"PROLETAREC" JE DELAVSKI UST ZA mislece čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV DERATION, F ÜLASILO JUGOSLOVANSKE SO^IS^ DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list Rešitev rudar\ev ¡e le v obnovit' i \akega boievnega union izma Nova organizacija v West Virginiji Apeli za pomoč v stavkah v W. Wa. In I Kadar mora premogar delati dva dni, a plačan je samo za enega, ima vzrok, da protestira. Plače so jim znižane skoro povsod polovico in celo več. Navezani so kupovati potrebščine v kompanijskih prodajalnah po višjih cenah za slabše blago, kakor pa bi ga dobili v drugih trgovinah. S posebnim sistemom so kompanije poskrbele, da premogarji v enih krajih ne dobivajo nobene plače, nego le "kredit" v kompanijski štacuni. V mnoge kempe ne puste privatni biriči nikogar, ako ga sumijo, da prinaša rudarjem "prevratne" ideje. Vstop v nekatere naselbine je bil poslednje tedne odrečen tudi našemu agitatorju Jos. Sinoyju. Premogovniške družbe ne puste, da bi jim kdo nepozvanih "motil delavce", ali jih celo silil v unijo. V slučaju stavk pa se morajo delavci seznaniti z brutalnostjo privatnih kozakov in tudi okrajnih oblasti. Za provociranje delavcev imajo lastniki rovov mnogo in različnih sredstev. Eno najbolj priljubljenih je, da izganjajo stavkujoče rudarje iz kompanijskih hišic, katere jim služijo za stanovanja. Izzivajo jih z oboroženimi pobojniki, z ukazi, žaljivimi letaki in z nasilnostmi oblasti. Pogum rudarjev, njihovih žen in otrok V nobeni plasti ameriških delavcev ni prikipelo pro-šle mesece proti suženjstvu in izkoriščanju toliko srda, kakor med premogarji. Nepripravljeni, popolnoma brez sredstev, brez pomoči jake in enotne unije, so se dvignili s svojimi ženami in otroci ter hočejo svoje pravice. Nič drugega» kakor pravico do človeškega življenja. V enih kempah so mogli vztrajati le nekaj dni. Toda duh uporništva tli med njimi dalje. V W. Va. so premogarji ustanovili unijo West Virginia, Mine Workers, ki šteje okrog dvajset tisoč članov. Zahteva od kompanij, da kaj ukrenejo v odpomoč stanju, katerega so povzročile in da delavcem zvišajo plačo. Premogarji v Ohiu in Pennsylvaniji so zastavkali, ker je postala mera potrpežljivosti polna. Pristaši tekmujočih unij se pričkajo, komu spada vodstvo, rudarji pa vedo le, da se bore proti KOMPANIJAM, ne za vodstvo tej ali oni skupini. Apeli za nujno pomoč stavkarjem Beda je velika in pomoč nujna. Pennsylvanska soc. stranka Je aranžirala pomožno akcijo z imenom Miners Relief Fund, Room 613 Lyceum Bldg., Pittsburgh, Pa. Pomožni akciji za premogarje v W. Va. načeljuje Tom Tippet. Njegov naslov, kakor tudi naslov unije west-wirginskih rudarjev, je Room 9 Old Kanawha Valley Bank Bldg., Charleston, W. Va. Oba odbora se obračata na ameriško delavstvo za gmotno pomoč. Medtem, kio se premogarji pod pezo razmer bore za večji košček kruha, apelira John Lewis na Hooverja ter njegov kabinet, da naj kaj stori za stabiliziranje premogovniške industrije. Hoover je naročil svojemu "delavskemu" in trgovskemu tajniku, da naj se v stvar poglobita. Trgovski tajnik Lamont sklicuje konferenco operatorjev, ali pri tem sam pojasnuje, da od nje ničesar ne pričakuje. Delof ki ga je treba znova izvršiti U. M. W. of A., ki je imela svoječasno nad pol milijona članov, in ki je bila ena najnaprednejših unij in edina velika industrialna unija v tej deželi, je danes golo orodje v rokah diktatorja Lewisa. V desetih letih pod njegovim predsedovanjem ji je ostalo samo še okostje. Namesto, da bi naperil borbo proti kompanijam, se togoti največ na komuniste in fiirta z republikanskimi političarji, da bi vrgli rudarjem nekaj drobtin. Premogarji so vredni simpatij in pomoči vsega riškega delavstva. Toda to jim ne prinese boljših razmer. Važno in potrebno je, da se spet zavzamejo ZA SOCIALISTIČNO STRANKO in začno svojo unijo graditi znova v SOCIALISTIČNEM DUHU. Republikanski in demokratski političarji ne morejo biti uspešni voditelji unij, kar jasno predočuje U. M. W. of A. ¡k^fc^ ---------------\ ■. - -............ POŽARI POVZROČAJO MNOGO ŠKODE Gornja slika prikazuj« pogled na St. John, Now Brunswick, Kanada, v času ko J« na pomolih divjal požar in napravil okrog deset milijonov dolarjev ¿kode.—Velikih požarov «e je letos že precej pripetilo in tudi majhni so j ako narasli. Zavarovalnice sklepajo, da je bil marsikateri namenoma zaneten. Business ne gre, pa se hoče ta ali oni resiiti propada s tem, da zapali in tirja zavaro /alnino. Eni se zelo ukanijo. Požari, kakor je bil v St. Johnu, ae navadno dogajajo vsledl neprevidnosti. , nepravo zanimanje delavcev za "borbo" in trgovski "sport" Ako bi se ameriški delavci polovico toliko zanimali za svojo stranko in »ocialno zakonodajo, kakor so ae za "prize-fight" 3. julija v Clevelandu, bi bilo zanje veliko manj trpljenja v tej krizi. Vzlic temu, da gre delavoem zelo trda za dolarje, je prišlo v municipalni stadion v Clevelandu 35,000 ljudi, ki »o plačali $375,000 vstopnine. In to samo zato da vidr*t jo, kako bosta tolkla drug po drugem Max Schmeling in W. Stribling. Promoter^ so sicer nezadovoljni, ker so pričakovali večje dohodke, toda mnogi delavci so "brok" ter so poslušali potek "fajta" kje na ulici ali v stanovanjih pri radio-zvočnikih. ubojstva in avtne nezgode v chicagu se naglo dvigajo V Chicagu se je v prvi polovici tega leta dogodilo 214 umorov, ali 111 več kakor v istih mesecih lansko leto. V prvi polovici tega leta je bilo v Chicagu ubitih v roparskih napadih in pretepih 317 ljudi, ali 115 več kakor prvih 6 mesecev leta 1930. V isti dobi je bilo letos v Chicagu 99 samomorov z revolverjem m 98 v prvi polovici preteklega leta. V avtomobilskih nezgodah je bilo do 30. junija ubitih v Chicagu 562 oseb, lani v istem času pa 426. Iz tega je razvidno, da ljudje človeška življenja ne cenijo posebno visoko. Stavka v West Virginiji Westvirginska unija premo-garjev je pozvala 6. julija na stavko tisoče delavcev ker so operatorji do zadnjega odklanjali njen predlog za pogajanja. Pozivu se je odzvalo nad 20,000 rudarjev in unija računa, da bo stavka splošna. John ¡izmu.—Nesoglasja s papežem.—Nov ducejev teror njegova" u^ui te^vl —-—:--¡ke ne podpira in ne priznava, Zatrjevanja fasistične vlade jateljev, oziroma pristašev ter ~ zadovoljstvu italijanskega nasprotnikov fašizma. Vesti o BOMBNI NAPADI VZADOVOUNT IN "POMIRJENI" ITALIJI NARAŠČAJO Vlada cenzurira vesti o nasilnih dejanjih proti fa- PREDSTAVNIK AJ L ZA BORBO PROTI "KOMUNIZMU" Matthew Voll organizira "in-ternacionalo" za propagando in boj proti "komunizmu". Svetoval je svojim pristašem, naj se ne o?irajon& stavko nego delajo dalje. S tem je Lewis znova dokazal, da je v resnici on največji stavkokaz, kakor mu je že dostikrat predbacival posebno Oscar Ameringer. ame- Tudi Panamski kanal pozna krizo v dohodkih Dohodki Panamskega kanala so v prošlem poslovnem letu nazadovali $2,500,000. Parni-ki prevažajo manj tovora in tudi ne vozijo tako pogosto, kar o | ljudstva ne izgledajo resnična takih nezgodah se širijo v Ita-vpričo vesti o bombnih napa- liji le ustmeno, ker v tisku jih dih, ki se množe z Mussolini- cenzura ne dovoli. Celo poro-jevi domeni. jčevalcem zunanjih listov se ta- Zelo značilno za nestanovit- ka poročila dostikrat konfisci-nost temperamenta italijanske- ra. Telegrafski urad izroči de-ga naroda je dejstvo, da ne sme peše cenzuri, ta pa jih zadržuje italijansko časopisje prav nič po več dni in celo tednov, da poročati o bombnih eksplozijah izgube vrednost "novice" in jih in žrtvah, ki jih zahtevajo, šele nato odpošlje ali pa sploh Vzlic bombam Italija ni še na pozabi nanje. Zato si poroče-pragu nove revolucije, pač pa valci v važnih stvareh pomaga-je jasno, da je politična nape- jo z utihotapljanjem poročil tost veliko večja kot je koristno preko meje, ali pa s šifriranimi za zdravje fašističnega režima, brzojavkami. Vsak bombni napad izzove Zelo neprijetno vpliva na fa- * *j v.v.j^ ne pm v- poostren vladni teror. Stotine šiste in^erkev spor med Mus- oblasti o ukradeni lastni-osumljenih oseb vržejo v ječe. solinijem in papežem. Vatikan Mnoge mučijo in obsodijo ne smatra, da zahteva vlada abso- V dobi, ko je ameriški kapi* talizem za bedo delavcev čisto brezbrižen, se ukvarja edea glavnih predstavnikov Ameriške delavske federacije, njen intelektualni vodja Matthew Voll, s komunistično nevarnostjo. Voli ne premišljuje, kako ustaviti zniževanje plač ali zmanjšati število brezposelnih, nego kako ustanoviti novo internationale za borbo proti rdečkarski nevarnosti. VoJl je podpredsednik A. F. of L. in obenem predsednik ta-kozvane Civic federacije, v kateri so reakcionarni unijski voditelji in kapitalisti. Dne 5. julija je ta čudni "unijski voditelj" imenoval v imenu Civic federacije provizorični odbor stotih članov, katerih naloga je izdelati načrt za ustanovitev in*, ternacionalne organizacije za borbo proti komunizmu. Voll in Lewis imata na komuniste silen apetit. Za zajtrk pojesta vsako jutro kos sovjetske Rusije, čez dan pa hrustata boljševike. Ni čudno, ako pri tem na interese ameriških delavcev čisto pozabljata. Poštenost v Los Angelesu V fiskalnem letu 1930-31 je depresiji, bilo v Los Angelesu ukradenih 1,606 avtomobilov, toda policija in šerifovi deputiji so jih izsledili 1,701, ali 95 več nego je bilo prijavljenih za ukradene. Vsi ljudje torej ne poro- Nazadovanje porok V čikaškem okraju je bilo «d 1. jan. do 30. junija to leto izdanih samo 16,079 poročnih dovoljenj, ali manj kot kdaj poprej v isti dobi skozi zadnjih deset let. Število porok letos je v primeri s prošlim letom 13 odstotkov manjše. Vzrok — Ogromna vodna sila da bi jim bila krivda dokazana. Zadostuje to, da so se ob eni ali drugi p»i iki izrekli ne-pohvalno o Mussuiiniju ter njegovi politiki.. Poročevalec Čikaške "Tribu- lutno kontrolo nad vzgojo mla dine,. katera pa po njegovem mnenju pripada bolj cerkvi nego državi. Mussolini trdi obratno in ker ima moč, bo ostalo Vodna sila, ki se jo porablja za elektrarne, je leta 1930 znašala že 46 milijonov konjskih sil. V enem desetletju se je pomnožila za več kot polovico. ŽRTVE NASILNIH OBLASTI V PA. vsaj začasno po njegovem, pa-pojasni to nazadovanje. Obrat- ne David Darrah je svojemu pež pa išče simpatij za svoj boj ni stroški kanala pa so narasli, l*istu telegrafiral iz Rima, da se med katoličani zunanjih dežel. ..1__1_______ V ■ ■ lirtrlrt fn&imi-i anni _ J__i. .. _____ jamra vladno poročilo. Tri milijone avtomobilov zavrženih Leta 1930 je bilo zavrženih med staro železje skoro tri milijone "izgaranih" avtomobilov, kakor poroča National Automobile Chamber of Commerce. bodo fašisti spet bolj odprto ÄJÄ rltr S & brezposelne v Illinoisu leti, ko so med drugimi zavratno umorili slovitega socialističnega voditelja Matteottija. Ulinoiska konferenca za socialno zavarovanje, katere tajnik je socialist Ben Larks, je Poslednja bombna eksplozi- T.?"»*1' j„ „„ . j ... ipozvala governerja tvmmerso- ja se je dogodila v tovornem i ' . ...j. _„„. ________ . ... . ,, na, da naj sklice izredno zase- vagonu 2. julija na postaji d • , s|lltur„ h Porto Naccio v Rimu. Dva de- J,e v 8vrno , lavca sta bila ubita in eden PravlJ«nJa ,n "klepanja o pred-tV j . . logi za zavarovanje delavcev v smrtno ranjen. Pred tem se je b*zposelnosti. V te) Številki na 4. strani "O prepirih v 'Proletarcu' dogodilo v teku kratke dobe več drugih eksplozij, katere so vzele življeije petim ljudem, še več pa je bilo poškodovanih. Nedavno je poseben vojni tribunal vprizoril tipično fašistično farso, v kateri je bil ob- O tej brzojavki so poročali tudi nekateri kapitalistični dnevniki s pojasnilom, da deluje v tej konferenci soc. stranka, nekatere unije in podporne organizacije. Skupno predstavlja, kakor izjavlja tajnik sojen ameriški naturalizirani ¡;ark; okrog 300,000 delavcev, državljan Mihael Schirru — na smrt, češ, da je koval zarote za atentat na Mussolinija. Istočasno je bilo obsojenih več italijanskih intelektualcev na doU goletne zaporne kazni. Repor Japonska armada Stalna armada Japonske ima 231,600 mož in 20,000 orožni« kov v Koreji, Formozi in Man- terji zunanjih listov domneva- džuriji. Vojnih aeroplanov ima vrffoTtm> mcR R.l(C. In fa R#fl< J(II n. jo, da je podtikanje bomb, ki:623, kakor je razvidno lz^sta^fui#io nj#gOT%i«*, Oboroioni tolovaji t službi »bia«i P« propir. razburjajo Italijane, delo pri-itistike vojnega ministrstva. I v katoron» M Rotiča ki bi I i. Na sliki j« njogova ima • otroci. V Ponnsylvaniji jo bila proili todon takoivana "Coat and Iron Polico" ocferavtjona, niso pa Jo odpravljena nasilja, ki jih uganja oboroiona oblaat nad dolavci V tokoči stavki rudarjov jo priila policija ? Arnold City ju. Pa., v trgovino Nick RatMfa in ga provodrala. Roti* jih jo rotil, naj no nadlo- La .u ^ i 'M^lli M^fc «I 11 m (¡illas©»ii iz Našega Qi barija ZAPISNIK ILL. - WISCONSINSKE KONFERENCE J. S. Z. OKROG SVETA V MANJ KOT 9. DNEH (Nadaljevanje zapisnika posebno priznanje našim Iju-konference soc. klubov in dru- dem v LaSallu in sosednih na-Štev Prosvetne matice dne 30. selbinah, dalje v Sheboyganu maja 1931 v Chicagu.) Po poročilih zastopnikov slede referati. S. Chas. Pogore-lec je podal poročilo o aktivnostih v JSZ.f v katerem je izvajal med drugim: Pravijo, da nas ni. Nedavno je to zapisal eden izmed naših neprijateljev. Toda smo tukaj in vzlic silni depresiji beležimo lepe uspehe. Napredovali smo v številu članov in v številu klubov. V splošnem je razpoloženje napram naši Zvezi in našemu gibanju veliko boljše kakor kdaj poprej v preteklih desetih letih. Tudi v številu agitatorjev je stanje na-šega pokreta zadovoljivo. Med temi se je posebno zavzel s J. Snoy, ki že mesece porablja svoj prosti čas za krajše agi-tacijske ture. Shodov smo imeli "pod okriljem klubov precej, na katerih so nastopili sodru-iica Anna P. Krasna, John in Milwaukeeju. Izvaja, da Proletarec pridobiva na ugledu. Stališče in taktika "Prole-tarca" z ozirom na sedanjo krizo, o raznih socialnih vprašanjih, kakor tudi oblika in vsebina lista, se ljudem dopade. Delavske razmere so slabe povsod, z razliko, da so v enih naselbinah vsled popolnega u-kinjenja obratov še slabše kakor drugod. V naselbinah je precej bojev lokalnega značaja, kateri izvirajo največ iz sporov v društvih. Naši agitaciji in listu direktno ne škodujejo, jemljejo pa mnogo e-nergije posameznim članom, ki jih zapravijo v spornih zadevah in v bojih, namesto v agitaciji za naše grbanje. Zelo priporočljivo je, da Proletarec priobčuje kolikor mogoče mnogo dopisov iz naselbin. Dopisniki naj poročajo o aktivnostih, o uspehih in ne- Terčelj, Jos. Snoy, John Kutch, I uspehih ter o drugem, kar bi J. Siskovich in drugi. zanimalo javnost. Mladinske ali angleško po-1 V enih krajih je še zelo mo-slujoče odseke imamo zdaj v čan klerikalni vpliv, kateremu De.roitu, Johnstownu, Mil- v pomoč so tudi kompanije. To waukeeju, Chicagu in Cleve- velja posebno za tiste manjše landu. Pogrebno je, da ti odse- naselbine, ki imajo svoje fare ki delujejo naprej pod okri- s slovenskimi fajmoŠtri, kateri Ijem JSZ., oziroma njenih klu- nadzirajo početje ljudi. Vsled bov, ker bodo agitacijski uspe- krize se je naselila med delav-hi na ta način boljši za Zvezo ce nekaka brezbrižnost. Radi in s tem tudi za soc. stranko. ki sicer takojšnje spremembe, V vprašanju financ v JSZ. nevedoč, da bi si morali za ni krize, dasi primankuje sred- spremembe na bojje organizi-stev za financiranje govorni- rati ter si jih izvojevati. V ških tur, izdajanje letakov in dobrih časih so imeli priliko or-v slične svrhe. Zveza kakor ganizirati svoje sile, katere bi posamezni klubi sodelujejo v jim sedaj prav prišle, pa jim • lrniioK _______ mi Kiln __1 . : 1__ilL__! I je, da te mladinske odseke ne- renče čimveč danih si nalog, gujemo in jačamo ter jih ob- da bodo poročila beležila še držimo v svoji sredi. Vzlic večje uspehe. Wiley Post (na levi na tej sliki) in H*rold Getty (na desni), sta napravila s svojim aeroplanom "Winie May" (v sredi na si ki) pot okrog sveta v osmih dneh, 15 urah in 51% minutah. Začela sta jo v New Yorku preko Atlantika in nadaljevala skosi Evropo nad Berlinom in Moskvo, preko Sibirije, Pacifika, Alaske, Kanade in potem skozi Zed. države nazaj v New York. Dosegla sta rekord. Zrakoplov "Graf Zeppelin", ki jo plul okrog sveta avgusta 1929 s 40 potniki in moi ni posadke, je napravil svojo pot v 21. dnevih, 7. urah in 34. minutah.—Proslost je o tak h brzinah komaj sanjala. Leta 1519 je začel pot okrog sveta z ladjo "Vittoria" Sebastian Dol Cano, ki ga je vaela tri leta in en me-sec. Ito jo bila iznajdena para in so bili par-iilti ter vlaki že zelo izpopolnjeni, je pod-vzela pot okrog oble Elizabeth Codhrane, bo jše znana pod imenom Nellie Bly, ki jo je , izvršila v 72. dneh, 6. urah in 11. minutah. Lola 1901 je napravil isto distanco Charles Fitz-m a uri ce v 60. dneh, 13. urah, in Henry Frederick dve leti pozneje v 54. dneh, 7. urah in 2. minutah. Ta rekord jo leta 1907 prekosil Anzlež Bunley Cambell, katerega je pot okrog sveta vzela 40 dni in 19 minut. * Večinoma vsi ti so pod vzeli potovanja z velikimi pripravami, vsi v prizadevanjih, da napravijo določeno pot v čimkrajšem času. Toda tehnični pripomočki so bili kljub iznajdbam še vedno okorni. L. 1913 je Newyorcan John Henry Mears s pomočjo brzoparnika, brzovlaka in a «to^ncbila prišel naokrog v 35. dneh, 21. urah in 14. minutah. L. 1926 se je pri enakem padvzetju poslužil Edward E. Evans tudi aeroplane in skrajšal distanco že na 28 dni, 14 ur in 36 minut. Od tedaj tekmujejo na teh posebnih potovanjih okrog sveta letalci, ki so znižali to pot, dolga v poslednjem slučaju 15,474 milj, na manj čaaa kakor pa so vzeli pred par desetletji najboljši parniki samo preko Atlantika. Fantazije, ki jih je razkladal v svojih knjigah Francoz Jules Verne, so se več nego uresničile. različnosti jezika smo z našo mladino eno, imamo akupne u-stanove, živimo skupaj in bomo uspešni, če »e ne bomo delili v dve separatni organizaciji. Naj naši odseki kooperi-rajo z YPSL, toda kot organič-na enota naj ostanejo v JSZ. Razprave o tem referatu se udeleže Garden, Maslach, Alesh, Pogorelec, Kamnikar, Nagode, Zaitz, Rak in Oven. Smer diskuzije je, kako pridobiti mladino, posebno še starše, ki so socialisti, da priporočajo svojim otrokom, naj sc pndra-žijo mladinskim odsekom JSZ. Zatem sledi razprava o nacionalnih razlikah in da-li je boljše, ako ostanejo mladinski odseki v klubih JSZ., ali pa naj se združijo v YPSL. Bilo je pojasnjeno, da nam smernice in stališče v tem vprašanju določa posebna resolucija, sprejeta na VIII. rednem zboru JSZ. v Detroitu. Ta je odločil, da bo tudi za stranko, ne le za JSZ. boljše, ako se mladina organizira v področju naših klubov. Sprejet predlog, Frank Alesh, predsednik. Anton Garden, tajnik. Joško Oven, zapisnikar. 0 pokojnem Lončarju Sheboygan, Wis. — Dne 19. junija se je tu raznesla vest, da so iz tukajšnje reke poteg.» nili mrtveca, v katerem so spoznali našega rojaka Frank Lončarja. Pokojnik je bolehal dalj časa. Usodnega dne je šel k zdravniku. Pol ure pozneje so ga potegnili iz vode. Koro-nerjeva izjava je bila, da je truplo plavalo vrh vode, in da ni imel še nič vode v pljučih. Ni izključeno, da je bila smrt naravna. Govorilo se je tudi, da so ga eni videli pasti v vodo in ga kmalu ven potegnili. Bilo kakorkoli, dejstvo je, da ga ni več med živimi. Civilni pogreb se je vršil 22. junija ob veliki udeležbi. Marsikateri je pustil delo, da je spremil pokojnika na njegovi zadnji poti. Bil je mirnega značaja, aktiven v delavskem da naj sc agitacija med mladi- Spanju in vedno za pravice no nadaljuje v enakem smislu tlačenega ljudstva. Udejstvo-kakor dozdaj. 'al 8e 3e v klubu št. 235 JSZ. Sledi razprava o priporočilih, ki jih je dal tajnik v svojem referatu. Naj prvo o nje- in na klubovih prireditvah je pomagal z vso svojo družino. Imel je veselje do godbe in ta- govi sugestiji-za prireditev ve- ko je tudi svojega sina in hče-likega shoda in piknika pod re vzgojil, da so dobri godbe-okriljem konference v nedeljo niki. Klub št. 235 ga bo zelo 6. sept. v VVaukfeganu. K stva- pogrešal. ri govore Radelj, Pink, Anna Mahnič, Garden in Lotrich. Sklenjeno, da se odbor konference ter klub v Waukeganu pooblasti, da izvršita vse priprave za ta izlet. Povabi naj Nevarnost za deželo tero bi, kadar bi ga pregledali, dom, a vzlic temu se bojimo nima primere med delavstvom se za govornike poleg sloven- Ljst World Tomorrow je na-akcijah za socialno zavaro- ni bilo do tega, zdaj, ko jih pri- zelo odgovarjalo našim name- težkoč. Ako bi imeli na naši nobene druge dežele. Slikal je skih tudi milwauškega župana ulovil na 19,000 duhovnikov vanje, posebno za zavarovanje tiska sila, pa nimajo moči, da bi nom. Je pa velika razlika med strani eno tretjino toliko volje današnjo situacijo in razmere, Hoana ter racinskega župana raznih ver pismeno vprašanje, v slučajih brezposelnosti in za primorali zakonodaje storiti ceno, ki jo ponujamo mi, ter graditi lastne ustanove, kakor katere sojo povzročile. Na po-|Wm. Svobodo. V ožjem pri- a]<0 ^i se odzvali pozivu pod' Družini pokojnika naše so-žalje, njemu pa trajen spomin. Tajnik kluba št. 235 JSZ. starostno pokojnino. potrebne korake v pomoč neza- ono, katero hoče lastnik. V in- jo imajo cerkveni krogi, pa bi dlagi tega lahko sklepamo, kaj pravijalnem odboru v Wauke- orožje v slučaju vojne. Velika "Proletarec" je v gospodar- posljenim, proti zniževanju formacijo zastopnikom in go- imeli napredni rojaki po na- ima delavstvo te dežele priča-1 ganu prevzamejo nalogo so- J večina je odgovorila, da ne. skem oziru zdaj na boljšem kot plač in ustaviti brutalnosti na- stom i i zunanjih naselbin na- selbinah pokazati mnogo več 1-----4: -• 1 — J----; r>:-1- -----u A---- --- kdaj poprej. Število njegovih pram stavkarjem. vaja razne podatke, iz katerih kakor morejo sedaj, naročnikov narašča in s tem V agitaciji za JSZ. in njeno je razvidno, v koliko nam bi Sedanji prostori, ki nam slu- tudi vpliv lista in Zveze. Ima glasilo smo uspešni, ker imamo poslopje prinašalo in kolikšni žijo za urade, so tesni. Ovi- dobre lokalne zastopnike in jasen in določen program, in bi bili redni izdatki. Navaja rano je tudi delo kluba št. 1, sprememba je tudi v tem, da se ker ljudje spoznavajo, da so tudi pogoje lastnika. Skupna ki je z uradom "Proletarca" in nam je koncem konca le izpol- storili napako, ker se niso v ta- cena, s predelavo, bi znašala Zveze tesno spojeno. V dvora- n i in ?olio /Inkiii__i-____ 1 __ ___i »J „V, „lU X n „.' L U «1__'ama aaa • •___* i__k. j___i___i j. _ ni I* T rtom nnri nraičn iim General MacArthur se je zelo razjezil radi tega in dejal, da je pacifizem duhovščine (protestantske) največja opasnost za Zed. države. nila želja, dobiti potovalne agitatorje. S. Snoyja sem že omenil. Kadar tovarna, v kateri kozvanih dobrih časih bolj za- $30,000, ali več kot dvakrat to- n| SNPJ. nam pod prejšnjim nimali za socialna vprašanja in ]iko kot imamo sedaj na ro- hišnikom niso bili prijazni in socializem. Navzočim pripo- jkah. To bi pomenilo težko za- tr*k, ki so ga igrali zoper klub je zaposljen, ne obratuje vsak ioča, da naj o vsem važnem, dolžitev, toda breme ne bi bilo 1 na račun dvorane SNPJ., dan, porabi s. Snoy ostale dne- kar bodo tu čuli , poročajo v tolikšno,' da bi se morali uklo- ne bo pozabljen. Ako bi bila ve v tednu za pot v to ali ono svojih naselbinah in gredo na naselbino v Ohiu ali Penni. Do- delo za JSZ. in Proletarca s bil je nad 1,000 naročnikov, podvojeno silo. Omeni še, da Drugi» ki je to leto začel z agi- je v teh tednih, od kar je na tacijsko turo po naselbinah agitaciji, dobil 288 posameznih niti pod njim. Njegovo mnenje dvorana njihova privatna svoji-je, da če se v Chicagu zavza- na» bi se Kotovo ne igrali na ta-me posebno klub št. l,>na kate- ke načine. Tako pa so jih vo-rega bi odpadlo itak največ od- d,,e le mržnje do naše organi-govornosti in dela za pridobiva- zarije, dasi jim ni storila niče- Illinoisa in Wisconsina in je naročnin, med njimi 184 od no- nje financ, dalje, ako nakloni- sar- To in drugi razlogi govore dosegel v širjenju Proletarca vih in 104 od starih naročni- j0 še nekaj kooperacije drugi za zgraditev lastnega poslopja, že lepe uspehe, je Anton Vi- kov. ' klubi in članstvd, pa bi imeli pomisleki pa so--in to resni— čič. Vsem agitatorjem, in pa ~ ~ ................" —j---- j "i> eodrugom ter somišljenikom, kateri jim pomagajo, gre za- Zaitz, tajnik stavbinskega o l- »luga za napredovanje Zveze seka. Omenil je, da smo zače- kovati od bodočnosti, in koliko drugi Pink, Velkovrh in Anna lahko že v tem položaju stori,1 Mahnich. ako se potrudi organizirano de- Vprašanje predavateljske tu-lati. Boj za socialno zavarova- re Anne P. Krasna. Vičič nanje bo težak, ker se ga kapita- glaša, da bi bila taka tura u-lizem brani na vse pretege in se spešna in da je zanimanje za zanaša le na takozvani charity mlado govornico po naselbinah PRKIPFVKI V POKRIT 117 ali dobrodelnost, med tem ko veliko, posebno med ženstvom. 1 T rUIUUlJR bi bilo za delavce pravično in Priporoča, da ako je mogoče, STROŠKOV PRVOMA K!KF častno le to, da dobivajo v osta-lnaj se turo aranžira. Ses. Mi-. rftfVHIAJOTL relosti penzijo in v brezposel- helčič od ženskega društva §TEV. "PROLETARCA" pa dolo ali podporo za ¡"Venera" v Milwaukeeju isto- tako naglasa, da jo žele. Razprave se udeleži večje število nosti vzdrževanje sebe in družine. Je mišljenja, da se bodo čez par let začeli pojavljati prvi večji uspehi organiziranih akcij za socialno zavarovanje, in naša dolžnost je, da v njih sodelujemo. S. Vičič se izraža o Gardno-vem poročilu pohvalno in predlaga, da se o tem problemu na In Proletarca. Po končanem referatu s. Po- O akciji za zgraditev doma dom, ki bi bil v ponos našemu se^anja depresija, ki utegne JSZ. je podal poročilo s. Frank'gibanju. trajati še dolgo, in pa problem, _ __________^ _....._ _ Izvaja dalje, da se lahkg ve- kje d®b,i.ti Potrebno vi8oto» W bi bodoči konferenci obširno razliko učimo od nasprotnikov, ki J0 rab4lh za P°P™V1>® al1 » pravlja. Predlog sprejet. _____ i- ... • i . ^ ' zgraditev poslopja v slučaju, da f\ —----... IV. izkaz. Springfield, lil.: Klub it. 47 JSZ $2; Frank Cemaiar 50c: po 25c: sodrugov in sodružic, John Gorgek ml Frank Krmelj> Frank nakar je sklenjeno, da se aran- Mleku* in Joseph Ovca; John Volk Žmo ture in * vse podrobnosti 16c, skupaj $3.65 (poslal Joseph prepusti tajnikoma JSZ. ter konference organizacije, ki f^™^ li zbirati prispevke leta 1924 po elevelandskem zboru JSZ. gorelca zaključi predsednik Zdaj imamo v stavbinskem dopoldansko sejo In poziva na- fondu nad $9,000 gotovine. Že vzoče, da naj se popoldanske udeleže točno ob določenem ¿asu. Na popoldanski seji poroča__________ ______r______r ^ ^ ^^^^ ^ a. Vičič o točki dnevnega reda, I lika. Druga skupina je temujzdaj cerkev Vlovenske fare" ki Agitacija za 'Proletarca'."--------* 1 * ** * L prva leta so mnogi sodrugi v Chicagu želeli, da se bi čimprej kupilo stavbišče, ali pa nam le očitajo kolekte, v resnici pa so sami največji ko-lektorji. Vsaka večja slovenska fara npr. ima več kolekt in dobi mnogo večje vsote, kot pa vse naše gibanje po vseh naselbinah v Zed. državah sku- tudi stavbo, ako se ponudi pri- pa j. V Clevelandu npr. grade Agitacija za froletarca . ugovarjala z utemeljitvijo, da bo stala okrog četrt milijona. Pravi da je iz izkušenj, ki jih 8o sredstva še nezadostna. V Razne župnije vzdržujejo poje pridobil v teh tednih, razvi- prvi skupini pa so naglašali naj- leo» cerkvn Sp f«m* fini* i« r,« del, da je Proletarca mogoče bolj to, da bi nakup stavbišča razširiti, posebno če nudijo so- ali poslopja značil več zanima-drugi ter somišljeniki v našel-1 nja za akcijo in povečanje ak-bmah zunanjemu agitatorju tivnoSti med čikaškimi sodrugi. »adostno ter praktično zasno- 2e nekaj tednov se pogajamo kupimo le stavbišče. Gotovina je razen malega čekovnega rar čuna naložena vsa v stavbinskem in posojilnem društvu ter nam prinaša 5% obresti. Letos smo imeli tudi že nekaj drugih dohodkov in je možno, da kmalu dosežemo vsoto $10,000. Razprave o tem referatu se x %r a. i - - ----------izda samo v take namene vsa- vano pomoč, v tem oziru gre za nakup večjega poslopja, ka- ko leto več, kot pa bi stal naš KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI telite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? ^ OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU t ^ 3 udeleže Alesh, Vičič, Radelj, leg cerkva še farne šolnin *pa ?a^den'. Oven, Lotrich, Krainc enega ali več duhovnikov, šol- ln ki VS1 Priznavajo, da ske sestre, cerkvena poslopja in i Je.nam dom Potreben- izplačujejo organista, cerkovni-i"vajaj°1 ?voje »•«••tije ah pa ka itd. Ena sama večja fara ipomisleJke z oz,rom na dob,va- nje sredstev. Po razpravi je sprejet predlog, ki priporoča eksekutivi, njenemu stavbinskemu odseku in klubu št. 1, da naj z akcijo nadaljuje, da se čimprej uresniči. Sledi referat s. Petra Berni-ka o nalogi delavskih kulturnih društev. (Priobčen bo posebej v eni naslednjih številk "Proletarca".) O vprašanju socialnih zakonov in zakonodajah je podal daljši referat s. Anton Garden. Navajal je, kako silno škodo si je napravilo ameriško delavstvo s svojo brezbrižnostjo, katera O udejstvovanju mladine v našem gibanju poda referat s. D. J. Lotrich, ki se v izčrpku glasi: Eno leto je. minilo, od kar smo zborovali v Detroitu. Razšli smo se tedaj v dobrem raz-pojoženju, navdušeni za delo. Razvili smo svoje aktivnosti in organizacije naj delujeta sporazumno. Volitve odbora Konference. Anton Garden, tajnik-bla-gajnik. Organizatorji: Sheboygan. Fr. Nagode. Milwaukee. A. Kamnikar. Waukegan. Vinko Pink. Chicago. John Rak. Razno. — Vičič predlaga, da se povabi kluba JSZ. v lasall-skem okrožju za pristop v Konferenco. Sprejeto. Predsednik Fr. Alesh se zborovalcem zahvali za vzoren Svetlik in Peter Koželj, skupaj $1.60 (poslal Peter Bernik). Braddock, Pa.t Po 2oc: Anton Rednak in Matt Junko; tfrank Ze-fran 20c; po 10c: Louii Horvat, Louis Kari« in Anton KuiiČ, skupaj $1.60 (poslal Anton Rednak). Pinrnj Fork. O.i Nace Žlember-ger 60c; po 10c: Frank ZavrSnik, Joseph Strajnar, John Robas in Victor Omaitx, skupaj $1.00, (poslal Nai*' Zlemberger). Willard, Wk.t Po 25c: John Goste in Frank Lawrick; John Kim 10c, skupaj 60c (poslal Mike Krult«). • Pittsburgh, Pa. 1 Frank Alic 25c. Aurora, III.: Joseph Dobrovolc 26c. Ronton, Pa. 1 George Krek 26c. P«ruf III.: A. Remenih 20c. Fotmi City, Pa.i Vide Grm 16c. Fontana, Calif, t Anton Blasich 16c. Skupaj v tem ixkazu $9.60. Prej- PIKNIK PIKNIK če niso uspehi večji, so pač kri- , . , ve delavske razmere. Ena pr-'red ter sodružicam za fino po-vih nalog, ki smo jo skušali izJ8trežbo, naznani, da se prične vesti, je bila akcija za ustano-, poJ!*?.PJI domača zabava' in vitev mladinskih odsekov. In ?aklJUČ1 ®ej0 «.P®«™«". d\ ...................... prav v tem oziru beležimo ve-/ m° do PrlhodnJe konfe- inji izkaz $179.16, skupaj $188.76. kjer so^naši mTdi ^gTr^ ■ T I aktivni, v Johnstownu, Mil-waukeeju, Chicagu in Clevelandu, obeta naša mladina pri gradnji delavskega gibanja ve- S liko pomoč. Korako naprej in | zremo z zaupanjem in opti- i mizmom v bodočnost. Lahko re- | čem, da so naši mladi v svojih nastopih storili v agitacijskem in političnem oziru več, kot pa proporcialno mladina katerekoli narodnosti, in uveljavlja se tudi že v prosvetnem delu. Časi so težki. Koliko je ljudi, ki začno misliti o socializmu šele ko so lačni. Tudi med mladino ni drugače. Potrebno DRUŠTVA "SLAVUE" ŠT. i SNPJ. ■ V nedeljo 12. julija na Kegelnovem vrtu • .} WILLOW SPRINGS, HL. VSTOPNINA 35c. Vsi v senco košatih dreves, na zabavo društva pionirjev I Jednote. Dosti razvedrila in-okrepčil za vae. i Igra John Kochevarlev orkester ■ 4Za hlapce rojeni-za hlapce vzgojeni9 Ali je vam znano, da so Ljubljančan je pozdravili dunajsko revolucijo 1. 1848 proti cesarju in za ustavo—v gledališču stoje t petjem cesarske himne — ---? Odločujoči činitelji v slovenskih krajih so za vsako drobtinico, ki jo je dosegla dunajska revolucija, pošiljali "zahvalne adrese Kranjcev" cesarju s tekstom n. pr.: "Darilo tiskovne svobode navdaja srca vseh cesarski rodbini vernih podanikov s čutili hvaležnosti» ki se ne dajo izbrisati . .., " Kako težko je bilo med takim ljudstvom pionirsko delo mladega delavskega gibnja, boste videli iz obširnega A. Kristanovega spisa "Zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem", ki smo ga začeli objavljati s to številko na 4. strani. Razumeli boste, čemu se še vedno dobe med nami ljudje, ki v imenu "vsega slovenskega-in drugega jugoslovanskega ljudstva" v Chicagu in ostali Ameriki izrekajo kralju Aleksandru "globoko podaniško udanost". Včeraj Francu Jožefu» danes Aleksandru, jutri Viktorju Emanuelu, ako bi prišli pod njegovo oblast. Radi takih je Ivan Cankar vzkliknil: "Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni ..." Citajte zanimivi in poučno zgodovinski spis o delavskih bojih na Slovenskem in opozorite nanj tudi druge. Nt sliki je zrakoplov "Goodyear" kompanijo, ki je priplul v Chicago iz A kron a, O. V Chicagu ga je na enem poletu zalotila ne / ihta, toda njegov kapitan ga je v tvojim moštvom tpravil na tla brez večje nezgode. V primeri z "Grofom Zeppelinom", kateri je bil ž« dvakrat na poletu v Ameriki, je ta zra joplov majhen. To in ono pri nas in drugod Cleveland, O. — V petek 3. julija se je odločilo. Napeto pričakovanje vsepovsod. Kdo bo zmagal? Boš šel gledat? Koliko staviš? Itd. Ni se šlo radi kake delavske borbe, ne zaradi problema brezposelnosti, ne proti zniževanju plač, niti ni bila to politična borba med republikanci in demokrati, suhači ali mokrači, za Hoo-verjev moratorium ali proti njemu, nego vso to napetost pričakovanja smo imeli zaradi "prajzfajta", v katerem sta se tolkla za prvenstvo v barbar-stvu Nemec Max Schmeling in Wm. L. Stribling. Vršil se je v mestnem stadionu. Rimljani so zahtevali kruha in iger. Amerikanec se zadovoljuje s "prajzfajtom". Par milijonov je stal veliki amfi-teater, služi pa športu kot je baseball, football, "prajzfaj-tarjem" in wrestlerjem. Gradbene stroške so plačali vsi davkoplačevalci. • Tudi v Barbertonu, 40 milj od Clevelanda, so imeli borbo, ki pa ima pomen za delavce, medtem ko ni imela v Cleve-landu nobenega, razen denarnega za promoterje ter boksarja. V boj v Barbertonu so bili zapleteni komunisti, radovedneži ter lokalna oblast. Slo se je radi svobode govora in črnca Louis Alexandra, ki je izginil». J>ila tudi reporterja takozvanih in o katerem pravijo komunisti, da je barbertonska policija izvršila nad njim nasilje. Ta pa zaeno z županom odgovarja, da je komunistom Alexander le pretveza, in da prav dobro vedo, kje je ta njihov agitator. = JJ ugrabljenju črnca Louis Alexandra. Njihova govornica je bila Jenny Cooper. Se ni piv čela dobro, ko so začele padati bombe, katere povzročajo s svojimi plini težko solzenje in dušljivost. Najeti pretepači pa so naskakovali ljudi s svojimi krepeljci ter tolkli vsevprek. Več oseb so zbili in "zasolzili" okolico. Tega pa niso bili deležni le komunisti, nego tudi drugi, vključivši buržoazijo. Ne le moški, nego tudi ženske in otroci. Policijske batine sta do- blast odstavljati župane. To ga se gre. "E." priporoča Ju- vprašanje glede izdanja bon-se morda pripeti barbertonske- goslaviji, da naj kaj stori za dov v vsoti $7,500,000 za zgra-nu županu, čeprav je orodje svojo obrambo v svetovnem ti- ditev nove državne ječe. Se-udustrialnih baronov. Toda sku. Predlaga ji, da naj ime- danja je premajhna in okorna, • ie neroden in s histeričnost- nuje komisijo oseb mednarod- zato se je lani dogodila v nji jo svoje policije je bilo naprav- nega slovesa, ki bo preiskala tista velika katastrofa, ljenih več neumnosti, med nji- lazmere in dala svetu nepri- Ker so ječe v glavnem namerni ta, da so natepli tudi re- stransko poročilo. Je dvomlji- njene le za obsojence iz delav- vo, da bi to storila, 1., ker je skih vrst, in ker bi gradnja poznano, da so se vršili razni po- menila tudi zaposlitev mnogih liiični procesi, v katerih sp bili ljudi, je priporočljivo, da se obtoženci res obsojeni na dolge volilci na referendumu izrečejo za predlogo. Frank Barbič. uglednih listov. Frank Dem-shaw od dnevnika "Akron Beacon Journal" toži pobojni-ka, barbertonskega župana, policijskega načelnika, ter par drugih uradnikov za odškodnino v skupni vsoti $100,000. Demshaw, ki je fotografski re- porterje meščanskih listov. "The Cleveland Press", ki pripada znanemu časniškemu sindikatu Scripps-Howard, zahteva preiskavo ter odstavitev zaporne kazni in celo na smrt. mestnih uradnikov. Uredniški 2., znano je, da je v Beogradu članek trdi, da so vladajoče zapor, ki se imenuje "glavnja- osebe Barbertona zakrivile ne- ¿a"» v katerem jetnike mučijo Clldovitl USDeh Trilier-mir in kot razvidno iz poročil, in so slučaji, ko so jih tudi Ur so ga res. Bilo bi dobro, če se morili. Znan je proces v Ve- jevega grenkega \\U2i jih nauči malo manire. Zago-|*»ki Kifcindi, kjer sta bila zapr- Tako M ' a T M • "Tooele vorniki župana pa dokazujejo,» ta tudi slovenska delavska pe- Utah 28 aprila 1931.—imela sem da so za vse te neprilike krivi snika Seliškar in Klopčič radi glavobol in moj ielodec je bil iz reda. komunistični provokatorji, ki — pesmi, katere sta napisala Odkar jemljem Trinerjevo grenko vi- . Z r Piknik "Slavije" SNPJ Chicago, III. — Prihodnjo nedeljo (12. julija) priredi piknik na Keglovem vrtu v Willow Springsu druš. "Slavija" št. 1 SNPJ. Vstopnice so po 35c. Vsaka ima kupon s številko. Imetnik ene teh vstopnic dobi lepo darilo. Igral bo John Kochevarjev orkester. Društvo "Slavija", ki je pionirsko društvo SNPJ., vabi članstvo vseh bratskih društev in drugo občinstvo, da pride na ta piknik v čimvečjem številu. Obilo zabave in dobra postrei-ba. Vsi dobrodošli. — Slavjan. Listu v podporo VI. izkas. Moon Run, P».: Konferenca za-padne Penne., $10; nabrano na zborovanju v Imperialu $4, skupaj $14, (poslal Jacob Ambrozich). ClovoUnd, O.i Konferenca it. 2 JSZ $10.00, (poslal Louis Zorko). G Ion c o«, o.: Konferenca it h JSZ vzhodni Ohio $5.00, (poslal Jo* Snoy). Girard, O. t Anton Dobro vole $2.80 in Rudolf Prosence 25c, «kupaj $3.05: T Chicago, 111.: Fred A. Vider $2.00. Detroit, Midi.t Martin Menton $1. Y-oungstown, O. John Petrich 60c. Walsenburg, Colo.: Frank L. Toro-sich 60c. Willard, Wis.: Mike Krultz 60c. Ely, Mian.: John Teran 50c. Hoatottor, Pa.: John Resnik 25c. Skupaj v tem izkazu $37.60. Pre>-Snji izkaz $98.05, skupaj $135.65. so apelirali na rasne in plemenske strasti. Prej omenjeni clevelandski V petek 26. junija so šli ko- P°rter omenjenega lista, je s munisti iz Akrona v Barber- tem Porlml »nimanje za zade- ton, da bi obdržavali shod na vo «lob(>ko v Javno*, prostem ter protestirali proti Governer te države ima o- AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki eo jih poslali agitatorji "Proletarca". V te naročnine, ki jih pošljejo zastopniki m drugi agitatorji Proletarca, so štete na bazi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki pošlje eno celoletno, je zabeležen v tem seznamu z dvema polletnima. Poalali to: "Proletarec" je tocialittičen list, in zato ker je list načel, je obtovražen! Ako bi "Proletarca" hvalili ljudje, ki ga danet sovražijo, bi mu bilo v ponižanje, in ne bi bil pravi delavtki list. Anton Vičič, v južnem Ulinoitu in Jolietu 50 Joseph Snoy, Bridgeport, 0..........16Va John Zomik, Detroit, Micih. .......... 16 Anton Jankovich, Cleveland, 0.......15 John Tercel j, Strabane, Pa......... 14 Anton Dobrovolc, Girard, O......... 8 Jacob Rožič, Milwaukee, Wit......... S1/* Frances Zakovtek, No. Chicago, III. . . 5 Joseph Ovca, Springfield, III......... 4 John Petrich, Youngttown, 0......... 4 Louis Tlaker, Superior, Wyo......... 4 Joseph F. Kren, Buffalo, N. Y....... .4 Mike Krultz, Willard, Wit........... 4 Frank Urtitz Jr., Sygan, Pa..........3 Anton Sular, Arm a, Kant........... 3 Anton Bogataj, Ren ton, Pa........... 3 Frank Kovach, Nantiooke, Pa....... 3 George Smrekar, Aliquippa, Pa..... 2% Anton Zornik, Herminie, Pa. . ,...... 2 Frank Rafak, Forest City, Pa. . ..... 2 John Kotin, Girard, O............... 2 John Gerl, Joliet, III....................2 Anton Zaitz, Forett City, Pa......... 2 Chaa. Pogorelec, Chicago, III......... 2 Joseph Tome, Bridgeville, Pa......... 2 Anton Zidanšek, Pitttburgh, Pa. ...... 2 Frank Podboy, Parkhill, Pa......... 2 Frank L. Tomtich, Waltenburg, Colo... 2 Joseph A. Sitkovich, Cleveland, O. .. 2 John Orethek, Throop, Pa........... 2 Frank Gregorin, Little Fallt, N. Y. .. .. 2 Peter Bukovec, Johnstown, Pa....... 2 John Teran, Ely, Minn. Joteph Vidmar, Milwaukee, Wis. Joseph Robich, Yukon, Pa...... Mary Musach, Wett A Vlit, Wit. Anton Zupančič, Point Marion, Pa John Kobal. Johnstown, Pa. .......•* Ml Skupaj ▼ torn izkazu (4 tedne) 199 letn&h naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 322 Mi. ..... ...... 2 1 1 1 1 Uspehi "Proletarca" "Prijatelja se spozna v neprilikah." Pregovor je pravilen. Itkrenott človeka ti bo jasna šele, kadar si v stiskah. Isto velja za liste. "Proletarec" je bil dolarski list ko to ni prav nič vleklo, ker so bili delavci prežeti z ideologijo, da uživajo p ros peri teto, in da so tirade socialističnih agitatorjev in listov zoper kapitalizem bunk. Dogodilo se je, kar je bilo neizbežno, in delavci so se začeli dramiti iz tpanja "blagostanja". Vta retnica je zdaj pred njimi razgaljena v vteh tvojih neprijetnih oblikah. Sloventki delavci tpoznavajo, da jim je bil "Proletarec" ves čas zvest tovariš in vztrajen učitelj, četudi te tami niso dosti brigali zanj. Čita>o ga zdaj s toliko večjim zanimanjem in tudi pri agitaciji pomagajo. "Proletarec" ima v protli polovici leta vzlic depresiji tkoro pet tto dolarjev več dohodkov na naročnini, kakor pa v istem času leto poprej, ko je tudi napredoval, in precej več, kot katerokoli drugo leto poprej v isti dobi. To je za razmah delavskega gibanja dobro znamenje. Brez razširjenega delavskega tiska ne bo razumnega delavskega razreda. In brez razredno vzgojenih proletarcev močna delavska stranka ne bi bila mogoča. Velika pomoč "Proletarcu" so lokalni zastopniki. Mnogi skrbe, da noben star naročnik ne pusti litta, nego naročnino tproti obnavljajo. So pa tudi naselbine, kjer to ne vrše in v takih je nevarnost, da se cirkulacija Proletarca zelo zmanjša. Na vse te apeliramo, da se somišljeniki med seboj dogovore ter iz vrte potrebno agitacijo. Vsi agitatorji priznavajo, da je delo za socialistično gibanje najlaglje v tistih naselbinah, kjer je "Proletarec" razširjen. Kjer pa so razširjeni nazadnjaški in provokatorski listi, imajo pa agitatorji težak boj in le malo utpehov, posebno če jim zmanjka vztrajnosti. Iz tega teznama razvidite, da je todelova-lo lepo število zattopnikov. Nadejamo te, da se bodo v prihodnjem izkazu odzvali vzlic poletnim tednom enako dobro. LJUDSKI PRIJATELJI ljudski zastopniki v občinskih, državnih in zveznih zbornicah se svojih volilcev spominjajo le v volilnih kampanjah, in pa kadar jim nalagajo davke. Statistika izkazuje, da so "ljudski zastopniki" višali davke ljudstvu enajstkrat hitreje, kot pa se je večalo prebivalstvo. In davki še zmerom naraščajo. že pred diktaturo. Komisija no» se počutim bolje. Želim izreči srč- bi ne mogla ugotoviti nič dru- B0 hval° » *udovit;í u!?eÍ! , . f j • » . vega grmkega vma." Tudi vi ga po- gega kot to, da ima Jugoslavija skusite in pronašli bodete, da ni bolj diktaturo, in da je vladana pri- zanesljivega zdravila zoper neprebav-dnevnik je priobčil v soboto bližno na isti način kakor Mus- nost zabasanost, slab apetk, glavobol, 27. junija članek o 17. obletni- solinijeva Italija. Ali je špan-> ^^fn V*' ci po postanku svetovne vojne, »ki kralj klical komisijo? Ali ™mors boljšati, kot, ds Obtožuje "Veliko Srbijo", da Jo kliče Mussolini? Ali katera jemljete Trinerjevo grenko vino red- slabo ravna z narodnostnimi druga diktatura? Dokler se no v malih količinah. Veliko zdravni- manjšinami, namesto da se bi bodo pri "E." bali zamer, bodo kov g» iwipor^s. V vseh lekarnah spomnila, kako se je pred voj- slabi bojarji. Kadar vidite, da * * ™lüdh no sama pritoževala o trplje- stvar zasluži kritiko, in da ste nju zatiranih Srbov pod Avstro- v pravem, udarite, pa tudi če Ogrsko. zadene samega direktorja, ki "Enakopravnost" je prinesla Pri"aša kritične dopise brez prevod tistega članka, oziroma 1 pisa* le njegov omiljen izčrpek. Mor- .. , ... Ohijska legislatura je sklenila predložiti volilcem v jeseni nosten kupon v vsakem zavoju. da se boje zamere, ker so v Jugoslovanskem klubu, in pa Andrej Kobal je bil tukaj. Pri "E." menda niso razumeli, da se v Jugoslaviji zdaj ne gre toliko za jezikovne pravice, nego za politične. Hrvatje npr. imajo svoje šole, svoje liste itd., toda politično so podjar-mljen narod. "E." lahko svobodno piše. Še nobena njena izdaja ni bila zaplenjena (zaplenjen pa je bil v nji moj dopis; vlogo cenzorja je igral prejšnji upravnik, ha—ha), V Jugoslaviji take svobode ni. Tam odloča policijska oblast, kaj smeš in kaj ne smeš pisati, kaj smeš in kaj ne smeš čitati, kaj smeš in kaj ne smeš govoriti na sejah, shodi pa so povečini zabranjeni. Le tu in tam se sme vršiti, če dobe sklicatelji posebno dovoljenje. In radite- essssssssesssssssssssssees Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ordon Bank Bldf.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do t*, zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tal. Crawford 2893. Tal. na doma Rockwell 281S. »esssssssesssssssssssssseš Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JED NOTI. NaroiiU d "PROSVETA" Stana aa celo leto $8.00, pol leta $3.00. Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list it za tajništvo le: 2657 S. LAWNDAI E AVI., CHICAGO. ILL. Prva Jugoslovanska restanracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Miskovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Se priporoča Slovencem < Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM Seje kluba it. 27 JSZ. se Trie vsak prvi petek ob 7:30 svecer in vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2:30 pop., soje šensitega odseka pa vsak prvi torek v mesecu ob 7:30 »»^•r, mladinskega odseka pm vsak drugi in četrti petek v mesecu ob S. «večer v klubovik prostorih v S. N. D. Sedrugi in sodruginje, agitirajte in pridobivajte novih članov in članic klubu ter novih naročnikov naiemu glasilu Proletarcu. V organisaciji in isobrasbi ie naia moč. »♦♦sssssesssss»essssssssst John Metelko, 0. D. Preiščemo oči In določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. éssssssssssssssssssssssssé Milwaukee Leader Najveiji smerlikl toelalistt-Ini dnevnik —Naroinina» $8.00 ns leto, $8.00 ss pol lata, $1.10 ta trl metees. Naslov: 828 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. VWWWWWVWWVWWVVWV1 SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Seje kluba it. 232 JSZ. se vrie vsako drugo nedeljo t mesecu ob 10. dopoldne v dvorani druitva "Domovina" na 14. oesti. Sodragi, prihajajte redno na se>o in pridobivajte klubu novih članov, da na ta način ustvarimo močno postojanko J. S. Z. Somiiljenike vabimo, da se nam pri-druiijo. Socialistična stranka je v tej deieli edina delavska stranka s konstruktivnim programom, s kate-im si delavstvo lahko pribori boljio bodočnost in končno osvoboditev is mesdne sušnosti. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, HI. Tel. 6524. Goupodinje, zahtevajte v trgovinah kruh it naše pekarne. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 8724 W. 28th Stre* Tel. Crawford 2212. 1:80 — 8:80 _ 6:30 — 8:80 Dail) at Hlavaty's Dnif Store 1888 WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only bj appointments, .tesidence Tel.: Crawford 8440. "New Leader" angleiki socialistični tednik. I sha j s v New YoHre. Naroénl-na $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše nrsjevan angleški socialistični list v Ameriki Mnogo slovenskih dslsvcev ga Sta. Naročit« ti ga tudi vi Narotaá-no sani sprejema "Proletarse". .......y..............1 i Sto izvodov za dva dolarja V agitacijske namene pošljemo tto izvodov "Pro-letarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predttavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence t priporočilom, da naj te nanj naroce. Pošljite naročilo pravo-časno! j vt /Af /jVf V» WlWWWW M W'A9 W W W Äf ¿i? W V» /*VtMf Mf/ Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne NOVE MLEKARNE WENCEL'S DAIRY PRODUCTS EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-82 Bhie Island Ave. Tel. Rooeevelt 3673 i'\i/ iwiw iW *\l< iA ÉW é\li PROLETAREC LUI M inUrtM dalavskaga ljudstva. Izhaja vsak četrtek, lsdaja JaiMlovtnilu Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III. Glasila Jugoslovanska Socialistična Zvaza NAROČNINA m Zedinjene driave in Kanado za celo teto 00; ga pol leta $1.75; za četrt Ista JI. 00. Inosamflfcve: sa celo leto $3.50; za pol leta $2.00. W rokopisi ki oglati morajo biti v naiem uradu naj-poaneje do pondeljka popoldne sa priobčite* ▼ feevilki tekočega tedna__ PROLETAREC Pebliahed every Thursday by the Jugoslav Workmen'* Publishing Co., Inc. Established 1906. _ _ _ , -____________ Frank Zaits Manager______Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: gghd Canada, One Year $8.00; SU Months Months $1.00.—Foreign Countries, Oas Tsar $8.50; Six Months $2.00. United •175 i Address. PROLETAREC W. 26th St., Chicago, HL „ Rockwell 2114. PAPEŽEVE TEŽK0ČE Vatikanska diplomacija ima letos velike neprilike. Mussolini je papežu pokazal roge in ga opozoril, da je dolžnost cerkve v Italiji služiti fašizmu in Bogu, pa nikomur drugemu. Opozoril ga je, da je v Italiji protiklerikalen sentiment še vedno močan. Treba je samo malo odpreti zavornice, kakor je bilo storjeno pred tedni, pa so bile tisodglave množice takoj na ulici in demonstrirale proti papežu in njegovi "politiki". Zažigali so njegove slike, napadali duhovnike in metali kamenje v cerkvena poslopja. Ako se bo v Italiji kdo podal, se bo papež. Dozdaj je že veliko popustil od svojega odpora in polagoma bo spet dosežena "enotna fronta". Bolj tesne nasprotnike pa ima papeževa diplomacija in cerkev v Španiji. Medtem ko je pod Mussolinijem katoliška cerkev v Italiji postala striktno državna cerkev, izvaja Španija ločitev cerkve od države. Španska vlada deportira španskega kardinala, kakor da je kak imigrant, ki je dospel v deželo brez da bi bjJiKftij njen .državljan. Republikanski ministri govore s papeževimi predstavniki in od-govaijajo na njegove note veliko bolj ostro kakor Mussolini. Slednjemu je cerkev potrebna, da z njeno pomočjo ohrani režim fašistične diktature. Španski republiki pa je cerkev kvarna, zato ji skuša oslabiti njeno moč. Papež mešetari in premišljuje, kje so dnevi, ko so se mu klanjali ter se pokorili njegovim u-kazom mogočni kronani vladarji sveta. Ne bojte se krize! Krize ne bo, ne se bati, so rekli, ko se je 1. 1929 dogodil polom na newyorški borzi. Hoover je s kapitalističnim tiskom vred tajil, da deželi grozi ekonomska depresija ali da so delavci v opasnosti za zaslužek. Aprila lansko leto ob priliki ljudskega štetja so hoteli z napačnimi podatki prikazati svetu, da v tej deželi sploh ni brezposelnosti. Nato pa, ko krize niso mogli več skriti, so začeli obljubovati skorajšnji povratek pro-speritete. Posnemali so komuniste, ki so po vojni videli za vsakim vogalom revolucijo in svetovni preobrat. Pa ni ne prosperitete, ne svetovnega preobrata. Le kriza je tukaj in 6e ne gane, pa če jo Hooverjevi veliki duhovni še tako izganjajo. Bo res potreben preobrat, ampak naj prvo v glavah delavskih množic. Sele potem postane družba zrela za večje spremembe, ki ji bodo s časoma pripomogle k pogrnjeni mizi. ■ * , I - Magična bogastva Posebna porota, ki je preiskovala policijski department v Chicagu, je ugotovila, da iir.ajo nekateri policijski kapitani in drugi u-radniki izredno visoka premoženja. Eden ima nad pol milijona dolarjev; neki drugi nad četrt milijona. Ostali od $50,000 do $100,-000 in več. Njihova plača pa je $4,000 na leto. Vsi zatrjujejo, da so si vsak cent pošteno pridobili. Vzlic temu bi bilo zanimivo izvedeti, v čem je zapopadena njihova spretnost v razmnoževanju premoženja. Očividno je tudi, da se policaji z njim preveč ukvarjajo, pa premalo z nalogami, katere jim določa služba. Zato pa je Chicago postalo zavetje in polje za kriminalce. Kaj je z varnostjo? Zastopniki velebiznisa v Chicagu so se pritožili županu ,da je policija zelo nepazna. Ob belem dnevu jemljejo roparji tovorne troke polne blaga, varuhi reda in privatne lastnine pa nikogar ne izslede. V enem dnevu so vzeli kar štiri polne troke dragega blaga. Voznika ustrahujejo z revolverjem, ki ga mu tišči kdo v trebuh, stlačijo ga v kak avto in ponavadi še pretepejo, voznik v službi roparjev pa odpelje robo na nov naslov. Policijski načelnik je 20. maja spet obljubil, da bo v bodoče policija bolj strogo pazila. Tako ob-Ijubujejo policijski načelniki drug za drugim od kar obstoji Chicago. Tega je okrog sto GNJEČA V KOPALIŠČIH CELO V CHICAGU V vročini, ki je mučila prebivalstvo ameriških mest poslednjega se, se mnogo ljudi zateka v kopališča. V Chicagu jih je veliko število skozi od severnega do južnega dela mesta ob Michiganskem jezeru, toda vsa co bila natrpana. V nekaterih večjih je bilo vsak dan do par sto tisoč ljudi. Vsled gnječe so imeli le malo hladu in komforta. Zavertnikov Richard, se sedaj v svoji neukročeni jezi "baha", da nam bodo že pokazali, kajti ob priliki prihodnje konven»-cije SNPJ. bo "Svoboda" izdajala dnevni plakat, v katerem bo "razkrinkavala" socialiste, in mladina bo tudi izdajala ! angleške letake, da iztrebi socialiste za vselej iz SNPJ. Fant je čul za sanjave načrte I in jih je laztrobenlal. Na pro-šli konvenciji so počeli slično, ne s posebnim uspehom. Toda bi uspeli, če se mi ne bi ¡hoteli "prepirati'*. Moč kapitalizma sloni na hlapcih, ne na njem samem. Napadati samo kapitalizem in pri tem misliti le na multimili-jonarje, bi bila delavskemu gibanju prav malo koristna taktika. Kapitalistov ni mnogo. S par večjimi ladjami bi lahko peljali vse ameriške magnate preko Atlantika. Toda hlapcev, ki kapitalizem podpirajo, ki bi kradli samo če bi imeli priliko, ki vzamejo podkupnine brez sramu — takih je mnogo mnogo in zaradi teh je delavsko gibanje v tej deželi tako težko dvigniti iz neznatnorfti. Izgleda pa, da se zdaj obrača na boljše, zato ker se za delavstvo obrača — na slabše! Včasi ta *li oni med nami kaj pokritizira, ker je nezadovoljen. Namesto, da bi poiskal pravi vzrok in grajal tisto, kar kritiko zasluži, pa gre k svojim najbližjim, ki mu niso v ničemur škodovali — morda celo koristili — in stresa na- Zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN Prepiri v "Proletarcu" "Proletarec" ne napada» nego 1© komentira, kritizira, aH pa odgovarja na napade Eden izmed najaktivnejših ga dela, ker je premalo lite- goslovanskih podpornih orga- agitatorjev "Proletarca" v Mi- ramo in brez pravih socialnih uizacijah. , . gv. nejev0ljo chiganu poroča upravništvu o tendenc. S svojega stališča 3.)^ Oslabljenje ali uničenje J Casi so težkif delavci gladni, svojih izkušnjah v agitaciji. imajo prav; tisti agitatorji, ki Proletarca in JSZ. s tem, da agu i ¡n nič Pravi, da ako ne bi naročnikov priporočajo, naj s privlačnimi se ju napada na vseh krajih ij. ni če se jeze Čudno opominjal, kadar jim naročni- povestmi nadaljujejo, pa ima- hkrati in na različne načine, j ^ * & ' toliko takih, ki se na poteče, bi bilo tistih, ki bi j0 prav s svojega. Njim je na "Proletarec" je za naše raz- jeze 'na socialiste in pri tem jo poslali direktno, prav malo. tem, da se "Proletarca" uve- mere obsežen list, toda je ve- neVedoma pomagajo — kapi- Obnavljajo jo največ na za- ljavi tudi med neukimi čitate- hko premajhen, če bi hoteli v talizmu stopnikovo prigovarjanje, r 1 j i. in take povesti so en način, njemu odgovarjati na vse napa- To je resnica, ki velja več da pride list med širšo maso. de in obdolžitve. ali manj za vse naselbine. Ako Na ostalem prostoru na 6. stra- p . ,4|> . ,, _ . bi imeli v vsakem kraju ener- ni pa priobčujemo običajno kaj 1 roU 1 roieia™u z lz_ _ gične agitatorje, bi število na- polemičnega, kar se lahko sma- recnimnamenomda ga uničijo ]tako ročnikov raslo od leta do leta. x,a za "prebiranje". z, njlr\tudl ,JSZ/ T 80v bih Ampak to ni predmet, s ka- Sedma stran je deloma an- dozdaj «^anovljeni že trije, terim se bomo pečali v tem gleška, in osma vsa angleška. odnosno štirje listi. Prvi je bil Naš prijatelj in agitator v Michiganu ima pravico povedati svoje mnenje in mi isto-Nam bi bilo ljubše, če bi dotični, Ki naglašajo svoj nazor, da je v "Proletarcu" sam prepir, povedali to v obli- članku, nego z opombo istega Gradivo je izbrano, dasi je med "Soc' J"41/™ f° ki dopisa, ker bi se s tem med ocritot^io w nMVi . vin eselpisti. Podvzetje jim >e (ftmi laglje razčistili pojmj in agitatorja, v kateri pravi, da jih njim mnogo polemičnega. je v njegovem kraju precej ta. Predvsem želimo, da tisti či- Pr°Pad!°- Napravili so z njim w w1q potem yeč razumeVanja, kih. ki an mnpnia t\a nrinuan u:_____j« VellkO IZgUDO. čemu SO "rtvanivi" v liatn kih, ki so mnenja, da prinaša tatelji, ki so morda sličnega "Proletarec" preveč "prepi- mnenja kakor eni "Proletarče-! Drugi list, ki se je pojavil rov"—posebno pirov. 'čikaških" pre- vi" prijatelji v Michiganu, ra- predvsem zoper "Proletarca;', yesela družbft mnogo zumejo tole: Kar se tiče pre- je bila "Delavska Slovenija \ ,kakor pa se prepirati v listu. prepiri Uredniku bi bil piknik ali ljubša, z zlob- Umevno je, da noben list ne pirov v tem listu, nanašajočih Nastala je v času, ko je imel 1a*p1-0 nanadaio ter a i a od k one a Ho krni a vspm ea rta ti o o /i ioi-nnoi ar\ a A noča "Prnlut nron" ii o 1° m a ti 1 nop<\/>ni. ' _ - ugaja od konca do kraja vsem se na našo javnost, so od naše "Proletarec" najmanj naročnir čitateljem. tem pravilu Proletarec" ni v strani skoro vsi obrambni! To kov v svoji zgodovini, zadolžen ^ nikaka izjema, se pravi, da večinoma le odgo- do skrajnosti in s šibko, tako- jista ¡n bran^i gibanje čigar Vzlic temu uredništvo ne so- varjamo na obdolžitve nasprot- rekoč razdejano oiganizacijo v . .. • t i- t : y ' naLoiro glaša s prej označenim mišlje- nikov in na njihove napade, ne ozadju. Skupina pa, ki je ku- j"'V J " < V avniih * njem. "Proletarec" ni bil in pa, da jih napadamo mi. In pila "Slovenijo", ni bila v takih!^" ? \ZVXto\L SZ tudi zdaj ni list prepirov, nego kadar udarjajo po nas, je ja- neprilikah nego je bilo gmotno 8aDno8U' 10I,K0 UUI "" list boja proti socialnim krivi- Sno, da jih ne božamo v povra- in po pristaših zelo močna, cam, proti nazadnjaštvu in za- čilo! Z božanji ali nastavlja- Treba je bilo iti v "prepir", ali vajalcem. njem še drugega lica se ne do- pa propasti. In ta "prepir" Takozvanim čikaškim prepi- bivajo bitke niti v Indiji, niti smo nadaljevali, dokler ni pre-rom posveča le malo prostora, jih ni dobival Krist vzlic svo- nehal tudi "Delavec" v Detroi- Kdor trdi, da ni v "Proletarcu" jemu biblijskemu božanstvu in tu., naslednik "Del. Slovenije", ničesar razen prepirov, trdi to neizmerni nadnaravni sili, v Komuniste je stal ta eksperi-tjavendan, bodisi vsled slabe katero še danes verjame mili- ment precej tisočakov, volje ali česarkoli. Ampak re- jone ljudi. Lav Tolstoj je b\\ l n snica to ni. nrnnairafni' miru ir» ia »KoaioI « J1 ' riti in ako more storiti več, temboljše za pokret ter njegovo glasilo.—F. Z. Razporoka v Španiji Razporoke v Španiji niso bile dovoljene, kakor so npr. v Zed. državah, v Franciji, Rusiji ica to ni. propagator miru in je obsojal AUliT* arzavan, v Vsa prva stran je navadno prepire navajal je ljudi v spra- Ch,caKU Je Poražem Progre-'in več drugih deželah. V Spa-posvečena političnim dogod- ve ali' vendar vidimo da se 3lvm" blok ustanovl1 SV0Je ifla- niji je v tem oziru odločevala kom in komentarjem o položa- Rusi niso ravnali po njeirovih Sll°' tednik MSvob(>do". z edi- katoliška cerkev, ki razporok v __ —i----.... ^ nim namenom, da se bo boril modernem smislu ne priznava ju, ki so pisani s socialistične- naukih poprej in se ne danes, ga in agitacijskega stališča. U-, Bilo bi za nas laglje, ako bi rejena je dobro tehnično in po mi napadali in se bi moral bra-vsebini. - - niti nasprotnik, toda ker želi- Druga in tretja stran sta na- mo voditi borbo v mejah načel-menjeni dopisom in poročilom nosti in poštenosti, bo sedanje o aktivnostih v našem gibanju, uredništvo ostalo pri taktiki, Dostikrat je po več dopisov tu- katero Proletarec zastopa do-di na ostalih sftraneh. sledno že mnogo let Na 4. strani so članki, oziro- Bilo nam bi veliko ,jubš ¿e ma komentarji o dnevnih do ne bi bilo na svetu toliko z|i. godkih, dalje članki nagega kovcev> to|iko pokvarjencev, to-ljubljanskega sotrudnika, član- liko judeže toda ta ,azen ki An ne P Krasne in drugi.' je tukaj in je tre})ft z njo raču. V zadnji kolom na 4. strani smo nati. v Chicagu je glavni ta-dolgo prinašali zgodovinsko bor eiementa, ki vodi ofenzivo za uničenje "Proletarca" in za in ne dovoljuje. Od kar je odpravo delavske ideologije v monarhija strmoglavljena, so SNPJ. Na sestankih, ki so jih svobodomisleci začeli z veliko sklicevali za svoje pristaše, so propagando za dovolitev raz-trdili reči, kakršnih se ne bi j poroke, ker bo le koristilo nikdar upali zapisati. Proti nravnosti španskega naroda. "Proletarcu" so ustvarili med Zakonci, ki ne spadajo skupaj, svojimi fanatično nagnjenimi bi šli narazen ter bi iskali bo-ljudmi silen srd. Togote se, ne USega soglasja v novih poroda bi vedeli za vzrok, poznajo kah- ZdaJ Pa živ€ Skregano pa ga njihovi voditelji. "Pro- »kupaj in imajo skrivna razmerja. To je sicer grešno tudi po naukih katoliške cerkve, toda grešniki imajo spovednico, letarec" ni dotičnega lista več tednov niti omenil, ali potrpežljivost ima meje tudi pri nas, razen tega pa je bilo treba kjer 8e j'm te Pre8toPke 0<1PU- razpravo o Karlu Mancu, s to „aDaTo'^ "Vi ^„f? dvomljivcem pokazati, da nas^ -x°^1.ju.bijo' ...da J bod° P da je ie|ezničar. Krila tleh, nego visoko, pri strehi, ¡Je . P" ^«J« prevezane. Ali tQ kolo ng rokavll izdaja da se zdi, kakor da je ta to krilo kakor se ga apo- slabo je oble¿en. Ne v 8Vojo hiša s prvim nadstropjem brez minJam lz tlstlh dm» ko sm<> sramoto pritličja. Koklja med pišče- dvoje takih preganjali po ljub- ' lokomotiva ti... Ali pa je to morda ¿e s* nrav nomnim Zd^avkif piše kwrte. T^dÍ go- "spahijski" dom. Ne vem. In ^mo'™ «P» Marije" jih piše in Ivan Celj- te pri gležnjih prevezane, kar skL Podpisujemo se. Gospa Marija draži Zdravka. "Se ne bojite soproge?" "Zakaj bi se je bal? Saj ni To je razlika. Razlika med besa, jo je gradila. Tako, muslimani in kristjani. kakršna je bila sama. Ozkotir- Se bolj redko je videti o- ^a. jabolko ne pade daleč od drevesa . . . Zato je pri neki priliki skočila s tira, in se razbila. Naj ji sveti večna luč! Stara je že bila. Železničar-vrata nosi fes. Ne 'spahijski nikdo ne ve, kar nas je v vozu. Cicerona nimamo. Povrh smo pa vsi ciceroni, dasi prvikrat gledamo vse to in vsak po svoje razlaga drugemu običaje in navade Bošnjakov in njih vasi, kakšne knjige je pač čir tal o Bosni in kakor si je pač tudi zapomnil. Včasi se na kakem ostrem ovinku reke Bosne, na visokem, okroglem in skalovitem brdu nenadoma pojavi kula — neke vrste grad ali trdnjava — zidana kakor se zdi iz sirove, neož-gane opeke. . Majhna, gosta o-kenca so mogoče okna, morda pa strelne line. Okrog te kule pa so posejane hišice, druga na drugi, kakor piščeta okrog koklje. . Posamezne so si sedle celo na prav strme skale in viseče pečine, da misliš sedaj pa sedaj se vse skupaj zvali v prepad — v valove reke Bosne. "Kakor mesto Betlehem, ki ga postavimo o Božiču v naši cerkvi, se mi zdi ta slika," je rekla gospa Marija. Moderni parnik "Bermuda", ki je bil plavajoča palača, je nedavno v pristanišču Hamiltanu, Bermuda, zgorel- Slika na desni prikazuje mornarja, ki neae omotenega tovariša is gorečega parnika (slika ne lavi). Skoda znaša okrog osem milijonov dolarjev. Vtisi z agitacije In juppe-colotte" niso bile. Muslimanka je. Skriva o-braz pred neverniki, ki se vozijo v šejtanovem vozu. Samol*m*J' "Ženski podpis bo videla na karti". "Saj zna tudi ona pisati". Modre oči gospe Marije koketirajo. "Ne bo ljubosumna?" "Ni me kupila?" "Kakšni so to odgovori?" "Kakršna vprašanja". "Kavalir niste". "Ne sodite". Gledata si v oči, drzko. Piš-čal zapiska. Morala sta jih odmekniti. Zakaj že se zapi- lavskem gibanju nikoli ne u- naselbini, kjer se je vršila kon-trudijo. Tudi rudarji na Imr ferenca. perialu so bili pozvani na stav-1 Konferenca je prispevala ko, toda je bil* le okrog pet- Proletarcu v podporo $10, $4 I)ne 15. deset-procentna. Naši rojaki pa se je nabralo v ta namen mož, ki je posvečen - v ta na-men, sme videti njen obraz. Zemlja je videti rdečkasto rjava. Slehem košček je obdelan. V breg in v brda, kjer so izkrčili gozd in grmičje, je nasajena koruza. V rftrmino, kakor pri nas vinska trta, raste koruza in okopavanje je naporno. Paziti je treba, da zemlja ne drči v dolino. Včasi se pojavi tudi skromen vinograd. Brda so valovita, kakor da je drago Bridgeport, O. — junija sem obiskal naselbino 80 fie pozivu na stavko vsi od^ med navzočimi. Jos. Snoy je Verono v Pa. Sešel sem se z ;zvali, ne pa drugorodci. Dan'podal kratek referat o agita^ več rpjaki in somišljeniki in pred na& konferenco je rov ob- ciji za list in zvezo. Precej dobil nekaj naročnin. Nasled- ratoval že 100-odstotno in še poročil in razprave je bilo tudi vedno so hodile večje skupine z ozirom na stavko premogar-vpraševati za delo. Naši lju- nji dan smo imeli pri s. Krese-vichu sestanek, na katerem smo ustanovili klub JSZ. Diskuzije dje go dobiii namig, da ga za-so bile živahne. Videl sem, da nje morda nikdar ne bo. Se or dobro pojmujejo, kje je pro-lrodja niso smeli vzeti iz rova. stor delavstva v borbi proti mi- ysi družine in hiše, pa kipeče, razburkano vodovje ne nadoma okamenelo. Grmičje iaJ° vozovi, jih obrašča. Sredi grmičevja v kupeju zažuga s pa so lehe, izkrčene in poseja- tfospa Marija: ne s koruzo. Zdi se, kakor zelena preproga, raztrgana na mnogih mestih in zakrpana z rujavo-rdečkasto krpo. Včasi se pojavi pšenica. Nizka je, a klasje je težko. Tudi prstom "Vi . . . ?" "Koga, vpraša Zdravko. "Nič". Zdravko se obrne k Francetu in vpraša: "Ti poslušaj! . . . Kako se Ali pa" fata morgana, ka- videti. ječmen se pojavlja. Rži pa ni 8las» deveta Mojzesova zapo- zenji. Novi kluib v Veroni ima zelo dobre moči. Ako jih bo pravil- so navezani na ta kraj, v katerem jim ne dajo kruha. Težko je zavednemu delavcu prena- no rabil, bo storil veliko do- §ati take neprilike, ali naši ro-brega za JSZ. in delavsko gi- jaki so vztrajni in trpe rajše banje v splošnem. Delavci, kot bi se preveč poniževali, kor jo France. opisujejo, pripomni ved, ki mu jo je dal Jehova. "Kaj pa ti pride sedaj na misel", se nasmeje France. "Ne veš? .. . Morda veste vi, Zanimivo je gledati vse to iz bežečega vlaka. Solnce sije .. Vsi smo pa mnenja, da je to Ali pa je tudi zares življenje tu sicer lepa, slikovita vasica, ali tako lepo, kakor je videti zani- gospa?' vseeno predrzno zidana. mivo? Prijazni kraji. Ali so Pogleda jo in se zasmeje. "Kaj je to?" vprašam spre- pa tudj tak0 srečni in zado- Gospa Marija odmakne oči in vodnika, ki gre skozi kupeje. voljni, kakor so prijazni? Ljud- z*rdi. Pogleda. je so skromni, tihi . . . Prijaz- "Viii . . zažuga zopet. "Vranduk," odgovori in gre nost jim gieda 0či . . . Objel Dalje in dalje beži vlak. Pro-dalje. !bj za prijaznost. Ali njih ti Sarajevu . . Zopet koruza, Ni mi bilo mar ime vasice. O življenje je trnjeva pot. Na o- • • • ženske nikjer. Kralje-tisti kuli bi rad vedel. Pa mi bleki se vidi in na obrazih, stvo moških. Vlak naš je oa-reče kratko "Vranduk". Ka- Zemlja rodi pičlo, znoja popije za . .. kor bi rekel "Ljubljana", vpra- mnogo ... davki pa vpijejo ve- Mimo beže pokopal.išča. V šal pa sem se za ljubljanski liki . . . reber so grobovi. Brez ograj. Tam gledam čredo ovac. O- Kameniti spomeniki vse vprek. tročički jih pasejo. Igrajo se. Sohe s turbanom. Musliman-Begajo. Fesi na glavah mi ska pokopališča. Sredi koruze Slikovito je tam življe- vzbujajo pravljice o palčkih, o so. Divje romantično. Mor- škrateljčkih . . . Mahajo nam, Včasi se pojavijo na kakšnem razposajeno z ročicami. brdu čudne razvaline. Štrli O, vi, otročički — palčki, vi okostje stebrov, kakor ostanki škrateljčki, . . pozdravljeni, kakšnega gradu. Pa so le tvor- grad. Ali sem morda vprašal nerodno? Tiho občudovanje se me lo teva. nje. da . . . Ali pa zelo ubožno, polno gladovanja. Saj je sam kamen okrog in okrog. Strmina. Kje je zemlja in kakšna je, ki Pozdravljeni v svoji ljubkosti be umetnice prirode, ki je sku- rodi? Zakaj ona je, ki daje življenje. Romantika ga ne daje. In tista bivališča? Zakaj in pravljičnosti . . . šala posnemati človeka in iz- Tam, kjer je "civilizacija" o- klesala s kladivom prirode to bliznila s svojim evropskim je- sftebrovje . . . tako vratolomna? Zakaj na zikom, stoje "evropske" hiše, Moseje me pozdravljajo z teh vrtolomnih pečinah, nad podobne onim v Ljubljani in visokjmj minoreti, kakor da so samimi valovi reke? Mariboru. In to samo, kako ^ki, dolgi prsti, dvignjeni v Odgovora nisem vedel. Zve- daleč je segel jezik te "civili- nebo>' gtrie iznad štirioglatih zacije". On je pa segel samo piramidnih streh visoko, vse be-o>b progi in okrog kakšne to. kakor be|i cvet gredi temne_ del sem ga šele pozneje. - Mimo lete nasadi sliv. Bosanskih sliv, znanih in znamenitih. V snovaju so. Vidim jih drobne, zelene . . . Polne veje ^ove zemlje varne, ki se je vsedla kakor |ga grmičja. Tuintam se dviga tujec sreai domačnosti bošnja- sto,p katoliške cerkve. so jih. Ko se pobarvajo z mo-drilom, tistim privlačnim, slast vzbujajočim, se povesijo veje od teže. Tuintam se vzpenja izza njih bahata črešnja. Sedaj ravno zori. Zato je rudeče njeno vejevje od sadu, ki vabi . . . Zahočejo usta po njih, kakor po dekletu, ko se ti nasmejejo njena usta ... Ali vlak beži naprej ,urno, ne čaka. Povsod koruza . . ruza. Okopavajo. Fes na glavi se rdeči, bele srajce in bele hlače so prepasane z rdečim pasom. Kakor mak, posebne sorte, z rdečim cvetom in bv-lim, rdeče prepasanim stebel- ! Star Bošnjak-musliman pase Zenica. Dvajset minut. Lo- ob progi konja BeIa je brada komotiva je žejna. Jaz pa tu- in obraz ZAgorel Energične di. Pivo je slabo. Vidim to 5razde SQ na njem Qb Rrmi_ na obrazih Matevža in Zdrav-|čevju čepi mllsiimanka. Hrbet ka, kista poznavavca. Zatobii(>brnjen k nam vga zakrita> rad malinovec. Natakar je star, kakor mumija Nepremično se-gotovo glušav, zakaj ponoviti di> kakor da je pokrit kupček, sem moral svojo željo. ~ Prinese. Ni podobno mali-novcu. Poskusim. '"A tak je pri va3 malino-Samako-vec?" "Da, da", kima smehljaje. Tudi jaz se smehljam. In pijem — pivo. Glušav je siromak, ali pa sem nerodno povedal v cirilici. Gledam vlak pred seboj. Kv zloženega klasja. Doji dete. Skriva svoj obraz in dete pred tujčevimi očmi, polne urokov. "Visoko ..." Kratko stoji vlak. Mogočno poslopje mi nenavadno bije v oči. Kakor da so se St. Viški škofovi zavodi preselili sem. To je franjeva-čki samostan. Kakor mestna moda v vasi, je to poslopje. (Dalje prihodnjič.) vedno imejmo pred očmi, da je naša rešitev le v socialistični stranki. Čimveč nas bo v nji, in čimbolj bomo aktivni pri delu za njen program, toliko boljša in jačja bo. Za tajnika kluba je bil izvoljen s. Kresevich, mlada moč ter marljiv delavec. S. Lesar je obljubil, da si bo prizadeval dobiti čimveč mladine v klub. On je že izkušen borec. S. Mele, ki je zapisnikar kluba, je tudi mlada moč. Vsi sodru-gi in sodružice so obljubile delati za skupno stvar in širiti ideje socializma. • V Veroni so delavske razmere obupne. Tovarne večinoma ne obratujejo. Pretežno število naših rojakov je brez zaslužka, eni že nad 10 mesecev. Sodru-gi, kadar pridem spet med vas, upam, da se razmere izboljšajo, in da bo klub podvojen. Ob tej priliki sem obiskal tudi nekaj starih znancev v Cheswicku in Harmarvillu. Tod je vladalo stavkovno razmerje, toda nekateri so se že Soc. stranka v Pittsburghu je podvzela pomožno akcijo za rudarje. Žal, da nima zadosU nih sredstev, kajti pomoč je res potrebna. Ko sem bil tam, sem videl, ko so peljali potrebščine proti lmperialu. Ce so jih bili naši kaj deležni, ne vem, ker sem odšel proti domu. V Moon Runu sem obiskal več starih znancev in naročnikov. V naselbini vladata mize-rija in brezposelnost. Le ma^ lokateri rojak je zaposljen in še to le dan do dva v tednu. Srečal sem tu tudi M rs. Homec jev in o zapletljajih, ki so nastali. Stališče konference je v prilog stavki in za taktiko, ki bi dovedla premogarje v enotno organizacijo pod poštenim vodstvom. Izvoljen je bil ves prejšnji odbor. Prihodnja konferenca bo v nedeljo 27. sept. na Syganu. Nanjo bo specialno povabljena tudi mladina, ki se udejstvuje v naših klubih. Po zborovanju na Syganu pa se bo vršil piknik v prid konference. Podrobnosti zborovanja na lmperialu bodo razvidne iz zapisnika. (Op. ur.—Zapisnikar s. G. Smrekar je zapisnik že poslal, toda priobčen bo šele v prihodnji številki.) njim. V napadalnih pismih je zelo surov in prostaški. Nekemu socialistu v Johnstownu, katerega nima rad, je pisal deset čevljev dolgo pismo, ki je po vsebini le "izrodek bolnih mož-gan". Dotično pismo je rojak, ki ga je prejel, pokazal komurkoli, ki ga je hotel čitati. Eden teh si je hotel dovoliti nekaj špasa ter začel s Kobalovim prijateljem Fortunom kores-pondirati pod izmišljenim imenom. O sodrugih si je izmišljeval različne grehe, češ, poglej, dragi moj, kakšne grehe imajo! Kobalov prijatelj pa je tem racam verjel, kar dokazuje njegovo obratno pismo, ki je za vsak slučaj shranjeno, kakor so mi zagotovili v Johnstownu. V silnem veselju nad grehi socialistov je krojače k kar norel in stvari izročil Ko-balu, ki je začel iSiotako od veselja poskakovati in rodila se je — "mentalna spaka". Ko bi bil "profesor" K. količkaj časnikarja, bi se o resničnosti pisma prepričal, toda ker ga je gnalo samo sovraštvo, se je "ujel" in ugriznil v jezik. Eden je Kobala celo posvaril, Češ, za nos te vlečejo, ampak "vesti" so se mu zdele "prepri-jetne", da bi jih zavrgel. Potegnjena sta kajpada krojaček in njegov profesor, ki si zdaj v New Yorku lahko izmerita dolgost nosov. Stvar je torej taka. Fortuna je res dobil pisma o "grehih" socialistov od nekega "foks-narja", ta jih je izročil Andreju in Andrej je priobčil izčr-pek ter stvari še po svoje "popravil". Jaz mu zdaj predlagam, da naj še imena priobči. Se mu bodo ljudje toliko bolj smejali. — Pittsburška cekarica. Kako so 'profesorja'' Kobala potegnili Iz Pennsylvanie. — Nikoli ne Vabilo na piknik srbskih sodrugov Chicago, III. — Klub št. 20 JSZ. (srbski) priredi v nedeljo 12. julija "basket" piknik pri Dam No. 2 Forest Preserve. Do prostora se pripeljete ako vzamete Milwaukee karo do Lawrence Ave., od tam naprej pa motorbus. Obilo zabave. Vstopnina prosta. Vabimo sodruge bi verjela, da je A. Kobal tako . „ , , iz Auburna, 111., ki je prišla na 'naiven in tako prepojen sovra- ,n somišljenike, da nas obišče- obisk k svoji materi Frances štva do socialistov, dokler ni- jo na omenjeni dan. Just. Povedala je nam mnogo sem ¿itala v «P>» p0natisa nje- iz doživljajev ter o razmerah gove "Mentalne spake", kate- imel v julijski številki ro je v Kansasu in lllinoisu. Je zavedna žena, kakršnih bi delav- SVOj:ega mesečnega zmazka, sko gibanje mnogo potrebova- v tisti ««mentalni spaki" pri-lo. Njen soprog je znan borec 0bčuje po svoje "izvlečke" pi-za delavske pravice. sem> ki mll jih je poslal bivši Klub JSZ. na lmperialu je johnstownski ubežni krojaček, eden izmed onih, v katerem so zdaj stanujoč v New Yorku. tudi ženske aktivne Le tako To sem izvedela v pogovorih, ki | potrpe^fjivi.' naprej, sodružice! S skupnimi sem jih imela v Johnstownu m ___ močmi bo delavski razred izvo- okolici z raznimi svojimi roja- Lepa bodočnost V svojem govoru v Indiana-polisu je dejal predsednik Hoover, da bo bodočnost te dežele sijajna. Nič se bati, je rekel ljudem, dobili bomo pro-speriteto, kakršne nismo še nikdar imeli. Vztrajajmo torej povrnili na delo, tako, da je vse Jeval take razmere, v katerih ki. zmešano. Rekli so mi da je ne bodo več Padh krePelJci poj Kobal je mislil z "mentalno dne 26. junija delalo že 115 «Hvah delavcev, niti ne bombe spako" ubiti dve muhi hkrati, ljudi. Pobojniki paradirajo s količki kot da vlada obsedno stanje. Tudi na Harmarvillu so mi pravili, da se ljudje vračajo na delo, v Curtersvillu se pa pridružujejo stavki, tako, da je delavska fronta ne samo neenotna, nego tudi zelo kaotična. Da je kaos še večji, so eni operatorji podpisali pogodbo z UMW, člani protivne unije pa takih dogovorov ne priznajo in na ta način se premogarje bega vse križem, da ne vedo pri čem so. Dne 28. junija sem se s so-drugoma Ambrožičem in Sker-lom udeležil konference soc. klubov in društev Prosvetne matice v lmperialu. Udeležba je bila srednja, razprave pa zelo na mestu, živahne in stvarne. Ako se bodo sodrugi in klubi lotili izvajati zaključke zborovalcev, se bo lahko na prihodnji konferenci poročalo o velikih uspehih. Po končanem zborovanju v vrs.e stavkarjev. — Joseph Snoy. Potek konference JSZ na lmperialu Pennsylvanska Konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice je imela svoje zborovanje v nedeljo 28. junija na lmperialu v Slovenskem domu, last druš. št. 106 SNPJ. Udeležilo se ga je približno 30 zastopnikov. Med gosti je bil tudi s. Jos. Snoy iz Bridgepor-ta, O., ki je zborovalcem poročal, da je bil na sestanku v Veroni ustanovljen nov socialistični klub naše zveze. Zborovanje je otvoril tajnik Jacob Ambrozich. Za predsednika seje je bil izvoljen John Terčelj, zapisnik pa je vodil Geo. Smrekar. Klub v lmperialu se je zelo potrudil za uspeh zborovanja in boljše razpoloženje navzočih. Udeležen- namreč udariti po sodrugih in pokretu. Imel pa bo dolg nos, ko izve, kako je bil potegnjen od krojačka in krojaček od drugega. Dotični rojak — piše se Fortuna, je v Johnstownu zamrzil nekaj ljudi in začel boj proti L SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V Utiini urada SNPJ ia Prolatarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER. laatnik. smo se še dolgo razgovarjali s 'cl so bili dobro postrežem, in starimi boritelji, ki se v de- priznanje v tem gre ženskam v Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu in dovažajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA D^0 MMCENO. Telefoni: Canal 7172-7173 1727-1731 W. 21 ti St Chicago, III. _................. . m . Wm. B. PUTZ Cicero's "bTf,, Florist ( OLDEST ) Cvetlica in venci sa vse slučaja. 8134 W. 25TH ST., CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. FENCL'S RESTAVRACIJA IN - KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III. Tal. Crawford USX. Pristna in akutna Homaéa jaAla. Cana «mama. PaatralWa taiaa. TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, IU. Tal. Lawndala 2012 A. H. Skubic, preds. — J. P. Korecky taj. V naii tiskarni sa tiska "Piolatarac* Pravi prijatelj V SLABIH ČASIH JE HRA< t NILNA VLOGA V SIGURNI BANKI. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS. ■ lO éf ¡Ú'Ú&j M v ffliftiiflumflVi tf AdamMilkovIči 'At V» > VI Mf r\f 7 19 M t at fit /jVt »,\t vt / Af ' « OfTjlV Mf/,\ m Milkoviči V SUŽNJI KRVI I ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA Vm pravkc« penatiea is Preletarca pridriuj« avtor. PROLETAREC __ AKO SE NE PAZI NA VARNOST (Nadaljevanje.) Od tega dne je Madalena zalezovala svojega izdajalca pri vsakem koraku. Skrbno je pazila, da bi našla kako sumljivo pismo, a Mover je bil opreznejši. Vsako pismo, ki ga je pisal temu ali onemu prijatelju, je skrbno zaklenil v blagajno, ako mu že ni bila dana prilika, da bi ga takoj oddal. Nestrpno je pričakoval detektivovega pisma. Burov mu je bil namreč pred odhodom obljubil, da, mu v najkrajšem času sporoči, ali vsaj približno poizve kje se ta čas nahaja cirkus Maksimus. Prešlo je že nekaj dni, in Madalena je znova in znova nadlegovala svojega priliznjen-ca, naj jo vendar že popelje v njegovo graščino. Na spreten način jo je tolažil Mover in jo hotel prepričati, da v graščini še ni vse urejeno, vsled česar ji noče prikazati neurejenega bogastva. Bilo je v noči od dvanajstega na trinajstega junija. Po neznosni vročini, ki je preko dneva ožgala mestne zidine, je legla na razbeljeno mesto hladna mesečna noč. Preden je Mover to noč legel k počitku, je bil dolgo presedel ob svoji pisalni mizi. Madalena je pazno sledila vsakerpu njegovemu gibu izza priprtih vrat, dokler se ni prepričala, kam skriva blagajniške ključe, ki jih je bila že nekajkrat iskala. Skozi okno je gledal mesec. Poigraval se je z bledimi žarki po Moverjevem obrazu, ki je bil zakopan v mehkih pernicah kraj Mada-lene. "Ti, prokleti Juda!" je zašepetala črnola-ska sama sebi in počasi dvignila pogled. "Ti me hočeš prodati! Čakaj, nocoj se ne splazim zastonj od tebe! Gorje ti, človek !" Pridržala je sapo in se nalahko dvignila iz ležišča. Še enkrat se je oprezno ozrla nanj, potem pa se je splazila s postelje. S tihimi koraki je stopila v sosednjo sobo, zaprla za seboj vrata in privila luč. S tresočimi rokami je iskala ključev in jih končno pograbila v majhnem predalu. Po nekaj poizkusih se ji je posrečilo, da je blagajno odprla. V njej je ležalo kup pisem. S strahom se je zagre-tbla vanje, jih prebirala, dokler ni zaječala. Se enkrat je uprla oči v drobne vrstice. Je-li" mogoče? On? Da jo hoče res prodati? Mr-mraje je čitala: . Dragi prijatelj l Tvoje pismo prejel. Kakor razvidno, si že na sledu. Oh, prav res; tu jo imam že nad mesec dni — in da ti povem resnico — sit sem jo do grla. Bil bi že zadnji čas, da jo spravim v denar. Ha, ha . .. Ob tem nasmehu, je Madalena omahnila. Zakričala bi, da bi se stresla zemlja, a se je z poslednjimi močmi krotila. Že je hotela zgrabiti nož in ga namočiti y njegovo izdajalsko kri, ko ji je omahnila roka. Zbrala je vse moči in nadaljevala: "... Obljubil sem ji graščino, sedem pavov in sedem strežarjev, ha, ha . . Jaz ji bom dal strežaje! V mojih zimskih čevljih so zabiti. Položil jo bom na tla, tatico in ji porinil vseh sedem strežajev hkrati pod nos ..." Upam, da me razumeš, dragi prijatelj! Kakor rečeno: 500 frankov! In potem, ha, ha ... ne v zeleni gaj — na križ s takim hudičem ! Odgovori čimpreje. Tvoj prijatelj Mover. "Prokletnik !" je siknila Madalena. "Čakaj, prevaril se boš!" Potem je dolgo brez moči slonela ob mizi in kovala načrt za načitom. Sele ko se je jelo daniti, je položila pismo nazaj, zaklenila blagajno in se splazila v posteljo. Tam se je dvignila nad spečega izdajalca. "Ne boš me prodal Juda! Križan boš sam ! Skrbela bom, da bo moje maščevanje strašno; kri, kri hočem . . . Juda! Izdajalsko kri hočem . . . Fuj!" pljunila je in hitro legla med blazine. V tem hipu se je Mover predramil. Dvignil je glavo in se zagledal v odprte M&dale-nine oči. "Ti ne spiš?" jo je pogladil. "Ne dragec, ne spim," se mu je sladko nasmejala. "Premišljujem o bližnji sreči." "Glej," se je nasmejal Mover. "Tudi jaz sem sanjal sedajte o najini prihodnjosti. Da ti povem," se je zleknil k njej, "stala sva prav sredi vrta moje graščine, ko si mi ti rekla: Tolike sreče nisem vredna!" Tisti trerjotek jo je objel, v naročju se mu je pošastno smehljala Madalena. 1 • —— —— Dva dni kesneje je gospod Mover srečal na ulici gospo Charlotte Duray. "Sklenila sem, da mu odpustim," je rekla Moverju. "On se vrne?" je odskočil Mover. "Da," je odgovorila kratko Charlotte. "Kriva je bila vsemu, kakor sem doznala — Hedy sama." "In ona?" "Ne vem," je skomignila z rameni Charlotte. "Se tudi namerava vrniti?" "Pobegnila je baje z drugim." "Kako?" "1 no, kri je kri..." - IIV| •»•• 4" •»• • ... 'Sovražim jo," je priznal Mover. "Ni mi ljubo kar mi je podvalil Leander — pri vsem tem pa mi je pomagal spoznati življenje in poštenje svoje žene." Nekaj dni po tem srečanju je prejel Leander Duray pismo sledeče vsebine : Odpuščam ti, ker vem — da je edino v tem moja in tvoja rešitev. Pričakuje te nesrečna Charlotte. "Odpušča mi!" je vstrepetal Leander. "Da je v njej toliko ljubezni, nisem vedel. In če bi bil kdaj vedel . . ." Tedaj se je sklonil nad drobnimi vrsticami in stiskal srce, ki mu je hotelo izibruhniti vso bolečino že ob papirju, ki ga je držala roka toli ljubeče žene. In ko je čez nekaj dni prestopil domači prag, je stala Charlotte sredi sobe kakor kip bolečine. Leander je čutil kolika je bol v njej; zakaj tisti trenotek je dvignila brez Žale besede glavo in ga pogledala s solznimi očmi. Leander je padel k njej in se razjokal v njenem objemu . . . 22. Detektiv Burov se je odpeljal v meniški obleki naravnost v smeri, ki mu jo je bil začrtal Mover. Vso pot je premišljeval. Ali ga ujame, ali ga je bil Mover speljal zopet na nov led? "Bomo videli," je rekel in podvizal korake. Bilo je točno pol desetih, ko je stopil v kavarno Verjen. Neženirano si je pogladil brado, ošinil prisotne in sedel za mizo, ki ni bila daleč od odra. Ob tričetrt na deset sta vstopila prva dva muzikanta. Menih ju je smotreno pogledal, a zaželjenega obraza ni bilo. "Točaj!" je pozval nato hitečega mladeniča polizanih las. "Koliko imate godcev?" "Štiri, prosim," se je točaj priklonil skoro do njegove brade. "Hvala," je s sunkom glave pogledal menih točaja, "lahko odidete." Točaj se je obliznil in odhitel svojo pot. Pet minut kesneje sta se približala odru še ostala dva godca. Burov je nagubančil čelo. "Piokleto, kaj sem slep?" Bulil je v obledele obraze, a nihče ni bil pravi . . . "Zopet sem na ledu," je zagodrnjal s hreščečim glasom in se jezno ozrl v točaja. "Čujte, kaj drugih godcev nimate?" "Oprostite, prečastiti," se je priklonil točaj, "ta četvorica igra sijajno." "Ne vprašam vas po tem," je postavil za meniha malo pretrdo na mizo izpraznjeno skodelico. "Odgovorite mi na vprašanje." "Ne, gospod, drugih nimamo," je odkimal točaj. "Imeli smo jih sicer šest, a sta dva odšla." "Odšla?" je ponovil menih. "Kdo sta bila ona dva?" "Gospodična Josefhina Berh in Hamon Ma-rondini, sicer tudi dober goslač." "Vraga!" je menih zaklel. "Da sta ta dva odšla? Ramon Marondini je moj nečak. Toda čujte, to vas končno ne zanima, povejte mi raje — kam sta odšla?" Točaj je stegnil desnico. "Druga ulica, desna stran Americai vari-jete." "Aha, aha! Hvala, hvala ..." se je razveselil menih, "American varijete, aha!" Malo kesneje je Burov hiteč z dolgimi koraki pobiral pete po sredi ulice in se oziral na vse strani. Halja mu je vihrala in križ mu je odletaval daleč od stegna. Pred prvim varijetejem mu je zastala noga. Ne da bi si natančno ogledal kje se nahaja, je prav pred vhodom prisluhnil. Nekdo je igral klavir, drugi je vlekel lok po strunah. "Tu bo torej," si je brisal raz čelo pot, "tu bo torej ta lisjak, ki mu je dal že toliko misliti." Ko je stopil čez prag, se je uprlo vanj ne-številno radovednih oči. Kako ne bi? Menih in varijete! Skoro so se zasmejali. Pa ni meniha to prav nič motilo. Mirno se je u-sedel za prvo prazno mizo in razgrnil časopis. Slučajno je čital ženski modni list, kar je vzbudilo še večjo pozornost med prisotnimi gosti. Časih mu je všel pogled proti odru, kf je bil v nasprotnem kotu. Stisnil je pesti in se smehljal. Ne boš mi ušel! Oni, ki je vlekel lok po vijolini je bil obrnjen s hrbtom proti njem, gospodične Josefhine, ki je udarjala po klavirju pa sploh ni videl. Sele čez nekaj časa se je dvignila črnolasa glava, ki jo je pa Burov spoznal kot moSko. Točaj ga je bil nalagal! Ali pa sam ni vedel, s kom je odšel Ramon Marondini iz njihove kavarne. Tako je Burov premišljeval in nestrpno opazoval, kdaj mu obrne goslač obraz. Sklenil je, da ga zgrabi spričo vseh gostov kar na licu mesta; zakaj zgodilo bi se sicer prav lahko, da mu pobegne znova. Ko ga jé potrpljenje minilo, je vstal in stopil nekaj korakov proti odru. Burovu se je zdelo, da je goslač zavohal njegov obraz in se mu hoče še zadnji hip skriti. (Dalje prihodnjič.) PRVI OBROK Dm 14. junij« s« j» blizu masla St. Nazaire » Franciji T veliki na v ihti potopil parnik "St. Philibart", ki j« bil prenatrpan s izietnikii Vračali so •a s piknika na bližnjem otoku. Na ut any comment, as eer Herbert Hoover was charges, but as they were themselves pay, higher standards of life, and weekly now monthly "Svo- far as 1 know. He probably stirring prosperity, R. Crowe »u8P>cious characters, probably pro- better education. Every thinking boda"? la he an author? Poet* w°uldn't, but for his angriness "fighting" criminals, Small ex- f1^68'. ^ *ut*;oritie8 able worker, therefore, should support a Authority on Sloveneliterature at the Slovene Socialist in'penmenting with the banks and STL S. .tSS £ ££ «rwl lariflrnoflrA? £ d i t O T \ a 1 Milwaukee _ and because he,Ihompson overthrowing the was a farce, as trials of Negroes dice, disfranchisement and lynching. According charged with such offenses in the The Socialist Party has definite were reiriedie* for these evils. We demand: 1. A FEDERAL ANTI-LYNCH-1NG LAW. This will protest the and language? writer? A social worker? and because he Thompson A considers "Prosveta" and Pro- King of England. Writer" A social worker? A »-"»"»m^4» iiuB»cia anu rru- rwmg ui rjigiaim. svccurumg wrvn eucn onenses in the progressive7 Certainly not! letarec" unfriendly to him. |to the ads in which we read R. Sout^ a,w»y® *re, the boys we« But he proved his ability in' Richard stated that he sent J. Z'. name, these men are the g tie w^how- y^-Ti" --------Tk creating a paper with no dig- copies of the article to six .P^ars of prosperity, law and ling mob outside the courtroom which 4T .wlU. prowteat ,th' nity and no sense of honor and Slovene newspapers, with a; order. But there was some demanded death for the boys and Kro worker irom l0CaJ mob vlolen truth We cannot believe that stipulation that he wished to disorder somewhere and the cheered mightily whenever a convict-on*,'™™ whn know« nnd find out which of these believp Farmer-Labor movement got brought in. This fact was any man who"^^ ud toV^h^ mideT^We ^ LABOR LaTand ED?CA?ioS admires the Slovene language »n free press. Revelation for one more follower—for a while. de£ei^ lawyer and wUJ offer some LAWS. ThU will prevemt the illiteracy would make selections of its him was not encouraging. He He is using "holier than thou" chance to have the conviction set now Prevalent the South and give of sent more articles to the same tactics to cover his former aside, PROVIDED WE CAN RAISE NJegro chil^ren better chances for But they cannot UP A MIGHTY PROTEST. The time.....- - for protest is short. For this unlit pyre of nine lives is to blaze July 10. It is up to you. Are you helping the "legal" lynchers? beauties from the sheets „ _ ______ Kobal's "Svoboda". papers later. It seems there is» attachments. There are many who have no free press any more.^ Or be erased—P. Annex, reason to doubt of this man no the sincerity maybe editors ,care mostly forj matter how 'pleasant and smiling a gentle- the kind of articles that fit in the free press, da" Only "Svobo- man" he may be. lie was not da ' remains, the paper of a appointed as instructor on Slo- if roup which fought old man ------ ..-4 — 4— Joseph Zavertnik to the end of The Miners* Struggle give _ ____________ chances education in those states. 3. ADMISSION OF NEGROES TO JURIES AND EQUAL VOTING RIGHTS FOR ALL RACES. If the Southern states still refuse to grant this, we, even in the North, can vene literature in the said in - stitution with the help of his hlsf days- u. , , achievements in culture or as Kichard believes that this is thousands of If such would be a free country, so he was free even more acuie --a lecturer. It such would be " VU1UIHI^ »»e 7 jv;. ; V 4 \„ 1 o 1 " yuu uon 1 in outraged decency • pa nf PAV VHP thit itm /\i v. i Mi l 1 • Lu 4U 1\ « to £0 to the enemies of his Infp textile industry. \V estern Penn- and fairness Cry out in Drotest vour 4' FART PAY t0R THE UN- ilhrinctvn v Milu/üllkppill the case, then there is another ™ * ™ lIIC oi nis late * uut In your f^MPLOYED THROUGH A system UDCUlStyU Vjn^aimeeju man an|onK the slovenes itl father and offer them his, Wlv-n,- K^t-cky oi W o. Milwaukee, Wis. — Ako hočete mnogo zabave in pri tem imeti tudi priliko dobiti radio, električni pralni stroj, električni čistilec preprog, električno uro in likalnih, pridete v nedeljo 26. julija v Vočevičev park, kjer bo piknik druš. Sloga št. 16 SNPJ. Slabega vremena se vam ni bati, kajti v slučaju plohe bomo vedrili v prostornem plesnem paviljonu, v katerem bo igral Martinčičev orkester.—J. Ule. a lecturer, the case man among America, who is an author, | lecturer and orator and who knows something of Slovene, hictor experience. That place < . support the Socialist proposal to make heiLPn:re \r::xior derJon, n v Capitalism in the coal field, madn,. that generally ends in the ^ ¿T^^l (has brought a misery to tens of bru.al murder of some helpless in- ^ repreaentation and influence of thousands of human beings ^VJSegro' your s,lence your tho8e ^tes which do not let the ♦ hsin in thp J^'v^y» encourages these murderers. Negroes vote than in the If you don>t in outraged decency negroes vote. mighty support". j Virginia are The real issue in this case is bloody strife not the free press, but a strug- i\iiuv»o awuici ii i.iik ui uiuyciic - • literature and its history from gle to *et what he has not would yet attained. As far as the sectors of the 8ement to the perpetuation of these 7, .. . • c ^ . true The anarchistic criminaI atrocities that 14 7* T Scottiiioro :°uld urue. ine anarcnistic blot on the justice and .n n have had decent unemployment re- owners Of the industry have 0f our government where they lived, as we Socialists made a worse mess of their! Mob lynchings, burnings, shootings, ^ant»4Uthey wou1^ not ^ to nirimrs. MOW filNMul f viola ® • ' management than any other hangings, now farcial court trials ruling group in n a t u ral lielo ng^t o' 'h hn, TfThe ^edom of press is concerned |-Hng g-P in American in- J^ ^nU^ hang ^ ^ sponsors of this venture would * 18 °us that Richard tried ^try. The industry is chao- ^ and ^ Color^u ^ decent pay for aU if it was run for ...... - to intimidate the editors not to tlc. markets are demoralized, if you let these nine innocent th/, ,nt.?rest °/-}he worke5f mstead print such and such articles, or *»* their business is poised on youths be assassinated, their blood is a^ L^u^ ^ ""'n , f 1 " ragged a,nd "I™* T®1?' T* TsS't p IIP t race friction is due to the competition and children. It IS the „Pe sk?cia!ist Papty urgea y?u ^ between members of «he white and Listnica uredništva Milwaukee, Wia. — Bo pri-občeno v prihodnji številki. W. Aliquippa, Pa. — Zapisnik imperialske konference soc. klubov in društev Prosvetne matice objavimo v naslednji izdaji. • Kdor naročnikov ali članov JSZ. želi kritizirati "Proletarca", oziroma uredništvo^ ali pa taktiko ter delo JSZ., to lahko svobodno stori v kolonah tega lista. Pogoj je le, da je kritika stvarna. Vrata v Kanado priprta Meseca aprila 1931 je bilo pripuščenih v Kanado samo 3,200 priseljencev, aprila 1930 pa 19,309. sponsors really care to dignify this newly established course. There is also Mr. Zorman in Cleveland. But it seems they don't really want a capable man for such a position if they earnestly intend to create one. he will file a libel suit. Richard is now doing most of his propaganda orally. People are tired of listening, but some must for some reason Mr. Kobal's progressivism is ,°or. °the[;. He is a ^arn?er: incarnated in his services as a hfbor.partisan n.°w-. J.00 ba? propagandist for the Jugoslav ! » n°8lncen^ !n h,spW0(rk king and the present dictator- ^ . ^ farmer-Labor Party, ship in Belgrade. He was one ^J^ ^f Same ,e, ma/. PeJ" of the main sponsors besides SUade a nun,bcr of h,s fne'"ls men, c.v^ . , , ; - - oeiween memDers oi ane wmte ana filthiest ulcer in American JE .""r co,ored *rours <°r 8 limit"d ™mh"r ... . t demand for a new trial to Governor { . T u * 11 u * capitalism today. B. M. Miller, Montgomery.. Alabama. ,°f J0,"./"bs ior W,°ulli f" Many of the veteian miners Prot... .„d Think. , ".d ™ . . , . • Tk— me grud«e ant cau*es\ The^'ar had What will you do when this case is John Lokar Jr. of Cleveland, Ohio, Auditorium November :*<> ¡against us* ¡same effect on them that it over? We of the Socialist Party dealing with conditions of the coal IQ^O f h' h h J Vi* * ^ man was flirting with had upon other organized want you to remember that it is the miners in West Virginia. Same will } t wnlch he a1n^.1S the republican politicians agit- workers who had been progres- «ystem °f Capitalism that is respon- be published next week, tribe cabled and assured King ..__,______, ______„• * _ . „ sible for ignorance, lynching, and - tribe cabled and assured Kinir * ^puuncan po.iucians, agu- 1 a, a and,assure^ K1.n« ating for such men as Hoover, Alexander of deep, humble p. .„ L ' ha nonnio of Crowe, Thompson etc., cannot sive. They drifted into a con- p^rtfyor ^norance' ^^ *«d servatism that destroyed the, rich class, with the Republican lovalty of all the people of ^rowe' inompson etc., cannot servausm mai aesiroyea me( The rich class, with the Republican vo Jiijrosiav r ue in Chicato to His become over ni^ht a convinced old idealism and fighting spirit, and Democratic parties that they ca Mai est v follower of a Farmer-Labor In national convention they control by campaign contributions, of 'movement. The only reason had voted for the nationaliza- ~~— ■ —= ywywvy,Awuvdvyvywyvw^ Sodrugi in sodružice! Zda), ko so delavci sami spoznali, da so jih kapitalistični politiki republikanske in demokratske stranke varali, - imate priliko, da agitirate za jačanje - svoje stranke toliko uspešnejše. Ustanovite klube JSZ. povsod k|er jih še nI In po]ača]te obstoječe. VMVAVAVAVAVsVV.NV/.1 Majesty. This is the same "progressive" who was praised even by the Slovene Franciscan fathers as a good "boier from within" in the progressive Slovene Nat->nal Benefit Society. As a Slovene "nationalist" he is now united with a hybrid chauvinist who a couple of years ago denounced the SNPJ before the Springfield authorities because of using the Slovene tongue as its official language. He demanded that only the 'American' language shall be used as the official tongue. A man who proved to be a failure on the field of Slovene journalism, a man without principles, a man who is selling lis imaginary and other abilities to the highest bidder, a man who wants "His Majesty's" immigrants to stay forever his devoted subjects, could not be a progressive and not very much of an intellectual either. Therefore we have reasons to doubt that he is the right person for an instructor on the Slovene literature and culture, unless this course is intended only as a side-show. The present is never the mark of our designs. We use both past and present as our means or instruments, but the future only jlb our object aid aim.—Pascal. Condenmning the system and atfc-vocating a reform is unpatriotic because 69 rich men would lose control the country and government. Into Depths for Master TO LEARN ABOUT PRESENT SOCIAL PROBLEMS READ La t .„v ..».r^pid loy tij.^u tfuil. «howr» * »»-u • J, ou*ly on ho» i n«r * back a? the> ooth d v.- into » pool at S sttle. Ws-h • vi-dently would go dov n to th*1 vry d «pthi« for hf» muter unsfr id to thr ia i l'aith for you Hurold Kn.wle*. the master, ha» Uu„ul • little dor to d>ve since «he s ouoov UNEMPLOYMENT AND ITS REMEDIES By HARRY W. LAIDLER 104 pages.......... price gc Socialism WHAT IT IS AND HOW TO GET IT By OSCAR AMERINGER 32 pages.......... price Oc The A B C of Socialism By FRED HENDERSON 16 pages.......... price Qc One Billion Wild Horses By STUART CHASE 24 pages.......... price 0« Literature agents! S.nd for th. quantity pric... SOCIALIST PARTY of AMERICA 2653 Washington Blvd. Chicago, III. pmlrtarer OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH 53" 9 1243. Publiais W—My at Wl W. Mtk Si. CHICAGO, ill. july 9, 1931. VOL. XXVI. Breakdown o! United Mine Workers There is an added and sorrowful difficulty in the coal fields in the virtual breakdown of the United Mine Workers. Even newspaper men tell us that there is no confidence in Lewis but some in Murray. Very many men are going now to the National Miners' Union instead of the U. M. W. A. because there is no other organization they can trust —not because they are Communist. Indeed the very success of the National may mean that the workers will cut the apron strihgs that have tied it to the Communist party. The best organization is that in those parts of West Virginia where the West Virginia Federation, a part of the reorganized United Mine Workers which did not accept the sudden peace of the Illinois outfit with Lewis, is doing a fine job. It looks as if that reorganized U. M. W. A. missed a magnificent chance by the "practical" deal with Lewis. Anyway the moral of the situation is that, ill adapted as Communist controlled unions are to American conditions, there is no use denouncing them unless the A. F. of L. and the rest of us can offer something better. Let me repeat moreover that the best union cannot cure the sickness of the coal industry along trade lines: There must be socialization of mines. Don't forget that the Socialist Party of Pittsburgh is raising relief funds in Western Pennsylvania and that the Emergency Committee for Strikers' Relief, 112 E. 19th street, New York City, is aiding the West Virginia Federation. — Norman Thomas. Church, Socialists and War From time to time, since the World war, churchmen and church conferences have discussed the attitude of the church toward war, without coming to a workable solution. Churchmen are to this day chafed by the fact that what some of them deem the "godless" Socialists should have stood boldly under the crucial test in opposition to war, taking abuse, ostracism and even long-term imprisonment rather than renounce, while at the same time the church as a whole "caved in" and yielded to every war passion. Of course, the church stands for peace and is opposed to war. Then, why did it cave in under test? This is troubling churchmcn. And they are now asking themselves: Can the church stop war? Some say the church can. Some say the church cannot stop war. Rev. Fosdick of New York is not certain that the church can stop war, but he is very sure "that without the church war cannot be stopped." Well, that's at least saying something, though it may not help us much. We believe that the* church can do much to hasten the end of war. May we suggest as a text for peace discussions and peace sermons, Matt, vi, 21 or Luke xii, 34: "For where your treasure is there will your heart be also"? If we treasure profits we must accept war. The Socialists stood because they knew that it was a commcrcial war, that the working class would have to do the bleeding and the paying, that capitalism held nothing but exploitation for the wjrking class. Therefore the Socialists bu*ld their hope on international Socialism. That's where their treasure is, that's where their heart is, and that's why they can suffer. If the church can do that, it can help to bring about peace. Uncle Sam's Wheat The government still has its wheat, in excess of 200,000,000 bushels. It cannot very well throw it on the market, as that would depress the price still more. The mere fact of the existence of the wheat, and the probability that it will be thrown on the market some time, has already depressed the price. This wheat will be needed next winter, and is needed now, by those who do not have the money to buy it. A good way for the government to get rid of it, without depressing the price, would be to give it out, as needed, to those who cannot buy.. Part of it could be turned into flour. The rest could be given whole.—Milwaukee Leader. SOMETHING There is something in Socialism to kill ignorance and to .destroy vice. There is something in it to shut up the jails, to do away with prostitution, to reduce crime and drunkenness, and wipe out forever the sweater and the slums, the beggars and the idle rich, the useless fine ladies and lords, and make it possible for sober and willing workers to live healthy, happy and honorable lives.—Robert Blatchford. »IIM• milium»...... ARCH LIGHT : Lotrich Our Doings Here and There By JOHN RAK based on the Dakota example. This columnist will try and report on current news. Governor Emmerson of our fair which the Supreme Court opined in State called a conference of business- favor of State resale of commodities men and prolinent captains of industry in Chicago to talk over the tax muddle. They agreed that property taxes were unreasonable and they felt that something must be done to relieve the burden of (he property* owners. cussion it was t ought out that governmental expenses were too high. We have been telling them for years that there was too much graft and crookedness in public office. We have been telling them , all these years that there has been too much Each year Sava, the singing choir of branch No. 1 JSF., gives a Moonlight picnic. In the past two years, threating showers on the eve of their picnic's made it unpleasant. What the weather may be like Why not go to Slavijas picnic Sun- ... o.j a * «- y July 12? We Slovenes and thl8 year> Saturday August 15, _________day July___ . _ ________ _ During the dis- Jugoslavs don't stick together enough ' Slavija lodge is the pillar upon which the rest of the SNPJ has been built. lower SNPJ Hall. The com-mittee for lectures has arranged for a series of topics for discussion. Comrade Oscar Godina will outline a court procedure which took place in North Dakota in connection with the Socialist principles. Whats happening in Labor and other political circles will be Stressed by Donald J. Lotrich. Other speakers have also been invited. All members are urged to be present. We especially The worst thing about summers is it off en so little opportunity for snow shovelers to display their rugged individualism in the application of snow shovels. Americanism: Growing historic about American history and tradition. - Knowing nothing albout the first and tramping on the second. we cannot say. But the picnic will be held that night at Kegel's Grove Willow Springs. Let u* all go forth to their p.cnic at Johnny Rochevar and his boys Kegels Grove, Willow Springs, Sun-: ... - * . , . J. da* wrll furnish the music. A good • • • time is always enjoyed at such u 'c y l c8c11 v. »t c co|icviailj The executive committee of our affairs so don't fail to attend, invite the senior comrades of inefficiency and waste in public Federation held its monthly wm ti«.* ¡ Admission tickets can be se- branch No. 1. Members still office. But to no avail. Now, when la*. Friday. Many important issues cured from any member of the' holding tickets for the Social the owners refuse to pay the ex or- were belore the committee and the , . , . * ... _ _ i, " ,. , I bi ant taxes, when other thousands good news of a new local and the ehoir and at the office of Pro-¡held Decoration Day and the of parcels of property go under the splendid work of Anton Vicie a* r le.arec. ---- ----------. hammer for taxes, when the city and poiued by the secretary were heartly advance and 35c at the gate, state got into such a financial muddle received. - | • that it will take years for the city • • • • ¡ - .j.f to pull out Of it, only now has ..he Our newspapers have all reported f> , P'C l\\ ° ? VH t . e , , governor consented to call a special how wonderiuily sane the Fourth 1 of Cleveland, OhtO, Will Comrade John Sular ofi session of the Illinois Legislature really wasL Few accidents, little1 be held Sunday July 26,' at Gross, Kansas, gave a brief to consider taxing remedies. noise, less fireworks. Bu>: how else'Rybak's Rd. Comrades Wm.'review of the work of branch * * • (could it be? The working class hasn't Swoboda, Socialist mayor of No. 21 JSF in an article last While the Governor wa, in Chicago JJ™«* * » "nd cIot*n* Racine, Wisconsin, and Joseph week. He mentioned that they on the tax mission the Conference "ow are they to spend money on fire- xt .. ... * . . " , . . * for Unemployment Insurance wired works? Yes, we too have noticed, a Martinek, editor of the Bohhave received a new supply of him to urge a special session to stillness that was not prevailent in rnian socialist newspaper of books for their library and the consider unemployment insurance. It >'t,ur* P»*t and we too know the Cleveland will speak. All comrades* and friends are is unlikely that any consideration »«ason. The fourth of July symbol- comrades and sympathizers are making good use of them, will be given the unemployment ^ _of • new/*tionf one invited> .Their May Day program has By the way, is it rugged or ragged individualism? — Search me. I didn't find anything but holes in your pockets. Well then, it's ragged. price is 25c in Riverview picnic are asked to return the same at this meeting. The chief function of politicians is furnishing goats for the sins of Capitalism? What is Capitalism? A respectable method of picking pockets under the pretext of filling them. Wonder why no one ever thought of asking Coolidge how he made the prosperity for which we thanked God for Coolidge. * —Oscar Ameringer. -------o------w^iw^ --— —--- ----— question until it is so far buried that ?*ve the people a change to do only an undertaker may be able to as their conscience said was right, act. They do not care to help an Tl"8 fourth gives us increased ailing patient. They wait until the devotion to the cause for which the Calvin Coolige will take a vaction from July to September. That's nothing. His party has given millions of workers and farmers a vacation which has continued into the third year. * ? • ¡interested the younger group This is the picnic season and for dramas which is a good many lodges and differentO-hin£ branch. The It is not the insurrections of ignorance that are dangerous to existing governments but the revolts of intelligence.—Lowell. patient is dead and then try to re- of 1776 fought. * We are now organizations are planing and^oung folks can do much to iMK&ts<&& lit: r;rring zch acrities-o,,e enlive\a branch by pa*icipat- of the important dates to re- mg m its programs and other member is St nday September activities. We hope they suc- happened to the taxing problem? But are fighting another battle to free let that be. The less they do for the ourselves from their grip. Some day suffering unemployed workers, the we wil1 celebrate a holiday which will less they do for the overtaxed pro- supersede the glorious fourth. That " ~ * 1 Socialism rules this perty owners, the less they do for the wiil be ' when general welfare of the workers that w°rld. much sooner the affected people will learn how to chink for themselves and their class. That much sooner we will have a strong effective political - - ________. ____________ workers party to offset, eventually, 11 »• largest outdoor event of the waukee f VIA utamL — € » L ^ ----- 1 ___I________n**/k»t»Aâ>ntNA 1 1_ AL!^ __! 6, at Waukegan. The commit- ceed. the work of the muckrakers. * • * ¡Each year about two thousand people . One of the catholic Jugoslav fra- attend and it is hoped that a like ternal organs tells its meniiers that number will turn out this year. There there has been a tendency for the W'U cash gate prizes for 50 people of this country to turn toward different people, many races with paganism and adds that many Christ- prizes and other amusements. We lans are supposedly helping and en- ur£e you to attend, counaging this tendency. We knew this all the time but are glad to see these boys, that are teaching tihe , , . - A certain New York restaurant £*rrken V\C:ntr? man be cr*dit a rather ^Ir^^it ri'T window <^Pl«y- This man ^end^U ♦ 1 WHy ¡¡T" didn,t h*ve much ^r adver- Know t^t ^ T r^r* Th? tising, so he bought the biggest fish know that they can keep the people bowi ,that he could t hol/£f fi:,cd M Uiev^arp Jb^T H * Z ^ » with ^ * ae they are able to keep them in dow with this sign: h othr ri**', ^ ^ ^^ people have begun to think a little Argentina." tram ^ f^if^ ^ ^ " *ook " policemen to handle the from professional religion into what crowd._Halif£ Herald. this organ calls paganism. And all the tee on arrangements in planning on many interesting events1 On Sunday July 12, Slavia Very little has been said in this for that day* Speakers in both lodge No. 1 SNPJ will give a column about the Pioneer annual English and Slovene will be picnic at Kegel's Grove in' prize picnic on Sunday July 26, 19311 heard. Mayor Hoan of Milr Willow Springs. These Pion-lt is the largest outdoor event Of the ¡waukee will be gotten to eers of the SNPJ promise a r/hT^^olnM.!^»^. the English message.1 «ood time to all that come. A Two singing choirs, Sava of gate prize will be given to Chicago and Naprej of Mil- holder of the lucky admission waukee have be invited to give ticket. Races, horse-shoe pitch-a number of selections. A ing and lawn bowling contests game of indoor baseball be- will - be held. In the dance tween the two English Speak- pavilion Johnny Kochevar's ing Divisions may be arranged. Merry-Makers will entertain This affair will be given under both old and young. Admission the auspices of the conference tickets are 35c and also entitle of branches JSF and lodges you to a chance on the gate affiliated with the E. B. for prize. Illinois and Wisconsin. Nifty calls to little. action will net them very Going further into this report on catholics and paganism this author says that there are still 20,091,693 catholics in the U. S. out of a population one hundred and ten million. He iriust have forgotten that a census was taken last year and that this country has 122,698,190 people. But line idea is to show up a good percentage even if you have to leave out 12 million souls. The schools are next mentioned and a dream of some philantropist donating 166 million dollars for buildings and equipment and added yearly upkeep costs extra, are visioned. But why these parochial schools? Aren't the public schools good enough for the catholics? The catholic parents are foolish for con.ributing to the upkeep of private institutions because they are taxed for public educational centers. That the power of the church is waning there is no doubt. There is less doubt that it change of thought can be stopped by any united opinion no matter how solidly molded. • • * We have decided to make the club meetings of the English Division of club No. 1 JSF. interesting by having various reports and studiei on import, ami matters. Besides the contemplated debate that is pending we will have a report on current events at every one of our meetings. In addition we will have book reviews, autobiographies of prominent socialist and labor characters, sketches of our living leaders and reviews on important law decisions. At the next moet-ing Thursday July 9 Oscar Godina will bring in the facts in the case in Well Insulated The English Division of..... branch No 1 JSF Chicago 1 wonder *** li 18 that men orancn ino. l j^r. i nieago, m mlwayg good_naturedy» Will hold Its regular meeting "Probably because it takes them Thursday night July 9, at the so long to get mad clear through." FOOD FOR THOVGHT MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7. The Five-Day Week Soviet Russia has gone over to the five-day week. What has happened has not indeed been the introduction of an identical calendar for all workers, for labor has been divided into five groups, each of which has its own rest day and consequently its own special calendar. The main object of the Russian five-day week is particularly the abolition of rest days for machines and industry as such. This system is called "the continuous working week," as the word "continuous" applies only to the works and not to the workers. The advantages and difficulties of this system have been most illuminatingly described in a study recently published by the international labor office at Geneva. I do not propose to go into fthe details of the system here. Its main difficulty appears to arise in connection with those functions in industry for the fullfill-ment of which a considerable number of person performing the same work is not necessary. But, however, this difficulty may be overcome, it is clear that the system of such a "continuous week" can only be an emergency measure adopted in periods of national distress; for the system is good froni the point of view of getting the moat out of the machinery but not from that of personal way of life of the human beings concerned. An endeavor has been made in Soviet Russia to meet these human needs by placing all members of each single family so far as possible in the same calendar group, but human relationships friendships and love affaire go beyond the limits of the family and are gravely restricted by the lack of a common rest day. The return to a common rest day will therefore certainly become the unanimous claim * of all workers even in Soviet Russia as soon as economic conditions improve ao far that it is no longer necessary to subordinate all human needs to the need for increasing production. But even if the "continuous week" is abandoned, this need not mean that the "five-day week" will also be given up. The five-day week may continue to exist with a general rest day and form the basis for a reformed calendar w—Fried rich Adler. Propaganda on the Air The United States army information service has recently addressed an appeal to broadcasting stations throughout the country for "10 minutes of time regularly each week . . . The material we send you will be instructive and entertaining . . . Our series of sketches will contain a strong human interest element... A franked postcard is inclosed for your reply. We hope a hear from you." The two samples inclosed give a glowing account of army life. The listener is to be informed that the army builds men, "foursquare, upstanding regulars and MEN"; furnishes an opportunity for adventures in many climes; and makes possible the learning of a skilled trade while earning pay equal to that of "any other rifle-toter in the world." For some reason nothing whatever is said about training in the science of human slaughter or the regular duties of a fighting man.— The World Tomorrow. ' -/¿¿P. Reprinted from The Milwaukee Leader Lewis vs. the Miners In the revival of labor's fighting spirit to be seen in the coal fields of West Virginia, Kentucky and Pennsylvania, as well as in textile strikes in Allen-town, Philadelphia and Stroudsburg, John L. Lewis of the United Mine Workers cuts a contemptible figure. Almost everybody in West Virginia thinks that he and his gang sold out the miners in that state in a scries of disastrous strikes. Anyway about all he has had there for some years are organizers who draw their salaries and sit around hotels playing poker. At last, wiKh a magnificent effort of the rank and file in progress to organize the state, the Lewis gang wakes up. To do what? Why to go into the Monongalia region where there was a strike and according to reports in the capitalist press make an agrwmrnt with the bosses for less than the Miserable rates pa;d n non-union territory! No operator is so bad an enemy of labor as the high salaried official who runs his union by hand and force.