.Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavlja * upravništvu prejemaš: .....K 24- celo leto......K celo leto..... pol leta........ 12 — četrt leta......., 6— ca mesec. .....» 2— celo leto pol leta četrt leta na mesec 22--U — 5-50 190 Utaj* fiik dam *wfr Um—il aeselje In lnserati veljajo: pcterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjab po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. --Posamezna številka valja 10 vinarjev. - Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nlica it 5a (v pritličju levo), telefon it 34. Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne Narodna tiskarna telefon št S5. .Slovenski Narod" velja po pošt:: a Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: cejo^io.......K g£ j celo leto ......K 2S—* «trt leta'. . I l \ l l l 6*50 za Ameriko in vse drugo dežele: na mesec* .*..... 230 1 celo leto.......K 30—*» Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka ipravaištvo: Enaflova nlica st S, (spodaj, dvorišče levo), tele!en*tS* Uolllci! JomBUenlki! Dne 16. maja vas kliče zakonita dolžnost zopet na volišče. Vrši se nadomestna volitev deželnega poslanca. Podpisani odbor je v sporazumu z zaupniki vseh naprednih političnih društev v Ljubljani sklenil, daje pri tej deželnozborski volitvi kandidat narodnonapredne stranke Jožef Relsner o. kr. profosor v Ljubljani. Somišljeniki! Pozivamo vas, da zvesti narodnonapredni ideji volite našega kandidata soglasno! V Ljubljani, dne 29. aprila 1911. 3zvrševalni odbor narodnonapredne stranke. Bo] no nož. Dr. Šusteršiča in njegovo stranko se je polotil pravi delirij, to dokazuje shod, ki so ga klerikalci priredili v četrtek zvečer v »Unionu«. Občinske volitve ljubljanske, pri katerih so z vso sigurnostjo računali na popolno zmago, so jim čisto zmešale glavo in možgane. Zato divjajo sedaj kakor obsedeni derviši in otresajo svojo onemoglo jezo na vse plati: razjarjeni so na napredno -tranko, ki se ni dala kratkomalo ob-glaviti in zadaviti, jezni so na vlado, ker jim ni zadostno šla na roko, nevoljni so tudi na Nemce in socijalne demokrate, ker niso pred njegovo visokostjo vojvode kranjskega dr. Šu- steršičem pometali puške v koruzo, skratka, jezni so na ves svet — a vse to samo zategadelj, ker se jim niso posrečili njihovi naklepi in načrti. Dr. Krek je sicer na javnem shodu pretekli teden izjavil, da nimajo klerikalci pri občinskih volitvah ljubljanskih ničesar izgubiti, marveč samo pridobiti. Toda, če uvažujemo, da besne sedaj po volitvah, kakor da bi zblazneli in da se njihovi prvi voditelji obnašajo, kakor da bi ušli s Studenca, potem se nam nehote rodeva prr pričanje, da je klerikalna armada pri občinskih volitvah ljubljanskih izgubila silno, silno* mnogo — zaupanje v svojo vsegamogočno silo in vero kompetentnih faktorjev v neodoljivo moč klerikalne stranke. Klerikalci s Šusteršičem na čelu ao /varili novo volilno reformo za Ljubljano, v trdnem uverjenju, da bo ta volilna reforma mrtvaška krsta za narodno - napredno stranko. To uverenje se je z autosugestijo že izpremenilo v fiksno idejo, da mora pri volitvah po novem volilnem redu Ljubljana kakor zrelo jabolko pasti v nastavljeno klerikalno košaro. In to sugestivno misel, da bo z novim volilnim redom v Ljubljani izginila s površja raznim merodajnim mogotcem toli omražena narodno-na-predna stranka, so umeli ucepiti celo vladnim krogom, ki bi sicer nikdar ne dovolili, da bi tako skrpucalo, kakršen je od klerikalcev zvarjeni ljubljanski mestni statut, postalo zakon. In sedaj so se končale občinske volitve ter donesle vsem tistim, ki so upali in računali na klerikalno zmago, silno razočaranje. A klerikalna stranka sama je blamirana do kosti pred svojimi lastnimi pristaši, katerim je že vnaprej obljubljala nOva polna korita, posebno pa nasproti onim zgoraj, katerim je obetala poi>olno uničenje napredne stranke. Narodno - napredna stranka je ostala kljub vsem mahinacijam, kljub nečuvenim klerikalnim volilnim sleparstvom, navzlic nezaslišne-mu klerikalnemu terorizmu gospodujoča v Ljubljani, a istočasno so se ustvarile v občinski zbornici take razmere, ki bodo izvor neprestanih kriz, ne bodo pa pospeševale mirnega razvoja v občinskem gospodarstvu. Mesto urejenih razmer, ki so do-sedaj vladale v občinski zbornici, grozi v bodoče nastati pravi pravcati kaos. Torej vzroka dovolj, da vlada jame razmišljati, če je bilo pametne, da se je brez preudarka dala slepo voditi na vrvici od dr. Jšusteršiča in njegovih kumpauov. In kaj potem, ako pride vlada zopet k pameti in v bodoče odkloni tisto skrbstvo, ki ga je dosedaj nad njo izvrševala klerikalna stranka? To bi bil začetek konca neomejenega gospodstva klerikalne družbe na Kranjskem! Tega vsega se zavedajo klerikalci prav dobrOjZato je tudi njih maček po končanih ljubljanskih občinskih volitvah tako neizmerno velik. Zato divja in besni sedaj dr. Šu-steršič, kakoT da bi bil obseden od samega zlodja, ter kliče na pomoč proti napredni stranki vseh dvanajst I legijonov hudobcev, zato hoče izvesti LISTEK, Gospodična FanCi odpotule. Refleksija. — Spisal Stanko Svetina. Okrog sedmih zvečer. Zunaj brije mrzel veter, čeprav je minila šele prva polovica aprila. Kaj hočemo? O prvi priliki se ti vreme spremeni; včeraj še jasen, solnčen dan brez vsakega piša, tako da pozdravljaš s klobukom v roki prihajajočo pomlad, danes te neusmiljeno zafrkne zima s svojimi belimi zvezdicami — snežinkami, da se ves osramočen zaviješ v plašč in napraviš pust obraz, da se bogu usmili. Ali ni res tako, prosim vas t Pa, da, vreme, vreme! Stricu Blažu napravlja grozne skrbi. Govori o slabih časih in o krompirju, maje z glavo, gladi se po glavi in premišljuje o letini. Vrag vzemi strica Blaža, danes odpotuje gospodična Fanči! Te je tista, ki pravi. d» wii na nobeno stran«. Veter bata z zruianjimi osmi, da postane vsa družba v sobi nervozna. Gospodinja hiti zapirat, gospodar zre mrko predse na mizo, domači študent hodi po robi nrorfcsriol fa zdajpazdaj poseže v skuštrane lase, mala Fani sedi na stolčku in se joka, bog ve zakaj, pestunja Mina se ozira plašno okoli in jo je strah. Gospodična Fanči se prikaže med vrati. V desni roki drži majhen, s papirjem ovit zabojček ali kaj, v levi ima zvit dežnik, tako nežno in lepo zvit, da bi človek mislil, da je palica. Na glavi ima ki oba k, karminaste barve, pod klobukom okusno urejena frizura in pod frizuro je obraz, kakor je obraz ponavadi pod frizuro. Da se ne bora predolgo pečal z obrazom, povem že naprej, da je tak, kakršnega človek rad vidi pri svoji najboljši prijateljici. Drugače je oblečena v suknjico temnomodre barve, ki se tesno oprijema vitkega telesa., suknjica namreč, in v krilo iste barve. Mali čeveljčki na finih nožicah so črne barve. Gospodična Fanči vljudno vse pozdravi, položi zabojček, dežnik in vijolice — ah, na šopek vijolic smo prej pozabili! — na mizo in sede na stol, katerega ji ni nihče ponudil. Še kuštravi student je v razmišljenosti pozabil na častivredno vljudnost. Sicer pa je gospodična Fanči, kakor domača in to seveda pomeni, da odpade s tem vsa vljudnost. Vsaj meni je že prišlo to na uho, vrag vedi odkod, sem že pozabil. Gospodična Fanči je ■rokako nemirna, (odkod seveda!) političen bojkot na vsi črti proti naprednjakom ter napoveduje boj na nož, borbo do popolnega uničenja. Kako že pravi tista pesem? »Pustimo pse, naj lajajo, dokaz je to, da jahamo.« S svojim delirijskini divjanjem in svojim paralitičnim besnilom dokazujejo klerikalci samo, da je narod-no-napredna stranka še vedno tako imponujoča sila, da se je boje kakor hudič križa. Njihovo blazno početje pa je obenem tudi znak lastne njihove slabosti, zakaj kdor j e v resnici močan, krepak in čvrst, tanebesniin ne divja nasproti slabejšemu... To je dejstvo! Zato nas pušča klerikalno besnelo docela hladne in mirne. Naj klerikalci divjajo in razsajajo kakorkoli hočejo, ustrahovali nas ne bodo, to si naj zapomnijo, zakaj čimbolj bodo besneli,tembol j sebomomi zavedali svoje moči in njihove — slabosti! KMolni volilni ugovor. Dunaj, 28. aprila. Takoj, ko je bil razglašen rezultat ljubljanskih volitev, so vzdignili klerikalci oglušujoč krik in vik o dozdevnem terorizmu narodno - napredne stranke na ljubljanske velil-ce, zvesto ix> načelu tatu, ki vpije: »Drži ga!« Neprijetno razočaranje nad izidom volitev pa so skrili v grožnje in pritožbe, katerim je dr. Šusteršič dal takoj izraza z napovedjo volilnega protesta in z žuganjem, da potečejo še meseci, predno bo Ljubljana volila svojega župana. Z daljave se vse te klerikalne akcije še-le vidijo v pravi perspektivi in mogoče jih je, kakor zaslužijo, primerno reducirati na njih pravo vrednost. Nočemo očitati dr. Šučteršiču besede prvega večera, katere so bile naraven izraz psihologično umljive-ga razočaranja. Človek v jezi in osuplosti marsikatero izblekne, ki ne prenese tehtnice zdravega razuma. Dogodki poznejših dni, ko so se mogli klerikalci že deloma iztrezniti, pa kažejo, da se sedaj resno pečajo z mislijo, onemogočiti iz golega maščevanja delovanje novega občinskega sveta ljubljanskega. Zato so sklenili — sami največji teroristi in sleparji — podati proti volit- vam ugovor, pri čemur zasledujejo še poseben namen. Špekulirajo namreč s tem, da bi delonezmožnost novega občinskega sveta izzvala v naprednih volilnih krogih mučen vtisk in računajo na to, da bi z eventualnim razpustom omaloclušili ljubljanske volilce, videče, da vlada uboga vsakemu klerikalnemu migljaju. Hočejo, da bi napredni Ljubljančan prišel v ono nevarno politično rezignacijo, ki se ob vsaki priliki vpraša, kaj pomaga, ko se je pa vse zavezalo proti nam. To je glavni namen sedanje klerikalne protestne akcije, ker da sicer klerikalci od eventualnih novih volitev nimajo ničesar pričakovati, pač pa se jih bati, je jasno. Zal, da se klerikalci sedaj vjema-jo v zanjke svojega lastnega zakona. Opetovano smo v našem listu že poudarjali naravnost naivno pomanjkljivost novega občinskega volilnega reda in njega tehnične hibe, ki bi morale preprečiti sankcijo, da ni takrat sedel na ministrski klopi zagrizen sovražnik slovenskih naprednjakov iu mesta Ljubljane, baron Hardtl. Dr. Šusteršič je pred par dnevi na Dunaju poskušal izvedeti nazira-nje vlade o posledicah od klerikalcev podanega ugovora proti volitvam. Ne vemo, kakšen odgovor je dobil, ne vemo tudi je li morda pomnožit pogoje svojega vstopa v vladno sluz bo še za eno točko, to namreč,* da vlada tudi v tem oziru ustreže klerikalnim željam. Če so hoteli biti na Dunaju količkaj objektivni, so morali vodjo slovenskih klerikalcev od-kazati na določila novega obč. volilnega zakona ter če so hoteli biti malo zlobni so mu mogli potrkati tudi na § 53 tega zakona češ, kakor si si postlal tako zdaj spi. Jasno je namreč, da novi zakon sploh ne omogoča ]>ozitivnega uspeha volilnih ugovorov. § 53. pravi, da razsoja o takih ugovorih deželna vlada in sicer končno veljavno. Isti paragraf pa pozna razveljavljenje izvolitve posameznih oseb in ne cele volitve. Ta določba je neizvedljiva, ker se nahaja v direktnem nasprot-etvu s principom Aolitve celih list, pri katerih posameznik sploh ne pride v poštev, in se tudi ne more nikakor izslediti v koliko je baš njegova izvolitev pravilna ali nepravilna. Kazpust celega obč. sveta radi volilnega protesta je absolutno izključen, ker zasleduje § 87. obč. reda popolnoma druge namene ter se more le uporabiti, ako je obč. svet že konstituiran. izza pasa potegne malo damsko uro zlate barve in zlate kakovosti, pogleda nanjo, (prosim, gospoda, mala ura gospodične Fanči gre!) ozre se na študenta, ki hodi še vedno gorindol po sobi zamišljen in mrk kakor kak plodonosen, oziroma plodovit pesnik, in ga vpraša, če je res že toliko ura. Četrt na osem namreč. Študent gre v drugo sobo, premotri kazalca steu-sk« ure, pride nazaj, potrdi gospodične Fanči vprašanje s pristavkom, »da je še precej časa za odhod« in prisede k mizi. Začne se tale pogovor, katerega otvori gospodična Fanči: »Kako prijetno duhte te vijolice! Revice bi zamoril mraz nocoj prav gotovo. (Duha šopek z vijolicami). Gospodinja: »Saj prav nič čudno se mi ne bo zdelo, 6e bo jutri zjutraj zunaj pogrnjen sneženi prt. (V očeh se ji bere nekaka skrb, najbrž za posejano salato.) Gospodar: »Res, komaj smo se iznebili zime, pa že spet diši po nji.« Študent: »Vse kaže, da bo treba zopet kuriti.« Študent se nagne k gospodični Fanči in primerja z izbranimi besedami vijolice z njenimi očmi. Gospodar si nažge pipo tobaka, puha resno oblake dima v zrak in gleda v strop. Gospodična Fanči (se smehlja žlobudravemu študentu, in se obrne k mali Fanici, ki se igra na stolčku z žogo): »Nani, ali veš, kaj ti bom prinesla, ko pridem nazaj? Kako se »srč-kano« smehlja ta otrok! Rdeč solnč-nik ti bom prinesla, z belimi čipkami obrobljen.« Pestunja Mina (pogladi Fauico po rumenih laseh): »Ah, potem bo pa naša Nani kakor kaka mestna gospodična.« Ura v sosedni sobi bije. Gospodična Fanči se zdrzne, meni, da je sedaj zadnji čas za odhod na postajo (poudari, da je do postaje še četrt ure) in poslavljalna ceremonija se prične. Student se ponudi, da jo spremi in da ji ponese na kolodvor oni zabojček ali kaj, gospodična FanČi se mu milostno zahvali za prijaznost, pravi prav prisrčno, da je rti strah same, študent je nekoliko v zadregi, gospodar in gospodinja vsta-neta. Prvi ji poda roko z naročilom, naj gospodična doma vse pozdravi > zadnja jo spremi do hišnega praga. Z bogom, gospodična Fanči, pa srečno pot! Onim bralcem, ki so radovedni, kam je gospodična Fanči odpotovala, povem prav na kratko, da v Igub-ljano. Skušnjave Tomaža KnnežUavtha. Šaljiva povest; spisal L. Šepetavee, (Dalje.) X. Izpod zvonika šentflorjuuskega! se je Tomaž preselil na spodnje Po^ ljane. Tam se je najprej prespal do dobrega in potem izprašal svoj vest, Resultat tega izpraševanja je bilo spoznanje, da je v Natalijo še dosti bolj zaljubljen, kakor je doslej sam vedel. »Saj sem vendar v obče prav pameten fant, ki se ne dam ugnati,« je govoril sam sebi, »a ljubosumnost mi je premetala možgane. Polomil sem jo in osmešil sem se in se pri Nataliji tako zameril, da mi tega ne bo nikoli odpustila. Nemesto da bi bil Vj gledališču tajil sem bežal in s tem priznal svojo krivdo. Namesto da bi bil ostal pri Smoletu, sem zopet bezal. Zakaj! Ker me je pred Natalijo' sram.« To je vedar dakaz a) da sem še velik tepec in b) aa sem hudo zaljubljen. In zdaj bom nesrečen iu tisti kajoni, ki se sučejo okrog Natalije, mi jo bodo navsezadnje le še speljali.« Če so torej klerikalci res podali protest, morajo biti v naprej prepričani, da mora ostati neglede na pomanjkanje vsakega dejanskega stana že z ozirom na tehnične hibe njihovega zakona brezuspešen — ker ni dvomiti, da poznajo svoj zakon vsaj nekoliko natančneje. 2e iz tega vzroka je smatrati njihov protestni manever le za nadaljevanje znanega »drži ga« ali pa za začetek predrznega poskusa doseči s ]x>močjo vlade one namene, o katerih smo uvodoma govorili. Kako sodilo slovanski listi o klerikalnem izdajstvu v LluNlani i BfJMIr IJUIII • »Hrvatska Sloboda«, glasilo hrvaške Starčev ieeve stranke prava, list, ki vzvišen nad vsak dvom, da bi simpatiziral z narodno - napredno stranko, konštatuje, da je bila nova volilna reforma za Ljubljano plod .sporazumamedklerikalci in vlado ter nadaljuje: »A kaj so storili klerikalci I Da dosežejo svoje strankarske koristi, se niso sramovali žrtvovati splošno narodnih slovenskih interesov ter so dovolili ne samo v to, da naj v bodoče občinska uprava v Ljubljani ne bo samo v rokah slovenskega prebivalstva, marveč so odprli na ste-žaj vrata Nemcem, katere je preje napredna stranka že 30 let uspešno iztiskavala iz Ljubljane. In tako mora sedaj Ljubljana imeti 7 nemških občinskih svetnikov samo za to, da lahko pride v občinski svet tudi 14 klerikalcev! Kaj to pomeni za narodni značaj belr Ljubljane, glavnega mesta Kranjske, prestolnice vseh Slovencev, tega nam pač ni treba še posrbe naglašati. Dovolj je, ako opozorimo na silne težnje Švabov, da vdu-se glas slovenskega življa po mestih, katera oni ponosno proglašajo za svoja. Spominjamo samo na Dunaj, kar je tudi široki javnosti znano, a vsakomur izmed nas je znano, kaj počenjajo Švabi v Celju. Brežicah in Mariboru, da iztisnejo iz teh mest slovensko govorico. A glejte, slovenski klerikalci so zgolj iz strankarske sa-inopašnosti izdali slovenski značaj Ljubljane ter odprli vrata ljubljanske mestne zbornice sedmorici Švabo v! To je pravo in popolno izdajstvo, zlasti če se uvažuje, da ti Nemci ni-vso domačini. Ljubljana je namreč glavno mesto z raznimi državnimi, deželnimi in železniškimi uradi, a pri vseh teh se v prvi vrsti nameščajo Nemci. Prav nikakcga dvoma ni, da se bo v tem oziru odslej še intenzivneje postopalo, zakaj Nemci bodo, dobivši apetit z novim volilnim redom, zastavili vse svoje sile, da koncentrirajo z vseh ostalih upravnih in železniških mest vse Švabe v Ljubljano. A za to je hudodelstvo slovenskih klerikalcev še tem večje. Naj nihče ne misli, da pišemo te vrstice morda iz kake posebne mržnje proti slovenskim klerikalcem, a iz ljubezni k naprednjakom. V tem pogledu smo nasproti enim kakor drugim ravnodušni. Nekoč so slovenski naprednjaki simpatizirali s stranko prava in celo ž njo skupno delovali. Umaknili so se radi franko vščine, umaknili so se takrat, ko so izstopili tudi Dalmatinci in Istrani, ^edaj se Šusteršič postavlja z raznimi izjavami v prid krvastvu. Toda iko enako misli z nami, kakor je to toril v Ljubljani, potem je bolje, da se ne vmešava ▼ »ase hrvaške stvari. Ljubljana nam mora slaziti sa opomin, da preveč ne uvaŽojemo tega, kar Šusteršič govori. A poznamo tudi mnogo odličnih in nepristranskih Hrvatov, U posna« jo Susteršiča s Dunaja In kateri nam istotako nasvetnjejo skrajno opreznost.« ---- Ali ste čuli, klerikalne izdajice, obsodbo rodoljubnega hrvaškega lista?! _ Opazke h volilnemu Dolu na Štajerskem. V Celju, 29. aprila. Po jutrišnji nedelji bo mogoče dobiti pregled o volilnem gibanju za letošnje državnozborske volitve na Štajerskem. Narodna stranka bo postavila jutri v Brežicah protikandidata dr. Benkoviču v Brežicah — govori se o deželnem poslancu in odvetniku v Celju, dr. V. Kukovcu — in proti dr. Verstovšku v Šmartnem pri Slovenjgradcu. V Savinski dolini kandidira Roblek proti dr. Korošcu. Števne kandidature v Slov. goricah — dosedanjem Roškarjevem volilnem okraju — in v volilnem okraju Šmarje - Rogatec - Kozje se bodo eventualno postavile še kasneje. V volilnem okraju Maribor desni breg, kjer kandidira Pišek proti staremu štajercijanskemu bojevniku, narodna stranka ne nastopi, da prepreči cepljenje glasov A' prid nemškutarju. V volilnem okraju Ptuj-Ormož pa bode podpirala dr. Plojevo kandidaturo, ki se bode tekom prihodnjega tedna oficijalno proglasila. Stranka združenih Slovencev ali konservativna stranka bo kandidirala dr. Plo-ja v ptujsko-ormoškem okraju; v ostalem, sodimo, bo protikleri kalne kandidate podpirala. Slovenski socijalisti kandidirajo v brežiško-sevni-ško-laškem okraju Mihaela Čobala iz Zagorja. Glede ostalih slovenskih okrajev še odločitev ni padla. Kot skupen slovenski kandidat nastopi v mestnem volilnem okraju bivši član izvrš. odbora narodne stranke v Celju Ivan Rebek. Glede Maribora in Ptuja še bo odločitev padla. Obe slednji kandidaturi ste zelo važni: v Mariboru se bo treba odločiti za to, ali se voli socijalista v prvem boji; ali ne, v Ptuju pa se mora vočigled raz-kosanosti v nemškntarskem taboru na vsak način postaviti slovenski števni kandidat. V pošte v pride tu Ptuj, Breg pri Ptuju, Pobrež, R&zvanje. Sv. Lenart a- Slov. goricah in Zg. Radgona — kraji torej z znatnimi slovenskimi manjšinami, katerih se v volilnem boju 1. 1907 ni upoštevalo, ki se pa morajo letos uveljaviti. V tem volilnem okraju bo, kakor kaže vse, zašla letos Malikova zvezda. Mož si je zaradi svojih pustih huj-skarij v parlamentu, zaradi svojega nastopa pri septembrskih dogodkih v Celju in rogoviljenja pri Sv. Lenartu pridobil med Slovenci toliko simpatij, da nimamo ničesar proti njemu, ako ga Nemci sami obglavijo. O hudem volilnem boju bo možno govoriti na slovenski strani v Savinski dolini, v brežiško-laškem okraju, proti dr. Verstovšku in v ptujsko-ormoškem okraju. Sodi se, da bode izginila apatija, ki se je kasala na vseh straneh v začetku volilnega gibanja in bo udeležba pri shodih in volitvah prav živahna. Klerikalci imajo precej težko stališče in r,a na-prednjakih je sedaj ležeče, da jim tega stališča ne olajšajo. Na klerikalne fraze o »zmagah« na Dunaju ne da nikdo mnogo; ti dozdevni »uspehi« se razblinijo v prazen nič, ako se pomisli na posledice ogrske nagodbe, starostnega zavarovanja na kmetih in novih ogromnih vojnih kreditov. Tudi klerikalne hujskarije proti slovenskim posojilnicam ne najdejo veliko odmeva, kvečjemu kisle obraze na klerikalni strani. Kajti vsled teh hujskarij roma denar v nogavice in nemške hranilnice — kar se čuti na klerikalni strani morda bolj ko na napredni. Denarja ni nikjer — zato ni tudi prav nič volje za udarce, ki padajo samo nazaj. Inteligentnejše volilstvo tudi dobro ve za klerikalne zakulisne kupčije z vlado; vse bojne stroške Šusteršič-Koroščevih lnmpa-rij na Dunaju smo poleg naprednJakov na Kranjskem plačali Štajerci, napredni in klerikalni. To je suho dejstvo — ki ga ne morejo preslikati in zadušiti najlepše volilne far burijo in najbolj bobneče fraze. Simpto-matično je končno, kako »navdušenje« se je pokazalo za klerikalno ob-stmkcijo v Gradcu. Nočemo v interesu narodne stvari več govoriti — pa dr. Korošec se naj spomni, kaj je v tem oziru doživel! O položaju v Savinski dolini smo že govorili, ko smo poročali o žalskem shodu. Kakor 1. 1907 tako vleče tudi sedaj kandidatova oseba v prvi vrsti; ni kmalu koga v javnem našem življenju, ki bi užival toliko simpatij kot bivši poslanec Roblek v Savinski dolini. Korošec bo imel zagovarjati pred Savinčani svoj proreč zagovor in glasovanje za melijora-cijski zakon. Prijeli ga bodo tudi trdo za ponesrečeno vransko železnico. V tem volilnem okraju se bo razvil boj od moža do moža; naj bi naprednjaki ne zaostali za klerikalci! Splošna sodba je, da stoji Roblekova kandidatura dobro, če tudi ni upati na tako zmago kakor smo jo dosegli leta 1907. Klerikalci so opravili tačas precej orgranizatorienega dela v Savinski dolini in nastavili po farah najbolj zagrizeno dnhovnišivo. To se na naši strani nikakor ne sme podcenjevati. Izid volilne borbe v Savinski dolini je velevažen ne le za okraj, temveč nedvomno tudi za ves ostali Sp. Štajer: oče vsega političnega sovraštva, rovarjenja in divjanja '^o-per vse, kar se noče uklanjati politi-knjočim kaplanom, je dr. Korošec. Savinčani opravijo za naše politične razmere neizmerno zaslužno delo, ako tega moža vržejo. No — šans za to je mnogo, tudi če se položaj presoja z najbolj temne strani. V hudem nemiru živi sedaj g. dr. BenkoviČ, poleg dr. Verstovška gotovo že osebno najmanj simpatična prikazen v političnem življenju na Sp. Štajerskem. Zdi se nam, da je mož že začel žeti sadove svojega »delovanja« v brežiško - laško - sevniškem okraju. L. 1907 so kričali klerikalni kmetje po okraju: Benkovič — ta je pravi tir, letos pa pravijo: Benkovič je hudič, samo tega ne, vsakega drugega. O psovkah, ki jih je slišal v svojih trdnjavah, na Artičah in v Zdo-lah, so ne da javno govoriti. To je bil pristen izliv ljudske volje — kakor ga dr. Benkovič ni pričakoval. In enakih izlivov je pričakovati iz vseh okrajev. Niso to samo vzrok posamezne Benkovičeve afere, ki spadajo meri osebne zadeve in v njegovo odvetniško pisarno. To je posledica brezprimernega Benkovičevega volilnega hujskanja L 1907. Obljube jo delal mož — ki jih ni držal. Iu okraj je grozno ubožal ter se spomnil na zlate Benkovičeve gradove z jezo in ogorčenjem osleparjenega in gladne- Draginjsko vprašanje igra too večjo vlogo kot kjerkoli na Sp. Štajerskem. Sotelska železnica je tam, kjer je bila; dr. Benkovič je doživel celo to sramoto, da ga je njegov strankarski tovariš mirno prezrl in konferiral preko njegove glave z Or-nigom in brežiškimi nemškutarji. Ta Sukljetova zaušnica je odprla marsikomu oči. In tisti Čudni predlogi glede prevoza trboveljskega premoga na južni železnici! No — dosegel ni mož z njimi ničesar drugega, kot preziranje premogovnih magna-tov in nezaupanje volilstva. Dovolj tega! Razpoloženje v tem volilnem okraju je tako, da je računati narodni stranki pri primerni izbiri kandidata na sigurno zmago. In te nam niti — klerikalci ne bodo zamerili. Saj jih rešimo — BenkoviČa. Ostaja mi še za danes nekaj pripomb k slovenski kandidaturi v volilnem okraju Celje - mesto. Slovenska manjšina v tem okraju je zdatna; nekaterniki računajo eelo na zmožnost ožjih volitev z Marckhlom. Tako daleč se v svojem optimizmu nočem povspeti. Ali poudariti moram, da se moramo volilnega boja lotiti z vso resnostjo. Zato bo treba delati tudi v tem okraju — in sicer ne samo s staro pesmijo Slovenec eem. Čas je, da slišimo enkrat tudi na Štajerskem resen slovenski meščanski program. Cas je, da slišimo enkrat resen manjšinski program. G. kandidat Rebek bo imel veliko priliko se baviti z vprašanjem resnega narodnostnega sporazuma na Sp. Štajerskem; i™el se bo priliko baviti z uradniškim, obrtniškim vprašanjem. Imel bo nalogo bodriti in navduševati naše narodne manjšine k vstrajnemu in sistematičnemu delu za obrambo naše narodne posesti. Mi no smatramo zlasti te manjšinske kandidature za torišče kakršnegakoli političnega fra-zarenja, temveč za najprimernejšo priliko, ko se lahko opravi v ogroženih krajih mnogo politično izobraževalnega dela. To bi radi skupnemu slovenskemu kandidatu Rebeku posebej položili na srce. Vtliten no KoroSkem. (Iz kroga naprednih koroških Slovencev.) Slovenski oziroma Grafenauer-jev državnozborski mandat je v veliki nevarnosti. Prav lahko se zgodi, da izgubimo koroški Slovenci še ta edini mandat. Po pravici bi morali imeti tri mandate. Za dva mandata so nas ociganili rodni bratje, seveda bratje, ki nas jih je sram. A tudi edini mandat, ki nam ga daje državnozborski volilni red, utegnemo vsled izdajalske politike kranjskih klerikalcev izgubiti. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je bil Grafenauer izvoljen n e kot klerikalec, marveč kot slovenski ljudski kandidat. Volili so ga vsi zavedni Slovenci, ne samo kerikalei, marveč tudi naprednjaki in socijalisti. Zgodilo se je to, ker pač nihče ni vedel, kako stališče bo zavzemal v državnem zboru. Takrat, ko so kranjski klerikalci pri sklepanju o volilni reformi izdali in prodali koroške Slovence, je Grafenauer široko odpiral čeljusti in mogočno grmel proti izdajalcu dr. Šuster-šiču. Čim je pa Grafenauer imel državnozborski mandat v žepu, je zlezel pod stol tistemu dr. Šustersiču, ki ga je prej proglašal za Judeža Iškarjo-ta. Če bo sedaj pri novih volitvah propadel, bo tega sam kriv. Name- Ležal je na postelji, pihal cigaretni dim proti zraku in zdaj in zdaj sam sebe sunil v rebra. »Tomaž — ti si tepec! Tomaž — i i si osel! Talent za goljufijo imaš, •iinpak učiti se moraš še mnogo. Kaj bo zdaj z denarjem? Smole bo gotovo pisal župniku, da sem ušel. Oh, temna je bodočnost!« Tomaž se je bil v Šiški nastanil v hiši. kjer je stanovalo več železničarjev - samcev in povabil Kozogla-va, naj se tudi preseli tja, da bodeta laglje nadaljevala skupno literarno delovanje. Literat Kozoglav se je rad odzval in je pobegnil s svojega stanovanja v Hrenovih ulicah zapusti vsi precej umazanih dolgov in eno umazano srajco. A literarno delovanje ni v Šiški nič bolj napredovalo, kakor zadnji čas v mestu. Tomažu ni bilo mogoče jasno misliti, Kozoglav pa je znal samo pisati, idej pa ni imel nobenih. Tomaževe misli so bile vedno pri Nataliji, edinole pri Nataliji in naj se je trudil kolikor je hotel, uhajale so mu vedno k Nataliji. Grizlo ga je in peklo ga je, da bi se ji moral odpovedati in vse v njem se je z uprav besno silo upiralo temu, da bi bila Natalija zanj izgubljena. Za denar je postala kmalu trda. Kozoglav ni znal svojih izdelkov tako razpečavati, kakor Tomaž. Ta pa ni bil za nobeno rabo. Samo na postelji je ležal in kadil in klel in če je prišel Kozoglav domu, ga ni Tomaž nikoli vprašal, kako je opravil in koliko denarja je prinesel, marveč je vselej le poizvedoval, Če je videl Natalijo in če je kaj slišal o njej. »Pozabi jo že vendar,« mu je večkrat prigovarjal Kozoglav. »Saj vendar lahko dobiš drugo. Manjka se deklet.« »Pa nobene ni take, kakor je Natalija,« je stokal Tomaž. »Kaj še! Natalija je prava kana-lija. Polno ljubimcev ima!« »Samo da jih skubi — dosegel pa ue bo nobeden nič.« »Ne bodi smešen! Če se mlado dekle s tolikimi vlači, ne more biti nič prida.« To mnenje je pa Kozoglav enkrat samkrat izrekel, kajti Tomaž mu je za odgovor vrgel čevelj ob glavo in mu grozil s smrtjo, če še kdaj izreče tako besedo. Kozoglava je Tomaževa zaljubljenost in melanholija spravila v obup, ko so bili porabljeni zadnji Tomaževi prihranki. Samo zlato veri ž i-co s škapulirjera je še imel Tomaž, a trdil je, da jo hrani za Natalijo, ko se bodeta pobotala in sprijaznila in zahteval je, naj zdaj Kozoglav skrbi za vsakdanje potrebščine. Ko se je končno pripetilo, da nista imela ne obeda ne večerja in ne cigaret, se je Kozoglav zatetel k stari v soseščini stanujoči ženici, ki je znala na kvarte prorokovati in je skrivaj zdravila ljudi. Razložil ji je, da je Tomaž bolan na nesrečni ljubezni, bolan v taki meri, da neče nič delati, da leži že štirinajst dni na postelji in ne gre nikoli iz hiše, da je raje lačen in žejen, kakor da bi skrbel za vsakdanji kruh ter jo vprašal za svet. Po natančnem izpraševanju vseh Tomaževih in Natalijinih razmer je ženica razpoložila karte po mizi, jih prestavljala sem in tja in vse bolj stresala svojo majhno uvelo glavo. »Izreden slučaj — vašemu gospodo prijatelju se bodo še čudne stvari pripetile — z mašniki bo imel opraviti — in s policajem — in neka omožena ženska ga bo preganjala — in veliko bo trpel vsled nesrečne ljubezni — pa bo ozdravljen... in glejte — tu stoji srčna dama poleg srečnega življenja in zraven nezvestobe — res izreden slučaj.« »Slišite mati — ali ne veste nobenega zdravila zoper nesrečno ljubezen?« je vprašal Kozoglav. »Moj prijatelj bo še umrl, če se tako sredstvo ne dobi.« »Hm — hm ■— hm! —« Starka je povesila glavo in dolgo razmišlje-vala. »Veste — eno samo sredstvo^ je zoper nesrečno ljubezen,« je končno rekla in nagnivši se h Kozoglavu mu je šepetala na uho: »Ena čista devica mora iz tavzentrože, žafrana in ke-brovih možgan zmesiti mazilo in bolnika s tem namazati okrog srca. To pa se mora zgoditi o polnoči kadar je nova luna in bolnik mora takrat enega črnega mačka trikrat pod repom poljubiti in imenovati ime tistega de- i kleta, ki ga ljubi. Ce se to stori, bo | bolnik zdrav in bo popolnoma pozabil na dekle.« Kozoglav je bil sicer liričen pesnik in je imel jako romantična na-gnenja, a toliko pameti je vendar še premogel, da je spoznal kako komplicirana je ta zdravilna metoda in težko izvedljiva. Toda štel si je v dolžnost, da Tomažu vsaj pove, kako zdravilo mu priporoča izkušena ženica iz soseščine in bil je mnenja, da bi mu moral biti Tomaž vsaj za njegov trud in za njegovo dobro voljo ter prijateljsko skrb vsaj hvaležen. Toda Tomaž se je za Kozoglavo-vo brigo zahvalil le s tem, da je zmetal prijatelju ob glavo najrazličnejša živalska imena in jim dodal še toliko slovenskih in nemških, hrvaških in madžarskih in italijanskih žaljivk, da se je celo krotki, stradanja vajeni literat Kozoglav razvnel ter začel vračati milo za drago. In ker je bil Kozoglav lačen in žejen in torej ne pri popolni razsodnosti, se je tekom burne debate spozabil tako daleč, da je izrekel o Nataliji svoje jako slabo mnenje. Tedaj pa je Tomaž planil iz postelje in je dejanjski napadel svojega tovariša in vnel se je pretep, v katerem je bilo razbito in uničeno v mnogih bojih preskusen© staro in iskreno prijateljstvo. Kozoglav iu Tomaž sta se ta večer razšla v sovraštvu zagotavljajoč drug drugemu najpopolnejše zaničevanje in želeč drug drugemu, naj ga vzame hudič. (Dalje prthodnJMU sto da bi bil kaj đeia* za bvoj okraj in za koroške Slovence se je pehal samo za dr. Šusteršiča iu skušal pomagati dr. Šustersiču, da doseže svoje klerikalne cilje na Kranjskem. Grafenauer ni delal v državnem zboru za svoj koroški okraj in za koroške Sloven-ce, marveč za kranjski klerika 1 i z e m. Dasi se je dr. Šusteršič vedno izkazal kot zaveznikNem-cev in sluga vlade, je vendar hodil Grafenauer vedno za njim, čeprav ve, da Nemci in vlada nam koroškim Slovencem kopljejo grob. Kaj je storil, kaj je dosegel Grafenauer v državnem zboru za nas koroške Slovence? Ničesar, absolutno n i č e s a r. Ne samo da ni ničesar dosegel, on tudi nič delal ni za nas. Vse njegovo postopanje je bilo tako, kakor da ni koroški narodni poslanec, nego poslanec kranjskih klerikalcev. Od nas koroških naprednih Slovencev pač ni mogoče zahtevati, da bi se po teh izkušnjah vnemali za Grafenauerja. Sicer je rekel dr. Brejc na zaupnem shodu na Trati pri Borovljah, da je vseh naprednih Slovencev na Koroškem samo en tucat in da nimajo nič govoriti in še manj komandirati, vendar ni tega preveč resno jemati. Sram je bilo v tistem trenotku, ko je dr. Brejc tako kvasil, samo okrog njega več kot tucat slovenskih koroških naprednjakov. Razmere v slovenskem volilnem okraju so take, dabibiloveliko bolje, če bi Grafenauer v ec ne kandidiral. V nobeni občini svojega volilnega okraja ne more dobiti zaupnice. To je žalostno znamenje. Socijalni dem okra t je so postavili za kandidata S i 11 a r j a iz Boro-velj. Zanj bodo glasovali ne samo socijalni demokratje, marveč tudi nemški nacijonalci in tudi mnogi slovenski kmetje, ki nimajo zaupanja do Grafenauerja in njegovih črnih prijateljev. Prav lahko se zgodi, da bo Grafenauer propadel in da bo izvol jesoci jalni de-m o k r a t. V tem slučaju bo izgubljen edini slovenski mandat na Koroškem in sicer po zaslugi izdajalcev, ki jih vodi dr. S u -s t e r š i č. Bolje bi bilo, da dr. Šusteršiča njegova mati ni nikoli rodila. Novo mesto. (Konec.) Novo mesto se počasi razvija. Dasi je dobilo pred leti železnico, ja vendar še precej izolirano ostalo od drugih mest in daljne kmetije, ni drugega doslej razvilo, kakor VBČjfl živinske sejmove. Na Slovenskem so zdaj največji vinski sejmovi v Novem mestu, veliki so pa tudi sejmovi za prodajo goveje živine. V drugem je mesto središče okraja 25.000 pre-bivalcev-kmetov, ima dosti uradni-št\ a, gimnazijo, ali v drugem je i Novomeščan malo razvil novejšega gospodarstva, ni še dosti trgovini, ne kake. bodi industrije v mestu. Ali število novih hiš se je za časa obstoja dolenjske železnice zdatno pomnožilo in se vsako leto množi. Mogoča je v tem mestu večja trgovina z dolenjskimi vini, z drugimi produkti kmetije, s produkti žhal-stva. Tndi lesna, obrt bi živeti mogla Glavni prihodki teh meščanov so v prvi vrsti oni, katere podaja kmet iu uradnik. Kmet iz novomeškega okraja išče rad v Ameriki zaslužkov, ali kmetijo drži in po večjem prihaja nazaj domu, kjer je dober učenec naukov naprednega dela na kmetiji. Pc podaljšanju železnice v Belokrajnc-in od tam v Dalmacijo se bode pro met ljudi in blaga gotovo širil v Novem mestu in ob sejmovih prav iz datno. Dosti se bode povzdignila s tem tudi duševnost novomeškega prebivalstva. Hudobnež ali neumnež mo-ra tedaj biti oni Novomeščan, ki bi bil zato, da se zida glavni kolodvor na kandijski strani in da se tudi tam strneva železnica, ki bo iz Brežic prihajala sem in človek, ki na to dela, je sovražnik Novomeščanov, če je normalen v glavi. Ako bi se vresni-čilo to, kar namerava klerikalna stranka, se Novo mesto ne more na* prej razvijati, je nazaj postavljeno se dosti za zdajšnji razvoj; obrtniki se morajo preseliti na desni breg Krke in tam loviti došlece in tudi kmeta, ki prihaja k uradom in na sejmove; novomeške sejmove bi tedaj zapostavljali sejmovi v Kandiji in okoli sejmišč 6e kmet navadi na trgovine, gostilnice. Tedaj kar zdaj po večjem izdržuje Novomeščaua, —. kmet, vsled železnice, prometa v mesto prihajajoči drugi človek, bi hodila po opravkih drugod in to tudi, ako Novomeščani zgradijo mest čez Krko v gorenjem delu mesta za vožnje in hojo od novega po Šukljetu projektiranega kolodvora v mesto in žrtvuje uboga občina zanj pol milijona kron. Kakor priča citirano pismo Bre-žičanov, je Šuklje že nekaj natvezil sekcijskim šefom v železniškim ministrstvu, ki še ne poznajo lege Novega 16 mesta in Kandije. Bog zna, kaj je kranjski det. glavar še drugega pisal in povedal temu ministrstvu! Po na* vodenih lažeh se je bati, da imamo opraviti s sistemom neresnic in v Av» striji so včasih največje neumnosti mogoče. Opozarjamo prebivalstvo Novega mesta in posebno obč. odbor tega mesta na to gonjo Kranjskih klerikalcev proti Novomesčanom; naj premišljujejo o tem, od kod jim prihaja življenje in kako pridejo lahko ob nje, ob svoje premoženje, ako se o pravem času ne ganejo. Vi drugi meščani na Slovenskem pa se učite iz navedenih novomeških dogodjajev, kaj pravi slov. prisloviea: tarja beži, škric odreži, od njega beži! — Vsak meščanstvu dobro misleč človek bi želel, da se vse stori, kar more povzdigniti delokrog kakega mesta in kar more podati več prilik zaslužka meščanstvu, tukaj pa vidimo politično stranko na dolu. ki vse stori, da se kako meščanstvo cško-di, ne da bi kmet s tem kaj pridobil ali dežela, država z nasprotnim de Tom. Mesto ob številnih vaseh, mesto ob zuožju velikega vinogradnega sve-fca, ob skoraj najbogatejšem svetu Do-lenske: Raka, Bučka, Skocjan, Šinar-jeta, Bela cerkev. Št. Peter hoče Šuklje, da se izpelje železniška proga Rogatec - Brežice - Novo mesto skozi kraje, kjer je le nekaj zanikernc ko-5*te, kjer je daleč stran le par vasi v Gorjancih in kjer bi izpeljava železnice stala mnogo več, kakor, če bi se izpeljala ob Krki na levem bregu iste do novomeškega kolodvora. Dajta duhovniki Šukljetu povedati, da so v navedenih krajih dobri kmeti, ki ti-soČe svinj izrode za trg, da 30 tam travniki, katerih bi Gorenjec bil vesel, kakor* nebes — in da tam raste dobro vino, slavni cviček! — Pa kaj 5e kmet duhovniku, ako hoče tepsti meščana! In v navedenih krajih so bolj samosvestni, bogatejši kmeti! Naj bo tedaj tudi ta kmet repen, pravi farovška škodaželjnost, politična razdivjanost, ki rojaku gmotno škodovati hoče, ker se ne vede v svojem življenju napram duhovščini tako, kakor ta zahteva. Za to ni odgovoren samo Šuklje. Šuklje takoj zleze pod klop in bode danes vse preklical, kar je storil proti meščanstvu in z vso vnemo zanj delal, ako ga pokliče naš jnerodajen duhovnik k redu. Šuklje je neki voditelj klerikalne stranke, ali na odpoved: zveza kranjskih Nemcev z duhovniki ga je vrgla na površje, ta ali druga zveza ga zopet lahko potegne v globino, kjer bo neza h varjen, od nikogar spoštovan hrepenel ven v solncc priznanja svojih rojakov. Enkrat pred vo-litvijo v dež. zbor je hotela usoda tako ravnati; — zdaj mora biti mož oprezen in mora pokazati, da zna maltretirati meščane, mož si hoče pridobiti zaslug za duhovanstvo. kateremu bi sicer dopadalo, da se oškoduje meščan, katero pa malo od strani pogledava tega svojega pomagača, ki proti lastni gospodarski in socialni rasi tako divja in ježi se pametnejšim duhovnikom koza, ko pogledajo Šukljeta. — Tudi za to jauičar->ko delo Šuklje ne bo žel dolgo hvale v farovžu. ki bo enkrat sprevideli moral, da bo nehal boj človeka s človekom, da bo jenjalo izčrpanje in nadvladanje človeka nad človekom v smotre izkoriščanja istega, da nastaja in bo zmagala druga smer, da se bode človek z naravo, v korist občnega blagra, ne pa s človekom v divji gonji za profiti. Delo, vedno rastoče in vsem potrebno delo — bode to povzročilo. K temu bode tudi pripomogel kmet. ki stori toliko dela v gospodarstvu in ki bode sprevidel, da vspeva tudi on, ako vspeva drugo selo, da ne oddaja zastonj »vojik prebitkov meščanstvu in delavstvu meščanskih obrti, da dobiva za nje odplačilo v tem, kar potrebuje za svoje delo in gospodarstvo in zraven nauk v boljših načinih dela, da tudi njemu ne bo treba na suri spati in da bode rudi on deležen lepšega življenja, ki /a stvarja izobraženstvo v dobro razvitem gospodarstvu. In v tem oziru iudi smemo v imenu dolenjskega kmeta protestirati proti takem nastopanju, kakor ga vprizarja sedanji kranjski deželni glavar, ki je uradnik, ne pa vladar vsega prebivalstva na Kranjskem. Politično kroniko. Spor med socijalni m i demokrati posebno na Dunaju je od dne do dne ostrejši. Na Dunaju je začel izhajati nov češki sceijalno-demokratični dnevnik »Delnicky Dennik«, ki zastopa centralistično smer, dočim so »Delnieke Listv« na avtonomistič-nem stališču. * Med krščanskimi socijalisti in konservativci je zavladalo ostro nasprotje. »Vaterl.« pravi, da v novi zbornici ne bo mogoča fuzija krščanskih socijalistov in konservativcev, vsled česar naj bi se klerikalci kot hospitanti pridružili krščansko-so-eijalni zvezi ter na ta način obdržali svojo strankarsko samostojnost. O tekstiranju novega vojaškega kanonskega procesa se je posvetoval včeraj skupni ministrski svet. Vsega dela niso dokončali, ker je materijal preobširen. Konferenca se nadaljuje danes in morebiti še prihodnji teden. • o O albanski vstaji poročajo iz Soluna: Torghut Šefket paša razpolaga s sedemnajstimi bataljoni. Vse važnejše pozicije so vojaško zasedene in ojačene z artilerijo. Štirje bataljoni ostanejo v Gusinju kot rezerva. Kakor hitro izgine sneg z gora, bo začel Torghut Šefket paša operirati. — IzŠkadra poročajo: Pri Divoru je dvajset kmetov izdalo Turkom vstaše. Malisori so se vsled tega maščevali; postrelili so kmete in zažgali njihove hiše. — S C e t i -n j a poročajo: Devet voditeljev Mali-sorjev, ki so zdaj v Črni gori, so poslali sultanu brzojavko, v kateri izjavljajo, da se podvržejo. Podobno pismo je pisalo tudi več albanskih voditeljev sultanu. m * * Nemško-francoska pogajanja o Maroku do zdaj niso imela uspeha. Nemčija nikakor ni zadovoljna z Za desno stran, levo se zmotil je on; to pač za vojaka ni ravno poklon. Pa srce mu kamen pretežko teži, ne ve, kaj bi storil, da ga odvali. Železnico rad bi na Kamen speljal, Bučkane, Škocijance bi rad pomendral. Štajersko. Hrastnik - Trbovlje. Kakor obljubljeno, sporočam o glasovanju pri zadnji občinski seji trboveljske občine. Za gostilniško koncesijo je prosil renegat Killer iz Hrastnika ter jo --dobil, ker so glasovali za to poleg Nemcev tudi nekateri gospodje »Slovenci« iz Trbovelj. Isti dan se je odklonila enaka prošnja nekemu slovenskemu prosilcu iz Trbovelj, pri eni prejšnjih pa slovenskemu prosil-eu iz Hrastnika. Vsakdo lahko iz tega dejstva konstatira, kakšna je tista pri volitvah tako hvalisana slovenska večina občine Trbovlje! Pri tej seji so se volili tudi udje za komisijo — pri državnozborski volitvi. Izvolili so »se Nemec Diennaver, demokrat Malovrh ter — sicer vse časti vreden mož — Potrata, ki ima pa napako, da ne ve, kateri stranki pripada in ki je docela nezmožen, zastopati hrast-miško Slovenstvo in ki tudi ni naš zastopnik. Oba slučaja te seje kažeta, da se gospodje iz Trbovelj direktno norčujejo iz hrastniških Slovencev. A kdo se bo zadnji smejali Ne trboveljski in ne hrastniški Slovenci, pač pa nasprotniki. »Država je zadolžena in rabi denar za vojake!« Iz Rečice ob Paki nam poročajo to - le resnično zgodbo: Tukajšnji mesar R. se je obrnil do dr. Verstovška, katerega je pri zadnjih volitvah kot »izbornoga« moža volil, s prošnjo, naj mu izposlu- brezpogojnim postopanjem Francije v Maroku' in je tudi opozorila francoskega poslanika Cambona na tozadevna določila alžerijske pogodbe. Dokler postopajo Francozi v zmislu alžerijske pogodbe, Nemčija temu ne bo nasprotovala. Kakor hitro bodo pa francoske čete skušale trajno zasesti maroško ozemlje, bo Nemčija energično varovala svoje pravice. Tudi Španija ni zadovoljna s postopanjem Francije. Vse časopisje sumniči Francijo, da je povzročila sedanji kritični položaj, da s silo iz-premeni Maroko v francosko vazalno državo. V Madridu je bilo že več protestnih shodov proti francoski politiki v Maroku. * Med mehikanskimi vstaši je izbruhnila needinost. Večina vstašev ne odobrava, da je Madero sklenil z Diazem premirje. Kakih 300 vsta- ških konjenikov je že zapustilo Madero in se hočejo na svojo pest bojevati. — V mehikanskih državah Ge-rero in Morelos so vstaši pregnali guvernerje. Trije oddelki vladnih oet so bili popolnoma uničeni. Boje/ se, d* vstaši ne naskočijo glavnega mesta, v katerem je 4000 mož. Preveč pa možganov ima še naš kmet, ne da se mu slečik ne da ?e odret'. In pride prost Elbert: »Ti kvaražugon, preveč si nas farbal, zdaj pojdi v penzijon!« Ce pojde St. Šuclius res enkrat v penzjon, za farbarje bode ta glavni patron. je odpis nekega visokega plačila, ki mu ga je finančna uprava po krivici naložila. Dr. Verstovšek je seveda širokoustno obljubil, da bodo dosegel odpis ali vsaj znižanje vsote. G. R., ki je verjel pisanju klerikalnih listov, da se v Gradcu in na Dunaju vse trese pred slovenskimi klerikalnimi poslanci, si je delal najlepše nade. Ali uspeha ni bilo nobenega in R. je prosil opetovano že nekoliko poparjen dr. Verstovška, naj vendar kaj stori. Odgovora ni bilo dolgo — in končno, ko se dr. Verstovšek ni mogel več izviti, je odgovoril R.: »Država je zadolžena in rabi denar za vojsko.« — To se popolnoma strinja s stališčem dr. Šusteršičevim, ki je s svetim navdušenjem glasoval za stomilijonske vojne izdatke in izjavil, da je še vse premalo, kar je vlada zahtevala. Če pride Verstovšek na Pako, bi ga bilo dobro vprašati, ali so ga izvolili slovenski obrtniki in kmetje — ali pa vlada. No, počasi se bodo že ljudem odprle oči, ko bodo čutili »delovanje« klerikalcev na lastni koži. Iz Jarenine v Siidmarkhof. Bilo je v nedeljo, dne 23. aprila, - ko so imeli »Štajercijanci« vulgo »taič-lendlarji« v Št. Ilju v Slov. goricah volilni shod za bližnje državnozbor-ske volitve. Privohalo je par »posili-kmetov«. A, glej jo spako!« Zdajci prisopiha tudi pre »naš« Jareninčar. Gre li protestirat ali kandidirat t _ Prvo is ne, ter je v zadnjem času is zaporedoma prestopil svoj orni, par- don! urni rad in nas obiskal tudi v St. Ilju; za drago pa ga še »prezvesti prijatelj« g. dr. Weningerholz ni zadosti prepariral, sicer je pa v Niirn-berg dalje, kakor v Siidmarkhof. Ne veni! Li misli ta Jareninčar, da njegovi sosedje in gostje ne vedo o njegovih »štikelcih«! Li ne u videva, da se mu gostje vedno bolj odtegujejo? Dolgo smo skušali njegove kozle zakriti, a zdaj nas prisili, jih odkriti. Le še misli dalje klečeplaziti protestantom, mu svetujemo, kupiti Siidmarkhof, kar menda s svojim heil-lazenjem itak planira, sicer si lahko sam igra vlogo gosta. Za sedaj dovolj, za vselej premalo! KoroJko. Dr. Brejcu je žal, da je izvedela javnost, kako nesramno je hotel osku-biti g. župnika Bereeta kot zastopnik toženega »Mira«. Za vsako minuto svojega »dela« je zahteval ta »krščanski« advokat 1 K 19 v, za 7 ur torej 500 K. Deželno sodišče v Celovcu mu je črtalo račun za 730 K oO v in s tem dalo uradno izpričevalo, kake vrste mož je advokat dr. Brejc v Celovcu. »Časi so nad vse resni«, zato pa ponavljamo z vso resnobo, kar smo že rekli: »Gorje ti, ubogi kmet, gorje, če Brejcu prideš kdaj v roke!« Otvoritev kopališke sezije na Vrbskem jezeru. Vsled trajno lepega in gorkega vremena zadnjih tednov se je voda v koroških jezerih tako segrela, da meri toplota v Vrbskem jezeru že 16 0 Celzija. Ljudje se že pridno kopljejo. Pričakovati je, da bo letošnja poletna sezija na Koroškem izredno živahna. Parodek. Posestniku Jožefu Hiesingerju p. d. Režeju je vrgla krava tele brez repa iu brez odprtine za odpadke, pod vampom ima dva popka; pri prvem odtaka vodo, izpod drugega prihaja blato. Tele je že dva tedna staro in se krepko razvija. Če le to tele ni raca! Vsled opeklin. 18. t. m. je izginila v Naborjetu 801etna starka. Drugi dan so jo našli v grabnu blizu vode mrtvo in vso ožgano. Starka je bila zažgala na polju iztrebljeno suho protje in se ji je vsled silnega vetra iižgala obleka. Ker ni bilo pomoči, je revica zgorela in umrla za opeklinami. Dva požara, V soboto je gorelo, kakor smo že poročali, v Ukvah. Tedaj je šla g-asit tudi požarna hramba z Trbiža. Med tem pa, ko ognjegas-eev ni bilo v Trbižu je začelo goreti tudi tam in le vojaki, ki so bili ravno v Trbižu, so ogenj pogasili, sicer bi se bil lahko strahovito razširil. PrlmofiliG Volilni imenik za državnozbor-ske volitve v Gorici bo razpostavljen na vpogled volilcem od 30. t. m. do 13. maja od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne v mestnem auagra-ičnem uradu. Reklamacije sprejema magrafični urad pismeno ali nstme-no v tem času. Slovenci storite svojo narodno dolžnost! Povsod je krščanska ljubezen enaka. Goriški mestni svet se je moral baviti v svoji seji tudi s hrano v •nestni ženski bolnišnici. Dr. Bader ■e razkril mnogo malomarnosti in brezbrižnosti nasproti zdravniškim predpisom od strani usmiljenih sester. Dr. Pavia je naglašal, da nima nikakega zaupanja v kuhinjo usmi-jenih sester ter zahteva nenapovedane obiske sanitetne komisije, da se vsaj deloma paralizira korupcija, ki se je vgnezdila v bolnišnici. Vest o vodji okr. glavarstva v Gorici. Kakor se čuje bo grof H. Attems, vodja okr. glavarstva v Gorici in dvorni svetnik, v najkrajšem času imenovan za namestništvenega podpredsednika v Trstu. Sedanji podpredsednik Schafgotsch stopi v pokoj. V Gorico utegne priti kot vodja okr. glavarstva namestništveni svetnik Goričan Laščak. 70.000 K za »Lego«. »Legi« je zapustil bivši mestni inženir v Gorici, Pagoni, ki se je ustrelil v soboto na svojem stanovanju 70.000 K. Pokojni Pagoni je oni, kateremu so pripisovali tudi krivdo zaradi znane nesreče na poti proti soškemu mostu pri izkopavanju gramoza, ko se je ponesrečilo nekaj delavcev. Pagoni je bil baje neozdravljivo bolan in pravijo, da je zaradi one nesreče duševno trpel in šel večkrat na pokopališče k grobom ponesrečenih delavcev. »Lega«, ki je univerzalni dedič, mora izplačati 10.000 K zavodu za zapuščene otroke, 500 K ognjegas-cem in 500 K mestni godbi. Civilni pogreb Pagonijev je bil v torek. V oporoki je zahteval, naj truplo pre-neso v mrtvašnico ter naj ga civilno pokopljejo. Tudi njegov oče je izvršil* samomor. Telefonična zven Gorica - Ajdovščina. Mestni svet goriški je vo-tiral za telefonično zvezo Gorica-Ajdovščina vsoto 500 K. Salferajn na Primorskem se šopiri a impertinentno sainopašnostjo. Sedaj so ustanovili nove podružnice in sicer žensko v Trstu in v Pulju in podružnico v Lovrani pri Opatiji, Požar. V vasi Mlaci pri Slapu so zgorele 23. t. m. opoldne trem posestnikom 3 hiše, 2 hleva, nekaj manjših poslopij, en junček in 4 prašiči. Eno hišo, krito z of>eko, so obvarovali. Gasili so orožniki, finančni stražniki in kmečko ljudstvo. Angleška kraljlca-vdova v Trstu. 1. maja pride angleška kraljiea-vdova Aleksandra okrog 6. zvečor na krovu kr. jahte »Victoria and Albert« v Trst. Jahto spremljajo kri-žarka »Suffolk« in dva torpedna lovilca ter prihajajo vsi z otoka Krfa. Kraljica se odpelje najbrže v sredo s tursko železnico v Kodanj. Dva samomora. V ulici Sedmih studencev št. 1 v Trstu stanujoča Marija Berger, ki se je bila zastrupila s fenilno kislino, je včeraj umrla v bolnišnici. — Iz obupa zaradi neozdravljive bolezni si je hotel vzeti predvčerajšnjem dopoldne 281etni klepar Ernest Valentinis, stanujoč v Trstu v ulici Ponzanino št. 7 življenje. Prerezal si je srčno žilo in skočil nato skozi okno. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnišnico in skoro ni upanja, da bi okreval. Nezgoda pri delu. V ulici Guido Reni v Trstu je podrla včeraj dopoldne usipajoča se gruda 431etnega dninarja Alojzija Renzota iz Ascolija v globoko jamo s tako silo, da se je na več krajih na telesu tako težko poškodoval, da je v bolnišnici izdihnil. Lokalni parobrodni promet Koper - Trst. Od 1. maja naprej plujejo parniki družbe »Nuova societa di navigazione a vapore Capodistrianacc po sledečem voznem redu: Iz Kopra: dopoldne ob pol 6., pol 7. (se ustavi pri Sv. Bartolomeju), pol 8., 9. in tri-četrt na 11.; popoldne ob 1., 3. (se ustavi pri Sv. Bartolomeju, samo ob nedeljah in praznikih ne), pol 6. sc ustavi pri Valdoltri in ob 7. Iz Trsta: dopoldne ob pol 7., pol 8. 0. in tričetrt na 11. se ustavi pri Sv. Bartolomeju; popoldne ob 12. uri 5 min., pol 3., se ustavi v Valdoltri, ob pol 5. pol 7. se ustavi pri Sv. Bartolomeju izvzemši nedelje in praznike in ob 8. Agnosciran samomorilec. Oni mož, ki se je bil nedavno tega na mi-ramarskih pečinah ustrelil, je bil 29-letni čevljar Ivan Devetak, ki je stanoval nazadnje v Trstu v ulici della Guardia št. 19. Ustrelil se je zaradi prevelike bede in bolezni. Porod na ladji. Ko je bil Iz Aleksandrije se vračajoči Llovdov parnik »Semiramis« na višini Kopra, je porodila neka gospa Josipina Cu-mar z Goriškega krepko deklico. Mater in hčer so prepeljali po prihodu v Trst v porodnišnico. Čedne stvari. 281etna brezposelna kuharica Marija Petranovič iz Delnic na Hrvaškem se je dala povabiti 211etnemu vozniku Justu Pecen-ci in 19Ietnemu kotlarju Franu Fondi v Trstu na izprehod. Ko so prišli ob kakih pol 12. zvečer na odljuden kraj. sta se oba moška lotila svoje spremljevalke in jo hotela posiliti. Ona pa se je branila, grizla in vpila, dokler ni prišel stražnik, ki je oba moška aretiral, s seboj pa vzel tudi Petranovičevo, ker je na sumu, da je na skrivnem udana prostituciji. Življenja naveličan pionirski vojak. V Pulju se je vojak 5. kompanije 15. pionirskega bataljona Anton Gojšek iz neznanega vzroka ustrelil s puško v prsi in je bil takoj mrtev. Iz notarske službe. Notar Peter Stalio v Imotskem je premeščen v Sinj, dr. Hermengild Božič pa iz Korčule v Imotsko. Iz finančne službe. Ravnatelj -stveni pristav pomožnih uradov Emil Konig je imenovan za ravnatelja pomožnih uradov v okolišu finančnega ravnateljstva v Zadru. Iredenta v pravi luči. Italijanski zrakoplovec Palmanova, ki se je dvignil v zrak na italijanskem ozemlju, Je preplul italijansko-avstrijsko mejo in plul nad avstrijsko vrsto utrdb med Gradiško in Korminom. Laška iredenta se je tega poleta seveda zgolj iz patriotizma silno veselila in zrakoplovca burno pozdravljala. Zrakoplovec se je vrnil potem zopet na Italijansko. Koze v Llutoljcnl. Kakor smo poročali, sta se prigo-dila v mestu samem dva slučaja koz. Zboleli ste dve osebi, in sicer Marija Štrukelj in Melanija Steuovec. S tem je nastala velika nevarnost, da se epidemija razširi po mestu in se okuži tudi okolica. Ko so pred časom konstatirali v predilnici oni okuženi bombaž, ki je bil prvi povzročitelj te epidemijo v Ljubljani, je mestni zdravstveni urad z največjo pozornostjo in z veliko eneržijo storil vse, da že v kalu zaduši to, za ljubljansko prebivalstvo zelo nevarno bolezen. Mestni zdravstveni urad je storil v vsakem oziru svojo nalogo. In tudi pri zadnjih dveh slučajih moramo konstatirati, da jo mestni zdravstveni urad takoj in vestno izvršil svojo dolžnost temnico Brežice-tlovo mesto ali patron furbarjev. In prav gotovo je, da bi to, vsega priznanja vredno prizadevanje mestnega zdravstvenega nrada imelo popo-len uspeh in bi se ljubljansko prebivalstvo nedvomno obvarovalo velike nevarnosti, da se razširi epidemija, če bi tudi dnyri faktorji storili svojo dolžnost. Tega pa ti niso storili. Nepobitno dejstvo je, da se epidemija razširja po mestu edinole po krivdi deželne bolnišnice, ki ni storila svoje dolžnosti in ki je zelo lahkomiselno postopala z bolniki. Obe bolnici, Marija Štrukelj in Melanija Stenovec ste se v zadnjem času nahajali na infekcijoznem oddelku deželne bolnišnice, kjer ste bili torej inficirani. To se je moglo pa zgoditi le vsled tega, ker v deželni bolnišnici niso zadostno izolirali bolnic in niso zadostno desinficirali stvari, ki so prišle »v dotiko z bolnicami. Pravi evropski škandal je, da razširja epidemijo ravno tisti faktor, ki bi bil v prvi vrsti poklican, da zabrani in omeji razširjevanje epidemije. Glavna krivda pri tem pa zadene dr. Zajca, ki je začasni vodja deželne bolnišnice, in pa primarija dr. Grego-riča, na čigar oddelku se je to zgodilo. Mi prav lahko razumemo, da se more kaj tako škandaloznega zgoditi. Dr. Zajec seveda ni imel Časa, da bi se brigal za deželno bolnišnico. Njemu je bila agitacija za bivše občinske volitve mnogo važnejša, nego zdravstveno stanje ljubljanskega prebivalstva. V svojem klerikalnem fanatizmu je šel tako daleč, da ni izpolnil svoje naloge kot vodja deželne bolnišnice ter spravil ljubljansko prebivalstvo v največjo nevarnost. Primarij dr. Greg:orič pa nima časa, da bi se brigal za svoj oddelek, ker ima preveč opravka z ljubljanskimi cestami in pa z ono nemško knjigo, iz katere zajema svojo inženirsko znanost. Ljubljana se torej nahaja v veliki nevarnosti, da se v njej razširi ta epidemija, in sicer edinole po krivdi dveh klerikalnih zdravnikov. Ta slučaj prav dobro osvetljuje naše klerikalce, ki zanemarjajo svoje najsvetejše dolžnosti, da morejo politično ncitirati. Ljubljansko prebivalstvo na zdaj ve. komu se ima zahvaliti, če se razširi epidemija. V zmislu § 17. društvenih pravil se sklicuje občni zbor delniškega društva Narodne tiskarne n 72 dan 17« maja 1911 ob 6. uri zvečer v prostorih Narodne tiskarne. DNEVNI RFD: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo upravnega sveta o preteklem poslovnem letu in predložitev računskega zaključka za leto 1910. 0. Poročilo nadzorstvenega sveta. L Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička za 1. 1910. 1. Volitev nadzorstvenega sveta, tj. Slučajni predlogi. Opomba: § 16. Kdor hoče na občnem xbom glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v društveno blagajnico. Dnevne vesti. 4- Dr. Šusteršič ima neko posebno slabo lastnost. Kadar mu kaka svar izpodleti, izgubi kontenanso in tedaj izbruhne na dan z elementarno silo tista njegova prirojena sirovost, glede katere se lahko mirno kosa z zadnjim gorjanskim pastirjem. To je vnovič dokazal na ženskem »protestnem« shodu, kakor se imenuje v Šu-steršicevem žargonu tista komedija, uprizorjena vsled njegove slabe volje nad izidom občinskih volitev. Kadi pa priznavamo, da je to pot Jupiter tonnans klerikalne stranke samega srhe prekosil. Debele rokavice mora obleči vsak spodoben človek, kdor hoče vzeti v roke ta »govor«! Narodno - napredna stranka mu je »sodrga ničvrednih falotov in moralnih propalica, nad katero je zlomil neusmiljeno svojo palico, in tisočero uglednih meščanov in meščank, ki so v nedeljo zvečer manifestirali pred »Mestnim domom« in dr. Tavčarjevim stanovanjem, to so »mularija zadnje vrste«, zoper katero, žal, državna policija ni izpolnjevala svoje dolžnosti, ker jih ni vseh do zadnjega zaprla. — Zategadelj je napovedal profesor politične dostojnosti dr. Šusteršič, boj celo svojemu vdanemu substitutu v vodstvu deželne vlade, baronu Schwarzu; nad narodno - napredno stranko in slehernim njenim pristašem pa je napovedal neizpro-ben politični bojkot. Sub poena ex- communicationis mora vsak klerikalni »mandatar« zatajiti zadnji čut narodnega poštenja in slej ko prej na stežaj odpirati vrata v vse cesarske urade na Kranjskem najzagrizenej-išm Nemcem, samo da se iztrebi slovenske naprednjake. — Jih pač pozna svoje ljudi klerikalni poglavar. Nekateri bodo sicer grizli v verige, a izgledu onega edinega poštenega Mandelja, ki je s krepko in pogumno roko stri te sramotne verige, najbrže ne bo sledil nihče. Korita so prepolna! — Narodno - napredni »sodrgi« pa bo izzval Šusteršičev »Bannfluch« le pomilovalen smehljaj. Gorjanska sirovost še ni bila nikdar argument in zgodovina nas uči, da je rodila še vsaka donkišotska megalomanija naposled neozdravljivo politično paralizo. Prvi simptom te žalostne bo*-lezni pa je vedno: božjastno razgrajanje. + Šusteršič proti Povšetu. Iz- vrševalni odbor klerikalne stranke je v »Slovencu« razglasil sklep, ki ga je na petkovem ženskem shodu Šusteršič še posebno podčrtaval in pre-žvekaval. Ta sklep se glasi: »Od vsakega mandatarja S. L. S. se mora zahtevati pismena obveza, da se bo izogibal vsakemu političnemu stiku z liberalno stranko in da v nobenem slučaju ne sme rabiti političnega vpliva v prilog liberalne stranke in njenih pristašev. Vsak prestopek proti temu sklepu po menja izdajstvo S. L. S. in izvršilni odbor bo v danih slučajih brezobzirno izvajal vse posledice proti krivcu.« Obenem so v »Slovencu« zapisali : »Liberalci, kadar so hoteli kaj doseči, so se često obračali na našo stranko in morda imajo tisti naših prav, ki trdijo, da so le prevečkrat našli v naših vrstah prijazen posluh.« Prvi vtisk, ki ga napravlja ta plehasti grom, je izključno humoris-ličnega značaja. Tem klerikalnim deklamacijam se vsak človek le smeje, ker ve vsak človek, da so klerikalci kjer in kadar so mogli škodovali napredni stranki in njenim pristašem. To delajo sistematično, preudarno in z vso tisto infernalno hudobijo, ki jo je zmožna samo klerikalna banda. V splošnem je torej navedena deklamacija samo neumna, kajti klerikalne stranke in klerikalcev še nikoli noben človek nič prosil ni. A stvar ima še drugo lice. Gornji sklep klerikalnega vodstva je namreč naperjen proti poslancu Povšetu. Svetnik Povše je namreč vseskoz koncilijan-ten in dobrohoten mož in je res že marsikomu izkazal kako uslugo. Tudi različni naprednjaki so se že obrnili do njega, a ne z ozirom na to, da je klerikalec, nego ker je dober človek. Svetnik Povše je edini klerikalni poslanec, ki lahko reče, da uživa tudi pri nasprotnikih spoštovanje in zaupanje in ki je navzlic političnemu nasprotstvu, že temu in onemu liberalcu šel na roko, kakor je že marsikak liberalec šel različnim klerikalcem na roko. Zakaj, navsezadnje ima politično nasprotje vendarle svoje meje. Ker je torej Povše edini, ki lahko reče, da je tudi liberalcem izkazal kake usluge, je čisto gotovo, da je zgoraj navedeni sklep klerikalne stranke naperjen proti njemu. To klerikalci pod štirimi očmi tudi naravnost priznavajo in tudi govore, da bodo Povšeta iz državnega zbora ravnotako izpodrinili, kakor so ga iz deželnega odbora. Klerikalci pač ne trpe med sabo — spodobnih ljudi. + Gospodarski poduk kmetske-ga ljudstva spada med najvažnejše in najnujnejše naloge deželnega odbora. Ni dolgo tega, kar je bilo čitati v nemških listih resnega uvaževa-nja vreden članek. Neumni »Slovenec« seveda ni v tem članku ničesar drugega našel, kakor ravno to, kar je bilo v njem najmanj pametnega. Rečeno je bilo v dotičnem članku, naj vlada naseli Predarlberžane na Kranjskem. To je seveda budalost. Rečeno pa je tudi bilo v tistem članku, da je kmetijstvo na Kranjskem na jako nizki stopnji in da bi bila Kranjska lahko bogata in bi ne bilo treba prebivalstvu bežati iz dežele, če bi kranjski kmetovalci znali bolje gospodariti in izkoristiti svoj zemljepisno srečni položaj. To je bilo v dotičnem članku prav pametno pojasnjeno in dobro utemeljeno, a tega »Slovenec« seveda ni omenil. Saj njegovi pristaši ne smejo izvedeti resnice. Spričo takega gospodarstva, kakor je na Kranjskem, je pač zelo potrebno, da poskrbi deželni odbor za kar mogoče dober pouk ljudstva. Sami iz sebe ne morejo ljudje priti do spoznanja, česa treba. Dobrih gospodarskih učiteljev je treba in mnogo poduče van j a. A kaj vidimo? Deželni odbor pač nastavlja gospodarske učitelje, a ne gleda nič, če so strokovno zmožni za svojo nalogo, ampak gleda samo na njih politično mišljenje. Deželnemu odboru je vse eno, če njegovi gospodarski učitelji kaj znajo ali ne, samo da so zanesljivi klerikalci in vse eno mu je, kako opravljajo gospodarski poduk, «amo če pridno agitiraju sa klerikalce. Za- radi tega pa tudi na polja kmetijskega gospodarstva ni nobenega napredka. Kako pa tudi! Za izgled, kako se fodi, navedemo naslednji slučaj: Ne-i predavatelj, absolvent zimske šole, je nekje kmetovalce podučeval. Začel je že jecljaje, se ustavljal in končno popolnoma obstal. Ker ni mogel naprej in vsled tega je pretrgal poduk in je rekel kmetom: »Oprostite za danes — sem preslabo pripravljen.« Seveda se kmetje zdaj iz njega norca delajo. Taki učitelji seveda ne morejo imeti nobenih uspehov in ne morejo povzdigniti našega kmetijstva. Razmere so take, da bi bil naš kmetovalec lahko bogat, če bi hodil po drugih potih in imel prave učitelje, ki pa mu jih dež. odbor ne da. + »Odkrita beseda o demonstracijah v Ljubljani proti nunam.« Tržaška »Edinost« piše pod tem naslovom: »Slovenec« piše v svojem uvodniku od 25. aprila, da Ljubljana prekaša glede mula rije vsa mesta na. še države in da se mora vsa »tržaška Ln zaderska fakinaža skriti pred ljubljanskimi fantiči«. Pravi tudi, da laški listi govore sedaj o »L' inclita mu-laria di Lubiana«. Najprej moramo odkrito izreči svoje mnenje, da tako zasramovanje političnega in kulturnega centra lastnega naroda je možno le tam, kjer je strankarska strast udušila zadnjo sled najelemen-tarneje dolžne obzirnosti — do narodnega ugleda. Dalje izjavljamo odkrito, da nismo mi v tržaških listih — v onih vsaj, ki se navadno čitajo — nikjer opazili tistega naslova »inclita mularia di Lubiana«. Najslabše jo je pogodil »Slovenec« s svojim sklicevanjem na pretvezno tržaško sodbo. To je ravno tako umestno, kakor če bi kdo kakega — velmoža, ki »študira« v Kopru ali v Gradiški radi tatvine ali umora, proglašal kompetentnim sodnikom o moralnih kvalitetah kakega človeka, ki — ne »sedi« v Kopru ali v Gradiški. Gospoda pri »Slovencu« naj nam veruje, da bi se v Trstu, ako bi prišle nune na volišče, godile še vse drugačne stvari, s katerimi v primeri bi bilo to, kar se je v Ljubljani zgodilo nelepega, še najljubezniveji vsprejem in dokaz najprisrčnejših simpatij. Na zadnjih državnozborskih volitvah v Trstu so na primer z brahijalno silo zabran je-vali nasprotnikom pristop na volišče, so nasprotne agitatorje pretepavali in jih metali ob tla, zavračali ali celo prebračali kočije opravičenih volil-cev itd. Kaj bi se šele godilo, če bi nune prišle na volišče! Ni je policijske sile, ki bi mogla krotiti množico. Kar se je godilo v Ljubljani, je nedolžna idila v primeri s tem, kar bi se godilo v Trstu. — Ne naglašamo tega, da bi morda odobravali eventu-elne nespodobnosti v Ljubljani, marveč smo hoteli opozoriti, kako neopravičeno in kričeče krivično nasproti Ljubljani je, ako hoče »Slovenec« politični boj od strani svojih nasprotnikov kazati v temneji luči, nego se politični boji v Trstu. To zasramovanje lastne skupne hiše je tem neopravičneje, ker tudi pristaši SLS. gotovo tudi v surovosti niso prav nič zaostajali za onimi njihovih političnih nasprotnikov. 2e govori na shodu v »Unionu« — kjer niso govorili morda kaki navadni galopini, ampak voditelji stranke — so pričali, da tudi S. L. S. zna z obilnimi obrestmi vračati vsako — ljubeznjivost. V interesu slovenske stvari naj bi se v Ljubljani nekoliko brzdali v zasra-movanju svojih političnih nasprotnikov . . .« Tem izvajanjem »Edinosti« nimamo ničesar dostaviti. + Še ponašajo se idrijski klerikalci, da je deželni odbor na njihovo pritožbo črtal iz občinskega proračuna celih 33.360 K, in to pri proračunu, ki izkazuje v vsem skupaj potrebščine okroglo 150.000 K. Dobro petino vse potrebščine so torej črtali občini za najkoristnejše in najčloveko-Ijubnejše namene. Pri tem so prihranili bogatemu c. kr. rudniškemu erarju 30.000 K, za ravno toliko pa so oškodovali idrijsko mesto, ki se po klerikalnih načelih ne sme času primerno razvijati. Oswald in njegovi podrepniki so največji škodljivci idrijskega mesta in njegovega prebivalstva, o tem je danes prepričan sleherni otrok v Idriji. V veliko veselje je tem ljudem, da so odjedli ubogim sirotam 1000 K podpore, revnim visokošoleem tudi 1000 K, da se je znižala potrebščina za popravo cest in potov itd. Kakor so bila Os-waldova utemeljevanja črtanja postavk za lase privlečena, tako so tudi deželnega odbora razlogi brez vsake stvarne podlage. Tista stranka, ki vedno poudarja, kako ljudska je, tepta v nič pravice izvoljenega občinskega odbora. Kar Oswald zahteva, to stori deželni odbor, ki s tem samo kaže, koliko mu je mar na ugledu prve avtonomne oblasti v deželi. Tudi se pri današnjih razmerah v deželi ni prav nič čuditi, da k tako strankarskemu pocenjanju kranjskega deželnega odbora deželna vlada obe očesi zatisne. Ako že nimajo bornirani klerikalci nikakega smisla za razvoj kranjskih mest, bi morala vsaj vlada reči odločno besedo: kle- rikalni škodljivci mest, do tu in ne dalje! Sicer pa kaj briga tujo in nemško deželno vlado razvoj naših mest, če so rodni sinovi v svojem strankarskem fanatizmu tako zakrknjeni, da jim je ljubše, da gredo tisoči in tisoči denarja iz idrijskega mesta na Dunaj, kakor pa da bi vsaj nekaj ogromnega dobička ostalo v Idriji v korist nje prebivalstva. To je tak škandal, da si večjega ni misliti. Klerikalec ni le izdajica narodnih interesov, on tudi prodaja gospodarske interese ljudstva na ljubo svojim strankarskim in nazadnjaškim namenom. Mesto Idrija pa bo s svojimi klerikalnimi škodljivci korenito obračunalo pri predstojećih občinskih volitvah. -f- Šusteršičev preludij za držav-nozborsko volitev. Dr. Šusteršič bi si gotovo dal z veseljem odrezati eno uho, če bi Ljubljana poslala v državni zbor klerikalnega poslanca. Ker pa so občinske volitve na belo nedeljo uničile vse njegove nade na uspeh pri državnozborski voli t vi, skuša svoj namen doseči po ovinkih. Spričo njegovih, v resnici vendarle prav skromnih umstvenih zmožnosti, se ne smemo čuditi, da ni našel nobene nove poti, marveč da hoče poskusiti svojo srečo po že jako stari in obrabljeni metodi. Na ženskem shodu v »Unionu« je že odprl in pokazal svoje kvarte, poživljajoč naprednjake, naj se razdružijo. Šusteršič bi rad imel novo »napredno« stranko, kateri bi on podal roko. Z domačimi besedami pomeni to, da išče dr. Šusteršič moža, ki bi se pač prodal klerikalcem, * navidezno pa bi kandidiral kot »samostojen kandidat naprednega mišljenja« v državni zbor.Tisto igro bi rad uprizoril, kakor svoj čas, ko je Ven-cajz kandidiral kot »samostojen in napreden« kandidat v državni zbor. Veneajz se je takrat delal naprednega, pa je obenem podpisal klerikalcem reverz. Na tak način hoče zdaj poskusiti Šusteršič svojo srečo, ker je dne 23. aprila spoznal, da z očitnim klerikalnim kandidatom nič ne opravi. Pa se mu bo letos ravnotako zgodilo, kakor takrat, ko je svojo srečo poskusil z Vencajzom. -j- Zopet jeziček na tehtnici. Klerikalci, na Čelu jim dr. Šusteršič, so nedavno tega z vso strastjo napadali v deželnem zboru nemške veleposestnike ter kričali, da je škandal, da je v docela slovenski deželi peščica Nemcev jeziček na tehnici, ki odločuje med obema slovenskima strankama. Takrat so slovesno1 napovedovali, da bodo Nemce spodili iz deželne zbornice, čim se dokopljejo v deželi do absolutne moči. In res so zavladali v deželi ter zvarili novo de-želnozborsko volilno reformo. Toda privilegija nemških veleposestnikov se niso dotaknili, marveč so jim še nadalje ravnodušno prepustili vlogo jezička na tehtnici. In ko se jih je v javnosti spominjalo na njihove obljube, da bodo odpravili nemški privilegij v deželni zbornici, so se cinično otresli vsake krivde ter zvalili vso odgovornost za to, kar oni niso storili, na — naprednjake. A to jih ni motilo, da bi istočasno ne ustvarili v deželi — nov jeziček na tehtnici s tem, da so odprli Nemcem vrata tudi v ljubljansko občinsko zbornico. Torej nemški jeziček na tehtnici v deželi jim še ni zadostoval, potrebovali so takega še v mestni upravi ljubljanski! In ta zločin so izvršili z naj-mirnejšo vestjo in v njihovi stranki ni človeka, ki bi si upal nastopiti proti takemu nezaslišanemu narodnemu izdajstvu in hudodelstvu! To je žalostno znamenje žalostnih naših časov in naših razmer. Naj bi med Nemci ali Italijani zagrešila kaka stranka kak sličen naroden zločin, v tistem trenutku bi bila obsojena in bi morala izginiti s političnega površja. A pri nas ? Človek, ki je zakrivil že nebroj narodnih zločinov, igra še vedno vodilno vlogo v naši javnosti in sme s svojo sirovost j o in brezpri-inerno aroganco terorizirati vse narodno misleče elemente! -f- Uspehi Šusteršičevega patri-jotizma. Splitska »Sloboda« piše: »V nedeljo so se vršile v Ljubljani volitve v občinski svet. Prvič so se vršile to pot na temelju novega volilnega reda, zvarjenega po najčudnejših načelih, a vse po željah, navodilih in nasvetih dr. Susteršiča, kateremu je iebdila edina težnja pred očmi, da uniči narodno - napredno stranko. Šusteršič, ki je enak vsem drugim in-ternacijonalnim klerikalcem, ni naravno niti pomislil na to, da - li bo vsled njegove mržnje in strasti trpel narodni značaj Ljubljane. Njemu je bilo popolnoma vseeno, če se z njegovo pomočjo utihotapijo v občino Nemci, glavno mu je bilo, da oslabi slovenske naprednjake in socijaliste. Njegova nakana se mu je kolikor toliko posrečila, zakaj s pomočjo njegovega patentiranega volilnega reda so — po nekoliko desetletjih — zopet prišli v občinsko zbornico Nemci, ki so dobili sedem odbornikov. To so, vidite, uspehi Šusteršičevega rodo-ljubja, ki ima raje narodnega sovra-ga, kakor slovenskega naprednjaka. In takega Človeka hočejo posnemati naši klerikalci! Naj ga le, samo naj ostanejo daleč od nas s svojim patri-jotizmom mržnje!« + Železnica Novo mesto - Brežice. Nad Šukljetom je bila na shodu v Beli cerkvi izrečena uničevalna obsodba zaradi njegovih nečuvenih spletk glede železnice Novo mesto-Brežice. Na vsa ta izvajanja je odgovoril Šuklje jako kratko in krotko, odgovoril tako, da ni ničesar povedal. Razkrinkan je, vsa njegova iz dobičkaželjnosti in zlobnosti izvirajoča spletka je prišla na dan in to je nanj tako vplivalo, da je stari lisjak izgubil ravnovesje. Šukljetovo opravičevanje kaže le eno, da ni Šuklje sam in le na svojo roko spletkaril proti Novemu mestu, marveč da je ž njim dogovorno in v soglasju delala cela klerikalna stranka. Že na znanem železniškem shodu je klerikalna stranka, to je njeno vodstvo, stalo na Šukljetovi strani in ni pustilo Dolenjcem, da bi zastopali svoje mnenje in kakor je zdaj posneti, je dr. Lampe asistiral Šukljetu, ko je pri ministrstvu spletkaril. + »Zveza slovenskih zadrug.« O občnem zboru te zveze bomo priobčili obširnejše poročilo. Klerikalci so imeli na zborovanju svojega vohuna, ki jim je prinesel seveda nepopolno poročilo in naši ljubi Nemci že kujejo iz tega poročila kapital. 19.000 K ima »Zveza« izgube. Na tem jašejo. Ta izguba je pa posledica izvršenih vestnih in obširnih revizij. Vsaka zveza, ki izvršuje revizije, ima vsled upravnih izdatkov izgubo in prav za pokritje teh neizogibnih izgub dajejo država in dežele drugim zvezam podpore. Tudi klerikalna »Zadružna sreza« ima še veliko večjo izgubo, pa jo pokriva z deželno in z državno podporo. Nemci se res prezgodaj vesele! + Čast, komur Čast. Gospod Francelj Verbič po domače Kumara, c. kr. profesor na I. drž. gimnaziji, je zaslužil za 6vojo »agitacijsko« delavnost, da bi mu policija dala vsaj 10 K. Na ženskem shodu, ki bi se sploh ne mogel vršiti, če bi ne bilo v Ljubljani tobačne tovarne, sta se posebno odlikovala profesor dr. Gorjanc in »profesor« Dermastja. Pa tudi klerikalnih dijakov ne smemo pozabiti. Ce želi dr. Šusteršič, mu navedemo imenoma celo vrsto klerikalnih dijakov z dejanji vred, samo potem ne sme nas dolžiti, če bodo prišli v nesrečo. + Blamirani deželni odbor. Klerikalci gobezdajo, kakor da kdo ve kaj store za ljubljanske uradnike in kakor da bi bili uradniki kar odvi--ni od njihove milosti. Resnica pa je, da za uradnike ničesar ne store in cla še svojih lastnih uradnikov ne poznajo, kaj šele druge. To kaže velika blamaža, v katero je zašel dež. odbor. Deželni živinorejski nadzornik H a -tej je sicer klerikalec, a je prišel vendar v navskrižje z deželnim odborom. Klerikalci so naredili kratek proces in so mu službo odpovedali. Možakarji klerikalni namreč niso več vedeli, da je Ratej stalno nameščen. Nastavili so ga sami, pa še mar jim ni bilo da je stalno nameščen, nego so mislili, da je samo provizoriČno nastavljen. Zdaj so seveda v tinti in ne vedo, kako bi to mastno blamažo spravili v red! 4- Frančiškan na volišču. V nedeljo je prišel na žensko volišče tudi neki frančiškan in hotel tam agitirati. Ljudje so se mu na ves glas smejali in mu klicali: »Kikljo imate, a ženska vendar niste.« To je vzbudilo tako veselost, da jo je frančiškan hi* tro odkuril. + Važna odločba višjega deželnega sodišča v Gradcu. Imena proto-koliranih tvrdk so se dosedaj kaj čudno in povsod drugače navajala v sodnih rešitvah in na zavojih. Ce je bila tvrdka protokolirana — recimo — le v slovenščini in se je vložil kak predlog pri nemških sodiščih, so navedla ta v svojem ukrepu tudi nemško prestavo tvrdke. Zdaj je sklenil celokupen gremij višjega deželnega sodišča, da je postopati sledeče: 1. Ce je tvrdka protokolirana le v enem jeziku, se mora navajati tvrdka le v istem jeziku, pa naj je odlok sestavljen v kateremkoli jeziku. 2. Ce je protokolirana zraven tvrdke tudi prestava v kakem tujem jeziku, se sme navajati tvrdka tudi le v dotičnem tujem jeziku, v katerem je prestava protokolirana, toda le, če se je izdal odlok v tem jeziku. 3. Če je protokolirana tvrdka v slovenskem in nemškem oziroma v nemškem in slovenskem jeziku (torej ne v prestavi v enem teh jezikov), se mora navajati v odlokih tvrdka v obeh jezikih. 4. Ce pa sodišče ne ve, v kakem jeziku je protokolirana kaka tvrdka in če je sploh protokolirana, se navaja tako, kakor je imenovana v predlogu, ki ga je rešiti. 5. Denarni zavodi, hranilnice itd., ki niso protokolirane, se nazivajo z imenom, ki ga imajo po statutih. Ce statuti niso poznati, pa tako, kakor se nazivajo v vlogah sami oziroma kakor se jih vobče imenuje. Ista imena kakor v odlokih se morajo rabiti na zavitkih sodnih odlokov. + Plačilo klerikalnih agitator* jev. Kar lase si pulijo ti agitatorji, takšna plačila so dobili za njih požrtvovalnost od družbe Eseles. Tako smo izvedeli iz zanesljivega vira, da je dobil g. Schott, poduradnik c. kr. državne železnice, o katerem smo svoj čas poročali, da je zato bolan, da za klerikalce agitira, zdaj plačilo in sicer znesek 20 kron. Ta mož je pa pridobil za klerikalno stranko nekaj volileev na državni železnici, katerim je on sam klerikalne glasovnice v kuverto stavil in sicer pod tem pogojem, da jim plača večerjo. Res je peljal te preslepi j ene volilce v neko gostilno, jim plačal večerjo in pijačo tako, da je napravil 15 kron pufa. Ali možakar je do skrajnosti nevoljen, ker so sleparski voditelji klerikalne stranke dali mu le 20 kron za vse to. On mora plačati 15 kron. Teh pet kron še ni zadosti za čevlje, ker jo vedno okrog letal, je gotovo več strgal. G. Schott, zapomnite si, kdaj bo-dete še za tako stranko agitirali. Drugi tak agitator je bil zlatar Jože Debevec na Marija Tereziji cesti. Njegova družina pripoveduje, da je 11 dni okrog letal, 8 dni pa doma pri oknu ljudi skupaj klical. Torej je zamudil tri tedne in za dom ni niti vinarja zaslužil. Šel je pa zdaj že trikrat po plačilo in vsakokrat ga odstranijo z besedami: »Počakajte Debevec, vam bomo že plačali, saj drugim tudi še nismo.« G. Debevec, vi lahko čakate in čakate, ali dobili ne bodete veliko ali pa prav nič, ker velike nagrade bodo dobili Štefeti-Kre-garji in drugi taki tiči, kateri imajo dobro prakso o volilnih goljufijah Še izza časa volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Iz vsega tega je razvidno, da bode klerikalce mnogo stala volitev, ker bode vsak agitator zahteval plačilo. Ali vse to bi jih še prav nič ne ustrašilo, ker ljudska posojilnica ima za take stvari dosti denarja na razpolago, če bi ga zmanjkalo, bi si pa klerikalci kaj »izposodili« od dežele, ko bi le 23. aprila tako grdo ne bili s svojimi upanji pogoreli. -r »Keii und Sieg.« Na notico, ki smo jo priobčili pod tem naslovom, nam piše prijatelj našega lista: »Ni gotovo, da je še gospod nadspre-vodnik Jože Škorjanc, vodja železniških soe. demokratov, pač pa je ud pogrebnega društva in mora pri vsakem pogrebu 10 do 20 korakov naprej korakati, kakor »Bandafuhrer«, ki hodi s palico- v roki pred vojaško godbo. V Trstu se imenujejo taki gospodje »Bat ti stradev< ali pietetni stotniki. Škorjančki pojo zdaj nerusko, zdaj slovensko ... Ta Škorjanec ,\c posebno o Božiču zagzizen nem-skutar, kadar ima »Schuiverein« ali rSiidmark« svoj »Christbaum«, da bi laglje dobil obleko in obuvala za svoje otroke zastonj. -p Klerikalci in Nemci. V četrtek je bil v »Unionu« ženski shod. Klerikalci so lahko veseli, da je v Ljubljani tobačna tovarna, sicer bi /.'-nskega shoda ne mogli prirediti.Na tem shodu je dr. Šusteršič vpil: -Nemcem damo roko v spravo, liberalcem pa ne!« -.- Kregar in Štefe še dosedaj nista priobčila napovedanega uradnega potrdila, da nista v predpreiskavi radi hudodelstva volilne goljufije. Na dan s potrdilom! + Grozna nevarnost je včeraj pretila Ljubljani, ker so srbski profesorji položili venec na vznožje Prešernovega spomenika. Orožniški stotnik in nadporočnik, kancelist Fink in nebroj detektivov je stražilG Marijin trg. Kdaj bo gotove gospode -rečala pamet? + Pevsko društvo »Ljubljana« in Aleševo vino ali Mica Kovačeva piva nič pvačava...« Takozvano »pevsko in glasbeno društvo« z lepim imenom »Ljubljana« in z ukradeno zastavo bi se z večjo pravico imenovalo »pivsko in razgrajalno • iruštvo.« Vendar moramo resnici na ljubo konstatirati, da je v društvu tudi nekaj častivrednih članov. Zdi se nam pa, da so ti v manjšini, ker še tega ne morejo doseči, da bi »Ljubljana« Aleševo vino plačala. Med člani »Ljubljane« se govori, da so nekateri člani že večkrat zahtevali, naj društvo že vendar poravna ta dolg, a da drugi o tem nečejo ničesar slišati. Ne samo, da ne plačajo, še norca se delajo iz Aleša (tako se namreč pravi županu na Jožici gospodu Vilfanu) in zasmehujejo njegovo soprogo. Posebno Svetek mora biti gospe j Vilfanovi jako naklonjen, ker jo »pri fajmoštru« toliko obira. Ta slučaj zopet kaže, kako klerikalci »visoko drže prapor Mice Kovačeve« ... -J- Poziv »Slovencu«. Na poštenje apelirati pri »Slovencu« bi bilo prazno delo. Zahtevamo pa, da »Slovenec« naravnost pove polno ime onega prof. dr. P., ki ga vlači po svojih umazanih predalih. če tega ne stori takoj, s tem le dokaže, da je vse, kar piše o nekem dr. P. nesramna laž in podlo obrekovanje. + Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj ima v nedeljo, 7. maja ob 10. dopoldne v gostilni pri Rastoharju na Karlovski cesti redni občni »bor a običajnim dnevnim redom. Gospodje člani se vljudno vabijo, da se ga udeleie polnost e vil no. + V Mostah se z današnjim dnevom konča reklamacijako postopanje za državnozborske volitve. To rekla-macijsko postopanje se je izvedlo kar pod roko, zakaj na občinski deski n! bilo nič objavljeno, dasi to sakon izrecno predpisuje. Da reklamacijako postopanje ni bilo objavljeno na občinski deski, o tem smo se osebno prepričali. Vprašamo sedaj okrajno glavarstvo, ako je tev postopanje veljavno! + Sv. Anton dela čudeže na Viču. Piše se nam z Glino: Pri nas so nastale nove razmere. V živem spo-minn še imamo, kako so nam frančiškani pripovedovali, da bodo novo cerkev sezidali in postavili za patrona sv. Antona, ki je že takrat delal velike Čudeže na Laškem, ko ga na Viču še nismo poznali. Čeravno je sv. Anton že tri leta na Viču, je začel čudeže delati šele zdaj, ko se bližajo državnozborske volitve. Dobili smo novega nadučitelja Jerneja Ravni-harja. Ta je prišel 1. marca 1911 na Vič in je zahteval, naj ga g. župan vpiše v imenik volileev za državni zbor. Sicer se je g. župan branil, češ, da to ne bo pravilno, a g. Jernej Ravnikar so ni vdal in zahteval, da se ga mora vpisati. To se je zgodilo, o glej, posegel je vmes sv. Anton, razsvetlil soc. demokrate in g. Jernej Ravnina r bo od frčal iz imenika volileev. Upamo, da bo» sv. Anton tudi opozoril g. Ravnikarja, da naj raje skrbi, da njegov pes dobi marko, kakor da trati čas s poskusi vtihotapiti svoje ime v imenik volileev. Po postavi še nima g. Ravnihar volilne pravice na Viču, pač pa ima po postavi dolžnost plačati 6 K za svojega cucka. Drugi čudež je btoril sv. Anton pri slučaju patra Arhanglja. Ta je prišel na Vič septembra 1910, pa je tudi zahteval, da se ga vpiše v imenik. A zopet je posegel vmes sv. Anton in tudi pater Arhangelj bo odle-tel iz imenika. G. pater Teodor se tudi zanima za volitve. Začel je svoje delo pri čukih. Tam je dobil novo ime: »Kunde«. O tem, kako je bilo pri čukih v društvenem domu na Belo nedeljo zvečer, ko je moral g. župnik ljudem plačano vstopnino vračati, bomo drugič govorili. Sedaj, ko so čuki nehali trobentati, bomo namreč začeli mi govoriti, in če nam tudi sv. Anton ne pomaga — čuke bomo vendar ugnali. — Olika klerikalne privrženke. V ponedeljek, dne 24. t. m. napadla je neka gotova g. Cerne, žena sluge okrajne bolniške blagajne, stanujoča na Krakovskem nasipu št. 9 gospodično napredno misleče rodbine ter isto po klerikalni navadi obsipala z raznimi psovkami vsled tega, ker je napadena gospodična po volitvah v nedeljo zvečer idoča mimo hiše klerikalne gospe izražala glasno veselje nad zmago naprednjakov. Dični klerikalki se priporoča, da brzda v 1 odo-če prekipevajočo klerikalno strast. — Javna telovadba slovenske vrste pri mednarodni tekmi v Turi-nu. Prihodnji četrtek priredi slovenska sokolska vrsta za mednarodno tekmo v Turinu javno telovadbo ob polu 9. zvečer v telovadnici v »Narodnem domu«. Čisti dohodek jc namenjen za pokritje stroškov, ki jih provzroči udeležba slovenska vrste pri turinski tekmi. Upamo, da Sokol-stvu prijazno občinstvo z obilno udeležbo pripomore k lažjemu zmagan ju obilnih stroškov, pa ž njo tudi pokaže priznanje neizmernemu trudu naših tekmovalcev za to, da dosežejo časten uspeh v tej najtežji vseh telovadnih tekem, časten uspeh ne za se, temveč za slovenski narod, ki ga jim bo zastopati. Brez dvoma bo prišel pri tej javni telovadbi vsak udelež-nik na svoj račun, saj nastopijo pri njej najboljši slovenski telovadci. — Jurjevanje na ljubljanskem gradu. Jutri v nedeljo, zadnjega aprila bo prava ljudska narodna veselica. Povabljen je na njo vsak Slovenec in Slovenka iz Ljubljane in drugod. Povabljen je na njo vsak delavec, obrtnik, trgovec^, uradnik, povabljeno pa tudi vse naše narodno ženstvo. Povabljen je vsak, ki je rad za nizko ceno vesel in dobre volje, vsak komur je naša Ciril-Metodova družba pri srcu. Vstopnine na veselico ni nobene, pač pa se prostovoljni darovi hvaležno sprejemajo. Da bo vsak vedel, kje se toči in prodaja v prid družbi sv. Cirila in Metoda, ponavljamo še enkrat: Šentpeterski podružnici sta utaborjeni pri kapelici pri vodnjaku, šentjakobsko-traovski pa takoj na levo pri vhodu, kakor bo spričeval velik napis. Zadnji točita izvrstno Oor-šetovo vino, ki ga je g. Gorše v znani svoji rodoljubnosti dal po izredno nizki ceni. Tehtanje za stavo bo gotovo napravilo obilno prisrčne zabave in ker se je oglasilo več pevcev, ki bodo peli lepe vesele pesmi, se nam obeta res lepa nedelja, zlasti ker bo po posredovanju pri sv. Petru jasen solnčen dan. Zato jutri vsi na ljubljanski grad razvedrit se od vsakdanjih skrbi. — Slavenski sanOJevtf, ki ga izda »Matica Slovenska«, je po izjavi vojaško - geografskega zavoda z generalne karte že pretiskan. Ravnokar se prevaja nomenklatura. Prve korekture prejme Matica v šestih tednih. — Nov otroški vrtec v Ljubljani. Za III. mestni slovenski otroški vrtec, ki se ima jeseni otvoriti v Ko-lizejskem okraju, išče mestni magistrat primerno pritlično stanovanje, obstoječe iz velike sobe za 60 do 70 otrok, manjše sobe poleg nje kot garderobne sobe, ki bodi obenem zimsko igrišče, in pa primerno veliko dvorišče za poletno igrišče. Ponudbe sprejema mestni gospodarski urad. — Nagla smrt. Predvčerajšnjem popoldne je šel po svoji lepi pisavi znani Ivan Briifach, deželno vladni ofieijant v pokoju v Mali graben rile lovit, odkoder se ni več povrnil. Ker so domači slutili, da bi se mu utegnila pripetiti kaka nesreča, so to včeraj popoldne javili policiji. Kmalu po objavi je došla k uradu vest, da v Mestnem logu leži nek neznan mrtvec. Policijska komisija se je takoj podala na lice mesta in agnoscirala mrtveca za Briifach a. Zdravnik je dognal, da ga je zadela srčna kap in odredil, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Pokojnik je imel pri sebi ribnico, čuval ga je pa njegov psiček in sicer celo noč in cel dan ni zvesta živalica zapustila svojega priljubljenega gospodarja. Celo komisiji ni pustil zraven trupla., tako da je morala poklicati konjača, da ga je odstranil. Pokojnik je bil rojen 1849. leta v Gottlovi, pristojen pa v Ljubljano in je bil eden najboljših uradnih kaligrafov, tako, da je bil vsled svoje krasne pisave znan daleč naokoli. N. v. p.! — Poštenjaki molče. Pred par tedni smo vprašali klerikalce, kaj je s čistim dobičkom knjige »Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma«, ki jo je izdalo »Katcl. tiskovno društvo v Ljubljani« pred sedmimi leti in katere čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Katoliški poštenjaki na naše vprašanje ne odgovore nič, pa tudi nobenega solda ne dajo od sebe. Zopet nov dokaz, da jo farovška bisaga nenasitna in da pograbi vse, kar dosežo. Pa je še dovolj potrpežljivih ljudi na svetu, ki ne vidijo in ne ču- ,tAff-^-t" ...^~~*>** miiiiiMfflr "'- — T Ivan Grohar. V izložbenem oknu knjigarne L. Schwentner v Prešernovi ulici je razstavil predsednik društva »Klub slov. qmat.-fotogr.«, odlični amater g. Fr. Vesel krasno uspelo sliko predstavlja-jočo slov. umetnika — akad. slikarja Iv. Groharja na mrtvaškem odru. — Opozarjamo slav. občinstvo na razstavljeno &Uko! ... __ ______ — \ oznja po Ljubuaniei za po-skušnjo. Gospod V. H. si je bil pred kratkim kupil čoln in včeraj popoldne je naredil izlet po Ljubljanici. Povabil je k sebi svojega znanca in hajdi po vodi navzdol. Ker nista znala veslati, se jima je že pod šentpe-terskim mostom začela goditi slaba, toda srečno sta se rešila te kočljive točke. Počasi sta veslala dalje mimo vežbališča pijonirskega oddelka. Nenadoma pa začutita neprijeten sunek čez obraz, klobuka odletita v vodo, enemu tudi ščipalnik. Čez Ljubljanico je bila namreč prepeta tanka vrv, katere pa veslača v svojem zamak-nenju nista opazila. S težavo sta rešila klobuka, medtem ko je ščipalnik že mirno počival na dnu. V teh skrbeh sta pozabila na brv pri prisilni delavnici in vodne brzine pod njo. Skušala sta priti na breg, toda zaman; voda ju je vedno zauašala na sredo. Končno zadene čoln v poprečni legi ob dve mostni kobili ter se trdno zajezi. Oba veslača sta se krčevito oprijela mostnega tramovja in povabljencu se je posrečilo priti na suho. Kritično situacijo neizurjenega veslarja so opazili ter mu prihiteli na pomoč. Najbolj težavno pa je bi Jo spraviti čoln iz opasnega položaja. Po dolgem in trudapolnem naporu, pri čemur so se odlikovali častniki pijonirskega oddelka, ki so lastnoročno vršili rešilno akcijo, se je posrečilo čoln z malo poškodbo spraviti h kraju. Tedaj pa si je veslar obrisal znoj s čela ter dejal: »Ej, kaj čoln, poprava bo veljala komaj deset kron, meni je žal samo za palčico s srebrnim držajem, za katero sem dal enajst kron!« . . . — »Kako je lep beraški stan!« Po ljubljanskih cerkvah, zlasti v frančiškanski, je vzbujal dokaj usmiljenja mlad fantič, eno nogo je imel krajšo od druge in gledal je tako proseče, prijazno in zaupno, da so mu bogati darovi padali v nastavljeno kapo. Kako pa tak beraček izgleda »za kulisami« in kak sad rodi ne-prevdarna radodarnost, je pokazala to dni kazenska razprava pred tukajšnjim mladinskim sodnikom, kateremu se je bil 151etni ta fante izročil zaradi beračenja. Z sodnikom sta si bila že stara znanca. »No Lojze«, je pričel sodnik, »prav včeraj je pretekel mesec, kar si šele prestal zadnjo kazen zaradi beračenja, podučil sem te, kaj te caka, Ako se ne lotiš poštenega dela, glej, danes si pa zopet tukaj zaradi enakega prestopka. ^ Po pravici mi povej, Lojze, od česa si pa živel ves ta mesec?« Lojze se je zadovoljno nasmejal, da so se mu kar napela debela lica, in povedal: »Beračil sem, kako pa! Po cerkvah pa tudi drugod, kakor je kazalo.« — »Ali si bil ves ta čas v Ljubljani?« — »Ves Čas, kako pa, le dvakrat me je magistrat po odgonu poslal v domačo občino.« — »Pa kaj je rekel domači župan!« — »Hud je bil, nazaj me je zapodil. Rekel je, naj grem k vam, da mi priskrbite kako delo.« — »Pa zakaj te ni bilo k meni?« — »E, ne maram več delati, sem že preveč vajen, kar tako živeti.« — »Koliko ti je pa neslo beračenje?« — »Tri do štiri krone na dan.« — »Kam si dal denar?« — »Zapravil sem ga, kako pa, zajedel in zapil, pod Tivoli sem hodil se guncat, in v kinematograf.« — »Na kateri prostor?« •— »Na rezervirani ali pa na prvi. O Veliki noči sem imel 16 kron!« — »Kako si jih porabil?« — »Zapil sem jih, v Šiški in drugod, imel sem druščino.« — »Obleke si nisi nič kupil?« — »Nič!« — »Glej, vse smo poizkusili s tabo, pri dveh mojstrih si že bil, skrbelo se ti je za obleko, dobre glave si in prav sposoben za delo, toda ne maraš izle-pa potegniti k pridu. Ker imaš eno nogo malo krajšo, misliš, da moraš beračiti, kakor da je tvoja krajša noga poseben talent, ki ga moraš izkoriščati. Zdaj se bo pač zgodilo, kar sem ti zagrozil.« — Sodba se je glasila na 6 tednov hudega zapora in po-boljševalnico. Brezbrižno smehljaje je sprejel Lojze svojo kazen . . . Kdor pokusi beraški kruh, ne je več drugega! Oni, ki so usmiljenega srca, naj ne dajo mladim ljudem z milodari potuhe, podpirajo naj rajši društva, katera se prevdarno pečajo z mladinsko skrbjo, take beračke naj pa peljejo k dotičnim društvom, da se bodo zanje zavzela, kakor jim bo resnično v korist. Lojzeta imajo na vesti oni, ki so mu dajali milodare. — Izžrebani porotniki pri tukajšnjem deželnem sodišču za I. porotni-ško dobo,ki se prične z dnem 29. maj-nika t. 1. Glavni porotniki: Babic Franjo, posestnik, trgovec in gostilničar v Ljubljani; Chiautta Iv., posestnik v Londolu; Ditrich Ljudevit, trgovec v Postojni; Del - Linz Lenard, posestnik in trgovec na Razdrtem; Dornig Franjo, posestnik in kovač v Zapriceh; Drašler Anton, posestnik in gostilničar v Borovnici; Eržen Gabrijel, posestnik in trgovec v Žapužeh; Furlan Franjo, posestnik na Verdu; Golob Valentin, trgovec v Ljubljani; pl. Garzarclli Emil, posestnik in gostilničar v Postojni; Ho-man Oton, posestnik in trgovec v Radovljici; Kržišnik Anton, posestnik in gostilničar v Zerovnici; Lebinger Henrik, trgovec iu posestnik v Litiji; LavriČ Anton, posestnik in gostilničar v Planini; Michielli Ljudevit, posestnik na Razdrtem; Maver Karel, graščak v Ložeh pri Vipavi; Oblak Primož, posestnik v Smledniku; Olifčič Friderik, posestnik in gostilničar v Boh. Beli; Pavšek Ivan, posestnik in gostilničar v Ljubljani; Petkovšek Ivan, strokovni učitelj v pokoju v Ljubljani; Polak Ferdinand, posestnik in trgovec v Kranju; Pintbah Josip, posestnik v Ratečah; Rotar Šimen, posestnik in sprevodnik v pokoju v Spodnji Šiški; Rant Matevž, nadučitelj v pokoju na Dobravi; Samec Ivan, trgovec v Ljubljani; Soklič Matevž, posestnik in gostilničar; Souvan Leon, veletržec in Škof Anton, trgovec vsi v Ljubljani; Šti-bilj Ivan, gostilničar v Šturjah; Stare Feliks, graščak na Kolovecu; To-man Srečko, posestnik in kamnosek; Velkavrh Pavel, posestnik in mokar oba v Ljubljani; Višnar Karel, posestnik in gostilničar na Jesenicah; Weiss Ivan, posestnik in trgovec v Kamniku; Zajec Franjo, brivec v Ljubljani; Zelen Ivan, posestnik v Senožečah. — Nadomestniki: Ažman Mihael, posestnik in železniški strojnik; Banko Ignacij, posestn, in gostilničar; Navinšek Emil, posestnik in brivec; Novak Ivan, izvo-šček; Ocvirk Josip, posestnik in klavec; Škerlj Josip, posestnik in špediter; Verbič Andrej, trgovec; Weiss Mihael, posestnik in gostilničar; Zajec Ivan, posestnik in klavec, vsi bivajoči v Ljubljani. — Nobena tajnost ni več, zakaj je »Kolinska kavna primes« najboljša od vseh. Danes ve to takorekoč že vsak otrok. »Kolinska kavna primes« je zato najboljša, ker je izdelana iz najboljših surovin na način, ki je v dolgoletnih izkušnjah strokovnjakov kot najboljši preizkušen. In zato so »Kolinska kavna primes« tudi čim-dalje bolj razširja. Našla si je že pot v preprosto kmečko hišo in v ponosno mestno palačo. In povsod se je v prvem trenotku priljubila. Želeti bi pa bilo, da pride tudi tja, kjer je danes še ni. In to ne-le zato, ker je ta kavna primes res izborno blago, temveč tudi zato, ker je pristno domače blago iz nase Kolinske tovarne, ki je podjetje adruienega ****** -P*0*: fitva. Omeniti je treba slednjič tudi to, da Kolinska tovarna podpira is svojega čistega dobička naše narodne' in kulturne zavode, v prvi vrsti našo prekorištno »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Razpis ustanove za bivše pomorščake. Ustanova podadmirala Bernarda barona Wullerstorf-Urbair za dva revna in v aktivni službi obelela in onemogla pomorščaka v znesku po 140 kron, je razpisana do 1. julija t. 1. Z ubožnim spričevalom ter dokazilom, da je prosilec onemogel v aktivnem službovanju, opremljene prošnje, je vlagati pri c. in kr. pomorsko-okrajnem poveljstvu v Trstu. Ustanova se redno podeljuje za dobo enega leta, ni pa izključeno, da se ne bi vnovič mogla podeliti. Prekasno vloženih prošenj se ne bo vpoštevalo. Ubegel prisilni delavec. 19. t. m. dopoldne je pobegnil prisilni delavec Josip Kopper od dela pri Kolmanovi vili pod Rožnikom in pri tej priliki ukradel tam zaposlenemu pleskarju Franu Zor manu suknjo in čepico*. Mrtvo so našli. 311etna Frančiška Traven, voznikova žena v Mengšu se je 6. t. m. sprla s svojim možem tekla proti Staretovi vili. Od tistega časa je niso več videli. 26. t. m. pa so jo našli v potoku Pšati mrtvo. Traven zapušča 4 majhne otročiče v- starosti 2 do 7 let. Vzrok smrti še ni znan, pač pa je zelo verjetno, da si jc vzela sama življenje. Tepež. Preteklo nedeljo sta se okrog polnoči skregala pleskar Anton Hudež in delavec Fran Bojt na cesti v Selu in si krnalu tudi segla v lase. Pri tem je vrgel Bojt Hudeža na tla in ga začel obdelavati z nogami. Hudež se je hotel napadalca ubraniti s tem, da je potegnil nož in Boj ta precej globoko ureza 1 v desno nadlehtje. Veliki ponedeljek brez »žegna«. Šmartno pri Litiji se sme ponašati z najnestrpnejšini črnosuknežem,. kar jih premore svet, in to je znani Matej Rihar. Ta človek kuje dan in noč nakane, kako bi vse, živo in mrtvo, podjarmil. Ali ne gre mu zadnji čas več vse tako gladko, kot mu je šlo pri občinskih volitvah. Zato pa pljuje nad vsem, kar se mu ne pokori, ogenj in žveplo. Bilo je dne 17. aprila 1911. Maša je bila končana. Sedaj bi imel priti »žegen«. Dekan Rihar vzame v roko monstranco, a zapazi, da so glavna vrata na pol odprta. Premišljuje nekoliko časa, a ko vidi, da ni-kdo ne zapre vrat, spravi najsvetejše lepo nazaj v tabernakelj, ne da bi bil dal »žegen«. A kaj je s tem dosegel ? Verniki so med tem činom odprli vrata na steza j in drli trunionia ven. Neki kmetic jo je kaj dobro pogodil. Med odhodom mrmral je polnoglasno takole: »Misliš, da te bom na »žegen« še čakal? če ga ne daš, ga pa sam imej, jaz ga imam tako še doma«. Za prihodnjič naj si postavi dekan svojega policaja k vratom, saj menda niso vsi farani njegovi vratarji. Sicer je pa že dosti teh oslarij, ki jih uganja ta človek pri nas in ne brez vzroka se povprašujejo ljudje, če je ta človek še pri zdravi pameti. Podatkov o njegovem početju v teku dveh let je tolika, da so domnevanja resnična. Višek hudobije. V Šmartnem pri Litiji umrla je dne 21. t. m. gospa Marija Leve z obče spoštovane rodbine Repina. Pevsko društvo »Zvon« hotelo je rajnki iz pietete do dobrotnikov izkazati zadnjo čast s tem, da ji zapoje žalostnike pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Ali, pevci so obračali, neznosni dekan Rihar je pa obrnil! Ker ima pri svojem bogoljubnem delu, uničiti vsa tukajšnja napredna društva, vedno le neuspehe, kar je rodilo v njem tudi smrtno sovraštvo proti pevskemu društvu, izmislil si je novo sredstvo, kako bi pevce na sramotni oder postavil. Ravno ko hočejo pevci prvo žalostinko zapeti, poseže vmes z svojim: mizerere.....Ravno tako stori v cerkvi. Na pokopališču, vihteč svoje velike žnablje, se mu je tudi zelo mudilo, in komaj stori zadnji križ, odkuri jo urnih krač, meneč da bode ljudstvo za njim drvelo. Toda vse je bilo okamnelo, nikdo se ni ganil in vse je ginjeno poslušalo vse tri žalostinke, ki so se prav dobro izvajale v spomin blagi rajnici. Ćuli so se pa tudi prav trpki izrazi o postopanju tega čez vse vrednega vrstnika Antona Bonaventure. Sicer bo pa treba temu skrajno hudobnemu človeku več pozornosti posvetiti, ker mera potrpežljivosti je že malone polna! Semenj. Živinski in kramarski semenj se vrši v Litiji v četrtek, 4. maja t. 1. Nesreča ali pa samomor v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Usmiljeni bratje nimajo posebne sreče, čeprav hodijo kadit in blagoslavljat še celo v sosedne hiše. Ze par-krat so nekaj oskrbovancev komaj rešili, da niso v Krki utonili, Na daii sv. Jurja pa jim je utonil zopet eden oskrbovancev. Ze okoli 75 let stari Jernej Škerjano je bil od konca marca ali od začetka aprila v oskrbi bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji. 2e vsled svoje starosti ni mogel biti več duševno popolnoma normalen. Vendar pa so talko slabo pazili nanj, .da se je odtegnil njihovi pažnji, zadel h Krki in utonil. Da bi bil hotel star* ček, ki jc bil star nad 70 let, že ves nadložeu in liuboglen, izvršiti samomor, to j)ač ni verjetno. Natančneje o slučaju bomo še poročali. Iz občine Šinihel - Stopiče pri Novem mestu. Po vaseh v fara h, Smihel in Stopiče hodi mož, ki popisuje imena tistih, kateri so pri zadnjih državnozborskih dopolnilnih volitvah volili klerikalnega velikana Jarca. Ta mož pravi, da to zahtevajo g. župnik. Po Kandiji pa, kjer vlada župan Štembur ošti dostavljene, ne pa po duhovnikih in 1o naj si slavno c. kr. okrajno glavarstvo zapomni, da mi prihodnjič ne bomo od duhovnikov prav nič prevzeli. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je izvošček Recelj iz Kandije, katerega se jfe vedno prištevalo naprednjakom, tudi volil Jarca. Zakaj, takoj odkrijemo občinstvu, da bodo napredni potniki, ki rabijo iz-vošeke vedeli, kako hitro Recelj svoje prepričanje spreminja. G. Recelj je dvakrat peljal Jarca v Metliko na agitacijsko delo in zato, da ga je dvakrat v Metliko peljal, mu je dal pri volitvah tudi svoj glas. Res lep naprednjak! Za praznike ni imel denarja. Vsak posten kristijan si prihrani za veliko noč kak krajcar. Janez Novak - Potoka pri Novem mestu je pa sproti vse zapravil. Na veliko nedeljo je pa pestil svojo mater Ana No-\ ak, naj mu tla kak evenk. Ker sirota sama ni imela, nni ni mogla dati. Nad silo žejni sin pa je začel lučati kamenje v njo in ji grozil, da jo z vilami zahode, če mu ne da denarja. Poredni sin sicer ni dobil denarja, pač pa ulegn^ dobiti nekaj drugega. Požar je upepelil dne 22. t. in. po noči leseno kočo Janeza Cimermana v Tomažjivasi jni Beli cerkvi, Pravijo, da j«- zanetila ogenj hudobna roka. Za sosednja poslopja pa ni bilo nevarnosti. Iz Begunj nad Cerknico. Prete-čeni teden je bil pri nas »sv« komisijom . Božjo besedo« sta oznanjevala dva čmuha, ki bi bolje zaslužila vsako drugo ime, kakor »misijonarja . (ilavni predmet na prižriici je bil Mrt. . in posebno eden črnuhov jc imel korajzo, se izjaviti na prižnici, da sc nobenega ne boji, in tudi »bir-tov« ne, —. Drugi dan, včeraj je pa dotični črnuh podil nekega 24let-nega mladeniča v natlačeno cerkev. Fant se um ni pokoril. —- črnuh mu da eno po zobeh. Fant ga pa sune v prsi. Oznanjcvalec božje besede« i močne postave) ga vrže po tleh - - a glej ga spaka • fant »e ne da ugnati in zasuče blagoslovljenea, da um odleti plaše, na kar jo jc potegnil pred razjarjenim fantom a- zakristijo. Smeha seveda ni manjkalo. Dasirav-jjo pa gori omenjena, klatila s ]»riznice vsakovrstne budalosti glede birtov«, sta pa vseeno danes Šla v gostilno »Klerika!«. — Kaj sta tam dobila, se ne ve, trdi pa se, da brez alkohola nista odšla. Kaj hočemo — tako je na svetu - klerikalec sme prodajati krščeno vino tudi papežu, ne 3»a samo kakemu — jezuitu. Pogreša se posestnik Josip Stegu iz Velikega Brda v sodnem okraju Senožeče. Ime IG. t. m. zvečer se je oddaljil od svojega doma, ko se je bil j »rej z domačimi skregal. Od tedaj ga ni bilo več na spregled. Čebelarski shod pri sv. Luciji pri Gorici. Čebelarska podružnica Grahovo ob Bači priredi v nedeljo, 30. L ni. ob p^lu 4. uri x)opoldue čebelarski shod v soli pri sv. Luciji. \'a shodu l>r> predaval g. nadučitelj A. Likozar iz Ljubljane o pitanju s sladkorjem, o rojih in p pitanju poleti. Xa shod so vabljeni vsi čebelarji in prijatelji čebelarstva sploh. Slovensko |>oHjetje. Gospod Rudolf J u v a d , znan Ljubljančan, je otvori] v Opatiji penzijon »Vila Ce-testina«. To l>ode pač prvo domače podjetje te vrste. Ker je gospod Ju-\an zaveden Slovenec, priporočamo to podjetje vsem domačinom. Več v današnjem oglasu. Nemška kultura napram Slovencem v Gradcu. Pred par dnevi je bila -zbrana večja družba Slovencev v Gradcu v restavraciji »Zur alten I\>s1«, kjer je gostilničar pristen štajerski Slovenec, kakor sta tudi obe natakarici Slovenki. Mož je tako fanatičen pripadnik »knlturvolka«, da ne pusti natakarici govoriti s slovenskimi gosti, ki zahajajo m precej- šnjem številu v imenovano gejtilno, slovensko, marveč je druibo snrevo napadel, ko je hotela plačati v slovenskem jeziku. Izrazil se je prsi i družbi jako zanieljrve, da ne živi od »bindišarjev«, nego od Nemcev. Slovenci so mu povedali kar mu gre, mu obljubili, delati v bodoče reklamo za njegovo gostilno in zložili 4 K 88 v . za družbo sv. C. in M. Elektroradiograf »Ideal« ima od sobote, dne 29. aprila do ponedeljka, dne 1. maja 1911 sledeči spored: Jul-kin čestiice. (Komično.) Poslednji Saksonec. (Zgodovinski prigodek izza vlade angleškega kralja Viljema Zavojevalcu.) Drama v 15 delih in 80 slikah; predstavljajo znameniti umetniki »The Vitagraph & Kom p.« iz New Torka. Žurnal Pathe. (Tedenski pregled, najnovejše, šport, različnosti.) Švedski kralj Gustav na lovu na fazane. (Naravni posnetek.) Roman mumije. (Drama. Barvasta kinematografija tvrdke Pathe Freres.)Zgrešena dediščina. (Komično.> Pri predstavah ob 7., 8. in 9. zvečer velikanska senzacijska drama Velikomestne hijene. Samo za odrasle! Na koncu komična novost. »Velikomestnc hijene« je naslov prekrasni, senzacijski drami, ki se predstavlja danes, jutri in v ]»one-deljek v Elektroradiograt' Ideal«. Ta slika jc ena najznamenitejših privlačnosti, kar se jih je kdaj kazalo. Posneta je po kriminalnih študijah in nam kaže doživljaje živinotržca v velikem mestu, specialiteto temnih eksistenc, ki po velikih mestih uganjajo svoje lopovščine, dalje skrivališča propalosti in nam odpira pogled v svet, ki je vse svoje bitje postavil na podlagi laži in prevare, in vsakdo bo v tej drami videl svarilo pred pastjo, v katero bi sam lahko kdaj zašel. - - Nihče naj ne zamudi ogledati si to zanimivo dramo, ki je vseskozi jako podučna. Pristop imajo le odrasli. Arctovanc tatice. V neki tukajšnji kavarni je bil vajencu ukraden iz kovčega bankovce za 20 K, natakarju pa za 50 K. Policija je kot osumljenca aretovala in sodišču izročila bivšega hlapca, kateri je l"dl pa izpuščen na prosto, poizvedbe se pa še nada I jn jejo. Predvčerajšnjem je bila aretovana in deželnemu sodišču izročena neka služkinja iz Dolenjskega, za katero se je nabralo precej obtežilnega materijala zaradi nepoštenosti. Dekle jo je hotelo popihati v Ameriko, a je preje zapadla usodi. — V nekem tukajšnjem hotelu je bila služkinji ukradena srebrna ženska ura z verižico. Policija je prijela iz službe odpuščeno njeno tova-rišico. katera je imela v kovčegu vrč tujih predpasnikov, otroških oblek in čevljev. Pri tem je policija tudi dognala, da je malopridniea tajna tatica, ki je sosebno rada obiskovala po vežah kramarice ter jim izmaknila, kar ji je pač prišlo pod roko. Dognano je, da je pokradla več domačih čevljev, otroških čevljev in več otroških igrač. Izročili so jo pristojnemu sodišču. S v o jegl a vee. Pred v če r n j § njem popoldne je nek hlapec vozil po Dn-najski cesti tako naglo in neprevidno, da ga je moral stražnik opozoriti, kar pa ni nič pomagalo, marveč jo začel vpiti nad varnostnim organom, da ira naj pusti v miru, ker se mu silno mudi. Ker tudi nadaljnji poziv ni nič zalegel, je stražnik hlapca hotel legitimirati, pri čemur je ta postal sirov, se začel zoper atavl jati in vpiti, da se je občinstvo kar zgledovalo nad tem. Na to je stražnik konja in voz izročil postreščku. ki je oboje oddal gospodarju, neubogljivega in surovega hlapca pa je od vedel k uradu. Kolo ukradeno jc bilo oanes zjutraj pred hišo št. 15 v Levstikovi ulici polirju Valentinu Batteliniju. Kolo je Še dobro ohranjeno, »Turi-sten« znamke, je prostega teka, črno pleska-no, na obeh kolesih ima ztkn t raj zelene obroče, pri sedlu je cro pero zlomljeno in je vredno 160 K. Policijska številka 275 je bela na zelenem polju. Pred nakupom se svari. Žensko maščevanje. Neka krn-marica sc je bila sprla z nekim dijakom. Ker mu ni mogla sicer do živega, mu je pa obleko polila s petrolejem. Seveda, ■ tem pa šo ni bilo vse opravljeno in bode imelo to maščevanje za žensko še neprijetne posledice, Aretovana Uršula Gerjevičeva, katero je bila policija oddala, kakor smo že j»t>ročali, v bolnišnico, je že ozdravela in bila pri sodišču zaradi postopanja in tatvine, kakor tudi zaradi prepovedanega- povratka v mesto obsojena na štiri mesece zapora. Zasačen tat. Ko si je včeraj nel* možakar pri starinar ju Puglju ogledoval razstavljeno obleko, je trenutkoma izmaknil par čevljev ter ž njimi odknrii v bližnjo gostilno, kjer je bil izsleden in aretovan. Možakar pravi, da je dninar ter, da je njegovo ime Luka Gostinca r. Čigava je veriga? Včeraj sta po mestu prodajala dva sumljiva človeka dolgo železno verigo in odšla ž njo proti Šiški, kjer so jima jo odvzeli. Ker veriga izvira prejkone iz ne- poštene proveuieaee, naj se , lastnik za njo eimpreje zglasi pri policijskem uradu. Cvetke je trgal včeraj v parku na Slovenskem trgu nek gospod, katerega je stražnik zasačil in napravil proti njemu ovadbo. Policija je ovadila v zadnjem času več kolesarjev, zaradi raznih cestno - policijskih prestopkov, sosebno še, ker so se vozili po prepovedanih potih, kakor po Lattermanovem drevoredu in drugod. Pozor, torej! Izgubljeno in najdeno. Poštni sluga Juri Eržen je izgubil zlat \iv-stan. — Vpokojeni železniški sprevodnik Jožef Zupančič je izgubil /lato obesek s temnim kamnom. — Gdč. Antonija Erženova je našla srebrno, dolgo verižico. Pojdimo v Švico! Vsak nima dovolj sredstev, da bi si ogledal naravne krasote hribovske Švice. Vendar je pa mogoče tndi za mal denar videti krasne švicarske ledenike, razne športne igre itd. in sicer v elektro-bioskopu v Lattermanovem drevoredu. Ta biosknp ima pa na programu še druge velezaniroive in krasne komade. Delikatesno trgovino otvori iia Dunajski cesti nasproti kavarne Evropa gospod Janko Stupica. pozor, somišljeniki, Volilni imeniki za državnozborske volitve v Ljubljani so skrajno pomanjkljivo sestavljeni: Nebro) naših somišljenikov je izpuščenih. Zato pozivamo nujno vse naše somišljenike, naj nemudoma pregledala volilne Imenike In se prepričajo, ako niso izpuščeni. Volilni imeniki so razpoloženi na magistratu in v pisarni narodno napredne stranke v Dolenčevi hiši v VVolfovi ulici. Somišljeniki, storite svojo dolžnost pravočasno, da ne izgubite svoje volilne pravice! narodno onramim. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal jrosp. Anton Sever iz Semiča 2 K 96 h, katere je nabral pri čitanju »rdečih bukvi e«. Hvala požrtvovalnemu g. čitatelju! V nedeljo, 7. maja vsi v Štepanjo vas! Ciril - Metodova podružnica v Štepanji vasi, ki je lansko leto doseg-la jako lep ns*peh, ?e zaveda tudi lotos svoje naloge in jo hoče kolikor mogoče častno resiti. Kadi tega priredi takoj začetkom spomladi. 7. maja, zelo zanimivo veselico na novo ozeleuek m vrtu g. Antona Novaki a v Šterpanji vasi. Stepaujski narodu i delavci so se tudi to pot. potrudili, da bo nudila pririditev kar največ zabave in razvedrila. Kakor kažejo priprave, bo ta veselica prekašala vse prejšnje. Toda, ksj bi vam ua-prej pi*avili! Najbolje naredi vsakdo, če se pride sam prepričat. In mi tndi upamo, da bodo pohiteli imenovani dan Ljubljančani polnoštovilno med nas. da se navžijejo pomladanske fra veselja v krasni naravi in se navdušijo z nami za narodno delo. Pndite torej vsi, da se razvedrite v nasi sredini! Društvena naznanilo. »Sokol I.« ima jutri 30. t. m. peš-izlet čei Golovec na Laverco. Odhod izpred društvenih prostorov točno ob 2. popoldne. Izleta se udeleži tudi »Sokol II.« in odsek Moste. Prijatelji narave in vesele družbe se pridružijo. Izletnikom se priporoča jurjeva-nje na Gradu dopoldne in po povratku. Telovadno društvo »Sokol II.« v Ljubljani priredi, kakor že naznanjeno, danes zvečer v gostilni pri br. Kavčiču na Privezu svoj zabavni večer. Začetek ob 8. Dalje naznanja, da se uedeleži izleta bratskega društva »Sokola L« jntri. v nedeljo, na Laverco. Zbirališče pred društveno telovadnico na Cojzovi cesti ob pol 2. Pridite, bratje! Na zdar! Obrni zbor. Društvo državnih sodno-pisarniških ofieijantov in pomočnikov za Kranjsko priredi dne 7. inajnika t. 1. točno ob 3. popoldne v gostilni »pri Levu« na Marija Terezije eesti v Ljubljani svoj redni občni zbor. Med drugimi je na dnevnem redu tudi prememba društvenih pravil. Goep. člani naj se polnoštevilno udeleže zborovanja. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo bo prisostvovalo dne 7. maja zjutraj ob pol 8. uri v eerkvi sv. Florjana sv. maši povodom praznika svojega patrona. Povabljenih je vee gasilnih društev z okolice. Po maši obhod skozi mesto. Svirala bo »Slov. Filharmonija«. Po obhodu sestanek »Pri zlati kaplji« (hotel Tratnik). • . A mater-fotograf i! Društvo »K. S. A. F.« v Ljubljani opozarja vse interesente, da bode kmalu potekel rok za pošiljanje slik za prvo društveno razstavo. Vjudno se opozarja vse amater-fotografe, ki nam še niso- do-poslali svojih slik in seznamov, da to čim preje store. Zadnji rok je 8. maja t. 1. Torej na delo, da bodo kolikor mogoče zastopani na L skupini razstavi vsi slovenski amaterji. Kdor še ni prejel razstavi jalnih ]X>gojev, naj se takoj javi, da se isti dopošljejc Vse je nasloviti na naslov društva: »Klub slov. a mater-fotografov v Ljubljani. Društva za mladinsko varstvo za sodni okraj Žužemberk je na občnem zboru dne 23. aprila letos za prihodnje tri-Ietjc izvolilo sledeči odbor: predsednik Anton C a r 1 i, e. kr. notar, namestnik predsednika dr. Valentin F 1 e r i n; e. kr. sodni predstojnik; tajnik Ljndovik Koželj, učitelj, njegov namestnik Ivan K u t-n e r, nadučitelj, blagajnik Ivan M e h 1 e , c. kr. sodni kancelist, njegov namestnik Jakob D e r e a n i, trgovec, namestnika Ivan Jer Še, e. kr. sodni oficijal in Ivan Veho-v O e, župan in deželni poslanec. Velik Ijnii M se vrši v nedeljo, dne 30. t. m. ob 4. popoldne v Mostah pri Miškotu. DNEVNI RED: 1. ) Zmaga narodno-napredne stranke in sramoten poraz klerikalcev v Ljubljani. 2. ) Občinske in državnozborske volitve v Mostah. Moičanl v nedeljo vsi na shod! Prosila. Včeraj nam je pripeljal popoldanski brzoviak mile goste, srbske profesorje v Ljubljano. Na peronu je pričakovalo v velikem številu zbrano ljubljansko profesorstvo in ljubljanske dame došle, in prof. Ilešič je pozdravil v imenu prof. društva in cele slovenske zemlje došle narodne in stanovske brate. Med ponovnimi „živio" so se podali nato prišleci do vozov, ki so jih odpeljali v mesto v hotele. Pol ure pozneje so se zbrali profesorji in njih soproge, da so posetiii Prešernov spomenik in se napotili potem na Grad. Zvečer so se zbrali k prijateljskemu sestanku v mali dvorani ^Narodnega doma", ki je bila kmalu nabito polna došlih gostov in domačinov. V imenu profesorskega društva je pozdravil goste, zlasti pa dame in načelnika naučnega ministrstva Popovi ca prof. dr. Žmavc. ter prebral brzojavni pozdrav društva srednješolskih profesorjev v Splitu. Na pozdravu se mu je zahvalii prof. dr. Štefanovič, Pozdravom se je pridružil po kratkem odmoru referat profesor Živanovič o srbskih šolah in njih razvoju. L. 1808 je bila v Belgradu ustanovljena prva srbska srednja šola, ki zasluži to ime, pa tudi ona je v kratkem času prenehala in šele pozneje zopet zacvetela. Kar je srednjih šol, ki imajo najstarejšo zgodovino brez presledkov pa prvaci Kragujevac, za Kragujevcem pride šele Belgrad in potem druga mesta. Danes ni nobeno količkaj večje mesto brez gimnazije. Belgrad ima na pr. danes 3 moške in 1 žensko gimnazijo. Celih gimnazij je potem 7. Sedem mest ima gimnazije do VI. razreda, 4 mesta do IV. razreda. Nobene gimnazije pa ne moremo imenovati klasične ali humanistične, vse gimnazije imenujemo lahko realne gimnazije. Poleg teh je v Srbiji tudi še 22 privatnih gimnazij, v celem tedaj 43 gimnazij in sicer 28 moških in 15 ženskih, na katerih poučuje 453 moških tn 150 ženskih učnih moči. Predno postane kdo na gimnaziji višji učitelj, mora prebiti 5 let kot suplent in kot učitelj, 15 let pa mora službovati oni, ki hoče postati ravnatelj kake gimnazije. Službena doba traja 30 let za profesorje, 35 let za učitelje. Obvezani so predavati ravnatelji po 5 ur, učitelji in profesorji 15 do 18 ur, oziroma 16 do 20 ur. Plače učiteljev variirajo med 2400 do 6000 dinarjev, one ravnateljev pa od 5000 do 7000 dinarjev, plače ženskih učnih moči so manjše, namreč od 1500 do 3000 dinarjev. Vsaka srednja šola ima tudi svojega šolskega zdravnika, obstoji pa zakonski projekt in je brezdvomno, da bo uveljavljen, da se uvedejo na vseh šolah šolski zdravniki. Maksimum učencev po raznih razredih znaša v najnižjih 50 učencev v prihodnjih 40 in v najvišjih 30. Redna izpita sta na gimnaziji samo 2 in sicer v IV. in v Vin. razredu in so obligatni predmeti za ta izpita poleg učnega jezika matematika, srbaaa zgodovina in nemščina pri izpitu v IV. razredu, učni jezik, matematika, občna zgodovina in nemščina aH latinSčina v VQI. razredu. Kdor pade iz srbščine same ali iz dveh drugih predmetov, mora ponoviti eno leto. Sprejemajo se pa v gimnazije učenci samo med 10. in 13.1. Vseh učencev jc na srbskih srednjih šolah 14490 in od teh 12380 na državnih šolah. V šolskem načrtu jc odmerjenih največ ur matematiki in sicer 32. Skozi vse razrede sc uči srbščina, matematika in nemščina. Grški jezik, ki se ga lahko iz-bero učenci, propada in v zadnjih letih se noben učenec ni priglasil za grščino. Notranja uprava leži v rokah ravnateljev. Mnogo pozornosti se obrača tudi na telesno vzgojo. Na m. belgradski gimnaziji traja poduk do pol 1. ure popoldan, zato so prosti vsi popoldnevi v tednu, po drugih srednjih šolah pa imajo k večjemu dvakrat na teden popoldanski poduk. Referent oriše potem splošni napredek srbskih srednjih šol in govori o upravičenih zahtevah srbskih profesorjev v prospeh srbskih srednjih šol. Profesorski svet upa, da prodere do jeseni v saboru zakonska predloga, ki uredi plače ženskih učiteljev in razdeli srbsko gimnazijo v dva oddelka, od katerih eden bi obsegal 3, drugi 5 razredov. Burno odobravanje je sledilo go-vornikovim besedam, nakar je govoril prof. dr. Ilešič o razvoju slovenskega naroda ter slikal ta razvoj na najmar-kantnejših osebah v tem razvoju, na Trubarju, Vodniku in Prešernu. Prol. Žmavc je nato zaključil ta zelo intimni in nad vse dobro uspeli prvi večer. Razdelile so se nato hospitacije na raznih učiliščih in „Slovenska Matica44 je dala razdeliti med goste skromen spomin na njih bivanje v Ljubljani vezane izvode svojega zadnjega letopisa. Književnost. — »Glasbena Matica« je pred kratkim izdala dvoje znamenitih nni-zikaličnih publikacij. V spomin sedemdesetletnice prezasluženega skladatelja Antona Foersterja je izdala sedem moških zborov Foesterjevih. Ta publikacija obsega uasiednje skladbe: »Tri mi tuge« (na. besede Ivana Trnskega), »Razbita čaša« (besede zložil Batog), »Vihar« (besede zložil J. X. Resmau), :>Xa boj« (besede zložil Gr. Krek), »Spak- (besede Jak. Alešovca), »Podoknica« in »Umrl jc mož — mož živi« (besedilo S. Gregorčiča). — Druga publikacija ima naslov »Osem samospevov s spremijevanjem klavirja« ter oblega naslednje skladbe: Anton Laj-jvi<": »Serenada« in Xočne poti«; Krnil Adamič: »Na lipici zeleni« —► »Pri* studencu« — »Planinec«; Jos. Pav-Čič: >Pa starica« — »Pred durmi < ; Vlad. Flogel: r.Jednom kad za tihih majskih noći ..V knjigotrštvu veljajo Foersterjevi zbori 4 K. »Osem samospevov c pa 3 K. — Malomestne tradicije. Veseloigra v enem dejanju.Češko spisalVae-lav Štech. Z avtorjevim dovoljenjem prevel V. M. Zalar. Založil prevajalec. Ta na čeških odrih mnogo igrana veseloigra je zaradi svoje zabavno vsebine in ker zahteva malo osebja prav prikladna, posebno za diletantske odre. — Dr. Niko Župa nič: »Trojane i i Arijevci, prilozi preistoriji i paleo-einologiji Male Azije, Egeje i Balkanskog poluostrova.c D Beogradu štampano u državnoj štampariji kraljevine Srbije 1911. — Tod gornjim naslovom je izdal naš učeni rojak dr. Niko Županić, pristav »Narodnega Muzeja« v Belgradu, znanstveno razpravo, ki jo je »Srbska kraljevska akademija« odlikovala s tem, da jo je priobčila v svojem organu »Glasu«. — Knjiga stane S kron in se dobiva pri A. Mudrovči-eu v Belgradu, ulica Vuka Karadži-ća Št. 4. — Opozarjamo naše znanstvenike, gimnazijske in druge biblioteke, naj si nabavijo te znamenito delo našega rojaka. Ker je knjiga tiskana v le malo izvodih, se naj do-tičniki, ki si žele knjigo naročiti, čim najpreje zglase. Razgled po slovanskem svetu. .— Zborovanje »Društva hrvaških književnika«. V četrtek zvečer je imelo »Društvo hrvaških književnika« v Zagrebu svoj občni zbor, katerega sta se kot gosta udeležila: vse-učiliški profesor dr. Bogdan P o p o-v i ć iz Bel grada in predsednik »Matice Hrvaške« dr. Oton K u č o r a. Po prekrasnem pozdravnem govoru predsednika Ljube Babica - Gjal-s k e g a je podal tajnikovo poročilo dr. L i v a d i ć , ki je zlasti naglašal, da se je v zadnjem času krog čitate-ljev krvaške knjige razširil tudi nu Srbe in Slovence. Iz poročila blagajnika Otona Bošnjaka posnemamo, da je imelo društvo lani 50.585 K 74 v dohodkov in 35.520 K 66 v stroškov, torej 15.065 kron 06 vin. prebitka. Društvo je imelo 1. 1910. 134 članov utemeljiteljev, 228 pravih, 21 izrednih, torej akupaj 382 članov. Cla- 09 83^280 SOY mA so vplačevali 3323 K. — Primanjkljaj leposlovnega lista »Savreme-nik«, ki ga izdaje društvo, je padel od 3822 K na 339 K, kar dokazuje, da bo list v kratkem docela aktiven. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni v odbor: Bošnjak, dr. Livadić, Zofka K veder - Jelovškova, Hrčio, dr. Ciklaf in dr. Lilorad Stražoieky. — Nemška šola v Dubrovniku. Iz Dnbrovnika poročajo, da nameravajo tamkaj ustanoviti nemško šolo za otroke častnikov ctubrovniškegra kornega poveljstva. Ta vest je v dalmatinskem časopisju povzročila veliko vznemirjenje in ogorčenje. Izpred sodiftn. Kazenske razprave pred ok»njnim sodiščem. Nameravana kupčija »Gospodarske zveze« v Zadru. Uslužbenec »Gospodarske zveze«, Rihar, je tožil pred ljubljanskim okrajnim sodiščem Niko B a Č i č a in Frana Kopali i j a, oba trgovca v Zadru, zaradi razžaljenja, časti, ker sta pisala »Gospodarski zvezi« pismo, v katerem kritikujeta z ostrimi besedami njegovo obnašanje za časa inventure v Zadru. »Gospodarska zveza« je namreč že hotela prevzeti trgovino Bačić in drugovi in poslala v to svrho v Zader Riharja, da izvede inventuro. Bačić in Kopani se pritožujeta v tem pismu, da je bil Rihar ves čas vedno pijan in da se. je obnašal pri inventuri kakor kak vsega mogočnež. Kupčija se ni sklenila, kor je imela trgovina blago, ki je bilo cenjeno na 28.000 K. a kar pa je ponujala »Gospodarska zveza« samo 14.000 K. Poleg- tegra pa Bačie in dmgovi tudi niso hoteli podpisati punktaeije in pogrodbe »Gospodarske zveze«, v kateri je pozneje v Zader došli bivši ravnatelj »Gospodarsko, zveze« Josip Škrbine zahteval, da jamčijo vsi solidarično in tudi posamezno. V tem pismu pravita Bačić in Kopani tudi, da je bila pijanost Riharja tudi en vzrok, da se kupčija ni sklenila. In res se je izrazil Bačie proti ravnatelju Škrbincu, koje bil ta v Zadru, da z Riharjem ne mara imeti nič vee opraviti. Nasprotno pa slikajo druge priče Riharja pač kot veseljaka, ki pa ni bil pijanec in tudi ravnatelj škrbine ni imel tega vtiska. Zato sta bila Bačić in Kopani ►sojena na § 493. vsak na 50 kron irlobc in povrnitev stroškov. * izpred deželnega kot vsklicnega sodišča. Mnogo deklet je snubil, pa ga nobena ni hotela; dolgo se je ženil. Tako je govoril posestnik J. V. o po--< ^tiiikovem sinu A. B. iz Pij a ve gorice. To je seveda za kmetskega fanta huda žalitev: od ust do ust je šlo po vasi, in posebno zvedava dekleta so nagajivo povpraševala, kje in katere -o te trdosrčne neveste. Tožil je fant možakarja radi tega opravljanja. Okrajno sodišče pa ga je oprostilo, ker je obtoženec dokazal, da ni tako govoril, marveč lo omenil, da če bo Fant tak kot je oče ne bo imela nevesta pri njem dobro. — Zoper to oprostilno obsodbo so je tožitelj pritožil na deželno vsklieno sodišče. Obtoženec je tudi pri vsklicni obravnavi odločno zatrjeval, da žalitve ni zakrivil. Posvaril je le fanta, naj ne bo tak \(>T je oee, s katerim sta v vednem prepiru. S tem pa ga ni nameraval ti. marveč mu je hotel le dobro, kar dokazuje tudi dej^vo, da ga je /e večkrat proti drugim tudi pohvalil. — Senat se ni torej mogel uveriti i krivdi obtoženca in je oprostilno ^odbo prvega sodnika potrdil. Telefonsku m nrzojnuntf poročile, ijrambni zakon in jezikovno vprašanje. Dunaj, -0. aprila. Včerajšne ministrske konference glede spora v jezikovnem vprašanju v novem kazen-skem procesu so se brezuspešno nehale. Konference, se nadaljujejo najbrže danes. Splošno se govori, da so se pojavile nove težkoče, ki bodo najbrže preprečile, da se tudi danes še ne bodo konference z uspehom končale. Konference v tem slučaju morda nadaljujejo v Budimpešti. Splošno mnenje je, če se konference danes ne zaključijo definitivno, da se bo to vprašanje šc dolgo zavleklo. Dunaj, 29. aprila. »Fremden-blatt« poroča o naslednjem revir o* mentu v avstrijski diplomatični službi: dosedanji poslanik v Sofiji Gis-kra je dobil agrement kot poslanik v Haagu. Na njegovo mesto pride dosedanji prvi legacijski svetnik v Londonu, grof Tarnowski. Izprernembe v diplomatični službi. Dunaj, 29. aprila. Danes opoldne so se konference o brambnem zakonu, ozir. o jezikovnem procesu preru- šile in se bodo najbrše jutri nadaljevale. Skupni vojni minister baron Schonaich je bil danes sprejet od cesarja v posebni dolgotrajni avdijenr ci, kateri pripisujejo zelo veliko važnost. Pomladanska parada. Dunaj, 29. aprila. Danes dopoldan ob 9. se je vršila takozvana pomladanska parada dunajske garnizi-je pred cesarjevim zastopnikom Franom Ferdinandom. Pri paradi je v zraku defiliral pred nadvojvodo tudi vojaški aeroplan. Prestolonaslednik je bil s parado baje zelo malo zadovoljen. Jugoslovanski enod v K rakovu. — Sleparski slovenski klerikalci. Krakov, 29. aprila. Jutri se vrši tu takozvani »Jugoslovanski shod«, katerega se udeleže tudi slovenski klerikalci in sicer Šuklje, Šusteršič in Krek ter vodja hrvaške seljačke stranke, znani Stipo Radič. Napredni poljski krogi se drže napram temu shodu zelo skeptično in rezervirano ter vidijo v tem shodu zgolj klerikalno prireditev. Značilno za slovenske klerikalce pa je, da so izdali v Krakovem bivajoči klerikalci načelnika Orlov (reete Čukov) tudi za načelnika Sokolov. Spor med poljskimi strankami. Lvov, 29. aprila. Med poljskimi strankami se je pojavilo ostro gibanje vseh strank proti vsepoljski stranki, to je stranki narodnih demokratov. Piavijo, da koče proti vsepoljski stranki napeti tudi vlada vse sile. Železniški minister Glombinski, ki je pristaš te stranke pa je označuje v listu »Slovo polskie« vse te vesti kot izmišljene. Za splošno, enako in tajno volilno pravico na Ogrskem. Budimpešta, 29. aprila, iz mesta A rad poročajo, da se pripravljajo tam za jutri na velikanski demonstrativni shod v prilog združitve in pakta socialistične in Justhove stranke glede skupnega postopanja za splošno, enako in tajno volilno pravico. Tej akciji se pridružijo baje tudi Romuni. Bosansko - hercegovinska trgovska in obrtniška zbornica v Budimpešti. Budimpešta, 29. aprila. Danes dopoldan je prišlo v Budimpešto 65 članov bosansko - hercegovinske trgovske in obrtniške zbornice pod vodstvom svojega predsednika Nikole Zarkoviča. Na kolodvoru so bili člani zbornice navdušeno sprejeti. Popoldan si ogledajo razne industrijske zavode, zvečer pa bo v madžarski open slavnostna predstava ter se vrši potem slavnostni banket. Odpoved obiska kralja Petra. Sofija, 29. aprila. Kakor se poroča iz Belgrada, je bil največji nasprotnik kraljevega obiska na avstrijskem dvoru že od vsega začetka ruski poslanik v Belgradu, Hartvig, ki je našel krepko podporo pri ministrskem predsedniku Pašiču. Zaradi tega je minister Milovanovič že začetkom preteklega tedna poročal na Dunaj o težkočah, ki se stavijo nasproti kraljevemu obisku na Dunaju. Vstaja v Albaniji. Solun, 29. aprila. Torgut Šefket paša ima sedaj na razpolago 17 bataljonov, vsled česar je odredi! odpust milice iz Tuzija in Kastratov. Vse važnejše točke so zasedene od voja->tva in ojačene z artilerijo. Štirje bataljoni ostanejo v Gusinjah v rezervi. Kakor hitro skopni sneg na gorah, bo začel Torgut Sefket paša po instruk-cijah vojnega ministra z "peraci-jami. 'Iladoturška stranka. — Ministrska kriza v Turčiji. Carigrad. 29. aprila. Spor v mla-doturški stranki traja naprej, vsled tega je zelo verjetno, da kabinet v kratkem odstopi. Prvi maj na Francoskem. Pariz, 29. aprila. Dasiravno je francoska vlada prepovedala vsako praznovanje 1. maja so vendar vsi delavski sindikati sklenili prirediti 1. maja demonstrativne sprevode. Vlada se boji nemirov- v Parizu in je zato sklicala vojaštvo in policijo ter je sklenila proti demonstrantom nastopati z vso resnostjo. Vstaja v Maroku. Pariz, 29. aprila. Dognano je sedaj, da so bile vse vesti, ki so prihajale iz Maroka, češ, da je Fez padel v roke vstašev, popolnoma izmišljene. Fez se je vedno dobro držal in je vladal v mestu vedno mir. Vodja socialistov Jaures je objavil v svojem li^ stu razkritja, v katerih dokazuje, da so Francosko spravili v veliko nevarnost maročanske ekspedicije samo brezvestni hujskači. Vstaja na Južnem Kitajskem. London, 29. aprila. Na Južnem Kitajskem, v Kantonu, je izbruhnila revolucija. Revolucijonarji so zažgali pod kraljevo palačo. V sledečih bojih je bilo ubitih 200 ljudi. Jijnaji n Mirin pi v nedeljo 30. aprila f kirot inOi «. (Ha h letna. Pridite val pogledat! Gospodimtuo. — Zakaj je pri nas taka draginja mesa? (Iz popotne torbice.) Vozil sem se nekoč po ogrskih železnicah med Donavo in Tiso. V neki štaciji med Budimpešto in Belgradom je stopil popotnik v drugi razred in me pozdravil nemški. Med poznejšim pogovorom se mi je predstavil kot zastopnik veletrgovine s konservami v Frankobrodu ob Mejni, ter obenem pristavil, da je namenjen na graščino kneza O., koji je priglasil njegovi firmi čez 100 komadov pitanih volov, da jih on sedaj pri tej in drugih graščinah prevzame. Ker je nemški pre-kupec videl, da se posebno zanimam za to zadevo, mi je vso stvar razložil tako-le: »Naša tovarna za konserve kupuje samo pitano živino prima-vrste ter izdeluje golaževe konserve iz najboljših mesnih delov — pljučne pečenke itd., vse drugo pa, kar še ostane od ubitegra vola, se proda po mestnih mesarjih, ki imajo že sklenjen dogovor ali kontrakt za vse one dele, kojih tovarna ne more porabiti. »Ogrski veleposestniki, ki imajo velikanske latifundije po ogrskih nižinah, imajo v svojih raznih stajah, »tanja« imenovanih po 150—200 komadov govedine. Kadar v jeseni vsa največ za pšenico pripravljena polja po orjejo in posejejo z ozimino — določi se najmanje tretjina ali polovica že bolj starih volov za pitanje čez zimo. In ti pitani volovi se izvažajo v veliki množini k nam v Nemčijo!« Tako mi je pripovedoval Nemec. — Ako pomislimo, *da morajo Nemci pri svoji višji kulturi, pri ugodnejši gospodarski konstelaciji delavce itd. dražje plačevati, da govedo tudi lahko draže plačujejo — potem nam je jasno, zakaj se pri nas meso vedno bolj draži! — Zavarovalna družba »Croa-tia« v Zagrebu. Dne 11. aprila t. 1. se je vršila v dvorani palače »Croatiae« v Zagrebu redna glavna skupščina zavarovalne družbe »Croatiae«. — Občni zbor je otvoril dmžbin predsednik dr. Vladimir pl. Nikolie Pod-rinski, pozdravivši s kratkim govorom prisotne zadružnike in zahvalivši se v imenu ravnateljstva, da se je zbralo tako lepo število članov, kar dokazuje, da se javnost zanima za delo in razvoj tega edinega domačega jugoslovanskega zavarovalnega zavoda. — Na to se je prešlo na dnevni red in upravljajoči ravnatelj Ste-pan Grahov je prečital letno poslovno poročilo ravnateljstva, iz katerega povzemamo samo važnejše podatke: Minulo poslovno leto se mora prištevati k dobrim: Delovanje se je povoljno razvilo v obeh poslovnih panogah : i v požarnem i v življenjskem oddelku se je pokazal povoljen razvoj in napredek. — Število novih zavarovanj in vsled tega število novih članov je znatno naraslo, kar dokazuje občo vestnost in solidnost zadružnega poslovanja. -— V požarnem oddelku znaša stanje obvez zavarovancev do dne 31. decembra 1910 skupno 4,019813 K 37 v, dočim je stanje vseh zavarovanih vrednosti kron 408,342.009. Ko so se odračunali vsi troški od dohodkov, je ostalo čistega dobička 110.874 K 89 v, ki se razdelijo po zadružnih pravilih. — Pri življenjskem zavarovanju, v katerem posluje zadruga že šesto leto, se kažejo tudi čisto povoljni in zadovoljujo-či uspehi, kakor se vidi na naraščanju zavarovanih glavnic in dohodkov na premijah. Cist prirastek je znašal 1064 polic z 2,694.511 K zavarovane glavnice. Umrlim članom pa se je izplačalo vsega 115.663 K 21 v. Po odbitju vseh troškov za nradni-štvo in poslovanje jo preostalo prebitka 30.050 K 17 v, vsota, ki *e je porazdelila po pravilih zadruge. —■ Na to se je prešlo na poročilo nadzornega sveta, ki konstatira, da so poslovne knjige in blagajne v popolnem redu. Glavni zbor je vzel poročilo o lepem in povoljnem razvoju in napredku z zadovoljstvom na znanje in je izrazil upravi, ravnateljstvu in nadzorstvenemu svetu svoje priznanje, podelivši poslednjemu absoluto-rij za leto 1910. Skupščina* je nadalje sklenila, da se počenši od L maja začne izplačevati 7% dividende od premij za leto 1910 onim zavarovancem za življenje, katere so bili lanskega leta že tri leta zavarovani. — Koncem je še bil sprejet predlog ravnateljstva, da se v smislu zadružnih pravil uvede tudi zavarovanje proti nezgodam in proti vlomu. Po zaključnem pozdravu in želji tajnika trgovsko - obrtne zbornice g. Kreši-ča, da bi »Croatia« procvitala in uspevala, je proglasil predsednik | dnevni red izčrpanim in skupščino končano. 1527 Poslano ) Ker gosp. Sauer, dimnikarski pomočnik pri g. Spitzerju in nekdanji moj poslovodja govoriči pri nekaterih strankah, da je poslovodja pri Povšar, ! pri drugih pa, da ima že lastno koncesijo, izjavljam, da g. Šauer ni več pri meni poslovodja in tudi samostojne koncesije še nima ter svarim svoje cenjene naročnike v njihovo korist, da mu ne izročajo nikakega plačila za mene. V Ljubljani, dne 29. aprila 1911. Elizabeta Poivar Rožna ulica 27. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Ciril-Metod ovo družbo: Marica Mahorčič v Ajdovščini 9 K, nabrala ob priliki prvega pomladanskega izleta na Fužine; Josip Toma-žin, Novo mesto, 10 K, za stalno omizje pri Tučku v Novem mestu v spomin narodnega mučenika in vrlega Sokola Arnošta Windischerja; Ivan Deržič, Zidan most, 7 K, nabrali Zidanmoščani v proslavo napredno zmage v Beli Ljubljani; Janko Prc-mrov, računski nadsvetnik v Sarajevu, 11 K 20 v, nabrano med sarajevskimi Slovenci; 4 K 34 v nabrali kad. asp. bos. herc. pešp. 2 v Gradcu in 20 kron gojenke »Prvega slovenskega in trgovskega tečaja v Ljubljani^ mesto venca na krsto narodni žrtvi Arnoštu VVindiseherju. Skupaj 61 kron 54 vin. Ncimcnonvan škofjeloški rodoljub je daroval za obrambni sklad Ciril-Metodove družbe (en kamen) 200 kron; dijaško podporno društvo »Domovina« 50 K; »Podporno društvo slov. visokošolcev na Dunaju« 34 kron; -Podporno društvo slov. visokošolcev v Gradcu 30 kron; in »Podporno društvo slov. visokošolcev v Pragi« 30 kron. — Živeli nabiralci in darovalci! Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Žitne cene v Budimpešti, Dne 29. aprila 1911. Termin. Pšenica za maj 1911 » 9 oktober 1911 Rž za april 1911 . . Koruza za majnik 1911 Koruza za juli 1910 . Oves za oktober 1911 za 50 kg 12*45 za 50 kg 11-55 za 50 kg 9 66 za 50 kg 658 za 50 kg 6 59 za 50 kg 760 Efekti«. Mlačneje. Razširi eno domaće zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „2t7oll-ovem francoskem iganfa in soli" dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 2"— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na Dunaja, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 18 Neprilične bolezni, ki nastanejo navadno iz navidezno čisto nedolžnih bolečin v želodcu se dajo popolnoma zabraniti, ako se pravočasno uporablja dobro se obneslo domače zdravilo »Dr. Kosov balzam za želodec« Dobi se pristen v tukajšnjih lekarnah in v glavni zalogi B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi 203 - III. — Glej inserat! florati ii Me! km\t Me n. Cirila ■ Metoda Zahvala. Oosaod IgnacM Oruntar, c. kr. notar ▼ Menici je poslal za tukajšnjo šolarsko knjižnico znesek 20 K iz kazenske poravnave Anton KordiS, Travnik št. 21 proti Jožetu Rus, Travnik št. 75. - Podpisani sc za ta velikodušni dar gospodu posredova-telju najtopleje zahvaljuje. Voditeljstvo petrizr. Mudske šole v Loškem Potoku, dne 26. aprila 1911. Ferdo Mfigele, nadučitelj. Zahvala. Kranjska hranilnica je podarila Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu po sklepu zadnjega občnega zbora znatni znesek 500 kron. 1553 V imenu društva se za ta velikodušni dar najtopleje zahvaljujeva. V Ljubljani, dne 29. aprila 1911. Fran Barle Ludovik Štricel t. č. blagajnik. t l. načelnik. CnnrjalitDta edin^ slovanska dllcllulliulu, ura za telovadce. Dobi se samo pri tvrdki Liubli™ H Sinji r,iana Mestni trg Petra cesta i Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so KINTA kolesa. Rajsbšimejšejanssrvo. ilustrovini ceniki brezplačno. K. Camernik Ljubljana, Dunajska cesta 9. Špecial. trgovina s kolesiin mm. deli. Izposojevanje koles. r Svarilo pred ponaredbami! Tvoj slabi želodec Je žalosten godec! Če bi vživai Me bil bi bolan: Naročajte ,FL0R1AN* od izdelovalnice! Naslov za naročila: »FL0RIAN", Ljubi ima. Postavno varovano. SVOJ G Zd(T*dlfje si ohranite! Izginejo Vam slabosti in bolečine, o«, iivci, milice in kite se Vam oja&jo, spali boste zdravo, splošno dobro zdravstveno razpoloženje bo zopet na stopilo, ako bodete rabili pristni Fellerjev fluid % znamko »Elsafiuid«. Tacat na poiskusnjo 5 kron franko, ladtoeraiec samo lekarnar E V. Fetler v Stubici, Elsini rg štev. 288 na 66 Ustanovljeno 1864. C. kr. Ustanovljeno 1864. priv, Splošna prometna banka Telefon št. 41. Stritarjeva ulica 6. C. Mayer Telefon št. 41. Centrala na Dunaju: l.9 Wipplingerstrasse 27. Podružnice na Dunaju : L, Stcck-im-€isenplatz 2, VII., Jforiahilferstrajle 122, L, Stubenring 14, t!.. Jaborstrajle 18, n., praterstrafle 67, IV., jtfargarethenstrajte 11, IX, JtoJIdorferstraJle 10, X. . favoritenstrajie 65, XII, jHCeidlinger Jfooptstraje 3, XVI!., člterleiapUtz 4, Delniška slovnico 42,000.000 kron. Vnanje podružnice: Jfeclav, ^odonin, Bruck a. 5. JI, 3glava, Krumlov, JCjnbljana, Sternberg, Stockeraa, Judjejevice, Klosternenburg, fvov, Vci5ho|en a. d. y. freudenthal, Krakov, JHor.Cfibova Viener-Jfeastadt. jratec, Xrems a. O. J(cunkirchen, Rezervni fond 10.000.000 kron. ! i P. n. S tem se usojamo naznanjati, da s prevzetjem bančnega podjetja firme J- C. Mayer s 1. majnikom 1911 pričnemo svoje delovanje na tukajšnjem trgu in bomo v delokrog svojega poslovanja prevzeli negovanje vseh strok rednega bančnega in menjalničnega posla. Posebno pozornost bomo posvečali efektnim in borznim komisijskim opravilom. Smatrali bomo za svojo nalogo, najbolje varovati in pospeševati koristi svojih klijentov in jim dati vse one prednosti, ki jih nudi kapitalska moč v zvezi s strokovno izkušenostjo, dajali bomo pa tudi brezplačno vseh vrst pojasnila ustmeno ali pismeno. Do dogotovljenja popravil v naših novih prostorih na oglu Marijinega trga— Sv. Petra ceste bo naša podružnica poslovala v dosedanjih prostorih banke J. C. Maver. Ravnateljstvo c. kr. priv. Splošne prometne banke podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver. Kupovanje in prodajanje efektov, deviz, in tujega denarja. — Shranjevanje in upravljanje vrednostnih papirjev in drugih depotov. — Izvrševanje borznih naročil za vsa tukajšnja in zunanja borzna mesta. — Prevzemanje hranilnih vlog na ugodno obrestovani e ; vračila brez odpovedi. — Izdajanje hranilnih knjižic, za katere banka plača rentn davek.'— Predujmi na vrednostne papirje. — Izdajanje čekov in kreditnih pisen na vsa evropska in izvenevropska mesta. — Prontese za vsa žrebanja. — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti Izgubi Izzrebanja. — Inkaso menic, čekov, —i*«-*«, kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Najemodaja predalov (saies) :: za varno in diskretno spravljanje vrednostnih papirjev itd. pod lastnim zaporom strank. :: DHoffii vestnih. Narodno . napredno dijaštvo, ljub-ljanske občinske volitve in naša politika. Znano je, da »a nače dijaštvo w odteza javnemu delovanju, ker je te ravno naravna posledica realiziranja njegovega kulturnega, narodnega in gospodarsko - soeijalnega programa. Zato je bila sveta dolžnost narodno-naprednega dijaštva sodelovati tudi y borbi za usodo napredrosti in posesti slovenske metropole, Ljubljane. Boj je zahteval vseh močij in ee že nie drugega, je naravni instinkt samoobrambe zahteval tudi udeležbo akademikov pri boju za našo staro posest. Naši akademiki, pred vsem Savani, se niso pomišljali stopiti na najbolj eksponirana mesta, v krajevne agitacijske odbore, kjer se je vne-rnal boj do moža z nasprotniki. In svojo nalogo so naši akademiki dobro rešili. Ker se še vedno vlači neka 1110-nomanija med delcem akademikov, ki se kaže v absolutni antipatiji do realno - političnega strankarskega dela, konštatnjemo, da so z večjo ali manjšo srečo posnemali naš nastop tudi klerikalni in nemški akademiki. Specijelno zasledovanje »delovanja« nemških akademikov, ki so jih dobili nalašč za volitve iz Gradca in Dunaja v Ljubljano, bi povedalo marsikaj, kar bi velikanski nemški uspeh — 7 mandatov v ljubljanskem občinskem svetu! — ne napravljalo tako neverjetno nemogoč. Pri nas so, podobno kakor zdaj Savani, nastopali člani »Kluba celjskih akademikov«, ki so si tudi priborili zasluge za slovensko podobo celjske okolice. Ljubljana stoji še pred dvema hudima volilnima bojema in za ta dva naj se pripravijo svobodomiselni akademiki še v večji meri; kajti kaj pomagajo teorije, če nam pa med tem naši najhujši nasprotniki, ki imajo edin namen iztrebiti celo našo sled, poropajo naše naprave, naše korporacije, našo zaslombo in naše javne bojne trdnjave. Vigilantibus et pu-gnantibus i ur a! Praktičen nastop in neupogljiva značajnost, le to nas bo rešilo. Mi nimamo v deželnih zastopih pravice niti zaslombe, mi ne moremo delovati, kakor klerikalci s terorizmom in pritiskom pri deželnih ustanovah, pri uradništvu in učiteljstvu, pri delavstvu in kmetskem ljudstvu mi nimamo spovednic. niti prižnic, mi nimamo boga in vraga, ne državnoplačanih duhovskih agitatorjev, mi nimamo denarja za podkupovanje in sle-parstvo, mi nimamo prirojenega talenta za goljufije in polit, demoralizacijo; kar imamo, je naš značaj, je naše prepričanje. In pri vsem pesimizmu, ki bi se hotel koga polastiti, mora biti vsakega trdno upanje, da bo to zmagalo nad koruptnostjo nasprotnikov! Seveda pa moramo mi s težkim delom k temu pomagati in tu je treba prijeti za stvar v življenju, ne pa po raznih teoretičnih ko n Fuzija h v knjigah in listih! Xaše dijaštvo je na tej edino pravi poti in mi smo srečni, da to lahko konštatujemo. Imeti pa moramo pri tem trezno premišljen načrt, ne oprt na derna-goško dosego hipnih efektov, ki se Bi-cer prilegajo instinktom mase, pa so realno - politično negativne kvalitete. Tak izrodek je pojavljajoči se ekstremni radikalizem, ki v nepremišljenem fanatizmu prezira trajno korist z realnimi razmerami računajo-čega diplomatlenega politika in žrtvuje vse nekakim »absolutnim principom« svoje preidcalne nepraktičnosti. Tega radikalizma se bo naše dijaštvo vedno ogibalo, kajti od njega smo imeli ravno v Ljubljani največjo škodo. Naša deviza je »constantia et labor!« Klub naprednih slovenskih akademikov- v Celju. Izvanredni občni zbor se je vršil v soboto, dne 22. t. m. ob 8. »večer v »rdeči sobi« Narodnega doma pri lepi udeležbi rednih in podpornih članov, a popolni ignoran-ei in neudeležbi celjske slovenske napredne inteligence. Predsednik, tov. J. U. C. Franc Hrašovec, otvarja zborovanje, pozdravi vse navzoče, konstatira sklepčnost ter preide takoj k prvi točki dnevnega reda t. j. k Čitanju zapisnika zadnjega občnega zbora, kateri se odobri. Nato poda v kratkih potezah poročilo v imenu celega odbora o delovanju društva v svojem IV. poslovnem letu ter omeni važnejše dogodljaje od zadnjega občnega zbora sem do današnjega dneva: Odbor je imel do sedaj 11 sej, pri katerih se je posvetoval o vseh važnejših stvareh, tičočih se našega društva. Ko j v začetku IV. poslovnega leta, dne 5. januarja se je vršila v Ljubljani »Enketa svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva«, katere se je udeležil naš »Klub« po treh odposlancih. Tov. Milko Hrašovec je omenil takrat tudi v*£noat ideje mopomoči in opozarjal aJtad. društva, naj si ustanove podporne fonde za svoje Člane, Najvafaejii korak je pač tečaj sa slovenski tesnopis. Na predlog tov. predsednika je bil enoglasno sprejet ta predlog. Poduk tega je prevzel tov. A. Vizjak; k temu se je priglasilo koj v začetku 35 oseb in vrlo napreduje. Končni resultat III. Narodne zbirke — prišlo je namreč še nekaj naknadnih prispevkov — je sledeči: Skupni dohodki iznašajo 1654 K 74 v, izdatki pa 52 K 87 v. Promet IIL Narodne zbirke znaša torej 1707 K 61 v. Razdelil se je na zadnjem občnem zboru znesek 1590 K. Vsled še dospelih prispevkov ostane torej še po odbitku stroškov za razpošiljanje vsota 11 K 87 v in znesek 12 kron 40 v, katerega smo prejeli iz Gomilskega, kakor tudi 20 K, vsoto, katero smo naklonili društvu »Sokol-skemu domu« v Celju, katero pa to ni hotelo sprejeti, ker je premalen-kostna. — Da so naše ljudske knjižnice, tudi v letošnjem letu izborno uspevali, tega ni treba posebej poudarjati. Ravno tako smo razdelili mnogo letnikov lanskega časopisja na razne strani, zlasti na mejo. Da smo prav pridno razpečavali narodno blago v prid C. M. D. je samo ob sebi umevno! Naš »klub« se je udeležil vseh veselic in prireditev v Celju ter njega bližnji okolici. Da celo v belo Ljubljano je prihitel; na veliko slavlje akad. tehn. društva »Triglava«, k njegovi 351etnici v častnem številu; pokazal je s tem svoje simpatije do njega ter se veselil ž njim vred nad zaslugami in uspehi, katere je dosegel ^Triglav« v dolgi dobi let vprid slovenskemu narodu. Nazdravil je v imenu »kluba« »Triglava« tov. V. Kadej. Kar se tiče članov moram omeniti, da imamo sedaj do 20 rednih in 17 podpornih, skupno torej 37 članov, kojih število se sigurno podvoji, zlasti ako spremenimo nekoliko naša pravila. — Poslali smo nadalje na namestnijo pritožbo proti magistratu glede samovoljnega popravljanja naslova našega društva. — Predavanja se začno takoj po veliki noči. Zlasti srednješolcem hočemo nuditi kar največ raznovrstnih predavanj. Istotako bodemo sedaj večkrat izleteli v prosto naravo ter priredili tudi poučne izlete. Na novo smo naročili revijo »Vedo« in »Ilustrova-ni tednik«. H koncu se prosim tov. da se začno zanimati za naš »klub« in pridneje zahajati v druŠivo. Delovali smo dosedaj srednje; dela nas pa še čaka mnogo! A korakati hočemo po potu, katerega smo si začrtali ter z dobrim uspehom dokončati dela, katero nas še čaka v letošnjem letu. Zatorej Vam kličem: Tovariši, veselo na delo! Živel naš »klub«! Nato prečita blagajnik, tov. Tonček Suhač, svoje poročilo: Dohodki znašajo v teku IV. poslovnega leta: 180 K 75 v; izdatki pa 133 K 49 v. Prebitek v blagajni 47 K 26 v. Ves promet je iznašal od 1. januarja do 20. t. m. 314 K 24 v. Razven blagajniškega prebitka ima »kluba še naloženega pri »Posojilnici« in v »Lastnem domu«: 57 K 53 v. Denarno stanje izkazuje torej aktiv vsega skupaj: 104 K 79 v. Nasproti temu znašajo pasiva skupno 82 K 75 v; čisto premoženje »Kluba« potemtakem 22 K 04 v. Premoženje »Podpornega sklada« znaša 69 K 78 vin.; »obrambeni sklad« pa je narasel na 496 K 11 v. Nato še prečita gospodar, tov. J. Trinkaus, svoje poročilo, katero se — kakor prednji dve, odobri. Tov. V. Hočevar ]H>roča o svoji reviziji in omeni, da je našel vse v vzornem redu. Pri nadomestnih volitvah sta bila enoglasno izvoljena tov. Št. Koprivšek in J. Amon; prvi za knjižničarja, drugi za gospodarja in arhivarja. Glede spremembe pravil poročamo prihodnjič. Zadnja točka dnevnega reda so bile slučajnosti. Prvi je govoril podpredsednik, tov. Tona Kosi, ter poudarjal veliko važnost nove revije »Vede«. Podpirati se mora zlasti v gmotnem oziru, ker ima ta le malo naročnikov. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca, zlasti dijaka, mora biti, da je nje naročnik. Nato je predlagal tov. Franc Hrašovec sledeče: 1. »Klub«, oziroma njega odbor si sestavi v okviru novih pravil poslovnik. 2. »Klub« priredi 20. septembra t. 1. IV. »Narodno zbirko«; v jeseni pa z ostalimi akad. ferijalnimi društvi štajerskimi »narodno obrambno enketo« v Celju. 3. »Klub napredni slovenskih akademikov da inicijativo za ustanovitev moške in ženske podružnice »Branibora« v Celju.« Vsi ti predlogi so bili sprejeti enoglasno. Ker se nihče ne oglasi več k besedi, se zahvaljuje predsednik za lepo udeležbo, zlasti starim hišam in podpornim članom »Kluba« in zaključuje ob 11. zvečer občni zbor! Naprednjak!, prispevajte ia Narodni sklad! Voda opazovana s po-.% večalnim steklom, .v Kapljica tekočine ki se je vzela iz pljuč, na omotici trpečega človeka, in tretji dan po njegovi smrti, je vsebovala mikrobe, ki so tu narisani. 4020 Goudron-Guyot usmrti te mikrobe v vodj kakor tudi v pljučih. Pred kakimi 30. leti se je posrečilo H. Guvotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, ko-tran v vodi raztopiti. Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanes pri vseh lekarnarjih pod imenom „Goudron Guyota neko s kotranom zmešano pijačo, ki v potrebi služi kot jako dobra kotranova pijača. Zadostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno ali dve kavni žlici. Rabi jen je zdravila ,Goudron-Guyot*, pri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo začenjajočo omotico, kajti kotran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče si predstavljati bolj priprosto in uspešnejše zdravilo. V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega .Goudron-Guvot" tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje. Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi „Goudron-Guyot". Dobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raztopljivega kotrana, in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako pomoto naj se natančno pazi na znamko: Goudron-Govotova nosi ime „Ouyot" natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere, 19, roe Jacob, Parts. To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in tudi ozdravi. Oni, ki se ne morejo privaditi kotranovemu okusu, lahko nadomestijo tega Guyot, s kroglicami Guvot, ki so narejene iz pravega norveškega kotrana, in katere se jemljejo 1—2 pred ali tudi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo jako malo. Barva, pastil Guvot je bela, in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom „Guvot*. Zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, in v vseh lekarnah. V Ljubljani se dobi v lekarnah: Gabr. PIccoli; Fr. Sušnik; U. pl. Trnkyczy. 3 <=> RS °" _ J= J* = Si m 2£ « •a n* a 21 Mm poilfo za pisarne in sobe za gospode* Glogowsky & Co. o. In kr. dvorni dobavitelji Dunaj I., Franz Josef Rai št. 15—17. Prevzema izdelovanje vsesplošnega pohištva. Pnračsse i!-vrtojejo lastni arhitekti. H20 Ljudevit Borovuik puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje viabovrstnln piMk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelale stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter Jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — iiuetro-57 van I oenlkl zastonj. nar ii tiHfK z datiin ii srefeniia 1954 zapriseženi cenilec fjabljana, Jurčičev trg 3. ZaMtiajft ni nmkar iđi lajnrejii mik. A. KUNSTI Židovska ulic« štev. 4. Velika zaloga obuval laabief a izdela in otrok« fe Vsikrsaa naročila se izvršajejo tečno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zusaajib naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40 u. prvi in edini slovenski oglaševalec ln trgovec glasovirfev Ljubljana, Poljanska c. 13.1. Prodaja glasovi rje, planine In harmonije izključno le iz najslovitej-ših tovaren, ne- Erekosljivo do-re kakovosti po glasu. Solidne cene! Posoju-jem kar najceneje ter prodajam instrumente brez zadatja in po najmanjših delnih odplačilih. Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. Uglaševanje in popravila te stroke izvršujem po nizkih cenah. »Glasbeni Matici in drugim slovenskim zavodom ugla-Suje edino le Mil Nove dvostranske slovenske plošče! Cena S 4-— in po E 2*50. Gramofoni od 25 kron naprej. Dobi se tudi na mesečne obroke. Zahievajis takoj brezplahii cenike pinofeBev In raznih pleše. FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg štev. 26. □IDinioin □inioin Josip Stupica joraionap in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščino kakor tudi že obrabljeno vozova in konjake nprave. □!□!□□ □iniDinin iša z vrtin i Rofti Solini je na prodaj pod ugodnimi pogoji. — Več se izve v Rožni dolini, cesto 5. Voznih koles tvornica Janus. 3 lotno jamstvo. NaiboljAi nakupni vir za vozna kolesa, šivalne stroje, pnevmatike in pritiklinc. Kolesa „Janu»** s triletnim jamstvom od K 95'— naprej Plašči od K 4'50, zračne cevi, prima, ne iz več kosov, od K 3"—, acetilenske svetiljke od K 2'—, kolotečni zvonci od K 1"—, ročni zvonci od 30 vinarjev naprej. Držalniki od 30 vin., verižice, prima od K 270 naprej. Pro-stotečna pesta, sedla, torbice, osi in kone za vse sisteme, kolčniki, cevi vseh razsežnosti itd. najceneje. Lastni uvod xa popravila, po-niklianfe in emaillranje. Vsak dan se razpošilja po pošti. Zahtevajte krasni katalog 1911 gratis in franko. Uvozna tvrdka za industrijo voznih koles 605 MAKS SKUTEZKT, Dunaj, I. Stubenring 6. POZOR! Najnovejši in najfinejši za jopice, nogavice, in drugo pletenine nudi vsakomur brez razlike trajen in dober zaslužek. Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 232 Franc Kos mehanična industrija pletenja modno konfekcije i Ljubljani. .3, Prospekti in ceniki brezplačno. Od leta 1868 se Bergerjevo medicinsko kotranovo milo t: ga priporočaj« odlični zdravniki", skoro v rseh euopnklh crfavab z odličnim uspehom uporablja proti vsake vrste izpuščajem zlasti proti kronični« lišajem in parai. izpuščajem, dalje proti rdečici na boso, ozeblina«, potenja nog. luskinam na glavi in v orači. Bergerjevo kotranovo milo ima v sebi 40 odstotkov lesnega kotrana in se razlikuje bistveno od vseh dragih kotranovih mil. ki se nahajajo v trgovini Pri poltitih boleznih rabite jako uspešno Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje vse nesnage s polti, proti spuščajera na eolti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nnadkriljrvo k osa en en o milo za umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo složi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v katerem je 3o odstotkov glicerina in ki je parfontoT&ao. Kot odlično sredstvo z. glavo se rabi dalje z izvrstnim uspehom Berger)evo boraksovo milo in sicer proti o grče m, ogornnju. pegam mozoljem in drugim negnlikam kože. Cena komadu vsake vrate 2 navodilom o uporabi 30 vin.r"~ Zihtevajtepo lekarnah in zadevnih trgovinah izkltačno Bergerjava kotruov raaa in pazite na poleg stoječo varstv enoarcilmko in sa polegstoječi finnla podpis 6. Nell * Co. m vsaki etiketi. Odlikovan s častno diplomo na Dunaju 1843 in z zlato H5f avetinjo na svetovni razstavi v ParizulOOO Vst draga medic, in hifien. mila znamke Berger so naštcu v navodilo, ki se pridene vsakemu mila. Na debelo: O. Bell Jfc Comp., Dunaj, I., Biberazrasae S. V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Loustka dediči, Ph. Mr. Josip Čizmari J. Mayr, G. Piccoli, Ubald pl. Trnkozv in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 1190 Ohranitev zdravega želodca zaviai poglavitno ▼ ohranitvi, poipoi«vanju in uravnavanju probavljanje tor od»tr*nit*i zoprnega, telesnega uprtjo- Preinkuitono, iz ubrano najboljših in najbolj učinkrojoefh zdravilnih želite skrbno priprarljono, tak zbujajoče, prebavo po-■padajočo ia voljao odvajajoče domaće airavtlo, ki amtaupajo ta odumraa|a satana ■aalodka na-alsss sloto. aroSlaJonooH ln aamr- noga tolosaooa aamrtja, a. nlaato, aroodtao tvonvov k i. jo BO. BOBI ZA S varilo! Vad SaM savaf- Glavna zaloga t lekarna ^ B. FRJIGNER BBBBUeBl 64 .A 80 82 Po sdravriiikfti poročilih so pri revmatizmn, protinu in fcevralgijah izborno obnaša kot izborno bolečine tolažeče, na oplahneuje oteklin ter obnovo premičnosti členkov delujoče sredstvo Contrheuman. i CEResit dela mokre kleli,vlažna stanovanja zajamčeno suha I* REFERENCE AVSfT paterU PkJSP'K' 7AST0N. Avstr. ceresitna drulba 10 * DunajLXYR1/t Har»1nsSrrasse71._Telefon 2Ž288. Že stoletja znani alkalična kislina kot podpirajoče sredstvo pri zdravljenju v Karlovih varih, Marijinih lažnih, Frančiškovih lažnih vedno sijajno preizkušena, Proti 168 zobobolu in gnili zob izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steklenica z navodilom 1 krono« Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1 poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tndi člani bolniških blagajn juž. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Meluaine-ustna ln zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobno vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovic, kr. pošte meštar. Heteorolotfčno poročilo. VifiM rud norjem 396*2. Srednji začni tlak 7*6 9 mm 1 aprila 1 Čas opazovanja Stanje, g& baro- ! metra \ e 2 v mm j £ 5 Vetrovi Nebo 28. 2. pop. 727-0 j 10*1 sr. jvzh. oblačno ■ 9. zv. 731-1 1 90 si. szah. jasno 29. 7. zj. 732 2 j 4-5 brezvetr. megla Slednja včerajšnja temperatura 9*4« norm. 117°. Padavina v 24 urah 8*3 mm. Včeraj okoli poldne precej močna nevihta s točo. Zahvala. Za vse izraze sožalja in dokaze odkritega sočutja povodom bolezni in smrti naše predrage, nepozabne hčerke oziroma sestre, gospodične Marije Zorman izrekamo tem potom globoko ginjeni I svojo najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo g. dr. vitezu Foedranspergu za zdravniško pomoč, prečast. gosp. župniku Janku Barletu za tolažljivc obiske v bolezni, veleč gg. karavanskim bratom in sestram, gojenkam uršulinske meščanske šole v Ljubljani ter vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in splob fsem, ki so pokojnico spremili v tako obilnem številu k večnemu počitku. Bog plačaj. 1541 talafo« MtalL vredne najmanj pfOsJaJo« Ponudbe in vprašanja pod „i na upravništvo »Slov. Naroda". Proda se ia i irtoi ii ijivi ob glavni cesti v Mengšu sto*. 03. V hiši Je bila že mnogo let gostilna in je pripravna tudi za kako drugo obrt. 1555 Natančna pojasnila daje lastnica, Zabavnik tu, Sv. Petra cesta st 14. V ovrho otvoritve vzornega skladišča v Ljubljani, iščem zanesljivo osebo, ki bi potovala tudi po Kranjskem, Hrvaškem, Slavoniji, Istri, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Ponudbe z navedbo pogojev na 1531 JOSIP HERMAN, razpošiljata! bazar V1NOKE MYT() Franc Hojoik, tovarnar slamnikov iz Domžal 1548 prodajam 3. maja 1.1. na Sv. Jakoba trgu najmodernejših vzorcev. Svojo dobro obiskano trgovino s skladiščem, če treba tudi s stanovanjem vred, na jako ugodnem kraju, oddam takoj v najem. Več pove oddajalec 15:4 Matko Kobal, vinotržec v Idriji. Na debelo in drobno po nizkih cenah priporočam svojo bogato založeno 240 trgovino z galanterijski in vsafi m\ kramarskim blagom in planinami. 354 Devoclonallje in vse vrste blago za božja pota. Tvorniška zaloga kranjsklti glavnikov. yfoton Škof Ernest Jevnikarjev naslednik Dunajska teste, ? hiši gostilne št. 6. mKImmtoJlVnm. Gosposka iil 7B, I., nadstr. rabljeni brezhibni eksemplari: Underuood, od 250 K, Ideal 900 K, Empire 240 K, Adler 190 K, Remington 250 K, New Centurv 150 K, Deumore 190 K naprej. Novi pisalni stroji: Empire, ameriški izdelek, vidna pisave in vse novosti 370 K, Albus, popotni stroj 240 K. Večletno jamstvo. Pri delnih odplačilih 10*/, povisek. 1547 afarotefto na Izbire j bluze, krila, kostume, Plaseo, jopice, aseae kaljo, pele-rlme, sertlo, stssaike dalje otroške oblek«, plaščkef Uosneke, eepice ia dr «f s potreb-ssteo sa otroke in novorojenčke M. Krtštotlč-Bnčar Mubllana, Start trg 28. Priznano najfinejša danska is stroška konfekcija. Izdeluje tudi po meri. Najnižje cene. Belokranjska stavbinska k naselbinska zadruga registrovana zadruga z omejeno zavezo —- v Črnomlju = vabi s tem k svojemu občnemu zboru ki bode v nedeljo, 14. mala 1911 ob 2* uri popoladne v pisarni posojilnice v Črnomlju. Dnevni red: 1. Revizijsko poročilo. 2 Poročilo načelstva. 3. Račun za leto 19 iO. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Predlogi. Ako bi ta občni zbor ob 2. uri popoludne ne bil sklepčen, sklicuje se s tem drugi občni zbor ob V^. uri v imenovano pisarno, ki bode sklepal brezpogojno. 1559 Nasproti rotovža. Različna modno blago in perilo za gospode, dame in otroke, kakor tudi slamnike in čepice po zelo nizkih cenah priporoča Mestni trg št. 24. sfNPP 8, Vrnit 4583 Kje. pove upravništvo »SI. Nsrods«. a S, 4 ali 5 sobami — kopeljo, električno razsvetljavo, se oddajo za avgustov termin. Poizvese: Poljanska cesta 22, pritličje d. Za plodanosno, dobro uvedeno podletie se išče v svrho povečanja m3 Jitesečna soba lepo meblovana na Miklošičevi cesti hotel »Llody« HI. nadstropje se 1, anala Odda, Razgled na cesto. Več se poizve i stota m na levo. 1564 Prešernove slike prodaja ii pošilja po poitoei poTzetjn Iv. Bonačv Ljubljanu Cena sliki 5 273 m proti 20 mesečni amortizaciji Cenjene ponudbe pod „Uspeh 100" poštni predal 87. Ljubljana. \ 1549 prodajalka dobro izurjena mešane stroke, zmožna slovenskega in nemškega jezika, ter učenec z dobrimi šolskimi spričevali, 80 sprej mefo v trgovini mešanega blaga Ivan Šeleker, Šmartno pri Litiji. Jvan Žemljic c, kr> sodnik, jelena Žemljic roj. žorbelskčc poročena. Ormoš, meseca mat. travna 1911. {Bres csaktga posebnega obvestila.) m a» k Zahvala. Ob prebridki, nenadomestljivi izgubi našega čez vse ljubljenega sina, brata, svaka in strica, gospoda Arnošta VVindischerja trgovca ▼ LJubljani si štejemo v sveto dolžnost, da se zahvalimo tem potom na prvem mestu častiti prvomestnici in sestram usmiljenkam iz Leonteča, ki so tako požrtvovalno stregle in stale na strani blagemu pokojniku ves čas njegove bolezni po dnevu in po noči in ga tudi spremile k večnemu počitku. Enako se zahvalimo vsem onim, ki so se nas spomnili in nami izrazili ob tej bridki izgubi svoja Čutila in sožalja. Ne najdemo besed, s katerimi bi se mogli dovolj zahvaliti slavnim sokolskim društvom in na čelu jim g. dr. V. Murniku, ki so spremili svojega zvestega brata v tako častnem številu. Sokolstvo je bilo ranjkemu vse na svetu ... Sokoli so dragega rajnika tudi sami nesli in ga položili k večnemu počitku ... Srčna, srčna jim bodi hvala! V nepopisno uteho nam je bila pri pogrebu ta velikanska udeležba obeh spolov iz mesta in z dežele. Srčne jim bodi hvala za izkazano to zadnjo čast blagemu pokojniku! Posebno se še zahvalimo za častno udeležbo deželnima poslancema g. dr. Tavčarju in gosp. dr. Trillerju; gg. zastopnikom trgovske in obrtne zbornice, si. družbi sv. Cirila in Metoda, preč. gg. župnikom Bercetu in Vrhovniku, si. »Slovenskemu ženskemu društvu« na čelu predsednici ge. dr. Tavčarjevi, si. Ženskemu telovadnemu društvu, nadalje slavnim društvom »Glasbena Matica,« »Ljubljanski zvon,« »Merkur« in »Slavec,« ki so rajnika spremili in mu združeni zapeli žalostinki pred mrtvašnico in ob grobu. SI. »združenemu narodnemu odboru« na čelu mu gosp. dr. Kokalju, g. dr. Ravnihariu in vsem drugim zastopnikom in zastopnicam narodnih društev. Si. akad. dr. „Sava* in »Ilirija« iz Prage, si. „Slovenski Filharmoniji", vsem darovalcem in darova I kam krasnih vencev in tudi vsem onim, ki so čutili z nami ta hod udarec I Vsem, vsem se enkrat srčna hvala — rajniku pa mir in pokoj! 1539 ED. SMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 18. V novi UM „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Figovcu" Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske družbe jt avr c » Wew y ork Vožnja traja samo 6 dni! Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake !863 in preskrbi okrožne vozovnice (Rundreisebillets). Javna zahvala. Dne 28. marca 1911. leta pogorela mi je moja opekarna; zavarovan sem bil pri c. kr. priv. avstr. zavarovalni družbi „Dunav" na Dunaja ki je že 31. marca potom generalnega zastopa v Ljubljani cenila škodo in mi Izplačala zavarovalno svoto v znesku K 3000 brez vsakega odbitka. Za izredno hitre in knlantno rešitev moje škode se zahvaljujem 1B62 c kr. priv. avstr. zavarovalni družbi „Dunav" na Dunaju in to zavarovalnico najtopleje priporočam. Sova Sailea, dne 12. april« 1911. lasna i. r. prit.. Blatila Ambroži či . r. L r. priča. 08 3 00 Kobo potujejo rusKl dijalzl ? ČVtiea iz vsakdanjega življenj*. Ko sem pred nekaterimi leti potoval po opravkih po naši kršni, a naravsko divni Dalmaciji, sem se nastanil za nekaj dni v Dubrovniku, tla si ogledam prelestno okolico nekdanjih jugoslovanskih Aten tja do prijazno ležečega, jk> izvrstnem duhanu po ysem svetu slovecega Trebi-aja. Ker ne vozijo brzoparnilu vsak dan, ampak le vsak teden po dva ali trikrat, odločil sem se, da odpotujem na Reko neposredno prihodnjo sredo. Novo popravljeni brzoparnik »Pannonia« ima direkt. zvezo Kotor-Reka in potrebuje za to pot približno 25—26 ur. V Gružu je bilo na dan mojega odhoda vse polno potnikov; uekaj le-toviščnikov iz Dubrovnika, nekaj na dopust idooih častnikov, vojakov itd. Xa pomolu zapazim vso polno mladih, v sivo vojaško uniformo oblečenih ljudi; pokriti so bili z modro široko, po pruskem načinu ukrojeno čepico, katera pa je imela ćirilične začetne črke: G. Š. Znajoč srbski jezik v govoru in pisavi sem mogel to čitati in sem nekatere besede iz njih pogovora tudi razumel. Med potjo sem vprašal nekega bolj odraslega (osmošolca), od kod pridejo in kam so namenjeni! On mi je samo v ruskem jeziku razložil, da so oni dijaki višje gimnazije iz Tule ter potujejo preko Carigrada - Aten - Cetinja na Dunaj-Budapešto in čez Galicijo domov! Občudovali so naše Primorje; pravili so mi. kako so se lahko razumeli s Črnogorci itd. itd. — Na moje vprašanje, kdo plača vse precej visoke popotne >t roške, mi razloži že zgoraj omenjeni abitnri.ient to zadevo talk o-le: Xa podlagi novodobnega nazornega nauka nas je nagovarjal naš profesor povest niče, folkloristike in zemljepis j a, da bi bilo jako priporočljivo, ako bi si višješolei Tulske gimnazije vse one zemlje in kraje, o kojih se je predavalo vsa Štiri leta zgornje gimnazije, osebno, na lastne oči ogledali! On je bil mnenja, ako se oglasi zadostno število u deležnikov, da dovoli ruska železuična uprava na domačih tleh cisto brezplačno vožnjo! Za inostranske dežele in pa hrano in stanovanja naj se pa začne zbirati popotni zaklad precej začetkom šolskega leta. — Vsi višji razredi so bili takoj pripravljeni nabirali prispevke, ki so se vplačevali tedensko in pa mesečno. Seveda so vplačevali svojemu razredniku le lx)lj imoviti dijaki, ker je to vendar bolj privatna stvar in siliti se nikogar ne more. Od ministrstva prosvete nam je bil določen onile gospod profesor kot načelnik, ki je bil že poprej večkrat na zapadu. On je prevzel za vse nas uplača-ui denar, nekaj je prispevalo »zem-stvo«, nekaj pa država! Pomenkovali smo se o ruski literaturi, o Turgenjevu, Puškinu, Do-stojevskem itd., tako da nam je čas na sicer dolgi poti kaj hitro potekel. Kar sem opazil sam pri tej priliki, moram tukaj tudi vestno omeniti. Dijaki so bili vsi uniformirani po vojaškem kroju, njihov voditelj pa je imel civilno evropsko obleko. Disciplinirani in ubogljivi 80 bili brezpogojno; en sam pogled in migljaj je zadostoval od strani voditelja, brez kakega krika ali nervoznega kričanja in klopotanja. Radi izredne skromnosti in zadovoljnega razpoloženja so se mi ti mladi ljudje izredno rlopadli. Resnici na ljubo pa moram tudi pripomniti, da ti mladeniči niso obedovali med potniki prvega ali drugega razreda, ampak so si največkrat sami kupovali kruha in raznega sadja, kjerkoli smo stopili na kopno; videlo se jim je. da je bila hrana na potovanju bolj pičla, zato pa duševni užitek in dobiček neprecenljivega pomena! Že takrat sem si mislil, zakaj ne Majo naši srednješolci tudi tako? 4akaj gredo za »majales« le na Bled, v Bohinj, Trst ali pa na Reko — in nikamor drugam? — Ali bi ne kazalo tudi našim učečim se srednješolcem več časa zbirati popotni zaklad (fond) in koncem leta ali čez dve leti napraviti izlet v tuje dežele n. pr. Italijo, Švico, po Jadranskem morju na sta roki asi čna tla, v Atene in Sparto? Kajti še vedno veljaven je nemški pregovor: »Kdor veliko potuje in veliko vidi, ve tudi marsikaj zanimivega povedati izpred jodlitfl. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. V konkurz je zabredel France ^kantar, bivši posestnik in gostilničar v Ribčevih lažeh. Mož je poskusil brez vsakih sredstev obogateti. Ku- pil si je brea denarja hišo za 13.100 kron, istotatoo si je nabavil precej go-stilničarskega inventarja in drugih potrebščin, zlasti se je z vinom dobro založil. A to ni dolgo trajalo, ker upniki so zahtevali plačila, a ker njim ga ni mogel dati, skušali so priti izvršilnim potom do svojih terjatev. Kakor se je dognalo znaša vrednost nepremičnin 7658 K. Nasproti temu znaša pa dolg s postranskimi obveznostmi skoraj še enkrat toliko.Obdol-ženec je pa svoje upnike tudi na ta način škodoval, da je več premičnin odstranil in poprodal, zlasti hišne oprave, vina, enega prašiča itd. Obdolženec, ki le deloma svojo krivdo pripona je bil na 3 tedne zapora obsojen. Mlada uzmoviča. Dne 19. svečana t. 1. zjutraj je bilo vlomljeno v hišo Urše Bohinc, trgovke v Dol. Dobravi med tem ko je šla k jutranji maši. Ko se je domu vrnila, našla je v sobi vse premetano, omara je bila s silo odprta in iz nje vzetih 340 K. Kmalu se je posrečilo krivce zasačiti v osebi 17 let nega Franceta Jenko, kovaškega pomočnika v Gorenji vasi in tega brata 161e-tnega Antona iz Dolenje Dobrave. Nepremišljeni nakupi in razni visoki izdatki so jih izdali kot storilce. Franc Jenko je pa dan pred sv. večerom m. 1. z ponarejenimi ključi vlomil v Perisutljivo mesnico in izmaknil 26 K gotovine in 2 kg govejega mesa. Obdolženca tatvino odkrito priznavata. France Jenko je dobil za kazen 3 mesece, brat Tone pa 2 meseca težke ječe. Malopridni sin. Makso Rozman, 16 let star, brez poklica iz Ljubljane dela velike preglavice svojim poštenim staršem. Do 15. L je obiskoval v Ljubljani ljudske šole, nato je izstopil in se šel učit trgovine. A le pol leta jo i zdržal, mit o je r>a pobegnil od doma, ker mu domača stroga vzgoja ni ugajala. Ko se je vrnil, ga je oče obdržal doma, da se izuči čevljarstva, a strogost staršev ga je gnala iz doma.. Vzel je svojemu očetu 200 kron ter se odpeljal v Trst, kjer je ves denar zapravil. V Reki je bil prijet in po odgonu domov poslan. Oče mu je vse odpustil, a kaznovan je pa le bil radi neke druge tatvine in radi napačne zglasitve z lOdnevnim zaporom. Po prestani kazui šel se jo v Kranj j>ckovske obrti učit. Tam je pa izmaknil svojemu mojstru 49 K ter pobegnil, zaradi tega je bil s trem tedenskim zaporom kaznovan. Po prestani kazni je prišel domov, vlomil v očetovo stanovanje ter mu vzel 300 do 400 K denarja, svojo uro z verižico in suknjo ter se odpeljal v Trst. Tam je zapravil ves denar, nato pa vstopil kot sluga v službo v hotelu »Balkan«. A tudi tu ga ni veselilo, izstopil je iz službe in se s prisluž-kom 21 K cel teden preživljal, ter iskal dela. Ker ni dobil dela in mu je pošel denar, se je sam na policiji zglasil. Obtoženec ki je telesno in duševno normalno razvit, prizna tatvino, ne kaže pa kako kesanje. Sodišče je malopridnega fanta obsodilo na 13 mesecev težke ječe. Nasiljen potepuh. Delavec Gregor Fortuna iz Poljan, brez stalnega bivališča ter ima že 11 predkazni, je prišel 22. marca t. 1. odgonskim potom v fekofjo Loko, ter se je zglasil v mestni hiši pri službo opravljajo-čemu nadstražniku. Ker pa ni takoj dobil zaželjene podpore, je jel kričati, kaj je to za ena smrkova županija v Loki in v Kranju. Nato je jel preklinjati boga, žaliti osebo crsarja, preklinjati sodni je, orožnike in poli-| caje, češ da je to sama lum narija. Stražnik mu je napovedal aretacijo, čemur se je pa Fortuna s silo uprl, zagrabil stražnika in mu bluzo raztrgal, ga suval s rokami in obrcal. Sele s tujo pomočjo ga jo bilo možno ukleniti. Stražniku je pa zagrozil, da ne bo nobenkrat več prišel na Trato, če pa pride, mora prej grevengo obuditi, ker ga bo ubil ali pa zaklal. Obdolženec se zagovarja s tem, da je bil popolnoma pijan in da se na cel dogodek čisto nič no spominja. A vse zaslišane priče so potrdile, da je bil le toliko vinjen, da je bil hudoben in neroden, tako da se je vseh dejanj dobro zavedal. Za kazen se mu je naložilo 14 mesecev težke ječe. I* Uradne ore od 8. do 7. tveter Podnrfnlc« ISTfcDHflUDU puni '^TOStu POHTEMSO 3 IM I I 1LIK M HRJlZlCE PHOUSKE ILME m i tekočem utimi il ILflfiE FIRSIE lUKffift - ratu mmi m m. u M Oeeslsk ss vsdUie in kasnile, H BBBB^rUt m** Matnj 0» 7. fnsTBBsssnsI Perje za postelje in puh priporoči po najnižjih cenah F*. HITI Pred Škofijo fttov. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. EMSKA VODA freJsksiese ziravusi pri katerih, kailjs, brisa?osti, miicejs, le-Mćii tisami, iaftatad ia aaaleetik. Dobiva se povsod^po lekarnah, drogerijah in trgovinah z rudninskimi vodami. 798 j. zlatar v Ljubljani nasproti glavne poite priporoča svoja trgovino vsakovrstne zlatnine lastna delavnica. Kapaje stani zlato in srebro. Cene zmerne. Solidna m reelna postrežba !! Pozor kolesarji!! Namesto kron 110*— samo po kron 80*—, sprostim tekom .Torpedo- po kron 95"— prodajam za reklamo nova vozna kolesa prve vrste, znamke .Stvrian-Gradec", modeli 1911 z dveletnim jamstvom, sveži močni plašči po K 5'—, 6-—, 7-—, gumijeve cevi po K 3*50, 4-—, 5—. Vse potrebščine, poprave, emajliranje in poniklanje najceneje ! Razpošilja se po povzetju. Kupčije na obroke izključene. Cenovniki gratis in franko.. Tvomiška zaloga voznih koles :-: „ . in šivalnih strojev. :-: A. Weissberg, Dunaj IL tfntere Bonaustrasse 23. IV. 1377 č Ustanovljeno IfHa. I varno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. _ Apretura sukna. -J0S.REICH g Poljanski nasip - Ozka ulica št. 4. B Sprejemališče Šelenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vil". 2815 Kg sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega U 4'J K; prima polbelega 2 8U K; belega 4 K; belega puhastega 5'10 K; kg velennegi sne-ino belega, pulje-nega, 6'4u K 8 K; kg puha, si ega 6 K, 7 K, belega, finega jO K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko. Zgotovljene posttUe drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 ena d)Iga, 20 Cm Široka, z dvema rglav.icama, 80 cm dlg, 60 cm šir, polnjena z novim, sivina, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh ^0 K; puh M K; posamezne pernice 0 K, 1 K, 14 K, 16 K, glavnice 3 K, 3 50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se i franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benlnh. Delen ce it. 767. Čeiko ■ -1 Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov Ltd. gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. Izvrstna prilika za potovanje Ameriko 's in ostane z mm oaiusM |f važno! za Važnof^S * jop* HalMliia In nalccne in poitrežtta I xs drogve, kemlksllje, lelličs cve- £ Ms, korenine itd. tudi pe Kneippn, S ustne vode in sobni presek, ribje & olje, redilne in posipsine moke ss S otroke, dlssrve. mlin in sploh vse #» e> e> Sp i i 3 ODVeiua fNAv tnivi desiniokdjo, vosek ii Itd. — Velika zaloga Zaloga svežih fina in i"" ~ «ioga svežih jMinerslnlh vod in soli za kopel Oblastv. konc. oddaja strupov Za živinorejo^ e> posebno priporočljivo: ep STOjn* sol« eoliter, ee * rešilne SMS itd. - Vrtanja naročila se izvršujejo točno in solidna Drogerija _ ANTON KANC 1 Ljubljana. Židovska ulica it |. 4 B«9t4* 9» Mtvttli MU mu zeliit* *V(*Je). ("U* *•"■'■«• mmh, slnrjt m. velikani: Kaiserin Auguste Victoria. 25.000 ton Amerika 24.000 „ Cleveland...... 20.000 „ Ciocinoati...... 20,000 Pres. Lincoln..... 20.000 Pres. Orant..... 20.000 $rezpla&u pojaaib daje FRSEUNIG Ljubljana, Kolodvorska ulica št 28. : sorski tkalce: razpošiljam po povzetju različno blago, Aea9M|,A 4C—50 metrov I. kako-USKeaVllie vosti K 22— zajamčeno pralno, brezhibno: kanafase, delene, platno, polplatno, rumburško tkanino, krisete, brisače, bele gradele, oksforde, zefire, satin, modrotiske, lastnoročno izdelane, zelo lepe in trpežne v dolgosti 3 do 15 metrov. fr. JKarschik, Češki Čermi, poata Nachod, Adlergebtrge. 1297 ? Zakaj ? bi se vsakdo moral prepričati o solidnosti tkalnice inrazpošiljalnice Bratje Krejcar, Dobrožka št. 9Z13 na Če&kem? Vsakomu pošljemo brošuro in veliko zbirko platnine in pavolnine gretis in franko. Vse opreme in oprave. Za po-izkušnjo naročite šest rjuh Ia Ia 150,200 za K 14—% V prijaznem mestu na Kranjskem se odda takoj v najem stanovanje s prostori in vso opravo za krojaško obrt (za boljšega krojača.) 1501 Kroiaiki pomočnik za veliko in malo delo se sprejme takoj. Poizve se v upravništvu »Slov. Naroda.« I Vinko Jvtajdič mm mi v (Kranjsko)! Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 66 V Ljubljani: Podgradn, Trnovem, Kočevju, Trstu Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tri-dentu, Zadru, Splletu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevu in Pulju. Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj. Lepa gostilna s posestvom prve vrste, ob drž. cesti in železniški progi, za vsako obrt pri pravna, 5 minut od kolodvora, 10 minut od šole in 15 minut od cerkve, v zelo priljubljenem manjšem slovenskem mestu na Spodnjem Štajerskem, z velikim novo in močno zidanim poslopjem s 6 velikimi sobami, kuhinjo, shrambo, kletjo, velikim gospodarskim poslopjem ter najlepšimi travniki in njivami ob hiši. Lahko se zmeraj redi 12 glav živine, krav in konj in je posebno pripravno za mlekarno, kakor tudi za trgovino z lesom in senom. Vse to se takoj zavoljo bolezni za 62.000 kron proda in jo pri kupnini treba izplačati samo 15 do 20 tisoč kron. 1371 Natančneje pove Fran L Petelin Z iz Zgornje Polskave pri Pragerskem, Štajersko. [ari proti vremenom odporne apnene acadne barve oblastveno varovane. f SI razimcah. of 24 h tileirai naprej. Že desetletja najbolje preizkušene, prekašalo vse ponaredke. Edini primerni pleskalni materijal za že pobarrana proeslf s. Enajlie fasadn lani. k^,°A: jo se umivati, krijejo z eso poteze, brez grundiranja, emajlno trde, porabne samo pomešane z mrzlo vodo. Raz« kuževalne, nestrupene, porozne*. Idealno barvanje za notranje prostore, še ne Eodbarvane fasade, lesene stavbe, ka-or kolnice, paviljone, plotove itd. Dobivajo se v vseh niarsah, stroškov za štirjaški meter 5 vinarjev. Knjige z vzorci in prospekti zastonj in poštnine prosto 1912 _ [ni basnim, kn] HL fantast 121 Olivna zal»g« a Ljabljaao D+.B 35 5J 2 Štor v Prešernovih ulicah ste«. 8. MrtKl litoff auft. hrti M MAn Mfftfif, uniff II UlrlnaV ■ punu! aMleaeaaoMk auoaMfc leaeJlaoi biiseisui iran riki. BefiMa. I. |ak* skrha* *A*>mtt. *a« (nriUMr »• 8271 POZOr! Birmanska Pozor! Borita, kje aa dobijo nojoonojoo mro In oolo ugodneje nego po tovarniških oenah velad veliko zaloge« na primeri Niklastt ura, trpežno kolesje z verižico.....K 5-50 * n rt n » t* e*5e m i* » fe> i* •••••9 7*90 srebrna cil. ren. ura z !spo verižico......„ 9*50 i* » m n m n n • ••»••„ 10*50 srebrna damska ara z lepo verižico....... 9*55 Poleg cenejšega blaga imam vedno v zalogi radi najfinejše sve-tovno znano švicarsko blago na primer Seeland, Ornega* Scniff-tiausner posebno precizilsko natančno regulirana, Zenitb, ki zdrži natančen čas v vseh legah. — Za vsako blago se dobi pismeno večletno jamčenje. 1359 f rane Mer, fjubljana, Dunajska cesta 12. Natečaj! Podpisana društva iščejo za svoje pevske zbore (even. tudi nekatere tamburaške) skupnega llf* absoSvinanega konseanratorista Glede roka nastopa mesta in pogojev plače naj se reflektantje izvolijo obrniti na prvo podpisano društvo. 1529 Hrvatsko pjev. družtvo „Primorski Hrvat" p. Sušak, Trsat. — Srbsko crkveno pjevačko družtvo," Rieka. — Obrtničko radničko družtvo „Sloga," Rieka. — „Slovensko bralno in izobraževalno društvo,*' Reka. otvoritev hotela, restavracije ii otel Ilirija". S tem vljudno naznanjam, da sem prevzel in zopet otvoril prenovljeni „hotel I Sirija" v Ljubljani. Vodil bodem restavracijo in kavarno po svojih najboljših močeh v zadovoljnost Castitih gostov. Vsi prostori so nanovo preurejeni. Pri restavraciji je lep senčnat vrt in povsem moderno kegljišče, ki se odda v abonement. Priporočam se za prijazni obisk Aleks. Heger, hotelir bivši glavni portir v hotelu »Union«. 1519 Glavobol in nervoznost sem izgubil, odkar nosim Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova M|anaU Mali it 8. Roiehova hiša. Valih« sledilnih ognjišč. 9 I merite. Popravila si i>viHpujejo. • i hjitft nltu imiBil M laiflMliih otroških vozičkov ta utiIbi do aalHasIsa žime. M.Paklč v LjabllanL lajati mrojBik«! a paSilja t Mvietjen. Josip Hojina !H krojač prve vrste KI se nahaja sedaj v lastni hiši [It I konkurira z največjimi tvrdkami UJ glede finega k noj a in elegantne izvršitve. Tvoroiika zaloga njfinjnl angl. UJ ii fraoc. specijalitet blaga. Najboljši kosmetfški predmeti za olepšanje polti in telesa so: ^0*110 po 80 h, a cream po :: _ 1 K; Menthol n ustna voda po — i Si sobni prašek po 60h; za ohranite? in rast las: ^lasna voda po mm. lasna pomada 1 B. Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev Ph. Mr. Josip Čizmar v Ljubljani. Kopajte zaupno te domaČe izdelke! Modni salon JBJT-MAKHRC Ljubljana, Židovska ulica štev. 3 priporoča svojo veliko izbiro krasnih klobukov, modelov za dame in deklice, čepice, različen nakit za klobuke. Sprejemajo aa popravila. 2306 Ca Žalni klobuki vedno v = TfHll ice! logi. IL Slovenski optični zavod Odlikovana Prva kranjska tvornica Klavirjev Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva hiša 2832 Ljubljana, Stari trg štev. 26 priporoča veliko zalogo raznih očal, ščipalcev, toplomerjev, barometrov, daljnogledov itd. — Očala in ščipaici se napravijo natančno po zdravniškem receptu. V strokovnjaško dobro urejeni delavnici se vstavljajo nova stekla v :: očala in v ščipalce in izvršujejo vsa optična popravila dobro in ceno. :: Zlatnina, razne nre, prstani, uhani, verižice, naprsne igle itd. t ■ asi hDnit snteriE. MimMi v ogniu podite i\m \\m pletenine 902 3 Strojno pletenine t* vgraauve vscd tt»i, oken^emreže Ta mreže 'za'pesek frtnant, nt pgrariiini materiJaB, Jeklenai bo-defažlca za ploteve, ztčasts ia litožeiozne ograje, stppnaske, okenske, grobne, flrOb^lIkeT pročelne ia balkonske ograje ter vse ladernc lanttt dobavljajo Vo najnižjih cenah Dunaj HUTTER & SCKRAHTZ, d. dr. Buda-Pešta tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga. — Karavni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko. ————« •v f! a li! ili modernimi velikimi fcrzoparniki iz Mam čez fM$m v Hsw-YorK je proga ed Star Line deča zvezda i nt Na naših pamikih Tinland, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Laplantl in Samland, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antuerpnom in Novim Vorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežna in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz Sjnbljane vsak orek popoldne Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat cex Kanado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolene1 i v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 26. odjužnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tislerlu", XXXXXXi ■mobo. Kalniijo cene. Priporoča svoje prve vrste, aa vsa podnebja solidno narejene planino« hlnvlrjn In harmonijo tudi eamalfralna Poprave in ogtaievanja te tzvriojejo toCno in računijo najceneje. s Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 237 ncjvečia zaloga pohištva Mu spalae ta ledOna sobe, salom ta goipoak. mm. Preprogo, »etarU, noOrool m vunet ■taMHrtl nuHlrod, otroiU voaloU Hd. IXX XX XX l 8 MataeUamli. Uneo. 8Q 94 44451 1561 Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev s sedežen v rjnbljjHi, Marije Zemlje cesta it ti (JMlaD. _________________iga Izdelka In "tapetniškega blaga. Izvršuje vsa mizarska stavbna bela. PStMttlJCTO ItH im. OdiibovaoA: P« riza 19*5. Lo.ooaa 1M*. 3964 Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. ivm urofiia » infiBjeU bitni in tonto. Cene brez konkurence. V zalogi je vedno do 500 koso? od i K do 60 K "oraad, tako da si vsakdo lahko izoere Ltubljana Mestni trg 11-12. registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastriEin zate tfon v Ljubljani ia Dunajski cesti 18 K 100, «00.000 K 20,500.000 O] je imela koncem leta 1909 denarnega prometa upravnega premoženja obrestuje hranilne vloge po 4f|2 |G brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom § in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. I Stanje hranilnih vlog nad.........S 20,000.000. I Poso|uie na zemljišča po |*/4% z I%% aa amortlzaoijo I alipa po 5 74 % brez amortizacije; aa menice pa 0%. I Posojilnica spieiM M vsak dragi ortrt HHe aiorlizaraija Urin I URADNE URE: vsak dan od 8.—lž. In od 3.-4. Izven I * 52 nedelj ia praznikov. M ^O^^^^na ^^nvnnnnnnnBBBnVBi 'dnnVnalnaVBSBZnaVBlBlB^BlBlBB^BaBB^Bln Avgust ftepit 40 . ftnMkkt nfB S. H (l TlHRa) .'. iitenje, ptaravUa k predaja vsakovrstne sode Blaž Jesenko LJubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke, si cilindre, čepice itd. ===== najnovejše faaono . - po najnižji ceni. Uostrovifll ceniki zastonj in poštnine prosto. a Tmi olinai barv, ia io lela 154, Brata crknUkaiia, lakifana, stavlua I I Proda jalnica i 1 Jn|«]j Miklošičeva ulica št. 6. Ljllllij nasproti hotela „Union". EBERL in psbif tvena pteskina illela vnica i Igriška ulica štev. 6. Električna sila. «3 Najcenejše is isile domaČega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred ikaflfo 19, Stari trg 4, Prešernova ulica 4. DVat*ri jSp/ijo 4*vbn>. po evni in MTtz&t/ttHrpetioveth' na/a*obrnejo J. X. Kaiser puškar i LjoMjaai Š«ursove ulite It. i priporoča svojo bogr.te zalofo raznovrstnih pušk in samokresov ImUl MtRttrn. na in tolts (Mcikln) Kakor todi amntalai ogoa] po najnižjih cenah. Pnrarlli inlk. mikrtin ii liciUn Mu ii ISliAl. * I p m m- \il 119 s svojimi 185 ca dolgimi !ore!ejskimi lasmi, sem dobila te lase po 14 mesečni rabi svoje pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanja las, za pospeševanje njih rasti, za jačenje las, pospešuje pri moških Iiolno, krepko rast brade in že po kratki rabi povzroči asem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje prehitrega osivenja do pozne starosti. Cena lončku K 2--, K 4*—, K 6 — in K 10*-. Razpošilja po poŠti, ako 6e pošlje denar naprej ali pa po povzetju po vsem svetu iz tvornice ANA CZILLAG, Dunaj I, ^hlmar^C 111« S kamor so naslavljati naročila. 1382 Združeni čevljarji V Ljubljani, VVolfova ulica št. 14. 0 oliko7 aoi o ■ i iečn*r267 Bretnna T NewYork S cesarskimi brzepatniki „EAI5EB wrxB£LMMl „UONPRUrz WILH3CLmM, „KA1SER VILHELM d. 0R088E1'. Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. ■** Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za pamike ^ori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri KoloMa ulita n B nasproti občeznani gostilni „pri starem TiSlerjn". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, Id se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelua in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colerado. Meksiko. Kaiifemijo Aniona, Utah. Wiomiiig. Nevada. Oregon in Wasl)injrton nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno čez Oalvestea. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi ftstki preko Baltimorain na vse ostale dele sveta kakor Brazilijo. Knfco, Boenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. i 198 Croatia zavarovalna zadruga v Zagrebu naznanja si. občinstvu, da je ustanovila glavne zastopstvo za Kranjsko, Štajersko in Koroško v Ljubljani ter je poverila tvrdki Kmet & Sli var rPAflflfl se ^avi z zavarovanJem Pr^ti požaru, razbitju šip, življenskim in rentnim zavarovanjem, ter uživa radi kulantnosti in ugodnih - pogojev največji ugled - Va4m§lrl akviziterji in krajevni zastopniki se "nnnnnnenj sprejemajo pod zelo ugodnimi pogoji- i«.«.«! Manje Terezije usta ii t 24 4 155 7851 80 44 01484^^3147^2206 20 Modna trgovina 310! v Ljubljani Stritarjeva ulica «. 7. Solidno blago. Nizke cene. ffzerd peJtolM insto. Novosti konfekcije sa dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen cefir, batist, kreton, platno« sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in s: žepni robci. :s Zadnji teden! terjja v korist „Viribus o Hnltls" pomožnega društva za bolne na pljučih. 7173 dobitkov v skupni vrednosti 974 135.000 kron. Glavni dobitek 60.000 kron vrednosti. Prvi trije glavni dobitki se po odbitku dobitnega davka izplačajo tudi Žrebanje nepreklicno 4. maja tilh Srečke po 1 X se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah itd. ter pri loterijski upravi na Dunaju L, An der Htilden 1. 3? Umetno, stavbno In konstrukcijsko ključavničarstvo Pust Ivan _ zapriseženi izvedenec in cenilec |gl v LJubljani, Poljanska cesta št. 26 se priporoča v izdelovanje vseh ključavničarskih dei. — Železne stopnice vseh vrst po načrtih, okna in strehe. Ograje za rakve, stopnice, vrtove ter vezna in vrtna vrata. Štedilnike vseh vrst, in okovi za vrata in okna. Valjčne zatvore in solnčne plahte. Pletenje različnih mrež na stroj za pašnike in ograje. SU7 :-: so nedosežne glede :-: oblike, izvršitve in cene. Ljubljana, Dvorski trg 3 Horn Ljubljana, Dunajska cesta Beton in železo-beton. Fundamenti. Stropovi. 908 Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. Ksilolit, umetni kamen: okraski za fasado, obhajilne mize, balustrado. Prodnata se 1304 2 novi vili z večjim vrtom in z večjimi stavbnimi parcelami. — Pojasnila daje *>3lp Cegnar, Spodnje Slike 140. ¥ letu se si moja Herbstova kolesa s sevejevale ves sveti : i s i * Motoru kolesa, Hvala! stroji, gramofoni viigala t:pua svettllke. Najcenejša rvrdka za nakup potrebščin za kolesa. — C«vi k 3, plam k A*M, gorski pl aVL/ d 60 milijonov ki.:. od T^^^j^^^ ' >■ *rt■»»tfli ■■ • upov Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Torbo generatorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst. preje Kolben in dr. Praga-Vysočany. 2377 Vodne tnrbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za Instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt.) PQ 2JU Uvažujte pri nabavanju it iM(k ii za gospode in daoo i najnovejšo konfekcijsko trgovino s Maček & Komp. v oblttjn glavne potte, Franca Jožefa cesta štev. 3. Avstr patent št. 46.347 Patentovano v 7 državah. ČUDOVITO! Vse dosedanje iznajdbe skladnih stolov, klopi in miz celega sveta presega J. Lojk-ova iznajdba železnih skladnih stolov, klopi in miz, ki jih izdeluje in zalaga ----- parna tovaraa tesnila Izdelkov ... . FR. BURGER V SPODNJI ŠIŠKI. Proftpckti zastonj in poštnine prosto. Vzorce pošiljam po povzetju. Ako ae ugaja, sprejmem poštnine aazaj in vrnem vplačani denar. Računi se plačujejo le neposredno meni itnine prOstt I ir==iri Glavna zaloga v Ljubljani: PETER LASSNIK. Dolžnost nakeia zavednega Slonita in Slovenke je da rabi izključno le palača mestne hranilnice. Priznano največja, resnično domača. I že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Fr. Čuden urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1 samo nasproti Frančiškanske cerkva je delničar največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu :-: on torej lahko po originalno tvorniSkib cesab :-: garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem .-. regulatorju regulirane, svetovno znane .*. Alpina ure z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-: tula, srebru, niklju in jeklu :-: prodaja. Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. (krema) za čevlje in usnje katero je priznano najboljše. Škatljica stane 24 vinarjev. Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne. Eri ■ m *e čistilo v tej H 6 ii Ii obliki in z zamko Ijedni jalen H. SEDEJ-STRHAD priporoča cenjenim damam KlebciKe le najfinejše izvršbe. — : Žalni Klobuki uedne v zalegi. : Pre|erncua cjliea, i m Oljnate barve priznano najboljše Kranjski firnež in laneno olje Fasadne barve edino stanovitne proti vre« m enakim vplivom Steklarski in mizarski klej Lake angleške in lastnega izdelka Čopiče za vsako obrt g Prašno olje za pode 4306 se prodaja i inl Hi sv. Cirila io ihl glavna zaloga in kemična tvornica Ivan Kober Lili. PoIIanska ceste II. 15. Olje in mazilo za stroje Karbolinej in gips na garve in potrebščine za nmetnike, slikarje, kiparje itd. priporoča illliptllllellll prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej. || Zahtevajte cenike! Zaktevajte cenike! lil S F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA = tovarna zarezanih strešnikov ===== ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno zarezani streSnik-zakrivac s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najfrpežnejše kritje streh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. — Spretni zastopniki se iščejo. 975 Sicherlin pemaga čudovite kot aede-seial „naičavaleo mreoaa". ■v- prfsten Jamo ? steklenlcnn. Naprodaj, Iger so obešeni plakati. in tink »Narodno tinkarne«. 43 Boltetovemn Pe^ta. Oj Boltetov Pepe iz sebe je ves iker slavno propal je njegov »Eseles«% Še pesem o zmagi teko ga jezi, da njeno avtorko prat — kuhat podi. (A zdaj boš ti Pepe s tem delom pričel, in kuhanja, pranja se boš oprijel. T" koritu velikem srroj nos boš opral, ki se ti v nedeljo je stegnil do tal. Z nosu potem skusil boš golaž nardit, In vem da meščani ysd bodo ga sit'. O Pepe mar ni li to dobro zares, da slavno poginil je tvoj »Eseles«!« Glasovi z Jesenic. Zmage pijani so hodili do zadnjih dni nasi klerikalci po Jesenicah, češ, mi smo od in i. ki bodemo sploh volili% zato odklanjamo vsak kompromis. Nas to pač ne boli, zakaj skusili smo biti v kompromisu z njimi. Narodnonapredna stranka je bila prepojena in zaupala klerikalcem, toda se je bridko varala. Cebulj prej ni bil drugega kot Slovenec, a ko se je vsedel na gerentsko mesto, je prišel Slovenec v koš in pokazal sp je naj podle jši in najškodoželjne.isi klerikalec. Bili smo v kompromisu, a delalo se je tako, kot je hotel župnik in tovarne. Odkod so prihajali prvi napadi v časopisih je vsakomur znano. Med tem ko je napredno časopisje molčalo so blatili klerikalni listi vse, kar je naprednega. Hoteli so napraviti spor v narodnonapredni stranki in hujskali »stare« proti »mladim«, katerim so nadeli nazadnje ime Hum-rovi liberalci. Ali se »Slovencev« dopisnik ne spominja več članka »Sokolska vzgoja«. Kdo je začeli V »Narodu« se jc primerno enako odgovorilo in kaj je bila posledica! Župnik je pritisnil na Pibrovca in Sedlaka, ki sta pri tem odgovoru popolnoma nedolžna in morala preklicati stvar, ki jima ni bila popolnoma nič mar. Klerikalni časniki so blatili naprej in njih zasluga je, da se je narodnonapredna stranka vendar otresla klerikalcev in gre svojo pot. Upamo, da nas pač ne bo bolela glava po kompromisu s klerikalci, dvomljivo pa je, če ne bodo klerikalci jokali za nami. Svobodomiselni shod je razdrl kompromis, tako filozofira »Slovencev« dopisnik, žalil je najsvetejša čustva našega ljudstva. Gospodje iz farovža, vprašamo vas, ali ima ta shod kaj opravit s politiko"? Ali je bilo na njem kaj »našega ljudstva«? Pustite take stvari v miru, ki vam niso nič mar, saj se tudi mi ne brigamo za misijon, dasi ravno se tam največ politizira. Pustite v miru napredne korporacije in njih člane, saj se tndi mi ne brigamo za to, če spravi deset čukov eno Marijino hčerko v »drug stan« in se potem kregajo radi očetovstva! Kaj ne gospod Tone Cop« Na Planino bodi agitirat jeseniški Krivec p. d. Muza, pa se mu menda ne godi predobro. Nek kmet se je izrazil: »Taki ljudje nam hočejo gospodariti, ki še samega sebe ne znajo držati v redu. Mi smo tega krivcenja in čebnljenja že siti.« Ali ste razumeli f Volilni imenik je poln napak. Vloženih je že nad sto reklamacij. Čebulj je kar besen, mislil je namreč, da bo šlo vse tako gladko, kot z gerentskimi posli, kjer nihče ui smel ugovarjati. Na jeseniškem županstvu vlada največji terorizem in bi bil zadnji čas, da bi prevzelo volilne posle okrajno glavarstvo in za to postavilo komisarja. Gerent Cebulj je izgubil še to trohico pameti, ki jo je imel. Pijan razgraja po gostilnah, da nas je sram, če pride kak tuj Človek in vpraša, kdo je ta gospod, ter se mw mora reči, to je glava jeseniške občine. Klerikalci pa naj nikar ne mislijo, da so dosegli svoj namen in ubili narodnonapredno stranko ali pa razdvojili njene moči. Pri nas ni »mladih« in ne »starih«, ampak mi smo edini, mogoče bolj, kot klerikalci, naj nikar ne mislijo, da nimamo življenske sile, imamo jo in jo bodemo pokazali pri občinskih volitvah. Mi imamo pravico živeti in če nas župnik stokrat obsodi na smrt. Vsa nasilja ne bodo pomagala nič in 6e gre deset Jurežev pobirat pooblastila. Delavci čujte! Jeseniška kaplana sta dobivala ia časa Čebulovega pa sevanja letno sad 360 kron za drva, čemu to? Saj nimata družine! Pozivi Vse brate, kateri nameravajo prisostvovati mednarodni tekmi dne 13. maj ni k a v Tur inu, prosimo, da prijavijo svojo udeležbo najkasneje, do dne S. majnika zveznemu predsedstvu. — Slovenska tekmovalna vrsta ter ostali izletniki odpeljejo se iz Ljubljane v sredo, dne 10. majnika ob 1. uri popoldne z osebnim vlakom ter dospejo ob 11. uri zvečer v Benetke kjer jih bo na postaji pričakoval član tržaškega Sokola ter jih povedel na že naročena prenočišča. V Turinu določena bo za Slovence posebna restavracija ter hotel po zmerni ceni (zajtrk, obed in večrja Fr. 3); v pisarni centralnega odbora (via Ma-genta 11) dobile se bodo tndi legitimacije po Fr. 5 — na podlagi katerih bode imel vsak udeležnec vstop k vsem slavnostnim prireditvam, kakor tudi na telovadišče. Vozne cene proge Ljubljana-Be-netke-Milan-Turin objavili bodemo v teku tega tedna; za danes priobču-jemo letos veljavno naredbo italijanskih železnic, ki se glasi: »Od 1. marca do 31. oktobra t. 1. dovolile so italijanske železnice izredno znižane vozne cene za obisk razstave v Turinu in Rimu. Od 1. marca do 31. oktobra prodajale se bodo na vseh italijanskih železnienih postajah legitimacije po Fr. 10*50 (veljavne 45 dni), katere dajo pravico po osmih progah Italije do znižanih voznih cen od 40 do 60%; imetniki teh legitimacij pa se morajo voziti najpej v Turin, Rim ali v Florenco, med tem, ko je nadalj. na izbcra ostalih sedem prog vsakemu poljubna. Potni listi niso potrebni. Na zdar! Predsedstvo SLOV. SOKOLSKE ZVEZE. Spretne šivilje se sprejmejo 1506 pod jako ugodnimi pogoji za stalno. Istotam se sprejme Roza Medved, Mestni trg 24. *vl|l|a. nHni Stampilijc vseh vrst eh urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver in Udeiovatel| kavčukovih Sta m pilil Ljubljana, Stari trg 20. C alki Iranko. 235 Pomladna in poletna sezija 1911. Kupon Metr. 310 dolg za kompletno moško obleko (suknja, hlače, telovnik) stane samo kupon kupon kupon kupon kupon kupon kupon 7 10 12 15 17 18 20 kron kron kron kron kron kron kron Kupon za črno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472 zaloga tvornice sukna Siegel-lmhof v Brnu. Vzorce gratis in poštnine prosto. Prednosti privatati odjemalcev, aka Hej• naroča dirdtno pri firmi Siegel-Imhof so precej iti je. Zaradi silnega prometa blaga vedno najv.&ja tsbira Bopolaoma svežega blaga. — Stalna najnlijo oena. — Tool najmanjša naročila se po norca vestno i i vrte. veleprima, najboljše kakovosti, rume-nomesnat 1447 semenski in jedilni odda pa alzki ceni t vsaki anežlBi trrdka Iv. A. Hartmann nasl. Tomažu! v £jvb*jaiii. Drugo po dogovoru. 1484 y/o za C* n č ne pom ga! 3067 Ljubljana Sodnijska ulica št. 5. Varstvena znamka: Sidro. 179 tmiment Capsici comp. Nadomestilo za i s i priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenju itd. po 80 h, K l 40 in 2-— se dobiva v vseh lekarnah Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jem ejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek Dr. Richtei jeva lekarna pri „Zlatem levu* v Pragi. Eiiščina t 5 nova. Ki * do priprsvna, cenen* in zaoesl Iva votel* Cunard Line. Odhod Is domaćega pristaništa Trsta i Pannonia 2. maja 1911. Carpathia, 16. maja 1911. Saxonia, 23 maja 1911. Iz Llverpooln: 274 Največji in najlepši parniki sveta. Lusitania, 29 aprila, 20 maja, 10. junija, 8 julija, 29 julija 1911. Mauretania, 13. maja, 3. 24. junija, 22. julija 1911. Pojasnila in vozne karte pri ^ndf. OelleatBU v Lfabllaoi, flossskova ulica ste v. 18, poleg cerkve Srca Jezusovega Vozna cena Trst-New York III razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred. Že 36 let prva znamka. PREMIER Najodllčnejsa oprema in največja tehniška popolnost. Krasni katalogi zastonj. Tvornica Premitr Neb ne Četke**. Zastopnik A. Corar, Domiale. Fin angleški 1535 __• PIJ-__J-« pristBO ČistO some, (ne gnije) 10 kg 3 K u ima naprodaj h Ivana Mayer, laguna Ravnik, poita Logatec. Stonoiionlo z 1 ali 2 »obama se oddajo na Poljanski cesti it 60 ia na Predo-vi om selu. 14*0 Motam SO Odda tudi moderno urejena 14*0 WT pekarija in veliko transito skladišče tM dve kleti Elija Predi it, Liu liano. tovarn za a, cement zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke K. Hovotnv Malne tovarne strojev za keramiko in livarna Praga-Visočany Opreme za kožne peči, transmisije, posode za impregnovanje lepenke i. t. 9. Na vpogled mnogo priporočil. 3.-20 CKtanja vreden■ 1 je za vsakega lastnika molzne živine prospekt št. 125 o separatorju Dlabolo s premnogimi prizna n j i ! Zahtevajte ga z jamstvenimi pogoji vred še danes zastonj in poštnine prosto od 1 1872 Ubtanovljene tvornice poljedelskih strojev Ph. Mavfarth & Co. Dunaj II., Taborstrasse št. 71. 894 Zastopniki se iščejo. Društvo inženirjev v Ijubljani. Vabilo na U 11$ ki se vrši 1516 v nedeljo, dne 7. maja t. 1. v gornji dvorani hotela „UNI0N". :: Začetek ob 10. dopoldne. :: DNEVNI RED: 1) Poročilo pripravljalnega odbora. 2) Volitev odbora in društvenega soda. 3) Slučajnosti. Pripravljalni odbor. Buffet ,Cri$iW na Bledu ob Jezeru pod kolodvorom se da v najem. Pojasnila da lastnik J. Peternel hotelir na Bledu. Lomljen bamen § : za stavbno aezijo, s dobavlja v vsaki množini s parobrodom stavbno podjetje za osuševanje barja v Ljubljani, Ambrožev trg 3. Telefon št 285. Mirna stranka išče stanovanje z 2 sobama, 2 kabinetoma in pripadki (ali tudi 3 sobe za avgustov termin. Ponudbe pod „mirna stranka11 na uprav. »Slov. Naroda« 1511 popolnoma zmožna slovenskega in nerti>kega jezika, popolnoma vešča strojepisja, kakor tu«ii vseh pisarniških del, so sprejme takoj. Oferte v on« h jezikih ,,pO&tni predal 5" Ljubljana 1512 1 0 Dr. B. Mi Zaloška cesta, nasproti Šarabona, radi orožne vaje ne ordinira od 29. aprila do 28. maja. 1426 <5 ] : L „Nuisoi" tvrdke 451 Bergmann & Ko. Dečin na L. je in ostane slej ko prej nedosežen vsled svojega presenetljivo prirodnega barvanja las in brade Dobiva se svetel, rjav in črn steklenica po K 250 v drogeriji Anton Kane in pri brivcu A. Fettich-Frankheimu i Jesenicah, Gorenjsko se radi preselitve da v najem kjer je že več let vpeljana trgovina, s skladiščem oziroma stanovanjem ali meblovano sobo na najugodnejšem prostoru in v bližini kolodvora. — Gospodom sotrudnikom ali samostojni izvežbani prodajalki se nudi dobra prilika zagotovljene eksistence. Natančneje podatke se izve pri Anton Hafnerju, Škof ja Loka, Glavni trg. 148? V obrata stoječa >*» 30 konjskih sil močna naprava na sesalni plin se poleti proda. Ogleda se lahko v tiskarni Ig. pL Kleinmayr & Ped. Bamberg, LJubljana, Mikloiičeva cesta it. 20* gradnja kotlov ta aparatov doiuu n. mamutu s. Aparati „favorit" ia avtomatično preskrbova-njo vodo ia bise, silo itd. Rezervarji, kotli, dimniki, dola is pločevine, aparati, armaturo. Na zahtevo brezplačni obiski potujočega zastopnika gospoda stavbnega tehnika 1199 L. PADUAN, Trst Baniara večala stav. 14. 195614 7852 DFU 96 3G 5 29 34 01 laelelavatalj mesa v Franc Vlajan Uabljaaa, Kolodvorska alka 25 priporoča svojo bogato zalogo 55 m vik ta ta raMlaala VOZOV. Kell" Ink najboljši plesk za mahka Ha. Keil-ova bela flazura za anivatie nize . M f Ke i l-o v a voščeaa pasta za parkete »k Kell-ov lak za pozlitenje okvirov Keil-ov lak za sUanlke ? vseh barva* KeiMva pasta za čevlje......31 1198 Dobiva se vedno prt Leskovloti O Medenu « Ljubljani. Postojna: Anton Ditrich. Idrija: Val. Lapajne. Črnomelj s Aatea Zarc. SkoijaLoka: Matej Žigon. Kamnik: Ed. Hajek. Eranj: Franc Dolenz. Radovljica: Oton Homan. Noto mesto s 1. Pkek. Kočevje: Prane Lty. jjj ! Dva nova Sellortova biljarda najnovejšega alatoma 1 ^jj O t: iT. > o trn > 1413 33 Popolnoma na novo urejena kavarna Central" na Sv. Petra nasipu št. 37 navadno celo noč odprta. Štefan Miholič, kavarnar. Z odličnim velespoštovanjem C/i ! Dva nova Seifertova biljarda najnovejšega alatoma I 31 si ed od is od Maksimilijan Sartory Rožna ulica štev. 15 se priporoča slavn. občinstvu kot specijalist za upeljave in poprave električnih zvoncev, telefonov, strelovodov, električne luči, zdravniških in zobozdravniških aparatov ter vse v to :: — :: stroko spadajočih del. :: — :: Proračuni na zahtevo brezplačno. [51 m m tč] (šl 0 [51 (šl 0 (šl si Sledilna ognjišča „£riumph" za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Ze 30 iet so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Sledilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog 2040 franko proti doposlani znamki. i Tvornica za sledilna ognjišča Trfomph S. golOschmi&t S sin, Wels 18, gorenje Avstrijsko 3E JE 31 na prilika! Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana ===== še iz cenenega cementa, oddajam - ;8 ENTNE STREŠNIKE po znižani ceni. Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za .*. ,\ njo vsako poljubno garancijo. .\ .*. IVAN JELAČIN .-. LJUBLJANA. SE HIŠK Telefon štev. 53. :: v Spodnji Šiški pri Ljubljani :: 915 priporoča svoje izborno marčno, dvojno marčno in izvozno pivo tr sodčkih la steklenicah. Zjutraj vidimo v vsaki bili v rabi intncisti iiaije Zakaj ravno to? 1. Ker so ljudje vajeni, svoje telo v trati s francoskim žganjem, da ga otrdijo proti dnevnim naporom, da pospešuje delovanje kože, krepijo cirkulacijo krvi in ojačuje živce. °- Kdor se nsgiblje k potenju, mora zjutraj nepogojno otirati truplo s cuDJico, pomočeno v frsncoako žganje Diana, da se opisani ne dostatek odpravi. 3- Kdor zjutraj * vodo za umivanje dene francoskega žganja Diana, lahko prebije bres drugih toaletnih pripomočkov 4. Proti lomljivosti las in luskinam je francosko žganje Diana prav izvrstnega učinka. 5. Vsled prijetnega duha in okusa francoskega žganja Diana ter njegovih razkužujočih lastnosti je to izborna voda za zobe in grgranje 6 Kdor zjutraj ponjuba na vodi nekaj kapljic francoskega žganja Diana, odstrani pogostno zagatenje nosnih kanalov in ja<4 nosne sleznice. Froncosho žganje Diana torej jači, utrjuje, lajša bolečine, hladi, razkužil le Vonja je prijetnega in je francosko žganje zaradi tega izvrstno primerno za osveženje zraka v sobi. Zahtevajte izrecno francosko žjonje z na«t>pno registrirano varstveno znamko, da se varujete ponaredeb. Francosko žjanje Diana ae dobiva po lekarnah, drogerijah in pri trgovcih. Cene: Steklenica it 1 K —50 Steklenica it 2 K 120 Steklenica it. 3 K 2 40 saaraaa a Dunaj L, Hohenstaoteng. 3. Lekarnarja A. THIERRTJA BALZAM A TMerry in Pregrada lai tata aw - Saaararuna. r »leno mi kot filial aaaaaka. OBLASTVENO VAROVANO Vaako popačen j«, pooaredba in razpeča vanje drugaga fralT—a s zmotno podobnimi snamkami ae kasenakoaodno zasleduje in oetro kaznuje. Zanesljivega adravilnega učinka pri vseh oboleloatih dihal, kaliju, kmeta vanju, hripavoHti, katarju v poilraJniku, pranim bole-činam, pljučnim bolestim, zlasti pri influenci, želod.nih bolesnih, vnetju jeter in vranice, pomanjkanju slasti, slabem prebavljanju, zagat en ju, zobobolu in ustnim bolesnim, trganju po udih, opeklinam, izpuščajem itd. 12/3 ali 6/1, ali 1 Specialna steklenica K 5'— Lekarnarja A. THIERRYJA •dlno pristno centifolijsko mazilo zanesljivo naj goto vej sega zdravilnega učinka pri »ranah, oteklinah ra-iirvah, vnetjih, gnojitvah, odstrani iz trupla vse tuje tvarine in dela celo boleče operacije nepotrebne. Zdravilno pri ae tako starih ranah in tako dalje 2 Skatljici ataneta K StfO. Dobiva se v lekarni pri Jngelu varku" ADOLF THIERRY v Predgradi pri ROGATCU. Dalje po skoro vseh lekarnah, ria debelo v trgovinah u medicinalne drogve. 1035 521 Za svetilni plin, sesalni plin, bencin, bencol, petrolef itd. Pazite: motorji za snrovo olje sistem DieieL Zahtevajte specialni prespekt 502 L. S. Specialni oddelek: Stroji sa tage in obdelov. lesa. Popolne opreme žag in mizarnic. kr. izvedenec in učitelj Glasbene matice" Ljubljana ALFGftiZ BREZNIK Ljubljana Kongresni trg št. 13. Itajmja. ujstajejii ii edina domača tvrdka in izposojevalnica idavirjev in barmooijef. Velikanska zaloga vsega glasb, orodja, kakor: violin, citer, kitar, tambnrlc, harmonik, klarinet itd, najboljših strun (tudi VVeicheld) ter muzikalij. Prodaja na čudovito majhne obroke tudi brez zadatja, tako, da je vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu „pofelnu" fpiF ter si na najugodnejši način odpla- iiisk čevanja nabaviti instrument prve vrste. Dvorna firma klavirjev Czapka, Holzl & Heitzmann, Stelzbammer in Rdsler ter Borngel in Manbcrg (amer. harm.) so svoje zastopstvo za Kranjsko meni poverile in imam le faz izključno edini te znamenite instrumente v najv. zalogi in izbiri. 10 letno pismeno jamstvo. Popravila in uglasevanja klavirjev in vseh glasbil po najnižjih cenah. Stari klavirji se najugodnejše jemljejo v zameno. Dan?" Najnižja izposojevalnina. aau 277 Vir zdravja so brezalkoholne «* vt m «3 o «^ i m o tx ha, z gospodarskimi poslopji in izvrstnim lovom na srne, divje peteline in rušovce. 1000—1500 m nad morjem, 12 km od bližnje železniške postaje oddaljeno, ob dobri vozni cesti in 2 Va ure pešhoda do bližnjega mesta, je ceno naprodaj« Vprašati pod „arondirano gozdno posestvo" na upravništvo »Slov. Naroda« Gramofone najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča ^ Ivo Bajželj ' Ljubljana Marije Terezije cesta 11 (Koltzej). Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a k 3-Si. — 1000 igel k 2"—. 271 Revmatizem, protin, nevralgije in ozebline večkrat pruvzročajo neznosne bolečine. Za njih hitro pomirjenje in potolaženje, za oplahnjenje oteklin in obnovo premićnosri členkov- ter odstranjenje občutka inrgolenja učinkaje presenetljivo --zanesljivo---—- 9 betecna znamka (mentolosaltcl- gK J£ liziran kostanjev irtrlečeUj, Jj* pri vteranju, raa&iranjutervobkfadkiii. I lonćek l K. Ako pošljete napre) K 1*50 dobite 1 lonček V '~ ► » » K :>•— * 5 lončkov »"ca, > , > K 9— 10 > j J g Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerja lekarni, c. in kr. dvorni dobavitelji, Praga-III., Stv. 203. Pazite na inU izdelka in izdelovalca. zalo Iona loge v rnah V Ljubljani: lekarne Jos. Mayr, dr. 6. Piccoli, Jos. Čizmar. Pozor gospodinj Za samo 6 % *£T najfin. čokolade zavitek „ lipovega čaja lonček „ sardelnih obročkov kes „ Camenbertovega sira steklenica najfin. olja mešanega kompota steklenica „ Štajerskega maftnovega seka Va gorčice, francoske ali kremSke. pošljem na vsako postajo Avsrro-Ogiske franko postni zavitek z najfinejšimi delikatesa m i in sicer; Zbirka štev. 18 = Zbirka štev. 17 lonček najfinejšega špargl. fižola *} lonček mešanega kompota steklenica najfin. likerja liter „ belega vina lonček „ sardin zavitek „ Cakes steklenica „ štajerskega malinovega soka. Vsaka zbirka samo 6 kron. ~Wtt -Franc Hrdlitschka Dunaj III.f Grossmarklhalle 77/78. Vseh vrst praško sušeno meso. Sir, salame, pristne krakovske in tirolske klobase, sardine, sardele, kompoti itd. po najnižjih trtnih eenah. Fo železnici in po posti se pošilja samo po povzetja| — Najnižje cene *m preprodajalce! Zahtevajte ponudbo cen. Brnaolj in Buenos Airoa 3 grand prta. Devin - Buckau. Podružnica: Dunaj III* Am Heumarkt 21. vročeporne loKomobile Z m^mmL m bre« ventila. Originalni Wolffov gradbeni način....... 10-800 PS. Obratni stroji največje popolnosti in hranljivosti 89" za industrijo in poljedelstvo. ~*8 V KrsllovioJ, xra postajo so dajo v lom inša za hotel eventualno samo restavracijo. Zakupnik bi moral vse sam urediti. Ponudbe na naslov: Ludmilla Clhlar, Kraljevica (Portore). 1526 Gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika, Sprotna V ¥0201110« kakor tudi izurjena prodajalka 1502 sprejme primerno službo najraje v Ljubljani. Vezenje sprejema tudi na dom. — Ponudbe se blagovolijo poslati najpozneje.dO 10« maja t. 1« pod H* B. poštno ležeče Ljubljana. V ponedeljek, 1. maja 1.1. ob 9. dopoldne se vrši 1537 na Resljevi cesti 1, II. nadstr. VI V celera izdelanih nad 750.1 PS. Laurin lemenf 4 HP za večji voz 3 HP 320 goldinarjev (640 kron) 4 HP 340 goldinarjev (680 kron) brokel Tvrdki II. Uontfflclt Praga I., Josefske namesti. in oprave, posode in raznib drugih predmetov, h kateri se kupci vabijo. Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska G. Flux Gosposka ulica štev. 6f priporoča in namešča le boljše Pošljite mi cenik motorskili dvokoles Laurin a Klemeni z navedbu pogojev za plačevanje na obroke. V. VONDRICH, PRAGA L, Josefske namesti. Ime: Naslov kakor privatno trgovsko in gostilniško osobfe Izbira različnih sluteb, zlasti za ženske Vestna in kolikor motno hitra postrežba zagotovljena. 1533 Pn vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor. 5000 K plačam tistemu, ki dokaže, da noja senzacijonelna kolekcija 300 komadov samo za 6 K ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska zistem-Roskopf patentna žepna, dobro idoča era, natančno regulirani, s pismenim trikJairo jamstvom, 1 amer. /lata ecH&le renti ca, 2 aner. zlata danfrle prstana za gospođa in damo. 1 angl. pozlaćena garaitam, obstoječa iz roanšetnita, zavrarnfkovin (b saprsito gamho.. 1 aner. /ep* po/ 6 S det), 1 elegantna svilena zavratalca, barva po f«ji, 1 krasna »roža za dane, poslednja novost, 1 petna taatetaa garnitura, 1 elegantna nsnjata denarnica, 1 par abaaot z imi-tiraaimi dragimi kamoji, 1 par angl. Barometrov. 1 salonski albsm s 36 nmetnftkiai )n krasnim! razglednicami. 1 krasen o vratni in naglavni kolje s pravimi orientalskimi perli. 5 Indijskih prorokujočih škratov za zabavo vsake dražbe, razventega Se 280 raznib komadov, ki se rabijo v vsakem gospodinjstvu. — Vse to zastonj in še patentno nro sistema Roaskopt, k! sama stane se enkrat toliko, vse za B R. Dobi se proti povzetja ali pa za vnaprei vposlani znesek v znamkah pri J.Gelbn, izvozni dom, Novi Sandec 1545 Št. 273. NB. Pri naroči! u dveh pomljitev se p na a 1 pri na britev ali pa 6 zelo močnih platnenih žepnih rnt. Stvari, ki ae ugajajo se lahko vrnejo, tako da je vsaka i»goba izkliočena ^paanpnajfjsaiann^a^ ■» J^T^.TFarei-n^ r * ' f varstvena znamka. Imate li protinske ali reumatične bolečine? Ali vas radi bolijo zobje ali glava? Ali se čutite onemogle, potrte ali slabo voljne? Ali prestajate duševni ali telesni napor? Rabite torej učinkovito, neprekosljivo fl5 rnentf>loiri Najboljie najboljšega. Hefpoltenejfte domačo sredstvo. Da Vam moč in jakost. Nadomesti največjo domačo lekarno, izkratka v malo Časa vas stori z življenjem popolnoma zadovoljnega. Jamčim, da vsak dobi za samo VJsflflPJGV ^^BE celo steklenico \mm frautskifi mm Velika steklenica KI*—; velikanska steklenica K 2-—. '•te. Varstvena znamka. ... Kot voda za usta in lase neprekosljivo. Lepotilo prve ' sms- Prepričajte se o velikanskem učinku in sodite potem sami. "OeS Dobiva se po lekarnah, drogerijah, parfumerijah in trgovinah z materialnim blagom. Pfam debelo Aleksander Kalmar mata Dunaju 112 Nord^taliiilaol Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave v Ljubljani« Dunajska oosta štev. 22 (nasproti kavarne „Evropa") koncesion. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči in prenos moči, telefonske in brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjev na staotn In astro lin tor Bisaolosih totorfov. v >