83. številka.
V Ljubljani, v soboto, IZ. aprila 1013.
Ml leto.
.Slovenski Narod- velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto. ••••••  K 24 —
• • • • •   ■ 12*—
• •   •   •   •    m 6*—
...... 2-
pol leta četrt leta na mesec
v upravniStvu prejemati: celo leto.  . . . t . . K 22*—
pol leta ••••••«   . 11 —
četrt leta* .•»••« , 550 na mesec   • •••••   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflova ulica at. 5 (v pritličju levo,) telefon st 34.
likala vsak dan »večer izvzemal nedelje ln praznike.
inserati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari.
——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon st 89.
.Slovenski Narod' velja po pošti:
za Avstro-Ograko:
celo leto .      ..... K 25*—
pol leta • 13'—
četrt leta » 6*50
na mesec   ...... . 2*30
za Nemčijo: celo leto ... .  . K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.—
Vprašanjem g!ede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo). Snaflova niica št 5, telefon št 85.
Naše deželno gospodarstvo.
(Piše deželni odbornik dr. Karel T r i 11 e rJ
III.
Deželna podjetja.
Gosp. pl. Šuklje, ki v svoji brošuri s priznano virtuoznostjo razvršča komplimente in zaušnice na naslov S. L. S., pravi v poglavju o deželnih podjetjih, da se v teh zasnovah »izraža krepki vzlet vladajoče dežel-nozborske večine«. Odkrito povem, da mi ta vzlet zlasti kot zastopniku ljubljanskih davkoplačevalcev v deželnem zboru in odboru provzroča tem večje skrbi,čim globlje}! vpogled dobivam vanj!
Brezpogojno izvzemam le dežel n o b a n k o, ki se pod treznim in previdnim vodstvom priznanega strokovnjaka gosp. predsednika Poteka sicer počasi, toda vendrr le vidno razvija ter obeta postati v doglednom času in zlasti, ko se pomirijo razmere na denarnem trgu, cvetoč zavod. — Vsaj bilanca za leto 1912., Ki izkazuje navzlic skrajno neugodnim razmeram tega poslovnega leta, : rav Čeden uspeh, navdaja to upanje.*)
Ze   dosedanji uspeh pri drugem :emem podjetju, to je deželno juni-
•) Očitanje   Slovenčevo<, da je ; deželna banka storila ljubljanski ob-jini z dovoljenjem enomilijonskega posojila »veliko dobroto«, spričo ka-eri je ta moja razpravica črna ne-hvaležnost, odklanjam. Mesto je melo na ponudbo dotično vsoto pri Iveh drugih bankah v obliki pred-ujema; županova lojalnost pa je priporočala kupčijo z Deželno banko, ki /a mesto ni dražja, za banko pa i z -vrstna. Štela namreč ne bo v gotovini niti vinarja, marveč izročila •nestu le za en milijon   kron svojih omunalnih zadolžnic po dokaj ugod-icm kurzu. Te zadolžnice ne smejo lolgo vrsto let na trg, kar je za ban-o   velikanske vrednosti, f >obro kupčijo torej nanravi banka. Na ostale »Slovenčeve« napade nc dgovarjam, zakaj psovka še nikdar ni bila argument.  Najmanj pa zoper številke!
Dr. T.
šče na Rubežu, pa žalibog opravičuje mojo, v lanski proračunski debati izraženo bojazen, da dežela, oziroma sedanja vladajoča večina v svojih deželnih podjetj'h nima sreči roke. Glasom računskega zaključka za leto 1911 je dežela investirala do konca tega leta v Robež . . K 83.7S5*23 dočim je bilančna vrednost celega podjetja znašala le.....» 61.66606
tako, da je ostalo primanjkljaja .....K 22.11917
katera svota reprezentuje po nekoliko evfemističnem izraževanju deželnega knjigovodstva »obratno glavnico«, ki jo ima dežela investirano v tem podjetju. Toda pustimo to!
Naravnost osupljiv pa je račun čistega dobička, ki izkazuje za leto
1912. celih.....K 58793
dočim je že prvo leto 1910. znašal čisti dobiček ......s> 1.99259
leta 1911. pa celo   .   .   » 15.300 10
Poročilo išče opravičbo te velikanske razlike v okolnosti, da sta lani dva bika poginila, eden se je izgubil, enega pa je bilo treba pod ceno prodati! Ta izgovor je tudi za laika prenaiven in očitno je, da se tu nekaj prikriva. Napredni poslanci moramo zahtevati temeljitega javnega pojasnila, in če poslanci S. L. S. nečejo biti same slepe m gluhe marijonete, se bodo morali naši zahtevi pridružiti. Ako je bil za leto 1911. izkazani dobiček reeien, potem bi nesreča kake slučajne večje izgube v letu 1912. še ne bila tako velika, ker bi v tem slučaju iz triletnega povprečka Čistega dobička še vedno resultiralo zadovoljivo obrestovanje investirane glavnice. Toda nehote se vsiljuje sum, da je moral biti lep dobiček iz leta 1911., po večini fiktiven, in da je gospodarstvo na Robežu neracionalno ter za deželo zgubonosno. Pripominjam le še, da se je v tekočem letu režija na Robežu izdatno podražila. — Sodbo o vrednosti te naprave za povzdigo živinoreje pa moram prepuščati strokovnjakom. Toliko vem, da edini niso!
O uspehih dežeinega kmetijskega gospodarstva na Kodelovem je danes sodba še nemogoča; neopravičeno je po mnenju strokovnjakov upanje, da bi ta naprava uteg-
nila zdatno zboljšati od leta do leta neugodnejšo bilanco deželne prisilne delavnice,pač pa lahko postane zdrava podlaga za lastno režijo v deželnih dobrodelnih zavodih. — Šola na Grmu je priznano relativno ena najdražjih, Če ne najdražja kmetijska šola v celi Avstriji, in poslanec dr. Krek je vsled tega že opetovano pretil s predlogom, naj se jo opusti. Strokovnjaki nič ne dvomijo, da bi se dalo z denarjem, ki ga dežela doplaču-je vsako leto za to vzgojevalnico grajskih oskrbnikov, doseči potom ambulantnega kmetijskega pouka vse drugačne kvalitativne,; posebno pa kvantitativne uspehe. £a vzor te reforme naj bi služili deželni kmetijsko-gospodinjski tečaji, kaHere smatram za najsrečnejšo napravo v prid kmečkemu prebivalstvu, k^r jih je uveljavila sedanja večina.S
ln sedaj piece res5stance deželnih podjetij
deželne elektrarne.
Završnica! V zadnjih dnevih se je toliko govorilo in pisalo o tem podjetju, da je že res teško najti pravo in pravično srednjo pot. — Predvsem nekoliko zgodovine! S. L. S. je že ob svojem nastopu vlade v deželnem dvorcu na usta novega deželnega glavarja pl. Šukljeta naznanjala z veliko emfazo, »da je treba kranjski deželi dvigniti oni naravni zaklad, ki ga ji je dal Stvarnik v njenih vodnih silah.« Deželni zbor je rade volje in soglasno dovolil za dotične predštu-dije kredita 20.000 K in ko je prišel deželni odbor s svojim prvim tozadevnim poročilom z dne 20. oktobra 1910 (priloga 284), zopet nadaljnih 50.000 K, toda izrecno le za »merjenje in projektiranje in druga taka dela«; ker se je iz krogov vseh strank naglašalo, da je pač treba deželi za-sigurati vodne sile, da je pa na drugi strani treba največje previdnosti, predno naj se dežela loti izvrševanja kakega konkretnega projekta, je poročevalec gosp. dr. Lampe v dotični seji z dne 28. oktobra 1910 doslovno in slovesno izjavil: »Šele, ko bomo imeli račun o rentabiliteti, bomo stopili do vprašanja, ali bo dežela ka] gradiia, ali ne.« — To je zgodovina.
Facit dr. Lampetove obljube pa je ta, da je dežela do konca leta 1912. brez vsakega nadaljnega skle-
pa in izrecnega dovolila deželnega zbora zazidala v Završnico 660.000 kron, katera vsota utegne do prihodnjega zasedanja deželnega zbora narasti do enega milijona — ne da bi sa bila bodisi v odseku, bodisi v zbornici, ali pa tudi le in camera caritatis deželnega odbora predložila tudi le senca rentabMitetnega računa. Na vse dotične opozoritve g. poročevalec »ne vidi nič, ne sliši nič, kot bit bi mrtva stvar«.Stvarnega odgovora in pojasnila ni bil deležen in vreden niti tovariš Lenarčič, ki je v svojem velikem lanskem proračunskem govoru dokazoval, da se je dežela s to zgradbo najmanj prenaglila in da utegnejo že na sebi sila problematično komercijalno rentabiliteto podjetja popolnoma ubiti dolgotrajne in vsled tega neprimerno visoke inter-kalarne obresti investirane glavnice; niti bivši deželni glavar, zapisavši na strani 29. svoje brošure doslovno: »Pri tej napravi (sc. Završnici) mora dežela za prva leta pripravljena biti na gmotne žrtve. Deželni proračun prihodnjih let se utegne obremeniti. Dobili bomo dokaj lepo električno silo, a trda bo z zadostnim številom odjemalcev toka. Pripravljeni bodimo za primanjkljaj za nekoliko let. — Več tudi napredni poslanci nismo trdili! — Seveda vsaki Šuklje-tovi hvali in graji sledi takozvani »Nachguss«. Tako tudi tukaj. Šuklje opravičuje parlamentarno nekorektno postopanje dež. odbora in ignoriranje zgoraj citirane dr. Lampetove obljube z obziri na — Bled, češ, »da je oskrba blejske okolice z električno energijo za luč in motorno silo uprav neizogibna potreba.« Gola resnica! Toda jaz sem s tovarišem dr. Tavčarjem istega mnenja, da samo zaradi tega deželi še ni bilo treba riskirati v najboljšem slučaju več let trajajočo izgubo letnih 50.000—60.000 kron na obrestih v Završnico prenagljeno investirane glavnice. Bledu in okolici bi bilo veliko bolje pomagano, recimo z brezobrestnim posojilom kakih 100.000—150.000 kron (recimo torej z eno pet m ko vseučili-škega zaklada!), s katerim bi si bile interesirane občine lahko veliko hitreje preskrbele za njihove potrebe primerno električno napravo. Pa bi že danes žarele obločnice ob Blejskem jezeru. In za razvoj Bleda je
lahko vsako leto zamude usodno. —■
Take manjše, bolj lokalne hidroelek-trične naprave, odgovarjajoče že izkazanim potrebam ožjega okrožja, se vidijo priznanim strokovnjakom sploh za nase razmere racionalnejše, nego velike pooeželne centrale ki morajo in zamorejo iskriti svoje pravo rentabiliteto le v večjih krajih z gosto naseljenimi konsumenti in pa v veliki industriji. Obeh teh predpogojev pa nedostaje naravnemu okrožju Završnice, dočim visoki stroški daljnovodov v zvezi z dragim transformiranjem toka za preveč raztresen konsum že po sebi ubijajo rentabiliteto take podeželne centrale.
Toda to še ni vse! V najnovejšem času očita se temu deželnemu projektu, da je Završnica dokaj ne-konstantna in da vsled tjga, še predno bo projekt izdelan v vseh treh stopinjah, ne bo mogel izhajati brez kalorične reserve. V zvezi s tem se očita deželi, da je njen projekt ob Ljubljanici le pretveza in da se skuša dežela po ovinku preko Petrske za-tvornice polastiti v resnici — ljubljanske parne elektrarne; če ne preje, pa s pomočjo bodoče klerikalne večine v ljubljanskem občinskem svetu, na katero v krogih S. L. S. trdno upajo. — To pa bi bil naravnost atentat na Ljubljano in zategadelj v opravičenost takega očitanja ne morem verjeti. Vsekakor je nujno potrebno, da se da v tem pogledu razburjeni ljubljanski javnosti odkrito in lojalno pojasnilo. — Pripominjam le še, da izkušeni strokovnjaki taje tudi rentabiliteto take kombinacije, s katero da bi se le ljubljanskemu mestu provzrečila nedogledna škoda, ne da bi imela dežela od tega kako realno korist. Neizogibno je torej, da javno izpregovore tudi deželni strokovnjaki.
Deželni zbor pa bo moral zahtevati tudi Še drugega pojasnila. Govori se na drugi strani, da je Završnica mišljena po izreku deželnih strokovnjakov v prvi vrsti kot »Spitzende-ckungswerk« za druge deželne vodne naprave t. j., da bo njena poglavitna naloga, kriti viške v konzumu, kateri nastanejo pri drugih vodnih napravah v gotovih dnevnih urah in očita se deželnemu odboru, da je pri-
LISTEK.
Brezimenec.
Letos, mislim, da bo dvajset let, 'ar je umrl. Spomnil sem se nanj on-ian, ko so nam  tuji  otroci iz gole razposajenosti izruvali, polomili cve-ročo mlado češnjo na vrtu. Spomnim se nanj, kadar vidim, kako ne-pametna, nepreudarna sila kar na !cpo, brez zlega namena in nikomur i korist uniči kos življenja — ali bilko na loki, ali človeka na cesti.
Umrl je in je bil koj pozabljen, 'ako čisto pozabljen, da mu niti jaz,
1 sem mu bil prijatelj in sošolec, ne \ cm več ne imena, ne priimka in da
,di ne vem, kje je ubogi grob nje-
ov. Rodil se je, kakor je pravil, v popotnem vozu. Njegovega očeta, lacarja, so bili premestili v drug \ raj in seliti se je moral v hudi nagli-
i. Svojo nosečo ženo, dvoje otrok in nekaj revščine je naložil v velik, z leno plahto krit popoten voz, kakor
h je bilo tiste čase še nekaj po de-reli. Konja sta vlekla počasi in s težavo, kolesa so se globoko udirala v 1 lato, voz se je zibal kakor jadreni-ea. Deževalo je brez nehanja in ka-
>t se je dacar željan oziral na vse Mrani, se ni zasvetlikalo od nikoder iz puste, vse do tal viseče megle, ki je segala vlažna in hladna prav do
srca samega. Izpod grma kraj ceste je planil zajec na polje; konja sta odskočila, voz se je sunkoma zamajal ter je zadel s prednjim kolesom ob kanton. Voznik je preklinjaje stopil na cesto ter zgrabil konja za uzde. Dacarka, drobna, plaha ženska, je slonela v kotu, v rute in plahte zavita; prebledela je, nato je z zatajenim, cvilečim, neznanim glasom vzkrik-nila od bolečine. Vzkriknila je vdru-gič, še močneje, da se je po sovje razleglo preko polja.
»Vozi, hudič, udari!« je kričal dacar.
Voznik je Švrknil po konjih. Ustavil je pred prvo kmečko hišo; tam so vedrili do poznega večera. Kmetica je bila čemerna in godrnjava, ker ni marala v hiši tujih ljudi, posebno še ne dacarjev. Pod noč so se napotili dalje; mati je vzdihovala, otrok je cvilil.
Tako se je porodil Brezimenec.
Podoba, ki jo vidim v spominu, ima vsa znamenja tistega rojstva na blatni cesti, v dežju in samoti. Dolg, slok fant, ozkoličen, srepook, še ob igri in smehu zamišljen. Ves ljubezniv in tih je bil, nič ni bilo na njem neprikupnega, ali celo odurnega, pa vendar ga nihče na svetu ni ljubil. To je bilo od začetka do konca poglavitno znamenje njegovega življenja: nihče na svetu ga ni ljubil. Tudi mi ne, ki smo se z njim igrali, smejali in pretepali. Še zdaj mi je to skrivnost, ki ji ne morem do dna; cb spo-
minu me časih obide kakor kesanje, kakor bolest; toda ljubezni, čeprav zakasnele, ni od nikoder.
Mati mu je umrla kmalu po porodu, že drugi ali tretji dan po tisti vožnji. Ni je poznal, pravil pa je čisto resno, da se natanko spominja na njen obraz in celo na njen glas. Oče je bil pijanec, zato so ga selili in gonili iz kraja v kraj. Sina nebog-ljenca, v popotnem vozu rojenega, se je bil iznebil navsezgodaj; izročil ga je neki teti, ali kaj je bila, hudobni, skopi ženski ter se nikoli ni več zmenil zanj. Nekoč sva romala z Brez-imencem proti Ljubljani. Pred krčmo kraj ceste, v prijetni senci pod lipo je sedel suhljat, nosat človek ter je pil žganje; roka se mu je tako tresla, da je razlival po kameniti mizi. Brezimenec je pokazal s palcem preko rame. »To je moj oče!« je rekel; in sva šla dalje.
Če sem kdaj videl lačnega človeka, se mi je smilil; če sem imel kos kruha, sem ga delil z njim. Brezimenec je bil zmirom lačen, pa se ni smilil nikomur; morda že zato ne, ker nikomur in nikoli ni potožil. Stradal je kruha prav tako molče in brez ihtenja, kakor je stradal ljubezni in sočutja.
Več nas je bilo tovarišev v izbi. Sedeli smo za mizo, Brezimenec pa je stal ob oknu. Od večerje se je držalo krožnikov še nekaj masti, ostala je napol oglodana kost, na prtu je ležalo par koscev kruha. Brezimenec je stopil k mizi, oglodal je kost do
kraja, nato je z ostanki kruha obrisal mastne krožnike; tako je večerjal po svoje. Njegovo početje se nam ni zdelo čudno in tudi prav mč poniževalno, ne za nas in ne zanj. Bilo je v redu.
Takrat ko sva stanovala skupaj, mu je bilo nekako petnajst let. Dolg je bil do stropa, nosil pa je zmirom prekratke hlače in preozek suknjič; roke so mu štrlele daleč iz rokavov, noge so bile petelinje. Hodil je, mislim, v četrti razred gimnazije; učenec je bil dober, učitelji pa ga niso imeli radi, kar se mu najbrž ni zdelo čudno. Vedeli smo, da piše pesmi in povesti. Skrival ni teh reči, ali tudi razkazoval jih ni. Nekoč, ko sva bila sama na dvorišču, v spomladanskem solncu, pa se je nasmehnil in je rekel: »Na, beri to neumnost in nikar se preveč ne smej!« Dal mi je rokopis, celo kopo listov; na prvem je bilo napisano z velikimi, lepimi črkami: »Ostanki«.
Bral sem počasi in pazljivo. Še zdaj ne morem razumeti, kako je bilo mogoče, da nisem občutil prav ničesar, kar bi bilo podobno ginjenosti ali sočutju. Bii je začetek dolgo-dol-gega romana. 2e ko sem prebral prvi list, sem spoznal, da berem življenjepis, natanek življenjepis brez olepšave in brez pretiravanja. Pripovedoval je Brezimenec zelo neznatne in malo pomembne stvari, vse po vrsti in po pravici. Vsaka beseda je že na videz razodevala, da ne laže. Ali vse je bilo podobno melodiji, ki se ena-
komerna in pusta ovija okrog enega samega akorda; ta bije bolestno v enem taktu, se ne spremeni in ne preneha do konca: »Ostanki! Ostanki!« Taka melodija mi v tistih Časih ni bila pogodi,1 vajen sem bil svetlejših, veselejših; in rekel sem: »Tako bi govoril starec, ki je prehripav, da bi mogel vriskati!«
Vse je kazalo, da Brezimenec ni mislil opisati samo žalosti in puščobe svojih zgodnjih let, tudi ne svojega življenja le do tistega trenotka, v katerem ie živel, temveč da je nameraval udariti in zapečatiti vse kar vnaprej, sam svoj stvarnik — kakor da je videl svojo pot pred seboj, kar do kraja, z vsemi ovinki, kamni in lužami. Zato sem vedel, ko sem prebral prvi list, da bi bilo napisano na zadnjem listu, če bi bil kdaj napisan; »Ostanki! Ostanki!«
Človek ugleda časih popotnika na cesti, premeri ga od glave do nog, pa že ve, kje in kakšno da mu je bilo rojstvo in kje in kakšna da mu bo smrt. Brezimenec je gledal nase kakor na tujca popotnika; vse mirno in prijazno je pripovedoval, kako da je bilo, kako da je in kako da bo še. Ni samo slutil prihodnjosti, ni si je želel, niti se je ni bal. Gledal je nanjo z mirnim, opazovalnim očesom, ker je vedel, da pride neizogibno,' taka, kakršna je in da bi zatorej bil'nepotreben vsak upor in strah. Vedel je ter je zapisal, da bo do konca dni stal ob oknu in da bo hodil po ostanke, ko bodo drugi povečerjali.
*
čel svojo veliko akcijo pri strehi, ker gradi inal »Spitzendeckungswerk«,
predno ima sploh kako večjo napravo in predno ima zasiguran za take ev. večje naprave primeren konsum. — Iz tega očitanja bi se morala logično izvajati tudi domneva, da večina deželnega odbora že resno misli na izvrševanje nadaljnih projektov, zlasti medvodskega — ki je že a priori obremenjen s preko 200.000 kronami za nakupljene mline — in trboveljskega. Pa na ta način kot Završnica t. j. brez in preko deželnega zbora se take dalekosežne akcije pač ne bodo smele pričenjati, temveč se bodo morali deželnemu zboru predložiti pred vsem jasni in strokovnja-ški rentabilitetni računi. To pa, kakor kaže že Završnica, ne bo lahka stvar. Prezreti ne bo, da je velika Industrija v deželi deloma že saturira-na z lastnimi vodnimi silami in da utegne novo industrijo privabiti le Izredno cenena gonilna sila. Veliko cenejša, kakor bo zamogla biti iz Završnice.
Spričo temperamentu in izrednemu optimizmu g. dr. Lampeta, pre-zirajočemu včasih vse strokovnjaške pomisleke, zdela se mi je ta opozori-tev potrebna. Vem, da postopa v najboljšem namenu, otvoriti deželi bogat vir novih dohodkov; toda tudi najboljša in najpoštenejša volja ni merodajna za uspeh. In že dosedanja izkušnja ob Završnici opravičuje precej skepticizma.
Evropejsfti mir zasiguran.
Dunaj, 11. aprila.
Skader je padel.
Res finita. Kdor je še dvomil o bodočnosti Skader grada, pred katerim je izkrvavelo toliko tisoč jugoslovanskih junakov, tega je podučil danes ponoči priobčeni uradni komunike ruskega zunanjega urada. Ostro pointirana izjava oficijalne Rusije poudarja, da je ruska politika v interesu ohranitve evropskega miru, pa tudi v interesu slovanskih balkanskih držav samih, katerih že zasi-gurane uspehe bi mogla uničiti evropska komplikacija, pristala na kompromis, ki prepušča Skader Albaniji. Rusija smatra, da je vsak na-daljni odpor proti solidarni volji Evrope obsojanja vredna trdovratnost, katero treba zlomiti, če drugače ne gre. z nasilnimi sredstvi. Ne moremo več govoriti o morebitni novi spretni diplomatični potezi ruske diplomacije, njena izjava je točna in precizna. Kako resna je obenem, kaže dejstvo, da ne prizanaša ruski uradni komunike kralju Nikolaju niti kot osebi, očitajoč mu politično špekulacijo in pretirano samoljubje — onemu kralju, katerega je car Aleksander III. imenoval svojega edinega prijatelja . . . Diplomatični pritisk bo sedaj deloval s podvojeno silo. Kralj Nikolaj stoji pred neizprosno steno evropske solidarnosti in kot realen politik bo vedel, da je zaman se zaganjati v to skalo z lastno glavo. Operacije pred Skadrom počivajo. Pariški listi že oznanjajo, da je Crna gora pripravljena ugoditi zahtevi evropskih velesil, iz Belgrada prihaja poročilo, da je srbska vlada obvestila svoje generale, da pripravijo odhod v domovino in morda v najkrajšem času bomo mogli registrirati vest, da so definitivno utihnili topovi pred Skadrom.
Črna gora dobi odškodnino: mnogo milijonov ji ponujajo velesile za razne nujne investicije, za zboljšanje bednega stanja od vojne in izgub izmozganega prebivalstva, tri-pelententa se trudi, pridobiti kralju Nikolaju tudi teritorijalno kompenzacijo; rodovitne doline med Skadr-skim jezerom in reko Bojano naj postanejo črnogorske.
Skader je padel. Vsaka, sedaj še prelita kaplja krvi bi bila zaman žrtvovana in ne more izpremeniti usode mesta, ki bo pripadlo Albaniji. Ruski komunike izrecno poudarja, da sta smatrali Avstrija in Italija to vprašanje kot vitalno in naglasa tako, da bi se skadrsko vprašanje dalo drugače rešiti le z evropsko vojsko.
Skader postane torej albansko glavno mesto. Videli bomo, ni li bilo morda bolj v vitalnem interesu Avstrije, da se za albansko bodočnost tega mesta ne zavzame do one skrajnosti, kakor je to storila.
* * *
Politična situacija razrešena.
S skadrskim vprašanjem je rešeno jedro mednarodne politične situacije. Glavni spor med velesilami je definitivno poravnan, pa tudi Balkanski zvezi je odvzeta velika skrb. Balkanski državniki smatrajo za nujno potrebno, da se sklene mir in da se zamorejo posamezne države posvetiti ureditvi svojih medsebojnih bodeč li odnošajev in notranjih raz-me. To se bo tem lažje zgodilo, ker tudi nevarnosti romunsko - bol-I garskega spora odpravljene. Sporazum med Sofijo in Bukarešto je sklenjen ter bo javnost o njega vsebini oficijalno obveščena, čim bo podpisan preliminarni mir s Turčijo. Gotovo je, da dobi Romunija Silistrijo, romunska poročila vedo povedati, da tudi kos ozemlja z mejo, ki bi pričela 4 km južno od Silistrije tei potekla v precej ravni črti do Črnega morja, 9 km južno od sedanje romunsko - bolgarske meje.
*
Bolgarija in Romunija.
Bolgarski general Radko Dimitrijev, ki se je v odlični meri udeleževal petrogradskih pogajanj, pravi, da bi Bolgarija z veseljem ustregla romunskim zahtevam, ako bi se posrečilo odtrgati Romunijo trozvezi ter jo približati tripelententi. Ta hipotetična izjava bolgarskega vojaka in politika se sme morda tolmačiti nekoliko manj pogojno, kakor je bila izrečena. Faktično je Rusija v odlični meri pripomogla, da sta se obe državi mirno pobotali in da je dobil kralj Karel od narodno silno zavedne Bolgarije zahtevane kompenzacijo. Rusija tega gotovo ni storila brez gotovih garancij glede bodoče romunske politike.
Silno važna pa je tudi beseda generala Dimitrijeva, ki govori o možnosti bolgarsko - romunske ali-jance, kot protiutež! proti vsem, ki ovirajo popolno uresničiti bolgarskih narodnih idealov v Makedoniji. Dimitrijeve besede kažejo, kako resne so diference, ki vladajo med balkanskimi zavezniki radi razdelitve zavojevanega teritorija.
Mir s Turčijo.
To ozemlje bo skoraj tudi pravna posest Balkanske zveze. Splošno se pričakuje, da bo preliminarni mir s Turčijo že v najbližjih dneh podpisan in to najbrže v Londonu. Velesile so propozicije balkanskih držav v
glavnem sprejele. Glede bodoče meje proti Turčiji je črta Midia - Mura tli - Enos toliko kakor odobrena. Glede albanskih meja bo padla poslednja odločitev še na današnji konferenci. 2c brzojavno smo javili, kako nameravajo velesile začrtati južno albansko mejo ter določiti usodo Egejskih otokov. Zadevo vojne odškodnine bo reševala posebna finančna komisija v Parizu, ki se sestane dne 18. ali 19. aprila. Vesti iz Sofije in Aten poudarjajo, da so balkanske države brez ozira na nekatere pridržke velesil pripravljene podpisati mir in Turčija bo pač hvaležna, ako se sme čim preje oddahniti ter posvetiti vso pozornost velikim svojim notranjim vprašanjem.
*
Nesoglasja med zavezniki.
Pred kratkim smo priobčili v našem listu zanimiva izvajanja balkanskega politika o tem vprašanju. Oseba, ki nam je dala dotične informacije na razpolago, ie o teh diferencah, ki ogrožajo solidarnost Balkanske zveze natančno poučena. ~ Njena izvajanja nam predvsem potrjujejo, da take diference faktično obstojajo in da so resnejše, kakor se je dosedaj v oficijalnih balkanskih kro-
priznavalo. Solun, Bitolj, Ohrid so imena, katera bodo označevala še resne in usodne trenutke v balkanski zgodovini. Reči smemo, da prihaja za Balkansko zvezo čas politične preizkušnje. Vojaško je sijajno prestala, ali bodo tudi državniki tako modri, kakor so bili vojaki hrabri? Govori se, da nameravajo zavezniki sklicati kongres svojih diplomatov v Solun, da na taki balkanski konferenci rešijo vprašanje vsestransko zadovoljujoče in ohranitev konfederacije garantirajoče razdelitve novega ozemlja. Zdi pa se nam, da so zaenkrat izgledi take konference še malo obetajoči. Vse, ki verujejo v lepo bodočnost Balkanske zveze, mora dejstvo, da zbirajo zaveznice na spornih točkah silne vojaške čete, napolniti z mučno skrbjo. Ako se ne posreči spore poravnati v duhu nri-jateljstva, tedaj ni le v nevarnosti Balkanska zveza, temveč tudi neodvisnost zaveznikov od evropskih velesil.
*
Evropa in Balkan.
Morda se bo enkrat pokazalo, da je bila trdovratnost kralja Nikolaja vendarle politična hiba. Ruski komunike bi ne bil nikdar smel govoriti v tako protektorskem in učiteljskem tonu o Črni gori, o albanskih državah, da ni bilo skadrskega vprašanja. Balkanski Slovani bodo gotovo ostali velikemu bratu za moralično in diplomatično pomoč v pretekli vojni večno hvaležni, toda svobode si niso izvojevali zato, da se vpišejo sedaj za poslušne učence ruske diplomacije. Zlasti ker uvidevajo, da bi pričela s tem zopet stara doba večnega balkanskega vmešavanja in intrigiranja evropskih velekabinetov. Že nam danes javljajo, da se hoče trozveza etablirati kot specijalna po-speševateljica bolgarske zahteve glede Soluna in jutri bomo morda videli tripelentento, da reklamira Bitolj za Srbe. Evropski diplomatje pričenjajo izigravati balkanske zaveznike — ali bodo balkanski diplomatje to pripustili ter izročili važne interese svojih držav zopet političnim špekulantom evropskih velekabinetov. To bi bil slab konec ponosne balkanske vojne.
Evropski mir zasiguran.
Posledioe balkanskega potresa bo čutila cela Evropa še dolgo. Mnogo bo še diferenc in stokrat se bodo še križale ceste naših diplomatov. Toda eno je danes gotovo: balkanska vojska je končana in ne bo rodila evropske. Evropski mir ie zasiguran.
Vojna na Balkanu.
Pred odločilnim trenutkom.
Pred Skadrom, pri Čataldži in pri Bulairu molče topovi. Le kadar se priplazi kaka turška patrulja preblizu sovražniku, zapojo svinčenke, zagrmi kak top, in zopet utihne vse na bojišču. Vse se ozira sedaj zlasti na Skader. Kralj Nikolaj je odklonil zahtevo Evrope, da naj prenehajo sovražnosti. Prišla je potem demonstracija evropskega vojnega brodov-ja, nato blokada črnogorske obali. Kralj Nikolaj pa je molčal. Govorila je Rusija in njene besede zlasti za kralja črnogorskega niso bile preveč prijazne. Vse se ozira sedaj na Ce-tinje. Kralj Nikolaj pa molči. Srbske čete odhajajo izpred Skadra, a kralj še vedno molči. To je tragična usoda. Kaj pomeni ta molk? Brez srbskih topov, brez srbskih pušk, ali se bodo mogli Črnogorci, ki so žrtvovali v primeri z ostalimi zavezniki največ krvi, držati, ali ne bodo omagali? Omagali bodo, to je skoro gotovo. Toda vse kaže, da bodo nesli molče udarec Evrope, vse kaže, da se bodo udali sili brez tožbe, brez tarnanja, s srdom v srcu, ponižani, razžaljeni. In vse to ne morda, ker so bili preslabotni, ne ker jim je upadlo junaško srce, marveč samo, ker jim sosedi zavidajo prostor na solncu. Črna gora naj bi ostala, kar je bila in ostala bo, kljub temu, da bo raztegnila svoje meje. Zivljenska moč Črne gore pa je podvezana. Danes še ne in jutri morda tudi še ne, v doglednem času pa se bo izvršilo ono, na kar je opozoril kralj Nikolaj sam, Črna gora se bo morala v svojem lastnem interesu spojiti s Srbijo. Meč kraljeviča Marka je prilezel na dan, zabliskal se je v solncu, a kje je sedaj. Še enkrat bo moral na dan, potem zašije svobeda vsem balkanskim Slovanom. Tisoči in tisoči Srbov bodo ostali med Arnavti neosvobojeni in preganjani, ker je hotela Evropa tako. Zaradi par sto Arnavtov je grozila s svetovno vojno, tisoči Srbov ji niso na srcu. Veselje se bo razleglo po Sofiji, v Bel-gradu in v Atenah, na Cetinju pa bo molčal »tužan dvor«. Velesile bodo zadovoljne tudi stem, Črna gora pa se bo morala močno nasloniti na svojo sosedo Srbijo. Govori se o financi-jalni pomoči Črni gori. Dežela je revna in je žrtvovala vse, da doseže svoj cilj. Vse blagostanje je izginilo in cele lakota grozi. Zavojevane pokrajine niso bile nikdar bogate, vojna jim je vzela zadnje blagostanje. Črna gora se iz lastnih sredstev ne bo mogla dvigniti. Ali ji bodo pomagali bratje? Ali ji bo pomagala Evropa, ki ji je vzela upanje, da dobi na svetovnem trgu kredit? Na Dunaju pravijo, da se to ne bo zgodilo. In zopet bodo prihajale k nam trume Črnogorcev s tužnim obrazom in zopet bodo visoke postave gorcev klonile v ameriških rudnikih, in kadar se bo nehote izvila iz tesnih prs pesem »Onam\ onamo«, bo solza za-
lila temne oči. To je tragika Črne gore. Ali morejo velesile, ki bodo poslale te dni v Pariz svoje može, naložiti potem Črni gori morda še kak del turškega državnega dolga? Mogoče je vse, drugo vprašanje pa je, če je to častno.
Glede vojne odškodnine, ki jo zahtevajo balkanske države, pravijo, da se bo dosegel sporazum med velesilami še predno se sestane v Parizu konferenca finančnih zastopnikov držav. Če je ta vest resnična in če hočejo velesile postopati tudi v teh vprašanjih podobne, kakor v vprašanju sklepanja miru, bi si lahko prihranile to komedijo in ostale doma. Kaj se bo potem zgodilo, je še zavito v meglo.
Da se nad Balkansko zvezo zbirajo težki oblaki, je znano. Z italijansko - turško vojno se je pričel koncert topov, sledila ji je Balkansko - turška vojna. Kaj pride za njo? Balkanska simfonija bi bila najlepši zaključek.___
Izpred Skadra.
Bušati pred Skadrom,
2. aprila.
Sroske narodne pesmi niso nikoli opevale prirodnih lepot. Morda zato, ker slepi guslarji niso imeli oči za to. In to je pač vzrok, da se je v narodu vzdržala misel, da Skader in njegova okolica nista drugo, kakor razorane pečine in gole stene.
Če bi vam jaz v narodnem jeziku hotel opisati, kakšen je Skader in njegova okolica, kakšen se mi je zdel takrat, ko sem zrl nanj z bušatijske-ga holnia, bi to najbolje mogel storiti tako - le:
Ko je bog ustvaril svet in delil gore in planine, reke in potoke, morja in jezera, mesta in vasi, mu je na koncu še ostalo v vsaki vreči od vsega po nekaj. In on je vse te ostanke secul na Skader in okolico.
Tak opis bi bil točen. Z bušatij-skega holma je krasen razgled, vidi se na 10 kilometrov na okrog. To je prostor od sto kvadratnih kilometrov.
In na tem prostoru vidite nehotične gore zastrte z večnim snegom. Zrete tople plodne doline, kjer rasto platane, ciprese, smokve, oljke in oranže, vidite široko morje, prostrano Skadrsko jezero, zrete reke in potoke, gole stene in planine, vidite silno trdnjavo, znamenito mesto, vasi in selišča.
A bogato skadrsKo polje, kjer se blesče reke in dvigajo mali holmci, se zdi kakor ogromna pestra preproga.
Pred vami kakor na dlani jezno šumi in se peni med skalami Drim, ki se tu deii v dva toka, v Drim in Drinjačo; Drim se izliva v Jadransko morje, a Drinjača se steka v Bojano in ž njo skupno v morje. Tu je reKa Kiri, tam v nižini mesto Skader. Tam na strmi skali silna skadrska trdnjava, tu potok Gurzi, tam Veliki Bardanjol, pa Mali Bardanjol, Derviš Tepe. Mali Taraboš, Veliki Tara-boš. Široka gora, Brdica in v ozadju Melburški vrh.
Če zre na to pokrajino pesnik, vojskovodja, poljedelec, vsi so enako vzhičeni in očarani. Prepričan sem, da si tudi slavec ne želi drugega, kakor da se naseli v tem čudovitem kraju. To je mali raj, samo tamkaj na visokem, silnem gradu se je utrdil zlodej in hoče zapovedovati temu raju.
Po tistih počitnicah ga ni bilo več v šolo. Izgrešil sem ga za celo leto in dalj; nič ne vem, kod se je potikal. Nato pa sem ga nekoč sredi trde zime srečal v mestu. Imel je še prav tisti stari suknjič, ki je bil zdaj Je ožji in krajši in ves ogoljen; roke je skrival v hlačnih žepih in je stopal po petelinje, kakor prej; zelo bled ie bil in brada mu je rasla.
»Kam?« sem ga vprašal.
»Ne vem!« je odgovoril smehljaje.
»Stopiva malo v krčmo!«
»Po ostanke!« se je zasmejal.
Šla sva k »Zančku« na Starem trgu, v skrito, študentom prepovedano krčmo, ki smo jo bili krstili po imenu ljubeznive natakarice. Tam so dajali v tistih časih goljaž po deset krajcarjev.
Ko je čmooki Zanček postavil krožnik predenj, so se Brezimencu razširile oči ln vztrepetai Je.
»Kaj praviš, kdaj sem zadnjič večerjal?«
»Kdaj?«
Sklonil se je globoko k meni ter mi ie s čudnim, grgrajočim glasom šepetal na uho:
»Torek Je danes . . . danes teden    . tam v Dravljah ... ali
kje . . .« „ .
Ko se Je bil sklonil, je z dolgo, nerodno roko oplazil preko mize, sunil je ob krožnik in curek rdečkaste omake se Je prelil na prt m na moje hlače. Brezimenec, bled kakoi |e že bil, J« prebledel še huje.
»Jezus ... saj nisem hotel . . . ne zameri . . .«
Trepetal je, oziral se zbegan naokrog ter iskal nekaj, sam ni vedel kaj.
»Nič hudega ... saj se da iz-
miti!«
Jedel je hlastno, kar mu je bilo še ostalo na krožniku. Ogibal se je mojega pogleda, odgovarjal je nakratko in osorno; ni maral povedati, ne kod je hudil, ne kam da pojde. Po večerji so se mu prikazale debele potne kaplje na čelu. Rekel je, da mu je vroče, pa je šklepetal z zobmi.
Ko sva se pred krčmo poslovila, mi je obljubil, da pride k meni »Jutri .. . ali pojutrišnjem ... ali sploh enkrat.« Videl pa sem ga tisti večer poslednjikrat in nikoli več. Nekaj tednov pozneje so mi pripovedovali, da je umri v nekem skednju kraj cesarske ceste, ki drži proti Vrhniki, blizu hiše, v kateri je nekoč stanoval pijani dacar. Roke in noge da je imel zmrzle, v suknjiču pa da je bilo nekaj popisanega papirja in drugega nič. Kdaj in kam da so ga pokopali, ni vedel povedati živ krst.
Dvajset let je od njegove smrti. Ko mu pišem ta zakasneli nekrolog, mi je od srca žal, da so pokopali z njim tudi njegov življenjepis; življenjepis človeka, ki živi od ostankov: Lazarja, ki pobira drobtine izpod mize farizejeve. Dalo bi se iz tistega modrovanja marsikaj naučiti; zakaj mnogo ie takih ljudi in mnogo takih narodov. Ivan Cankar.
Vrnitev.
Črtica v dialogu. (Dalje.)
L i za: Kaj ne, Metod? Kaj ne, Mara? Metod, poljubi očko, objemi očko! (Metod se skriva za njenim hrbtom.)
Ernest: Ne maram, ne maram! — Stopi sem, fant, pokaži se! Zakaj se cmeriš? A? Misliš, da te bom požrl?
L i z a: Ernest, Ernest, kako sem te pričakovala! In vedno sem mislila nate!
Ernest: Ne laži, ne laži! Raje mi pomagaj sleči suknjo in odložiti klobuk!
L i z a: Takoj, takoj! (Mu vzame suknjo in klobuk.) In zdaj sedi, pri-sedi! Biti hočemo veseli in pozabiti vso žalost! (Sedejo.)
Mara (je ostala za mizo in jih motrila): Dober večer, gospod, in dobrodošli!
Ernest: Kdo pa je to? E? Kdo je to?
L i za: Ali je ne poznaš? Naše Mare?
Ernest: A — Mara — že res — Mara! Postarala si se, hudo si so postarala — ni še vedno nič? Nič moža? Ha - ha - ha?
L i za: Ah, kako si dobre volje, Ernest, imenitne volje si! Čakajte, prinesem malo hladne večerjice, in 4 ta čas se zabavajte sami! (Odide.)
4. prizor.
Prejšnji, brez Lize.
Ernest: Torej, !ako je pri vas! Dolgočasno, ali ne? (Zagleda steklenico vina na mizi.) Ha - ha*- ha! O ne, saj to je izvrstno! Vino, če se ne motim!
Mara (natoči kozarce): Le pijte, gospod Ernest, na zdravje! (Hoče ž njim trčiti.)
Ernest (pije, ne da bi trčil, se stresne): Brrr! Vino za biriče obhajati! A se že pije! Ne, ne (pokusi zopet): Sem že pil boljšega, o dosti boljšega! In ne sam! Ha - ha, z dekleti, pa s kakšnimi dekleti! A ti si že stara, Mara, tudi Liza se je postarala! Krmežljava in suha — ne, ne maram, ne maram! Veš, jaz imam rad kaj svežega, pikantnega, pa naj bo vino ali ženska! (Natoči sam in pije.)
Mara (ga opazuje osuplo): Pazite, gospod, da se ne polijete!
Ernest: In kaj potem? Nič hudega, o, nič, nič! Dolgočasno je pri vas in vino kislo in stare ženske! Ne maram, ne bo me več! (Se obrne k Metodu): Kaj pa ti sediš, kot štor? Alo, gani sc! Reci saj: Mu! No reci: Mu!
Metod (si briše oči): Jaz grem k mami! (Steče ven.)
Ernest: Pojdi kamor hočeš! O res, dolgočasni ste in stari! Seveda, tudi jaz nisem več ravno mlad! A kaj za to! Denar, denar! Z njim si kupim mladost, in najlepše dame so moje! Ha - ha, — jaz znam! (Pije.)
Liza (se vrne s prigrizkom, za njo Meto d.)
5. prizor.
Vsi.
Ernest: 2e pijemo tvoje vino, Liza, ali kislo je! Pa me saj nisi mislila zastrupiti! Ha - ha, o, ti si ptičica! Kdo ve!
Liza: Dragi moj, kako si zidane volje! V resnici, to je lepo od tebe! (Deli pečenega petelinčka.) ln sedaj prigriznimo! Na, Ernest, ta košček je lep!
Ernest: A! No, daj!
(Jedo.)
Liza: Metod, le vzemi, fantek, zakaj si pa tako plašan?
Ernest: Slabo vest ima, ker ve, da ne spada k nam!
Liza: Oh, kako le govoriš! Mara, vzemi!
Mara: Jaz pojdem, Liza! Ni mi dobro!
Liza (prestrašeno): Kam se ti mudi, draga moja? Ne hodi, ne smeš! (Potisne Maro, ki je vstala, nazaj na stol.)
Ernest: No, no, gospodična Mara, pa menda saj niso užaljeni? E - e! Glejte jo, glejte! (Zamahne z roko.) E, naj gre! Saj je pusta, pusta! Tako! (Napolni usta s sapo in se poči po licih.)
Liza: Ah, Ernest, kako si vesel! To me vesel5, da ti je dobro med nami.
Tu na silnih pozicijah • štrle topovske čeljusti in svetlikajo se bajoneti, ki hočejo spoditi onega satana, zakaj, dokler je tamkaj zlodej, raj ne more biti pravi raj.
Vas Busati je sedišče znanih Bu-šatljicev, o katerih govori tudi naša zgodovina in poje naša narodna pesem. Dvore Bušatlijcev so sedaj razrušili srbski topovi, ker se je njih prvak Hasan bej branil na svojem utrjenem gradu in se nato umaknil v Skader. Njegov prednik Mustafa paša, vezir, pa sklepal zvezo s knezom Milošem proti sultanu.
Včeraj sem sedel pod slovečimi platanami v dvoru Bušatlijcev, na terasi, kjer so se albanski glavarji iz okolice zbrali na posvetovanje. Te platane stoje tam že stoletja, njih debla merijo v premeru 4 metre.
Ko smo prišli semkaj od LjeŠa, smo prepotovali tudi Zadrimlje, ki je ravno, plodno in bogato. Videli smo semtertja vsejano žito, ki bujno rase, a sredi tega žita še stoje meter visoka stebla koruze, zakaj Arnavt obdeluje zemljo na uajprimitivnejši način. Arnavt ne pozna grabelj, ne brane, in orje samo na eno stran. Zato mu propada tretjina zemlje, kadar Jo poseje.
Listi so pisali, da je bil Skader že začetkoma vojne od vseh strani obkoljen. Toda trdnjava je bila oblegana samo od morske strani in od črnogorske meje: v dolžini 30 kilometrov in prav proti Zadrimlju so imeli Turki in Arnavti odprta vrata v sirom otvorjeno žitnico Albanije, od koder so se preskrbljevali z živili. A še sedaj se paso po livadah okrog Skadra črede ovac, ki so jih pripeljali iz Zadrimlja.
V Bušatiju žive sami Arnavtje. Danes so tu žene. starci in otroci. \ si drugi, ki so sposobni, da nosijo puško, so se borili proti srbski vojski in so oboroženi pobegnili v Skader. Zapustili so brez skrbi žene in otroke, ker so že toliko poznali srbsko vojsko, da se njihovim rodbinam ne bo nič zlega zgodilo, marveč da jih bodo Srbi še preživljali. Arnavt-ski otroci se pode okrog srbskih vojakov in beračijo, a vojaki si pritrdijo od svojih ust, da nasitijo otroke <vojih sovražnikov.
Tako plemenita more biti samo srbska duša.
Zadnje dni tu ni bilo velikih bojev, toda puške so pokale neprestano.
In ne more biti drugače, saj si toie na mnogih mestih sovražne ojske nasproti oči v oči. Često grme tudi topovi. Navadno zvečer, kadar hočejo Turki s svojimi reflektorji osvetliti srbske pozicije. Takrat ragnne tudi topovi.
Ko smo snoči večerjali, je stal vojak pred šotorom z raznom, na ka-terem ie bilo pečeno jagnje. Vsak si 'e odrezal kosec pečenke. Naenkrat so jeli grmeti topovi. Nihče ni trenil 7. očmi, kamoli da bi okrenil glavo. To je navadna večerna godba . . .
Čuden je to kraj in čudne so njegove zanimivosti!
Jasa Tomič.
Štajersko.
Hrastnik. Južna železnica je Hrastniku zelo nenaklonjena: Neštetokrat smo že prosili za en popoldanski vlak do Ljubljane oziroma, da se nam da brzovlak, a zastonj, vse zastonj. Dunajčanje nas imajo za sitneže, pa je dovolj. A glejmo, če so naše prošnje upravičene ali ne! Če hočem v Ljubljano, imam vlak zjutraj ob polu 9., dalje ob 11. uri 24 minut, potem na nobenega vlaka do zvečer, ob 8. uri 36 min., torej celih 9 (devet!) ur! Prav tisto je tudi s povratkom iz Ljubljane: Od 8. uri 46 min. pa do 4. ure 32 min. popoldne nobenega vlaka! Kje so še take razmere? Celo na zloglasni kamniški železnici je boljše, le južni železnici ni mogoče ustreči kraju, pod katerega postajo pripada nad 5000 prebivalstva občin Trbovlje, Dol in Sv. Krištof. Ako železnica nalašč kljubuje, naj se zganejo omenjene občine, pa odločno zahtevajo zboljšanja. Tudi naš poslanec dr. Benkovič, katerega sta volili zlasti zadnji dve občini, bi lahko kaj storil. Torej na delo!
Hrastnik. Veselica, ki sta jo priredili obe podružnici in čitalnica, je v gmotnem in moralnem oziru dobro uspela. K temu uspehu je pripomogel mnogobrojni obisk zavednega delavstva iz Hrastnika, kakor tudi gostov iz Dola, Trbovelj in Celja. K gmotnemu uspehu so pripomogli darovalci dobitkov za srečolov. Iz Ljubljane c. g. trgovci: F. X. Souvan, Magdič,
las, Bajec, Černe, Bonač, Men-inger, Maček 6; Komp., Kleinmaver, fiernatovič in Kolinska tovarna. Iz Celja: Majdič in Strupi. Iz Prage: Vidrova tovarna. Iz Trbovelj: g. dr. Jaraer in gospa Pacher. Prisrčna jim hvala! Dolžnost nam je še posebej se zahvaliti    »konsumnemu društvu
rudarjev« za brezplačno prepustitev dvorane in g. Fr. Peklarju in F. Rošu mL za trud, ki sta ga imela s pripravami. Hvala vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k lepemu uspehu. Veselica 6. aprila 1913 je nesla čistih 155 K 57 v. Vsota se razdeli med obe podružnici in čitalnico. — Odbor imenovanih društev.
Iz Celia. (V Soleolsk em do-m u) se vrli vsako sredo zvečer streljanje v tarčo, h kateremu vse celjske in okoliške Slovence prav vljudno vabimo Sokoli. Tudi dame se lahko streljanja udeležijo.
Iz Celja. (Celjsko pevsko društvo) naznanja vsem prijateljem petja, damam in gospodom, da se vrše pevske vaje za dame v sredo in za gospode v petek ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Skupne vaje se bodo pravočasno naznanile.
Iz Št. Jurja ob J. ž. nam pišejo: Kako gieda sedanje županstvo na javen red in mir, kaže najlepše sledeči slučaj. Te dni sta se mudila v Št. Jurju dva trgovca po opravkih. Zvečer sedita v neki gostilni v gornjem trgu, ko prihruje v sobo prav divja družba takih-le »zaupanja vrednih« prikazni, kakršne se vidi po Čukov-skih in klerikalnih mladeniških društvih. Začeli so nepoznana jim tujca izzivati in zasmehovati, dasi ni bilo za to nobenega povoda. Trgovca sta se čudila tem dobrim maniram, vstala, plačala in se oglasila še v sosednji gostilni. Med tem se je opazilo, da je švignil v prejšnjo gostilno reki duhovnik. Ko gresta trgovca po trgu in prideta mimo farovža v kla^^. se je vsulo na nju — kamenje, ^osto ko toča in debelo. Komaj in komaj sta se pred suroveži s svojimi kolesi rešila. !n na kolodvoru sta kasneje videla isto divjo družbo, v sredi pa nepoznanega jima duhovnika Upamo, da bodo pristojne oblasti ta slučaj po zasluženju zasledovale, županstvu šentjurskemu pa moramo izreči nad tem dogodkom obžalovanje ter ga vprašati, kaj neki dela trški policaj? Če se bode od somišljenikov župana Piščanca tako postopalo proti tujcem, ki se slučajno zamude do mraka v trgu, si kmalu nikdo ne bo upal sem. Kaj bi tudi tvegal svoje življenje in zdravje kakim čukom in njihovim voditeljem v kolar ju? Skrajni čas je, da dobe v Šentjurskem trgu vajeti v roke ljudje, ki bodo bolje skrbeli za red in mir.
Iz Maribora. (Iz klerikalne domačnosti.) Iz konservativnih krogov nam pišejo: V kr-ščanskosocijalnem taboru niso biti zadovoljni s člankom, ki je izšel v eni izmed zadnjih številk »Sloge« in se v njem ukvarja nekdo z razmerami pri kršč. socijalcih ter nekoliko I sarkastično opisuje impozantne po-j litične, gospodarske in kulturne uspehe g. dr. Korošca in tistih ljudi, ki se ga iz razumljivih razlogov tako dolgo drže, dokler ne prileze kdo drugi na površje. Na tisti članek so naši mariborski časopisi prav razdraženo odgovorili in natolcevali, ker ni bilo gradiva za stvaren odgovor. Danes bodemo pa nataknili rokavice in bodemo nekoliko globljeje pobrskali okrog »Stražinih« in »Gospodarjevih^ pristašev. Tako je n. pr. v Mariboru javna tajnost, da igra klofuta v uredništvu imenovanih listov velevažno vlogo. Dr. Korošec je priznan grobijan napram tistim, ki so od njega odvisni in se ga boje; zlasti pa je slabe volje, če se pripelje n. pr. iz Žalca ali iz puljskih bolnišnic. Je že hudič, če koga rade mar-trajo želodčne bolezni. Prvi, ki bi lahko pripovedoval o Koroščevih ljubeznivostih, je bivši »Gospodarjev« odgovorni urednik, Leskovar. Za njim jih je par pobegnilo. A Ko-roščeva vzgoja je vendar Leskovar-ju pomagala do odličnih zmožnosti in vsestranske narodno - gospodarske izobrazbe; zlezel je za tajnika k »Untcrsteirischc Volkskasse«. Veliko je tudi jeze, ker niso lepe dijete za »poučne tečaje« vse.n enako na razpolago. Zakaj bi se tudi gg. župniki toliko mučili za »Slovensko Stražo«, če bi ne vedeli, da pride denar na pravo mesto! K obmejnim Slovencem seveda, saj smo v Mariboru tudi obmejni Slovenci. Dr. Ho-hnjec že raste samemu Korošcu čez glavo; upa na lepo karijero — če si ne bode škof premislil in djal njega in Korošca na hladno. Ko so izhajali v »Straži« članki o »liberalcih v klerikalni službi«, je to letelo v prvi vrsti na Pušenjaka; mož ima kot bivši radikalni liberalec dohodke kot kak minister. Kje ste uradniki, ki bi lahko po njegovem vzgledu kupovali vile in vinograde? Nosljajoči Korl je bolj zabavna ko resna figura. O raznih »kasah« bodemo pa še govorili. Gospodje krščanski socijalci, tudi mi znamo in če ne bodete dali miru, pa se še vidimo. Vsega nam tudi pri največji miroljubnosti ni treba v žep vtakniti.
Iz Maribora. (»Poslovenjenje« Južne železnice.) Graški listi so priobčili iz Maribora raco, da misli uprava Južne železnice izdajati na mariborskem kolodvoru dvojezične vozne listke in da se kažejo sploh tudi na spodnještajerski progi Južne železnici čedalje bolj Nemcem sovražne tendence. Nemški listi pravijo, da bi bilo izdajanje dvojezičnih voznih listkov na mariborskem kolodvoru nesramno izzivanje, na katerega bi takoj reagiral »furor teutonicus« z velikimi demonstracijami. Ne bodemo niti razprav^ali o vprašanju, ali bi bili dvojezični vozni listki pri Južni železnici ne samo v Mariboru temveč po celem Spodnjem Štajerskem upravičeni ali ne. Navedli bi lahko za to sto stvarnih, ne samo nacijonalno - šovinističnih zagovorov. Če bi se znali energično potegniti za svoje jezikovne pravice in za slovenski značaj svoje domačije, bi se morali takoj napraviti na postajah dvojezični napisi, bi se morali izdajati dvojezični vozni listki in bi morale biti dvojezične vse uradne tiskovine in vsa oznanila. Pa kje smo še mi od tolike narodne zavednosti! Mi nimamo ljudi, ki bi za naša narodna prava demonstrirali in znali upravo državnih kakor zasebnih podjetij pridobiti za svoje politične ideale. Kaj nam pomaga pisati o anarhiji in o takih kaotičnih razmerah v naši ljubi Avstriji? Sicer pa iščejo nemškonacijonalni krogi najbrže le povod, da bi spravili iz Sp. Štajerskega še teh par železniških uradnikov Slovencev, kar jih je še. Ali bodemo res tudi pri Južni železnici tako daleč, da bode oskrbovala njene upravne posle mariborska fa-kinaža?
°d Sv. Lenarta v Slov. goricah.
Dober dan!   Moje ime je Franček Močigrad, potujoči opazovatelj različnih dejanj in nehanj v krajih, kjer bivajo tudi akademiki in druga inteligenca. Tako se predstavim, vrniv-ši se v Sv. Lenart, nekemu gospode-ku, ki je iz Biša priša pa še ni dosti slišo. On: Moje ime je Janko Tikva pl. Kurbusgnil. Ko ga pozdravim kot svojega kolega opazovalca   — glej »Straža« z dne 3. t. m. — jo pobriše v klerikalno posojilnico, koje nadzornik je vsakdanji gost Sollaggovega »Narodnega doma«.  Rad bi mu bil poročal o svojih dogodkih v Ormožu. Slabo sem zadel. Nisem našel za opazovanje ugodnega, mesta. Vse je bilo tiho in mirno. Iz' nekega denarnega zavoda   prisopiha izvanredno velik gospod.   Ko ga vprašam, kje najdem nocoj kaj zabave, mi reče v precej popačeni nemščini: Dones ni nič, ker je predzadnji?   Ko mu povem, da pridem ravno od Sv. Lenarta, me je naenkrat zelo vesel ter mi med drugim imenuje   nekaj svojih starih prijateljev - tarokašev kakor: c. kr. slug<\ zdravnika, jurista, mesarja, osmineka in prodajalca kos in srpov. Takoj jo udarim nazaj v Sv. Lenart, da si ogledam še nekaj go-spodkov. Ravno so prodajali šentle-narsko opekarno, kjer   je ptujska hranilnica zgubila precej tisočakov. Ko se stori noč, sedem  utrujen na studenčni   kamen   zraven znarega volilca, kjer je pozneje glasno smrčalo oko postave. Vse že znane prikazni se ponove. Imena dotičnikov prihodnjič. Iz Sollaggovega »Narodnega doma« pride zelo nabasan taro-kaš - nemčur. Najprva ga zanese v sredino ceste, potem nazaj k zidu, katerega se je zvesto držal, brusivši ga s svojo obleko  do hiše štev. 48. Dve dekli prideta po vodo. Ne vidita me. Nekaj časa opravljata svojo in drugo gospodo, kaj jedo tu, kaj tam, kakšna je ta, kakšna ona gospa itd. To me ni zanimalo, pač pa ta grda navada poslov. Kmalu začneta zanimivejši gdč. A. Kaj, tvoj gospodar je tudi zadolžen? B. Seveda, njegova lepa enonadstropna hiša je pravzaprav že lastnina »Siidmarke«. Ta ga še drži po koncu. Ko bi naša naduta gospodična vedela, kako bi ji padel greben! Izvzemši kakih 4—5 funfar-jev so vsi do ušes v dolgeh. Najbolj me pa to jezi, naš gospod so namreč skoro celi dan na cesti, ter venomer prigovarjajo, slov. deci: »Ako greš v nemško šolo, dobiš od mene mnogo cukrčkov«. A. Moj Bog, mojega brata so tudi spravili v nemško šolo. 3 leta že tam sedi, zna pa nič; še to je pozabil, kar se je naučil v slovenski šoli. B. Zakaj ga pa pustite tam? A. Oče so dobili podporo od Siidmarke in se zavezali, delati za nemško šolo. Veš kaj, dr. Zirngasta toži tukajšnja rotovška posojilnica, da ji on vrne denar, katerega je posodila za nemško šolo. To je zahvala, da je za nemško šolo toliko dobrega storil. B. Da, da, nehvaležnost je plačilo tega sveta. A. Odkar je obrnil dr. Z. nem. šoli hrbet — on že ve zakaj — ima zopet mnogo dela kot zdravnik. B. Zaslepljeni kmečki  ljudje, kako bodo plačevali nem. šolo; sedaj so tudi bogatega  Diemata iz Partinja
dobili v svoje zanke. Svojega gospo- t da slišim večkrat praviti: »Par let bomo še lovili, ko pa imamo dosti teh gimpelnov, potem pa pridemo z računom na dan. Največ bodo plačali posestniki iz Radoheve, Šetarje-ve, Zamarkove in Sp. Porčiča. A. Si čitala »Slogo«? Neki jurist se tako jezi, da so ga v »Slov. Narodu« malo, pa zasluženo počohali. B. Pojdi, to ni pisni jurist. Juristi so učeni gospodje in ti ne pišejo takih dopisov. A. Celo iz Čitalnice je radi tega izstopil. B. Možje, pa taki otroci! Kaj pa more Čitalnica za to? Zaradi take malenkosti, pa svojo narodno svetinjo nrodati! A. Tudi neki go-spodek iz blizu Biša, ki je šele komaj semkaj prišel, se huduje nad Čitalnico in ker je slabo informiran, pošilja taka poročila. B. Tako je, če kmečka uš prileze na gosposki kolir! Take stvari piše ta človek! A. Kje pa tudi naj zajema kaj boljšega. Zdaj pa mr-ram iti. B. Jaz tudi. Lahko noč. Prihodnjič zelo zanimiv prizor: »Uradni dan pri Sv. Lenartu in nočni čuvaj«.
Iz Ptuja. V nedeljo, dne 13. t. m. priredi v tukajšnjem Narodnem domu podružnica mariborskega dramatičnega društva v Ptuju znano An-zengruberjevo igro »4. božja zapoved«. Začetek igre točno ob 8. uri zvečer. Ker je ta igra ena izmed najlepših Anzengruberjevih del in se predstavlja slovensko prvikrat v Ptuju, bilo bi želeti, da bi bila udeležba kolikor mogoče dobra, soseb-no ker bo ta igra kakor vse sloje, tako tudi gotovo staro in mlado zadovoljila.
Drobne novice. Iz Radgone. Cesar je podelil kovaškemu pomočniku Plahtariču za rešitev nekega človeka iz ognja, pri čemur je bil Plahtarič sam v smrtni nevarnosti, srebrn zaslužni križec. — Z graške g a vseučilišča. Cesar je podelil privatnemu docentu za očesne bolezni dr. R. Posseku naslov izrednega profesorja. — Iz Št. Pavla pri Preboldu poročajo, da se je težak Žuža nad svojim delodajalcem za neko grajo na skrajno surov način maščeval. Odrezal je gospodarjevemu mlademu konju grivo in rep ter mu prebodel mišice na zadnji nogi. Prišel bo za to junaštvo pred sodnijo. — Iz Gradca. Na tedenski živinski sejm dne 10. aprila je bilo skupno 723 glav. Kupčija je bila ob nespremenjenih cenah dokaj živahna. — Iz Ormoža poročajo, da bodo znova začeli iskati in odkrivati premog v Veličanah.
Zaprla je v Pontablju obmejna policija opekarja Luigi Egidija zaradi goljufije okoli 270 K.
Nezvest hlapec. Te dni je neki gospodar iz Malnic prodal konja. Hlapec, ki je peljal konja novemu gospodarju, bi imel prinesti seboj tudi denar. Hlapec pa je s kupnino izginil. Na srečo mu je dal kupec samo polovico kupnine.
FplmopsHo.
Nemški »Schulverein« v Gorici in nemški častniki. Vojaško poveljstvo v Gorici je priredilo zabavo, ki se je vršila v poslopju »Schulverei-na«. Nemški listi pišejo, da je zabava izborno uspela in posebno poudarjajo, da so delovali pri zabavi častniki in dame tamošnje Schulve-reinske družbe. K temu bi bilo z naše strani samo pripomniti, da je Schulverein politično - narodnostna bojna organizacija proti Slovanom, posebno proti Slovencem in da smo radovedni, če bi vojaško poveljstvo dovolilo slovenskim Častnikom udeležbo odnosno sodelovanje pri zabavi skupno s člani in članicami, kakega podobnega slovenskega društva, kakor je ravno nemški Schulverein.
Občinske volitve v Trstu in Nemci. Tržaški Nemci so zapeli staro nemško pesem in sicer vse, povsod in vedno proti Slovanom, ma-gari če se zvežemo z vragom. Nemci bi radi uveljavili tretjo narodnost v Trstu in preskrstili oficijelno — zakotno že delj časa obstoja ta krst in sicer po zaslugi Lahov — ime političnih in narodnostnih bojev v Trstu iz slovensko - laških v slovensko - nemške - laške boje. Ti mladiči med tržaškim prebivalstvom, katere seveda podpira viada, in ki lavorirajo vedno tako, da hočejo uničiti najprej eno stranko s pomočjo druge, potem pa pogoltniti v nenasiten germanski želodec zmagovalci, pa pri tem pozabljajo, da njihova zakulisna igra ni Več tajna in da bodisi Italijani, kakor tudi Slovenci prav dobro poznajo njihove karte. — Povodom bodočih občinskih volitev za mesto Trst so Nemci dolgo, časa ugibali, kaj bi napravili, kako bi se izmotali iz te
zagate. Lahi so nevarni, še bolj pa se boje Slovencev. Zažgoiel je končno po laški ariji neki nemški škerjanec v Tagespošti, ki v obširnem članku poziva tržaške Nemce, da naj se približajo Italijanom in jim pomagajo ubiti Slovana. — Pisec tega nestvo-ra pravi naravnost, da je dolžnost Nemcev, da ne služijo Slovencem, in da kljub temu, da so Italijani pri* znani iredentovci — veleizdajci — Nemec ničesar ne izgubi na svojem Avstrijstvu, če pomaga v navalu državi sovražnih Slovanov Italijanom.
— V dotičnem spisu je še nebroj takih nesramnosti in budalosti. Za te naj se zanimajo posebno tržaški Slovenci in Slovani — igra nasprotnikov je prozorna — in naj jim pošte-, no odgovore. Če se že Lahi ne mara-» jo protiviti germanskemu žrelu, dobro, naj napravijo kupčijo z Nemci. Slovenci in Slovani bodo branili tudi pred obema sveto zgodovinsko slovansko zemljo napram ujedam iz severa in juga in zastavili vse sile za
— slovenski Trst.
Persekucija! Naša vlada in naš režim se ne moreta otresti prepričanja, da so naša primorska mesta gnezda veleizdajalcev, dasi so še vedno jasno in lepo pokazali naši Primorci zvestobo in udanost vladarju. Ta gonja proti lastnim in dobrim državljanom gre tako daleč, da mora biti človek silno oprezen. Avstrijski Nemci večkrat prirejajo manifestacije in dajo javno duška svojim simpatijam do Prusov in sploh Reichovcev, in ne zgodi se jim nič. Vlada jih celo protežira. Če pa Jugoslovan, zvest Avstrijec, pokaže veselje nad zmagami in nad junu-r štvi svojih bratov napram 5001etne-mu sovražniku in zatiralcu Slovanov in obenem zgodovinskemu sovražniku naše države, je že veleiz-dajalec. — Bosanska korespondenca priobčuje sledeči slučaj. Povodom slavitve zmag balkanskih narodov v Dubrovniku je prečital deželnosodni svetnik Ivo Grisogono slavnostno pesem na junaške bojevnike baiKan-ske. Zaradi tega se je uvedla proti deželnosodnemu svetniku disciplinarna preiskava in višje deželno sodišče v Zadru se je odločilo za premestitev obtoženca. Celo zadevo so sedaj izročili justičnemu ministrstvu.
»Priigelpatent«. Iz Šibenika poroča bosanska korespondenca, da j2 dobil župan v Šibeniku dr. Krstelj od okrajnega glavarstva obvestilo, da je proglašen, kakor v Splitu, tako tudi v Šibeniku, zaradi simpatijskih manifestacij za junaške zmage balkanskih narodov. »Priigelpatent«.
Samomor zdravnika. V Trstu se je ustrelil znani zdravnik dr. Josip Corazza in sicer zaradi neozdravljive bolezni v grlu.
Dozdeven atentat. Ko je priplul v Trst Llovdov parnik »Praga« je počil med množico gledalcev, ki so čakali popotnike na pomolu nenadoma strel. Ker sta se pripeljala s pr.r-nikom tud: dva danska princa je bila na pomolu pomnožena policijska straža. Vsi so mislili po strelu, da gre za atentat na princa. Prijeli so loletnega mornarskega učenca Andreja Araluso in ga odpeljali na policijo. Tam so dognali, da se je fantu v gnječi sprožila v žepu nabasana pištola in da ja prodrla krogla fantu trebuh. Ranjenega dečka so odpeljali v bolnišnico. Ljudstvo je bilo precej razburjeno in se je pomirilo šele, ko je policija objavila, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Srbski general M. Živkovič, ki
je poveljeval srbsko vzhodno armado v Novem Pazarju je obolel na le-garju in se bo nastanil za delj čas^. v Opatiji. General Mihajlo Živkovič je bil včeraj v Zagrebu in pride danes v Opatijo.
Velik požar. V noči od srede na četrtek je izbruhnil v mizarski delavnici Boneha v Červinjanu požar, ki se je silno naglo širil. Požar je uničil kljub takojšnji pomoči delavnico, zalogo in 6 sosednih hiš. Ljudje so se rešili. Škoda cenijo čez 70.000 kron. Kako je nastal ogenj še ni znano.
Generalna stavka na Reki. —-Demonstracija žensk. Kakor smo že poročali so vsi delavci složni v tem, da nastopijo solidarno z izprtimi delavci ladjedelnice Danubius proti ravnanju tovarniškega vodstva. Delavci so določili vodstvu termin, in sicer do danes zvečer. Če vodstvo do danes zvečer ne odgovori povoljno se snidejo jutri delavci k velikemu protestnemu shodu, na katerem se določi natančno nadaljni koraki — Snoči je prišla pred tovarniško ravnateljstvo množica žena in otrok izprtih delavcev. Bilo jih je čez 150. Ženske in otroci so glasno demonstrirali proti grdemu ravnanju z delavci. Demonstrante je razgnala policija. Do ostrejših nastopov ni prišlo, ker so se ženske policiji mirno umaknile.
V znamenju žganjepitja.
Kdor ljubi državo avstrijsko in
deželo Kranjsko, ta naj pije šnops, zakaj država in dežela živita v veliki meri od šnopsarjev. Čim več šnopsa kdo popije, toliko več stori za državo avstrijsko in za deželo Kranjsko; Čim več kdo šnopsa vase zlije, toliko večje zasluge ima za Širšo in ožjo domovino. Država dobiva namreč od šnopsarjev milijone, dežela pa stotisoče.
Leta 1878. je bilo samo 22 vinarjev davka na liter čistega alkohola; ker je v navadnem Šnopsu komaj Četrtina alkohola, ni prišlo na liter te pijače niti šest vinarjev davka. Toda državi je bilo to premalo in začelo se je izdatno zvišanje davka na alkohol. Država je pobirala od litra alkohola
leta 1S78...... 22 v
«   1888...... 70 •
»   1899...... 90 »
»   1901......110 »
Pa državi še ni dovolj in sklenjeno je že, da bo državni zbor v prihodnjem mesecu zopet povišal davek na žganje tako, da bo država pri vsakem litru imela 1 K 60 vin. profita. En del tega profita bo dala tudi deželi Kranjski, ki bo dobivala čez milijon kron na leto, drugo bo porabila zase. Kdor pije šnops, bo torej v prihodnje pri vsakem frakeljnu storil s tem osemkrat boli patrijo-tično dejanje, kakor leta 1878.
Davek na žganje je nesel doslej državi okroglo sto milijonov kron na leto. Povišanje davka bo vrglo državi na leto najmanj 30 novih milijonov.
To povišanje davka na žganje s* utemeljuje z najgršo hinavščino. Tisti, ki se potegujejo za zvišanje davka na Žganje, pravijo namreč, da bodo s tem zvišanjem odvadili ljudi žganjepitja. Licemersko pravijo: Kolikor dražje je žganje, toliko manj pa ljudje p i jo.« Da je pa to gorostasna laž, pričajo vsa dosedanja povišanja davka na žganje, kajti konsum se ni zmanjšal navzlic ved-nemu podraženju. Tisti milijoni nesrečnih ljudi, ki so zapadli žganje-pitju, si pritrgavajo pri jedi in obleki in puste trpeti svoje rodovine vse bolj, čim bolj se podražuje šnops; če se bo zdaj cena zopet povišala, bo to se huje in bo individualna in splošna škoda še večja. Zoper žganjepitje ni druge pomoči, kakor da se poskrbi, da bodo živila cenejša in da bodo ljudje več denarja zaslužili, kajti potem si bodo lahko privoščili boljšo pijačo in bodo lahko imeli dober in zdrav naraščaj.
Vlada torej pravi: podražili bomo vsak štamperl šnopsa za dva vinarja, da bodo ljudje manj pili. -- Na drugi strani pa plačuje vlada izdelovalcem šnopsa posebne nagrade, da skuhajo čim več šnopsa. Tistim revežem, ki piio žganje, nalaga država hude davke, tistim, ki žganje kuhajo, pa plačuje za to še nagrade. Tn kakšne so te nagrade! Celih 30 milijonov.
V Avstriji je 21S izdelovalcev šnopsa, ki imajo 747 tovarn in dobe za kuhanje žganja nagrade. Kakor je razvidno iz poročila finančnega odseka državnega zbora (priloga A, stran 6.), dobe najvišje premije:
Na Češkem: knez Ftirstenberg .   .   .   311.430 K knezi Schwarzenberg   .   144.700 » knezi Auerspcrg   .   .   .   129.717 » posestva cesarske rodbine .......
škofje in samostani   . .
Na Moravskom:
Anton Dreher .... 189.560 » grof Hang\vitz .... 153.145 » knezi Liechtenstein   .   .   118.305 »
V S1 e z i J i: grof Larisch - Monnich posestva cesarske rodbine .......
grof VVilczek ....
Na Gališkem: grof Potočki     ....   441.587 » x    Badeni     ....   363.952 » Bawarowski     .  .   345.895 » Golucho\vski    .  .  321.125 » »   Siemienski    .   .   .   317.121 »
Okroglo 30 milijonov izda država na leto za premije za kuhanje žganja — če bi te premije odpravila, bi   ne   bilo treba zvišati davka na
127.124 109.147
184.470 >
143.385 » 118.085 »
žganje
toda država vidi raje, da
zaide na stotisoče nesrečnih ljudi v še večjo bedo, kakor da bi izdeloval-c< m šnopsa vzela nagrade.
In nad tem se spodtikamo najbolj! Mi smo sovražniki žganjepitja, a s podraženjem se konsum žganja nič ne zmanjšuje, nego samo povečava splošna beda. Naj država poskrbi, da postanejo stanovanja cenejša, da postane meso cenejše, da postane sladkor cenejši, pa bodo ljudje boije izhajali in ne bodo več žganja pili; pa če ga že bodo, vsaj j)osledice v socijalnem, nravnem in zdravstvenem oziru ne bodo tako strašne kakor so sedal.
Povišanje davka na žganje, pomeni povečanje bede; država bi se lahko temu ognila z odpravo nagrad izdelovalcem žganja, isaj znesejo te nagrade toliko, kakor* bo neslo povišanje davka. Toda država neče o tem nič slišati in hoče denar, ki ga rabi, dobiti od šnopsarjev. Za posledice ji ni mar. Kdor torej ljubi domovino, naj pije šnops!
Dnevne vesti.
+ Za Dalinacio — Kranjska. V
Splitu v Dalmaciji je okrajno glavarstvo kar za tri mesece v naprej prepovedalo vsako slavnost, vsako raz-obešanje zastav in vsako razsvetljavo in sploh vsako izražanje bratskih čustev za jugoslovaske junake. Ta kurijozna prepoved je bila izdana, ker je vlada računala, da hočejo v Splitu, ki leži tako blizu Črni gori, proslaviti eventualno zavzetje Skadra. Sicer so Skader naskakovali Črnogorci in Srbi, branili pa so ga Turki, vojna je med tujimi državami, a vendar se je vladi zdelo potrebno, da v kali zaduši vsak izraz bratskega veselja, če bi Skader padel. Pa ne samo v Dalmaciji so tako ukrenili, nego tudi na — Kranjskem. Te dni so okrajna glavarstva poslala na vsa županstva ukaz, da je za slučaj, da pade Skader, prepovedano vsako proslavljanje tega dogodka in da je vsako proslavljanje tega dogodka smatrati za naperjeno proti avstrijski državi!! Zupanom je naročeno, naj vsak tak pojav preprečijo, oziroma naj v nekaj dneh sporoče glavarstvu, kako razpoloženje vlada v tej <tvari med ljudstvom; za slučaj, če bi se ta odredba ne upoštevala, jbo pa proti provzročiteljem postopalo sodnim potom. Značilen je i Lavek: »Vrh tega bi zamegle take demonstracije narediti v inozemstvu kaj slab vtisk glede stališča monarhije.«
— Res, čudne razmere so nastale v naši monarhiji, da izdaja vlada take odredbe. Če bi bil Skader padel, če bi bili Črnogorci po velikanskih žrtvah, ki so jih doprinesli z nepopisnim heroizmom, premagali Turke in bi se Slovenci tega veselili — pa bi bili zato sodno kaznovani in radost nad zmago krvnih bratov nad Turki, radost nad zmago križa nad polumese-cem bi bila kaznovana kot — demonstracija proti avstrijski monarhiji! Človek se kar za glavo prijema, ko čita ta ukaz. Danes je stvar brez pomena, saj Skader ne bo padel, ali ta odredba je preznačilna za polieij-skega duha, ki vlada v naši državi, in za plaho tesnosrčnost nemške birokracije, ki ima gospodstvo v rokah. V kakem oziru naj bi radost nad zmago jugoslovanskega orožja napravila v inozemstvu slab vtisk glede stališča monarhije? To vendar ve vse inozemstvo že davno, da avstrijski Slovani ne soglašajo z ofici-jalno politiko, da stoje proti tej politiki v opoziciji in se zavzemajo za to, naj dela Avstrija politiko, ki ji pridobi prijateljstvo balkanskih Slovanov
— iz tega pa še dolgo ne izhaja, da bi vsak izraz veselja nad vojnimi uspehi balkanskih bratov bil že demonstracija proti monarhiji. Toda z nemško birokracijo se ni dalo nikoli govoriti, vedno se šc drži Metter-nichovega sistema, pa ne spozmi. da s tem državi le škoduje. Izdana odredba je napravila ravno nasproten vtisk, kakor ga je vlada pričakovala. V narodu gotovo ni nihče mislil na kako demonstracijo proti monarhiji, saj niti na kako proslavo pričakovanega padca Skadra ni nihče mislil — iz odredbe pa zdaj tudi najširši krogi sklepajo, kako skrajno nasprotna je oficijalna politika slovanskim bratom, ki so z velikanskimi zmagami dosegli svobodo in si zagotovili srečno bodočnost.
+ Agitacija za Albance. Avstrijski Slovan ne sme imeti simpatij za svoje rodne brate na Balkanu, če neče, da bo proglašen za veleizda-jalca — pač pa je patrijot, kdor gori za Albance. Avstrijski velearisto-kratje so te dni že razodeli Albancem svojo ljubezen, toda pomagano Albancem ne bo s tem nič, kajti tako umazanih in sebičnih ljudi, kakor so ti avstrijski velearistokratje, ni nikjer več dobiti. Pač pa se je začela velika agitacija za prirejevanje demonstracij za Albance in zbiranje denarja. Nemška duhovščina v zvezi z umazanimi velearistokrati zbira denar, za »gospodarske, verske in znanstvene interese« albanskih razbojnikov. Mogoče je, da se bodo tudi pri nas dobili ljudje, ki bodo hoteli zbirati denar za Albance — upamo, da bodo dobili primerno brco. Značilen pa je oklic, s katerim agitira dunajski »albanski komite« za nabiranje denarja. Oklic pravi, da dobe šole v svojem jeziku in da bodo imeli katoliške cerkve in mašnike, ki znajo njih jezik. Kje pa so spali ti avstrijski patri jot je dosiej, ker ne vedo, da Slovenci na Koroškem nimajo ne ene šoie v svojem jeziku in da na Dunaju zapirajo češke šole itd.? Ti
avstrijski patrijotje so bili med tistimi, ki so hujskali zoper vsako češko in slovensko narodno potrebo. Slovanom avstrijskim, ki so steber države, odrekajo isti patrijotje vse to, kar bi radi preskrbeli albanskim razbojnikom. Albanija — Albanija — Albanija — to šumi zdaj patrijotom po glavi in v svoji omejenosti že vidijo, kako bodo s pomočjo te Albanije ro-govilili proti Srbiji in Črni gori, pa ne pomislijo, da stoji na drugem bregu Italija, ki ne bo nikoli in za nobeno ceno dopustila, da bi Albanija prišla v odvisnost od Avstrije in postala orodje njenih imperialističnih in pro-tislovanskih aspiracij.
+ Opatijski sestanek hrvaških pravašev in slovenskih klerikalcev se je vršil pri zaprih durih, ali vendar se je nam posrečilo, da smo o njem izvedeli velezanimive detajle. Še več! Posrečilo se nam je, da smo dobili v roke originalne beležke, ki jih je zapisoval neki hrvaški poslanec, kateri je bil pri shodu navzočen. Klerikalcem smo s tem pošteno štreno zmešali in nekaj časa so bili kar brez sape. Seveda so naša, popolnoma za* nesljiva razkritja, vzbudila v vseli političnih krogih in zlasti med Hrvati, veliko zanimanje in spravila v zadrego različne ljudi, ki javno drugače govore, kakor so govorili v Opatiji in camera caritatis. Klerikalci si ne znajo drugače pomagati, kakor da od kraja vse taje. Toda mi imamo v rokah original omenjenih beležk hrvaškega poslanca, in ta original je vsakemu na razpolaganje v naši redakciji, drju. Prodanu ravno tako kakor drju. Šusteršiču, in ta original poslanih beležk, je dokaz, proti kateremu izgine vse tajenje. Verjamemo, da je klerikalcem silno neprijetno, da je prišla stvar na dan in da jo poskušajo utajiti, a proti neovržnemu dokazu samo tajenje nič ne zaleže.
+ Deželni odbor zopet pogorel. Včeraj, dne 11. t. m., sta se vršili pred c. kr. upravnim sodiščem na Dunaju obravnavi o pritožbi mestne občine Kranj zoper deželni odbor, ki je z izpodbijano svojo odločbo posegel v pravice mestne občine Kranj in o pritožbi Alojzija A r k o t a, posestnika v Brezah, zoper odločbo deželnega odbora, s katero je deželni odbor preko stavbnega reda samolast-no razsodil. Deželni odbor je zastopal dr. P e g a n, pritožnika A r k o -ta pa dr. Š v i g e 1 j, oziroma dunajski odvetnik dr. St. L a p a j n e. — C. kr. upravno sodišče je obema pritožbama ugodilo in odločbi deželnega odbora vsled nezakonitosti in pomanjkljivosti postopanja rezveliavi-lo. — To je v kratkem času že peta razveljavljena odločba deželnega odbora.
+ Povsodi »veleizdajalci«. Po-vsodi na našem jugu vohajo sedaj za »veleizdajniki« in če kdo kje zine kako neprevidno besedo, je že v nevarnosti, da ga takoj vtaknejo v luknjo. Če je že pri nas vse polno »ve-leizdajnikov«, ki jih drže po zaporih, ne da bi se javnosti o tem kaj sanjalo, je v tem oziru še veliko hujše v ! »almaciji. Tam pa ne izsledujejo samo »veleizdajnikov«, marveč tudi »vohune in ogleduhe«. V Dubrovniku na primer so prijeli tako vohuna v osebi g. Ivana Biliškova, doma iz Kaštel Lukšiča. Dasi je ta gospod vse preje kakor vohun, vendar so ga vtaknili v preiskovalni zapor in tu bi nemara sedel še danes, ako bi ne položil kavcije v znesku po 40.000 kron. Biškova je državno pravdni-štvo obtožilo zaradi hudodelstva vohunstva in ogleduštva na korist — Črne gore po § 270. k. z. in obravnava proti njemu se je pričela včeraj 11. t. m. pred deželnim sodiščem v Zadru. Poklicanih je 8 prič, med temi dva orožnika in en mornar. O izidu bomo poročali. Sam bog ve, če res mislijo naše oblasti, da bodo s takimi sredstvi vteple Dalmatincem v glavo in srce ljubezen in zvestobo za državno idejo?! Gospoda, ki jasni in oblači v Dalmaciji, naj postane pametna, sicer se bodo lojalni Dalmatinci res spremenili pod takimi Šikanami v prave veleizdajnike! Zato — caveant consules!
+ Demokratfzem v armadi. V klerikalnem glasilu smo včeraj brali nekaj umestnih opazk o demokratiz-mu v armadi in proti »Herrenbe-wusstseinu« med častništvom. Za ilustracijo teh razmer naj navedemo konkreten slučaj. Zgodilo se je nekje, da je takoimenovan »fenrih« v javnem lokalu naletel na tri znane mu rezerviste in je k njim prisedel. Ti rezervisti so akademiki, eden doktor, dvu profesorja, a vendar so fen-riha — prijeli. Češ, da oficirski aspi-rant ne sme z reservlsti javno sedeti in občevati. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, da niso bili rečeni rezervisti slučajno akademiki
Jr Izjava klerikalnih občinskih svetnikov in mestni tržni nadzornik Adolf Ribnikar. V zadnji občinski seji je občinski svetnik Kregar imenom svojih političnih somišljenikov v občinskem svetu podal izjavo proti proračunskemu provizoriju in kon-
cem iste pavšalno izrekel težko ob-dolžitev proti tržnemu nadzorniku Adolfu Ribnikarju, češ,da trpe vsled njegovih odredb na trgu krivico pristaši S. L. S. Včeraj je tržni nadzornik Ribnikar izročil županu g. dr. Ivanu Tavčarju prošnjo, v kateri zahteva zase radi teh očitkov disciplinarno preiskavo. Klerikalni kava-lirji v občinskem svetu imajo sedaj ugodno priliko, da svoje pavšalne obdolžitve podpro z dokazi.
+ Samonemška tabla. Na državni cesti, ki gre čez progo vrhniške železnice, stoje nove velike table s samonemškim napisom »Automobile! Achtung auf den Zug!« Napravljanje samonemških javnih napisov je na Kranjskem provokatoričnega značaja in ne more imeti drugega namena, kakor javno izraziti zaničevanje slovenskemu jeziku in slovenskemu prebivalstvu. Kdo je postavil te napise, nam ni znano, a ker je cesta državna, so bile table postavljene ah od vlade same, ali pa vsaj z njenim dovoljenjem. Vsekako je narodna dolžnost pristojne občine, da zahteva odstranitev samonemških tabel.
-'- Fz ljudskošolske službe. Na mesto '»čieljice Ane Bantanove pride ..a suplentko v Belo cerkev gdčna. M. Kaligarjeva, na mesto Margarete Ž e 1 e t o v e pa gdčna. Eina Mcsesnelova za suplentko v Begunje pri Cerknici.
— Iz seje magistratnega gremija. Jos. Suhnlova ustanova za vojaške sirote sc je podc"Ta Antoniji Hochmeierjevi. Za napravo pločnika v Gradišču je dovolil znesek 1126 K. Ognjegasni aparati »Mini-max«, ki jih ima občina, se dado popraviti. Stavbno dovoljenje se je podelilo tem-le prosilcem: Franu Mulcu za zgradbo nove hiše v Marmon-tovi ulici, Dragotinu Hribarju za zgradbo pritličnega poslopja za kotfarno ob Zaloški cesti, »Gospodarski zvezi« za zgradbo razstavne lope, Fr. Seunigu za popravo fasade ob hiši na Marijinem trgu, Fr. Ravnikarju za zgradbo gospodarskega poslopja in tesalnice in Ivanu Schrevju za zgradbo barake v Kolodvorski ulici (zgradba se dovoli proti preklicu in letni najemnini 200 kron). Gremij je dovolil, da se poseka na Vod-matskem trgu 6 dreves in da se nakupi za 150 kron travnega semena.
— Jubilej dela. Jutri, dne 13. t. m. praznuje mestni učitelj g. Anton R a z i n g e r štiridesetletnico svojega učiteljskega delovanja in kar je posebno znamenito, ves ta dolgi čas službuje na enem in istem zavodu, na II. mestni deški Šoli. Razinger ni samo vestno in uspešno deloval v šoli, marveč je tudi marljivo oral ledino na polju pedagoškega slovstva. Spisal je »Abecednik«, »Prvo berilo«, »Slovnico«. »Berilo za obče ljudske šole«, »Prvo nemško slovnico«, priredil stenske table za »Abecednik« itd. Kot navdušen in nadarjen pevec je bil v družbi s pok. sedn. dr. Gros-som med ustanovitelji »Glasb. Matice«, katere zvest, delaven in požrtvovalen član in sotrudnik je ostal do danes. Z isto vnemo in z istim navdušenjem kakor ob ustanovitvi deluje Razinger še danes za »Glasbeno Matico«. In »Matičarji« vedo ceniti njegovo delo, zato so ga izvolili za predsednika pevskega zbora, mu priredili ob šestdesetletnici njegovega rojstva časten večer in mu poklonili ob tej priliki v znak spoštovanja in priznanja zlat prstan z briljan-ti. Dasi si je pridobil velikih zaslug zlasti na šolskem polju in bi lahko zahteval, da se mu te zasluge primerno nagrade, vendar je >r svoji skromnosti odklonil odgovorno mesto šolskega voditelja in nadučitelja v Ljubljani, samo ker se je bal, da bi se kot tak ne mogel več v toliki meri posvečati glasbi in petju. Kakor čujemo, se bo tudi mestni občinski svet primerno spomnil Razinger-jevega jubileja. Slavijencu kličemo tudi mi: Še na mnoga leta!
— Za umetniško loterijo so prispevali razen velikega števila slovenskih slikarjev tudi naslednji kiparji s svojimi umotvori: gg. Ber-neker Franc, Zajec Ivan, Dolinar Lojze, Štefic Anton in Ropret Fr.
— Dobitki umetniške loterije so razstavljeni samo še jutri, v nedeljo v paviljonu g. R. Jakopiča. Razstava je odprta od 10. dop. do 4. popoldne. Žrebanje loterije se vrši v torek ob 6. pop. v prostorih »Splošnega sloven. ženskega društva« na Rimski cesti 9, pritličje. Pristop ima vsakdo. Slovenci in Slovenke, kupujte še te dni srečke v korist slovenskim upodabljajočim umetnikom!
— Knjižnica »Splošnega slovenskega ženskega društva« ostane zaradi priprav za žrebanje loterije v ponedeljek, 14. t. m. zaprta in se torej tega dne knjige ne bodo izposo-jevale.
— Predavanje. V korist Podpornega društva za učence c, kr. II. drž. gimnazije v Ljubljani predava prof. dr. Fr. 11 e š i Č prihodnji torek, dne 15. aprila ob 8. uri zvečer v Mestnem
domu o temi: »Ljubljanska gimnazija in nje življenje v prejšnjih stoletjih«. Vstopnina 50 v, za dijake 20 v, preplačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo.
— Izpit o učni usposobljenosti za ljudske in meščanske šole» Pred-včerajšnem so se končali v Ljubljani izpiti o učni usposobljenosti. Izid je bil sledeči: za francoski jezik so napravile izpit: Berta Bamberg iz Ljubljane, Emilija Košuta iz Trsta in Frančiška Suher iz Ljubljane, za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom pa: R. Obre-kar, Čeplje, A. Vilfan, Šmartno, S. Debelakova, Šmarje, Ah. Flanderje-va, Primskovo, K. Kromarjeva, Do-brepolje, A. Matko, Kapele, K. Me-dičeva, Ljubljana, A. Prudičeva, Cerknica, F. Rihteršičeva, Srednja vas, P. Semenova, Stari trg pri Ložu, A. Silova, Senožeče, H. Smolni-karjeva, Nova Cerkev, A. Vadnalo-va, Golo, H. Večajeva. Št. Jur, T. Vrščajeva, Zagorje, S. Zupančeva, Velike Lašče, A. Železnikova, Vransko, za slovenski učni jezik: J. Jaklič, Dolenja vas pri Ribnici. Trije kandidati so bili reprobirani.
— Razstava vajenskih del v Ljubljani. Priprave za razstavo vajenskih del, ki se ima dne 4. maja otvoriti v prostorih c. kr. državne obrtne šole, vrlo napredujejo. Kakor se nam poroča, je prevzel protektorat nad razstavo deželni predsednik, ekscelenca baron Schwarz, častna predsednika pa sta deželni glavar dr. Ivan Šusteršič in župan dr. Ivan Tavčar. — Mojstri so dobili vabila, da se njihovi vajenci udeleže razstave, potom obrtnih nadaljevalnih šol. Izjave, da se odzovejo vabilu, je tudi izročiti šolskim vodstvom imenovanih zavodov, ali jih je pa direktno poslati razstavnemu odboru, oziroma predsedniku, vladnemu svetniku Ivanu Š u b : c u. — Pripomnimo še, da za razstavo nikakor ni delati kakih posebnih umetnin in drugih predmetov; na razstavo spadajo dela, kakršna izdeluje vajenec v delavnici. Mojstru torej ne nastanejo nikaki troški, če dovoli vajencu ude-ležitev in mu da priliko za izvršitev kakega predmeta, ki je naročen od strank ali pa se pozneje lahko proda.
— Državno zborovanje avstrijskih gostilničarjev v Trstu vršilo se je v dneh 9. in 10. aprila v prostorih trgovske in obrtniške zbornice. Vsak dan je bilo na dnevnem redu 9 točk. Izmed deželne zveze gostil-nicarskih zadrug na Kranjskem so se udeležili tega shoda gg. predsednik Vinko O go r e 1 e c , ter člani na-čelstva Fr. Kavčič. Avgustih Z a-j e c in J. Rus. Kot poročevalca sta na shodu govorila g. urednik Alfonz Mencinger o lokalni potrebi go-stilničarskih koncesij s posebnim o:irom na obrtna oblastva na Kranjskem in g. zbornični svetnik Lavo-slav Bučar o reformi užitninskega davka na vino. Pri tej priliki se je menda prvikrat slišala slovenska beseda v tržaški trgovski in obrtni zbornici. Zborovanja se je udeležil kot častni predsednik, tržaški cesarski namestnik princ Hohenlohe, kateri je s svojim nagovorom napravil na navzoče zborovalce nadvse ugoden vtisk. Posebno na Kranjskem bi si želeli tako temeljito razumevanje obrtniških razmer s strani slavne deželne vlade, kakršno je tako živo pokazal g. tržaški namestnik kot šef obrtne oblasti na Primorskem. V četrtek popoldne se je vršil v Palace-Hotel »Excelsior« skupen banket, katerega se je udeležilo nad 700 gostilničarjev. Tudi na tem banketu je izpregovoril princ Hohenlohe nekaj jako pomembnih besed, katere bi si lahko naše polit, urad-ništvo zapisalo v spomin. Po banketu je bil izlet v Portorose, v petek zjutraj pa so se udeleženci odpeljali s parnikom »Wurmbrand« v Benetke, odkoder so se vrnili danes v soboto. Na tem shodu so bile zastopane tudi vse slovanske gostilničarske organizacije v Avstriji.
— Novi vlaki na progi gorenjske železnice. Od 1. maja 1913 vozila bo-fta dva nova vlaka, in sicer pojde brzovlak iz Jesenic ob 4. uri 31 min. popoldne in pride v Kranj ob 5. uri 06 min. popoldne, kjer ostane 1 minuto, ter pride v Ljubljano južni kolodvor ob 5. uri 48 min, popoldne in to skozi celo leto. — Ob nedeljah in praznikih vozil bode med Ljubljano in Kranjem osebni vlak in sicer pojde iz Ljubljane ob 2. uri popoldne, ter pride v Kranj ob 2. uri 43 min., ter gre iz Kranja ob 6. uri 04 min. popoldne in dospe v Ljubljano ob 7. uri 02 min. zvečer.
— Posebni vlaki. C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja, da ne more dati na razpolago posebnih vlakov po znižanih cenah o bin-koštih, potem ob dvojnih praznikih v času od 15. junija do 15. septembra z ozirom na določbe osebne in prtljažne tarife del II., zvezek L, stran 48.
— Razpisana srednješolska mesta. Od 25. februarja do 9. aprila so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Heb (r. 5. aprila), — Verouk: Dunaj L (rlg. R. 10. aprila), Goding (r. R. 30. Junija). — Klasična filologija: Dunaj III. (g. L. G. d. 21. aprila). — Moderna filologija. Gradec (L. B. A. D. H. 1. aprila), Moravska Ostrava (r. D. E. event. E. F. d. 31. marca), Dunaj II. (r. F. E. d. 31. marca). Dunaj II. (r. D. F. ali D. E. 31. marca), Linec (rlg. D. 1. g. 31. marca), Kromeriž (r. F. E. d. 20. aprila). — Historična skupina. Dunaj XIV. (rlg. H. event. še D. ali d. 20. marca), Inomost (g. H. 26. marca), Ogrsko Gradišče (g. H. 10. marca), Dunaj XIX. (r. H. 10. marca), Krome-rif (r. H. d. 15. aprila), Ljubno (g. H. event. še Ph. 30. april). — Prirodo-pisna skupina: Moste na Češkem (rlg. Ch. m. nI. 3. aprila). — Matematična skupina: Inomost (r. M. Ge. 26. marca), Trident (g. M. NI. 26. marca), Dunaj V. (r. M. Ge. 31. marca). — Prostoročno risanje: Dunaj XIX. (r. Z. 10. marca), Dunaj II. (r. Z. 10. aprila), Dunaj II. (r. Z. 20. aprila). — Telovadba: Dunaj XIX. (r. T. 10. marca), Dunaj XV. (r. T. 15. aprila). — Suplenture: Reka (mornarska akad. E. D. 30. aprila), Karoli-nental (r. H.), Dunaj IV. (r. Ng. m. nI.), Idrija (r. M. NI.), Brno (rlg. T.).
— Kratice in znaki  kakor navadno.
Paberki deportirane dvojice
Polajnko. Zanimalo bode naše čitatelje po dolgem premoru zopet nekaj slišati o aferi dvojice Polajnko, ki je svoj čas dvignila toliko prahu. Kakor znano, je bila dvojica Polajnko v Ellis Islandu v New Yorku potom deportacije zagrnjena in pride svoje-časno z neprostovoljnim spremstvom v Ljubljano. Dokler niso vsa tozadevna pogajanja končana, morata čakati nastopa neprijetne vrnitve v Ant\verpnu v Belgiji. Poročali smo tudi, da je Polajnko v Stuttgartu naložil v neki banki 4000 K, drug denar sta nesla pa s seboj. Ko so ju na Ellis Islandu, takozvanem otoku solza prijeli, je imel Polajnko pri sebi še JO.000 K, katerih mu pa tamošnja oblast v smislu deportaeijskih predpisov ni odvzela, marveč prepustila na razpolaganje Polajnkotu samemu. Za 10.000 K trdi, da so mu bile med vožnjo v Frankfurt ukradene. Pravi, da je šel z ženo v jedilni voz, torbico z 10.000 K pa pustil v kupe-\u in ko je prišel nazaj, ni bilo niti t< rbice niti denarja. Tatvino je baje naznanil, a so bile vse poizvedbe brezuspešne. Ostalih 1000 K je pa porabil.
— Kačar in Marenko. Zeljarici Kačarjeva in Marenkotova ne moreta živeti v miru na trgu s svojimi to-\ aršicami. Da se napravi mir in red na trgu, ?e magistralni gremij sklenil, naj se siojnice zeljaric Svetlino-ve, Pogačnikove in Čižmanove pre-meste na drug prostor, da bodo imele mir pred sedanjimi svojimi sitnimi sosedi.
— Ribnik v Tivoliju. Ke- je nevarnost, da voda v tivolskem ribniku prodere obrežje ob železniški progi in napravi tamkaj veliko škodo, je ma^istratni gremij sklenil, da ^e ob tem obrežju napravi zagozdna stena, katere stroški so proračunjeni na 1600 kron.
Kopališče v Koleziji. Za nujno potrebne poprave v kopališču v Koleziji je nakazal magistrat 473 kron.
Pokončevanje podgan in miši v vseh mestnih nrostorih je oddal magistratni gremij Miroslavu Zoru, v mestni klavnici pa W a k tor ju iz Trsta.
— Ne berite, če ste že brali in se po tem ravnate; če pa še ne veste, si dobro zapomnite in povejte vsakemu! To namreč, da je Kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek, ki napravi kavo najbolj okusno in ji da najprijetnejši vonj in najlepšo barve. Tudi to si zapomnite, da jc Kolinska kavna primes edini pristni domači kavni pridatek iz edine jugoslovanske tovarne kavnih primesi v Ljubljani. Zapomnite si tudi, da je znamka »Sokol« varstvena znamka Kolinske kavne primesi in pri nakupovanju strogo pazite na to znamko!
Imenovanje pri pošti. G. Rado Jeglič, c. kr. poštni kontrolor v Novem mestu, je prestavljen v Trst k c. kr. direkciji. Iz Novega mesta odide na svoj novi službeni kraj dne 12. aprila. Jeglič je bil popolnoma objektiven, deloma zelo strog uradnik, toda bil je zaveden. Novo mesto ga bo pogrešalo, toda vse najboljše na pot vestnemu uradniku in iskrenemu domoljubu.
Novomeški občinski odbor proti
— veri.  Strašno,  kaj se je zgodilo. >ovomeški občinski   odbor je proti katoliški veri. Prišel je na indeks —
Dolenjskih Novic«. Brez vsake šale! To stoji zapisano v zadnji številki tega Žlogarjevega lističa z dne 10. t. m. V notici, kjer se pohvalno
omenja udeležba pri velikonočni procesiji, je na koncu tudi Črno na belo čitati, da je občinski odbor proti veri — ker se ni udeležil — velikonočne cerkvene slovesnosti. V zadnjem stavku se celo nekaj namiguje na obljubo ob Času občinskih volitev, da novoizvoljeni odbor ne bo delal proti veri. Zdaj pa, ko se ni korporativno udeležil pri tej ceremoniji, je pa po sodbi »Dol. Novic« javno pokazal, da je ves odbor proti veri. Strašno!Če bi ti gospodje, ki so uvrstili ves občinski odbor med sovražnike vere, le malo pogledali v evangelij, pa bi se na lastne oči prepričali, da je občinski odbor ravno s svojo odsotnostjo pri cerkveni paradi javno doprinesel dokaz, da je veliko preje za vero, nego pa proti veri. Kajti v smislu Kristusovih naukov so proti veri preje tisti, ki vprizarjajo nekaj, proti čemur se je Kristus navdušeno boril in kar uganjajo le farizeji. Zato je Kristus svoje apostole svaril: »Pazite, da ne boste izkazovali pravičnosti svoje pred ljudmi, da bi vas oni videli, sicer nimate plačila pri Očetu v nebesih . . . In kadar molite, ne bodite kakor hinavci; kajti oni radi po shodnicah in po uličnih oglih stoječ molijo, da se kažejo ljudem. Resnično vam povem: ti so že prejel; svoje plačilo. Ti pa, kadar moliš, pojdi v izbo svojo in zapri svoje duri ter moli Očetu svojemu, ki je na skrivnem in Oče tvoj, ki vidi na skrivnem, ti povrne. Kadar pa molite, ne govorite mnogo, kakor pogani, kajti oni mislijo, da bodo uslišani zaradi obilnih besed svojih ...« Kristus kot Bog je gotovo že takrat mislil, da bodo blizu 2000 let pozneje v njegovem imenu njegovi namestniki ravno tako delali, kot so ob njegovem življenju delali farizeji in pogani. Mislimo, da se ne bomo zmotili, če se je novomeški občinski svet edino le za to absentiral od cerkvene parade, ker je vendar prišel do Prepričanja, da ne spada ne med fa-izeje in ne med pogane. Torej, da imajo tudi »gospodje« prav, novomeški občinski svet je res proti veri, namreč proti tisti veri, ki jo je Kristus sam proglašal kot — krivo vero.
Pozor pred denuncijanti! Iz Novega mesta: Kako je ob sedanji splošni politični napetosti previdnost v izrazih nujno potrebna tudi nasproti znanim osebam, kaže sledeči slučaj: Nekje so se pri mizi raz-govarjali o postopanju Avstrije napram Crni gori. Razgovor se je vršil prostodušno, kakor je to pač v navadi med dobrimi znanci v zaključeni družbi. Da pri tem Berchtoldo-ve politike niso posebno hvalili, to je pač vsakomur umevno. Eden iz te družbe se je med drugim izrazil tudi v tem smislu, da spričo take politike ne more biti posebno ponosen na svoje državljanstvo. Komaj pa je bilo to izgovorjeno, že se je eden izmed družbe, ki je vedel največ govoriti, odstranil od mize, šel k nekemu slučajno v dotičnem lokalu navzočemu javnemu funkcijonarju ter one.^a — ovadil. 2e spričo tedanjega razmerja, v katerem se je ovaditelj ob tem času nahajal, je dotični funk-cijonar moral obljubiti, da bo to zadevo doma uradoma rešil. In kakor čujemo, se neki gospod, ki ima posebno veselje kovati slovenske »ve-icizdajniške- afere, že pridno bavi, kako bi iz te nedolžne muhe napravil državi nevarnega slona.
Za javno varnost. Iz Novega mesta: Slučaj napadenega g. Jakše-ta ni osamel. Takih in sličnih slučajev se je v neposredni bližini mesta že več zgodilo. Tako je n. pr. nekdo bil na cesti proti kolodvoru v noči 8. aprila v nevarnosti in je moral bežati. Preti tudi šolski mladini nevarnost pri belem dnevu in sicer v gozdnih sprehajališčih ob kolodvorski cesti. Potepuhi preže tam na šolske deklice in sploh mlajša dekleta, ki jih skušajo na ta ali oni način oskruniti. Mestno županstvo se je obrnilo na politično oblast, da zopet po orožništvu preskrbi za večjo javno varnost.
Prečinski   klerikalci v zadregi.
Iz Gor. Straže nam poročajo: Zahteva občinskega odbornika Kosa iz Daljnega Vrha po ureditvi občinskih računov je naše klerikalce vendar resno spravila v zadrego. Njih zagovorniki v Ljubljani so v zadregi, ker so že zdavno preje sami dobro vedeli, da je v tej občini natančna revizija vseh občinskih računov nujno potrebna. 2e Turku, še ko je vodil občinske posle namesto odstopivšega župana Vintarja, so namigavali z revizijo, če se mu ne posreči vso občinsko imovino spraviti v red. Tudi so že preje vedeli, da v občinskem arhivu manjkajo računske knjige iz prejšnjih let in da te knjige nemara niso v najlepšem redu, čeprav jih je župnik Šmidovnik revidiral in pravilnost s svojim podpisom odobril. Čakali so, kaj prinese doba, ko je letni
račun na razpolago vsakemu občanu na vpogled. Ta doba je minila brez pritožb, kakor je to že navada, ker se ljudje nič ne brigajo za take važne občinske zadeve. Kmalu potem pa pride Kos na dan s svojimi pomisleki. Škoda, da mu niso bili znani že poprej. V tem slučaju bi bil deželni odbor primoran ukreniti uradno revizijo, zdaj pa je že župnik hitel gori v Ljubljano z dobrim nasvetom, naj se vsaka morebitna pritožba krat-komalo prezre. In tega nasveta se bo deželni odbor tudi držal, to mu veleva že njegova »uradna doslednost« proti vsaki še tako dobri stvari, če ista ne pride iz rok »somišljenikov«. Od te strani so naši klerikalci že kar vnaprej zavarovani. A vendar so eni kot drugi v zadregi; stvar je že preveč zašla v javnost, zdaj se tudi naši klerikalci zanimajo za vprašanje, ali je res tak nered v računih ali ni. Bivšegr župana Vintarja to vprašanje še najbolje skrbi. Zdaj še le se mu vrača spomin, da je pred 8 leti res pustil račune prejšnjih županov revidirati, ne ve pa dobro, kaj je s tisto revizijo in kje se nahajajo knjige in priloge. Spominja se tudi, da je pred leti to bolj natanko vedel, zakaj poskušal je dotičnega, kateremu je knjige izročil, ne pa tudi še nazaj dobil, spraviti v preiskavo zaradi poneverjenja uradnih listin. Pa se je še ob pravem času spomnil, da bi se znal neki odvetnik oglasiti in si je vsled tega premislil ter si prihranil novo blamažo, stroške in posledice. Po gostilnah seveda sedaj zatajuje ta svoj spomin in pripoveduje, da dotičnih knjig nima nihče drugi kot občina v svojem arhivu in če »oni človek« kaj ima, so to le mali izpisi iz knjig. Naj g. Vintar le pokaže tiste knjige v občinskem arhivu. Mi pa dobro vemo, da so nekje daleč izven prečenskega arhiva spravljene gotove knjige, v katerih se čita čisto pristen župnikov podpis . . .
Prememba posesti. Ena izmed najstarejših gostilen v Novem mestu je takozvana Brunerjeva gostilna. Pred par leti jo je kupil Nace Koščak in jo je lani prodal neki klerikalni družbi. Ko se je to zazvedelo, so izostali povečini napredni gosje, družba, ki je gostilno kupila, se je pa skesala. Pravda ni imela uspeha, ker je kupec izrecno kupil gostilno in posestvo za družbo, družbe pa ni bilo mogoče tožiti, ker se je sploh ne da tožiti kot politično stranko. Posledica temu je bila, da je prišel Koščak na kant. Dne 9. aprila t. 1. je bila prodana na javni dražbi, pa ne prostovoljni, Košeakova hiša z vrtom vred. Izdražil jo je g. Gustav Murn, trgovec in svečar v Novem mestu za 11.310 K. Če bo obdržal tudi koncesijo, ni gotovo; želeti bi pa bilo, ker je tam najlepše kegljišče, krasen vrt in ker je to ena najstarejših in najbolje renomiranih novomeških gostilen.
Iz Škocijana. Neumljivo se mi zdi čemu je dala občina napraviti svetiljke — in te samo na trgu pri cerkvi in eno celo na cerkev! Svetiljke so baje že precej časa obešene, a gotovo le radi lepšega (?), ker ponoči jih nihče ne prižiga. Kadar je temno kot v rogu — svetilke pa-radirajo — ljudje se povprašujejo, se je li petrolej tako podražil!? Vsekakor bi bi'o v splošno korist, da se namestijo enake luči tudi onstran mostu in se redno prižigajo! G. župan, poskrbite, da bo tudi v tem oziru vladal red, ali pa dajte še te odstraniti, da s tem vse naprave ne smešite! Pa brez zamere! Kakor se že iz vsega uvidi, da vlada prerada neka malomarnost merodajnih činite-Ijev — bolje, da se boje v splošno korist zamere, tem bolj bi bilo potreba poseči v družabno življenje Škocijancev! Bil sem že priča navdušenju in sniotrenemu delu, kadar se je šlo za napredno stvar! A danes vlada vse to le pri — kvartopircih. Kdor pozna količkaj nekdanje Škoci-jance se bo čudil, da ni bilo že par let obč. zbora Ciril Metodove podružnice — istotako se ne pobira ni-kaka udnina — se ne pobirajo dohodki iz nabiralnikov C. M. Vprašaš li tega ali onega soodgovornega za ta kričeča vprašanja, zveš: svet, bolje »folk« nima denarja! Po drugi strani se mi pa zdi čudno, kje so vendar v Škocijanu nabrali 32 K za »Rdeči križ«, pridno razpečali srečke za slov. umetnike, nabrali sto kron za nekak boben — ki naj bi dramil Škocijance iz spanja — na delo! Kje ste oni, ki ste poklicani, kar vam nalaga sveta narodna dolžnost, orati, oziroma nadaljevati — ledino! Na delo, ker ni več daleč čas — ko bode zagospodarit nad naprednim Škocijanom črni klerikali-zem!
K roparskemu umoru na Tolstem vrhu se nam še poroča: 2rtev tega zločina Je po vsi okolici znana Zagorčeva Čila. Bila je čez 70 let stara, slabotna ženica-samica. Imela
je vinograd in hram pod cerkvico sv. Roka, ki spada k Tolstemu vrhu. Popreje je živela v Suhadolu v bajti, toliko časa bivala tam, dokler je sploh mogla zlesti izpod podrtije. Potem se je preselila v svoj hram k sv. Roku. Tudi tukaj ni imela prostora spodobnega za Človeka. Brez peči, brez oken, na tleh si je postlala s škupo in tako prebila celo zimo. Pečala se je s prekupovanjem jajc in ker je bila silno skopa in v svojih potrebah zmerna, si je prihranila nekaj denarja. Nekateri pravijo, da mora imeti denar v kaki hranilnici, drugi, ki jo bolje poznajo, pa so mnenja, da svojih prihrankov niti katoliškim hranilnicam ni zaupala, ampak ga je shranjevala pri sebi, kakor to delajo taki skopi ljudje. V torek so jo še videli pri njenem hramu. Potem pa je ni bilo več na izpregled. Eni so mislili, da je šla kam za svojo kupčijo. Ko je pa le ni bilo nikjer opaziti so šli v hram pogledat. In tu so jo našli v groznem položaju. Bila je sklonjena na svoji »postelji«, kakor bi bila hotela vstati, tako da je eno nogo imela precej nazaj v klečečem stanju iztegnjeno, drugo istotako naprej. Najbrže jo je ropar dobil na ležišču ponoči, jo za prvo silo udaril po glavi, pri čemer se je dvignila z ležišča, morda vsled grožnje, da naj mu izroči denar, ga kleče prosila naj se reve usmili. Skoro gotovo je tudi kričala, vsled česar ji je lopov prere-zal pod goltancem vrat in sicer kakor pripovedujejo, do približno do pod ušes. Na eni roki so se poznali tudi blatni odtiski. Iz tega eni sklepajo, da ji je lopov stopil z blatnim čevljem na roko, ko se je dvignila z ležišča, da ji je tem ložje prerezal vrat. Dru£i pa menija, A*. jo je zločinec napadel že kje zims»i, kjer se je oblatila vsled dežja, (tisti dan je res deževalo) potem pa ;"o je zanesel v hram ter tam položil kakor so jo potem našli. Govori se o roparskem umoru. To je vsaj v toliko opravičeno, ker morilec pri taki slabotni starki ni mogel drugega namena zasledovati, kakor umoriti in oropati jo. Drugo vprašanje pa je, če je morilec dosegel svoj pravi namen, če je namreč dobil kaj denarja pri nji. Kakor priče pripovedujejo, se je po dejanju našel pri nji še denar. Pri vprašanju, kdo je storilec, je takoj padel sum na nekega pohajkača, ki je imel tod okoli večkrat opraviti z ženskami.
Kinematograf »Ideal«. Slavno občinstvo se opozarja na velikanski film »Življenje Jezusovo«, ki se predvaja od danes naprej le šest dni pri vseh predstavah. Jezuovo življenje, ki nam ga predvaja ta film, nima nič skupnega z dosedanjimi vprizoritva-mi te vrste, temveč tu se nam kaže skupno dejanje, dramo, ki učinkuje bolj pretresujoče iti zanimivo, kakor bi nam zamogla to podati fantazija pesnika. — Ta film nas popelje v one svete kraje Palestine, kjer se je res vršilo življenje in trpljenje našega Zveličana, in mora na vsako občinstvo napraviti največji vtisk. Nihče naj torej ne zamudi prilike, in si ogleda to izredno krasno sliko. Radi visoke odškodnine, ki jo mora ravnateljstvo plačati tovarni, so se cene le neznatno zvišale. Predstave se vrše vsak dan od pol 3. dalje vsako poldrugo uro do do pol 12. zvečer. V nedeljo dopoldne od pol 11. do 12. in popoldne že od pol 2. vsako poldrugo uro d^ pol L zvečer.
Pritožbe zoper premogarje. V zadnjem času prihajajo pritožbe, da premogarski hlapci prinašajo strankam v vrečah premalo premoga, da je moker kakor tudi vreče, ter da so te češče tako plombovane, da se jih lahko sname in zopet dene nazaj. Po določilih za prodajo premoga na drobno mora biti v vsaki vreči toliko premoga, kolikor ga premogar napove (običajno 50 kg), da ne sme biti moker niti premog, niti vreča takrat, ko se tehta. Istotako je prepovedano v premog mešati kamenje ali pesek. Vreče morajo biti tako plombovane, da se mora, ako se hoče premog iz njih stresti, motvoz prerezati. Na plombah morata biti začetni črki imena in priimka prodajalčevega. Pri tem se pa stranke opozarjajo še na neko druge zvijače, ki se tudi češče dogajajo. Ko kuharica čuje žvižg, naroči n. pr. šest vreč premoga, katerega ji premogar znosi v drvarnico, kuharica ali gospodinja pa med tem časom opravlja svoj posel. Možakar ga faktično prenese le pet vreč, eno vrže pa prazno h kupu. Ako stranka tarna, da se ji zdi premalo premoga, hlapec pokaže vseh šest že izpraznjenih vreč, češ: »saj vidijo, da je šest žakljev«, in s tem preslepi naročnico, da mu plača za šest vreč premoga, v tem, ko ga je dobila le pet in poštenjak je preskrbljen za cel dan za jeruš. Poudarjamo, da Je to znan trik nekaterih premogarskih hlapcev. Mestni magistrat bode po tržnem nadzorstvu na te nedostatke strogo pazil, stranke naj pa take tiče v lastnem interesu nemudoma na-
znanijo. Kazen Je od 2 do 200 kron globe, v slučaju neizterljivosti pa od 6 ur do 14 dni, poleg tega se bode pa takim ljudem, kakor tudi onim, ki so bili zaradi tatvine, goljufije ali pijanosti že večkrat kaznovani, vožnja prepovedala. Tudi gospodar, ki vzame takega hlapca v službo, zapade kazni.
Posledice   poslane razglednice.
Včeraj je dobila delavka v tobačni tovarni Pavlina Trpinova od i e-kega fanta razglednico, katero je vzela iz nabiralnika njena sodelavka Frančiška Tomšičeva ter jo prinesla v dvorano in položila na stran, v mnenju, da jo pozneje odda adresa-tinji. Ženska radovednost in klepeta-vost pa je povzročila, da je za to karto izvedel Trpinove pravi ljubimec, je v tovarni ključavničar. In to ji je bilo preveč. Razšopirila se je kakor puran ter v delavni dvorani naskočila Tomšičevo in jo vpričo vseh sodelavk kremenito oklofutala. S tem je bilo prvo dejanje končano, drugo se je pa pričelo zvečer pred tovarno na cesti, ko je delavstvo odhajalo domov. Frančiška Tomšičeva je klofute mirno spravila v žep, tembolj so pa bolele njeno sestro Marijo, ki je tudi v tovarni. Po odmoru je le-ta počakala Trpinovo pred tovarno in ko jo zagleda, se zapodi vsa razkačena vanjo, jo začne obdelovati s pestmi, naposled se Je pa poslužila zadnjega ženskega orožja — las. Bil je vam prizor za bogove! Vpitje in lasanje je bilo tako, kakor med cigani. Izpulila ji je iz las vse igle, glavniki so trčali na okrog in hipoma je imela Trpinova lase podobne kodelji prediva. Ko je bilo tudi to dejanje končano, jo je Tomšičeva urnih nog odkurila z bojnega polja. »Predstava« je privabila na stotine delavstva, ki je tovarno zapuščalo, in čule so se pikre zabav-ljice, karanje, obžalovanje javnega ponižanja, največ je bilo pa Šaljivk in smeha in tudi danes je v tovarni predmet vseh šali in govoric edino ravs zaradi karte. Pripomniti je še, da je bil vsled tega promet popolnoma ustavljen do konca rabuke. Finis bode menda napravilo pa ravnateljstvo.
Nagajiv april. April je bil začetkom letos zelo topel, da pretopel, kar je imelo za posledice, da je zgodnje sadje že vse v bujnem cvetju in obeta letošnja letina biti s sadjem izredno bogata, Če ne bode elementarnih nesreč. Zadnje dni je pa postalo hladnejše in ponekoliko deževno. Danes ponoči je pa celo sneg pobelil precej nizko višje in tudi nižje hribe, dopoldne je jelo pa snežiti tudi po niža-vah. Če se temperatura ne premeni, se je bati pozebe, kar bi provzročilo sadje- in vinorejcem ogromno Škodo.
Preiskava jajc. Tržno nadzorstvo je danes dopoldne v svojih uradnih prostorih z lektrično lučjo preiskalo 600 jajc, ki so jih ženske prinesle prodajat, in je bilo med vsemi samo eno pokvarjeno. — Krompirja-rožnika so pripeljali poljedelci na trg do 40 voz in so ga prodajali po 8 K 100 kg. Zelo spekulativne so pa ženske, ki prodajajo zelenjavo. Ko je začel naletavati sneg, so pri zelenjavi takoj poskočile za par vinariev in jih je seveda moral plačati, kdor je. hotel jesti solato.
Nesreča na cesti. Ko se je včeraj popoldne z enovpreženim vozom Vodnikov hlapec Štefan Gnez pripeljal iz Streliške ulice na Cesarja Josipa trg, je nenadoma padel z voza, vsled česar mu je jela teči iz ušes kri in je obležal tam nezavesten. To je videl pri oknu član rešilne postaje Gašper Kumelj, ki je pritekel takoj na pomoč, in ko je videl, da Gneza ne more spraviti k zavesti, so takoj napregli rešilni voz in ponesrečenca z njim prepeljali v deželno bolnico, kjer so še nezavestnega izročih. Gnez je vozil zmirno in je baje epi-leptičen.
S trga. Včeraj je s Šolskega drevoreda še ostala polovica mesarjev vsled začetka z delom kanalizacije prestavila svoje stojnice naVodnikcv trg, kjer bodo toliko časa, da bode delo končano. Ostalo je na svojem mestu le še zadnjih 11 stojnic, ki jih bodo morali pa tudi premestiti, ko dospejo z delom do tja.
Nova elitna dunajska damska godba igra vsak večer v »Narodni kavarni« na Dvorskem trgu.
v prid slovenskim upodabljajočim umetnikom vljadato prosi! da ime-teljl srečk omenjene loterije bla-| govoilj* najkasneje do 15. t m> i opoldne odposlali sknplček »a prodane srečke ali pa dotlej n   vrniti neprodane srečke, ss
Razne stvari.
* Ponarejen francoski konjak.
Francoska firma za konjak Martell je bila pred par tedni vložila pritožbo zaradi ponarejanja njenega konjaka. Preiskava je dognala, da je bila organizirana cela družba, ki se je bavila s ponarejanjem francoskega konjaka,
* Eksplozija. V Dortmundu se je pripetila v plavžu »Ihrion* velika eksplozija. Baje je bil en delavec na mestu mrtev, štirje delavci so bili težko opečeni, izmed njih sta dva že umrla.
* Generalna stavka v Belgiji. Zaradi generalne stavke je bila mobilizirana vsa vojska 60000 mož, 6000 orožnikov in vsa meščanska straža. Vlada je dala mestno elektrarno in plinarno vojaško zastražiti in je pozvala tudi avtomobile, da stopijo v službo. Baje se udeležujejo tudi že vojaki socijalističnih demonstracij.
Napačni turški častnik. Na Dunaju so aretirali predvčerajšnjem 361etnega kupovalca s slikami, derviša Haleževiča iz Sarajeva, ki je pod imenom Emir beg Kasim izvršil baje kot branitelj trdnjave Tuzi proti Črnogorcem svoj Čas tudi v Gradcu razne goljufije.
* Avstrijski nadporočnik vohun.
Z Dunaja poročajo, da je bil tam pred par dnevi aretiran nadporočnik 1. bosanskega pehotnega polka Čedomir Jandrič zaradi vohunstva v prilog Rusije. Čedomir Jandrič je obiskoval vojno šolo. Tudi njegovega brata bivšega poroenika-računovodja Aleksandra Jandriča so aretirali.
Y Milijonar izginil. Veliko pozornost vzbuja v Londonu, da je izginil pred par dnevi multimilijonar Martin iz Memphisa. Dne 3. t. m. je zapustil avtomobilski klub ter se je hotel s parnikom: „La France" prepeljati v Ameriko. Imel je že vozni listek, vendar pa se ni vkrcal. Imel je s seboj več denarja ter se izreka sum, da je bil morda /.rtev kakega hudodelstva.
* Zaradi balkanskih dogodkov.
Sii\ijevsko okrožno sodišče je obsodilo urednika socialističnega lista „Glasa Svobode14 Marka Brkoviča v trimesečno ječo brez pravice do običajne custodia honesta, dalje urednika bivše „Otadžbine" Lazo Raduloviča v dvomesečno ječo in urednika „Srpske Riječi" Tanasija Pavlovića na 6 tednov zapora ali na 840 kron globe. Zaslužili so si kazen s tem, da so preveč pisali o balkanskih dogodkih.
* Čez 23 let odkrit umor — priznanje na smrtri postelji.   Pred 23.
'eri so našli v Ravelsbaehu umorjenega mlinarja Fleischa. Izvršil se je oparski napad. Ropar je odnesel irecej blaga in denarja, med Flei--_,trm in rorarii pa se je moral, kakor j c vsa.- kazalo, dogoditi hud boj.
Kot osumljena ropa so takrat are-rirali posestnika Steirerja in Scho-bra. Oba pa so čez 6 tednov izpustili, ker prečkava ni mojda izkazati dokazov /a krivdo. — Pred nekaj dnevi pa sta se Steiner in Schober,ki sta rmana kot zelo dobra prijatelja, skregala v gostilni s posestnikom Gotin-v.criem. Med hudim prerekanjem, ki hi se bilo kmalu končalo s pretepom, ie (iotinvror očital obema prijateljema, da sta oropala in umorila pred 23 leti mesarja Fleischa. Gotinger pravi : Moja sestra je imela svoj čas, kmalu po zločinu, skrivno ljubavno razmerje s Steirerjcm. To ic priznala na smrtni postelji.Obenem na mi je povedala, da ji je Steirer takrat zaupal, da sta on in njegov pri-iatelj Sehober oropala Fleischa. Nista imela namena umoriti ga, toda ker jih je Fleisch zasačil in napadel, sta ??a v boju umorila. Ko sta navzoča Sreirtr inSeliober slišala to javno obtožbo, sta odšla iz gostilne in pobegnila. Ko sta se čez par dni vrnila, ju je orožništvo aretiralo in izročilo sodišču, ki je uvedlo ponovno preiskavo.
Ključ k bogastvu hrani boginja Fortuna. Njen naslov pove glavno zastopstvo Češke industrijske banke v Ljubljani, katera s svojim današnjim oglasom vabi vse dotič-nike, ki se za ta ključ zanimajo.
* Kar se sveti, je rojeno trenot-
ku! Mnogo bahato opremljenih, pa tudi drago plačanih odvajalnih sredstev imamo, ki se vsak dan na novo pojavljajo, da kmalu zopet izginejo s pozorišča! Franc Jožefova grenčica je pa že dolgo preizkušena čista rudninska voda, ki izvira iz Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budi (Budapešta) in se brez kake primesi, prav kakor izvira iz tal, polni v še neporabljene steklenice. Pristna Franc Jožefova voda, ki se dobiva v lekarnah, drgerijah in trgovinah z rudninskimi vodami, je treba smatrati za idealno sredstvo, ki tudi pri daljši rabi nikoli ne odreče učinka in je posebno pripravna, odstraniti kronično telesno zaprtje. Preiskusili so to vodo in se o njej izrekli raziskovalci in učenjaki n. pr. Bamberger, Biermer, Cantani, Gerhardt, Gio-vanni,  Kiebs,  KraffUEbing, Kuss-
maul, Leube, Levden, Nussbaum, Porro, Rokitansky, Scahzoni, Sem-mola, Senator, Spiegelberg, Zwei-fel in mnogo drugih prvakov medicinske znanosti.
Telefonska in brzojavna
Vojna na Balkanu.
Vprašanje Skadra.
Belgrad, 12. aprila. V tukajšnjih diplomatičnih krogih potrjujejo, da je Skader definitivno za Črno goro izgubljen. Srbija bo pod pritiskom razmer morala odpoklicati svojo vojsko izpred Skadra. Ako pa se to zgodi, so Črnogorci preslabi, da bi sami zavzeli Skader, če bi se odločili, da bi vztrajali v odporu proti velesilam. Vsa črnogorska vojska pred Skad-rom šteje namreč samo 20.000 mož. A tudi skupno s Srbi je oblegovalna armada razmeroma preslaba za končni naskok, zakaj Srbom se je posrečilo spraviti pred Skader šele 17.000 mož, dočim je drugih 17.000 mož ostalo v Solunu, ker so grške ladje ustavile nadaljni transport deloma iz strahu pred turško križarko »Hami-die«, deloma pa iz strahu pred blokado.
Belgrad. 12. aprila. Vzrok, da le vlada ukazala generalu Boioviču naj ustavi operacije pred Skadroin, je po informacijah na najkompetentnejšem mestu ta, da je bila Srbija v četrtek zvečer zaupno od prijateljske strani obveščena, da h Avstro-Ogrska trdno odločena, da aH pripade Skader Albaniji ali pa da brez odlaganja takoj zasede sandžak Novi Pazar.
Ta informacija je absolutno točna, dasi jo z vladne strani dementi-rajo.
Bombardiranje Skadra.
Kotor, 12. aprila. Iz zanesljivih krogov poročajo, da Črnogorci in Srbi zopet bombardirajo Skader.
Cetinje, 12. aprila. Tu je razširjena vest, da se bo oblegovanje Skadra nadaljevalo.
Cetinje, 12. aprila. Poročila tujih listov, da bi hotela Črna gora proti odškodnini 20 milijonov ustaviti operacije proti Skadru so popolnoma izmišljene. S tem bi bila čast padlih črnogorskih junakov oskrunjena.
Tudi vest o nameravanem odstopu kralja je neresnična. Vse te vesti so stališče kralja le okrepile. Vprašanje Skadra ni vprašanje dinastije, marveč celega črnogorskega naroda.
Srbi zapuščajo bojišče pred Skadrom.
Belgrad, 12. aprila. Včeraj popoldne se je sestal srbski ministrski svet pod predsedstvom kralja, ter je razpravljal o zunanje-politični situaciji, ki je nastala vsled intervencije velesil, oziroma njih protesta proti oblegovanju skadrske trdnjave. Z ozirom na poročila iz evropskih glavnih mest in na jasno izjavo ruske vlade se je srbski ministrski svet odločil odpoklicati srbske čete izpred Skadra ter je že izdal tozadevno povelje na generala Bojoviča.
Albanija?
Dunaj, 12. aprila. Velesile si niso edine glede ustave in splošne konstelacije bodoče Albanije. Rešiti še je vprašanje albanske nevtralitete, rešiti je še tudi vprašanje, kdo zasede prestol, diskutira se vprašanje, če bi ne kazalo postaviti na čelo kakega predsednika. Meje niso določene, niti ni določeno razmerje Albanije napram drugim državam. Določeno je samo to, da vojvoda Monpien-sierski nima upanja na albanski prestol.
Situacija. London, 12. aprila. ^Reutcr« po-roCx iz diplomatičnih krogov, da je presojati splošni položaj optimistično. Edino skadrsko vprašanje je še zapleteno. Angleški krog* so prepričani, da se bo tudi to vprašanje mirno rešilo in da bo mir s Turčijo sklenjen najkasneje tekom enega tedna. Zlasti ruska izjava je prišla v pravem trenotku in pripomogla k zbližanju. Oficijozno ni nič znanega o kaki kompenzaciji Črni gori. Angleška vlada pa priznava, da sta storili Italija in Rusija tozadevne korake.
Seja veleposlanikov v Londonu. London, 12. aprila. Reuterjev urad poroča, da je trajala včerajšna seja 2 uri. Bila je brezuspešna. Odgodila se je do četrtka prihodnjega tedna. Bavila se je z noto Balkan skih držav in konstatirala, da so vse države odobrile nje vsebino. Zastopniki velesil v balkanskih glavnih mestih imajo odgovor baje že v rokah.
Egejski otoki. Carigrad, 12. aprila.  Po zanesljivih vesteh dobi Grška otoke
Chios, Mitilene, Kreto fh Nikarijo. Samos bo avtonomen. Bolgarska dobi Tasos, ostali otoki ostanejo turški.
Velesile in Bolgarska.
Dunaj, 12. aprila. Včeraj' se je vršil v Sofiji kongres progresistov, katerih načelnik je dr. D a n e v. Na Dunaju naglašajo, da se je Bolgarska uklonila zahtevam velesil. Zato bodo velesile podpirale Bolgarsko pri rešitvi zahodnih mej med Bolgarsko in Turčijo. Eh\ Danev se je baje izrazil, da se bodo vršili še veliki konflikti zaradi dveh vprašanj.
1. Srbija je akceptirala v svoji pogodbi z Bolgarsko meje med obema državama. Bolgarska bo vstra-jaia na tem, da se ta pogodba izvede.
2. Med Grško in Bolgarsko ni bila sklenjena nobena pogodba zaradi razdelitve okupiranega ozemlja, marveč samo vojaška pogodba, ki nima za podlago, da se razdeli ozemlje po žrtvah in izgubah obeh držav.
Interviv z Malhiovom.
Dunaj, 12. aprila. »Neue Freie Presse« prinaša interviv z Malino-vori;, ki pravi, da se bodo na Balkanu razvili še veliki spori. Prilep, Veles m Ohrida so bili odločeni Bolgarski. Bolgarska je že dala Kumanovo in Skoplje Srbiji, to je bila žrtev in gotovo je, da narod bolgarski s tem ne bo zadovoljen. Z Grško ni bila napravljena razdelitvena pogodba, marveč samo vojaška konvencija, tem težja bo uravna\ a. Mi zahtevamo Solun in Kastorijo. Če se te zahteve ne realizirajo, bi bila Balkanska zveza,  komaj rojena, že mrtva.
Bojkot proti Avstriji.
Belgrad, 12. aprila. Vlada izjavlja, da nima ničesar opraviti s proglasitvijo bojkota nad avstrijskim blagom. Bojkotno gibanje v Srbiji je popolnoma samoraslo in izvira iz bogatih in neodvisnih srbskih trgovskih krogov, ki so razvili živahno agitacijo za bojkot, s katerim hočejo kaznovati avstrijsko industrijo za politiko Avstro-Ogrske napram Srbiji. Odličnim reprezentantom srbske trgovine stoji na čelu predsednik belgradske trgovske zbornice Riz-nič, kateremu se je posrečilo pridobiti skoraj vse srbske trgovske kroge za bojkot proti Avstriji. Bojkot se prične v 10 dneh. Vse srbske velike firme so se obvezale, da se udeleže tega bojkota in so določile, da izgubi vsaka firma kredit, ki bi se izneverila. Mnogo srbskih trgovcev je že storniralo svoja naročila na Dunaju in sploh v Avstriji. Tudi avstrijske slovanske, zlasti pa češke tvrdke so s tem močno prizadete, ker se razteza bojkot na celo Avstrijo. Srbsko trgovstvo se je obrnilo tudi na bolgarsko trgovstvo In v Atene, da podpirajo to akcijo. Uspeh tega koraka še ni znan. Srbska vlada izjavlja, da smatra ta bojkot morda za nekoliko preoster, pred vsem pa za politično nekoliko manj realno sredstvo, zlasti ker je situacija taka, da bi se mogli vsi neodgovorni krogi pridružiti korakom, ki bi mogli otežkočiti zbližan je v razmerah med Avstrijo in Rusijo.
Bojkot proti Avstro-Ogrskl,
Belgrad, 12. aprila. Shod komercijalnih organizacij v Srbiji je sklenil po kratki debati proglasiti Avstro-Ogrski zaradi stališča, ki je zavzema v vprašanju Albanije, bojkot, ter poživlja zaveznike, da se naj pridružijo temu gibanju.
Ubegli turški častniki.
Budimpešta 12. aprila. Izmed turških častnikov, ki so prekoračili avstro-ogrsko mejo in so bili internirani v Kapošvaru, je pobegnilo v zadnjem času več častikov in sicer dva majorja in en stotnik ter en nadporočnik z enim prostakom. Znanci v Kapošvaru so dobili od njih pisma, v katerih jim naznanjajo, da so srečno prispeli do turške vojske pred Ča-taldžo.
Solun in Bitolj.
Dunaj, 12. aprila. Iz diplomatičnih krogov prihajajo vesti, da bi hotele velesile priznati Solim Grški, Bolgarska pa vztraja na svojih zahtevah in je eventualno pripravjlena k skrajnim sredstvom. Tudi glede Bitolja vztraja Bolgarska napram Srbiji na svojem prvotnem stališču. Zdi se pa, da sta se Srbija in Bolgarska glede Bitolja in Soluna sporazumeli.
Ob Čataldži.
Sofija, 12. aprila. Dne 7. t m. ob 4. zjutraj se je izkrcala ena turška stotnija pod zaščito neke vojne ladje južno od vasi Skastero ter prodirala preti neki bolgarski stotniji, ki jo je hotela prijeti v hrbtu za vasjo Jalos. Bolgari so začeli z ljutim ognjem ter primorali sovražnika, da se je ustavil. Ob enem je prispel od naših glavnih pozicij bataljon naših vojakov ter je bila turška kolona razbita. Po-
poldne sta dve bolgarski stotniji pregnali Turke z obrežja pri Kumburga-su. Sicer je bil dan miren.
Bolgarska in Grška.
Sofija, 11. aprila. Odločitev v vprašanju Silistrije v prid Romunski je vzbudila tu veliko nevoljo. Virti-jonalistični listi ostro obsojajo rusko diplomacijo, da je v to privolila, istotako zahtevajo, da naj Bolgarska vztraja pri svojih zahtevah zaradi Soluna. Vlada pošilja močne oddelke pred Solun, da tudi vojaško podkrepi stališče. Tudi Grška se trudi ojačiti svojo vojaško pozicijo v mestu.
Dunaj, 11. aprila. V merodajnih krogih pripisujejo solunskemu vprašanju veliko važnost. Trozveza je pripravljena priznati Solun Bolgarski.
Bolgarska in Romunska.
Petrograd, 12. aprila. Petro-gradski politični krogi izjavljajo, da je zadnja seja veleposlanikov v Pe-trogradu odobrila od velesil predlagano rešitev bolgarsko-roniunskega spora.
»Keraunos«   obstreljuje maloazijsko obal.
Atene, 12. aprila. Vojno ministrstvo pribočuje sledeče obvestilo: V sredo je grški torpedni rušilec »Keraunos« razdejal vojaško telefonsko postajo v Ajvaliku. nasproti otoku Mitileni, in razdejal tudi novo turško vojašnico v Aliarneki.
»Hamidie« in Sueški prekop.
London, 12. aprila. Reuterjev biro poroča, da se je grška vlada pritožila, da je turška križarka »Hamidie« že opetovano preplula Sueški prekop. Pri tem je grška vlada na-glašala tudi, da je dobivala »Hamidie« na odprtem morju kurivo in da je smela neovirano stopiti s Carigradom v brzojavni dogovor, kar je nevaren precedenčni slučaj za ladje drugih držav, zlasti Če pride do vojne, v kateri bi igral Sueški prekop kako vlogo.
Rdeči polumesec za Odrin.
Carigrad, 12. februarja. Misija Rdečega polumeseca, ki se mudi, je storila korake, da se odpelje v Odrin Rdečega polumeseca, ki se mudi tuje la, zdravila in denar.
Turčija in vojna odškodnina.
Carigrad, 12. aprila. Turški listi izrekajo svojo nezadovoljnost s tem, da bi plačala Turčija Balkanski zvezi kako vojno odškodnino.
Senzacionalna aretacija dveh častnikov. — Zveza teh častnikov z načelnikom generalnega štaba! — Kompromitiranih je baje več višjih _ oficirjev.
Dunaj, 12. aprila. Tu so prišli na sled veliki vohunski organizaciji baje na korist Rusije. Razkritja vzbujajo kolosalno senzacijo. Organizacija je bila baje razpletena po vsi Avstro« Ogrski. V afero so zapleteni razni odlični ogrski častniki. Izmed osumljencev sta bila prva aretirana dva častnika v Zagrebu, ki sta postala sumljiva zategadelj, ker sta v zadnjem Času silno razkošno živela in trosila ogromne svote. Na njihovem stanovanju so našli razna kompromitujoča pisma. Med temi pismi se nahajajo tudi tisti, ki jih je pisal ruski podanik Brabura, ki je v Avstriji znan po raznih vohunskih aferah. Ta pisma nadalje tudi dokazujejo, da je bil Brabura v zvezi tudi še z drugimi častniki na Ogrskem in v Avstriji. Dne 7. t. m. Je bil aretiran poročnik Aleksander Jambrič. Izvedli so na njegovem stanovanju hišno preiskavo, ki je spravila na dan silno mnogo obte-žilnega materijala. Iz tu zaplenjenih pisem se je tudi dognalo, da je v afero zamotan tudi aretovančev brat Čedomil Jambrič, nadporočnik pri 1. bosanskem pehotnem polku, ki je obiskoval drugi letnik vojne akademije, in se pripravljal za vstop v generalni štab. Nadporočnik Čedomil Jambrič je bil v intimni zvezi z načelnikom generalnega štaba baronom Conrad-Hoeztendorfom. Jambrič je bil namreč najintimnejši prijatelj Hoetzendorfovega sina, ki je zlasti vplival na to, da ie Jambrič prišel v vojno akademijo na Dunaju. Na nad-poročnikovem stanovanju so našli razne važne vojaške dokumente, ki jih je Jambrič prepisal iz arhiva generalnega šaba. Ta arhiv mu je bil namreč vedno odprt, ker je Jambrič splošno veljal za posebnega zaupnika generalnega štaba in barona Conra-da, to tembolj, ker mu je generalni štab opetovano poveril razne zaupne misije. Kakor se govori, je v afero zapletenih več visokih vojaških dostojanstvenikov in ni izključeno, da pride že v nekaj dneh do novih senzacionalnih aretacij.
Sarajevo, 12. aprila. Tu so aretirali očeta bratov Jambriča, bivšega vojaškega oficijala Jevrema Jambriča, ki je baje tudi v zvezi z vohunsko afero, ki so Jo razkrili na Dunaju.
Preiskava je dognala, da Imajo Jam-briči sokrivce tudi v Zagrebu in Budimpešti in celo, kakor zatrjujejo, na Romunskem,
Dunaj, 12. aprila. V dunajskih vojaških krogih zatrjujejo, da je v Jambričevi aferi kompromitiran tud! vojaški ataše pri ruskem veleposlaništvu na Dunaju.
Novo avstrijsko posojilo.
Dunaj, 12. aprila. Pod predsedstvom finančnega ministra so se vršile včeraj važne konference o avstrijskem posojilu. Do sedaj je dobila avstrijska finančna uprava dovoljenje najeti efektivno 130 milijonov kron. Novo posojilo se najame v Nemčiji po 472% in naj ima tržno vrednost Posojilo se glasi na poštno hranilnico in na neki nemški kon-sorci j-
12. aprila. Iz financijelnih razglaša, da gre v tem posojilo   nominalnih —• mark,   ki se izplačajo v podpis  pride  ta svota meseca v Nemčiji. Naš
Dunai,
krogov se slučaju za 122,800.000 65  letih. V koncem tega
finančni minister je pri tej priliki izjavil, da je razvoj dogodkov na Balkanu in razmerje Avstrije napram balkanskim državam zadovoljivo.
Češko-nemška pogajanja.
Praga, 12. aprila. „Boh^mia" poroča, da je izvedela iz meTsdajnega vira, da je vlada sklenila aktivno poseči v češko - nemški spor če se pogajanja med češkimi in nemškimi voditelji strank razbijejo. Vlada namerava v tem slučaju prezreti vse avtonomne korporacije in nastopiti z nasilnimi sredstvi, da reši finančno krizo na Češkem. Vršile so se tozadevno baje že tri ministrske konference.
Volilna reforma v Galiciji.
Lvov, 12. aprila. Odsek za volilno reformo je izdelal včeraj 23 paragrafov deželnozborskega volilnega reda z majhnimi popravki. Prišel je do § 43. Predloga bo končana najbrže danes nakar se bo bavil pododsek z razdelitvijo v volilna okrožja.
Cuvajizem.
Zagreb, 12. aprila. Višje državno pravdništvo izkazuje za časa Cuvajizma na Hrvaške m skoro 300 političnih deliktov. Število policijskih kazni na podlagi odredb kraljevskega komisarja je seveda neprimerno večje.
Madjarska družba „Julian".
Zagreb, 12. aprila. Na podlagi tiskovne cenzure, ki gre seveda Madja-rom v vsakem slučaju na roko, je madjarska šolska družba „Julian" razvila živahne agitacijo. Zlasti pod krinko državnega železniškega ravnateljstva je bila ustanovljena cela vrsta madjarskih šol. Tako je vlada že dovolila, da se razširi ljudska šola v Oseku in dovolila, da se otvori cela vrsta drugih šol. Govori se, da naj se otvori tudi v Zagrebu madjarska višja ljudska šola.
Nova napetost med Nemčijo in Francosko.
Pariz 12. aprila. „Echo de Pariš" izve, da zahteva Nemčija pristanišče Aleksandreto v Sredozemskem morju za sebe. List svari vlado pred tako izpremembo mornariških sil v Sredozemskem morju ter naglasa da ima Nemčija že sedaj 6 vojnih ladij v Sredozemskem morju.
Vojaške predloge.
Curih, 12. aprila. „Komite za nemško-francoski sporazum" je izdal na vse Člane nemškega in francoskega parlamenta glede konference za sporazum med obema državama povabilo na konferenco, ki se vrši 20. t. m. To povabilo pravi, da se bo konferenca bavila pred vsem s časom, kdaj n?j se izvrše vojaške predloge in ne toliko z njega vsebino.
Adjutanti nemškega cesarja*
Berolin, Socijalni demokrati so v proračunski komisiji nemškega državnega zbora predlagali, da naj se se število adjutantov za nemškega cesarja zniža od 12 na 6. Predlog je bil r glasovi konservativcev, nacijonalnih liberalcev, centruma in Poljakov odklonjen.
Demonstracije v Rusiji.
Moskva, 11. aprila. Policijski prefekt je izdal ukaz s katerim se prepovedujeo vse poulične demonstracije.
Prečitane časopise v šentjakobskem okraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero.
Narodna obramba.
Družbi sv. Cirila in Metoda ie
poslal g. Srečko Vršič, trgovec in blagajnik Ciril-Metodove podružnice v Ljutomeru, 14 K 58 v, katere se je nabralo ob izročitvi diplome — za 200 K iz nabiralnika — gostilni g. Fr. Seršena v Ljutomeru. — G. Jos. Novak v Št. Vidu je poslal 50 K v druž-bine namene. V spomin smrti svaka, oziroma strica g. Jakoba Trdine v Ptuju sta nakazala gg. višji deželni sodni svetnik Iv. Škerlj in profesor Ljubovoj Skerlj v Novem mestu 12 kron. Ciril-Metodova podružnica v Moravčah je poslala 10 K F. Kobalo-ve poravnave. Marljiva Ciril-Metodova podružnica v Vrtojbi pri Gorici je poslala 125 K čistega dohodka prireditve na velikonočni ponedeljek.
10 K je daroval g. Jos. Nemec, sodo-vičar v Podgori, ostalo se je nabralo pri vstopnini in plesu, 36 K pa je izročil g. Alojzij Vuk, poslovodja kon-sumncga društva v Vrtojbi, kot čisti dohodek od prodane brezalkoholne pijače na veseličnem prostoru. —- Ta požrtvovalnost g. Vuka zasluži posebno priznanje. Hvala!
Društvena naznanila.
Za zgradbo Sokolskega doma Sokola II. v Ljubljani so nabrati v veseli družbi v gostilni gosp. Kovačiča na Marije Terezije cesti 10 kron. — Hvala in sokolski nazdar darovalcem!
Javno predavanje Nar. soc. zveze o ^Delavskih šcrajkih in njih posledicah«, katero bi se imelo vr-- ti jutri v nedeljo 13. t. m. je preloženo na prihodnjo nedeljo dne 20. aprila ob pol 10. dopoldne v restavraciji Narodnega doma. Predavanje «e preloži vsled tega, ker je raoral tr. predavatelj nenadoma odpotovati.
Seja združenega vc.siičnega odseka N. S. Z. in Z. J. 2. za prireditev velike veselice dne 1. mainika. se vrsi v sredo 16. t. m. točno ob S. zve-at v posvetovalnici  N. S. Z. v Na-
11 Jnem domu. Prosimo vse tovariše, v ; se seje točno in polnoštevilno udeleže!
Društvo notarskih kandidatov praškega nadsodišča v Ljubljani ima
Cac 19. aprila t. 1. ob pol 9. zvečer v restavraciji Narodnega doma svoj redni občni zbor. Ako bi ta občni : r ne bi! sklepčen, vrši se ob 9. /večer istega dne in v istem lokalu !!. občni zbor. ki ie sklepčen, ne glede na število navzočih, članov — Kdor ne more osebno priti, naj pošlje kakemu članu pooblastilo.
Narodna društva v Spodnji Šiški vljudno vabijo, da se zanesljivo udeleže seje skupnega odbora, ki se \ rši v torek, dne 15. aprila ob pol 8. z\ L'čer v Čitalnici.
Sokol Kaninik-Preserje priredi i/red ni ob eni zbor v nedeljo, 13. aprila, pri bratu Petelinu.
Za Sokolsi doni na Vrhniki so da-Neimenovani 30 K: zbrani pev i 5 K: Amon Pretnar 7 K. Po na-biralnikih nabralo se je pa v sledečih stilnah: Pri Jurei 24 K; pri Koče-varju 15 K 72 v; pri Korenčanu 21 K
/0 v; pri Oblaku 4 K 36 v; pri Simonu 6 K 60 v; pri Šinkovcu 4 K 10 v; skupaj 118 K 48 v. — Vsem najiskre-
nejša zahvala! Na zdar!
ipujte pridno srečke „Sploft* ionskega društva" v korist slovenskih umetnikov- 200
krasnih dobitkov, slik domačih slikarjev. Srečka a S L
Izpred sodišča.
Izpred okrožnega sodišča \ Novem mestu.
Zadnji prizor črnomeljske afere.
Znana črnomeljska kavarniška afera, ki se vleče že skoro leto dni, je vendar enkrat pokopana. To pot se je pritožila ga. Sofija Urschitz zoper razsodbo okrajnega sodišča v Metliki, ki je Stankota Jermana oprostilo od obtožbe, da je pri kravalu v črnomcljski kavarni go. Urschitzevo lahko poškodoval. Sodnik v Metliki je obtoženemu Jermanu verjel, da je gospo Urschitz ie zato prijel, ker je metala kozarce proti bratu in njemu in je s prijemkom za roko le hotel zabraniti nadaljno bombardiranje. Vzklicni senat je pritožbo gospe Urschitz v celem obsegu zavrnil. Ali bo zdaj mir?
točka pisarna naredno-napredne stronde
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki j je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s Posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno - napredne stranke v Ljubljani, WoIfova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
£■ V11
Umrli so v Ljubljani:
Dne 11. aprila: Josip Košmerl, izdelovalec drož, 40 let, Frančiškanska ulica 6. — Franc Triller, dninar, 64 let, Radeckega cesta 9. — Terezija Zupan, šivilja, 51 let, Radeckegi cesta 9.
Dne 12. apiila: Franc Konač, hlapec, 30 let, Radeckega cesta 9.
V deželni bolnici:
Dne   7. aprila:   Matija P*' • bivši krojač, 70 let.
Dne 8. aprila: Primož Kosec, n**-sestnik, 43 let.
Današnji list obsega 20 strani.
Izdajatelj in or!#oYorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
9
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril-Metodovo družbo: .Tu-
vančič iz Vidma ob Savi 8 K; darovali gostje, ko so bili dobre volje pri gospej Mariji Juvančič (i. s. dr. J. Dimnik 4 K, dr. F. Roš 2 K in Vodo-pivec 2 K); Fran Dekleva na N. V. ladji »Aspern« v Pulju 3 K 50 vin. — Bregar iz Maribora 3 krone 50 vin. Skupaj 15 K.
/tiveii darovalci in nabiralci:
Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živcek rep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 2*—. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tuch-laiinen 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    5 33
Na mučne zimske bolezni, proti«, revmatizem in ozebline ugodno vpliva, bolečine tolažeče, vsrkavajoče sredstvo za vteranje Contrheu-man iz lekarne B. Fragner v Pragi. (Glej inserat!) II a
t--\
3
zlati Biauki za zdrahe želodca!
Kdor s „FL0RIAN-oma se krepča, Zmeraj dober tek ima!
Če želodec godrnja.
Pij »FLORlAN-a*, pa neha!
Ni otožen, ai bolan, Ta, ki vživa
Postavno varovano.
Harodno-socifalna zveza (K. 0. Z) v Ljubljani.
Conski prispevki in podpore določene na občnem zboru dne 6. okf. 1912«
Vpisnina 50 v. — Knjižica 20 v.
Razred !■ Članarina 20 vinarjev na teden. — Podpore:
Nad 1 leto ( 52 ted.) članstva: V bolezni 10 tednov po 4 K, ali v brezposelnosti 5 ted. po  8 K.
,,   3 leta (156   „ )      „ „     10     „      „5 K,  „        „ 5 „
5 let   (260   „ )     „ ii     10    „     „ 6 K,  „        „ 6 „
Na potovanju nad 1 leto do 20 K, nad 3 leta do 30 K, nad 5 let članstva do 40 K. Potrebščina     „  1   „    „ 30 K,   „  3  „   „ 40 K,   „ 5  „     ,,      „ 50 K.
„ 9 K in 1 teden 5 K. „ 10 K.
Razred EB« Članarina 40 vinarjev na teden. — Podpore:
Nad 1 leto članstva: V bolezni 10 ted. po   8 K, ali v brezposelnosti 5 ted. po  9 K, in 5 ted. po 7 K.
„ 3 leta     „ „     10 „   „    9 K, in 3 ted. po 7 K,   „        „        5 „  „ 11 K, „6 „   „ 9 K.
„  r> let      „ „      10  „   „   10 K, „ 5 „   „8 K,   „ „ 6 „   „  12 K, „ 8 „   „8 K.
Na potovanju nad 1 leto do 40 K, nad 3 leta do 50 K, nad 5 let članstva do 60 K.
Potrebščina ' - ~ ~~ —
1
50 K,
60 K,
5
70 K.
Razred III« Članarina 60 vinarjev na teden. — Podpore:
Nad 1 leto članstva: V bolezni 12 tedn. po 10 K, ali v brezposelnosti 5 ted. po 12 K in 6 tedn. po 10 K.
„ 3 leta     „ „      10   „     ,, 11 K, in  Gted.polOK,    „ „        10  „   „ 13 „ „ 4   „    „ 10 K.
5 let      „ „     10   „    „ 12 K, „ 10 „  „ 10 K,   „        „       10 „   „ 15 „ „7  „   „ 10 K.
Na potovanju nad 1 leto do 60 K, nad 3 leta do 70 K, nad 5 let članstva do 80 K. Potrebščina     „   1        „  70 K,  „   3 „    „ 80 K,   „  5 „     „      „ 90 K.
1. Vstopivši Član je dolžan pia-i .ti vpisnino in knjižico, ter se odločiti v kateri razred vstopi.
2. Prispevki se vplačujejo le tedaj, ako je član zaposlen. Ako dobiva član podporo, bodisi v bolezni ali brezposelnosti, isti od padejo. Nepla-
evanje prispevkov sme trajati največ 26 tednov v letu.
3. Vplačanih zaporednih ^2 tednov se smatra  da  je član 1 leto
lan mi pri »N. S. Z.«, ter ima pravico do podpor. (Vplačevanje se pa more vršiti le tedensko ali mesečno).
4. Član sme zaostati s prispevki največ 4 tedne; ako je dolžan »N. S. Z« za 5 tednov, dobi še podporo, a bde 2. teden; ako je dolžan 6 tednov.
dobi Še podporo, a šele 3. teden; ako pa dolguje nad 6 tednov nima sploh več pravice do podpore.
5. Podpora v bolezni ali brezposelnosti se izplačuje, ako traja slučaj bolezni ali brezposelnosti nad tri dni. — V tem slučaju se vpoštevajo tudi prvi trije dnevi v podporo.
6. Ako je član zbolel ali postal brezposeln, mora to v teku 3 dni naznaniti »Narodno socijalni zvezi«.
7. Ako je član celo predpisano podporo porabil, dobi zopetno podporo še le po vplačilu in preteku 39 tedenske članarine,
8. Podpora pri potovanju (4 vin. za 1 kilometer) se plača, ako član nastopi delo na drugem mestu, odda-
ljenem najmanj 50 km od prejšnjega bivališča.
9. Pogrebščina za Člana se plača potomcem po doprinesku smrtnega lista.
10. Vsak član ima pravico do pravovarstva in posredovalnice dela.
Odbor »N. S. Z.«
Društveni prostori »N. S. Z.« so v Narodnem domu (pritličje) v LJubljani.
Uradne ure so:  Ob nedeljah od 9. do 12 dopoldne, ob sredah in sobo tah od 6. do 8. zvečer.
Bonna poi*o6ila«
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani*.
Urala! karti daiijike btrte 12. aprila 1913
papirji.
4*/o najeva renta .... 4*2*/, srebrna renta .... 4V» avstr. Vongka renta . .
*•/« OP- *• m • • 4% kranjsko deželno posojilo 4°/0 k. o. čeike dež. banke .
-«r*aicp.
Srečke .i. 4. 1860 %   . .
•i ii 1864. • « . . tiske ..... lemelj'ske 1. Izdaje , ♦»     n.   »» •
ogrske hlpotečne . . dan. komunalne . svstr. kreditne . . . ljubljanske .... avstr. rdeč. križa . .
Ogf'      i,      u      • •
bazilika ..... j, turške......
Oalnloa.
Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . .
Južne Železnice.....
Državne železnice .... Alplne-Montan ..... Češke sladkorne družbe . • Zlvnostenske banke. • . .
Cekin! Marke Franki
Lire .
RublJI.
Valut*.
Denarni	
83-—	83*20
86-20	8640
83-25	83*45
81*95	82'15
—•—	9450
98'50	99-50
444 —	456 —
646 —	658-
293 —	305'—
280 —	292 —
252-25	264-25
238 50	24850
475-	487 —
474-	486 —
63 50	69 50
52-;5	56 25
3075	34-75
27 50	3150
228-50	23P50
418*—	420 —
622 25	623-25
51025	51125
I2P95	12^95
70825	709-25
102675	1027 75
361	364'—
256-25	26725
11-41	11-46
117-90	11810
95*50	95 65
93 50	93 70
253-125	254-125
cene v Budimpeiti-
Dne 12 aprila 1913. Termin.
P^ni'-* m »pril 1913 za 50 kg 10*95
Pšenic« ri maj 1913 .  . za 50 kg 11 06
Pšenica z* oktober 1913. za 50 kg 1168
Rž za april 1913   .... za 50 kg 929
Rž za oktober 1913 ... za 50 kg 9-54
Oves za april 1913       .  . za 50 kg 986
Oves za oktober 1913  . . za 50 kg  8 58
Koruza za mai 1913      .  . za 50 kg 7*79
Koruza za julij 1913 .  .  . za 50 kg 8'—
Efektiv
Trdneje.
HefeorolGšIčno norocilo.
Višin« sad morjem 396-2
Srednji zračni tlak 736 mm
aprila J	Ča* opazovanja	Stanje 1 baro- ' metra 7 mm	So 5 > D. j* E 2 o s r-. —	Vetrovi	Nebo
11. *»	2. pop. 9. zv.	725-4 j 726 4 t	tC-3 6*9	1 sr. svzh. ! •	del. iasno i oblačno
12.	7.zj.	726*5 j	1*8	i -	•
Srednja   včerajšnja  temperatura 7*2f» norm. 89° Padavina v 24 urah 4-2 mm.
gOT Ženitev! ~9H
Pametno vzgojena, 251etna sirota na popolnoma dobrem glasu in lepega obnašanja, s 450.000 markami imetja si želi inteligentnega spoštovanega druga za življenje v zagotovljeni poziciji Samo direktni, resni dopisi pod „Frobsinn 264*' Cdln, Sanptpostla-gerod. Stroga zamc!jč.jivost anonimno brez pomena. 1231
eventuelno prodajalka z večletno prakso
I BIT išče službe. -^1
Vajena je voditi tudi pisarniška dela. Ponudbe pod „Spretna" na upr. »SI. Nar.«
umetniške/,
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
Prešernova ulica 7.
at *
@ s* *
V
k as
Stanovanje
obstoječe iz 4 sob, na lepem prostoru
m odda 1. maja. 1329
Naslov pove upravništvo »SL Naroda«.
trgovskega tečaja išče primerne sli ibe kot začetnica. 132S Naslov pove upravništvo »Slov. Nnr,«
Išče se za trgovino z usnjem e ve)
spreten prodajalec ter popolnoma vesČ te stroke. Ozira se samo na bolj5o moč pri Josipu Seunig, LJubljana, 1325
Dobro situiran uradnik išrle
meblovano sobo
pri sami simpatični dami«
Cenjene dopise pod „Prijetai domcf
na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1315
Proda se
1323
nova hiša
s 4 stanovanji v predmestju Ljubljane,
dalje električen planino tvrdke Hup-feld in klavir v dobrem stanju. Pogoj: jako ugodni.
Obrniti  se je   pod „Triglav",
poste restente Ljubljana.
Šupim dobro ohranjeno i- 1 1 e
sprejme se tudi
1327
vajenec.
Takojšnje ponudbe na upr. »Sk Nar.«
Posojilnica v Kopru (Istra) išče izvežbanega 1321
Nastop takoj ali vsaj v kratkem. Pogoji: Samopravnost (polnoletnost), zanesljivost v računih, vodstvo blagajne 3 jamstvom. Plača po dosedanji izvežbano-sti prositeljev. . —
Svetujem Vam,
1318 da si ogledate,
predno si kupite kolo, najnovejše modele svetovno znanih
voznih koles
Krasen katalog zastonj. --- Zastopnika: ==3
A. Cerar, Domžale, Mat. Rozman, Stožice.
Ts •višji1' natakar je traden zeič, Dokler si al kupil dobro Borsoa petć, Zdaj vriska in poj« vso noč In ves d&& Kakojeptčlep naš nataHarsfei stan!
Zoprni ropot *w
klozetnih izplralnikov in vodovodov zabranjuje »Friede«, utiševalec ropota. Cena 6 K.
Ivan Klima, generalni zastopnik za A?stro»0grsko
Dunaj III, Marokkanergasse, Postfach 9. Zastopniki so iščejo.      Zastopniki so Iščojo«
02802784
41
95
Ponehate bodo vse kritike o Colstovtlki slatini °» Kadilci!
Katare, zaslizenje itd. z ničemer hitreje in boljše ne odpravite kakor če pridno pijete in grgrate Tolstovrško dijetetično kislo vodo.
ako jo sedaj poskusite, ko se je posrečilo vrelec moderno urediti, da nele ne uhaja ogljikova kislina, tenveč se ie naSel in spoji! nov. močno ogljikovokisli pritok. Sedaj lahko tekmuje ToUtovrskm slatina z vsemi najboljšim kislimi vodami, ker čvrsto muzira In ima zelo rezek okus. Naročit« In prepričajte m. Zaboj s 25 steklenicami velja le • kron. Razpošilja se v »/• l, ih l in 1 '/2 / steklenicah. Prazne steklenice vseh voda se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. Plakati, analize zdravniških izvedencev in ceniki zastonj in franko. — Tolstovrško naročajo odlični zdravniki za     in svoje bolnike ter za cele bolnišnice, ker je sedaj res najboljša zdravilna ;n namizna 11 osvežujoča mineralna voda. Odlikovana na dveh higieničnih razstavah. — Bel čistega dobička gre ▼ narodne namene. — Naro?r» *e pri podjetju Tolttovrike slatine, posla Onstani, Koroško. =====
naj obiiče
845
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavarna, restavracija z izvrstno kuhinjo. Zmerne cene.
Edini slovenski hotel na Reki.
Spoštovanjem pero Trpinac.
hiofo og*x>Sfc»®oo®oo»*x>®^ o®c<$
Franc Furlan
naslednik Fascbingovs vdove
ključavničarstvo j
1
in
štedilnikov I
se nahajaš 535 |
/nibrožev trg štev. 9. j
Pripravna birmansko darila!
Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postreženi.
Nikelnasta moška ura z verižico K 4'50 j Nikein. damska ara z verižico K 7*50 Srebrna moška ura z verižico K 9*70 Srebrna damska ura z verižico K 9*50 14kar. zlata moška ura z verižico K ~     I 14 kar. zlata dam. ura z verižico K 39-—
Velikanska izbira vernic koliejev, uhanov, prstanov itd. Čudovito nizke cene! — Solidna in dobra postrežba!
H. Suttner, Ljubljana
1
Mestni trg št. 25.
Sv. Petra cesta 8.
Lastna tovarna ur v Švici — Tvornička znamka »I K O«. Edino zastopstvo za Kranjsko tvornice ur „Zenith".
L.
5 vinarjev
vas stane dopisnica, s katero lahko zahtevate moj najnovejši, 4000 slik obsegajoči glavni katalog, ki vsebuje bogato vsebino potrebnih porabnostnih predmetov in pri-mernik daril, ki ga pošljem vsakomur zastonj in poštnine prosto.
Razpošiljalnica JAN KONRAD, c. in kr dvorni do-bivatelj. Most M. 2399 (Češko).
Prave niklaste žepne ure K 4'20, 5*— in
več. Niklaste budilke K 2"90, harmonike
K 5-—, vijoline K 5*80, samokresi K 6—.
3azpoiUJa se proti povzetja ali predplačila. Brez .rizika.  —  Zamenjava dovoljena aU denar nazaj.
V plačilne težkoče zašli
::     trgovci in industrijci ::
najhitreje in popolnoma diskretno in se tudi eventuelno denar preskrbi. — Vprašanja pod s,Fili-alka LJubljana" na upravništvo ::   »Slovenskega Naroda«.
Hodni salon
911. Se5ej~Stmad
929
priporoča cenjenim đemam
:; slamnike le najfinejše izvršbe. :: Žalni klobuki redno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
Modemi trdi in mehki
klobuki in slamniki
:: najnovejših oblik ;: in barv v nedvomljivo največji izbiri in najboljše kakovosti iz prvih svetovnih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah
z 10% popusta
v
modni in šport trgovini
: P. Magdic :
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
w v
Kakor na solncu beljeno — izgleda perilo po polurnem kuhanju s primesjo
•IMfflDERNff. PRALMOrSBEBSTO
Penili ne rsebuje — kljub svojemu hitremu   učinku — nikakih perilu škodljivih snovi. Zajamčeno nešked ljivo pralno sredstvo.
Gottlieb Voifh
DUNAJ !!S.f.
Naprodaj po vseh trgovioan.
NT
vseh dežela izposljje inženir 94 oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju Vl.y Mariahllferstrasse št. 37«
LE V IZVIRNI POLNITVI
Brezhiben materijal.
Nelosežnn hitrost n in trpežnost. ::
Neobvezne ponudbe pošilja zaston* 1273
aurintt lemeni
: Ivan In Un
Moofsc
& pernati/
je šampanjec najvišjega dvora in aristokracije
-c2
F. P. VIDIC & KO M P., LJUBLJANA
s tovarna zarezanih strešnikov s
ponudi vsako poljubno množino dvojno zarezani
sfrešnlk-zakrivač
:: s poševno obrezo in pri veznim nastavkom. ::
Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
C/l
67
5^02
15
Y.5
LC
D^^+..B
Balkanski dvori.
Belgrajski dvor. Davno ]e že tepa, kar so imeli v Belgradu dvor v občnem smislu te besede. Takrat je živel še kralj Milan in kraljica Natalija je bila še v Belgradu. Kako pozabljeno je že vse to. Tedaj torej so imeli dvor in na tem dvoru se je tes-nosrčno pazilo na etiketo in ta dvor je bil jako smešna kopija pariškega ali petrogradskega salona. In če so bili tudi avstrijski nadvojvode in avstrijske nadvojvodinje preveč ponosne, da bi kdaj obiskale belgrajski dvor, pa zato pri nobeni slavnosti v belgrajskem konaku ni manjkalo avstrijskih oficirjev ... Za časa kralja Aleksandra in kraljice Drage, ki sta tudi že pozabljena, so se te razmere močno predrugačile. Ne sicer takoj, a počasi tem temeljitejše. Dvor je zadobil ves drugačen značaj; slav-nost je sledila slavnosti in primerjale so se ekscesi in tudi hude orgije. Avstrijski oficirji so prenehali hoditi na te dvorne slavnosti, ne morda, ker so bili tako krepostni, da se jih niso hoteli udeleževati, nego zato, ker jim je bilo oblastveno prepovedano se udeleževati teh ekscesov in orgij. Le malo kateri se je upal prestopiti izdani ukaz in se udeležiti priredb, o katerih govore priče izza onih dni, da so bile na vrhuncu razkošja ... pa tudi kar grozne. Ni čudo, da sta kralj Aleksander in kraljica Draga naposled končala svoje življenje na znani način. Kakršno življenje, taka smrt ... Za Aleksandrom se je v belgrajskem konaku naselil kralj Petar Karagjorgjevič. Vdovec in že v lcih, je prevzel krono. Vojaštvo mu jo je izročilo pod določnimi pogoji, kako je treba delati in živeti. Kralj Petar je tih, resen mož, ki ne ljubi hrupa, ki ljubi le delo. Sicer pa niso bile ne čas, ne razmere, v katerih je prišel na prestol, ugodne za prirejanje slovesnosti. Življenje v belgrajskem konaku je postalo skromno in tiho in resno; da nista bila v konaku dva princa, bi ljudje skoro ne vedeli, da je v Belgradu sedež kraljevskega dvora. Kaj je tudi sicer dvor brez ženstva? Kralj Petar ima hčer, presrčno, ljubeznivo hčer, ki je bila vzgojena v Petrogradu, a ta je poročena z velikim knezom Ivanom Konstantinovi-cem in živi na Ruskem. Vsled tega je na belgrajskem dvoru tako tiho, sko-o mrtvo, kakor v kaki pisarni. Kdor : rej hoče spoznati dvorno življenje, Če je sploh o njem mogoče govoriti, se mora seznaniti s srbskimi oficirji. In kdor jih spozna, se nič več ne čudi velikanskim uspehom, ki jih je v vojni s Turčijo dosegla srbska armada. Srbski oficirji niso lahkoživci — resni ljudje, demokratičnega mišljenja, trezni, da se je kar čuditi —^samo bojevniki so in nič drugega. 2ive samo svojemu poklicu. Nikjer ni videti tako krasnih postav in tako smelih pri vsi resnobi tako prikupnih obrazov, kakor med srbskimi oficirji. Vsak izmed njih ima nado, da ga vojna srečno povzdigne visoko — saj na >rbskem niso visoka mesta reservi-rana za gotove rodovine in njih pro-L/irance in to je poleg domovinske iubezni in narodne zavednosti gGto-\ o silno mnogo pripomoglo, da so se srbski oficirji na čelu armade bojevali s tako občudovanja vrednim samozatajevanjem.
Cetinjski dvor. Vidna glava ce-tinjskega dvora je kralj Nikola, ki ga pozna ves svet in ki imponira celi f \ ropi, nevidna duša in središče tega dvora pa je kraljica Milena, o kateri velja bolj ko marsikje drugod stari pregovor, da je najboljša žena
sta, o kateri se najmanj govori. Njenih lastnosti sploh ni mogoče dovolj prehvaliti. Še danes žive na Ce-tinju ljudje, ki se spominjajo, kako so najbližji sorodniki sedanje kraljice nosili na trg pridelke svojega vrta in kuretnino. Zakaj kakor kralj, izhaja tudi kraljica iz ljudstva, kateremu je v pravem pomenu besede najboljša mati. V kraljevski palači — če se sme tako imenovati jako skromna hiša, kjer prebivata kralj in kraljica — je življenje  tako preprosto,
akor v kaki navadni meščanski dru-11. Tako skromno in preprosto, ka-kakor v kaki navadni meščanski dru-
a kralj in kraljica še danes, dasi jim je bila sreča vedno izredno mila in ju je povzdignila silno visoko in dasi mu po svojih hčerah danes v sorodu z najmogočnejšimi vladarskimi ro-dovinami. Kralj, s katerim lahko \ sak Črnogorec govori kadar hoče, vabi rad odličnejše tujce k sebi in jih zna izredno spretno izpraševati: v nekaj trenotkih izve vse, kar bi rad vedel. Kdor je kdaj s kraljem govoril, občuduje njegovo obsežno znanje, hitrost njegovega mišljenja, njegovo ostroumnost in smelost njegovih ciljev. Kralj Nikola je realen politik z romantičnimi lastnostmi. Kraljica ostala vedno v ozadju« a kdor. Je
prišel z njo v dotiko, ne more prehvaliti njene ljubeznivosti. — Središče cetinjskega dvornega življenja je v hiši, kjer prebivata prestolonaslednik Danilo in njegova soproga Juta princezinja Meklenburška. Potomcev nimata in jih, kakor se sodi, (tudi ne bosta imela. Dvorsko življenje pri prestolonasledniku je seveda nekoliko bolj živahno, a vendar skromno, že zato, ker ni — denarja. Sicer pa je pozornost črnogorskega naroda obrnjena vsa na princa Mirka, ki postane naslednik svojega brata in čigar žena je hči domače zemlje in mu je povila zdrave in lepe otroke. Pri starših sta še dve prince-zinji, ki se jima pač časih potoži po veselem življenju v Petrogradu, zakaj veselic in zabav je na Cetinju tako ubogo malo — a vendar so srečne.
Sofijski dvor. O dvoru carja Ferdinanda ni dosti povedati. Prva žena Ferdinandova je bila vedno bolna in ni rada videla ljudi okrog sebe, sedanji knez, sedanji car pa je bil zadovoljen z majhno družbo zvestih oseb. Bolgari so to življenje gledali nekam nezaupno, kajti med člani tiste intimne družbe, kjer je car največ občeval, je bilo preveč tujcev. Toda car se je izkazal tako spretnega diplomata, in je to nezaupnost sčasoma razpršil, dasi se je njegov prestol že nekajkrat prav opasno majal. Ni dvoma, da je sedanja vojska s Turčijo ne samo na veliko korist bolgarskega naroda in bolgarske države, nego tudi carja samega, zakaj utrdila je njegovo stališče v veliki meri. Nova kraljica, princezinja Eleonora Reuss, je bila pri svojem prihodu sprejeta z nezaupnostjo, največ ker je Nemka in ker je bila protestantka. Pridobila si je pa vsa srca, ker se z vnemo zavzema za šolstvo in soloh dobrodelne stvari in zlasti, ker je med vojno z največjim samozatajevanjem skrbela za ranjence. Pravega dvorskega življenja pa carica ne more ustvariti, kar pogrešajo posebno tisti krogi, ki so vajeni življenja v večjem slogu. O carjevih sinovih se je pred vojsko le malo govorilo, a vzlic temu, da sta že dorasla, ni misliti, da bi se po vojni dvorsko življenje v Sofiji kaj znatne-je premenilo. Ostalo bi tiho pa cere-monijozno -— kajti car Ferdinand je vnuk francoskega kralja in se tega vedno zaveda.
Atenski dvor.   Na kraljevskem dvoru v Atenah se je zdaj nagloma zgodila velika prememba. Kralj Juri je bil umorjen. Kako bo dvorsko življenje pod novim kraljem, še nihče ne ve. Če hočemo torej karakterizirati dvorsko življenje v Atenah, se je treba ozirati na dobo kralja Jurija. Ta je bil rodom Danec in dasi je dolga leta vladal na Grškem, se vendar ni do dobra naučil narodovega jezika. Domačega se je Čutil v Kodanju, v Parizu, v Londonu in na Dunaju, ne pa v Atenah. In njegova žena je Rusinja, rojena velika   kneginja, in bi tudi dosti raje živela v Petrogradu ali v Parizu kakor v Atenah. Žena prejšnjega prestolonaslednika, sedanjega kralja Konstantina je sestra nemškega cesarja. Kako domačo se čuti v Atenah, je spoznati iz tega, da živi vsako  leto  več časa na Nemškem, kakor na Grškem. Ena njenih svakinj  je   ruska  velika kneginja, druga   je rojena   princezinja Bona-parte, po materi v sorodstvu z bankirjem Blancom, ki si je kot najemnik nekdanje igralnice v Homburgu pridobil milijone. Kakor vidno, so na tem dvoru   združena   prav različna nasprotja in zato  je  vedno ta dvor izgledal, kakor da bi bil šele na pol gotov. Tujcem je atenski dvor lahko pristopen.  Do vojske s Turčijo se je kraljevska rodovina v Atenah pravzaprav samo dolgočasila in je rada videla tuje obraze. Reči se mora, da je dvor napram   tujcem jako gostoljuben, napram Grkom pa ne. Obče mnenje je,  da na dvoru Grkov samih nič kaj radi ne vidijo. To je pač največ vzrok, da je resnično priljubljena samo princezinja Marija Bona-parte, ki je jako bogata in vodi sijajno hišo. Pa tudi njen salon je pravzaprav   samo središče najrazličnejših elegantov -— za kulturno življenje grškega   naroda nima nobenega pomena. Tudi ta ljubezniva princezinja je ostala tujka v deželi, kakor vsi ostali  člani  kraljevske rodbine. Ko je grški narod kraljevske prince pred tremi leti prisilil, da so morali izstopiti iz armade,  je prestolona-slednikova žena na .vse načine silila svojega moža, naj se odpove vsem pravicam do krone  in  naj se ž njo preseli na Nemško. Prestolonaslednik — sedanji kralj — pa je bil prepričan, da bo igral na Grškem še veliko vlogo in se ni vdal prigovarjanju svoje žene. Njegovo upanje se je uresničilo.  Ravno v treno+ku največjih uspehov grške armade je prišel na prestol in narod, ki ga je prej sovraži], ga je zdaj pozdravi! z ve-
seljem. Ali se bo narod spoprijaznil s svojo dinastijo? Na to ni mogoče odgovoriti. Na Grškem je že dolgo močno republikansko gibanje, a vsled srečne vojske proti Turkom bo skoro gotovo vsaj za dlje časa ponehalo, če ne bo že sploh zamrlo.
Bukareštski dvor. Bukarešt leži dosti daleč od pravega Balkana, a vendar je kraljevski dvor romunski zaradi   tesne zveze med Romunsko in Balkanom   prištevati balkanskim dvorom. Ta kraljevski dvor v Buka-reštu je nekaj posebnega. Do nedavnega časa je prestol   kralja Karola spadal med  najtrdnejše — kako bo to,   kadar bo konec balkanske vojske, je drugo vprašanje. Kralj Karol je  na  Romunskem  tujec; nemški princ je, a uživel se je s pravo nemško marljivostjo v romunske razmere.   Poromunil se*je, samo njegovo srce je ostalo nemško. Z mirnostjo resničnega filozofa, prevdarno in dosledno,   izvršuje svoj vladarski poklic in vsak mu mora  priznati, da ima velike zasluge. Seveda dela politiko po   naročilih   iz Berolina in z Dunaja — Če se ne obnese, ne bo to njegova krivda.   Priznati se mu bo moralo vedno,   da je pošteno delal, kakor je mislil, da je prav in dobro za Romune   in za Nemce.   Bolj tuj element na njegovem   dvoru je njegova žena kraljica Elizabeta, znana kot nemška   poetinja   in pisateljica pod imenom Carmen Svlva. Dasi je poetinja in pisateljica   sedme vrste, je pri nemškem občinstvu silno priljubljena. V milih verzih opeva tiho srečo in svojo veliko bolest, da ji je umri edini otrok. Nekako staromodna in afektirana je njena navada, da nastopa v belih oblekah in sredi svojih dvornih dam deklamuje z velikimi gestami   pesemce o šumečih potočkih in pestrih metuljčkih. Sicer pa je jako   dobrega   srca   in prava mati vsem revežem . . . Bodoča kraljica, prestolonaslednikova žena, princezinja Marija, je vsa drugačna. V Bu-kareštu se čuti,  vsaj zdaj, ko nima besede, kakor bi bila v ječi. Rojena je princezinja Koburška, krasna ženska je in dolgočasi   se neznansko. Ves dan fotografira — za premem-bo da samo sebe fotografirati. Fotografiranje je edino njeno delo in edina njena zabava. Njeni otroci so čudovito lepi, njen mož je dobra duša, da malo takih, a se svoji ženi v nobenem oziru ne more primerjati. Če postane kralj, bo vladanje brez dvoma prepustil  ministrom in pa svoji ženi.  Koburška kri se pač nikoli ne zataji in princezinja Marija kot kra-. ljica ne bo delala sramote Koburža-nom. Pametna je in bistroumna, da prekosi vse  drugo  ženstvo na tem dvoru. Sedaj ima dvor skoro nemški značaj;   Marija Koburška pa pravi, da je Francozinja in da ima simpatije le za Rusijo;   kot kraljica bo napravila konec nemškemu značaju dvora in morda tudi nemški politiki, posebno   ker   romunskemu narodu ni simpatičen ne nemški   značaj dvornega življenja, niti nemška politika.
Darilo morja
bi mogli imenovati ribje olje, vendar pa je treba, da ga pravilno izkoristimo, še podvreči nekaterim izpremembam. Ribjemu olju morajo po Scottovem ravnanju odvzete biti njegove slabosti kakor težka prebavnost, neprijeten duh, zoprn okus, dT. ga napravimo prijetnejšega za uživanje in slastnejšega. Tako pripravljena
SCOTTOVA
EMULZIJA
ima vse prednosti navadnega ribjega olja v zviSani meri, pospešuje tek, je izredno redilna in slastna, tudi za občutljiva usta in želodec. Ob redni rabi Scot-tove emulzije se pogosto opazi splošno zboljšanje moči. Kdor si tega želi, naj čimprej tem bolje prične z zdravljenjem s Scottovo emulzijo.
Cena originalni steklenici 2 K 5o dobiva t« po vseh levsrnah Proti vpoSiljatvi 5o v, v pismenih znamkah dobite od cvrdke SCOTT & BRO\VNE d. o. i. na Dunaju Vil. sklice vaje se na nas Ust enkratno vpoliljatev poiskulnja od kake lekarne.
Ljubljana.
Prešernova ulica št. 5 L nadstr.
najfinejših angleikih kostumov, paletotov, franc. toalet itd.
A. KUNST
LJubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke Je vedno na izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
Pozor! Pozor!
Dobro blago se samo hvali!
Kupite le dober glasovir in ne dajte se begati po kričeči reklami trgovcev, ki imajo instrumente v komisiji in ki manj vredno blago na vse pretege hvalijo, da dosežejo večji dobiček. Jaz ne trgujem v komisiji, imam le prvovrstno blago in kupujem le za gotov denar, ker se le na tak način more dobro robo po nizki ceni prodati. Jamčim pismeno 10 let za dobro kakovost svojih instrumentov. Uglaševanje ter popravila vseh sistemov izvršujem solidno in računam ceno«
kofltesiioniiani oglalevalec in trgovec glasoviriev v Ljubljani, Poljanska c. 13.
PJI 10
I
Pil®
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
krasno opremlfene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb« ii ščine, že obrabljene vozove in ?i —— konjske oprave« ———
□iDlDlDininiDinp
Zastonj
dobi vsak 1 ploš čo in  200 igel, ako naenkrat na* :: roči 6 plošč. ::
s zastonj :
dobi vsakdo 1 album m 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč.
Gramofoni že od 21 K naprej
Avtomati že od 80 K naprej
tudi na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodajalci dobilo popust
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
Specialna trgovina
ftnib
ročnih del
TIHI JAGER
v Ljubljani, Židovska ulica štev. S.
Predtiskarija
Tambur iranje
Montiranje
dajte si priposlati 120 cm široki platneni kanafas po 86 h, pavolnati ka-nafas po 74 h vzorčni kosi. Različni ostanki 5—6 m dolgi 40 m K 18-—« Razpošiljanje po povzetju nefrankirano. Pri obratu do K 500*— mesečni rabat. Neugajajoče se franko vzame nazaj.
Naročila na upravo „Slov. Naroda" pod »Tkalnica specialni kanafas".
Proda se v Zagorju ob Savi
z gostilno,  ki si obrestuje  po čistih 7 od sto. Več pove lastnik 1266
Josip Rossi v Zagorju*
pristno brnsko blago
Spomladanska in poletna sezija 1913.
Eupon m 3*10 dolg
za posolno moško obleko
(suknja, hlače, telovnik) stane samo u
kupon 7 kupon 10 kupon 15 kupon 17 knpon 20
kroa kron kron kron kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20"—, dalje blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvomiških cenah ::   kot solidna in poštena vrlo znana ::
Zaloga tvornice za sukno
Siegel-Imhof v Brnu (Bruenn). &£T~ Vzorci gratis in Iranko. "VB
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegei-lmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 517
FRANC KOS
Ljubljana, Sodna ulica št 3.
Specijelna mehanična
pletiina indnstrlla in trgovina
za površne in spoilns jopice, mođsrfie, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje pie* tilni materijal i. t. i
na drobno in debelo
Šivalni strop od 70 S naprej,
fj^r   pletilni stroj ^Ml
patent »VVederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. ?33
::  Podpirajte domačo industrijo. ::
najp.eizkušenejše, najzaneslivejše in ^—       :   najcenejše -
s: fosforovo Ušlo gnojilo ::
za vse vrste zemlje dalje 44
amonijakove, in kalijevesolifrove snperfosfaie
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil kupčevald kmetijske zadr, in društva.
Samo snperfosiat
v ceni ni poskočili!
Centralna pisarna društva avstr. superfosiat tvornic
Praga, PNkopy 17.
Plisiranje :-: :-;
sne kite
najlinoja kakovosti po 5, 7,9 in 12 kron — vso vrsto lasno podlago in mrežice — barva so laao in brado „Neril" po 2 in 4 E — toaletne potrebščine — lasulje, brado in drago potrebščin aa maskiranje, vso po solo »enih cenah priporoča
Štefan Strmeli
briveo in Inoničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Vestnega In Starega trga).
izdeluje vsa laamtčarska dela solidno fn okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lave
21
6966
ym m     m m m
šivilja
lil lanr. li Petra cesta 43. L nadstr.
_UM_
m natakarica
želi službe v hotela ali kavarni. Gre tndi na deželo. — Ponudbe se prosi pod šifro „20" poste restante, _L|nbllana. 1322
Sinovome
s štirimi sobami, kopalno sobo, sobo za služkinje, 983
se odda za majev termin«
ElUabetna cesta štev. 5.
Priporoča se
• e
obstoječe iz 3 sob, solnčnate verande, del vrta ter druge pritikline tako} aH pozneje. Vpraša se Poljanska cesta
vila Bergmann. Priporočljivo je strankam, katere si želijo izven sredine mesta ter na svežem zraku. 1293
Zajamčen uspeh
ali denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
dobite ob rabi med.
Sr.~£ Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, Z*r. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv ospeb. Rabi
se zunanje. Poizkusna puSIca K 3, velika puiica, zadostna za uspeh K 8---Razpošiljanje strogo diskretna 1205
Kes fc 1. Six, lataralirij, Dua] DL, taps$e 17/1
Zaloge ▼ Mnbljaait Lekaroa pri »Zla« tast jelnm*. drogeriji Kase is .Adrija".
Ivan Stranich Poreč, Istra.
V srednji Istri je dobro uspevajoča
trgovina
mešanega blaga in jestvin. Mogla bi se odkupiti ali vzeti v zakup. Potreba je kapitala okolo 35 000 K. — Informacije daje „A. Z. Trst41 glavna po^ta, J poste restante. 1272
i*" Hiša
na Brega za Savo pri Kranja
z gostilno in trgovino z mešanim bla-gom, vrtom, njivo in travnikom ::
se odda v najem aH pa tndi proda.
Kapitala je treba vsaj 1000 K za trgovino.
Več se izve pri Frane Lukežu, vin. trgovcu v Kranju št £18. 1235
Odda se lepo
šili na H
sprejme takoj za stalno
H. M, ama ulita M t II.
itolt
»možen pisarniških del železninske stroke
dobi stalno mesto v Ljubljani.
Ponudbe pod   Železo11 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1313
Si
Ottoman tukaj, Ottoman tam
povsod me iščejo, povsod ljubijo
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.'
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se
12 vplačili
*6
■ •
vzaiemno zavarovalna banka v Pragi«        ■ •••
Rezervni fondi E 50,401.433*50 — Izplačane odškodnino In kapitalne S 123,257.005-77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vsa pojasnil« dajoi
Generalno zastopstvo v Ljubljani
čigai pisarne so v lastnei bančne] hiši
v Gosposki ulit! M. M
j Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
se sprejme v trgovino z meš. Blagom.
Ivan Slavinec, Šmartno pri Litiji.
1317
Mestni nakup. *29" Priložnostni nakup.
200 okusnih buteljk dobrega
KONJAKA
v 7 10 l. steklenicah elegantno opremljenih s slamo in medeno žico, se proda steklenica po K 1*40 ev. tudi v manjših partijah. R. Adler, Dunaj XX., Wasnergasse 39.
Pasmesa perutnina
in nje jajca za valjenje.
Cochin-China, Branmat Langshan, Orpington rumene in bele, Ply-mouth Roks, rdeča Rhode Isiand, Houdan, pritlikavke itd. Cena plemena (1 petelin, 2 kokoši) K ,c0—, eno jajce za valjenje 80 v. Peking, Avlesburv in Bisamenton pleme 45— «-r*£$v» 50 k eno jajce za valjenje 100 do lc0 vin. Brončasti in virginski snežnobeli purani, pleme K 60-—. eno jajce za valjenje 150 vin. Emdenske orjaške gosi pleme K 75—, eno jajce za valjenje K 2*—. Lovni fazani (angleški) pleme K 3V—, eno jajce za valjenje K 1'—. Dalje velika zaloga igličevja in sicer: smreke, beli, črni Wey-moutov boiovec, mecesen tid. 30—3rO cm vis. komad 25—300 vin. Plotne rastline: akacije, gledičiie (kristusov trn) 1—4 l sadike za 1000 komadov 12—55 kron. Akacijeva in hrastova (Stieleiche) drevesca 250 - 400 cm vis 1000 kom. 65—100 K. sadno drevje, lepotni grmi, leootna in drevoredna drevesa, vrtnice itd Glavni cenovnik zastonj. Grofa Žige Batthyanyia graščinska oprava Gsendlak pri Radgoni. 12U9
Samo 5 kron
stane moja pristna švicarska reioon-toirka patentirana ura na sidro, sietetnt Fosskopf Štev. 4060. z masivnim sid/om, natanko regulirana s triletno pismeno earanriio. Št. 4062. ista a sekundnim kazalcem K 550. Brez rizika. Zamena dovoljena aH denar nazaj. Pošilja proti povzetju ali če se pošlje denar naprej prva tvornica ur
JAN KONRAD
c in kr. dvorni dobavitelj. Most štev. 2369 (Češko). Glavni katalog s 4000 slikami na zahtevo gratis in franko
Kontoristka
z daljšo prakso, perfektna knjigovodkinja, korespondentinja in stenograf inja,
■nT" ■sm«£firitai* "M
Cenjene ponudbe pod „Kontoristka 1269"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1269
19 let star, zmožen slov. in nemškega jezika s trgovsko nadaljevalno Šolo, želi takoj ali pozneje v trgovino mešane stroke ako je mogoče na Kranjskem. Pcnudbe pod „1. M. 24lg pOŠttBO le
teče, Sv. Jurij ob Južni železnici. Pozor kolesarji!
jtosto X120 samo kron 80.
Franko na vsako postajo.
V reklamne namene razpošljem 200 novih svetovno znamenitih graskin dvokoles model 1913, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. Storpednim prostim tekom K 95'— s poštnino vred. Že rabljena kolesa od K 40*— naprej. Nova čvrsta guma po K 5'—. 6'—, 7*—, 8-—, zračne cevi po K 3-—. 4-—, 5-—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pritiklina po cenah na debelo. Popravila, emajliranje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa rtaptačila K 20-—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko.
Srbo-hrvaško dopisovanje. 1069
Troraiškrt skladišče dvokoles in šivalnih strojev
A. Weissbergy Dunaj II. Untere Donanatrasae štev. 23 III.
o
želi stopiti vsled pomanjkanja znanstva mlad mornarski podčastnik
z Izobraženo. 16 do 19 let staro gospodično.
1304 Resne ponudbe pod
„Sidro" Pnlj L, Poste restante.
Spretnega In pri posestnikih do bro vpeljanega 1298
za poljedelsKe stroje za Kroni iite tvoroita
ii Kinz & Racfeer, talita pri Beljaka.
S svilo vezena bluza sama K 1-95
todo Milne industrije. Velelo poletno blago z bogato svilnato vezenino.
SCoBtipIektno za celo bluzo K 1-95.
prekrasno!  "u«     1324    90f" poskOnja novost!
-ve   1324 sof
Nekaj sto ducatov teh prekrasnih, bogato s svilo vezenih bluz najmičnejših barv, n. pr. bele, kreme, rožaste. svetlomodre, srednje modre, modno-lilaste, rdeče, zelene, sivkaste, temnomodre, sploh vsake le mogoče barvo smo prevzeli od opuščene švicarske tvornice za vezenine in samo zaradi nakupa na debelo moremo te prekrasne bluze prodajati po tej nizkej ceni. Te bluze so vredno trojnega denarja Vzeti je naj-manj 3 komade, lahko po želji različnih barv, komad po S 1*95 6 komadov stane samo 11 E in se poleg tega še zastonj priloži fin čipkast žabo.
Edina prodafa fio povzetju:
Swoboda, Dunaj HI/2, Hiessgasse 13-23.
I*© 11P v°da za *ase
zanesljivo učinkuje proti 1319
izpadanju las in prhljaju,
pospešuje rast las in brade in sploh služi za splošno negovanje las. Oblastveno preizkušeno in od zdravnikov priporočeno. Na tisoče posve-dočeb od zdravnikov in laikov. Steklenica K 3 in K VSO. Pristne samo s firmo Schmidbaners Naebf. S a izb ur g- — Petrol, olje za krhke lase K 1*— Dobiva se po skoro vseh lekarnah in drogerijah vseh dežela.
P. Schmidbauerja nasl.
kemični laboratorij
Saliburg, Bahnholstrassa 29.
Ljubljana: An. Hancdmg., Gabrie! Pcrali, Iskanja Satnik. Iskana. B. tvantara, drogerija Postojna: Bat-carrih, lekarna. — Trst; Fo. Mali. drog., E tur Zsr-nitz. dmirlj — Gorica: A. Mal-nlf. drogsrSja.— Pu!J: L Tarr.ini. drag. — Zagreb: S. Olitlif-kuh. lak.. H. Bro-dioTiB,Wania.-Cetje: Oba Sdrvsrz I Ca. Ml
aseoai uradaik
boljšega mesta, 32 let star, vesele narave, išče poštenega znanja s samostojno damo lepe zunanjosti.
Cenjene neanonimne dopise pod »Pomlad 1913« na upravo »SI. Nar.« 1314
Naznanilo!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, dasemotvorii nanovo urejeno kegljišče v nedeljo, 13. aprila, kjer bodem skrbel za dobro pijačo in kuhinjo. Torej v nedeljo vsi v Zalog pri Ljubljani ! ^ odličnim spoštovanjem
FRANC ZIHERL,
gostilničar v Zalogu*
ki obiskujejo privatne odjemalce, se ob najvišji proviziji sprejmejo za prodajanje naših svetovno znanih zastorjev za  okna.   Velik postranski zaslužek.
Vzorci franko. 1308 Združene tvornice rolei in ialuzij
H L mar.lt, Kralievec na Opi, Češko.
Dopisovanje v srbohrvaškem, Češkem, italijanskem, nemŠk. in ogrskem jeziku.
z razpisom C. kr. finančnega ministrstva z dne 31. marca 1912, štev. 19.813 v korist ubogim otrokom dovoljene efektne loterije »Slovenske StraZe« v Ljubljani s 100.000 srečkami po 1 krono in 1554 dobitki v skupni vrednosti 20.000 kron, koje žrebanje se je vršilo dne 18.
novembra 1912 — po stanju dne 1. marca 1913.
Kosmati skupiček prodanih 59.824 srečk po 1 K
Darila (preplačila).............
Skupiček razvidov izžrebanih Številk In obresti naloženih glavnic.............
Razlika med nastavljeno vrednostjo dobitkov in
efektivnimi stroški njihove nabave......
V prid podjetju zapadli dobitki....... .
Skupno  . . po odbitku izdatkov . .
tedaj Cisti donos k
59824
541
287 6460
67112 31826
35285
31 40
!
71
7
92
Svgea Jaro 1. r.,
predsednik.
Loterijski komite:
Ivan Štele l.
tajnik.
Anton Volt« 1. r.,
blagajnik.
datkl
3 4 5 6
7 8 9
10 11
Državne pristojbine............
Provizije razpečevalcem srečk:
po 25 h za  100> kom.......K 250*—
po 20 h za 25231 kom.......K 5046-20
Stalne plače nastavljencem loterijske pisarne • • .
Nagrade taistih . .*............
Reklame (inserati, plakati in afižiranje) . • « , , Tiskanje srečk in drugih tiskovin .......
Porto in poštne hranilnice stroški.......
Stroški žrebanja.......... ....
NafemSčma, pisarniški stroški, zavarovalne premije,
potem plačila ta pomožna dela.......
Nominalna vrednost nastavljenih dobitkov. . . » Različni izdatki (zavodu ' za ponočno strazenie, jotnina, kolek! itd.)      ......... .
Skupne . .
200
5296
2340 350 518 946 898 296
650 20000
330
31826
20
50 97 15 87
10
79
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", H>no, Neugaese Nr. 20. 1197
prosi za sprejem v rodbino b malima deklicama, sposobna je tudi ?a pomoč gospodinji. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro „Pomlađ 1283". 1283
Trgovski
star 25 let, vojaščine prost, teli svojo slnžbo premenitl. Prevzame tudi srednjo trgovino ali podružnico na račun Položi lahko kavcijo. Prijazni dopisi pod „1000" na upravništvo »Slovenskega Naroda« 1295
Uradni
z večmesečno postno prakso 1298
išče službe erpeditorjt:
pri kakem poštnem uradu. Ponudbe ce pošiljajo na uprv. »Slov. Naroda« pod ,Ekspeditor'. Nastopi se lahko takoj.
Proda se samo malo rabljen
prav dober, po ugodni ceni in pogojih Vprašanja na g. Josipa Rossi, krčma$*ja v/ Zagorju ob Savi.
1264
iz 2 sob, kuhinje in oddelkom vrta
se s I. majem odda.
Poizve se v pisarni  Popovi*^ Blei«
welaova cesta štev. 32« 1219
Ivan Kacin
izdelovatelj bermonifev v Nov. Vodmatu
se je preselil
na Zaloško eesto it 7.
(nasproti deželne bolnice, Ljnbljana,)
kjer sprejema vsa v to stroko spadajoča dela. Harmonij z 10 reg. se dobi za 280 kron.
Zahtevajte cenik. 1271
mlad, vojaštva prost, inteligenten mož iz dobre hiše, 1301
želi stalnega mesta
v večji prospešni trgovini z mešanirr blagom in poljskimi pridelki, katero bi ob medsebojni kovenijenci v doglednen? času tudi na lasten račun prevzel. P. i' ženitev ni izključena. — Naslov pov? upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Novozgrajena, kakor vila zidana SV
enonadstropna, z balkonom, 1900 stirjaškir metrov velikega, parku podobnega vrta ? gozdom, zelenjadnim vrtom (vse v enem kos'J ograjeno), klet, lepe sobe itd., posebno pripravno za penzioniste, privatne itd.
se taka] wk »nizka cene 3130 BtlM®?
Več pove lastnik 129C
Ltidv. TOUter, Kočevje, Bergpsse it. 260
7962
82
9N
6672
86
39
83 Štev.
>       .-i-nii —.
Zgodovinske masteade.
(Konec.)
Kralj Henrik IV. se Je ravno mudi! na eni najsijajnejših maskerad, kar jih je priredil, ko je dobil obvestilo, da so Spanci zavzeli Amiens. Ta maskerada je predstavljala sestanek kraljev in knezov v Thonarsu, na katerem sestanku je kralj Filip H. pridobil Franciji Normandijo, Bretagno in Anjouo. Mlade viteze so predstavljale najlepše gospodične francoske aristokracije, in vodila jih je zopet najlepša, kraljeva ljubica Gabrijela d' Estrće. Sredi tega razveseljevanja je prišla novica, da je španska vojska zavojevala Amiens. Kralj je takoj prekinil maskerado in se je še tisto noč odpravil v Amiens ...
Maskerade so ponehale biti dvorne zabave in postale so ljudske veselice v času, ko je bil za regenta na Francoskem vojvoda Filip d* Or-Ićans. Pravi provzročitelj te dalekosežne premembe je bil — katoliški menih. Ta je namreč izumil stroj, s katerim se je dal ves parter opernega gledališča v malo urah dvigniti do višine odra — tako da se je vse gledališče spremenilo v ogromno dvorano. Da bi se zabavežclinemu regentu bolj prikupil, mu je priporočil, naj se v opernem gledališču prirejajo velike maskerade. Regentu Je misel zelo ugajala in izdal je povelje, da se morajo v opernem gledališču prirejati po trikrat na teden maskerade. Naval je bil seveda ogromen. Maskerade so se priljubile in se od tedaj vse bolj razširjale. Maskerada v opernem gledališču je ostala seveda dolga desetletja najelegantnejša. Naravno je, da so dale te maskerade tudi mnogo, mnogo povoda in prilike za grehe — in menih, ki je izumil omenjeni stroj, ima na teh grehih velik delež.
Poleg teh sijajnih maskerad v dvoranah in gledališčih je pa cvetelo tudi karnevalsko razveseljevanje z brezštevilnimi maskami še stoletja, in vrh tega so začeli prirejati tudi posamezni velikaši razkošne maskerade. Med najslavnejše spada pač maskerada, ki jo je priredila vojva-dinja de Berrv na čast angleškemu romanopiscu \Valterju Scottu, ko je ta obiskal Pariz. Na tej maskeradi so nastopile v najdražjih kostumih vse iunakinie. kar jih je Scott popisal v svojih romanih.
Sredi minolega stoletja, ko le vladal na Francoskem kralj Louis Filip, je bila na dvoru prirejena posebno znamenita maskerada. ki Jo imenuje zgodovina kostumnih zabav Kadrilo Kvart <. Nastopila je namreč skupina mask, ki so predstavljale različne kvarte: kraljevski princi so nastopili kot :>kralji«, princezinje kot ■.kraljice, »črni Petera pa je predstavljal jezuvitskega generala.
Lepa cesarica Evgenija, ki se je po svojih nesrečah tako zelo spreobrnila, je v dobi svojega sijaja pričarala na francoski dvor celo vse prebivalstvo starega Olimpa. Dekoletira-ne boginje — če je dovoljeno pol gole krasotice še imenovati dekoleti-rane — so francosko ljudstvo vse bolj zanimale, kakor pa cesarjeve politične spletke.
Med tem, ko so procvitale vsakovrstne maskerade na Italijanskem, na Španskem in na Francoskem, so se začele kot ljudske zabave udoma-čevati tudi na Nemškem, v Avstriji in drugod. Propadanje se je začelo v drugi polovici minolega stoletja — a treba je le, da postane življenje zopet laglje in prijetnejše, treba je le, da se poležejo viharji te velike evolucije, sredi katere stojimo, pa bo človeku prirojeno hrepenenje po veselju in zabavi udarilo novic na dan in obudil v novo življenju tudi maskerade ...
Darila.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca marca 1.1. sledeče prispevke:
I. Prispevki iz nabiralnikov: Matija Marinček, Tržič 5 K; I. Pilgram, Volšperk 4 K; podr. Lonjer i. s. pri Ferljugu 2 K 25 v, Kljuder 2 krone 33 v, konzumno društvo 5 K 11 v, Zupan 4 K 30 v, skupaj 14 K 10 v; Jos. Novak, gost. Trojane 1 K 60 v; F. šom, Sv. Lovrenc 2 K; H. Požun, Gornja Radgona i. s. pri Kar-hašu 6 K, pri Rozenbergerju 10 K, skupaj 16 K; kav. ».Evropa«, tu 10 K; trnovsko župnišče 11 K; podružnica Vič i. s. Amerika 80 v, Končan 50 v, na brdski Trati 1 K 60 v, na Pošti l K 20 v, Novak 1 K 40 v Oblak 60 v, Pirnat 3 K 60 v, Robežnik 9 K 50 v, 1 raun 3 K 30 v, Vrtačnik 8 K, skupaj 30 K 50 v; podružnica Cerklje in Čatež i. s. Kodrič 1 K 5 v, Radej 1 K 10 v, Apih 4 K 30 v, Golob 9 K 60 v, Vahčič 1 K 90 v, skupaj 17 K 95 v; gostilna Mahorčič, Sežana 11 K 6 v; podr. Sodražica i. s. Fajdiga 25 K, Mikolič 1 K 60 v, Krže 1 K 20 v, Drobnič 2 K 10 v. Šega 1 K 10 v,
Bartol 1 K, skupaj 32 K; m. podr. Maribor i. s. Narodni dom 46 K, Meden 5 K, Vrtnik 3 K, Kranjc 5 K, Amer 1 K 50 v, skupaj 60 K 50 v; dr. E. Dereani, Gorica 4 K 1 v; Ruski car. Jezica 10 K; dr. Jos. Kom-Ijanec, Ptuj i. s. Nar. čitalnica 10 K 62 v, Zupančič 2 K, Mahorič 1 K 65 v, Muršec 38 v, skupaj 14 K 65 v; m. podr. Kamnik i. s. Žerovnik 10 K 38 v, Levičnik 6 K 87 v, Društveni dom 5 K 41 v, Fajdiga 1 K 32 v, Štele 1 K 20 v, Trpine 8 K, Debevc 3 K 80 v, Malovrh 78 v, skupaj 37 K 76 v; gostilna Bečaj, Kamnik 2 K; R. Gorčeva, Vel. Loka 4 K 50 v; gost. Rabič, Limbuš 10 K; F. Paher-nik, Vuhred 18 K; J. Dolenec, tu 1 K 60 v; Jos. Kodermac, Sovodnje 3 K; Berti Rus, Grosuplje 14 K 70 v; podružnica Št. Vid pri Vipavi i. s. Rudolf 15 K 23 v, Bizjak 5 K 40 v, 2gur 1 K 46 v, Zormut 2 K 88 v, skupaj 24 K 97 v; gost. Kline, tu 3 K; Drag. Gregorič, Trst 3 K; podružnica Borovnica 8 K 50 v; M. Kajfež, Petrina 2 K 30 v; podružnica Litija-Šmartno i. s. Haslinger 1 K 72 v, Preinfalk 11 K 60 v, L. Svetec 2 K, Božiček 61 v, Mešek 3 K 53 v, Britli 1 K, A. Trškan 6 K 85 v, L a jo vic F. 4 K 19 v, Robavs 2 K 36 v, Razbor-šek 4 K 72 v, Iv. Rus 5 K, Jožefa Rus 2 K 65 v, skupaj 47 K 23 v; podružnica Polzela 9 K 34 v; gost. pri Dorju, Srpenica 6 K 6 v; Olga Balon, Stara vas 12 K; A. Sever, Semič i. s. Sepaher 2 K 50 v, Klander
4 K, Bahovec 1 K 3 v, Zure 1 K 67 v, skupaj 9 K 20 v; F. Oset, Trbovlje i. s. Trbovc 1 K IS v, Dežman 14 v, Prelogar 20 v, Moli & Mer. 2 K 22 v, Mahkovec 1 K, Miiller 32 v. Vodenih 20 v, Kramer 1 K 54 v, Mali mL 2 K 12 v, Poček 2 K 88 v, Ocepek 10 K, Valher 4 K. Guček 55 v, Jager 46 v, Ternovec 46 v, Goropevšek 1 K 87 v, Izlakar 38 v, Počivavšek 8 K, Flore-nini 72 v, Sušnik 1 K 54 v, \Veber 73 v, Pinterič 60 v, Treo 55 v, skupaj 41 K 66 v.
II. Prispevki podružnic:
Kranjsko : Matenja vas 18 kron; Posavska 40 K; Vič 18 K; Št. Janž 86 K; Cerklje in Čatež 46 K 70 v; II. Bistriea-Trnovo m. 14 K 62 v; Velika dolina 72 K 3 v; Ledine
5 K: Št. Vid pri Vipavi 10 K; Borovnica 46 K; Sodražica 100 K; Cerknica 22 K, skupaj 478 K 35 v.
Štajersko: Vransko 16 K; Maribor m. 200 K + 249 K 25 v, skupaj 449 K 25 v; Maribor ž. 168 K 56 v; Limbuš 20 K t 7 K 92 v, skupaj 27 K 92 v; Laški trg 3 K; Limbuš 20 K, skupaj 684 K 73 v.
Koroško: Glinje 25 K 20 v.
Primorsko : Ajdovščina m. 20 K; Miren 10 K; Nabrežina 190 K; Lokev 42 K: Sežana ž. 148 K 8 v; Rojan 400 K; Tomaj 70 K, skupaj 880 K 8 v.
III. Zbirke časnikov:
Slov. Naroda, tu 111 K 76 v. IV. Prispevki Slovencev v Ameriki:
Mat. Pogorelec, Chicago 50 K.
V. Prispevki oa družb, blaga:
Iv. Perdan, tu, prispevek od družbinih vžigalic 1500 K.
VI. Prispevki za obrambni sklad:
Kamen pok. g. Jederti Prutner-jevi, roj. Vodnik v Trstu 200 K; M. Lj. Novak, Gradec 8 K; L. Cvetnič, Sp. Šiška 5 K; slov. poštni uradniki v Mariboru 20 K; m. podr. v Ajdovščini 31 K; F. Berlec, Kandija 5 K; Efem., Gradec 10 K; neimenovani, Gradec 30 K; Posojilnica v Ribnici 50 K; F. Oset, Trbovlje 5 K; podružnica Nabrežina 200 K; Jakob Zadravec, Središče 100 K; finančni uradniki, tu 8 K; šentpeterski železniški in poštni uradniki (po »Slov. Narodu4 .30 K; dr. Gabr, Hočevar, Bled 100 K; Izobraževalni klub, tu 85 K; brežiško-sevniško učiteljsko društvo v Vidmu 50 K; podružnica Rojan 200 K; kamen Jele Mrak, roj. Sernec, Gradec 200 K; kamen obč-
nega zbora podružnice v Celovcu 8 K + 45 K = 53 K, skupaj 1390 K.
-    VIL Razni prispevki:
Rade Jovanovič, Čajnica 10 K; Al. Hudovernik, tu nabral nar. davka 17 K; dr. Jos. Furlan, tu neka kaz. poravnava 10 K; dr. Iv. Dimnik, Krško, kaz. poravnava 4 K + 5 K, skupaj 9 K; učiteljsko društvo za ljutomerski okraj, mesto venca umrlega Janko Karba 20 K; A. Carli, 2u-ženberk 5 K; Ravnik, Borovlje, od boroveljskega Sokola 4 K; Marjana Troštova, tu 2 K; domača otroška veselica v Črnomlju 9 K; F. Jelenec, Brdo, zbirka za podarjeno bučko 6 K; Terezija Gustin, Trst, v spomin pok. Anton Muha 10 K; Ant. Mladič, Šmarje, mesto venca t Tereziji Sernec 10 K; županstvo Metlika 20 K; R. Perušek, tu za pirhe 5 K; Zaplotništvo Ilirija, tu (po g. Seidlu iz Šiške) 42 K 20 v; obmejna straža v Štramarju 10 K; neimeno-\an (po kreditni banki) Celje 25 K; županstvo Sevnica 20 K; Jos. Svetlin, Jesenice, nabral 1 K; volilo umrlega Iv. Korošca v Gorici 198 K 80 v; kost. Kline, tu 50 v; Karel Slano vic, Jesenice, ob poroki 5 K 76 v; Posojilnica v Ajdovščini 20 K; Posojilnica v Črnomlju 40 K; M. Peterman, Zidani most 50 K 24 v.
Spominjajte se
dijaškega Ha
Brez motečih postranskih učinkov neopazno milo odvajajoče sredstvo, ki vsled te lastnosti more prebavo urejati in pospeševati, je že več nego 40 let za ljudsko in domače zdravilo povsod predobro znani dr. Roseja balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. XIII a
Ze stoletja znani
naravna
r—-**00^ alkalična kislina
kot podpirajoče sredstvo pri zdravljenju v Karlovih varin, Marijinih lažnih, Frančiškovih lažnih vedno sijajno preizkušena. Zaloge v Ljubljani: Mihael Rasher, Peter Lassnik in 1L Šarabon.
—
noa      i »i
Proti
22
Id i
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno In odstranjuje neprijetno sapo iz ust.
1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi Člani bolniških blagajn jnž.železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melusine-ustna ln zobna voda.
Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zope* tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobno vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. poŠte meštar
•VV
Nastopi lahko takoj. 1261
Ai L, pošta Đragatuš, Dolenjsko.
lite se dober
1257
brivski pomočnik
ne nad 23 let star. Plača fiksna; nastop po dogovoru. — Naslov:
Fran Novak, briveo, Gorio*.
Specialna modna in športna trgovina za gospode in dečke
J. KETTE
^ranca Jožefa cesta štev. 3
priporoča najmodernejše srajce, fo*avate, rokavice, nogavice, žepne robce, palice,  dežnike itd. itd. Velika izbira modemih klobukov, ■    slamnikov in rWc itd.
Kolesarji!
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, u   dokler ne poznate naših cen za leto 1913c u
Najboljši ln najcenejši nakup
pri tvrdki
Karel Čamernik & Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 9-12,
specijalna trgovina a kolesi, motorji; avtomobili ln posameznimi deli. — Mehanična delavnica ln garata.
621
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Franca Jožefa cesta št. 3.
no se naiiia po in, ter se Izvrše no in selio.
wa mmw
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
^Solidna postrežba. — Najnižje cene.
Peoci, župniki, učitelji o Jirolin ..Ročne"
I>i?i obolelostih sopllt
Učitelj A, Sok. v KelmoraJBa*
Trpel sem na hudem in trdovratnem katarju, ki ga je Sirolin »Roche« takoj omilil. Ta izdelek tudi pospešuje tek.
Župnik R. Sp. v W. (Alzaaja).
Moj bronhialni katar je Sirolin »Roche« prav hitro odstranil; zakaj ozdravljenje je nastopilo obenem z zaužitjem Siro-. lina »Roche«. ======
E. S. dvorni operni poveo H.fi D«
Imel sem močan kašelj in sem na na* redbo g. dr. S. rabil Sirolin »Roche«. ■ Uspeh je bil sijajen.  ■ i.........*
Poveo H. B. v Cnrlka.
Sirolin »Roche« mi že vi£ nego leto dni izborno služi. Na njegove uspehe bom ▼ strokovnem Časopisu »Der ::  neue Weg« opozoril v članku, st
Pri inf luenol, naduhi, pljučni* kolesnih je Sirolin „Roehe" neutrpljiv pomot A jašetef* učinka na pljuča ln vea organizem. Sirolin ..Roche" Jo izborne slasti in jo posebne pripraven sa odvračalao zdravljenje. Sirolin „Roehe11 se doki po vseh lekarnah* 4Sor«i>
v.
47
oirau iz..
SLOV rZNSKI NAROD.
83 štev,
Ali ste oženjeni?
i Potem zahtevajte nova frzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 b, 12 za K, 3 4z Uustrovan cenovnik jt [zdravniškimi nasveto gratis in franko (zapnr 50 h)   — L Slugo, higlenlcna maan-iaktora,   Dunaj L Wiesingerstr.   S r
Jfiaslo, malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen
jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bočne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode, ter mcčnate solne fn otrobne vreče kupi vsako množino
veletrgovina ANTON KOLENC,
Celje, Graška cesta 22. 3095
48
Urari
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomoČki odpovedo.
Škatlja (100 kom.) K 5 —. 2 Škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delia' Laboratoire de Produits aimipi i Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Lekarna lniakilf. Budaseita. VI. Liszt Ferenc ter 28
po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.
Gramofonske
Iiiirtloii
[i
z najnovejšimi slovenskimi posnetki
so izšle in se dobe v
:: ateljeju za gramofone ::
i lastom, liliana
Sodna ulica št. 5.
najvptja zalaja godBenin avtomatov ia gramolonov.
CcDJ.gg.gostilnčarjeiTi posojujem godbene avtomate brez vsakega plačila in dajem še od nabranega denarja odstotke. — Kdor rabi tedaj avtomat, naj se zglasi — tudi pismeno Ako imate gramofon, pišite po seznam naj-::   novejših plošč, s
Car! Kponsteinerja
proti vremenom odporne apnene
la^adne barve
m prot
obastveno varovane
V 50 razlilah od 24 ii kilogram naprej.
Že   desetletja   najbolje preizkušene, prekašalo vse ponaredke. Edini primerni   pleskalni   materiiai za že pobarvana pročelja.
Emajlne fasađnelariie.
jo se umivati, krijejo z eno potezo, brez grundiranja, emajlne trde, porabne samo pomešane z mrzlo vodo. Raz-kuževalne, nestrupene,porozne. Idealno barvanje za notranje prostore, Se ne podbarvane fasade, lesene stavbe, kakor kolnice, paviljone, plotove itd. Dobivajo sć v vseh niansah, stroSkov za StirjaSki meter 5 vinarjev. Knjige z vzorci in prospekti zastonj in poštnine prosto.
Carl Kronsteiner. DunaJlIL Hauptstr. 120.
Glavna /aloga za Ljubljano: Brata Eberl-
Najboljša, preizkušena, cenena obratna sila za poljedelstvo in industrij
Bernhariiove lokomoblle ln moto
Postavita/ v se brez koncesije, brez dima, btez saj, brez duha.
Naprave za sesalni plin
Mg Najcenejša obratna moč sedanjosti. =====
ini za drobljenje in m I en je
za obrat na vsako silo (motor, voda, gepelj). — Nedosežna delozmožnost — Ponudbe, katalogi brezplačno. ii   Domača tvrdka.  u Prva priv. tvornica za motorje in Strofe Najfinejše reference.
G. Bernhardts Sohne, Dunaj VIL/2, Schonbrunnerstrasse 173/11.
Gospodinje ii
/
Pozor !!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke
BLAIMSCHEINA
W4D^afctt»am]
127(
strolnik in sfrolsvodia
ki je izučen tudi za mehaniška in ključavničarska dela, ter izvežban pri električnih strojih, bencin-motorjih in betonskih strojih postavljanje strojev in transmisij išče službe. — Prijazne ponudbe pod Zanesljiv strojnik" na upravništvo »Slov. Naroda«
M ARG
IliE
„UNIKUM" ni rastlinska margarina.
UNIlCIJIVI'f se :z najčistejše go-
f>MB11BV1*1WB veje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav.
11 Al I If 11IVI f f n< umeten, nego najčišči 9pUnit\Um     naravni izdelek.
I S M S U B 1 MUH c l%fl ^ cenejši cd na-„unir\um    zailv   [O vadnega presnega
masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SAMO BLAIMSCHEINOV
UNIKUM«
je resnično edino in 99 w ■ w "u pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje
BLAIMSCHEINA „UNIKUM"
je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
pečenje
samo
prazenje kuhan:e
■cunanje     mas]en kvuh
BLAIMSCHEINA 9, U NI KUNI" MARGARINO
Dobiva se povsod. — PoizkuŠnje gratis in franko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Bunaj XIV.
38 stavbnih parcel na razpolago, na novo reguliranem svetu v Zg. Šiški med drž. Celovško cesto in med drž. železnico, kar bode 15 minut oddaljeno od nameravanih drž. železniških delavnic v Šiški. Ugodna so imenovana stavbišča za delavske hišice. Več pove
Valentin Crregore v Mengšu,
^95
Alfons Oblak
Novo mesto, Glavni trg
1067 priporoča
svetovnoznano najboljše
čistilo za čevlje
=== „NEW CREAM" = v črni ten rjavi barvi«
Velika zaloga vsakovrstnih
čevljev
za dame, gospode in otroke.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni,
G. Flux
om- Gosposka ulica 4,
I. nadstropje, levo. Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
1306
isce nujno:
je v  udobnost   cenj.   občinstva  zopet y središču mesta.
s:   Priporoča in namešča le boljše
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobe Izbira različnih služeb, zlasti za zens&e Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Pn vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor
■__»j!
se tadi pji.
Posebno priporočljiva vrste:
damski nizki čevlji, usnje Sevro K 7-80;
damski čevlji na zadrgo, usnje sevro K 9-50;
moški čevlji na zadrgo, usnje Sevro K II*— s
moški čevlji na zadrgo, usnje box K 10*—.
Najboljši nakupni vir za res dobro
113
Ze desetletja preizkušeno in potrjeno.
W
870
130 prodajalnic v tuzemstvu in inozemstvu.
ALFRED FRANKEL, kom. dr
Ljubljana, Stritarjeva Ulica štev. 9.
U
WWWWWWWVVVVV V"~ V V V W W W W W W W W W W VI
Kmetska posojilnico ljubljanske okolice g LJubljani.R
obrestuje hranilne vloge po čistih
□
M Rezervni zaklad nad X 800.000.
fti
brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena leta 1881.
r i
M
[J
M M K K
59
64
5
75
51
Trgovina z orožjem in c. kr. zaloga smodnika Lechner & Jangl. Gradec, Sporgasse I.
jSl fia¥& ,Nr.*v>roča po tvorničkih cenah, kot RjjbolJSc hranilno orodje avtom, žepne ^iiiote točno zastreljene sistemov „Hrowning" Steyr", .Mauser* tri .Rn\,mi" samokresi najbogatejše izbire ž> od K 5*50 naprej, floberti in kauihlnarice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Ccnovmk j;r.Uis in franko. 4658 Cenovnik gratis in franko.
Kolesarji! Pasi t e,
da ne paSste v roke raznim špcknlantrm in ne dajte se premotiti
pri nakupu koles:* od papirnatih obijub, dokler si še niste
Ogledali  mojo veliko  zalogo prvovrstnih in originalnih
859
ES-KA IN ADLER KOLES.
Izvolite si torej ogledati in prepričali se bodete, da se najboljše in primerno najcenejše kupi samo fiŠBF"   Pri domači, btro^o solidni tvrdki "fH| -
ANA GOREČ, specialna trgovina s kolesi in deli.
LJubljana, Marije Terezije cesta 14. (Novi svet) nasproti Kolizeja. Zahtevajte cenik. Največja izposojevalnica koles.
Idrija - Logatec, kolodvor.
Idrija - Logatec, kolodvor.
Odhcd Iz Idrije:
ob 6*— zjutraj . 12 — opoldan ,   3 30 popoldan
Prihod v Logatec!
ob  7 50 zjutraj ,   1*40 popoldan .   5* 10 popoldan
Odhod U Logatca:
ob 8 30 zjutraj .   2 30 popoldan .   630 zvečer
Prihod v Idriia:
ob 1020 zjutraj ,   4'— popoldan .   815 zvečer
Ceae z avtoraobllnlm u m ni bus o m:
41 l t I. razred     II. razred
Idrija -Logatec   ali nasprotna
Idrija -Godovič „
Godovič-Hotedršici . Hotedršica- Logatec
za osebo
K 3 — . 150 ■ 1*50 . 150
za osebo
K 2-. 1-. i-
reno s kombiniranim avtomobilom:
1. razred II. razred za osebo    za osebo
Idrija-Logatec    ali nasprotno  K 3-—  K 2*-
Idrija- Godovič Godovič - Hotedršica Hotedršica- Logatec
1*50 1 50 150
. 1 —
1 — 1*—
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus*
p"   Totnost si po miiaost! vzdrioje, veniar pa r*e prenaraem noben? odgovornosti u morebitno zamudo.
Valentin Lapajne v Idriji.
gf ** * ******
k************ rrr
Tomasovo 3*3: žiin
znamke xve*da
W N H X
* M
*
H H
XXX
M
****** yyr
priznano dobro umetno gnojilo za vinograde, travnike, deteljišča,
polja in pašnike, prodaja na cele vagone in na drobno po ugodnih cenah
veletrgovina z železnino „MERKUR"
Peter Majdič v Celin,
H
790
kjer je zaloga in prodaja tvrdke
Thomasphosphatfabriken G. m. b. H.f Berlin.
V tej trgovini se prodajajo na debelo in na drobno tudi vsa druga umetna
gnojila kakor: kalijeva sol, kajnit, čilski soliter in iveplenoki-
sli amonjak, nadalje vsakovrstno železnin. blago posebno:
palitoo železo, fraverze, csmsnt. strešna lepenka, poljedelski stroji, vsakovrstno orodje iti
R" Štajerske fužine litega jekla i užine: judenburg (Štajersko) I        I Centrala: Dunaj ¥1.. IVallgasse 391
llfDanner & Co. [|
Izdeluje najboljša elektr. jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, ::
jekla za vrtanje kamenja, jeklo za sekire, nože in različno domače orodje, :: pile, kladva Ltd. s
s; najboljše kakovosti. ?;
Dopisni«! slovensko, hrvaško, srbsko, rusko, u     francosko, angleško, Italijansko Itd. :i
Avtomobilske vzmeti.
Štampilije
vaeh vrst is ar ade, društva, trgovoe itd.
Anton ferne
graver ln Udelovatel| kaveukovlli staraplllj
Uubliono. Stari trg 20.
Ceniki Iranko. 235
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko (
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode m otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte sel 3440       Prosim, prepričajte sel
lož Jesenko
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
loauk
cilindre, čepice itd.
------ najnovejšo fasone-----
po najnižji ceni.
M llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. m_____
4i
O G
t-
O.
o
"S S ■d o
O P«
" O
.—-t
0 ta
1 s
O pa
ta o o cr
Najcenejše
lite
in solnčnike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Bogata zaloga pravih Švicarskih ur, verižic, uhanov, zapestnic itd.
Ne kupujte ničesar preje, predno si ne ogledate mojo zalogo.
Za birmo zelo znižane cene!
Nikelnasta moška ura z verižico K 4*40
Srebrna moška ura z verižico  .  . K 9*60
Srebrna damska ura z verižico. . K 9*40
14 kar. zlata damska ura .... K 22*—
14 kar. zlata moška ura
K 43 —
Fr. P. Zniec
Ljubljana, Stari trg 9.
Teodor Kom
(poprej Henrik Kom)
pokrivale* štren ii klepar, vpeljalec strelovodov, ter Instalater vodovodov
LiHbljana, Poljanska cesta St. B.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim iti tuzemskim škriljem z
asbest-cemeutHitn Mljeta (Etnit) patent laftchtk
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavblnska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna hi kihiijska i»m Mtkijai pouk
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt prosto.
■»■■■■■a———^——imi w niMiMji^———■as—a—a—se^i
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe ¥ Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrll{a|očl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 2307
raznih   uradov   in na j si ovi t e j ših   tvrdk   so   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj. L, Maximilianstrasse 9.
mmm
Sfecfifru&te,
ttrxijrza$areče u/o^e. \
(xxr usducLoLt u/ortčerue peči) 7 UZCStUBtUZ 1 WZJ1€UrtfWL
■ Do baunl nastavi s« usatzunu nascnanL jo.
\ ŠtecUInUtap inpejtU*.z.o.z.We£s
\      Soočenje &asćci£sAo.
MMUMallalalUMI^^
Št. 6983.
Ii
12Ć0
na okroglo 12.9C»0 K in v tiru ležečih
dveh  železobetonskih mostov
na okroglo 12400 K proraČuniena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedbo pavšalne svote naj se ločeno za cesto in mostova predlože
do 26. aprila t. 1. ob 12. opoldne podpisanemu dež. odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do-poslati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzet]© gradbe okrajne ceste Srednja vas-Studor" odnosno „Ponudba za prevzetje zgradbe mostov na okrajni cesti Srednja vas-Studor".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripezna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo ali vrniti vse ponudbe.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnemu stavbnemu uradu ob navadnih uradnih urah.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 4. aprila 1913.
Ustanovljena 1884.
Ustanovljena 1&84.
77 C aatrC CD «^*n  -E-   IX mj£^m ^
zavarovalna, zadruga v Zagrebu.
Glavni zastop za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Ljubljani pri tvrdki Kmet & Komp., Marije Terezije cesta štev 8.
[OIlfFSlIS v ^Srebu v lastni hiši, vogal Marovske fnnffjjj CllllUiU  ===== in Preradovićeve ulice.  ====== UllUtilll
Podružnica v Trstu, Via del Lavatoio štev. 1, II. nadstr.
Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja:
I. Na življenje.
1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti; .2. zavarovanje dote; 3. zavarovanje Življenske rente;
II. Proti škod! In požaru,
29
1. Zavarovanje zgradeb, (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren).
2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev; blaga itd. itd).
3. Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
III. Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje vseh oddelkov znaša . „....... K 2,713.674-13
Od tega temeljna glavnica............. K   800.000*—
Dohodek letne premije s pristojbinami......... K 1,363.040*89
Izplačane odškodnine.............•. . K 4,970.238*48
Sposobni mestni posredovalci in akvtei-terjl M sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Telefea stev. 188.
Telefon stev. 188.
42
D1B
7M
39
6547
n.j»oijsitem     *. Ceno posteljno perje!
1 kfif. sivega, dobrega, puljeoega 2 K; bolj Sega 2*40 K; prima polbelega 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega 5i0 K; kg velefinepi sne Ino bele ga, puljenega, 6*40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 k* naprei franko.
Zgotovljene postelje W?*Sr 2*3-JS
nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema »glavnicama, 80 cm dlg, 60 cm žir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh »4 K; posamezne pernice 10 K, It K, 14 K, 16 K, sglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja n po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoce de vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benisch, Dešenice št. 767, Češko.
usti- TfiiinM
»ovijeno If Vfii L 1842. lUfUI
fanmmm
Telefon številka 154.
BRATA
B
Prodajalnica s
Miklošičeva ulica št. 6.
a
nasproti hotela „Union".
EBERL
231
Delavnica i
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
u
M M
B
M
H
S
H
Si
^ggggirggggfiggggggggggmarttgT^Rggggttggggg^reym^ggtf
fflfN šivalni stioji
12 različnih vrst za domaČo porabo in obrt od navadne solidne do najmodernejše luksusne opreme. Na novo industriran šivalni stroj štev. 101 in 102, do 3000 vbodljajev v eni minuti.
Tek strojev na kroglice, 10letno jamstvo, komur je stroj nepoznan, dobi ga 1 mesec na poskušnjo. — Ceniki brezplačno. 879
Zaloge: Lifta, Solna ulica, Kočovie M Zastoiiil: Fr. Tscliinkel.
Pouk v umetnem vezenju brezplačno. — Zastopniki se iščejo.
nri^^nrnržinnnrT x 11 x t * t y
g ^1
Ustanovljeno leta 1900.
^ -iskovana:
Pariz 1905
London 1905.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konkurence. ::
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2—60 K komadi tako da si vsakdo lahko izbere.
FR. IGLIC
Ljubljana« mestni trg
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
*»\»V*«'—nk.:'jf:      /Viv:•
ELCKTMT6HHIJKA D6LRIŠKA DRUŽBA
PREJE
KOLESEN IN DR.
PRAGA-VYSOCANY
Binarno stroji In električni motorji. :s Naprave za električno razsvetljavo In prevajanje električne sile. :: Električni obrat vteb vrat. Ventilatorji, Tnr-bogeneratorjl, električne železnice In lokomotive, žerjavi in dvigala. Obloč-nlce ln žarnice vseh vrst s: Vodne turbine vseh k i stavo v (Francis, Pelton). :: Točna, cena ln hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. ss Vse potrebe za Instaliranje, n :: n n s:
Ljublj
krojač
jana, Sv. Petra Ce 16
priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepa*e» močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekari j a, slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
fj, Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve mannf. trgovine priporoča
klobuke
čepite, razno moto perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Automobili Puch Motorna Kolesu
Tipa 19131 gge
Elegantno, trpežno, varčno v porabi, urno In brez šnmal
Poslovalnica v Ljubljani
JM i SIK Ljnbiiana, Dunajska
cesta 18.
Nova zbirka vzorcev je gotova!! Š3S DAITBSI
Velika izbira!      Ne preglejte!.
Pilite po novo zbirko vzorcev in po cenik
Pomladne ln poletne novosti 1913. — Najboljše fe Hav-ličkovo modno blago, zefiri, tkanine, daraasti in žepne rute i 1913. — Oprave za neveste. — Vzorci poštnine prosti!
30 m ostankov K 18 40 m ostankov K 24
1 preproga za na steno s sliko K 560.
Havličkova
I a 23 metr. K 1550 la la 23 m K 17-—
POZOE!
Prva, največja, najstarejša in najsposobnejša slovenska tvrdka in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrijskem Jugu. Velikanska trgovina vsega glasbenega orodja, strun in muzikalija
ALFONZ  B R JB> I K
učitelj Glasbene matice in sodno zapriseženi strokovnjak c. kr. dež. sodnije
Ljubljana, Kongresni trg št. 15
»Zvezda« nasproti : nunske cerkve :
»Zvezda« nasproti : nunske cerkve :
Klavirji, planini in harmoniji
najslovitejših svetovnih tvrdk Bosendorler. Rudolf (ne Anton) Stelzhammer, (najboljši : angleški sistem sedanjosti), : Solzi & Heltzmann (neprekos-M i v i pianini zLexovo mehaniko), Bratje Stingi, Czapka, Lanb & Glcss (koncertni 71 4okt. pianini) in Edrugel (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le jaz, njih edini zastopnik za Kranjsko v
velikanski zalogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov)« Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od S 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najboljših tvrdk z resnično 10letno postavnoobvezno garancijo. Tudi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanje in popravila sol. in ceno.
Nobena druga tvrdka ne zamore nuditi tako cenega, ugodnega in zanesljivega nakupa že zategadelj ker goraj označene prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjskem nikomur v zalogo kako edino meni in drugič pa zato, ker je ta kupčija moj postranski zaslužek in brez vsake režija
Stirioglafe strojne žične pletenine
surove ali na ognju pocinkane, vseh debelosti in širokosti pentelj
posebno pripravne ra ogmjevanje gozdov, travnikov, vrtov, xa voliere, okenske mreže t-r mreže za pesek in gramoz, dalje materija! za ograjevanje, različnih debelosti jeklena bodeča iica za olotove, večkrat sukana, iesteroogOata, v ognju pocinkana •trojna žičasta pletenina za varstvo proti zajcem, pasjake, faranerije, voliere, Eatvn-tennise, Rabitzeve stene, monirske stavbe, žicaste in ograje iz kovanega železa, stopniske ograje, okenske mrože, ograje za grobe, probnice, pročelja
in balkone ter vsa zadevne fabrikate dobavljajo pO najnižjih cenah po priznano najboljši kakovosti
Hutter & Schrantz d. d., Dunaj VI., Windmuhlg. 26/42
tvornica sitarskega in klobucevinastega blaga.
Vzorci in vsa pojasnila gratis in franko.
najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko i namiki Jeverunemškega LloyoT
™E 3411
Bremna NewYork
s cesarskimi brzoparnlki „KAISER WILBELM", „KRONPBINZ WILHELM", „KAISER VUiHELM d. GR0SSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni« «*■
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike »ori navedenega m parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite «2
proge
y LJubljani edino le pn
IMrib ulica M. l
nasproti občeznani gostilni »pri starem Tišlerju",
Odhod lz LJnbljane le vsak torek, Četrtek ln soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikalo potovanja, točno ln brezplačno. — Postrežba poštena, reelna ln solidna
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor   Colorado, Heksiko, Kal i f orni j 0 Arizona, Utah, Wioming, Ne?ada, Oregon in Wasbinrton nudi nas« <ruštvo posebn ugodno in izredno ceno čez Oalvesten. Odhod na tej pro«i iz Bremna
enkrat mesečno.
se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta kakor Brazilije, Kubo, Buenos-Aires. Colombo, Singapore v Avstralija Itd.
O
18
DD
71
4
9E
14
29
8755
Ker lok
1137
najboljši plosk za mehka tla.
Kcil-ova bela glazura za umivalne mize . 90 t
Kell-ova voščena pasta za parkete .     , 90 ,
Keii-ov lak za pozlatenje okvirov ... 40 9 Keil-ov lak za stamrlke v vseh barvah
Keil-ova pasta za čevlje...... 90 ,
Dobiva se veđno pri Leskovlon A Medenu v Ljubljani«
Skorja Lokaš Matej tlgou. Radovljica: Oton Roman.
Idrija i Valentin Lapajne. Kamnik i I. Petek Movo mesto i Ivan Picek.
Črnomelj i Anton Znrc Srani i Franc Dolenz* :: :: Eodevjoi Franc Loy. :•
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Gradišče 7
obla&tv. konc. Instalater ara električne naprave, luči, prenos sile i daljo hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne napravo! Poprava v stroko spadajočih dei. V zalogi blago prve vrste, proračun! na razpolago* Opremljen sem z najboljšimi in najnovejšimi   preskuševalnimi   aparati.   —   Cene   ln   delo   solidno I
114 i
.Planinka' Bft iffl
1250 m nad morjem, blizu Ruške koče na Pohorju
10 sob z 22 posteljami, topla in mrzla kopel, krasni in lahkotni izprehodi po senčnatem, jelovem gozdu, najboljša planinska voda, izborna kuhinja, lahki dohodi iz železniških postaj Ruše, Bistrica nad iMariborom.  Maribor, Fram. — Cene zmerne.
I
totsr Sezons od i. junija do 15. septembra. "W Natančnejša pojasnila daje
Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
□J
i
Trst — New 7o?k, Ruenos Aires, Rio d3 Janerio, Santos Itd.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerib je za vsakega potnika preskrbljeno, da
dobi dovolj domače hrane z v]nom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
PASlflKSV: V Severno Ameriko vsako sAato, v Jdždo Mm mm 14 bi.
Vožnja iz Trsta v Kanado: 19. aprila Canada; 31. maja Poionia. Cena 120 K.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in predaja vozne liste glavni zastopnik za
Kranjsko, Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska nI. 26.
{a2F==lEH3E
aha i=
m——naia
i
I
Ventilni vozovi.
:: 14/18, 24/28, 40/45 H?, a
Vozovi tri!! ventila.
SBŠk WHk:i 25/30 tn 30/35 HP>
Llberška tvornica avtomobUov z o. z.
524
Karel Comernih & Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 9-12.
Perje
za postelje in puh
priporoCa po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F« Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
UstanOfljeno 1845.
Jparno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
os. reich:
nasip - Ozka ulica št. 4. i Sprejemalisce
Sdenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
čin, mM Mu (aH
kakor tudi
umetnini eseii po nainiaib iml
Popravila pušk, samokresov in biciklov
točno in solidno. Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
v Piani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
stekledne, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov L t. d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
IZPRAŠANI OPTIK.
največja zaloga o6AL,ŠGIPALN'v-: KOV, toplom d rov, zrakom fcit 0 v. ' daljnogledov Z€I5, BUŠGH, G0£hi:, HO.MIKROSKOPOV, (NSTRUMt NTON/ ZA jNZtNiht 110. UD.
mi t
, miiSfd IM- wm:3
DELAVNiCA / F.LEK fRICNI^1 ? OBRATOM,Gt NIKI BRE..ZPt4i»
Z  Priporoča se
modni salon damskih in vseh vrst slamnikov.
Najnovejše  dunajske in pariške oblike.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Cene nizke 1 Postrežba točna in solidna!
Pismena naročila ae udpremljft obratne.
Z odličnim spoštovanjem
1016
S. Adamič, taj.
Jedilno In namizno orodje. Samo ena sama kakovost
Dunaj I.
Opernring 5
Heiarichsliof.
namizaih tile 92 namiznih nožev
92 desertnih vilic 27-
92 desertnih nožev Z2r
f2 kavnih žlic fSr
/ zaienudka za inho far
t žlica za scervje &-
Pa vseh testih preprodajalci.
0r ^
Brez konkurence!
F. L. Popper čevlji
gjj za gospode in gespe so nogam
H najbolj priležni, lični m najboljše
g kakovosti.   Naprodaj samo pri
S JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št. 5.
Goysserski čevlji za turiste, higljenični ^  čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevlji.
K 12-50—16-50.
\
w
N
w
M w
H w
M M M M M
w
Ljubljana. Mari e Ter« cesta št, U : (Koiizei).:
KJ^k dŽZž^
XS2
Ljubljana,
Marije Ter. cesta št. U : (Kolizei). i
losa spali ter iedilnll
v različnih najnovejših slogih. ::
Priznano solidno blago
ter najnjžje cene. Zajamčeno trpežni izdelki.
w
N N M h
w
M W
ii
različne kakovosti.
Velika izbira 34cs
otroških vozičkov,
vsakovrstnih ft ogledal iti
I^ilporočamo žpeciialno
domsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
Krištof ič-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša«
Krasno rino Meilomo
STEZNIKE, ŠPORTNE KAPE, OTROŠKE SIPIClj PERILO,
PRASKE PLASGE, I KOČNE RALJE, i KRILA«
BLUZE
OTROŠKE *«« - «* a MLADENKE
Slfienltao perilo in drage potrebictae sa aotrerejesdše.
MT Pošilja na izbira tudi ha deželo. ~wg
0095
FL
14
72
38
.D
Stran 16.
M      'I I
SLOVENSKI NAROD.
83 stev.
na novo urejenem
L
Imam krasno izbiro najnovejših modelov in slamnikov
i:
Izredno smernih cenah« — Priporočam se cenjenim damam najtopleje. 1
A. Pogačnik. 3
2L" vezanih švicarskih oblek za birmanke. SSC
Visoko, moderno podobo, lepoto linij, udobnost dajo samo Warnerja Rust Proof
Drože raerm)
Naznanjam *-sprn oHj<vnalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi ]e mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so *a 50% boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin.
Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Maks® ^aloker
tovarnar drož 3^27 v korist družbi      Cirilr in Jfeta&a.
Modni salon
Sluchly - JKaschke
židot7*sk:^. ulica «5-^
naznanja in priporoča časti ti m damam tu in na deželi ^^^^ svojo krasno izbiro ravnokar došlih
m 111 paru
Žalni kflobuki vedno v zalogi
Popravila se točno izvršujejo.      1969      Cene brez konkurence I
RuSfPrccf
(Originalno amerikan. izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, da bi se odstranile vloge, mt Za vsak kos se jamči. ~vn
Edina zaloga v Ljubljani:
Josipina Podkrajšek.
Lfubl$a£.a, Čevljarska cl. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higien. perila Jagrovega in Tetra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Poštna naročila se izvršujejo točno«
Ivan Bizovičar
umetni ln trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolizejska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::     izdelane vence, Šopke in trakove. ::
Vinko JlCajdič! i in v Kranju
——   (Kranjsko). —
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: fi5
*' Mnblfani, Cerknici, Trnovem, Podgradn, Trstu, Polju, Reki, Zadru, Spliern, Srcegnovem, Kotora Sv. Lnciji ob Soči, Beljaku, Celovcu« Inomostu, Bolcann  in Tridentu
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SINOVI
— LJUBLJANA. =====
Tvornica kemičnih barv, lakov in f irnežev, priporoča:
Oljnate barve
$    f f__
Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje ;; ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracijske cvetlice za dvorane
in balkone.
Suhe barve
Emajlne barve
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Blzovicar, vrtnar, Ljub liana. ::
Fasadne barve
Marijin trg št. 1.
Vse vrste s s: f irnežev, ss s:  čopičev, sa :i lakov, 11
Olje za pode in stroje j
i
Bi
Naslov zadostuje; ia
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj! Ceniki zastonj'
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
it   Delniška glavnica 8,000.000 kron. 11
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi  okroglo 1,000.000 kron.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun Jfo s ter lih obrestuje od dne vloge po čistih :: T
3! O 4
Priporoča promesei zemljiških srečk U. em, a 6 K k žrebu 5. maja 1913. Glavni dob. 60.000 K;
zemljiških srečk I. cm, a 6 K k žrebu 15. maja 1913. Glavni dob. 90.000 K;
A Ogrskih premijskih srečk k Žrebu 15. maja 1913; cele d K 20_. Glavni
" dobitek 200.000 K; polovica a K 10*50. Glavni dobitek K 100.000.
Trgovina i špecerijskim blagom.
Jfa drobno in na debelo.
A. ŠARABON, Ljubljana.
Trgovina s moko ln deželnimi pridelki.
Jta drobno in na debelo.
Grenka voda.
Apenta.
Fran Joiefowa.
Frledrlchshallaka.
Herkules.
Hunvadl Janoseva.
POIIna.
Rakozvjeva palma.
Saratica.
Šternov.
Zaječlska (Seidschitzer).
Različne rudninske vode.
Billnska slatina.
Bonifacijev vrelec. Contrezevllle-Emika Kranchen. Fachinika.
Franoovovarskl Natalijln
vrelec. GlesshUbelska slatina. Glelchenberškl vrelci.
Guberska Srebrenica. Hallska jodova voda. Karlovarskl vrelci. Krondorfskl Štel. vrel. Levico« močna in lažja. Marljlnovarskl vrelec. Preblavška slatine. Redlnekl zdravilni vrelec.
Radlnekl Gizelln vrelec.
Rogaška slatina.
Donatl - vrelec.
Stvrla - vrelec.
Roncegno.
Salvator.
Selter (kraljevski).
Vita - vrelec.
Vlchv.
tiidunškl Helenin vrelec. Darkavska jodova sol. Karlovovarska vrelcev*
eol v kristalih ali v prašku. Mattonljeva močvirska sol.
Velika praianaa za kavo la mha la dišave
S električnim obrate m.
1033
Zaloga vsakovrstnih
OG
EB