rimski »ItaliK da so Češke Čete nanovo izvežbane in da jih bodo porazdelili po celi italijanski fronti. Njihova glavna naloga da obstoja v tem, da navežejo stike z rojaki v avstrijskih vrstah (s prepevanjem narodnih pesmi, Češkimi klici, patruljskimi obhodi) in tako povzročijo zmešnjavo v sovražni fronti. Med češkimi prostovoljci se nahaja posebno mnogo dijakov in jedro legije tvorijo Sokoli. — Posebno poročilo prinaša »N. Fr. Pr.« o slovesni izročitvi posebne zastave češki legiji v Rimu. Podobno poročilo je nam cenzura konfiscirala »iz zunanjepolitičnih interesov«, katerim so vesti. Če jih objavi »Slovenski Narod«, očividno opasnejše, nego če jih objavi »Neue Freie Presse<^. Končno ie »N. Fr. Pr.« o »češki častni gardi« angleškega prestolonaslednika napisala židovsko-eksotičen uvodnik, v katerem seveda izrablja gori omenjene vesti proti češki in narodni politiki v monarhiji sploh, = Švicarsko mirovno posredovanje, Bern, 6. junija. Pri razpravljanju o računskem posojilu zveznega sveta za leto 1917. v narodnem svetu je izjavil zvezni predsednik, da stoji zvezni svet slej kot poprej na stališču, da ponudi posredovanje v trenutku, ko more računati na to, da obe stranki to želita. Govornik je na drobno razpravljal o bodočem mednarodnem pravu. Cilj mora biti, ustvariti mednarodno pravno razmerje, ki bo omogočalo Evropi udeležiti se poleg drugih kontinentov svetovnega dela. Narodi morajo priti do tega cilja, da bodo postavili na mesto sile pravico. Gotovo je težko doseči ta cilj. Brez optimizma in brez idealizma pa se ni dosegel še nikdar velik političen cili ali velik napredek. = Ruski podaniki in angleška armada. Stockholm. 5. iunija. (Kor. urad.) Glasom poročil listov iz Moskve je poslal čičerin diplomatičnemu zastopniku v Petrogradu Lockhartu oster protest proti prisilnemu nabiranju ruskih podanikov za angleško armado. Protestna nota naglasa, da postopa angleška vlada pri teh protipostavnih ukrepih v soglasju z zastopniki stare ruske vlade, ki že dolgo ne obstoja več in je danes samo se gonilna sila protirevolucijonarne-ga gibanja. Nazori in politični položaj ruske sovjetske republike zahtevajo absolutno nevtralnost v svetovni vojni. — Ruska liga za entento. Rusi na Francoskem so osnovali društvo pod imenom »Liga Rusov, zvestih domovini in zaveznikom*. Na čelu društva so: .Tefremov, vodja progre^istov v bivši dumi. Izvoliski. bivši poslanik v Parizu, Nelidor. poslanik na belgijskem dvoru, Stchovič. vodja kadetov in bivši guverner Finske. Program društva je ta-Ie: vzpostava reda in zakonitosti v Rusiji na strogo ustavnem temelju, obramba živlienskih interesov Rusije in vzdrževanje nolitičuih in ekonomskih zvez z zavezniki in vzpostava vojne in pomorske sile ruske države, dalje oriznavanje obvez, katere je prevzela Rusija in omo-gočenie slobodnega razvitka produktivnih si! dežel. Mariborsko pismo. (Od naSega dopisnika.) V Mariboru. 5. junija. Zapeliivci in lažniivci n a d e 1 u. Iz raznih krAJev, posebno iz Slov. Goric, nam dohajajo poročila, da bodi jo Oroig - Linhartovi mečetarji od i hiše do hite in da. skoro • vsaki občini, v vsaki vasi. ratresejo kakšno novo laž. Najmanjša med njimi ie ta, da ie cesar obljubil Orni cm. (ntuiskomu poku!), da Jusoplaviie nikoli ne bode, dokler bo vladal V neki dn*.gi občini | je dejal tak falot ptniskega Orniga, da so orožniki dobili >ukazv. da morajo teza in te^a zapreti, za to, ker ie na sumu, da je za jugoslovansko deklaracijo, torej za Jugoslavijo. Pri zavednem posestniku starčku ie naletel na pravecra; napodili eo era iz vasi. kar jo bilo pač edino pravilno ravnanje, ki ie priporočamo v vsakem takem slučaju nujno v. posnemanje. Da imajo tudi i orožniki svoia navodila, tega al menda niti deželni orožniški poveljnik v Gradcu ne bode Tipal utajiti, če Da i* nimajo, dobro, potem proč e takimi, ki svojo službo zlorabljajo v to. da bezanje ljudstva povspešujeio. Ravno v navedenem slučaju stareera kmeta — zgodilo se ie to blizu 8t. Kungote — se ie tako postopanje moglo prav poaebno dognati. Neka kmetica vpraša orožni-Škega stražmojstra, ki ie še isti popoldan priSel službeno skozi vas, ali je res, da imajo >ukaz< tega in tega zapreti, nakar se ii ie mož mnogopo-membno (pravzaprav: brezpomembno!) nasmehnil in dejal: »Saj bodete videli !< To starcu ni miru dalo in drugi dan ie bil v mestu, da zve. da so štalerci-ianske trditve navadna laž. ki naj bo-srene Slovence tam zgoraj ob meji oplazijo in zapeljejo k narodnemu izdajstvu. — Tako daleč smo danes torej, da se a konto cesarjeve osebe kujejo nai-infamnejše laži za to, da bi pomagale zopet oživeii stranko ptujskih snopsar-jev in da pri tem smejo sodelovati orožniki, ali pa da sodelujejo, če drugače ne, z onimi frazami, ki razumniku povedo, da ni nič*, na priprostega človeka pa vendar, vsaj mimogrede, vtis napravijo, čeravno ga od narodne stvari odvrniti ne morejo. Poskrbeli bodemo, da pridejo enaki slučaji cim preje v jav-.nost. Informatorje iudi prosimo sa imena prizadetih Štajerci j anskih političnih potepuhov, kakor tudi za imena vseh drugih, ki iim na delu pomagajo, bodisi aktivno ali pasivno. Nemška akcija >otroke na dežel o<. O akciji, koie protektor je c. kr. namestnik grof Clary >otroke na deželo«, se nam pripovedujejo od povsem verodostojnih strani stvari, ki morajo vsakega poštenega človeka navdati napram kulturi gotovih Nemcev istinito z najglobljim studom in zaničevanjem. Se pred Clarvievem vabilom slovenskim kmetom (ki je bilo nemško tiskano), so nekatera nemška bojna društva pričela delovati na to. da se nai zbrane podpore vporabiio izključno le za nemško deco in da se Nemci imajo brigati le za njo. Sedaj ie ta čedna gospoda pričela s svojo akcijo nabira ni a denarja. Zaupniki in zaupnice te akcije hodijo cd hi če do biče in zbirajo na pole denarne prispevke. Pri tem seveda hodijo tudi k našim Slovencem, a takim, ki vedo za te grde nakane, marveč k preprostim ljudem, ki iih debelo nalažejo. Po deželi pa so se že pojavile ženske, ponaiveč mlajša, zelo elegantna dekleta gotovih meščanskih krogov, v spremstvu gospodov v civilu (pa tudi oficirje se ie videlo) in prosijo: >Vzemite mestnega otroka k sebi čez poletje.* — >Bom«. — >Ampak samo nemškega, slovenski imajo vsi dosti kruha in mleka« . . . Pogovora ie konec; je to resnična dogodbica in priče š> tudi živijo. Zanimivo pa je še, da ustmena izjava, da dotični kmet ali kmetica ne bode sprejela drugega kot nemškega otroka ne zadošča, ampak da nosijo ti ^ ljudje seboi zopet neke pole in. če el io podpisal si*se k temu zavezal. Da je taka obveza nezmisel, treba našim ljudem posebno obrazložiti: za >bog plati< gre in za nič drugega. Nasi ljudie zunaj na deželi pa so že taki, da mislijo, da je vse kar so >podpisali< nekaj, kar se razveljaviti ne da. Akciji >otroke na deželo« posvetimo tudi mi vso svoio pozornost: da pridejo predvsem slovenski otroci slovenskih staršev iz Maribora na slovenske kmečke domove. Značilna lokalna odred-b a. Namestnija ie odredila, da smejo posamezne občine tujcem zabraniti kruh, bodisi, da so v občini mimogrede, toda vendar za deličasa, bodisi, da so v občini le mimogrede za dan, ali za dva. A naša občina je storila še mnogo dalekosežneiši korak: Odslej naprej ne sme noben hotel in nobena gostilna preskrbovati nobenega gosta dalje, kot tri dni. Po preteku tega časa ima o dopustnosti občinski preskrbovanja odločati občinski gospodarski urad. Tako daleč menda še nikjer niso. To je mariborska specijaliteta. Za nas Slovence in Slovane sploh, bode pomenila še prav posebne — šikane. Slovenec trgovec bode ložiral v hotelu:^ opravkov ima za teden ali dva. Cez tri dni treba zanj poeebnega dovoljenja — in takrat bodo magistratovci delali ž njim, kakor se jim bode zljubilo. Klika je vse zagospodarila in — gospodari. ? ¥estf iz niiiBsrsKfh dežel. Predavanje o novi železniški zvezi Dunaj - Trst. V Trstu je imel 5. t. m. popoldne inženir dr. G ino Dompieri svoje napovedano predavanje o načrtu nove železniške zveze Dunaj - Trst pred povabljenim občinstvom, večinoma iz trgovskih in pomorskih krogov. Po njegovem načrtu bi bila potrebna še ena, treija, zveza med tema mestoma, ki bi deloma uporabljala že obstoječe proge. Nova črta gre z dunajskega severnega kolodvora, ki bi se pretvoril v nekak osrednji kolodvor, po že obstoječi aspanški progi, potem zavije prot' jugu do Ptuia. nato uporabi iužno železnico čez Pragarsko do Celja, odtod krene proti zapadu mimo Motnika proti škofji Lcki in potem mimo Idrije in Nanosa čez Kras. do Zavel j. odkoder vodi proga po predoru skozi krib Sv. Justa v nov osrednji kolodvor na Borznem trgu in odted ob morju proti Tržiču. Proga bi bila vseskozi prvovrstna, dvotirna, z majhnimi strminami in velikimi loki. kar bi omogočilo hitro vožnjo. Tako bi se rabilo iz Trsta v Ljubljano dobri 2 uri. do Jesenic 214 ure, i Gradec VA ure. na Dunaj 6^ ur, v Krakov ali Prago 13 ur in v Varšavo komaj 18 ur. Načrt ima seveda mnogo nasprotnikov in ugovorov, češ, da izključuje Gradec in da krši privilegij južne železnice. S podržavitvijo te železnice, ki ie ie vprašanje časa in ni izključeno, da se železnica podržavi še tekom vojne, bi odpadel zadnji pomislek, Gradec bi pa s to progo le pridobil, a nič izgubil. Heatirala bi se ta železnica po mnenju predavatelja na vsak način. Drzna tatvina v tržaški kavarni Ko so sedele ob belem dnevu v kavarn >Armonia< tri prodajalke in se por« varjalo o kupčijah, je prisedel k so. nji mizi neki mlad človek Prodajali znana pod imenom Terezina. je ime svoio ročno torbico z denarnico na zi. Oni mladi človek ie nagloma sk« % mizi, pograbil torbico in abeMl* Ou 127. Jtev. .SLOVENSKI NAROD*, one 7. junija 1918. Stran 3 nesel je denarja in vrednosti za 10.000 kron. Tržaška porota. Ivan Galopin in Roman Pauletich sta bila obtožena radi tatvine, storjene družinama Šumi in Gassner v Trstu. Galopin je obsojen na 18 mesecev, Pauletich na na 3 mesece ječe. Tržaška mestna izkazovalnica dela je proglašena za javno občno izkazo-valnico za Trst in okolico. Furlanski učitelji so imeli drugo svoje zborovanje v Vlili Vicemini. Sprejeli so resolucijo, s katero zahtevajo povišanje svoje sedanje plače za 100 odstotkov, točno izplačilo državnega prispevka za 1917. in 1918., trimesečno plačo anticipatno, izplačilo plače provizoričnim učiteljicam od avgusta 191". draginjske doklade 20 odstotkov od ?pprembra 1914. izplačilo razne odškodnine, takojšnjo otvoritev vseh sol in oprostitev učiteljev od vojaške službe. Preložitev okrožne sodnije iz Rovinja v Puli. Justični minister je odgovoril pismeno na interpelacijo posl. Spadaro o preložitvi okrožne sodnije iz Fovinja v Puli. rekoč, da je vlada nameravala preložitev že okoli leta lc90.. ali takrat se ie izvedba razbila ob pasivnem odporu istrskega deželnega zbora. Zakon iz leta ISTo. zahtevo samo mnenje ne pa pritrdila deželne! zbora. Ako torej molk dež. zborr. meiii zanikanje nanj stavljenega vp sanja, ni mogel na odločitev iu~ uprave vplivati drugače, kakor \v ljeno odklonilno mnenje. Razpisane službe učiteljic v T C. kr. okrajni šolski svet na Vq1o razpisuje mesta učiteljic tretje g;^ i na dvorazrednih mešanih ljudskih -n-lah v Herpeljah, Hrušici. Jelšanah in Siivju. Prošnje do 30. juniia t. 1. Uničena letina v Boki Kotor-ki. Pne 9. t. m. je nastal strašen vihar, ki ie trajal celo noč in drugi dan dopoid. Vihar jo uničil vso letino. Brez kruha, brez novega pridelkn. Jadna Dalmacija ! Tisoč kron za hektoliter vina. Te dni je bila na otoku Visu prodana izredno dobra partna vina, močnega 14 stopinj, po tiso«5- kron hektoliter. Vojni vtcpljencc. Blizu Cavtata v DalmL.r'ii so potegnili iz morja truplo italijanskega voiaka Luigija Toscani-ja> Pokopali so ga na Supetru. Kake Madžari postopajo z našimi vojaki. Zadrški >Narodni liet< poroča iz Šibenika, da je pred časom došlo tja s parobrodom nekoliko dalmatinskih vojakov Od tam so imeli iti domov na dopust. Straža tamkajšnjega madžarskega regimenta jih ie peljala visoko nad me?'o. da se tam izkažeios svojimi listinami in se te podpišejo. Na pol pota, trudni in lačni so hoteli malo počivati. Med njimi je bil tudi učitelj Po-sinkovič. slab z oteklim licem. Ko mu je madžarski vojak velel, da mora naprej, je prosil, nai ga pusti še malo. Ali tu ga je udaril s puškinim kopitom trikrat v prsi. drugi madžarski vojak pa na hrbet. Na to mu je nastavil še bajonet na prsi. Posinkovič ie takoj vložil pritožbo na vojaško poveljuištvo. nevne vesti. — Vojna odlikovanja. Stotnik Anton L o k a r . v zboru generalnega štaba je odlikovan za izborno službovanje v vojni z redom železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo. Z redom železne krone tretjega razreda in z vojno dekoracijo je odlikovan stotnik Peter K v a t e r n i k b.-h. 2.. oridelien generalnemu štabu, z vojaškim zaslužnim krif:em tretjega razreda z vojno dekoracijo in meči poročnik Vladimir K r u-š i č47. p., z duhovskim zaslužnim križem drugesa razreda na belordečem traku z vojno dekoracijo in meči rezervni vojni kurat Ljudevit S a v e M 17. pp.. sanitetni poročnik Ivan Oblak 47. pp. je dobil cesarsko pohvalno priznanje z meči. — Odlikovan ie s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrost-ne svetinje Slavo Krže, narednik p p. 17. dodeljen preskrbovalni postaji na kolodvoru v Novem mestu. — Vojaške oprostitve za kmetovalce. Domobranski minister Czapp je izjavil nekemu odposlanstvu, da bo osob-je za mlatilnice tudi letos, kakor lani generalno oproščeno vojaške službe. Glede drugih žeija o oprostitvi kmetovalcev ob Času žetve je obljubil minister največje vpoštevanje, kar bo mogoče. — Srčne pozdrave pošiljajo vsem Ljubljančanom slovenski fantie c. in kr- on. št. 17. Krepki Na zdar! Rogel Jdsef, desetnik; Ludvik Kraner. računski podčastnik; Tomše Franc, desetnik; Osenk Franc, desetnik; Plesničar Lojze, četovodja; Mule Franc; Babnik Ivan, Staniče; Gros Matevž. — Svarilo. C. kr. policijsko ravnateljstvo nam piše: C. in kr. vojno ministrstvo je opazilo, dogodljaje, da so se civilne osebe vmešavale v uradno poslovanje vojaških straž, pripravlja Ir: oddelkov, patruli in stoječih straž ter so bile radi tega občutno kaznovane. Prebivalstvo se v svojem lastnem interesu opozarja, da opusti vsako vmešavanje v delovanje vojaških organov, ker se kaznujejo nasilstva nasproti vojaškim, ravno tako kakor proti civilno - oblastvenim organom po § 68. kaz. zak. po okolnostih s težko ječo do 30 let. — Nova pomoč državnim uradni; kom. Nekateri poslanci so se zavzeli pri vladi za novo regulacijo službenih prejemkov in dravinjskih doklad državnim uradnikom in vsem s fiksno Plačo nastavljenim. Velikansko naraščanje cen bi imelo sicer za posledico, da pridejo srednji sloji v največjo bedo. Vlada je priznala upravičenost teh zahtev ter se je sporočilo poslancem, da bodo tozadevni načrti v kratkem končani. — Javno predavanje. V sredo zvečer se je vršilo v dvorani Mestnega doma od >Akademije< prirejeno javno Predavanje gdčne Alojzije Stebije-ve o nalogah žene v demokratični dobi. Mnogobrojni poslušalci so z velikim zanimanjem sledili interesantnim in duhovitim izvajaniem predavateljice ter so izrekli svoio zadovoljnost z živahno pohvalo, — Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« sprejema pri glase za vstop v pevski zbor še do torka, dne 11. t. m. Priglasilo 6e je do danes lepo število gospic in gospodov, ki jim je pri srcu slovenska in slovanska pesem. Vabila k pevskim vajam dobe v kratkem. Kdor šo želi pristopiti, naj to sporoči na dopisnici odboru ljubljanskega Zvona« v Ljubljani, Narodni dom, I. desno. >Z zastavo v rokah gremo v boj navdušeni za narod svoj. Naprej, tovariši pojoč. Saj pesem v žilah vžiga moek — A. Aškerc. (Geslo Slov. pevskega društva ^Ljublj. Zvon«). — Vojaki se smejo voziti tudi v drugem razredu. »Streffleurs Militar-blatK priobčuje odlok vojnega ministrstva, ki določa, da se vojak, ki ni oficir, ne sme voziti v drugem razredu po železnici, ako plača potne stroške ar-madne uprave. Ako plača torej vojak sam vožnjo, se sme voziti v vsakem razredu po železnici, gotovo tudi v brzovlakih. — Kdor kai ve o Ivana šaleharju, Andreju Hutieriu in Jožefu Thumi, ki so pred enim letom še pisali iz ruskega vojnega vjetništva v Snratovu nai to sporoči na naslov Tomaž Teh. Ljubljana, Glavna pošta ali pa našemu uredništvu. — Čevljarska zadruga v Ljubljani 1 ijudno vabi gg. člane iz mesta in oko-•; ?e na sestanek, kateri se vrši v nedelo 9. junija t. 1. dopoldne ob 10. v re-- raciji g. Valentina Mraka na Rim-i cesti. Radi važnih poročil se prosi gff. člane, da se sestanka obilno udeleže. — Posestniki katastralne občine Spodnja Šiška, ki imajo več kakor 10 a posestva, se s tem poživljajo, da pridejo zanesljivo v pisarno občinske hiše v Spodnji Šiški, zaradi napovedi, koliko sveta imajo obdelanega in s čim ie svet posejan oziroma posajen Prihajajo pa naj: V torek 11. iuniia popoldne od 3.—6. oni z začetnimi črkami A, B, C, C, D in E; v sredo 12. iunija dopoldne od 9.—12. oni z črkami F, G, H, I, ., K in L; v četrtek 13. iunija popoldne od 3.-6. s črkami M, N, O, P, R in S; v petek, dne 14. iuniia popoldne od 3.-6. s črkami Š, T. U, V, Z, 2. — Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, da se vrši, dne 13. t. m. redna mesečna dražba v mesecu oktobru 1917. zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3. do 6. ure popoldne v uradnih prostorih. Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo — Tarifi za brzo vlake vnovič zvišani. Kakor poroča »Tarifanzeiger«, nameravajo zvišati osebne tarife na brzovlakih avstrijskih državnih železnic. — Ustanova za dva revna bolna mornarja vojne mornarice je razpisana na javni deski mestnega magistrata (baron vTiillerstorf - Urbairova ustanova) . — Nezgoda. Včeraj ob %10. uri zvečer se je peljala na vozu neka žena na Dunajski cesti v smeri proti pošti. Pri trafiki v Mathianovi hiši se ji pripelje nasproti nek mlad kolesar — brez luči. Konj se je snlašil in zadel ob drog plinove luči s tako silo. da je razbil steklo, katero je ženi padlo na desno nogo. ter ji pod kolenom prerezalo žilo. Zena ni niti opazila rane, stopila raz voza ter krotila kowa. Rana ii ie začela vedno boli in bolj krvaveti. Spravili so jo v vežo gostilne pri Beliču (št. 6.) Prihiteli zdravnik dr. Hbg-ler ji je zašil rano. Na to so io vsled izgube krvi nezavestno odpeljali domov. — Lahko bi se ukrenilo potrebno proti temu, da se kolesarii ne vozijo po noči brez luči. — Slana je danes zjutraj napravila na poljih v ljubljanski okolici mnogo škode. Tudi z ostalih slovenskih pokrajin prihajajo neugodna poročila. Posebno ogromno škodo pa so mrzle ju-nijeve noči povzročile na Ogrskem. Slabo je tudi na srednjem in zgornjem Štajerskem. Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranja -e bodo vpisovali učenci za prvi razred, dne 23. iunija od 9. do 12. ure dopoldne v gimnazijski pisarni. S seboj jim ie prinesti krstni (rojstni) list in obiskovalno spričevalo. Vnanji učenci se lahko priglaše pismeno, če pošljejo omenjeni listini do 23. junija. Vzpreiemne skušnje se bodo vršile v petek 28. junija od 9. ure naprej. Siidmarkine vžigalice v Skofji Loki. Iz Škofje Loke nam pijejo: Zelo značilno je dejstvo, da se ravno ob času probujenja jugoslovanske misli, prodajajo po raznih škofjeloških prodajalnah Sudmarkine vžigalice. Kupci zavedajte se narodnih dolžnosti! Iz selške doline nam pišejo: Pri nas vlada prava aprovizacijska mizerija. Gorje mu je. kdor sam ne pridela živil doma, kajti aprovizacija mu le malo pomaga. Že dolgo nimamo ne sladkorja, ne moke, ne mleka, e kratka nič! Ob čem naj pa človek živi?! Sladkorja zdaj že dolgo dolgo ni. isto tako ne moke. A tudi ko dobimo sladkor, dobimo ga le v podobi »štupe«, sladkor v kosih dobijo menda le takozvani Benjamini. Krompir je sedaj po 2 K kg, a še ga ni dobiti. J Vrhu teh ne-prilik vlada tu bujna draginja. Za jajce zahtevajo 60 v. mleka 1 1 70 v in višje itd. Če se kdo pritoži na glavarstvo o neznosnih tukajšnjih razmerah, imajo ga le za sitneža in ga opozarjajo na županstvo, ki pa tudi ne pomaga tako, kakor bi prošniih želel ali kakor bi morebiti samo rado. Pri kmetu ne dobiš za denar ničesar, ker mara vsako uslugo, vsako blago, ki ga ne prideluje sam, plačati z živili. Seveda je potem tudi težje postopati zoper navijanje cen ali drugim neznosnim razmeram. Občni zbor radovljiške podružnice S. P. D. se ie vršil, dne 2. junija 1918. v gostilniških prostorih pri Kunstelnu. Od osrednjega odbora sta bila nAvsoč* načelnik g. dr. Tominšek, ki je bil ob enem predsednik občnega zbora in tajnik g. Hauptman. Predsednik je poročal o stanju podružnice in posebno o njeni Vilfanovi koči na Begunjščici in razložil, kako ie treba in mogoče, podružnične razmere urediti. Po raznih razmotri van jih o bodočem razvoju podružnice se je izvolil sledeči odbor: Dr. Igo Jane, predsednik: dr. Miško Triller. okrajni sodnik. Žemljic; dr. Močnik iz Radovljice in Ivan Rus iz Bleda, odborniki; notar Pegan in Spi-tzer, namestnika. Računska pregledo-valca Leopold Filrsager in nadpoštar Kovaeie. Upati je. da se bo delovanje radovljiške podružnice kljub neugodnim razmeram oživilo in utrdilo. Z Bleda smo prejeli jako srdito pismo, v katerem se več rednih bralcev >Slov. Naroda« huduje, da je v sobotnem dopisu vBled v spomladk — govorjeno o »heckaplanu SparhakliK, češ, dotični duhovnik ie navdušen Slovenec, pristaš deklaracije in njegov govor v Gorjah jc žel splošno odobravanje. Ne dvomimo, da so anonimni av-T"rji blejskega pisma »redni brairi Slov. Nnrodar, ravnotako gotovo pa so slabi bralci. Kajti ako bi ei bili dopis pozorno pročitali bi bih\ kakor drugi ljudje, seveda takoi spoznali, da je označba »heckaplan-: rabljena zafrklji-vo proti narodnim nasprotnikom ne pa razžaljivo za kaplana Sparhakla, katerega govor v Gorjah je dopisnik (v ostalem poudarjajoč, da mu ie ljudstvo navdušeno pritrjevalo) izrecno odobraval. »Redni bralci« nai torej čitajo »Narod«, če ga čitajo, pozorno in prihranili si bodo znamke za anonimne dopise. Umrla le v Vidmu ga. Roza Novak, c. kr. postariea in poeestnica. . v m. p.! Trbovlje. Izvanreden porod so imeli ta teden pri rudniškem restavraterju Francetu Dolničariu v Trbovljah. Koza, katero ie g. D. kuoil pred nekaj meseci v Savinjski dolini, mu ie podarila, dne 5. t. m. štiri kozličke, kateri so z materjo vred krepki, čili in zdravi. Vitezi Žalostnih postav. Mariborski in celovški Vsenemci so se še pred dobrim mesecem široko bahali. da so oni pričeli s svojo »ljudsko socijalno stranko«: vprizarjati Volkstage. da so oni zrevolucijonirali nemške trge in nemška mesta po Koroškem in Štajerskem, da so oni povzročitelji velikega nemškega gibanja, o katerem so pričakovali, da reparira kedai vsenemško Schonererijanstvo v državi in posebno v parlamentu, kjer so danes brez zastopa. Seveda sta najbolj bahavo lajala naša >Marburger Zeitung« in »Deu-tseher Monrag«. Ampak, glorija je šla hitro k vragu in danes so te razgrajače gospode posadile ostale nemške meščanske stranke na politični tlak. Našega drja Mravlaga komaj še omenjajo kot govornika na Volkstagih in od velikega Volkstaga na Dunaju, dne 16. t. m. n. pr. so Vsenemce popolnoma izključili. Iz Maribora bi se bila tje gori Peljal neizogibni dr. Mravlag in šefre-dakter »Schmierolzeitung« ter »Deu-tseher Mjontagc, v Maribor prislinieni Paver. No. sedaj bodo »nemškemu društvu za Maribor in okolico« — dijete pri branj pne V Frankovcih blizu Ormoža ie umrl Anton Mihaljkovič izjemnik v 76. letu. Bil je veteran iz 1. 1866.. in se je pri Kraljevem Gradcu junaško držal. Rad ie pripovedoval Čine iz vojne. Bil je značajen in marljiv mož. N. v m. p.' Vinogradi v ormoškem okraju obetajo sedaj akc Bog da. lepo trgatev. Kino Ideal. »Kraljičino pismo« ie naslov izborne trodejanske veseloigre, čije avtor je znani režiser Robert Wie-ne. V glavni vlogi nastopa H e n n v Porten. ki v tem filmu zopet pokaže, da je ravno tako dobra igralka komičnih, kakor tragičnih vlog. Spored izpopolnjuje zanimiva detektivska drama Konrada Wienerja v 3 dejanjih: >Jeklena celica št. 13.« ter najnovejši »S a s c h a - Messtrov tede n«. Ta izbrani spored mladini ni pristopen. Predstave od 4. ure naprej, pri zadnji na vrtu igra dobra gledališka godba. Kino Ideal. Privatna uslužbenka je izgubila v torek, dne 4. t. m. na peronu glavnega kolodvora v Ljubljani pred odhodom večernega brzovlaka. ali pa v tem vlaku med vožnjo proti Št. Petru riavo denarnico s približno 694 K. Najditelj naj odda denarnico z zneskom proti zelo dobri nagradi upravništvu >Slov. Naroda^ v Li ubijani. Zgubila se ie srebrna ura s srebrno zapestnico. Pošten* najditelj naj jo vrne na upravništvo >Slov. Naroda<. Najdena ie bila pred prodajalno Novotpv obrabljena denarnica z nekaj denarjem. Dobi se v papirni trgovini Bon ar. mr g roKi si lahko kupimo pri demobilizaciji iz zalog vo,ne oprave vse, kar bo prostega za oddajo ljudstva, zlasti konje, vozila in opremo, krmila in druge zaloge, poljedelske stroje in orodje, poljske železnice, lokomotive, avtomobile z armaturo, tvorniške uredbe, železo, jeklo, kovine, lesni in stavbeni materijal, tkanine in surovine vseh vrst. Plačuje se \tbko z oddajo vojnega posojila brez gotovine. Kupci* Hi plačalo z vojnim po* sojiiom, imajo ob sicer enakih ponudbah prednost Vojno posojilo se zaračuna po sub-skrtDCijski ceni in do višine kuonlne vzame v plačilo. To veHa za dr;:, zakladnice kakor tudi za dclgodobno posojilo. Bodite pametni in* premislite I Vojno posojilo nudi gotovost, da si poljedelec, trgovec in obrtnik po sklepu miru tisto, kar potrebuje, lahko nabavi iz za oddajo prostega vojnega materijala. Pozor m poštne položnice! Danes prilagamo za cenjene naročnike »Slov. Naroda« — katerim je naročnina potekla, ali jim poteče v tem mesecu — poštne položnice v prijazno porabo. Pošiljatve denarja po položnicah gredo iz vseh po?t čez Dunaj in pridejo od tam še le do nas, kar trata navadno 10 dni. V kor:-? naročnikov ie, da položnice rešijo takoj, da jim pošiljanje lista ne preneha. Vsem zamudnikom, ki ne bodo poslali naročnine pravočasno, se list ustavi, dne 26. junija t. 1. — Na vprašanja, šakaj je pošiljanje prenehalo, uprava ne more v.akemn posebej odgovarir.ti. ker io takih zamudnikov na stotine- v to manjka časa in osobja ter napravlja upravi le nepotrebno razmetivanie poštnine. Saj vsak naročnik približno ve, kedaj mu poteka naro-'ba. Kdor bi slučajno položnice ne prejel, nai pošlje denar brez odlašanja po nakaznici. To gre najhitreje brez izgube Časa. Pro~i-mo torej uvažev^nia. Aprovizacija. 4- Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami, zaznamovanim s črko B, prejmejo meso po znižani ceni v soboto dne 8. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 10. do pol 11. dopoldne št. 1 do 200, od pol 11. do 11. št. 201 do 400, od 11. do pol 12. št. 401 do 600. od pol 12. do 12. št. 601 do 800, popoldne od pol 2. do 2. št. 801 do 1000, od 2. do pol 3. št. 1001 do 1200, od pol 3. do 3. št. 1201 do 1400, od 3. do pol 4. št. 1401 do 1600, od pol 4. do 4. št. 1601 do 1800, od 4. do pol 5. 1801 do 2000, od pol 5. do 5. št. 2001 do 2200, od 5. do pol 6. št. 2201 do konca. -f- Telečje meso za težko bolne, ki leže. Tisti bolniki, ki so bili prijavljeni v mestnem aprovizacijskem uradu na Poljanski cesti št. 13 z imenskimi začetnicami A do incl. L, prejmejo telečje meso v soboto dne S. t. m. dopoldne na Poljanski cesti št. 15 od 7. do 8. ure zjutraj. S seboj morajo prinesti izkaznice, na katere dobivajo sicer meso. Ker je dovoz telet tako majhen, ne morejo dobiti to pot vsi telečjega mesa, temveč le polovica. Druea polovica pride na vrsto prihodnji teden. + Krompir na rumene izkazn^e C št 1821 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1821 do konca prejmejo krompir v soboto dne 8. t m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne št. 1821 do 1960, od 9. do 10. št. 1961 do 2100, od 10. do 11. št. 2100 do 2240, popoldne od po! 2. do pol 3. št. 2241 do 2380, od pol 3. do pol 4. št. 23S1 do 2520. od plo 4. do pol 5. št. 2521 do 2660. od pol 5. do pol 6. št. 2661 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 3 kg, kilogram stane 50 vinarjev. t Kislo zelje za II. okraj. Stranke 11. okraja preimejo kislo zelje na nakazila za mast v soboto, dne 8. t m. in v ponedeljek, dne 10. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: V soboto, dne 8. t. m. dopoldne od 8. do ool 9. štev. 1 do 100, od pol 9. do 9. štev. 101 do 200, od 9. do pol 10. štev. 201 do 300, od pol 10. do 10. štev. 301 do 400, od 10. do pol 11. štev. 401 do 500, od pol 11. do 11. štev. 501 do 600, popoldne od 2. do pol 3. štev. 601 do 700, od pol 3. do 3. štev. 701 do 800, od 3. do pol 4. štev. 801 do 900, od pol 4. do 4. št. 901—1000, od 4. do pol 5. štev. 1001 do 1100, od pol 5. do 5. štev. 1101 do 1200. V ponedeljek, dne 10. t. m. dopoldne od 8. do pol 9. štev. 1201 do 1300, od pol 9. do 9. štev. 1301 do 1400. od 9. do pol 10. šter. 1401 do 1500, od pol 10. do 10. štev. 1501 do 1600, od 10. do pol 11. štev. 1601 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 2 kg zelja. Kdor se izkaže s kakoršnokoh" izkaznico ubožne akcije, plača kilogram po 80 vinarjev, vsi drugi po 2 kroni. t Dunaj in Ljubljana. V Ljubljani se prodaja kilogram češenj še vedno po 8 K, doeim se dobi na Dunaju kilogram češenj po 3.20 K do največ 4.S0 K. Sploh je dunajski živilski rg tako dobro preskrbljen, da Ijud:e pripeljanega blaga niti pokupiti ne morejo, dasiravno so cene napram našim cenam naravnost neverjetno nizke. Ribe stanejo na pr. 3 K kg, klobase 8 K, perutnine je dovolj in za zmerne cene. Zelenjava je tri do štirikrat cenejša, nego v Ljubljani. -f- Nova žetev. Včeraj dopoldne se je posvetoval prehranjevalni svet na Dunaju o žetvi 1918. Splošno se je na-glašalo, da mora ostati pri dosedanjem državnem gospodarenju. Izvršile pa se bedo izpremembe v tetn zmislu, da se bodo izdale strožje odredbe glede prikrivanja pridelkov. Mali mlini naj se kar najstrožje nadzorujejo, ker pospešujejo tihotapstvo moke. Dr. Garcitter jejzvajal, da sedanje nerednosti nimajo svojega izvora v sistemu, marveč v poinankljivi izvedbi odredb. V imenu vlade je govoril predsednik prehranjevalnega urada dr. Paul, ki je zastopal stališče, da je treba državno gospodarstvo brezpogojno pridržati in da se je truditi, da se izpolni sistem tako, da bo preskrba za prihodnje leto popolnoma zagotovljena. — Popoldne se je vrši ministrski svet, ki se je bavil s prehranje-valmini vprašanji. iMed avstrijsko in oersko vlado je prišlo baje v glavnih vprašanjih prehrane do sporazuma. Obe vladi sta se zedinili, da je treba mlač-vo v obeh državah monarhije enotno organizirati in potem žito čimprej razdeliti. V prvi vrsti se bodo preskrbele one pokrajine, ki so preskrbe najbolj potrebne. Odrska vlada ie odredila, da se mlatilna dela izvrše prej kakor prejšnja leta.___ Idealna preskrba rodbine in obenem naložba kapitala je vojnoposojil-no zavarovanje. Zahtevajte takoj naše prospekte. Glavna poslovalnica zava- rovalnice »Ankerc v Gradcu, Rauber-gasse 20. (2679) ProsveiB. — Za slovensko Narodno gledališče ie darovala Prva hrvatska štedionica u Zagrebu 5000 K. — Za rednega profesorja slavistike na zagrebškem vseučilišču je imenovan sedanji izredni profesor dr. Stjepan I ▼ i i Ć. — Gostovanje kr. hrvatskega ze-maljskega kazališta iz Zagreba v Trstu se prične Jutri v Politeama Rossetti z vprizoritvijo opere >Traviata«. Naslovno vlogo poje Ada Sari, R i 1 a -v e c vlogo AJ-reda, Primožič vlogo Germonta. — Novo, za sedanje razmere vele-važno delo o zdravstvenem stanju slovenskega naroda ie izdala Tiskovna zadruga. To je spis drla AL Z a 1 o -kari a: O ljudskem adraviu. Pisatelj, ljubljanski zdravnik, razpravlja v tej knjižici o vprašanjih, s katerimi smo se doslej Slovenci bavili jako malo. Kolika je umrljivost na slovenskem ozemlju in kolika je p 1 o d o -v i t o s t slovenskih žena, koliko žrtev zahteva vsako leto j e t i k a. kako nevarne so spolne bolezni za ženski organizem in s tem za narodno razmnoževanje, vsa ta vprašanja so po: sebno v današnjih časih zelo važna, v posebnem poglavju dokazuje pisatelj, da pada tudi pri Slovencih število porodov, in preiskuje vzroke, ki zmanjšujejo /en^ko plodovitost. Žalostno ie poglavje, ki pripoveduje o izredno visoki umrljivosti dojenčkov na slovenskih tleh in o vzrokih te visoke umrljivosti. Zadnji poglavji se pečata s š k o d o . ki jo je prizadejala svetovna vojna našemu narodu, in o načinih, kako nai se ogromna škoda popravi. Knjižica vsebuje bogat statistični materijal o slovenski plodovitosti in umrljivost, o razširjenosti ietike in spolnih bolezni na slovenskem ozemlju. Pridejan ie diagram, ki kaže. kako pada ozir. narašča na Slovenskem število porodov in smrtnih slučajev. Knjižic«, ki velja 3 K 60 vin., s poštnino pa 4 K, se naroča pri Tiskovni zadrugi. Ljubljana, Sodna ulica štev. 6. Priporočamo jo kar najtop-leje. — »Književni Ju*« ie izSel v dvol- nati (8. in 9.) številki. Tiskarski štrajk, ki je trajal pet tednov, ie delj časa zadrževal vse zagrebške revije. Na čelu tega dvojnatega zvezka je članek A. Lobode: >Za kulturno zedinle-nje Jugoslovanovc. Z niegovim končnim rezultatom se ujemamo, ko pravi: >0 naši kulturni bodočnosti smo si lahko nekoliko različnih nazorov, o politični smo vsi enih misli. -. Jasno pa nam ie pri tem, da akupno kulturno živlienje z dvema oziroma tremi (?) književnimi jeziki ter dvema pisavama še ne more biti končni stadij, s katerim bi se mogli zadovoljiti. Tudi ne odgovaria tako stanje naravnim, splošno veljavnim zakonom; sato ga smatramo le za nujno potrebno prehodno fazo. Kakor se' naš jugoslovanski narod šele stvarja. šele nastala, tako bo tudi skunni književni jezik šele posledica nastajanja, ki lezi se pred nami . . . Pustimo raz v o in prosto pot, sam si bo poiskal pravo razrešitev.. «c V posameznostih smo pa mi drugega mnenja. Mi smatramo n. pr. za prav primerno in faktično potrebno, da se izda-jejo izbori srbske literature za Hrvate ali za Slovence in obratno J vsa naša prošlost nam je zapustila položaj, naravnost zahteva da se to godi; vemo pa. da baš s tem pripravljamo bodočnost, ko takih izdanj ne bo veo treba. Na koncu istega iKnjiževnega Jugac čitamo, da ie neki literarni krog v Zagrebu (najbrž baš >Književni JugO spoznal potrebo, dati Hrvatom in Slovencem priliko, se seznaniti s srbsko književnostjo. Za začetek izidejo >Srp-ski pesnici< v latinici s starejšimi srbskimi pesniki (Prvi je Vojislav Ilič). — Zofka Kvedrova je napisala članek o Podlimbarskem in njegovem >Gospodinu Franju<. Naglasa, da temu romanu niti literarna kritika ni bila pravična. >Nasa kritika hoče same Sek-spire. Tolstoje itd. Niti veliki narodi jih mnogo ne rode, a naši kritici htjeli bi ih imati svake godine nekoliko. Osrednji talenti, koji su takodjer opravdani, kao kruh svakidašnji, nemaju gotovo više ni slobode ni volje da rade.« Niso bili vsi naši >emigrantic na Balkanu oziroma v hrvatsko - srbskih deželah sploh takšni, kakor je igospodin Fra-njo< ki je ves z narodom proti tujim pijavkam. Slovenski delavci in obrtniki so s svojo delavnostjo in štedljivostjo dvigali blagostanje zemlje, kamor so se priselili, a drugače ie z Izobraženo emigracijo, ki je le prigogosto izgubila v tujih šolah nacionalno čuvstvo in prihajala tja dol z brezznačajno servilnost jo poslušnega, ponižnega in plaš-ljivega uradnika. Ze pred 100 leti, po francoski okupaciji so rekrutirali Hrvatski take činovnike iz slovensko-nemških krajev in narodu je postala beseda >Kranjacc sinonimna z besedo >činovnik<. — G 1 o n a r piše o ilustriranem >Martinu Krpanuc ter v glavnem odklanja Smrekarieve ilustracije. >Krpana je nad vso mero povečal in mu dal obraz, ki je napol ženski, napol indijanski.« Cesarski dvor bi moral biti prikazan v slogu druge polovice 15. stoletja, ki je naša prava epična doba, ne pa v poznem baroku, a Brdavs ne kot Turek. (Mi mislimo, da se da navesti nekaj razlogov, radi katerih bi bilo Krpana staviti v prvo polovico 18. stoletja). — Debata o ekavščini se nadaljuje. Kajkavec Zvonko Milko-v i ć se izreka baš s svojega kajkavskoga stališča za ekavščino. >Danas valja da stvorimo jedinstveni književni jezik utemeljen na štakavštini i ekavskem izgovoru a proširen lepotama bogastva reči svih naših dialekta,« ni se torej dreba držati enega edinega dialekta, n. pr. belgrajskega in vseh njegovih provincializmov. To zadnje stališče je vsekakor pravo, kar se tiče besednega zaklada, in se tiče tudi slovenskih dialektov. — Urednik Bartulovie" poroča o zadnjem letniku >Slovana«; skupina pisateljev, ki se je zbirala okoli »Slovana«, je bila najbolj iugoslovar ska; tudi druge skupine so jugoslovanske po načelu, a v praksi je bila »Sk> v£nc?va< . s_kuPina najradikalnei »Književni Jug« iznova priporočamo svojim čitateljem. (Zagreb, GundulicV-ya ttUoov 29. Letno 16JT LY Stran 4. SLOVENSKI NAROD*, dne 7. junija 191o. 12/ Štev. Darila, Za »Vojaški dom« v Ljubljani so nadalje darovali: gg.: restavrater Stanislav riorak, Ljubljana, 200 KAlfonz baron VVnrz-oach 100 K, Josip Šiška, kanonik, Ljubljana, 100 K, tovarna P. Ladstater, Domžale, 100 K, tovarna Krizant Ladstatter, Domžale, 100 K, M. Ranth, Ljubljana 20 K. VVil-helm Spitzer, Ljubljana 20 K, Jožef Poto-kar, župnik, Tržič 20 K, Jan. Kunauer, župnik na Golem p. Ig pri Ljubljani 12 K. R. Havptman, župnik, Dobrova pri Ljubljani 50 K, Janez Meršolj, župnik, Rateče 20 K, A. Godec 20 K. Franc Bernik, župnik, Domžale 20 K, Marija Grasslercher 12 K. Ko-renčan Franc 10 K.Anton Miiller 10 K, Uršula Miiller 10 K, Marija Bernik 10 K, Za-bret Rozalija 10 K, Karolina Gerkman 10 K, Franca Gorenje 5 K, Ivana Slibar 5 K. Cankar Andrej 3 K, Brodar Andrej 5 K, častniki in uradniki c. kr. domobranskega dopolnilnega poveljstva v Ljubljani 171 K 42 vin. C. kr. prof. v pok. kan. Anton Ker-y\č 20 K, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani dr. Alfonz Levičnik 50 K, veletržec g. Ivan Samec v Ljubljani 100 K, Jožef Perme, župan občine Št. Jurij zbirka 51 K 95 vin. županstva: Begun]« pri Rakeku 373 K, občina Goše nad Vipavo 309 K, Šmihel - Sto-ptče 200 K. Gora 142 K 90 v, Rateče, Gorenjsko 100 K, Sp. Koseze 100 K, Tolšči vrh 50 K, Sv. Vid nad Cerknico 40 K, Vače 30 kron. Dole pri Idriji 20 K. Knežak na Notranjskem 100 K, Sv. Jošt pri Kranju 50 K, Postojna 30 K, Kočevje 608 K. Planina pri Rakeku 136 K 20 v, Podhruška p. Kamnik 122 K, županstvo Dol 30 K, županstvo Št. Jurij 50 K, županstvo Toplice 299 K, županstvo Draga 253 K, županstvo Orehovica 165 K, županstvo Zminec 60 K, županstvo Tržišče 12 K. — Kranjska deželna banka 5000 K, Kranjska hranilnica v LJubljani 2000 K, hranilnica In posojilnica v Hreno-vicah 50 K, vodstvo šole Brusnice, Dolenjsko 4 K 50 v, učenci I. mestne slov. deške ljudske Šole, u 70 K, župni uradi: Sorica nad Železniki 150 K, Žuženberk 150 kron, Rudnik pri Ljubljani 60 K, Jezica 50 kron, Mekinje 25 K. Zagorje ob Savi 20 K, Mater Božje na Dobravi 203 K, Hinje p. Zuženberk 10 K, župna cerkev v Domžalah 50 K, župni urad Idrija 31 K, župnija Sv. Anton Pod. štanga p. Litija, župni urad Nevlje 25 K, župni urad Hrenovice 150 K, duhovniški urad Bevke 20 K. — Hvala Iskrena! Mnogobrojni darovi naj pričajo o naši hvaležnosti našemu vrlemu domačemu volaStvu, da sovražnik n! mogel opustošiti naše domovine in naj bodo sijajni spomenik udanostl In zvestobe do cesarja Karla! Darove sprejema: Odbor za »Vojaške domove« v LJubljani, deželna blagajna In mestni magistrat v LJubljani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne« sprejme tvrdka Jos. Errath v Mokronoga, BgIcj :'.;o. 2712 ' Odda se več ~?&9 praznih pobojev v trgovini Marija Tičar, Sv. Petra cesta 23. 2806 Priličnol 000K denarja bi se posodilo po zelo ugodnih plačilnih pogojih na prvo vkniižbo na niso ali poseslvo na dožell. — Kdo. pove uprav. »Slov. Nar.« — 2787 Dobro knhnr in navadna gospodična k etre* kom, ki v hiši tudi nomaga. se sprejmeta takoj. Gospa PoSjanec, LJubljana, Bieiweisova cesta 9. 28( Vzame se v najem ali kupi majhna hišica v %!unljanl. Ponudbe pod „ROSTO- 9AR" na uprav. »Sloven. Nar.« 2334 CEBEUil VOSEK ter vosćine kupi veletrgovina Anton Eelenc v Celin vsako množino in sicer vosek po S 20.-, vošcine po X 5.— kg. 2u91 kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (mahne, jagode, med itn ) kupnje po najvišjih cenah M. RANT, Tranj. 2693 Spreten za večje delo se sprejme tako!. -Hrana in stanovanje v hiši. Viljem Pfundner, Hran]. fšča sa pridna in poštena U ki bi bila izurjena tudi v kuhinii ter za vsa hišna dela. Plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši — Naslov pove upravništvo »Slov Nar.« — 2807 Prazne vreče vsake vrste in suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišj h dnevnih cenah trgovska firma J. Kušlan, Kranj, Gor. Isto-tam se sprejme trgovski učenec. Za restavracijo potrebujeva: 1 natakarja, ozir. (Speisentragei), 1 druoo kuharico (E>;tramadchen), 1 perico, 1 pomivalko, 1 hotelskega siugo. — Hotel „SLON", Ljubljana. 2809 V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskrenoljubljena in dobra mati, gospa II c. kr. poštarica in po se stre i ca v sredo, dne 5. juniia po daljši, mučni bolezni previđena s tolažili sv. vere, boguvdano preminila. Pogreb se vrši v petek, 7. junija ob 3. uri popoldne iz hiše Žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v soboto ob S. uri v farni cerkvi. 2800 Videm, dne 5. junija 1018. Hano, M:ci, Ela Novak, otroci. Posebna naznanila se ne izdajo. MTiTMil iT fi|iTir?t. tik ' ' " ' vseh vrst ponudita 2 93 r ■ tvornica krtač Praga Vit l*?W Bobrovs^eho ulice 8. 1 ali 2 mladoletni :: deklici se sprejmeta v knjigoveznico I. Bona C. Popolnoma samostojno zmožno tudi strojepisja, Išče Tiskovna zadruga ¥ LJubljani, Sodna ui. S. TRGOVCI! Močno kmečko platno se dobi Pišite pod šifro „Platno 2795" na upravništvo »Slov. Naroda« Gospodična kupi % Trtom ali majhnim posestvom, pripravno za prodajalno v Ljubljani bližnji okolici ali kie drugje blizu železnice na prometnem prostoru za okrog 20 000— 30.000 kron. Natančna pojasnila s ceno na upr. »SI. Nar « pod „Velik promet 2797«. Odda ae v pritličju, s posebnim vhodom. K-e, pove upravništvo »Sloven. Nar.« *~8l Hlap©o is h koni*>m dobi službo pri strohni tovarni Samaa «Gov LJubljani Me talkova nI. 4. — Nastop takoj 2716 Strojepisko, veSčo stenografije, aprefme odvetniška pla rna 27 1 drja. Jos. i. Tomšiča v Liiijaol nsar Sodna ulica itev. 13 - «pj enonadstroona. s trgovskimi prozori in pro-dajalniško opravo, zgrajena pred nekai leti, v •ako dobrem stanju, se proda v Višnji gori. Poleg hiše vit za zelenjavo, z obširnim sadovnjakom in lastnim vodovodom ter druga poslopja za rejo živino. — Plačilni pogoji zelo ugodni — Pojasnila daie tvrdka A. Bušlan, Lfubljana, Karlovska ceata it 15. Štev. 7956*. za Med pet ljubljanskih vdov je razdeliti v spomin svoječasne poroke nadvojvodinje Marije Valerije znesek K 400.—, torej za osebo po 80 K. Pravico do te ustanove imajo revne poštene vdove, ki so v Ljubljano pristojne. Koleka prostim prošnjam je priložiti poročni list in mrtvaški list soproga, navesti je starost in število nepreskrbljenih otrok ter o čem prosilka živi (zaslužek), zlasti če ima kako pokojnino, državno ali siceršno redno podporo zase ali za otroke in v kateri višini. Ime prosilke in njen stanovanjski naslov morata biti natanko in razločno pod prošnjo napisana. Prošnje je vlagati pri Trot nem zapisniku mestnega magistrata do konca {unija 1918» Na prepozno vložene prošnje se ne bo oziralo. Mestni magistrat l|nbliansklf dno 9. fnnlfa 1918. 2813 za VIIL davka prosto 5 72% državno posojilo. omogoča vsakomur, da podpiše vojno posojilo z majhnimi denanvmi žrtvami da vrhutega skrbi za svojo udobnost v starosti in da s^rbi za svojce v slučaju, da ga je doletela prezgodnja smrt. Za odplačilo solnega posojila se lahko voli doba 10 do 20 let. — Zavarovano vomo posojilo se izplača v slučaju doživetja pogojene uobe, oziroma v slučaju prejšnje smiti. Na primer: Oseba, ki je potom zavarovanja podpisala K 1000"— vojnega posojila, na 15 letno odplačilo ima plačati letno K 48—, polletno K 24.40, četrtletno K 12 40 mesečno K 4.25. Ako je umrla po vplačilu dveh četrtletnih obrokov v skupnem znesku K Trsi Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 185 D&sroria Rov prvi fotografski in povečevalni zavod za dv-j f ;p »da Ponudbe rod „Stanislav ffa, S7 2743'« na upr »Si. N.« ?Sče se zanesljiv stacunski - Hf -APEG " Kje, pove iz piijaznosti upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2752 Msinovsiše umetniške :: in pismeni paiir v 10/10 mapah <}: -navija najceneje zalo'h Miroslav Eisenmenger, C Schdnbmnnerstrasse 48. Ccnovniki . Milovano stanovanje (2 sobi in kuhinja) so odda s 1. In« Ufem. Kje, pove upr. „Sl Nar." 2 62 • • — •^^^^^^^ za krznarsko vatenec ^rj- -me takoi. vse drugo se izve v trgovini Wanok, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 2105 Proda so dobro ohran!sno moško kolo. Vpraša se pri stroniku v UopaišCu prt „Slonu". 277 > Dne 9. Junija se proda na prostovoljni javni dražbi zemljišče pod vlož. št. 747 v kat. občini Karlovsko predmestje, obstoječe iz pare. štev. 4911 travnik. — Dražba se vrši ob 4. uri popoldne na licu mesta na Ižanski ces i pri mitnici- Izklicna cena se določi pri prodaji. 2739 ■Z9 takoj. Kje, pove oprav-ovenskega Naroda«. — 2782 se dobro obranjeno damskokolo Ponudbe na S. Prime, Podgrafe, p. mrska Bistrica. 2731 Išče se INVALID kot ribic na Gorenjskem, ki je obenem cevi ar ali krofac. Stanovanje prosto. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2749 —-1-—— Lesna trgovina ~9B$ I. Čater v Celju kupuje vedno i žagan les, mehak in trd, tesan (stavbni) les, okrogel les, kostanjev In hrastov les ter les za jame (Grubenholz). 2736 KNJIGARNA J. STOKA, TRST, uiica Molino piecolo 19 sprejme takoj Izveibanega ln samostojnega 2796 knjigarja aH knjigarko ZA SODE se kupijo in dna iz smrekovega lesa, dobro suhe, za okoli 3 hI goste sode. Ponudbe v nemš. jeziku na Mder Reiseh Kufstein. ZAVAROVANJE NA JNO POSOJILO C. KR. AVSTR. ZAKLAD ZA VDOVE IN SIROTE ZAVAROVALNI ODDELEK, dež. poslovalnica v LJUBLJANI, Frančevo nabr. 1, sprejema 2737 na temelju pogodbenega docjovora s c. kr. priv. življensko zavarovalnico avstr. Poniks na Dunaju zavarovanja na VII!. vojno posojilo ^8F" pod najugodnejšimi pogoji. Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. — Premije se morejo plačati tudi z vojnim posojilom osme in prejšnjih izdanj. Pojasnila dajeio naše okrajne poslovalnice v Črnomlju, Kamniku, Koževju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1 I), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rutiolfovern in naši pooblalteni zastopniki. OVANSKA TOVARNA IGRAL se priporoča vsem cenjenim trgovcem za nakup slovanskih igralnih kart »nj* Zahtevajte cenovnik in vzorce. ~Wtii SLOVENCI, segajte pridno po domačem izdelku. Naročila in dopisi na km\%. prodajo prve slovanske tovarne igralnih k 2 -3 sobe, če možno v bližini sodnije, se lice za takoj event. sa avgustov termin. — Kdor priskrni, dobi za nagrado par kg. masti. - Naslov pnve upravništvo »Sloven. Naroda«. — 2721 Priprave VTII1181 za raziranje orgljice, en gros: svinčnike, notese, tepovlake. maže za čevlje !a vrste, tacat S 12-40 Rudolf Bodenmiiiler, j Ljubljana, Stari trg 118. 2970 51^1 0756 155127 RYU