TTOCfcn jpf~ , ^

w •• r . .

Vojaška taborišča.
Washington, D. 1'., 18. maj m. — Yo.juxka kui)«krii>ci iu je	po-
stava v Združenih državah. Tekou. prihodnjih treh menet-ev bo v v*> iuakih taboriščih xkur«> t-n uiiljou uiladih inoi. Glede končno oblike postave vlada le še dvom iu »ieer tried »• Koosevrltove i>rustuvoljsk< rmade. proti kateri je armudul j»«*-n«-ralni štab. iu ki tudi ui baje po okuHU predsednika WiLvnia.
V nova vojaška taborišea. kate ra boJo zjrradili. nf bodu podali v.m'h teli bodočih novincev. 400 ti ho*" vojakov, ki m? nahajajo v r»-d-lii armadi ui narodnih irardah amatrajo že zadosti izurjene ra spe sobne za službo. taborišč, katera x> že naročili, .sprejelo vsajcc po £!,000 tuož. kar znaša skupa; 700.000. Prcofctnnrk nove armade bo v aktivni službi, deloma v Zdr državah, deloma pa kot prKlnja btniža v Franeiji. Vojni depart me nt je že določil treo^rafsko 1 etro teh tahoriič. in častnik.! so že na poti, da jih TJ»r*lf«iajo. Dvanajst jih bo v južnem deikartmentu. kjer poveljuje ceniral Wood. Kot pri mema m«-Hta za ta taborišča ozna čujejo obe Carolmi. Georerijo in TmufJiKee. .šest jih bo v Texas« ali okoliei.	v eentralneiu za
padu, trije na daljnem zapahu štirj«- v Xeu- Vorku. Ne\r Jersey in Peimsvlvaniji. eno pa v Novi An trli ji.
Mesto šatoror bodo zgradili le-s«*n»- barak«-. Taborišče bo otoNegulo kvadratno miijo k primernim prostorom za ve/banje.
Zborovanje pekov.
Peki pravijo, da je hranilna vrednost te moke dvomljiva. — Ixpre-menila bi metode živinoreje.
Wilsonova pklamacija.
Turški strah.
T
Turki se boje'Busov. — Scorpion. — Rnsi so sablokirali Bospotr. — Dovolj živil v Tuičiji.
Pariz, 17. maja. — Pomorščaki 7. ameriškega kanonskega čolna ''Seorpion"* so prišli pred dvema dnevoma v Pariz in pripovedujejo. da ste prejšnji nemški ladji ''Goeheir* in "Breslaii". katere je turška vlada kupila od Nemčije, tako poškodovani vsled ruskih strelov, da ste bili zasidrani v pristanišču že več kot e no leto in ju ni moeoee popra viti.
V	ravno takem položaju je turška bojna ladja 'llamidijeh'. ki je zasidrana v Zlatem rogu.
Ruska blokada Bospora je popolna od strani C'm etra morja. — Samo majhne jadrnice, ki vozijo ob obrežju, morejo zapustiti pristanišče in tudi mnogo teh je i« nieenih. Kadar slišajo Turki o tej blokadi in o ofenzivi v Perziji Ln Armeniji, se prieiio tresti.
Amerikanei. ki prinašajo ta |K>-roeila, so del posadke ameriškega kanonskega čolna 'Scorpion'. ki ie bil od leta 1908 dodeljen ameriškemu poslaništvu v Turčiji.
Ko je Turčija 21. aprila prekinila diplomatičue zveze z Združenimi državami, so kapitan, deset mož in trije otroci zapustili Turško in so se napotili proti Švici Tri dni so bili zaprti v Nišu v Si-biji, zadržali so jih potem 20 dir' v Nemčiji, predno so jim dovolili da smejo nadaljevati svojo pot.
Najbrže bodo vsi ostali Amerikanei zadržani v Turčiji: med temi jih je še 30 od "Scorpionove" posadke. Ta posadka se je odpravila na pot '''aj dni .potim, ko so bile prekinjene dioloinatične T.veze, pa turške oblasti so jih 2a-Irzale in odpeljale nazaj.
Nemei pravijo, da turška vlada ne bo dovolila zapustiti deželo o-sebam, ki so vojaške starosti.
"Scorpiona"' so razorožili in večino moštva internirali. Vsi A inerikanei, ki so mislili zapustiti deželo skupno s poslanikom, ki je Se vedno bolan, bodo najbrže pridržani.
To osobje s "Scorpiona" bodo prvi jetniki v sovražni državi.
Spomladi 1915 je nek angleški podvodni čoln prišel v Marmor-;ko morje in je oddal na turške !adje en strel (torpedo). Torpeda je zgrešila cilj in je »la 50 čevljev od "Scorpiona".
Nato so ladjo zasidrali v Zla tem rogu. Vsak ameriški častnik ki je šel na suho, je potem moral vsakikrat pokazati turSkim oblastim izkaznico in se pustiti preiskati. ker so Amesrikanec sumničili, da so v zvezi z angleškimi podmorskimi čolni.
Turški patrolni čolni so straži-li neprenehoma ameriško ladjo Ko so nekega dne videli pluti angleški podmrvki čoln v Črno morje. so Turki kazali naj in so rekli Amerik aneem.
— Tukaj gre vaš zaveznik!
V	splošnem pa Amerikanei nrst, imeli mnogo sitnosti. Turki so se kazali, da imajo rajše Amerikan ee kot vsakega tujca, celo bolj kot svoje zaveznike. Nemci niso bili priljubljeni, ker so bili pre ošabni. Zato so bili vsi nemški vo-jaški atašeji nadomeščeni z avstrijskimi.
Splošno prevladuje mnenje, da Amerikanei tudi sedaj niso v Tur čiji v neposredni nevarnosti.
V	Turčiji je več hrane kot pa v Nemčiji. Nemčija še celo dobi mnogo hrane tz Tnreije. Bogataši v Carigradu lahko kupijo, kar si poželijo, toda revno prebivalstvo trpi pomanjkanje.
Amer. bojne ladje.
Ameruka vlad* na bo objavila
pred koncem vojne, koliko ladij je potopilo njeno brodovje.
Washington, D C.. 1*. maja. -Mornariški tajnik I>anicls je t>r zojavil daiH-s admiralu Sims, naj Kproči luoniariškrmu dei>artjiieiitu \.s*- |MM.Iro%noN>ti irlede noreadova-nja lova na podmor*k<- čolne, v kolikor pri le jo pri trm vpoatev aine riški torpedni rušilei. Potom dogovor med ameriškim mornariškim din»i«rt4in titoiii ter augleško adtni rfrteto, se je določilo, «la se ne ob javi bodoče v Angliji ni kakih po «li obnoviti o gibati ju ali iuoei ameriških bojnih ledij v evropskih vo dali. l)<K-im ui DanieK nircar pozitivnega «>b.iai-il v tew ucnra, ne >ei»dar lumurij«, da bo sledil mor nariski d»T»« rt m.-nr Jranrosko an gleški politiki, da ue objavi za p k »».jenja ali uničenja nemških pml-m««rskih čolnov ali vsaj ne kraja kj« r bili ti čolni vjeti ali razvle-jani. Prikrita bodo ostale tudi štf vilke dotienih poihnorskih čolnov Tujn.k rotili«.Is je tudi objavil, dal je dobilo moštvu ameriških rušil-eev pred •^lhodt>ui iz am*-rtškrln prmUuiiše nove obleke. To fce j« j SffodHo. ker ^ je baje nek angle ; ški «'a>tuik v ^uctivstow uu izra-*il. da mo ameriški mornarji neza j uost ito ooleeton.
' radniki mol nariškega depart-nivnta m bdi baje zHo hudi, ko so I i/vedeli za to izjavo. Ker je priča , kovati v j>-v3u*jših ui««1ih h lad ne j -j š*^tra % rem ena oivstra.'i Atlantika ] je |Mi>krt>«-i Daniels tttdi za nabavr težjih oblačil za mornarje. Potreb na naročila »o i? izdali. Blago bo
i^cgotovljeno "kroc prvega avgu-j
• - ' j
Washington, D. C.. 18. maja. — Ko je predsednik Wilson podpisal konskripcijsko predlogo, je izdai proklamacijo, v kateri določa dan 5. innija kot dan registracije.
Predsednikova paroklamacija se glasi:
— Ko je kongres izdal zakon in ko je predsednik dne 18. maja leta 1917 priznal ta zakon, ki obsega sledeče določbe (v proklamaciji so citiran? dve določbi predloge) pozivam jaz, Woodrow Wilson, predsednik Združenih držav, governer-ie raznih držav in teritorijev, komisijski svet distrikta Columbia ter vse agente in uradnike rasnih držav in teritorijev, distrikta Columbia. okrajev in občin v njih, da izpolnijo vse dolžnosti, ki jih predpisuje ta postava po določbah, ki iim bodo s tem dnem dostavljene.
Obenem tudi p reklamiram in pozivam vse osebe, katerih as tiče zgoraj omenjena postava registracije v raznih državah in v distrik-tu Columbia, da je dan in kraj za registracijo med sedmo uro zjutraj in sedmo uro zvečer dne 5. junija 1917 in sicer v registracijskih krajih in okrajih, kjer stanujejo
Oni, ki so s tem določenim dnem dosegli svoje 21. leto in oni, ki s niso dosegli svojega 31. leta, se morajo registrirati.
Izvzeti so samo častniki in re-krutacijski uradniki regularne ax-made, mornariške in mo-~nariske*ra zbora, ter narodne garde in mornariške milice, če je ta v zvezni sluŽ-
VSI MOŽKI MED 21. IN 31. LE10M SE MORAJO, REGISTRIRA TI. — SPLOŠNO REGISTRIRANJE SE BO VRŠILO 5. JUNIJA. — TEŽKA KAZEN BO ZADELA ONEGA, KI NE BO SLEDIL TEMU POVELJU. — KDOR JE VSLED BOLEZNI ZADRŽAJN, SE MORA PISMENO NAZNANITI. "NAŠ NAMEN NI IZVEŽBATI SAMO ARMADO. PAČ PA CELI NAROD' — VES NAROD MORA NASTOPITI PROTI SKUPNEMU SOVRAŽNIKU. — VSAK MORA BITI NA SVOJEM MESTU.
bi. ter častnikov častniškega rezervnega zbora in. rekrutaci jskih članov rekruta?ijskega rezervnega zbora, če se nahajajo v aktivni službi. —
Za teritorije Alainba, Havajsko otočje in Porto-Rioo bo dan registracije določen v poznejši prokla maciji.
One, ki vsled bolezni ne morejo priti k registraciji, opozarjam, da se dne 5. junija ali pa že prej obrnejo na okrajnega klerka dotične-ga okraja ter ga vprašajo za navodila, kako jim je mogoče registrirati se potom kakega zveznega agenta.
Oni, ki ne bodo 5. junija v okra-in, kjer ponavadi stanu ie jo, se lahko reglstriraio potom pošt?, toda tako, da dospeio registracijske karte do 5. junija v dotičm kraj.
Taki možje na i vprašajo okrajnega klerka onega okstia, v katerem se slučajno nahajajo, kako se lahko registrirajo potom pošte.
V slučaju, da se take osebe vsled bolezni oziroma vsled odstotnosti ne morejo osebno registrirati, na i ?3 obrne i o v mestih, katera imajo več kot 30,000 prebivalcev na mestnega klerka onega mesta, v katerem se naha jajp.
Sila, proti kateri sme poklicani, ie potkušala svojo voljo šiloma vii-liti vsemu svetu.
Z ozirom an to se je vedno bolj oboroževa1*, dokler ni popomoma Spremenila oblike sedanje vojne Dozdaj smo računali z armadami
Ruska vlada.
Chicago, 111.. 18. maja. — Na povabilo zvezne vlade se je zbralo tukaj vev kot posestnikt^v najvišjih ameriških pekarn. Med njimi .>e nahaja tudi par Kauadeev Prvi dan so razpravljali o naslednjih dveh vprašanji: — 1. Koliko odstotkov pšenice uaj se porabi za moko? li. ALi naj vlada prisili ali pa le dovoli proizvajanje mešan* moke ?
V sediuijrm čaMi *e porabi n<v-kako 71 odstotkov pšenica za moko najboljše kakovosti. Predlagano je bilo. Ja naj se porabi eelih odstotkov. Proti temu pa je o-paziti precejšnjo oi>ozicijo. iu nekateri izmed pekov so izjavili, da bi bilo najboljše, č<* bi se sklenil kompromis uit'J onimi, ki so za 81 odstotkov in on oni. ki vst rajajo pri 71 ■ nlst. Določilo naj bi se tor*1; 76 odstotkov. Meil možmi, ki so zavzemali tHlloeno mes-to pri današnji razpravi, je bil K. M. 1-Vaueh-PeiK-oast. ofieiehii inši»ektor vsi moke. kar je je o<lšlo v preteklem letu v Evropo. Predno je prišel, se je -»koro A-sak ilaji posvetoval 7 znanim Herbert 1". Hooverjem ter merixlajnimi uradii'ki v WashinK--touu. Posestniki p<'karn so proti polni i>šeničvi moki ter proti kruhu iz otrobov. Drugi pa zopet zahtevajo t*l vlade, naj doloei stalne velikost hlebov ter minimalno ee no. Pri .lseduik pekovskih orgaaii-za»»ij McDonald je rekel, da je pše-uiena moka neprimešana s katero koli drugo vrsto veliko bolj zanesljiv predmet kot p« katerakoli nie-saii« uaoka. Zagovorniki polne moke. to H> moke 7. otrobi vred niso mogli primerno dokazati. Pričanje naših lastnih delavnic je urvi iai najboljši dokaz, katerega imamc hi sicer ts. da ne zahteva širša publika moke z otrobi vred. Imamc pa na razpolago znanstvene izja ve. ki vst rajajo pri naziranju, da je kruh iz popolue moke manj vreden trlede preba\nih lastnosti kot pa kruli, napravljen iz naše »atčutne moke.
Poljedeljski interesenti in inte-resen t i živinorejo so nas tudi o po zorili. da bi taka odredba, da se namreč meje molco z otrobi vreu slabo upi i vala ter popolnoma des organizirala m«>tode v dotictii indu-J striji, povišala eeoc ter tudi zmanj šal potrebn«* količine živalske kr me. —
Šest socjalistov v provizdrični via di. — Kmetski kongres. — Lvov pričakuje, da bo narod podpiral novo vlado.
Kontrola živil.
Pomorska bitka.
London. Ansrlija. 18. maj«. — V torek zjutraj so lahke avstrj-»ke bojne la*+je napadle laškr
I je. kaf»-rito so prišle na p*>moč angleške in franeoske.
Boj je trajal dve uri. Zavezniško brink) v je je |H>ti%iiilo avstrijske ladje proti albanskemu obrežju, dokler niso našle zavetja v Kotoru in Draču. kjer *o bde pod varsrvom obrežnih baterij in avstrijskih boj-j nih la«lij. V boju je bil potopljeni eu laški torpedili čoln. en parnik; hi 15 majhnih ladij za }x>laganje min. Anirlešku lahka križark». "Dartmouth je bila zadeta t>o
torpedi
ArotriHto tnupčilo pravi, da je In ia potopljena, pa ae je vrana ▼
Predsednik Wilson bo imenovaJ diktatorja za živila. — Zaslišanje glede kontrole končano.
Washington, D. C.. 18. maja. — Senat iu poslanska zbornica Ma! starila včeraj primerne korake, da se jM»peši zakonodajo srlede kon trole živil. Načelnik Gore, senatne ga poljedeskega komiteja je ime j noval naslednje senatorje, ki se bo-J do žiijim vrtAi posvetovali s pod i odsekom glede te zakonodaje: — | Smith tz Sti. Caroline. Smith Oeorgije. Kenyon iz Io>ve in Pege i iz Vermonta.
Hišni prdjcdelski komite j bo danes končal zaslišanja glede vprašanja živilske kcMitrole.
lia/.položeiije članov hišnega -komiteja je. da m* ugodi ž H jam pred-! >ednrka AVilsoiia ter se mu da pol-j nemo*'*, da določi razpečavanje živilskih produktov ter maksimalne ru minimalne cene.,Tozadevne do ločuje i»e bodo pustile v predlogi i Predsedniku bo dana oblast ime ! nova ti diktatorja za živila.
V prediogi bo najbrže izbrisana t določba glede moke. mlete z otrobi vred.
-
Japonski rušilci.
Paris, Frane i ja. 18. maja. — Večje itevilo japonskih križark je došlo v Marše j na Francoskem da bodo operirsli z zave/mrnkkni ladjami proti uemokim podmorskim čolonm. Ako bo treba, jih bo japonska vlada poslala se več.
Petrograd, Rusija. 18. maja. — Danes je bilo sestavljeno ministrstvo, v katerem se nahaja šest so-cjaiistov.
K včerajšnjemu poročilu, da je prišlo <io sporazumi jen ja med rusko vlado in med delegati delavskega sveta, je prišlo včeraj nepričakovano ofiejelno poročilo, da minMrska kriza še ni odstranjena. —
Danes zjutraj pa se je objavilo, la se j» posrečilo sestaviti koalicijsko ministrstvo. Novi kabinet se bo držalo ne vodilne črte, ki ie bila sestavljena kot pogoj za vstop raz. ličnih strank v novo vlado.
("lani dume so sprejeli v privatni ?reji, pri kateri sta odstopivša ministra Miljukov in Gučkov navedla vzroke svoje resignacije. sledečo resolucijo:
" Člani dume v tem trenotku ore osji o ve ministrstva obračajo vso pozornost iwovizoricne vlade na dejstvo, da mora ruska zunanja politika, zlasti, kar se tiče vojnih in mirovnih vprašanj, kakor prej, tako tudi sedaj, sloneti na absolutni lojaliteti napram našim zaveznikom. ker so vitalni interesi za east naše dežele odvisni od te lojalite-te." — .
Potoni, ko so wcjalisti stopili v novo vlado, je ministrski predsednik. princ Lvov, podal časnikarskim poročevalcem sledečo izjavo:
"Največja kriza v zsodtoviui modeme Rusije se je na zadovoljiv načM rešila, m razmere že kažejo jasne zna'ke zboljšanja. Som mnenja. da bo vaak pameten Rus podpiral novo koalicijsko vlado. Sedaj imamo prvikrat vlado, ki bo združevala moral i eno avtoriteto z materj»1uo silo. V prvem revolucionarnem kabinetu so nastale tež koče, ker smo bili jaz in moji tovariši naTesani na moralicno prigovarjanje. Nt bilo nlkslre prave vlmiut moči* materjafaio silo, ka-
kor v drugiii državah. Po dvomesečni izkušnji smo spoznali, da je moralični upliv velike množine pametnih Rusov, ki si želijo miru. zelo veliko in dovolj močno orožje. da pa so bili k nesreči med civilnim prebivalstvom, kakor tudi v armadi posamezniki, ki so javno delali za anarhijo in so prezirali disciplino.
Pokazalo se je, da more vlada te razmere zboljšati le z materjcino silo in to -silo je mogla do«eči samo. ako stopijo v vlado socialistični zas-topniki in združene leve stranke. To smo dosegli; ako zdaj sovražniki vidijo narodov mir, da se zavzemajo za red ne samo ta-koimenovana buržoatzija, temveč tudi delavci in socjalisti, potem bodo, kakor upam, prostovoljno opustili anarhistične metode, ki bi, ako bi se še nadaljevale, povzročile razpad in razrušenje ruske države." —
Kmetski kongres, katerega se jc vdeležilo 569 delegatov, je sestavil sledeči program : "Izrazitev kmet-skega mišljenja v vseh vitalnih narodnostnih vprašanjih: potreba, da se prepričajo vsi državljani, da nova sVoboda nalaga nove dolžnosti: obramba kmetski h interesov in interesov cele dežele.*' .
Tajna pogodba med Rusijo in Nemčijo.
Pariz, Francija, 18. maja. — "Russkoje Slovo" prinaša poročilo. da je med carjem Nikolajem in cesarjem Viljemom obstojata tajna pogodba, ki je bila naperjena proti Francoski.
To pogodbo je razkril leta 1905 grof Write, ko so se vršila mirovna pogajanja meti Rusijo in Japonsko v Portsmouth u.
Witte je bil zelo razjarjen, ko jc našel to pogodbo in je carju sporočil. da ne bo podpisal miru v Portsmouthu. dokler se ta pogodba ne uniči. Ker so bili nemški bankirji ravno pri tem. da tla j o večje posojilo Rus-iji. ni hotel ee-sar. da bi nastali kaki gospodarski zapletlaji in je doroiiL, da se pogodba prekine. Car pa tega ni Wit-teiu sikdar odpustil.
V početku sedanje vojne je Wit-te povedal to zadevo uredniku "Massager Historique", B. Olin-skiju. ki se je zavezal, da bo vest obdržal tajno, dokler ne umrJje Witte.
Boji ob Soči.
Trpljenje Armencev.
V sedanji vojni je umrlo nasilne smrti nad en miljon Armencev. — Armenci npajo pomoč od Rnsije.
Rini, Italija, 18. maja. — Vče-raj so naše Čete bile zaposlene \ tem. da so utrjevale važne postojanke. katere so zavzele vzhodno od Gorice in so popravljale železniško zvezo z ozadjem. Sovražnik je poskušal nas ovirati pri tem delu, pa se mu ni posrečilo.
Sinoči so Avstrijci poskušali napad na most pri Bodrezu. sedem milj jugozapadno od Tolmina, na Vodice in Grazinjo. Danes zjutraj ie sovražnik dobil ojačenje m j€ zopet obnovil napade, ki so bili zelo Ijnti pri Vodicah in južno od Grazmje. Izvršili smo protinapad in smo jih pognŠIi nazaj. V več slučajih smo obkolili posamezne oddelke, ki so se morali podati.
Do sedaj smo (našteli 6432 jetnikov. med njimi 143 častnikov.
Ne moremo še natančno določiti množine uplenjenega vojnega ma-terjala. Od Tolmina ao morja ao se vršili vroči artilerijski boji — Gorica je zopet močno trpela.
London, Anglija, 18. maja. — Angleška težka artilerija sodeluje v laški ofenzivi ob Soči. Poročila pravijo, da so naši topničarji mnogo pripomogli našemu zavezniku. Na svojem potu skozi Italijo je naša artilerija bila povsod navdušeno sprejeta.

Londonski štrajk končan. London, 17. maja. — Stavka
londonskih avtomobilistov je $ posredovanjem vlade končana. Danes so se zopet vrnili na delo.
London, Anglija. 17. maja. — V Londonu živi nekaj Armencev in poznavateljev Armenije in morejo poročati o trpljenju armenskega ljudstva v sedanji vojni.
Pred vojno je bilo v Armeniji 2 milijona Armencev. Med sedanjo vojno jih je bilo postreljenih, zaklanih, kamenjanih, vtopljenili in drugače umorjenih en miljon; v puščavo je bilo pregnanih 400 tisoč; v Carigradu, Mali A/.iji in v Kusiji jih živi 500 tisoč.
Nova Armenija, ki se bo vstro-jila po vojni, bo imela 600 tisoč prebivalcev, ako jih ni kaj preživelo od onih. ki so bili pognani v puščavo. Teh 600 tisoč mora priti domov iz Rusije in Carigrada, kjer vživajo še precejšnje ugo<inosti.
To je sierr za narod brezupen položaj, toda Armenci, ki žive v Londonu, upajo, da se bo moglo izpeljati načrt. Lord Brvee, ki je bil prej ameriški poslanik iu je študiral armensko vprašanje skozi 40 let. je tudi mnenja, da je načrt izvršljiv.
"Izprememba v Rusiji", pravi Brvt-e. "je zelo ugodna za Armenijo. Armenci pričakujejo od Rusije več. kot pa so prejeli od nje v preteklosti."
A. S. Safrastian, ki se je dve leti bojeval v ruski armadi m ki se je zopet vrnil v London, da napravi izpit za doktorat, pravi:
"Mislimo, da je to zadnja stra-hota. skozi katero mora iti naš narod. Armenijo hočemo imeti za sebe in neodvisno od Turčije. Ako bo pod protektoratom Rusije. Anglije. aJi pa celo Ztlrnznih držav. bo armenski narod napredoval iu uspeval.''
Po Safrastianovem mnenju razmere v Armeniji še niso zrele zo republiko in bi najprej morala biti še monarhistična vlada. Narod bi skoro gotovo žahteval kakega prinea, v katerem bi videi nurod vtelešeno narodnost.
Uspehi ameriških železnic.
Chicago, 111., 17. maja. — Na podlagi raziskavanj Interstate Commerce Commission se je izkazalo, da se je doseglo največjo varnost v zgodovini ameriških železnic v poletju leta 1916. V času od folija do septembra, ko se ie vozilo sorazmerno največ potnikov, sta bila ubita v železniških nasrečah le dva potnika.
Tekom poletnega časa se je vozilo približno 10,684,000,000 potnikov na eno miljo, kar presega prej. šnje rekorde za nekako tri milijone potnikov.
Preko tristo železnic je sporoči-lo uradu, da se ni dogodila v fiskalnem letu do junija 30. leta 1916 nikaka železniška nesreča.
To poročilo se tiče več kot polovice celega železniškega omrežja Združenih držav.
Tri žleznice, ki zavzemajo skupno 1073 milj. niso imele v zadnjih trinajstih letih niti ene železniške nesreče, pri kateri bi bil prizadet kak potnik.
Pred kakimi tremi meseci je po. mrlo na cesti vsak dan po sto Turkov in gledali so nanje brez vsakega občutka. Ameriški Rdeči križ je imel kuhinje za revno prebivalstvo, toda v»eh ni bilo mogoče nahraniti.
Turki so siti vojne. Carigrad je poln ranjencev. Turki bi raje videli. da bi prišli v Carigrad Angleži ali pa Francozi, kakor pa Rusi, ker se boje, da bodo ravnali ž njimi kot Turki z Armenci.
Zastonj
dobite knjiži, co: Navodilo kako m poete, ne državljan Združenih dritor. — Piilte po nje po dopiarid na: 8LOVTOC PUBLBHIIO 00.,
Pošiljateljem denarja.
Kakor ie znano, ne sprejemamo niS reč denar aa izplačila v AT* •triji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa redno ie ixposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim y Rusiji, Italiji in Franciji, Kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, Id ao medeni p6 laiki armadi.
Kadar pofljete denar, priložite tudi doplanico ali plimo vojnega ujetnika ker nam a tem pomagate sestaviti pravilni naslon
TVBDKAIEAHK BAKHER, MrttaattWmf ^ ______ M«wTotikV.Y,
I Nfjvclji slovenski dnevnik	\ TT A A ■ ^ ^^V i -^V	A
| hv Zedinjenih državah	lil ■ ■ /1 |%| /1 ■ MM ■	/1 |!| < m the Un^ed States - Jft
K Velja ^"etT... $3.50	H JL XjL JLJLt	ffl ^ ^HJ^J SšT^^
m ^ ^ ^......H • J A	If < 50^000 Readers - ][
^□cTag; u List slovenskih delavcev v Ameriki.	, u ■ „ , 11 ve—
TKLKFOH PUAUfS: 4687 COSTUUVDT. Bntsred as looond-Olaii Matter, SepUmbsr tU ltOS, el the Feel Offlee at Hew York. V. Y„ aader tks Aot of OengMs of Marsh S. lilt.	VBLBTOK FHAZME: 087 OOftTLAMDT. --———___————- I_
NO. 118. — ŠTEV. 118. HEW YORK, SATURDAY, MAY 19, 1917- f 80B0TA, 19. MAJ A, 1917.	VOL0MB XXV — LETNIK XXV.
zdaj pa ni v sedanji vojni armad. | Zdaj so celi narodi oboroženi na braniku.
Možje, ki obdeljnjejo polje in o.jejo. ter možje, ki iadeljnjejo municijo, so ravno tako^laai armade. ki pomen ja Francijo, kot možje, ki stoje na bojiščih pod zastavami.
In tako mora biti tudi pri nasi
Ne armade, pač pa ves narod skupljamo in vežbaibo za vojna V ta namen se mora nas narod tesneje združiti na kompaktni fronti proti skupnemu sovražniku. To se pa ne more zgoditi, če vsak mož za sleduje svoj privatni cilj. Narod potreba jc vseh mož. Ne potrebuje pa vsakega tam, kjer bi njega najbolj veselilo, pač na pri deln za najboljšo skupno stvar, ki je na meni ena splošnosti. Dober strelec bi morda rad vihtel težko kladivi, in izdeloval velike topove, dober in izurjen strojevodja bi pa rad cd šel na fronto.
To ni pravilno, to ni dobro za skunni cilj naroda. Dober strelec mora iti na bojišče, dober strojevodja mora ostati pL-i svojem delu.
Ves sarod mora biti skupina, v kateri mora prevzeti vsak mot ono Tiio-?o, za katero je najbolj spo^o
ben.	...... . * . '
* Z ozirom nato, je kongres določil, da se narod potom izbora izve-žba za vojno in sicer tako, da bo vsak mož pri deljen oni službi, v kateri bo lahko najlažje služil splo-šr.oati.	~	f
GLAS XAftOPA. 19. MAJA lftl *
MOLAS IN A ROD A"
11 t T I 9 | t VU TVTlMK ?M O O I F i I T
__b tmnitaa.)	_
mw^lAmi. FWilat	LOUIS BUlPU, Tw—m.
^m« «f Umitnim «f tkt torpor* tloa ud addrawea of a bor« offlssraj __P Oortiaadt BUH.	of Manhattan. Hew York Otty, M. T.
Is «*!• iste rdja Hal aa Aaarlfea	Za Mio leto m memto New Tov«	LM
to |U*	Za pol leta aa mwto New Toeli™	B.00
topal lota LM	Za Sotrt let* aa aeoto New Xecfl	lil
ia iotrt lata---------L>t	Za lso—atrs aa —to lato	Mt
TAB ■ SBOnJT lahaja mk dan lereemil nodaij In praaadkov.
•VLII R A I O D i"
CToloo of tbe People") looapa IVSzy daj except Sondajt u4 P>l!lin
__Bnbocription yearly $SM._
Oeplal hree podplaa ta ooebnootl oe ae prloMnJeJe
_____Denar aaj oe blagovoli pofllljati pe — Money Order.
■P MMbM tenia narotolluw proebno, da oe aaa tadl srtjtaja ftfvaflMe
Mul, <le hitreje najdemo naolomlka.
Daptoont In paUJttran naredite ta naalerj "QLil N 1 I 0 D A" ■ Portlanrt Wl.	hw> t*»
Telefon: 4687 Oortlaadt __
Laška ofenziva.
-0-
Italjam so zopet začeli z ofenzivo na našem slovenskem ozemlju.
Iz Gorice so se obrnili proti morju in najbrže ni več daleč čas. ko bodo prišli do Trsta ter zavzeli vso slovensko tržaško okolico.
Noben izgovor ne pomaga, da so laški vojaki zanič in da branijo slovensko zemljo hrvaški in slovenski fantje, ter da bodo rajse vsi od prvega do zadnjega prelili svojo kri kot da bi pustili ltaljana še naprej v slovensko ozemlje.
S takimi i/govori so tolažijo Slovenci tukaj in v domovini.
Tolažijo se. ker jim je domovina nad vse draera in ker je njihov »»din cilj in edina želja, da bi bila slovenska zemlja — last slovenske- j ga naroda, ne pa avstrijske ali italjanske vlade.
Toda ta tolažba je slaba.
Vojaki bodo prelili svojo kri. padli bodo še tisti slovenski ostanki, oblečeni v avstrijsko uniformo, ki zdaj komaj lazijo in pri vsaki prilrki metlic vsled prestanih naporov' in praznih želodcev.
Italija gre naprej.
Teira se ne da tajiti. Kmalo bo velik tlel naše zemlje na Primorskem v italjanskih rokah.
Ali je pomolila Italija, ko je napovedala Avstriji vojno, da jo bo peljala pot preko slovenske zemlj«- preko zemlje, na kateri živi narod, preziran m zanič, van od največjega dunajskega gospoda pa do naj-sadnjepa nemškega pritepenca?
Ali rw misli obdržati Italija pod jarmi jem del naroda, kateri hre-i peni že stoletja po prostosti, kateri nima na vsem svetu niti efleg«; svobodnega prijatelja, pač pa samo take. ki kot on tiče v verigah in i prenašajo breme od "Boga postavljenih'*?
Italija je naletela ob Soči na silen odpor.
Boj i ob So4*i so bili nasilnejši v zgodovini sedanje vojne.
Niti pod Verdunom. niti \ Karpatih, niti pri zavzetju Srbije ni' bilo takih strahot.
Premetv^a Avstrija je \ u^odepolni uri izrabila priliko, postala! je silno dobra in darežljiva ter rekla Slovencem:
— Sovražnik vam hoče vzeti vašo zemljo. Sovražnik vam hoče vzeti dedščino naših očetov! — Branite jo! — Od vas je odvisno, če jo obdržite ih če jo obranite!
Branili so m vedno branijo svojo dedščino, ki je pa last Avstrije. avojo zemljo, na kateri je pa tujec gospodar.
Strašni potoki kr\i s<> bili pnditi za tuje interese, za nemški Dunaj m avstrijsko vlado.
Kljub tirna nam je- pa \ zadnjem času vseeno prisvetil ža-r«'k upanja, ki nas i • vzpodbudil in nam povrnil izgubljeno vero v bodoč no« t.
A ko se bo >klmil mir po načrtih predsednika Wilsoua. bo dobro za ym» poKamezne narode in za vs<- človeštvo.
Ce b i predsednik Wilson prodrl z načelima: — Nobenega ozemlja se ne sme aaektirati! — in: — Vsak narod mora zadobiti svoje pravice! — bo tudi za naš slovenski narod dobro.
Italjan bo moral vrniti osvojeno ozemlje, in moč avstrijske vlade ne bo več	v okraje, kjer prebivajo Slovenci.
-OOO-
Avstrijski parlament.
Avotnjaka vlada je napovedala vojno, ur da bi vprašala za svet svojih narodov
Njeni narodi se koljejo ze skoraj tri leta s sovražnikom m vsakdo naon bo pritrdil. da so se tega boja že prvi mesec več kot naveličali.
V Av>trij so *e vršile \ gotovih terminih volitve. Ljudstvo je i/bralo Hvoje zastopnike, ki so s.- shajali na Dunaju m se posvetoval-z zastopniki vlade. kaj je dobro zh državo, kaj bi bilo treba irpre-meni t i in kaj bi bilo potreba zavreči.
Če je hotela vlada kaj doseči, je poklie&la na Dima j poslance.] A ko je bila večina poslancev proti njeni predlogi, jih je poslala zopet domov in je brez njih opravila, kot se ji je zdelo dobro in prav.
Ta parlament je bila le nesramna komedija.
Volja naroda ni nikdar obveljala, ee ae ni slavna cesarska via da strinjala žnjo. Zaaeilno je pa za Avstrijo, da ni bil izza izbruha pa do današnjega dne niti enkrat sklican parlament.
Niti tedaj ne. ko je nastopil novi vladar vlado, niti tedaj ko se j*1 izročila Avstrija na milost in nemilost svoji zaveznici Nemčiji. i
Na Dunaju dobro vedo, kaj bi pomenilo v tem času sklicanje parlamenta. Vedo, da bi vsi poslanci, od prvega do zadnjega, ne glede Jia narodnost in politično prepričanje, glasovali za konec vojne.
Vlada ve. da se bi temu splošnemu izrazu ljudskega mnenja ne *no«gla protiviti, ampak da bi morala stopiti iz vrste svojih zaveznic ter aideniti mir.
Toda tega ne more in ne sme, ker ji vlada nemški cesar, in ker ne črpajo arstrijrfii diplomati pameti iz svojih možgan, pač pa iz navodil, katere dobivajo xl Berlina.
Toda zdaj piha že drugačen veter.
Ljudstvo ni več tako ponižno vdano kot je bilo ob začetku vojne.
Titfti. ki je prvi javno izrazil svojo nezadovoljnost, je bil moffD-re uatreljai^Marda je padlo za kosarniikim zidom tudi deset nje^o-
Izrazov nezadovoljstva je bilo pa vedno več in ker bi morala vlada potreti najmanj polovico vssf* avstrijskega prebivalstva, če b» Ntel« liMuhu j?? ur voljneze. jihHnjfe prezira m se ne
K ioe ui uni.	. i?'	*
(	copyright underwood a inqutaicqo « y_
Elmo.- A. Sperry, ki je iznašel sredstvo proti podmorskim coinom.
Kdor ne pozna razmer, bi morda rekel, da ji* Avstrija od starosti že oglušela, Toda ni tako.
Iz Be-" diši i »■••'* »nanj še šepetanje, utemeljenih in odločnih zahtev svojih "i rodov pa noče slišati.
Tako je preslišala tudi proklamaeijo. ki so jo izdali slovenski, hrvaški in češki poslanci.
V proklainaeiji je med drugim rečeno tudi sledeče:
Maia in Nemci lit smejo iti tako naprej. Mi ne poznamo nobenega pristranskega rešenja tega ali onega v-prašanja. Mi ga ne priznamo in ga ne bomo nikdar ]>riznali. Parlament je edino mesto, kjer se zamore reševati notranja politična vprašanja. Slovenski in češki poslanci zahtevajo, da se takoj skliče parlament.
Skoraj tri leta smo žt brez parlamenta in veliko ue-la se je že naku pičilo zanj. Pojdite med narod, poglejte si njegove trpljenje, poglejte, kaj je napravilo silno pomanjkanje. Ali ne vidite, kako umira -narod za jetiko in drugimi boleznimi? Ali ne vidite pomanjkanja? Ali ne vidite draginje? Ali ne vidite. da s(J revni ljudje brez hrane?
Nemci ne smejo misliti, da imajo rešiti samo na Češkem narodno vprašanje. Ne samo češkega, tudi slovensko nemško vprašanje je treba rešiti. In to direktno, naroda sama naj ga rešita. Ail hočete rešiti pošteno ta spor? Ta proklamaeija jo bila izdana meseea marca letošnjega leta. Ljubljanski "Slovenec" jo je priobčil 8. marca.
To je znamenje, da naši ljudje ne trepetajo več pred vlado, da je v niih še precej odporne sile in da si vlada ne upa več nastopiti proti njim.
Prišel bo čas, ko bodo peli avstrijski vladi pygrelmieo. Peli ji jo bodo slovanski narodi, ki so v okrilju avstrijskih meja.
Dopisi.
__
Forest City, Pa.
lyidarkoli dobim v roke 4'Glas Naroda", vedno pogleda!«, če je kak dopis iz Forest City pa k malokdaj se kdor (»glasi, čeravno j«- precej velika naselbina Slo vencev.
Dela se vsak dan in delo se lahko dobi, -amo če kdo hoče delati. Draginja je vsak dan večja; 100 funtov moke staue S dolarjev, meso od 20 do 30 centov funt. Skoro bi se človek kar odvadil jesiti.
Pred dobrim poldrugim mese-eeiJL se je tukaj ponesrečil roja1: Matevž Cilvič. domu, iz Rovt nai' Logatcem. £-edaj so mu odrezali nogo nad členkom. Žalostno za tako mladega fanta. Star je šel«' 2T let. Sedaj se nanaja v boiniš-niei v Carbondale, Pa. Želim mu skorajšnjega okrevanja.
Pozdrav vsem čitateljem.
Urban Ruparšck.
Waukegan, 111.
Pi i zadnjem poročilu sem pozabi! vpisati še sledeče darovalce iz Cl^velanda, Ohio. Darovali so: }x» $1: J. Suhadolnik, J. Jereb, J. Furlan. Saukar, P. Oblak F. I sten i č M. Filipič, J. Stanov j nik. Andro Anton Svid, P. Slabe. XI. Sniidic; po 50f: J. Krašnvie. A. Kolone, T. Stanovnik. J. l.oz-nik. P. Fortuna; po 25^: B. Can-^ kar, J. Maver, L Kolen«;. 20č -f 1 Drlier. Skupaj z zadnjo svot»» | ^24.45. (Sr jna hvala vsem daroval j vem in .v1 priporočam še za na-j daljno pomoč
John Gerii;.
1425 Wads wort h St..
Waukegan. II!
MALA FARMA
» na prodaj za gotov denar ali pa v zameno za kako hišo, kjer je mogoče napraviti kako trgovino. Farma je v sredini North Caroline blizu Ash vili e in le pol milje od malega mest«, 10 minut hoda na postajo in državna cesta je pa prav poleg farme. Piaite za pojas-niia lastniku:
A. Dolinar, Bm 17*	Tiiftinl K'
\ " ... ; ■ , " -^- ' t...
Alkohol se ne sme oglašati.
i — I Poštar Patten v New Yorku je
prejel od generalnega poštnega
mojstra sledeči Liquor Bulletin št.
1, ki stopi v veljavo 1. julija 1917
, in ki prepoveduje oglašati, ali po
J pošti pošiljati oirlase za opojne
pijače:
I	--
Liijuor Bulletin, štev. 1
14. maja 1017 Točka •"» kongresnega odloka, ki j je bil sprejet 3. marca 1917 in ki stopi v veljavo 1. julija 1917 :
— da ne sme biti odposlano po pošti Združenih držav nobeno pi-sino. poštna dopisnica, cirkular časopis, pamflet ali oglas katerekoli vrste, ako ogkiša alkotiol. vino. pivo ali druge opojne pijače , katerekoli vrste, ali pa da vsebu-{ je naročilo za te pijače, ali samo i <*no od njih. in da ne sme noben j i»oštar ali pismonoša oddati, ako je naslovljeno in namenjeno k:t I ki osebi, tvrdki. korporaciji, družbi. ali kakemu drugemu naslovniku v kakem kraju, prostoru ali kaki državi ali teritoriju v Združenih državah, kjer je po postavi v tem ča^u prepovedano oglašati naročati take opojne pijače, ali katero od njih.
Ako izdajatelj kakega lista, ali zastopnik izdajatelja, ali prodajalec likerjev, ali njegov zastopnik • deponira, ali pusti deponirati, ali i vedoma pošlje, ali pusti poslati karkoli z namenom, da bi pošta odposlala in je proti tej točki te postave ter je prepovedano, bo kaznovan z ne več kot #1.000 ali pa zaprt šest mesecev, ali oboje: za vsak ponovni pregrešek pa bo zaprt ne več kot eno leto. ,
Oseba, ki se pregreši proti kakemu predpisu te točke, bo soje-; na in kaznovana v kraju, kjer je bila pošiljatev oddana, ali pa > kraju, kamor jc pošiljatev bila I poslana. Kdorkoli bo naročil, pro dal ali povzročil, da se opojne pijače pošljejo v meddržavni promet, razun za •"»•nstvene. zdrav-štrene, zakramentne ali mehanič-IW1—lflBt g drf&Eft &'jg&BBl,
izdelovati in prodajati opojne pijače. bo kaznovan, kakor je bilo zgoraj povedano. Naj se skrbi, da nič ne dovoljuje pošiljati likerje
v države ali teritorije, kjer je to po postavi prepovedano; nadalje se naroča, da generalni 'poštar od časa do časa naznanja v primernih oglasih imena držav, v katerih je postavno prepovedano oglašati, ali naročati take likerje. .
Ta odlok je določen, da odstrani poštno pošiljatev osrlasov in naročil za likerje.
V naslednjem so navedeni teritoriji. v katere jc prepovedano j pošiljati pošto te vrste.
Ta seznam je še nepopolen. ker; še niso došla natančna poročila iz posameznih držav. Pozneje se bodo izdajali seznami od časa do časa.
Alabama, prepovedano v ceh državi.
Arizona v celi državi.
Arkansas v celi državi.
Colorado v celi državi.
Connecticut samo v nekaterih j krajih.
Delaware, Kent in Sussex Co
Oeorjria v celi državi.'
Idaho v celi državi.
Indiana v celi državi: stopi v ve-1 ljavo aprila 1918.
Iowa v eeli državi.
Maine v celi državi.
Michigan v celi državi, stopi v j veljavo 30. aprila 191S.
Mississippi v celi državi.
Montana v celi državi, stopi s veljavo 31. decembra 1918.
Nebraska v celi državi.
New Hampshire v celi državi, stopi v veljavo 1. maja 1918.
North Carolina v celi državi.
North Dakota v celi državi.
Oklahoma v celi državi.
Oregon v celi državi.
So. Carolina v celi državi.
South Dakota v celi državi. j
Utah v celi državi, stopi v veljavo 1. avgusta 1917.
Virginia v celi državi.
Washington v celi državi.
\Y. Virginia v celi državi.
Nepopolni podatki.
Maryland, več krajevnih po | stav.
Ohio, okraj ali teritorij, kjer jej liker kot pijača prepovedana.
Rhode Island, mesta, kjer so1 glasovali "suho".
Texas, politični okraji, ki so! glasovali "suho?\
A. S. Burleson, i Generalni poštar.!
Odlični junaki ameriške mornarice,
Stephen Cassin junak bitke na jezeru Champlain.
Stephen Cassin je bil junak, ka terega je zgodovina nremalo upoštevala kot je še manj upoštevala njegovega očeta, komodorja John Cassina, ki je vršil odlično službo v revolucijski mornarici.
Vse želje mladega Cassina so se osredotočile krog tega, da postane mornariški častnik. V starosti štiriindvajset let je bil poročnik. A" pričetku vojne leta 1812 se je nahajal na fronti ter si pridobil odlikovanja vsled svoje hrabrosti in odličnosti. Bilo je pa tekom bitke na jezeru Champlain. kjer je izvršil svoje najbolj odlično delo.
V tej bitki je poveljeval Cassin .skunerju i'TeouderogaT\ ki je tvoril zadnjo stražo majhnega bro-dovja McDonough-a. Angleži so skušali uničiti formacijo tega bro-dovja in velik del napada se je izvršil ravno na skuner "Tieoudero ga/'
! Več angeškili iadij je napadlo ! ladijo na majhno razdaljo ter jo j obstreljevalo. Posadka ameriške i ladnje -pa je ginila poti premočjo nasprotnika.
Tedaj pa je skočil Stephen Cassin. z mečem v roki, na sprednji del ladije ter .se zasmejal na glas ko so ga skušali pogoditi angleški ostri strelci. Mah a je z mečem jc bodril svoje rojake. Ko so. slednji videli, kako neustrašeno se izpostavlja njih poveljnik ognju sovražnika. so prišli do novega poguma. Skočili so k svojim topovom ter se sramovali svoje bojazljivosti.
Posledica tega je bila, da se je anglešlko ladjo, ki se je najbolj približal, takoj uničilo in v vsem tem času je ostal Cassin na svojem mestu ter ubežal na naravnost čudovit način smrti, ki ma je pretilb od vseh strani. S svojega vzvišenega stališča je lahko opazoval gibanja drugih sovražnih ladij, ko jih sovražnosti so bile naperjene proti "Ticondorofts". r Ates Krito* » umrtiti
Angleži na skuner. a v vsakem slu-j čaju jih je Cassin odpodil.
Celi narod je bil navdušen vsled' hladnokrvnega postopanja Cass\ ! na in kongres Združenih držav mu j«' podelil zlato kolajno v priznanje njegovih zaslug.
Pozneje je križaril Cassin v v o dali Sredozemskega morja kot po-veljnik ekspedicije proti severu-! afriškim državam. Tu si je pridobil novih uspehov. Svoje največje uspehe pa je doseg»d proti pira j torn Zapadne Indije, katere je spo-I ro popolnoma iztrebil in uničil.
Karibejs-ko morje ie bilo polne i morskih roparjev, ki so tvorili stal i no grožanje vseli trgovskih ladi. 'v dotičnem morju. Cassin jo bil eden izmed častnikov Združenih držav, katere se je odposlalo, da iz trebijo to zlo na morju. Kot. po-| veljnik bojne ladije 'Peacock ? je ?cajel štiri razbojniške ladije si sicer v dneh 28. in 29. septembra le- i ta 1822.
j V prihodnjem letu je še vedne j križaril po južnih vodah ter iskal ! razbojniške ladije. Njegovi ljudjv so mrli kot muhe \sled pomanjkanja in prestanih težav, a Cassin je 1 vzdržal.
Zasledoval je razbojnike prav v najbolj skrita pristanišča, kjer s< i imeli svoie glavne stane ter storil j veČ- kot kateri drugi mornariški j častnik, da iztrebi to kugo na | morju.
j Ko se je enkrat končalo celo zadevo. se je obrnil Stephen Cassin proti severu, da najde novega dela. ki ga je čakalo. Povspel se je do . stopnje kapitana in kmalu potem do one komodorja.
V svojih dneh je bil priznan na rodni junak, a ko je umrl, se ga je pokopalo v nezaznamovanem gro-i bu v Georgetown. D. C. V tem ča-; su je bil že pozabljen od otrok do-i moljubov. katere je bil navdušil k - velikim delom.
Proti tatovom.
I Kdor bo kaj vkradel ali poško doval na zemljišču kogarkoli, ga ' doleti, kazen eno leto zapora ali I .+"»00 globe. To ie naznanil new-; vorški župan. Da se pridelek kolikor mogoče poveča, j»» naročeno i policistom, da pazijo na to žtrpa-j novo odredbo.
, Na ta način hoče župan vsestransko pomagati prebivalstvu da bodo pridelki varni preči taf<» ! vi. Kaznovan bo vsak. ki bo brez dovoljenja lastnika stopil na tu-* i jo zemljišče. Naznanilo bodo raz-! širili po mestu v raznih jezikih.
Kje je pomagač?
VABILO na
VELIKO PLESNO
in
ZABAVNO VESELICO,
ki jo priredi
Iruštvo Jutranja Zarja štev. 2D
v Meadow Lands. Pa., ine 30. maja (Decoration Day)
Pričetek to>eno ob 2. uri pop. Vstopnina za moške $1.25, dame so vstopnine pToste.
Ker je to naiša prva veselica \ em letu, zato prosimo vsa sosed lja društva ter posamezne rojake n rojakinje, da se te naše veae-iee polnoštevilno vdeleže.
Torej na veselo svidenje dne JO. maja.
Z bratskim pozdravom
Anton Posega, tajnik.
PRIPOROČILO.
Rojakom po državi Pennsylva-liji naznanjamo, da jih bo obiskal laš zastopnik
FRANK MEH. lei je pooblaščen pobirati naročni-ao za "Glas Naroda".
Cenjenim rojakom ga toplo pri poročamo in prosimo, da mu gre i o na roke.
Upravništvp Glas Naroda.
iftCB BE MOŽE
M delati v osnjarni. Dsbra pla §•> skalno dete.
C. Moeoseh Bona Csmpaay, U&-* X i* - fltTiwto. & Xl
Ne stane niti pol centa na dan.
KAR PRIDOBITE. JE VREDNO PREMOŽENJE.
Proračunajte. vi dobite veliko škatljo Pedisina za več iiit-svct-v za vs<> družino. To ne bo stalo niti pol cent«) na »lan. Za ta mal denar bo Pedisin negoval noge vseh v družini. On ne dovoli potenja nog, kurjih očes. odtisov, neprijetnega duha pri vsej družini. Nikdo ne bo čutil utrujenost. II.-s. to je vredne, pol centa za vas.
Nobenih neprijetnih kopelji ni treJja. Ničesar drugega ni treba kot 1' ,sin.
Vsi člani družine naj rabijo P>*-disin vsako jutro in ničesar druge
Peilisiu bo napravil. svoje delo izvrstno. Pošljite en dolar danes in pričnite ga takoj rabiti.
CROWN PHARMACY
2812 W. 79th St. E. CLEVELAND, OHIO.
POZOR ROJAKI
. _
!Na|j«t>a4<it)« nul'o M l*««k« !■•«. kaVoi irnl M aaik« brv« In brada. O i t*z* n»t'U vraa^Wi * Hib t«4ai)l In« K jati In djlKi 1««)« fcukor t*H> niolklca krasni brk! la bn4« Iti n«byli adps Ull la s«i»«H. Ka-rmatisam, krsat'bsl a'.l ttcioic » rokah, aocab !o v krlin. t o.ra h diah potKilBrni asdra rim rana. opakKna. bafa. tura. kraata In ter.nt« p°co» nosa kai j. 't(m$% o l* J^in« » po * dr.ch (mi-polaomi odtiranin. K'iir bi m;J« airirlla O'«-a*oab« rabtl mi jaaiiim ta $6 03. PlUta takoj au Milk. ki ca tnkoi poiljaa ititoani
Krasni tava! KOLEDAR za leto 1^17 dobita ako poilH« 4 cesta ca p3itnlno.
JAXOI WAMC1C, TBI ioaii A v Oltraluil. OU*.
KHflBBESB^^RBBBHI
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
i Potrtim in žalostnim sree.n naznanjam sorodnikom. r>r; jatelj« i >
•	ui ;naneeii' prežalo?tao vest,
' mi je dne' 1-"J. majnika umrla ino-i ja nikdi;'- pozabljena ljubeča so proj^a in vedno sk'L»na mati dva najsi' ro otrok
ANTONIJA KORBAR, d« um iz Št. K upe rt a na Dokn.i skejji.
Zapusti m ni j<- /<i \»*dno. zapustila svoje o t ročice. Kateri so ostali brez dobre, ljube matere. Z; 'topnosti hi ljubezni >i človek n--more misliti večj»\ kakor je bila med nami. toua Vsepaino§o«vni i" j je poklical k sebi v večnost ii ''nam odvzel ljubo ženo in mater /.a katero {.lakamo neutolažljivo.
Počivaj \ miru. »niš;) ljuba mati, na tujlii tleli, "mi pa prosimo ! I lot'a, tla si* uresničijo želje i>es-nikove, da vidimo s» nad zvezdami. Pretrpela si svoje gorje, mi Ti ! bodemo sledili.
i Xe morem si kaj. da se naj-j iskrene j še zahvalim društvom Na prerini Slovenci SNPJ in Bonair ; ski Slovenci SDPZ, katera sta s* : korporativno z zas!avo vdeletžila pogreba in darovaJa krasni vene z napisom, in dasi teli društev ni bila dolžnost kajti umrla ni bila članica *« so vrla društva vse , eno oba Mlcžila pogreba. Po->! novna jima hvala, i L tip a livaia dru/.ini Kukoviea !/.a krasni vcnec in. za vdeležitev po£-cba: najprisrčnejša zalivala » - za krasni sveži v >uee rojakom 'Antonu Koreni. Josipu Avseen ter bratoma Martinu in Franku . Breznikarju.
Iskreno in uajprisrčnejšo za . hvalo j)a i/rekam rojakoma Jan«
zu in Josipu Hrvatu, ki sta d\ • . j noči prečula pri nasi rasijki ter nrs tolažila v tak«j obupnem stanju.
Vsem vdeležeiiceiii j>ogreba se V .svojom in imenu cele moje družine še posebej lepo zahvalim.
Nikdar nisem se nadjal. da jo 1 j bila naša umrla n.ati *ako priljubljena občinstvu, toda ogromna vdeležba jc to dokazala. Hva-. i la vam. dragi rojaki! č'e vam bo-
•	dem kdaj moprel pojvrniti, bom to
volje storil. . I Ti pa. nasa ljuba mati spaiaj . v mii-u, mi se Te bomo spominjali do smrti.
Žalujoči ostali: Josip Korbar, soprog in dvanajstero otrok. R. F. D. 2,	Johnstown, Pa.
GLAS N.xRODA. 10 MAJA 1917
■ A
Vzgoja otroka.
Mi vw Vfiuu. «ia ne iuure bitij v it go j a otrok nikilar i^osti skrbna j lu da so ne more z njo pričeti nik( dar prezgodaj.
Popolnoma napačno bi bilo. na ur« v rt i vzgojo otroka odvisno od šolskega obi>ka. Vzgoja in šolsk<> uobranba nista eno »n Lrto. Najbolj ša šola ue more nik-'ar nadomestiti zamujene vzgoje. C'lovek je lahko zelo učru. a pri tem zelo slabo vzgojen. V »led tega se mora pričeti z vzgojo na prvi življenjski dan otroka, dočim se pričenja šolska izobrazba šele s končanim šestim letom, ko so že zdavnaj polo ženi temelji vzgoje.
Skozi celo svoje življenje kaže človek »svojim nastopom in ravna njem, kako je bil vzgojen v svojih prvih letih. To ie sieer precej obrabljena reč. a ostane kljub temu še vedno resnična.
V otroški dobi se priuči človek vsemu, kar spada k dobri vzgoji: ljubezni do remiee. poslušnosti, natančnosti, ponižnosti, vedenju, rešpefctu pred starejšimi, nadalje i»ra\ilm-inu izgovoru, prošnji in zahvali, primernemu načinu pri js di in pitju, umerjenim kretnjam teles« in veliko drugim stvarem Nauki o pravilnem ravnanju s telesom. vzgoja srca in duha gredo pri tem roka v roki.
Dobra šolska izobrazba je pri tem severla prav tako važna. V.sleo tega naj bi •»»• dečke in deklice kateri so po štirinajstem letu zapustili šole. pošiljajo naprej v višje Aol»\ če že prostovoljno ne pohajajo slednjih. Številnim I ju-' dem. ki so bili deležni najboljše vzgojo in š ►Isk«- izobrazbe, pa manjka pogosto ravno tega. kar iih dela polnovrednim m absolutno neodvisnim od pomoči drugih .Manjka jim namreč praktične življenjske umetnosti.
Številni stariši napravijo napako. da s*- udajajo misli, da se boj nahajal njih otrok pozneje v tastiij življenjskih razmerah, ki mu bod«> dovoljeval« riostnefbo drugih.
A", čkrat mislijo tudi. tla se bo
oprijelo dete tega ali ou»-«;a pokli-- ea. v katerem mu tega ali nega ne , bo treba. Svoje dete smatrajo za veliko predobro, da bi mu bilo treba storiti kaj praktičnega.
To se baje ne strinja z bodočim življenjskim stališčem deteta. Kako napačna je taka misel, nam kaže vsakdanje življenje, poisebno pa nam kaiejo to sedanji vojni časi.
Vsakega otroka, dečka ali deklico. revnega ali bogatega, naj bi se naučilo, da stori sam ona majhna praktična dela. ki spada jo tako-rekoč k vsakdanjemu življenju.
Se«Uij je ravno čas, ko je včasih celo najbogatejši navezan ra samega sebe. Kdor je neodvisen od drugih, si veliko lažje izvojuje pot skozi življenje kot pa oni. ki mora vedno čakati na tujo pomoč.
Praktična vzgoja se mora pričeti pri otroku ter se mora nadaljevati z njo pri odraslih ljudeh.
Najti ie hišne gospodarje, ki so poleg svojega glavnega poklica pravi .strokovnjaki v najrazličnejših stvareh. Majhne napake pri električni luči ali hišnem zvoncu znajo sami popraviti, spoznajo na prvi pogled napako v kakem polje-delskeni stroju, dočim ne znajo drugi niti zaviti poštnega paketa ali pa zabiti žeblja v steno.
Najti je mlade gospodinje, ki stoje posebno v kuhinji kot neprizadeti gledalci ter so skozi celo življenje navezane na pomoč siuž-kinj.
t Pravilno pa je, da zna dati gospodinja sama vsa potrebna navo-I dila in da po potrebi tudi sama poseže vmes.
V družinah, kjer se ne more pla čevati tuje pomoči, je taka nezmožnost hišne gospodinje Se veliko idabša. Mož zapazi kmalu, da ni z gospodinjstvom vse v redu. h. domači prepir se prične. Pri tem j j-- bila lahko žena v svojem prvotnem poklicu zelo spretna ter ima j njboljše mnenje o svojih zmožnostih. —
Možje v boju proti starosti.
Milijon; Ameri kancev, starih nad štirideset let. se čudijo. kake konsti naj bi bili v sedanji vojni Težko pa je misliti, da bi se vrglo te srednje stare ljudi v koš. dočim poveljuje htari Iliiidenhurg celi m-mški fronti m Maekensen dru-j gi Isto velja glede "papa Jof-fre-a. ki je že davno presegel dobo j .sta rooče t ov st v a in Mr. Balfour- jn i enega odličnih angleških starih dr-j žavnikov. ki so prišli v to deželo v j pos«-bni misiji. Poleg tega bi se dalo našteti še veliko število mož vi-J soke starosti, ki izvršuje odlično j službo v tej največji izmed svetov nih vojn.
Pri tem jr najbolj /auinm>» vprašanje, kdaj >e pričenja doba ko nič lovek več tulad ter je občutiti to na njegovih telesnih in duševnih silah. V tem ozira Je. /.ant-i mivo razpravljanje, kater« ga se i« ! v dele žil tudi lord Northcliffe. last-j nik londonskega "Times"', in ki se je dotaknil v svojem govoru ta-k oz van starostne meje. Po njegovem mnenju ie komaj nyjii človeka. ki bi se mogel mtrno lotiti stvari po dovršenem štiridesetem letu.
Po dovršenem petdesetem letu bi bili zgledi za radkalne Lzpre-membe naravnost borni. Po njegovem mnenju more korakati človek Po začrtani poti daleč preko štiri desetega leta. a t vorjen je novih duševnih lastnosti po tej dobi bi bilo težko, če ne naravuo*»t nemo go če.
Težka je Mvar glede določitvi meje. kadar hoče kak podjetnik sprejeti delavce, stare preko običajne meje. Wumnost je potisniti na stran vsakega človeka, starega nad petdeset let. V tem ozim imamo do»»ti slučajev presenetljivih napak porajajočih se iz takega po splošenja V primer hočemo navesti le slučaju, ko sta Morgan in Pugh zastopala državo Alabamo v senatu Združenih držav. Nek sodnik Pettus je prosil predsednika Cleveland«, raj ga poviša v zveznega sodnika ter je prosil pri tem pomoči senatorjev iz njegove države. Pripetil pa je slučaj. <1h sta bila oba senatorja iz istega majhnega mesta Selma. kjer je zi vel tudi Pettus. Slednji je bil star nrkaJto HO let. Ko je prišel k sena torju Pugh, mn je rekel ta. nekako z ogorčenjem:
—• Kako to. Pettus. vi ste vendar prestari, da bi prosili za to mesto.	_,-,..'. ^...
— . i oni a »cm res unre st ar za »VI m«va »odjjfkm. rr j« odrinil
' Pettus. a nisem prestar za senatorja Združenih držav. — Nato je odšel ogorčen ter pričel z ostrin, j bojem proti senatorju Pusfr. Pobil ]>' slednjega ter posloval skozi dol . gr» vr-to let kot senator.
Dejstvo ie. to. da je bil Pettus i v resnici star človek, dokler ga ni j razburil senator Pugh, nakar se -c i naenkrat pomladil.
Z drugimi besedami rečeno, ni j starost zadeva let. temveč bolj ona [ razpoloženja duha.
V potrdilo vsega tega naj nave-j N-iuo le slučaj Aleksandra Jolm-| ston Cassat. ustanovitelja nove i Pennsvlvania-železnice. To ;je bil , star človek v vsakem oziru. IJil je zadostno bogat ter se je naveliča-vsakdanjega "businessa". Bil je že davno v pokoju ter pričakoval svojega odhoda, ko mu jc prišlo poročilo, da je bil izvoljen predsednikom Peunsvlvania-železnice.
Neumnost! Ni vredno, da bi člo-1 vek le trenutek mislil na to! Za : kaj? Bil je star mož. preko šestdeset let! V času. ko ie imel Cassatt vse mogoče izgovore na razpolago, s«- mu je pripetila čudna stvra.
Imel je vizijo v sanjah. Zdelo >e mu je. da je postal zopet mlad Za liimanje za življenje se mu je vrnilo in kri je pričela živahnejše krožiti. Celo svoje življenje jc bil sanjal o železnici po načinu zemlje-merecV in inžinirjev. Ker pa so st: njegove sanje vedno izkazale ko\ m izpolnjive, se je udal, in njego-, ve sile so^opešalc. Sedaj se ie v res-, niei nudila prilika, a prepozno. ;
Prepozno? Ali ni mogel poklicati nazaj svojih sanj sedaj, ko s<_ mu je nudilo ves obseg eksekutiv-j ue sile in polnomoči?
Cassatt je vstal prerojen, naj-: mlajši med mladimi. Sporočite!ju! novice jia je rekel: — Pojdite tet j jim povejte, da hočem sprejeti me-! sto pod enim pogojem. Hočem na-! mre- proste roke glede inžinirskih! načrtov ter denarja, s katerim sej iih bo financiralo.
Tako je po»tal predsednik te i ! železniške družbe ter izvedel načr-: te. o katerih ie -sanjal veliko leti prej. Železniški izvedenci pa izjav- j Jjajo še danes, da so bile izpremem-; be in nove uredbe, izvršene po! njem. naravnost ^pohalnega pome-] os. —
*" '
Ameriški rušilci so rešili paraik.
Londonski "Chronicle" poroča da so ameriški rušilci odpodili nemški podmorski čoln. ko je ravno hotH potopiti pa mik "Adriatic".
Rušile i so paruik spremljali dolgo pot v Queenstoym.
Splošna slabost
okamenela jetra, neprebavnost, zoprtje in zapeke na-	|
pravijo bolnika j ako slabotnega. Da popravite te ne-	|
rednosti, preprečite njih nastoj in da ojačite ves vaš	I
sistem, rabite	'	I
Severa s Balsam of Life |
•SEVEROV ŽIVLJENSK1 BALZAM)	J
IZVRSTNA TOINIKA.	j
Cena 75 centov.	j
Oni, ki dvomijo, naj blagovoljo citati naslednje pismo, kate- j ro smo pred kratkem prejeli:
"Ž»llm >-e Vara zahrjtitl za Sf-v«rv>v Živl^n ki Rulsam. liuela som npprrstane bulečiac V Želodrti. biU» mvh /clo sinba in tudi te Um nisprr. imela. C"o snu porabila etio Mcklrnico Seveivve;ia Življm-keca R-tl/am« so Uginile v-* Bcr*>Jno>-ti. I'rrwim. objavite ta v f»sopi?Ju v korist ym?£» onim. ki imajo podobno liul«finc."
Mrs.	of Moquab. Wis.
Kupite Ser«rr*tfc zdravita v vsšl lekarni. Z»bt»*v:ijte ediiK>le Sevrrova, da sc t«ko izognete pnn&rcrib. Ako D6 morete ilobitt S*\frovib zdniTil v vu^m kn^ju, icdaj s pičite iiar:ivTH>*t ai	j
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa j
Zgodovina belgijske na- ! rodne pesmi.
Nesrečni belgijski narod j«; ' imel veliko število gospodarjev. Lirični izraz njih narodnega duha pa je izzivalna pesem proti staremu zatiralcu Belgije, nizozemskemu kralju Viljemu, kojega vlada v Belgiji se je nenadno končala vsled revolucije 1. lh'iO. j
Potem ko .so imeli v rok »h ce-| i lih petnajst let tu deželo, so bili! Nizozemci prisiljeni izpustiti jo; ; in Belgija j«- postala neodvisno icral jest vo
V	Bruselju je izbruhnila usta-ja. Neki mlad francoski igrale«* po imenu -Tenneval, je v tem ča *
i sn igral v tem mestu. Prisluškoval je krikom ustaških sil ter se' jim konečno pridružil, da pripomore k Izvojevanju svobode.
Jenneval je bil mož precejšnega pesniškega daru. čutil je. kako bi bilo treba združevalnega po-I živa, ki bi vzbudil celo deželo, po-' ™reznjeno š<- vedno v mrtvilo.
Tako je sklenil napisati pesem Njegovim naporom se jc posrečilo spraviti na dan stihe, ki so po-' /iieje pretresli ■\<ak<> belgijsko :srce.	!
Jenneval si je /. i il pcnuoč svojega prijatelja Francois van Canipenhout, voditelja orkestra' ter komponista številnih oper. Ta ' ie napisal impev k novi pesmi. — j ! Imenovali so ju "La Brabancon-j ; no" ali pa "Pesem Brabantinov".! i i>o imenu stare province, že fxl [nekdaj slavne raji junaštva nje-. i nih sinov.
Kakorhit.ro je zagledala "La i Brabanconne" bel dan v Bruse- • : lju. jo je pričel vsakdo peti in z bliskovito naglico se je razširila oo celi deželi.
Potem so slišali tudi Nizozem-' ei v svojo lastno škodo in zmaga : ki se je spr\a že nagibala na nji- j hovo stran, se je oprijela zastav in znamenj Belgijcev.
Mladi Jenneval, poln navduse-i i nja za deželo, je st<jpil na strani Belgijcev ter bil priča številnih j 1 bojev in spopadov. Ko se je že skoro izvojevalo zmago, je padel v neki bitki v bližini Antwerpe ua. —
Van Campenhout, skladatelj, jej : živel že dolgo vrsto let ter videl svojo deželo razvijati se v deželo [ polno blagostanja. Bil je učitelj številnih znanih tenoristov in u-žival splošno spoštovanje.
Ko so pričeli Nemci s svojimi napadom na Belgijo, so jim zao-rili nasproti ponosni zvoki pesmi "'La Brabanconne" in ti zvoki f lse glasijo še sedaj, skozi vsa dol ! ga leta vojne in trpljenja.
Invazija Nemcev v Belgijo vz- j buja spomin na nesrečno zgodo-' vino te majhne dežele, ki je žel toliko trpela vsled različnih za-i tiral cev in gospodarjev.
V	šestnajstem stoletju je tvorila Belgija del španskega kraljestva. ki je zavojevalo deželo ter jo držalo s pravico močnejše roke. Možje so pričeli tedaj razmišljati o vprašanju, če uči Rimska cerkev v resnici edino pravo 'krščansko vero in veliko Belgijcev je pristopilo k novi veri. Španska. še bolj katoliška kot Rim sam. je pričela diviati na neza- i slišan način proti pristašem no- j vetra nauka.
Sežiganje krivovercev kot sej jim je reklo, je bio na dnevnem i redu pod Karolom V. i<. njegovim sinom Filipom TT
Belgija je. priila let* 1713 v ro-
;
j ke Avstrije in doletela jo je <>bi- | i čajna '-t majhnih narodov, ki so padli Ilabftburžanoan v kremplje. L. 1797 je vzela Frhncija deže-j In od Avstrije ter jo priklonila. Holandski ub padcu Napoleona; leta 1S14.
L staja leta 1831) je prinesla deželi zaželjeno svobodo in ta svoboda je ono. za kar se je belgij-1 ski nartKl tako junaški boril proti
Nobena pesem sveta pa se n»> zavzema za \-isje ideale kot ravno! j"La Brabanconne'*, pesem bel-j
i gijske svobode in neodvisnosti.
t _
j
Nemški governer v Belgiji.
Dasiravno j«' ime generala ba rona Friderika von Falkenhausen j ki je bil ravnokar imenovan generalnim governerjem Belgije, kot naslednik pokojnega generala Bir singa. Ie park rat citati v vojnih, poročilih, se je nahajal ta mož v j .službi nemške armade prav od pr-; vega početka sovražnosti. Novi' gospodar palače, v kateri je sta-1 noval kralj Albert, je služil skorr izključno le na zapadni fronti, i kjer mu je bil za njegovo dobro j službo podeljen red Pour le Meri-j te. najvišje nemško odlikovanje! 1 obenem z osebnim pismom cesarja Viljema. Poleg njegovega službo-i • vanja na zapadni fronti je šel novi belgijski govemer tudi na Ur- ■ ško in sicer v posebni misiji. I Cesarsko odlikovanje ie prišlo ! generalu FaLkenhousenu dne 25 i avgusta 1915, leto dni po usode-polnem avgustu, ko se je vrgle . j nemške armade proti Belgiji in 'Franciji. Dobil je ta red istoča^ 1 no z nemškim prestolonasledni- j kom. bavarskim prestolonasledni-; kom Ruprehtom ter generali i jStrantz. von Herringeu, (»aede in i von Fabeck. ka tere se je skupno | pohvalilo za "trdno ohranitev za-| padne fronte", ki je omogočila av-I stro-nemškim armadam prodiranje j v Rusijo.''
■ Poleg reda je dobil vsak teh po-J veljnikov osebno nismo- cesarja j Viljema. Pismo naslovljeno na ge-incrala Falkenhansena. se je glasilo :
— Tekom več mesecev je armada generala von Falkenhausena varovala mejo nemške Lotaringije ' in dolenje Alzacije. Skrbnemu in varnemu vodstvu vaše ekscelence j vašemu neutnidljivemu posvečanju A' vseli posameznostih, poleg požrtvovalnega junaštva vaših čet j se je zahvaliti, da ni postavil so-' vraznik svoje noge na nemška tla in da smo mogli neovirano izvesti f operacije na iztoku, ki so pokazal«, j tako srečne uspehe. ! Tekom svojega bivanja na Gr-I škem je baje organiziral Faken j ! hansen grški generalni štab v nem i škem smislu ter rezervne lige, ko- [ i jih delovanje je imelo za posledici, j številne pritožbe od strani zavez- i niških vlad.
Iz Grške jc odšel v pretekli je-i seni. ko so zavezniške sile zahteva-! le., naj se izžene iz grškega ozein-.i llja \-sc agente centralnih zavezn? N kov.
Govorilo se ie tudi. da se je po ! zneje vrnil na Grško potoni aero- j plana ali podmorskega čolna In da je imel številna posvetovanja z gr- i škim ki-aljem Konštantinom.	1
IŠČE SE	j
delavce za železo-livamo. Stalne delo. Dobra plača; nobenih delav-sih zaprek. Vprašajte pri:	j
Marshall Foundry Company, j Blaek Lick, Indiana County, Pa j (19-21)	.. 1
50,000 KNJIŽIC
Ako trpite na katerikoli moški bolezni, pišite po nrfvo brezplačno knjižico. V tej knjižici lahko «"-itate, kako se možje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena kri. mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni, naduha, neprebavnost. zapeka ali konstipacija, katar, zlata žila, revmatizem, okorela jetra in želodčne ter mehnrne bolezni, vspesno zdravijo privatno doma iu z majhnimi stroški.
Trpite li nn bobvinnh v križi: iti v zgibifi. na jjlavobolu, izgubi teka. kislini v želodcu, povračanju liruue, bljuvanj«, žoK-neni ribanju, nečistem jeziku, amrd-ijivi sapi, slabem spanju ?n slabih nanjah, utrujenosti in naglem razburja ju, ceryoznosti, razdraženosti in >slabosti ob ;utrili, t-rnib kolobarjih pod očmi. izgubi volje, sramežljivosti i ji plašnosti v družbi, bojazni in na prepadenosti ? Ti simptomi pomenijo," da ste pri slabem zdravju iu tla potrebujete zdravniške pomoči in nasveta. Naša knjižica, katero lahko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolue ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vaui pomaga k zdravju, moči in krenosti.
Pošljite* kupon za brezplačno knjižico«
DR. J. RUSSELL PRICE CO., s.902Madison & Clinton St«., Chicago. 111.
Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico.
Ime.........................................................................
Naslov............................................................................................•
Libava.
Libava rusko mesto ob Baltiškem morju, od koder nameravajo Nem t-i vdariti na Petrograd.
Mesto ima 90 tisoč prebivalcev i jod katerih je četrtina judov, in je poglavitno trgovsko pristani-; ; š«:e ruske provlneije Kurlandije.J Mesto je lepo zidano: večinoma i/ kamna in leži na nizkem peščenem otoku, ki deli baltiško mor- j j je od Libavskega jezera, ki je 12 ; milj dolgo in dve milji široko in ima površino 17 kvadratnih milj.
Prekop, ki veže jezero z morjem. je bil zgrajen leta 1703 in ' moderno mesto je zrastlo na obeh straneh prekopa. Na levem bregu I prekopa je bilo pred izbruh on, j svetovne vojne mnogo tovarn za j eksplozivne snovi. milo. pohištvo ! poljedelske stroje, žvcplenke in vrvi. V mestu je bilo tudi mnogo skladišč za žito in parnih za s. — kajti Libava je imela mnogo železniških zvez z najbolj rodovitnimi ruskimi pokrajinami.
Libava jc oddaljena o<i i'etr<>-| grada 250 milj proti jugozapadu in je pozimi prosta ledu. Pred vojno so izvažali iz mesta velike množine žita. le.sa in jajc: poglavitni izvoz pa je bil premog in sla-| niki.
Bojno pristanišče, katerega .k 1 zgradil car Aleksander lil. in ki ' se nahaja nekoliko severno od trgovskega pristanišča, se ni moglo . ubraniti Nemcev, ki so sra zase-' dli in gii imajo še sedaj v svoifi j posesti.
Libava obstoji že več stoletij j Spočetka ie bila samo ribiška vas i in pomorščakom je zelo ugajalo 1 pripravno pristanišče. V početku : 1T>. stoletja so mesto požgali Lit-vinci in 150 let pozneje je bilo zastavljeno pruskemu knezu, i Leta 1701 je mesto zavzel švedski kralj Karol 12. in je naložil pre | bivalstvu plačilo za utrjenje mesta. Kusko mesto je postalo 1795. !17 let pozneje ga ie zavzel fron-j coski general Macdonald. ki je ; prejel maršalsko čast v bitki pr: Vagramu, ko je premagal Av-
strijce. Mesto je zavzel skupno s Prusi, ko je francoska armada prodirala v notranjost Rusije. j Kot kopališče in letovišče je Libava imela v mirnih časih pole-i j ti vedno mnogo tujcev. Jc v vedni! I parniški zvezi z Kodanjem. stf>t-' t mora, Rigo in Petrogradom ter! ; Reva lom. Z Rigo. ki je ochlaljena, j400 miij proti severovzhodu, je!
i zvezana tudi z železnico.__
REŠIMO SLOVENSKI NAROD !	LAKOTE«
Nemci jedo vrane in vrabce.
■ Potniki, ki so včeraj prišli s
' parnikoni iz skandinavskih dežel.
i pripovedujejo, tla je v Nemčiji
j pomanjkanje hrane tako veliko, du
j prodajajo vrane po 40e (1 marka
j f»0 pfenigov , vrabce pa po Sc (:i*j
' pfenigov in smleto meso navad-
i nih školk je navalita hrana. I
i Funt sirovega masla stane t2 ui J vsaka oseba ga sme porabiti m dan samo 50 gramov.
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imaio geslo, da kadar treba naročit»
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarne
"Clevelandska Amerika'
«*i izdelujemo tm društvene, trgovske in privatni tiskovine. NaU tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed rseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pilite za cene vsak« tiskovin« nam, predno se obrneta kam drugam Pri nas dobit« lepše, cenejše in bolji* tiskovin«-
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UMJSKA TISKARNA
clis ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O
"Posojilo za svobodo"
leta 1917.
Državni zakladničar jc uaznauil, da se bo začelo sprejemati podpisovanja za
$2,000,000,000 3v2 odstotnih bondov
vlade združenih držav.
le bonde bomo z veseljem razpečavali, in vsakemu, kdor jili lioee imeti, bomo brezplačno pojasnili vse podrobnosti. Natančne informacije in podpisovalne pole bodo vsakemu na razpolago.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
tf'v -\z rictr.T
t
l;
OT AS NARODA. 1!>. MAJA 1917
Prvoboritelj ogrskih Slovencev.
Ko j« 1.	luriiMii dr. Fmnj
Itummv rn/u|»iiikoviil jni start*-j stavni ro:iui.rski Marijini cerkvi na Tlom kraj Mure. pr?ga*j»l jo luadžvmki inUeiii unjbt-<«iej«-v«ako narodno gtlHUije in je na l*rekmur»kevu žalovala slovenska, kujtffa. PiMUetji *o udlo^di	- j
/evno delo in se t«»lay.ili z boljšimi ea%* v 1 h k 1« k* 11 * »st i. Prekmursko ljudstvo je imelo svoj** *tare ' litvenike iu eitalo knjigo L>riib-> sv. Mohorju. JuAef Klekl nami pri )>i»vedige. da je v tr-tih easih "iru-<t»4i ali pihati nloxenski* pomenilo j toliko, kako, m tajiti ki izdati do moviiH> (ogrsko . Madžari m> začeli MtrHstno preganjali in zatira-J ti Mohorjeve knjige in iteviloj Moh<*-jaturr X je kvvilo eni letaj do teta. Slmonaki duh »vniki »•*( i»in.» kiftali dedovati za to družbo; m »u morali po *v<>ji duNiii vest i | uai/muuii. kaj iiiL&lijo o Knjitru f i "Druži** sv . M«4iorja". ali niso j piotiviie ogrski <lrzavi. Madžari so mu ti m- tnllli, da so te nabožna I knjige odrski tlržavi novrslne. in so <*vojo trditev utemeljevali ter dokazovali h tem. ker v družbenem kole<larju ui bil zaznamovanj iu postavljen pravnik sv. Stefa-I na, kralja ogrskega, na 20. av irust čeravno je bil zaznamovan' 'i Sfioteunbra. V tistih žalostnih easih bi bilo i|»redrwM» misliti na i izdajo Uovenske knjige ali IkaaJ ker so bili vsi slovenski duhovni-i ki, ftosebuo nekateri odloeneji ! izmeti iijil', ki niso zakrivali Ija-j l»izni do tvojega insterinsUega, .jezika, obrnjeni in osumljeni. ka-| kor rla bi hoteli slovensko krajino! • hI Ogrskega odtrgati in jo bosr-i vedi k«m pnklopiti. Slovenski) duhovniki l»i radi izdajali <loven-!
list. a niti eerkvena oblast jim »i data dovoljenja. <laV4 bi list' imel sanu> nalx»/no vsebino. K. o so -ne ogrski Sloveaiei ,»r»j>ravljsU na iiMiuutje. jim cerkvena oblast nitij tega ni dovolila, da bi slovenski j duhovniki smeli spremiti romarje j v Tel je. Slovenski duhovnik ni-vrm l prestopiti meje ogrske drža-( ve. Cerkvena oblast je zatirala j slovenski katekizem v šoli iu jej ziikti vulu madžarske pridige in j madžarske jx-snii |>o vseh >loven-i skih cerkvah. DržSVim oblast je pi»madžarila v s, t «lovansh.a k>ni-| jevna imena in na izemljevklu jim več sledu slovenskim unenom. Te-1 šiinovei sd ^e prej imenovali Tes- , san»K*. zdaj Mesovar; Vuča gomila je Zsidahe^y; Puetnci so bili i prej Pueziiieez. zdaj že Itattvand:, Tišina. prej TLs»ina. z»laj 4'send-1 lak; Petam i, pro j Petancz. /daj. Szeeaenvikut. Tropovei, ]>re.i Tropoez; »daj Muraf>'zes: Krajina VYghely.
Prati teniu stremljenju eerkjVi in d**žsvi je vstal mladi Ivanoczv. prvoboriMj za slovensko besedo v cerkvi in knjigi. Sam je df>bro vedel, da j«- v takiii viharnih po-Htičuih eusih težko kaj pričeti; vsako narodno pihanje je bilo ne
UHtgO(V.
l>r. Fran Ivamxzy se jc poro dil dne J". avgUHla 1837 v Iva t lovci h pri Sv. 1 Umi odi k tu I »il j" i »sline-, torvj edrim skrb in vese lje svojih stari.M»v Adama in Ro ! zalije, ki sta imela *"kueo"\ par! |>lugov zeiidje in b',)e gorice. Rod se j»« imenoval Kodela. Že očetu Adamu so ime pomadžarili. i>r Fran Ivanov«v dober Slovence, j ne bi bil nikdar premenil svojega imena, ak<» ga ne bi župnik zapisal v Ifrstno knjigo za 1 vanort^v ja. Tako trdi Klekl. Drugi duhovniki s«< zatrjevali. «ia so •uladegt* K odelo prekrstili po sili za Iva noezvja v sirotišnici v K«'»szcsrii. Iz tega rttdu je vov odlit-uih mož Pre>d 1041 leti je župnikov«! v B«-lotim-ih Adam Kodela. ki se je učil bogoslovja v G j um i Ituab. (Jvor). kamor so hodili prekmurski Sloveuci. ker je sonilK»tclj^ki' škofija bil« vstanovljena fele let". 177r. Adam j«» bil dekan in jc it-mrl leta	ter ima s po menil'
v belotšnski cerkvi PavH. Adami* v Ifl'atmnec. je kaplanoval v lldntineili in j« jm» Adaauovi smrti postal tu župnik , unui je let«1 1M:J. Matija Ivanoezy je umrl \ Šte»ano\cih okoli leta 1850. Mal: •Josipa hsnoczvjs je bila se.-itrn ziiMiega cankovskega župnika .To žefa Vlorovnjaka.
.Malega Frana so učtli eitati in pisati pri Sv. Iteuediktu '1S66 do iMtfs) \ domači župni šoli. Tu j" bil takrat župnik "<psn*lavist" Marko At/xl. ki jc v tnalein dae-ku »poznal redek t«dent in ga spraval v K^szeg. kjer je 1. 1375. dovršil četrti gimnazijski razred, potem pa v Sombotelju štiri vi^t rs srede v treh letih (1875-1878. ''žival je u*t*novo. brez ksstere bi ne bil tttv^oi	Y|4uy do-
jhrotuik Adelfv. plomeiiitaš in biv- , i ši sodnik na slovenskem Ogr-skem. je napravil 1. 1779. pot»eb no ustanovo za slovenske dijake ' Iz te ustSRiovc dobiva vsako leto Ido š«-st <lijakt»v j>o 340 kr>n pod-, pore. Siijw ndisti doviSk* v Kosze-^o idžje irimuazijske razrede, o-stale v Sombotelju. Drugo u stunovo. tu sicer za dva dijaka, je naipravil župnik gjurske skoti- ] I je. Stevan Fieko. Darovali »o še ■'liniji dobrsttniki mai^jse svote n , pr. Adaan Kodela-Ivanoezy 3 6t*0 j kron. in so s tem omogočili, da se revni ogrski Slovenci morejo <po-svečati duhovskerau stanu. Tudi
•	lr. Friui lvanoecv se je posebno! I trudil, da je čim več Slovencev! [obiskovalo višje šole. da bi slo-1
versko ljudstvo dobilo slovenske I duhovnike, ki bi čutili s sloveu-i skim ljudstvom. Istina jo, da se | je večkrat p rev a ril v tistih, ka-| jterim je v šole pomagal, ali VJ>r. ' uehvaležiioNt vendar ni zatrla nje-i lirove skrbnosti za šolanje sloven j skih dijai ov. ker .je v svoji opo-^ roki	v ta namen zapustil vse,
svojo premično imetje. Iz izkupi-la te premičnine se napravi usta-' nov i za enega slovenskega dija-J ka. To je najlepši spomenik, ker z n.'iiit je pokazal Slovencem, t "kak so je 1 'bili. ka so vso svojo: /emelsko vrednost. Štero so si med| Slovenes mi spra\"ili. Slovencoin
» i
rtazšjdali *j
iiogoslov ja se je nčii na budim-', pešt.iiiskem vseučilišču do 1. 1FS2.h in je bil postal doktor teologijo ^ lotit lss."». Teda?iji somboteljski', Jko! j»u-*pek i. Szabo Imre, poslal {, ga jo v osrednje semenišče v Bu-|( dimpešto. Posvetil aa je v duhov-), n i k a dne 11 julija 1S82. gjnrski , škof Ivan Zalka v Gjuru iu je slu , žil novo ma.Š4> v svoji rojstni žup- , ni ji pii Sv. Benediktu, lvajilano- , val jc v Soboti do avgusta 188-3. j Somootcljski škof Kornelij Hida- , sv ita je pozval v Soiubotelj iu tu je bil do decembra 188-'t. prefekt * v sondtoteljskem semeniš<"u. a od tega časa pa do februarje 188*1. j prof««s4»r boff.>slovja Leta 188'». je , umrl tišitiski župnik Marko Tči - j ■ in tedaj se je izpolnila Iva , župnijo n.t Tišini, kjer je živel in|i •iioczvju sivna želja, da jc »lobil
•	leloval <h> kiuien svojih dni.
Dne :>«>. marca je prišel na Ti | <ino. Leta 18W3. jc {»ostal dekan}' kit šolski nadzorni« sobotske<??'.:, okraja, a 1 1907. ga je kralj i«uc-,, nov al za častnega kanonika. Sol sl;o nadzorstvo je važna služba.j ker je bil vsaj del šolskega nad-: zorstva izročen skrbnemu narod-1 njaku. V delianijo spanlajo žup n i je Tišina. Sobota. Martijanei.j Cankova. Sv. Helena. Sv. .Tirrij ! (iorenja Lendava. Nedelja. Sv j S<«bastijaiu in Sv. Benedikt.
Dr. Ivanoezy se je. moški boril za pravice slovenskega jezika. I/ šol svoje . dekani j e je odpravil madžarski katekizem in uvel slo venskega. Cčil je verouk v slovenskem jeziku, v čemer ga je po snemal tudi njegov kaplan. Neustrašeno je oznanjal, "ka Slo ven ti di ma naturalsko pravico ( na svoj jezik i ka ga ne sme za ! vreči nikdar i za nikoga volo ne. j Ai "i je ednok Bog razne joatike i narode nastavo. tak tiidi to šče. naj se vsaki oiarod po svojem jeziki razvija i Boga diči". Domo i vinska ljubezen mu je grenila ! maiNikatoro uro življenja Raz-dražil je učitelje iu vse uradnike v svoji domačiji. Zasledovali so gn in obiskovali ter tožili pri vsehotolastvih, [Hwvetnih in cerkvenih. čeS. (Lit je dr. Fran Ivn-; noezv najhujši panslavlst na Ogv skem. Sam s-omboteljski škof. ki i mu je bil oseben prijatelj, ni vedel. kaj nuj bi storil. Toliko sovraštva si je ui.kopal učitelj vero uka radi slovenskega jezika.
Ko siin potoval po Prekmurskem prvič, bil je župnik na Tišini Marko Terdeai. Ta župnik je bil edini, ki si ga nisem upal obiskati.- Pripovedovali so mi, da j -* hud niadžnron in da bi me spodrl. Prej se je pit»al Kolenko. ali je ' svoja poŠt ono slovensko ime po-j madzaril. Šele ko je ta Kolenko [ 1. 18S9. lunrl. smel sem se oglasiti na Tišini. Pot me je vodila čez Jerttaalem. mimo Vrazove m Mi-I klošieeve domovine v Ljutomer, yiotein v Radenee in tu z brodo?« , preko Mure. Prihajal seir na vse-' zgodaj po o/ki cesti ter sem hitro bil na Tišini. Prvo Ivanoczvjevo vprašanje je bilo vselej, odkod »cm prišel iu ali m«> je kak - gospod" videl. Menil je, kak gospod iz Sobote. Ko sem mu pove dal, da me živa duša ni videla, jc . bil zadovoljen iu jc rokei, zdaj i ostanem lirhV> brez skrbi pn
Iruge krajo, izbral sem si za iz- s lodišče Dolenjo Lendavo ali pa lem se peljal do Gradca, odtod i 3a železnici do Sv. Gotarda. V ti- 1 ttib časih ni bilo varno potovati i k> slovenskih krajih Ogrske, j riada je ]k» svojih organih vsa- i tega tujca zasledovala, posebno ] ;e bi kdo prišel s štajerske stra- i »i. fzobrazctiejši ljudje, kakor 1 lotiirji in uradniki ter trgovci, so < ne vprašali, po kaj sem i>rtšc-l in > ;o se mi smejali, ko sem jim re- i cel. da sem tn-lst. Turistike tam : ie poznajo.
1 \anoezy je tudi rad potoval, rožil mi je. da boleha in da žt-li la morje: morda bi mu morje ]>o- ' uagalo. Šel je na morje in ves [ ikrepčan ter zadovoljen se je o-roljen so jc oglasil pri meni v ' Ljubljani. Ali mudilo s*, mu je • lomov, kakor da bi Tišin?: ne mc- ' rla živeti bre/ njega.
Z Ivanoezy jem sem se uizgo ar.ial o bodočnost; Slovencev na ! >gi-skem. Njemu je nanureč znano 1 šivljenjc iu koliko vpliva madžar- ' ,l:i jezik na narod, ali prodira 1 laroduo bistvo in ali sinemo uj>a- 1 i. da se slovenski narod ohram. ^ ivet med Muro ui Rabo je t-i.kn-•ekoč Ziij^rt vsemu svetu. Želez- j lica se ua dotika le malo pri Sv. Jo ti; rd n in Dolenji I.cnda^n. V -lribovite kraje ne prihaja tujec, ta prometnih cestah ni življenja, ! orej je meja. torej je meja na 1 zhodni strani zasiguraiia. Veii- 1 lar hira slovenščina ob meji, kar e Še danes vidi. in to je posledi- *
a sorodstvenih ter gospodarskih J
.. , . ___ it
11 k o v z 'gosjiodavsui močnejšimi,
n varovanim sosedom. Mnogo u- s
►anja vzbuja najnovejši prepo 1
od. Ivanoezy je bil mnenja, da 1
intdžarščina ne L>o zmagala. So- 1
Lišča so anadžarska. učitelji so 1
tiixl <eboj radi Slovenci. Učitelji, 1
ojem Madžari, so se naučili slo- '
enski. ker brez slovenščine ni- ,
na.jo uspeha. Pred petnajstimi le-j
i je trdil vsak "gospod da se ^
nora slovenski narod uničiti: da-|
ies je že skoro vsak človek uver j
en. da slovenskega jezika ni mo j1
i	zatreti.	!!
. . . (
Ze dijak se jc zanimal 1 vanoez.1 ; j a svoje rojake. Kor ni smel P- !;
ii	t i slovenski, pa je pisal madžar-' ki. V madžarskem tedniku! •Szuiiibathelvi lauok" i.Somba' elj>ki listi) je napisal leia 1877. nične članke, v katerih pripove-luje, kako žive Slovenci. Poročal' * c o njih \erskih stvarcii. opiso- 1 ,al starodavne cerkve m je v ■lanke rad vpletal zgodovinski- J •rti\*e. Mnogo člankov je spisal 1 :a budimpeštanski unovink ' Ma- ; rvar Al lam" (Ogrska država) iu
t znanstven list "Religio" v liu : limpe&i. V somboteljskem tedni-vii "Vasmegyei lapok*' (Železnega komitata listi) .ie opisal svoje potovanje v Rim in Xapolj (1887-IfcSr). V madžai*skem jdaiku je [udi spiral učeno razpravo, nam reč svojo doktorsko disertacijo *A Szentiras es az ekiratos emlč-keii" (Sveto pismo in klinske li itine. Sombotclj, 1885. 111 str.>. \r tej razpravi dokazuje, da napisi na opekah v Nioivah in Babilonu potrjujejo istinitciSt onih zgodb, ki jih opisuje Sveto pismo pred Mozesovo dobo.
Ivanoezy je bil učen, toda skromen mož. S svojimi bogatimi zmožnostmi bi lahko dosegel Visoke časti, posebno ker ga je souu-boteijski škof čislel in ga hotel iiyeti pri sebi in ker mu je tudi Robotski grof Geza Szapary bil naklonjen; toda ni se hotel veli-kašem klanjati. Videl je. koliko krivice se gode sir o masnemu ljudstvu, kiiko ga ]x>vsod preganjajo in tlačijo. In le to ga je gnalo z neodoljivo siio v domače kraje.
Kot šolski nadzornik je skrbel Ivanoezy za šolsko .knjige, sploh za svojo "dečico". Najvažnejše, kar je zasnoval Ivanoezy, je Društvo najsvetejšega srca Jezusovega. To knjižno podjetje je bratovščina, kakor je naša Družbu sv. Mohorja, in prvi sad njegov je "Kaleiudar". kateri je L 190'i. prvič zagledal beli dan. Istodobno je izačel izhajati pobožen mesečnik "Nevtepeno poprijeta Devica Marija, zmožna gospa vogrska" v Sombotelju. Uredništvo tega li sta je dalo tiRkati v Sombotelju drobno. 32 strani obsegajoeo knjižico "Narodne pesmi vogrskih Slovencov", nabrane v Doklezov-ju in BratoiK-ih. It- kak in kolik literaren -preobrart t Ko lid ar, list in te pesmi so tiskane v slovenskem pravopisu ? To je in nogo za ogrske razmere. Doslej je veljal slovenski pravopis za veleizdej-«tvo in zato so duhovniki Iz strahu pred Ma^iiari rabili . madžarski pravopis — In Se nekaj je; he-sar ue smemo '-rezroti. Ti ne« iteatje se ne cotejo veS Slovenje (feloveo. pkm 81ovsn|s), ampak
sosedje preko Mule
to je velik preobrat, ki kaže. da se je moralo nekaj zgoditi v \ is j lil krogih, ki odločujejo o; usodi slovenskega ljudstva. Da so smeli duhovniki slovenski pisati iii da jih radi slovenščine niso preganjali, to jo bila posledica, j nekoliko političnih, nekoliko pa ]y prijateljskimi razmer. Znano je, da so na Ogrskem ne sme nič ti-skati. ako ni dovoljenja cerkvene in državne oblasti. Višji pastir v Soboti je izjavil, du prevzame jamstvo za domovinsko ljubezen ^ vseh slovenskih duhovnikov.
Dr. Fran Ivanoezy se je že v
II
sombotclj ski 'bogoslovniei seznanil z Viljemom, ki je postal leta r 1901. sombotclj ski skoL". Skupaj st:' študirala in postala dobra pri- . jatclja. Viljem je bil pravieolju-bon mož. ljubil je vse narode iu , je tudi bil naklonjen našim Sio j vencem. Ta škof je sam želel, naj ' se vsak narod razvija po svoje in ^ da uima nobt?ua posvetna oblast pravice jemati komu jezika in narodnosti. Vsekakor jc Škof tudi V mislil na ljudsko stranko, da ji ^ poveča moč pri volitvah. Vse u \ radništvo je liberalno in to liho- * mino uiadništvo jo sovražilo duhovnike, |Kisel»no slovenske, izato je škof svoje duhovnike vzel v j zašC-ito. Na priprošnjo svojega L nekdanjega tovariša in prijatelja! iz šolske dobe. kateri ga je o raz-i merah dobro poučil, izdal je škof dr. 1st van Vilmos dne 2. julija 1 190o. okrožnico v madžarskem jeziku in jo poslal \scm slovenskim duhovnikom duhovnikom svoje I škofije. V tej znameniti okrožnici /i razvija škof svoje nazore malone i dobesedno tako-le: "Slovenci naj i ohranijo svoj stari jezik; branijo! g naj ga in go je. Popisuj i naj se! 1 vse, kai* je na slovenski krajini « zgodovinskega, n. pr. stare cer- ) kve. narodne navade, noša, cerkvene in šolske stvari. Izključuje !se politika in divji nacionalizem. I [V ta namen so jo osnovala jjoJ [vzgledu Druži>c sv. Moliorja slič ' [na bratovščina i>o imenu Društvo | najsvetejšega srca Jezusovega. ' To urušt\ o bode izdajalo vsako i leto za 1 krono poleg koledarja " ! še dvoje knjig zabavne iu poučne V j vsebine. *T	/J
Tako je sam škoi položil temelj kulturni bratijvščini z narodno tendenco. Koledar je izda! ob svo- J< jih troških in je povabil iz omenjeno okrožnico vseslovenske du hovnike, da širijo koledar mevl narodom in da nabirajo društvu članov. Vso nadaljno organizaei-j j jo je poveril Ivanoezy ju. V Slo- I vencih je zavladala velika radost. Madžare pa je prešinilo sovraštvo i in jeza. Vsi madžarski listi so na- j padaii škofa in mu očitali, da po-, j dira in razdira, kav so s trudom j j zgradili madžarski držajviiiki. Ob- t trekovali so ga, da i>i ga odvrnili j i od plemenitega podjetja. A nič ni« i pomagalo: somboteljski škof jej ostal mož-beseda.
Ob močnem pokroviteljstva ' som hoteljskega škofa	smeli '
slo\enski duhovniki prosto dilia ' ti; sjiieli so spet "slovenski gnčati 1 in pisati''. Koledar je doživel de I setletnico, Ivaaioezy je ni doživel. I vendar je videl sad svojega truda I in dela. Prva leta se pisatelji niso I podpisavali, danes se že upajo < "Uveli so stalno slovenski pravopis v svoje knjige in se imenujejo Slovence. Za vse to so dali koncesijo: Devico Marijo so pripoznali za 'zmožno gospo v ogrsko' \
Vse to je zasluga mirnega, pro ( vidnega in tihega delavca Ivano-ezj'ja. Dosti je storil v težkih ča ( sih. Iiil je šibkega zdravja in jc . po napornem delu omagal in padel v najlepši moški dobi Izdih-^ nil je svojo blago dušo dne 29 L avgusta 1903. Žalujoči žttpljaaii so ga prenesli v rojstni kraj ter ga položili k večnemu počitku na pokopališču pri benediški cerkvi, kamor je on sam leto dri poprej , sj)ravnil svojo inater. — Po vsenn 'r Prekmurskem je žalovalo Ijnd stvo: "Zao nam je li, ka so tč do . bor pop, tč goreli vueiteo pravice, te veliki lubiteo slovenskega lud-stva tak rano mogli oditi od nšs.''
Anton Trst en j ak. - |
Nemec o Jugoslaviji.
"Vofisischc Zeitune" z dne 19. i marca 1917 prinaša govor g. Zen-
-	kerja, nemškega poslanca v dunaj-t skem državnem zboru, kateri se je < t takole izjavil
"Zedinjenje vseh -Jugoslovanov j i ni samo Dravieno. ampak se tudi 1 preprečiti ne da. Ako je že kdo ne-
-	pristransko proučaval situacijo, je
-	primornn priznati ta princip. Ju-sroslavansko vprašanje Se more re-
-	siti edinole na. ta način, da se vsi i Jugostovaei adruiijo. in eedaj je e vprašanje, kake naj se združbo k ali v (Mrla nafte monacMfe. ali
. ekSBRrkue is - wutt-ajil
Uporaba koštrunovega mesa.
Ma^t. jagnjeta ali k o št run a najde ponavadi svojo pot med — odpadke.
Ostri duh te masti prepoveduje številnim gospodinjam nje uporabo v kuhinji, dasiravno je t-o bo ga ta, popolna maščoba, kot hrana prav toliko vredna kot surovo maslo ali svinjska mast.
Sedaj, ko so vso masti drage ter moramo varčevati z njimi, je čas izvedeti, kako se da uspešno" uporabiti koštranovo mast.
Najlažja pot je združiti jo z drugimi mastmi, ki imajo inočnej-i ši a bolj priljubijii duh. Del pre-kajene svinjske masti, staljen z dvomi deli koštrunove tvori izvrstno mast za vsakovrstne potrebe.
Glede uporabe živalsk-e masti j vseh vrst pa velja v prvi vrsti, dr« >o te masti prav tako labko prebavljivo kot surovo maslo. Pome-jsti je treba konečuo s starim pred-
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državi Mi-j chigan naznanjam, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Mr. Janko Pleško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je. da mu bodo šli rojaki v vseh ozirili na roko, posebno še. ker ima pokvarjeno levo roko.
Uredništvo.
sod kom. da jih je težko prebaviti in da ima njih zavživanje zle po--lediee za človeško zdravje.
POZOBI
Ker nam je od drugega natisa zaostalo kakih 300 Koledarjev, prodajemo sedaj po 15c. komad. SLOVBNIO PUBLISHING CO.. 82 Cortlandt St.. New York. W. Y.
STAROKRAJSKA
HARMONIKA!
•fTj.Oti vredne, še popolnoma nove 4vrstue harmonike s 14 basi, izdelane pri Francu Fux v Juden-baehu na »Štajerskem, prodam, ker imam dvoje, za svoto $33.0U. PLšito na :
Matevž Omota. 1115 N. Center St., Joliet, 111. !	(18-21—5)
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
i Or. LORENZ, !
j Jaz Bem edini slovensko goro- | I reči Specialist moških bolezni v I
I Pittsburgh!!, Pa.	£
j ^^ |
j Uradne ure: dnevno od 9. do- j i poldne do 8. ure zvečer. V pet- | I Idh od 9. dopoldne do 2. po pol. i I Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL t |	DR. LORENZ,	\
, Specialist moških bolezni, j I 644 Peno Ave. II. nadst na ulleo, j I	Pittsburgh, Pa.	|
$1000 dar za $1. :
II II. Von Sehliek. gla>oviti iznujdi-BoljrurskV;m Krvnesa Ouja. ki je v stalili zvezi h tl<«H-i tx»lniki. j.- pravkar prejel sletleei« pL<in*»: I'ra^I gosjKxIji-:
Sj»rt>jniite moj,. l>krtuo zalivalo /a I vaš čaj. Vsak.Io. ki s«-ui jra uni nudit, .ca je [Mihvalil. Priloženo dobite ^v«jt>. xa dve nadaljni škatlji in želiui. tla l»i uii liilo mc^roee poslati tisoč dolarji-\ vm dar ki pa st>ui prejel jaz in moj:« družina, s spoštovanjem vaš lmri-h Rhro. 4 -J Voliott St.. P.in^lianii'toi* X. ^
I'rijatelj. ali l»i žrtvovali	dolar
je v* za svoj in svoje družine dobrotni Napravite takoj
Nikar ne žrtvujte svojega zdravju < [tonarcdbaiui. Vedno vzemite original -podpisom H. H. Von Scblicka na zavil ku. Za sedem mesecev zadostuje !•■ $1.00 s poštnino vre<l. I*t>šljito denar, znamke ali money order, ali na naročite na C. O. D. Prirejen in jaun'i-n le pri:
CROWN PHARMACY
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH. PA
Opomba. Ako li»xT-ete, da zavitek j-ri poročimo, potem i>o.šljite še 30e.
Kad bi izvedel za našle v svojejr prijatelja ANTONA TOM Si«' podomače Bolusov i/, Kne/.ak; pri št. petru na Notranjsk Prosim, ee k<lo ve za njegov n.i slov. da jra mi javi. ali naj pa sanioglasi. K rani* Km: • I'.o\ r»21. Verona. pa
l s - 21 -:» DELO V PEKARNI.
Katerega veseli j»eUt»\-ko d-:' I Miles: se pa nauči tudi razna j>e eiva. naj se oglasi Plača ;»i» d govoru za dnevno delo. O-naj se na :
"» '»2!» lini let- -St.. Pittsburgh, i' 115 21 5)
NEGUJTE SVOJE LASE
Uspešno zdravstveno zdravljenje brezplačno za stare in mlade
* OBEH SPOLOV *
Ali vara spadajo lasje? Ali vam latje postajajo prehitro »ivi? Ali »o vaši lasje suhi. razkljar.i ali lepljivi? Ali imate luske, van srbijrlava ali imate I Izpuščaje? Aii ste plešasti ali pa počenjate blri?
Ako trpite od katere gori imenovane boU-zni. pričnite se takoj zdraviti, ker vsako odločanje je lahko nevarno. Pišite takoj po našo ilustrovano knjigro.
'Resnica o laseh" (napisana po rlaaovitcm evrooskem specialistu)
PROSTO ZDRAVLJENJE.
Mi vos'hočemo prepričati na naie lastne Rt roške. d» »dra vi jen je » "Calvacura" u*tavi izpada-
nje lad. odstrani luske in izpuščaje na slavi in po* v«pe*i rast las. Ml vam pošljemo Ji.00 vredno dkmtlio Odvacvira stav. 1 skupaj z aori omenjeno knjižico "Kesnim o taseh '. ako nam pošljete l i rentov v srebru ali v ^numVah ca pokritje poši. lj»tven:h strtf kov m svoje ime in natančen naslov.
izrerite spodajšnji kupon iri pušljiteRa še danes na Union IjOioratorv. Box Union. N. Y. UNION LABORATORY. BOX V>7. UNION. N. Y Prilož»n') vam pošiljam 10 centov v pomoč rm poštni' stroške. Prosim pošljite mi takoj svojo $1.<*J Calvacura ;tev. 1 in knjižico "Re-tniea o laseh", <Ta kut>on priložite pismu. >
Za časa neznosne draginje
se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresnieen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.	\
TRINER-JEVO I
aieriško Elixir grenko vino
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izri-sti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih it<l. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.
TRINERJEV OBLI Ž
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je neprC-kosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokljine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo krcu-Čilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utrujene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50e. v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
ITRINERJEV OLAŠATELJ KAŠLJA.
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa-vost, bronehiti s naduho ,itd. Cena ista kot za obliž.
Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915. Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
I333--1J39 SO. ASNUND AVL,	GHICACO, ILL.
mm -*m + mmmmrn m m rnmmm	'------------------
Jugoslovanska	Katol. Jednota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Mina
sedež v ELY, MINN.
0LA VITI USUDHIXl; ffadaednik: HIHAJCL EOVANSEK, R. P. D No. 1, Conanai«*,
Podpredsednik: LOUIS BAJLANT, Box 106, Pearl Are., Dorala, Okla
f lavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Mina. Stavni blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Mina. «la*ajnlk N. 8.: LOUIS COSTMLLO. Salida. Cola,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
JOSEPH V. «RAHRR. 843 Kut Ohio Street PittaboraA
NADZORNIKI:
JOHN GOUZB, Box 100, Ely, Minn.
4NTHONY liOTZ, »641 Avenue "M", So. CLteago I1L
JOHN VAROGA. 512« Natrona Alley, Pittaburgk, Pa.
POROTNIKI: •RO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waak. LEONARD 8LABODNTK, Box 460, Ely, Mirrn. JOHN RUPNIK, Box 24, 8. R., Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mlak.
JOHN IfOVERN, 483 Meaaba Ave, Duluth, Minn.
HAT. POGORELC. 7 W Madison 8t., Room 603, Chieage, DL
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Okie FRANK SKRABRC, Stk. Yda. Station RPD. Box 17. Dan*« Golo.	'
•»ANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Mina.
Vd dopisi, tikajoči ae uradnik sadev, kskor tudi denarne peiUjatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vee pri-p« na predtednika porotnega odbora.
Na osebna sli neursdns piams od strani «lsnov ae ns kode odbralo.
_Prn*tveno glasilo; " O h A S NA RODA"
Vstaja Skenderbegova.
~~ ZGODOVINSKA POVKST. —
.Inglmki Mpisal Benjamin Disraeli ! l.K M	|
\ t«»]» cH'.ili je napn*jNAgljiv»ij prodiral Turek Lu » strahom ita vdajal v m- kriTanslvo. Carigrad. I t.-daj gl.-k n<»	grikrra ce-
sarstva, M, > v«vkrat oblegali j mil t ana Amurata in *amo srrči.i
don«^lki m f. .ni/.u j.H-i |n>goii v> •ca ie reiili pudea. Vladarji lUts | ne SHaje in Holgarije ter grtki knezi r.tolije Maeedonije F.ppra Aten. Fokije. lieotije iu vsek po-krajin n«M" do Koriittaie olinej m> pU^evali Aiauratu davek; «• j !"talo K v ro|»o pa, ho obvarovali njeg<»\.>«a jarma Hrabri Ogri inl P.'ljaki. katere je Mt-ivua zve/a /družila 1(.hI vrhovnim vladar stvom kralja LmiUlava, k, je na->d'iM?n |>.» vn«*ti /govormiMti pa pe/avrga j m-sin a kardinala St. A n ti*' lo ni vsled prošenj srbskega vladarja /atpii*>til dom v ra.sii. s«* za emja na h« pojest, na Jk*1u velika vojske findo. prekoračil. I)ona\o in ««■ pridružil svojemu hrabremu podkralju, slovitemu Ivanu Ifuin ailiju, transilvanske-J mu (s«euim»gra.škemu vojvodi, poratzil Turke v (jatam boju. o j n\ obudil Bolgargo m prodrl do vznožja uorovja llacmus, ki s»!o\i: dand'Uus pod imenom Balkan.) Tukaj j«' v a kal krktjide turskii |K»v,djmk Kmittb. « in mmii j,, bil
njemu na pomoč poslan škendrr l
Im j aa eelu vojake jsuh".«*"je\ inl 1 «
Ako bi navdajalo Skenderbegal navadno osstihlepje, l»i i»reea. ka-l kor mu jo je sutval sultan A m ti tml popolnoma lajioliuLa njegove najvišje	Turiia sultau j"
do^tw-il zn grškega pmkea » no svo-ih heera in vrhovno poveljstvo nad vso svojo vojsko. Obsipal ga je iiajv«vji:iii ča&tuii in neizmernim bogastvom, iu to po pra viei. ker brezprimeriia h rab ros' in nedosegljiva spretnost nj«.igov*t jf ze priklopil t nekoliko najlup sib azijskil1 pokrajin turikeniu eesaiirfvn. Zato bi l:il lanko imel Škenderbeg mnogo v o-ji vpli." nad Ain,u*ato'ii. katvur g.i je imel kat< rikoli rjetrervih dvovjanikov. To«ia Skecifirrbrgovo mi e se j<* malo oai/alo na to laskavo iriklo njetusit. Njegova turška v/goja ni tih»gta nikdar (»brigati isr nje-wiomiiui '-»v est L tla j ' I >rk. in akoravno je bil vzgojen v moHlernski veri. ee je ie v prvih' imusihavojega i/obra<.evanja v vo ^ jaiki talukbi skrivaj povrni! k veri »tvojih kr»»"jiiisfcib o'-edcc. V Anill-j ratn je videj morilca svojih naj-<ti-j»/jih s«orodnikov iu zatiralca svoje domovine; ker pa je bil mi-ren po svojem značaju iu hladno-
f' i f '. ^ f p i ' ■ i»J i 7 'i
svetili tajnili i-util, dasi je že dol f.ro in resno razmišljal o vzvišeni Hvoji doižuosi! kako osvoboditi *»vojo domovino.
Skenderbetta so poslali na Cir->ko, da uredi davek in pogodb.*
srršknni ktiezi. in tukaj se je se-' /nauil z mladim Xieejem; to zna-{ nje je kmalu dozorelo v prijatelj-' Nieej je bil ueLdcušcn elo j v« k; narava ga ni odmislila z^tj delo. M4adi grški knez je j>oswdal i ol v\ dometu in sanjal o slavi minulih tin i. Sredi svojih dvorjani- j kc-v je zavidal Leooklo lu l»i rad te'v'uoval s Tem isto klejem. Strastno je ljubil Ktarodavuo književnost svoje domovino in je, kar je l»i!o ri-dko \ onih '"-asih, raje imel j I ><'iiiosU'iia in Liyijo ne-go Krilio-stoma in GregorijčH ter rajše po-zbore grškega gledališča k a koi himne grške cerkve. Čvrsta' tueržija in plemenita preprostost Skenderbegovega zuaeajaje iHjklicala mlademu knezu v spo-| min klasifne junake, o katerih jej t<dikrat razmišljal.
Skeuderbeg je Nieeju, prvič v ovojen žavljernju, zatvi»al msiogo -krivnorsti svojega srca iu mladi km t. je ves razvnet poslušal na-vdušujofe bf^<sle. 1'ogosto sta se raz^-ovarjala o usodi svoje domovine vzpodbujala sta se j>o med s<bojni iznajdljivosti ter snovala načrte, kako osvofccditi. &iisuž-! njeno. Tedaj ]>a je bil Škemder-b^g nenadoma poklican k aimirdi. Ločitev je bila težka. Čutila sta da sta prijatelja, in ločitev prijateljev ki jih združuje isti duh. jc vedno bi idka. Skenderbeg je sto pil ui ladjo otožen, toda miren. N Lee j se je vrnil žalosten in slabe volje v svojo palačo, kjer se je razljutil nad svojimi dvorjaniki. Ko je Hi! pa «am, je jokal.
UI.
T ije t-dui so pretekli oiikar s^r m.' Uv ila Škenderb«g in Nicej. Skeiiderbeg je dospel prvi na čelu deset tisoč mož do gore llae-mtks in «e bližal turškemu taboru !ia prostrani in vzvišeni plaooii, katero na ^seh .straneh obdajali hribi, utrjeni ii. dobro zavarovani z janičarji. Epirei s«» se vstavili ter pripravljali, da bi postavili svoje šotore, njihov poveijnik {Ki ;>e je v spremstvu nekaj svojih častnikov podal nemudoma šotor Karaanbegor.
Škenderbegov prihodi je vzbudil veliko V^lje med vojaki, da so ga zoj»et imeli med seboj, in ko je koraka! «ko*i tabor, >»> klici turških vojakov oznanjali kako zelo sr> se veselili, da jih popelje v boj poveljnik, ki je vedno zmagoval. Nasproti je prišla rastna straža, ki. jo je i>oslal Karam-heg, da pojM>!je Skenderbeea do njega, in grški princ je kmalu potem stopil v šotor turškega generala in ga pozdravil. Po običajnem pozdravu j« Katram beg namignil z roko in šotor jo bftl kma-
GLAS NARODA. Vi. MAJA 1917
lo prazen ; <»tal je siuno glavni tajnik ilusa, Kaj-ainbegov ljubljenec.
"O pravem času si prišel. derbeg. da ]iomagaš pri uničenju krščanskih psov"', je rekel Kfi-rambeg. "Pijani svojih zmag so prišli predaleč. Že dvakrat so po skusili prodreti preko gorovja in vsakokrat so bili z velikimi izgn ba Uii pri morami umakniti se. Pre-j hodi so dobro zadelani s hlodi ter j ■skalami Psom je upadel pogum, in mraz ter glad jiii morita. Naš:! joglcduiii pripovedujejo, da se na-; ; mera vajo umakniti. Kakorhitroj jst- to ziroili, moramo .planiti nanje in jih uničiti."
'Ali je I lun vadi tudi pri ar jmaui:" vpraša Škenderbeg.
"On jc tukajje odgovorili j Karantbeg. " osebno, ta pes vseh! psov ! Njegova glava, iskender j I beg. bi bila Ajnuratu lepo darilo, i »i i-amadani. 'J'o je glava, ki je;i , vredna tri repe, mislim."
Glavni tajnik iiusa se jo vspri-h čo 11-ga dovtipa nafihouia nasme-! jal. škenderbeg so je tudi na-h
smehnil.	' 5
i1
"Ako se umaknejo, jiJi moramo, i na vsak aLačiu napasti", jc rekel i škcndnbeg zamišljeno. "Prero-'i kovalo se mi je, da se bova lin 1 nyadi ui jaz kmalu srečala."
' Da bi bilo prerokovanje le resnično!" vzklikne Karambeg.j 1 "Prav nič ne dvomim o tem. Hu-nvadi jc priiiranjen za tebe, beg. ] Se bomo -nosili glave pokoneu n.*:l< dvoru, Škenderbeg. Ali si prejel;: kaka pisma zadnje čase'"	<
"Nekoliko nevažnih poročil."
*	ln naju se seveda ni<" ne ome-inja.:'
j '"Ne. razun nekoliko pohvalnih;, i lw-scdj o t vije :n pogumu in pre-1 , vidnost i." *
"Mi storimo, k a*' največ more-i ino. Naš presvitli oče ne ]»ozabi svojih otrok in Isabeg je izclo lira-; ber jMiveljnik.'"
"Ali nisi cul, da pride semkaj '' je vprašal K a ram beg.
"Ali si ti'" je z vprašanjem odgovoril jwevidui Škenderbeg.
"Samo govorica se čuje", jc odvrnil Karambeg. "4A1; li'.islis. j da je v Ariannplju?"
' Morebiti; jaz prihajam iz A i '.en, kakor veš." : ^ "Da. da. Porazili jih bomo. : Škenderbeg, uničili jih bomo!"
" Tud-i j;tz iiiiam najboljše npa-jiije' . odvrne knez in vstane, da, bi odšel »
"S^Miaj pa moraei k svojim vo-f jakom. Poizvedeti moramo še več i, o gibamju kiistjaaiov, predno se odločimo za napad. Najraje bi šel ' sam ogledovat Kako <l:v!eč iiteg-|-uej> biti-"	*
"Ni dovolj prostora, da bi s< mogii postaviti v bojni red, med!' njimi in gorami", odgovori Ka-jl ranibeg.	'
' !>(>brt»! 1 sjjcli !iaj bo i pravo j1 i verniki! Ob jutranji zo; i bomoj} |vedeli kaj več!"	•'
IV.
Škenderbeg se je povi*uil k svo ' jim vojakom. Noč je bila za via j'] dala iu ognji so na vse-h straneh!' goreli ter se svetili, liilo je jasno,j] a zlo mrzlo. -Škeaiderbesr stopi v J svoj šotor, se zavije v plašč iz so-, bol »v i ne, zajezdi svojega konja, odkloni vsako spremstvo ter odjezdi. Kmalu je na planem iz o krožja tabora. Nato obrne svoje ga konja proli najbolj divji soteski ter oddirja ^ največjo hitrostjo. Pot je postala strma iu skaiovut-a. Kamenje je oviralo njegovo ježo, toda njegov anatolski durjaloc ga je v preslt-dkih še ved no ui no nesel dalj<* ini tekoni treh! ur je dospel do vrha gore llai j < mus. Krasen mesec je raslival: svojo svitlofco preko širnih bo!-1 garskih planjav. Ob vznožju goir-j ske.^a grebena so rdeči stražni ognji kazali lego krščanskega tabora.
Škenderbeg je z drzno hitrostjo jezdil navzdol proti taboru^ njegov eo* je bi! dragocen. Pred polnočjo je dospel do sprednjih sovražnikovih straž, ki so ga vata-j vile.
"Kdo prihaja?"
*	Prija^j kristjanov.'' *(ie»lo?"
"(jia ne poznam; le mirno. Sam! sero. vendar ne oborožen. Prihajam od daleč in prinašam velike-' !im Hunvadiju važnih novic; po pel i i me k poveljniku!*'
"V tla naj se vdereni, ako to storim", je odgovoril stražnik. ' predalo ne vem. kdo iu kaj si. Stoj ua mestu, ako nočeš okusiti moči poljske k rog! je!"' je nadaljeval vojak.
"Prijatelj, ti si bedak", jc rekel Škenderbeg. "toda čas jc predrag, da bi se še dalje razgo-varjal s teboj."
S temi besedami j« turški po veljnik razjarh si,	m^n^l
i vojaka in ga z največjo lahkoto
-	vrgel ijireko svoje rasne, mu za grozil, da ga takoj ubije, ako H
-	se vstavljal, ter ga pokril s svo ! i jim plaš čem in srtopil v tabor.
Obrnil se je proti nekemu straž > nemu ognju, o kolu katerega so je
grelo nekaj vojakov, i: "Kdo prihaja *" j.- vprašali.' 'druga straža.
•j "Prijatelj kristjanov", j<- od-■j govoril Škenderbeg. • j "Geslo?"
j Škenderbeg je obotavljal.
"Geslo, sicer sprožim!" je re-i kel vojak in v/.dignil svo i saaio-! j strel.
''Most v i>uui!" je hitro i^lgo-i voril prestrašeni jetnik pod šken-' idt rbegovim plaščem.
"Zak aj nisi prej odgovoril '"I je vprašal eden izmed stražni-1 j kov.
i i:In zakaj nas vaiaš s spremenjenim glasom.'" je vprašal zopet jdruei. "Le dalje in pasti šale na j strani!"
Škenderbeg jo korakal | vrsto št>torov; nekateri so Lili; j razsvitljeni, v Vseli pa je vladal: I mir. Napirsh d je srečal oprodo i •nekega poljskega viteza, ki se je! vračal precej dobre volje iz vose-J : le druščine.
"Kdo si.'" vpraša Škenderbeg. j "Oproda sem", odgovori vese-| ljiik.
"Uazumeu človek, brni dvoma i ki gotovo uloseže svojo srečo", jel i odvrnil Škenderbeg. "Vedeti mo-| raš, da so se zgodile zelo važne I ; stvari. Ko sem bil ua straži, sem I vjei človeka, ki ima povedati važne skrivnosti gospo lu lluiivadiju Iu sedaj tra neseni tja v njegov ;Šotor. Ker pa je barbar velik je iskoro prete/.ak z;i mene. Pomagaj; mi ".esti ga v Hunvadijev <otor lin tvoja je cela nagrada in polovica slave."
"Zelo vljuden mlad človek si' .i je rekel oproda. ' Zdi Se mi. da poznam tvoj glas. Tvoje ime je. j ee se ne motim. Lesčin^ki."
"Sorodnik njegov sem. Iste1 prednike sva imela."
4
"Sem si mislil, .laz vedno po-i zna;n Lesčanske po njihovem trin - ■ ^u. Rade volje ti pomagam pod pogoji, ki si jih navedel: vso "nagrado in polovico slave. Težak barbar jc to, ali ne? Vendar mu j sedaj ne moremo prerezati vratu,! sicer nL bi mogel ničesar izpove-i 'dati. Cela nagrada in polovica! slave: Jutri postanem vitez!"
Kmalu so dospeli do šotora in Skende,rbeg izpusti svoje breme, ostavi ji tnika pod varstvom svojega pomočnika in stopi v šotor; ogrskega poveljnika.
V majhni sprednji sobi ga je' j vstavil častnik, ki ga je vprašal :po njegovem namenu; škender-| beg ponovi svojo željo, da bi brez I izgubljanja časa rad videl ogr-j jskega poveljnika zaradi zelo važ-! nih zadev. Orustnik se :]e premi-! šljal. nato pa je poklical nekoliko vojakov, pustil Škenderbega v : njihovem varstvu, stopil za zave-I so in odšel. Škenderbeg ie slišal j glasove, vendar ni mogel razloče-(vati posameznih besedi, častnik ; je kmalu povrnil, ukazal vojakom razorožili ter preiskati Šken-Iderbega in velel Grškemu knezu. Nla mu si<»di.
(Dalje prihodnjič). POZOR ČITATELJIl
HIPNOTIZEM !
l Cena knjigi je a poštnino 35c. ' ] SLOVENSKA KNJIGARNA
| p- ° B« l«t New Vol N.
Dr. KOLER
138 Pena Ave^ Pittshvfk, Pa
St OVENSKEDRAVNK
t-ajrw^at
•w » ntutugn
^^ftufi
•■myiotek.	H triSr^Si |
^ ^jMf- !
JBST
•B TotaiMi kUo artrtna w M uma
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi DUUSTVO DOMOVINA št. SNPJ povodom razvitja društv. zastave
DNE 28 MAJA 1917
toeno ob drugi uri popoldne v i Mtikinsovi dvorani v Thomasu. W. Va.
T?-mpotom najvljudneje vabimo vsa bližnja slovenska društva te" ostale rojake in rojakinje, da nas v polnem številu posetiti blagovoli.)« <pri tej naši sla vnosi i. Ob priliki borni« Judi mi na razpo I ago
Vstojuiina .">i_u: za moške in dame so vstopnine proste.
Obenem sv opozarjajo vsi člani omenjenega društva, da se vsi brez izjeme vdeležc ie slavnosti: kdor iziostam'. bo moral plačati v dr!ištvemo blagajno $2 globe.
Igrala bo izvrstna godba. Z i vsestransko postrežbo iu dobro zabavo bode skrbel za to izvoljeni odbor.
Na veselo svidenje 2.S. maja! > _ _Odbor.
VABILO na .
PLESNO VESELICO,
katero priredi DRUŠTVO "LUČ SVOBOD K" štev. 318 SNPJ v Wh'itney. Pa., v soboto dne 26. maja t. 1.
v društveni dvorani.
Tempotom vljudno vabimo tukajšnja vlo venska in hrvatska društva ler o--ta!e Slovenec in b *a.t.> Hrvate, da se obilnošitevilno vdeležc »•' naše veselice; ob enakih prilikah bodemo radevolje vrnili
Začetek jc ob 7. uri zvečer.
Vstopnina za moške je $1.00 in] samo za ples pa le 50<?: dame so vstopnine proste.
Za sveže 'pivo iu dober prigrizek bo dobro preskrbljen«.
Torej pridite vsi maja v dr. dvorano! Odbor. _- ID 21—5»
KJE SE NAHAJA
JOSIP GROZDA ? V marcu je stanoval na HO'JG St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Oglasi naj se v naši podružnici; 6104 .St. Clair Ave., Cleveland. Ohio, radi denar ne pošilja t ve štev. 15254 z due 5. marca.
T VRI) K A FllANK SAKSER. ! (19-32—5)
listnica uredništva.
Sheboygrancan. Železnica, ki pelje skozi tvt. Pet- r. j«- južna. Tukaj m- razdeli: ena proga vodi v Trst. druga pa na Reko.
Premirje?
London, 17. maja.	Iz Am-
sterdama prihajajo poročila, da bo med Nemčijo in Rusijo vsled sedanje izpremembe ruske vlade sklenjeno premirje.
To bo najbrže samo nemška želja.
Pri spahnenju in zdrobljenju ]
vJrgnite takoj s Dr. Rlchter-Jevem * >
PAIN-EXPELLER
v rabi ie SO l«t pri doTen»lrili dmžicth ln p ril- .
jabljen kot dom»t, »redjtTo	J
Jedino pran s rarstreno znamko sidra*
•J5e. in Me. r ltk»mah in nararno« od F. A D. RICHTER A CO. 74-80 Wm.hlnffton Street. New Vorfc, N. V.
IŠČE SE
15u gozdarjev t/41 Davis. \V Va. Plača $2.75 do -<2.M'I: ti!ii an«.'!.--ški board bOc na dan. doktor .si na mesce, hue želeane postelje in lOurno delo.
Daheock Lumber & lioom t o.. _Davis. \V. V, .
Najstarejša slovensko-hrvatska trgovina z likery v Ameriki.
HI vam aadlmo aaflo aaloca ujboljKa llkarjer pa tfateBa mthi
Brlnjerec, aaboj (i steklenic) —.............................. ^ s.w
Brlnjevee, aaboj (12 stekleni«) « .............................. it-,.oo
Troplnjerec, galona.......... 92«200,12.7» la f.OC
Troplnjerec, aaboj (• stekleni«) _ _______— —	___ b.S0
Troplnjerec, aaboj (12 stekleni«) __________________J0.00
SUroTka, salon ............................§2.7» li««««... l!oo
Brlnevec, (poeameana steklenica)________________
Nai »lavni *W Pore Bye Wblaker. 7 let star
aaboj (t stekleni«). — — p.o» ■abol (12 stekleni«)___________________~ llM
Concord rlno, rdeCe, berel____ _ —___________fS2.9«
Concord vino, rdeče, pol	——
Prt odjeinn 6 ln 10 salon, stane pim« ____— —
Pri odjema ene same salone pa.—	196
Belo rlno, berel __________________— _______—	ga00
Belo Tino, pol berela mmmmw^mmmm mm mm mm .. _,ZZ	1» 0t
Pri odjemn I ali 10 salon, stane salon« — — — — —— ZZZZ-Z	3 oe
Pri odjemn ene same salone pa— ——	7 t
t tp ta
£a posodo računamo sledeče eene: sa «, 4 ln 4%, salone sodffke M •eatOT, sa 5, Q In 10 salon sodčke fl 00 hi aa 28 galon (pol berela) ti u Berete pa damo aaetonj.
Z naročilom pošljite redno tudi Money Order all pa fcantal M Za t se blago Jam«
THE OHIO BRANDY IDISTILLING COMPANY
I iltl—4 ft. CLAIK ATS«	CLIV1LAND, OHO.
POPOTNIKI.
VMM «atsi, ki ste nasenjeal potoratl t Glereland, posebno ako imte arntlno, bo potrebno nabaviLl poblltro ln kuhinjsko opravo ako «e fcoiete nastaniti t nail naselbini. Zato ob tej grillkl priporočam it o j« vellks prodajalne, kjer dobite tm kar le potrebujete. Pri steni Ista t« Tedae polteno la Mtnealjlvo blago.
▲ko dot pete v Cleveland na poetajo ln «• a« vede kass obrniti, p* tllHte na telefon Princeton 1551 all pa Ro«eda?e 1881 ln jaa bon poslal en avtomobil po vas. Ako pa vsam&te pocestno karo ae pelllte « St. Olalr karo do «2. **■£« ln na vogaln 8t. Clalr Are. ie naflOT {
A. GRDINA,
6127 Bt. Clalr Are.,	Cleveland, O.
rti m vedno dotol l«cnl koledar n 23«. poatnlh onaatk.
VPOŠTEVAJTE.
AKO ^^ ^ve^eti za naslov ■▼ojih sorodnikov, prijateljev, znan-cev, itd.
Ako želite prodati posestvo, Silo, trgovino itd, Ako ielite objaviti krst, Senitev, žaiostinko itd.
Ako želite dobiti delavce ali delo za sebo.
Ako želite objaviti drnfttvene naznanila RABITE VSELEJ
"GLASNARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem men sto, v vsakem trgu in ▼ vsaki mali vasici v Zedinienih drŽavah, kakor tudi v Canadi itd.
4<Glaa Naroda" je nsjprttjubljenejSi in naiboli razširjeni alovfcn-aki liet na sveto.
"Glaa Naroda" je razposlan na leto v itiri in pol miljone 000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje,
Gene oglasom bo sledeče; Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane -.-„ fl.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane--.-r-^-. $1.00
Enkratno iskanje delavcev stane_________$1.00
Enkratno iskanje dela stane________ _ _______ $0.30
Enkratna objava ftenitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane --------------_ $1.00
Enkratno društveno naznanilo stane ________$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih' oglasih.
naročilom je potrebno posla3 vsaj tudi denar. Naslovite Ml
"GLAS NARODA"
^ —^tlan4t Street,	_ ^_w	New York, N. T.
Opomba: Rojaki, vpoštevajt*, naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljiv* in s tem varujemo naše naročniki • pred rasnimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svet«-jemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo aH pa naročajo, da se preprk ca jo oe je oglas v našem Katu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prt^a-jalca, zakaj nL Posebno velike valoosti je za vsakeca t>ri naročilih p<
GLAS XARODAM9. MAJA 1917
_ _p c o y f 10
-r-r	=Ep
društvo ^^^ sviti Biftol
h— o
u kbdihjehb dkIave nmoun imnw fed**: FOREST CITY, PA.
Mnmlnii *m »L jMUTja IMS v Marl fi ijl lil
GLAVNI URADNIKI t
PtaCssdalk: r. B. TACCITICR, «74 JJiSST A*e, Kock »prta** Wjrti Ptdprsdsedal*: JAKOB DOLENC, box 181, Brougbtoa, Pa. Tajal*: FRANK PA VLOVClČ, box 647, forest City, Pa. r*mt*m] tajolk: AVGUST GOSTIfiA. box 910, Forest City, Pa. •Uacajnlk * JOSIP M ARINČIČ, 5806 St. Clalr Ar«, derelsoO. OM», Pometal blaxmjnik: ANT. HOCHBVAB, RFD. Na 2, box 11%. Bridgeport, Obla.
NADZORNI ODBOBJ
*»*adaadnik asda odbora: JOSIP PETTERNELs box 95, Wllloek, Pa. 1. oadsornlk : JERNEJ HAFNER, box 05, Bnrdinc, Pa. • osdsoral*: IVAN GROdKLJ, 886 R 187tb Bt, ClsrslaaA, Oftl*
POROTNI ODBOBt Predaedalk porot, odbora: MARTIN OB REŽ AN, box 72, R Mineral, Kaos L porotnik: VRANO TBROPČlC, R F. D. Na 8. oox 14«. Fort tattk. Act, I. »««*Blk: JOSIP GOLOB, 1916 Sa 14tb St., 8prln«flald. UL,
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dm, JOftIP V. •RAHBK, 641 R Oblo SL, Pittsburgh, Ps.
UniM glasilo! "BLAB BARODA". «2 Oortlaadt BL, Bo« Zerf. B. Z«
Ooajma druitva, osLrosts njlb uradniki so napraieol poflUJad rss 6o pisa dlroktno aa f israscs tajnika ln nikakor drugega. Denar naj ss pa po BUa edino potest pofttntb, ekspresnlb alt banCnlb denarnlb nakasnle, alka kor pa n« potom privatnih tekov, na naalor: Frank ParlorftW, Farmer* A Minors National Bank, Forest City, Pa.
V alofiajo. da opaslio druMrenl tajniki pri poroBllb glavnega tajnike kako pomanjkljivosti, naj to nenadoma na mani Jo uradu glas, tsjnlka, is se samore napako popraviti
Vragov poskus.
Ihan PoUrobnik.* i Konec.
l>u. n«- ->amo ob ti. n«'iro tudi ob ra/.nih drupili rvrilikah um jo bilo kakor da on p ca ne smo «'*isto prezreti ; hi (Isti ae io popolnoma jasno zavedal, da t*- m. vari nimajo * pogodbo i»ravzapr»v ničesar o-prnviti. /srodilo mu je samo. da je iz omenjene obzirn<*sti napravu ravno nasprotno ud l<-^a, kar je običaval prej, ker. . . . no. kor ni bilo dvoma, da »o bila v*a njegova prejanja dejanja hotoma in nebo torna naperjena naravnost proti o j nemu. pa je bilo že to dovolj vzroka. da zda i lic Mi!«- bili vee tako..	|
Zakaj u»» saiao. da bi ,lezoi*š»'k on oca ne bil mojrel ve."* sovraži ti tudi ne / oului prejšnjim ta-koivkov platonskim aovraitvou. — (ah, saj tudi nam najbolj gorečim vernikom se ne posreči, da bi hu dobne«u duha It na pol tako živ» sovraiili kakor /aliboc znamo so vraiiti *v<»i«* protivuik**!) — ,»e zor»« k. ji' čutil naravnost neko po nebne nimpat i jo, vdanost do njo j ira, pa bodisi tudi >anto i/, elove »tktea. iKtpoluouta subjektivuecrj stališča, kakor v političnem zivljt nju nasprotnega kandidata laltk* spoštujemo in radi valimo, a g: vseeno liuto pobijamo.
Priznati j«* motal, da mu oni n< fcauto ni napravil nič liudeca. ne po in to tir le glede na njegi takratno zadrego, — nego da nn je naravnost hele omogočil, da ji mofrt I storiti dobrvira. kolikor ji hotel
ln tn>sd .»♦* .leaeriek dobrote o krog vbo z obema rokama.
Ali — ni* dal Bug. da j«' v tf nain«-u te dotaknil skrtvnostnegi aparata ! Ne. kolikor i«* bilo de narji! oni voč«*r ž«1 izdelanega, gv je aieer utiorohd. a natanko ga jf preap'1 in »kienil ie. da ga bo vse ca nadomestil i/ tekočih dobitkov
Saj pa tudi tli bilo treba, na o se bil zat«-kel k onemu vendar-b ne baš častnemu vrelen: prejšnji zabnsli* s<i ga bde zučile in rokf se mu j»* bila izurita, da skoro h ni mogel uepaeno prijeti. In do biček »t* ie sam od sebe kopičil da je mogel Jezerš<*k ob svoji ve likoiuannitti in radodarno^ti h prve mesgee naložiti preeejšer znesek na odplavilo onega *'po-aojila ...
Zakaj hotel je. da vsaj po desetih letih lahko porečo sopogod nt aii i
Kvo, ni enega tvojega vinarja ui več med dimvarjeni!
Pozabil pa. kakor rečetio. ni ni ti ta hip, kdo ga je spravil na tc noro pot. In ker je mogel ob ti pori neprestano lajšati area, brisati solze, leeiti rane. je na vse ugovo re očitaioeeca zlesti v sebi odero-varjal. 'da pregreha ne more bit' pretežka, ko nosi toliko prelepega sadu...
In to novo iivije«je mu je nu d do tudi preveč udobnosti, da b: bi! tnogel odkritosrčno obžalovati »jeiiMf Uvor. iifi vse srenje m
sra bila zdaj oklenila in vse ga jf j ubogalo. In to ne samo iz strahu ! kakor je bil prej veekrat zdaj i malo nezadovoljnosti, zdaj z male hudobnega zadoščenja opazil, ne- j ^o iz resnične vdanosti in hvalež- j nosti.
In tudi nasprotniki so ga z ra j d ost jo srečavali da so njih vodi j telji preplašeno posegali vmes ir. rotili prisiaš«\ naj se ga pazijo iD iribajo. Ali sklicevati so so tnogl Tiri tem samo na prejšnje kapla-novo življetije; in čjxu bolj se je t«» prejšnje življenje umikalo v — !«r"<*šlo>t. tem manj so ta sklicevanja pomagala.
I>a, celo ti voditelji sami no za-čefi /i- omahovati in vsaj sami me*, ^♦•boi so biii že davno edini, da jf kani a u »lozeršek "pravzaprav če-d en dečko ".
In kor so bile tega mnenja tud" cnsko davno a so morale pred soprogi, brati in očeti markirati1 ogorčenost nad njegovo "zbesne lost jo", česar pa zdaj oni sami ni so trdili več, se ie dogodilo kai ' »aiuo od sebe. da ie elegantni ka ilan zdaj pri tej. z.laj pri oni c »itelji v bližnjem mestecu, ako ga e pot "slučajno nanesla tja" — ■bednval. In to m- je ponavljale 'edno pogosteje... Zakaj kaplar lezeršek. sam gosposki sin, je ob •urtil šole zdaj. kako je bil prej pe rri'sal fine go>poske družbe, Ln — ;kor<> se jc čudil samemu sebi cako se jo mogel toliko časa zado-.'oljiti s samimi kmoti...
Ali kadar se je \"račal na svo-■em lahkem vozičl n sedeč po beli *avni cesti proti domu. iz same •ahle razburjenosti z bičem igrajoč po svetlem k on ""'kovem hrbtu. v sebi še enkrat svoje in dru rt* Ifpe tovariši je posrečene dovti-h' vživajoč. ko je bila vsa njegova luša, ah. kakor ta lepa pokra ji la vsa vedra in solnčna. vsa pisala in zelena, a nad njo tupatan. takor megliee-ovčice daleč, da komaj še vilno, tupatam — orijazna glavica, — pa se je dvi-rnil naenkrat nad obzorje kako? ?rd zmaj črn oblak in iz njega je ->adla debela grenka kaplja spo-cnanja. <la vse to ni prav m da ne >o — dobro končalo...
Da ne bo dobro končalo ker se lekateri njegovih sobratov ze »e-laj zgledujejo nad njim in nad te •ltdno izpremcnibo njegovega živ-jenja. pa ga boilo nekega dne o-mmili še više gori. da je popustil >d svoje ge>rečno<sti iai se pajdair i elementi, ki se z njim za dalj ča-•a no sme pajdašiti železo, ki ho-'•e ostati vroče... In bodo to o-ilajeno železo nekega dne zavili v eos papirja, ki se mu pravi de i ret ter ga poslali popolnoma na - hlad!
Ali tolažiti se je mocel. da, se mu te »a vnaj za prvi čas še ni bilo resno bati: zavedal se je, <ia vsaj pri prihodnjih volitvah, kc bo gotovo še v term kraju — is a-ko bi ga pozneje premestili, ustvari si enako pozicijo drugod, — la vsaj ob ti generalni poskužnji ah ko tako iiaffrtorn, -da mo lie bo treba v nemar stav rti niti enegfc obzira na pogodbo, a bo uspeh — vendar tak. da mu era bodo morali priznati gori do vifinjevega pre.
stola : brez le ene žal besede nasprotnikom razprostre lahko roke
ter poreče ljudem:
—	Sodite me po mojih delih in ne bo se vam težko odločiti za stranko, v katere imenu sem do- j vršil to delo!
In občutil je z globoko zado vol iuostjo. da pojdejo z njim nt I samo njegovi dosedanji privrženci. nego da ta sama njegova bo- i seda izpodbije glinaste noge tusdi protivnim malikom samim...
In ker bo uspeh popoln, ga uih- j če po pripomočkih niti vprašal n<* bo---
Kar se tič«' točke, da ne bo dobro končalo, se jc torej že se lahko pomiril. Teže pa mu je ležala iu< duši misel, da ni prav, "kar počenja; ali bolje: da ni potrebno da to počenja : da je torej nespametno, da se izpostavlja pa ma-kar še tako neznatnim nevarnostim; še bolj pa. da ni potrebuo da gazi v sebi na iplemenitejša stremljenja. .. Zakaj zavedal se ie, ako pojde tako naprej, postane iz njega mrtev človek mlačen duhovnik, luč pod mernikom..
In -— ali je res pogodba poveznila mernik čez njegovo ognjevite in zato tudi bojevito Jiaravo. ali mu je pogodba res zvezala po delil hrepeneče rofke. res ustrupila istro rezilo njegovega jezika?
Ne in ne! —
Bistro in* jasno je bilo rečeno da se ima ogibati san o direktnih napadov proti sopogodniku — na vse druge strani mu je svoboden razmah. Odkod torej naenkrat to mrtvilo, ta topost. to varanje samega sebe, da to življenje velike bolj odgovarja njegovemu ustro-hi, to slepljenje, da mu je res to-Hko na tej oblizani družbi, v ko renu vendar gnili in puhli?
Več nego na tem sicer okornem a v vse globiaie tako zdravem in iedrein narodu? Odkod vsa ta me-fistofeLska sofistika — ali mu jc nazadnje oni izvennaravnim potom vdihuje ?
Ali ne. tega ni mogel priznati ta izpreniemba je morala imeti po čolnoma naravne psiholoske vzroke... Zakaj drugače bi bilo rav | no tako naravno, da prizmi meste podzemskih takorokoč liadzemskt vplive: izgubo milosti božje.....
In tega ni hotel, ni mogel, ir | bilo treba priznali! Ali je proda1 lušo. ali se je odrekel le eni čr-tiei najvišjega povelja:
—	Ljubi Boga čez vso iu svoje-ra bližnjega kakor same ara sebe'
Ali ni započel iai izvršil cele ak -ije takrat v staaiju največje stike in razburjenosti ko človek že ->o posvetnih zakonih ta ko reko? i u i več odgovoren za svoja deja-juja? ...
Sicer ptf je vso to zadevo ze u re<.l;l tudi z Bogoiu in s svojo vest-
Toda, kje so, kje so potem — i pravi vzroei? Premišljeval je sem j premišljeval je tja in je prišel dc | zaključka, da so bili samo namišljeni. In kakor človek, ki je za-1 bredel v temi s svojim vozom v močvirje in išče potem zopet prave poti, je oklenil, da vstane ta-icoj raz smeti svoje udobnosti in .o loti peš vrnitve na cesto, odka-'.ano mu po njegovih nagli en jih 'n dolžnosti.
Ali vsi poskusi so ostali zaman. Beseda, ki jo je hotel -vreči vso irdo na glave svojih poslušalcev se je zmehčala, komaj da je ptri-ila na zrak in je padla kakor kosmič prediva med njimi na tla.
bulica, ki jo je z vso silo hotel naperiti proti nasprotnikom, je ^trepetala v zraku kakor obstre-ijena ptica in se je opotekla daleč pred ciljem na zemljo. Kakor Samson, ki so mu las ostrigli, se je zdel samemu sebi in razpogum-Ijen je povesil roke.
Ni bilo dvoma: kakor Samsona j ra je bil zapustil silni Gospodov luh. Samo da si je Jezersek to povsem racijonalističuo razlagal: •util se je pač vezanega, bal se J«? dregniti ob pogodbo, iu predvsem — preveč ga je bilo groza, <la bi ga oni sam prišel opozarjat na njeno kršitev...
Da, to. to je bi^o glavno!...
In zato se je rajši sam ogibal vsega, kar bi bilo le od daleč mogoče tolmačiti tako. In čim bolj ie odlašal vrnitev na pravo cesto, tem bolj se je oddaljeval od nje. zakaj tem bolj nenaravni bi se bila zdela ljudem njegova vrnitev.
bi končno se je — vdal popolnoma. Ko so nazadnje le prišle volitve, ki se jih je bolj in bolj bal. in se gospodje iz mesta niso zadovoljili več z njegovim delovanjem samo v njegovi župniji, nego zahtevali, da mora on, najzmo žnejši, prevzeti organizacijo ce4«x ga dekanata, tedaj se je izgovorit da bm** lastnem okraju dela ie
r
preveč. Zakaj le predobro je ču-'; til, da bi po krajih izven njegove-'; ga torišča ne zadostoval že poziv} i na uspehe v njegovem lastnem i delokrogu., nego da bi moral ra-|; j biti tudi besede, ostre in bojevite i ' kakor nekoč...	j i
ln kdo mu jamči, tla pri ten. i j nehote morda ne zadene eelo ob i rožljajoče verige svojega sopogo- ! jdnika. ali vsaj. da mu ne uide no-• previdna beseda, in da v tem lii-ii ' pu kak davčni ali bančni uradnik i i ne privzdigne naenkrat bogvekjeh j enega onih vražjih tisočakov ali stotakov proti luči in se začudi? i Ali nadejal se je še vedno, da neugodni vtisk, ki ga je napravila 1 njegova odpoved, popravijo uspe- < t hi v njegovi bližini. In res mu jc to zaenkrat tudi pomagalo.
Ali črna pika je ostala.. .
In ta črna pika je ob nadaljuih j bol j neugodnih nego ugodnih poročilih o njem narastla v velik«* pego. katera se je postavila tja. kakor se postavi luna med zernljc-in solne e. In pod vplivom tega sicer še nepopolnega mrka je moral Jezersek čez nekaj mesecev pre-eej daleč proč od ravnih in še — bolj daleč proč od železnih eest.
No, bil je bolj in bolj pripravljen na to iu se je skoro brezbrižno vdal. Pričel jo življenje, kakor si ga je bil za ta slučaj že davno prej začrtal.
Lovi, — bil je od nekdaj strasten lovec — potem poseti v dolini. gostije pri njem doma; komaj še, da se je včasih spomnil svojega prejšnjega življenja in še — redkeje, da bi mu bilo žal za njim
Na odločilnih mestih pa so ga polagoma skoro pozabili in so pričakovali kvečemu toliko od njega,^ kolikor so še računali nanj.
Cas pa je brzel, brzel.. .
In ko je Jezersek nekega večera ravno poslal služkinjo -{pat ter se je ob gorki peči zakopal v udoben naslanjač, da bi še nekaj ea sa čital, se je zgodilo, da je luc sama od sebe nekoliko otemnela. in da je tiho odprl vrata in stopil v sobo črno jjblečen slok gospod. Ker se ni bil prav nič izpremenil. ga je Jezersek takoj spoznal in sc ie ves stresel.
—	Kaj ne. da si niste niti mislili več. da je danes ravno deset-let,. odkar se poznava, gospot«
i župnik? — se je rahlo nasmehnil došlec.
—	Prišel sem namreč po svoj aparat. — je nadaljeval, ko Jezer-
, Šek ni mogel spraviti nobene besede iz sebe. — Sicer vem. da ga itak več ne rabite, ali radi reda j<-treba. da ga vzamem zopet s seboj. In evo, tu je tudi pogodba ki jo raztržem.
Pri tem je res razparal polo na dvoje in jo potem v dveh kosrh izročil Jezeršku.
—	In tako ste zopet popolnoma svobodni.
Jezeršek se je počasi, in molče dvignil s stola in je odšel ves trepetajoč. v sosedno sobo. kjer je imel pisarno. Na dnu blagajne je naglo našel skrivnostni aparat ki ga je nehote vrgel pred onegt. na mizo. tako se mu je zdel mrzel in neprijeten v rokah.
—	No. pa niti hvala lepa ne rečete! — se jc zahelietal oni. — Kaj imate res kak vzrofc, da mrzi-te mene in moje darove?
—	To ravno ne, ali...
Jezeršku je odrekel glas.
Toliko nevolje je naenkrat za
valovilo po njem, tako globoko in popolno spoznanje, da ga je oni vendarle ukanil, napravil nekaj I čisto drugega iz njega, nego je ' bil prej. kakor do te ure s tako na I tančnostjo še nikdar ni občutil.
Bilo mu je, kakor da mu je t« lopov, ki se mu reži s tako zas-mehljivostjo v obraz, šele zdaj potegnil zadnjo mreno z oči, da vidi v neznosni bistros ti posledi-( ee njegovega dela. In kakor je hotel ob svojih prvih besedah osrta-} ti še vsaj vljuden, je zdaj tako zavrelo v njem, da mu je mislil z vso brezobzirnostjo povedati, ka-| ko ga je spoznal, kako ga ima zu ^ to, za kar ga ima ves svet.. -^ Ali že ga je prekinil v njegovih mislih tako prisrčen saneh in tako veselo, bliskanje v očeh njegove-. ga nasprotnika, da mu je zoper zaprlo sapo.
—	O, i. vi se jezite name! — se ie zvijal oni. — In vendar še ne
veste popolnoma, kaj sem pravzaprav hotel napraviti iz vas... Zakaj, ako dovolite, bi vam zdaj povedal, da mi je bilo samo za zanimiv poskus in nič drugega; in zato sem si izbral vas. enega naj navdušenejših, naj gorečne jših iu najinteligentnejših. Gledal sem precej časa okrog, s kom bi napra vil ta eksperiment, komu bi pod-stavil logo in ga polagoma pri-valil tja, kamor sem ga hotel imeti. Mislim, da ste lahko zadovoljni in radi tega tndi manj uevoilj-ni name. da je moje oko obtičalo končno na vas.. .
— In da se razumeva: za eksperiment in ne za eksemplar mi je bilo. Zakaj eksemplarjev se najde: ali to so že takorekoč od narave manj vredni ljudje. Na teh
leščerbah ne najdem veselja.....
No. na visokem plamenu sem hotel opazovati, kako bo v vetru trepetal, pešal in ugašal, kadar mu prilijem — hudičevega olja...
Tir se je došlec odkašljal in se spet postavil v govorniško pozo: Velečastiti, vam so znani, t katerih je pisano, da niso ne — krop ne voda. da imajo vedno dve sveči prižgani, da pridigajo vodo in -oijejo vino, in kar je takih le pih pregovorov. To ie ona pasma vaših tovarišev, za katere je najbolj značilno, od koga se pustijo braniti in s kakimi 'argumenti.,. Da so baje tudi ljudje in tudi — krvavi pod kožo — to je ena aaj-okusnejših človeških besed, kai jili poznm, — ali pa. da takrat ko so položili slovesno obljubo, niso bili še dovolj zreli, da bi se mogli zavedati vseh posledic...
G-lavne zastopnice teh opravičevanj pa so ženske, katerih ogrom na večina, kakor vam je znant^ ima na svetu to nalogo, da ga kvari na ta ali oni način. Takrat namreč, ko sem prevzel svojo pod zemsko vlado, sem moral gospodu odstopiti tudi neznaten odstotek -/• Tisk. vse ostale pa sem razdelil na večji in na manjši del: na take, ki jih omamljajo pisane uniforme in na take, ki jih fascinira-
jo črne kute---
/Pardoii. velečastni. in ne se razburjati: kaj sem vam kaj slabe ga očital?... Nasprotno. Priznani vam brez pridržka, da ste se dobro držali...
Ali pomisliti morate, da vaš« duše nrti kupil oziroma v najem nisem vzel. kakor tudi. da sem se spustil z vami v kupčijo uprav z« to. ker ste imeli v svojem značaju ono trdnost, o kateri sera vam prej govoril, in ki vas je kljub spečanju z menoj držala še vedne na nekem višku moralnosti. No ali kakor rečeno, na tem mi tudi ni bilo. da propadete in bilo bi te naravnost proti mojemu namenu Zakaj hotel sem samo vedeti, ali se ini ne posreči tudi iz vas, ki je bila vsa vaša narava naravnobt ustvarjena proti temu, napraviti končno. .. no. recimo — kompro-misnika, prilagodljivca...--
Pa sem napravil —--
Se vesel hehet in sloka postava je izginila kakor v ogledalu.
Kosmič žveplenega dima se je počasi razlegel po sobi.
||o!;oJ
ki C« j« rabllN|p
I"sOROL 1
W[ m i* izkazal čudovito ooMiala u A Šf krč« * !ol«4cu i» tratah*«. Maa K f AtntMU*. ilmWI, bnk, £
} Vj/ teka, er*M*4v«Uvi.iM. M. 1
1 JjL ^SS^-K^KSTfc- U
M JSv • itaromdM atadatro M
za Tdivnciija.	||
mtiSi Panaten Oavak iasa vatao 1 i
ano steklenica pri rakab.	|
PnUtrJ 25c. in 50c, ▼ TMb laksrnmb. psns'^l ab p« pn:
gH F. AP. MCHB t CO, \ NEW YOML8^
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste • izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v »rojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ' ka-korSno kdo zahteva, brez nadsljnih rpra3anj.
JOHN WENZ8L, l»t? Bast ttnd 8t„ Cleveland, Ohio.
Velika zaloga vina in zgaitfa* 1
l^a	Belo vina jO gslon je..................$40.00 - P
^Rdeče vino, 50 gakm je................ f30.00 8
^^HH^^^BL Brinjevec 4 ga Ione sod£ek je .......... $17.00 C
^^^HB D rožnik, 4 salone sodček je ............ $&O0 |
Manje kakor 90 galon ae mora iHtfatl posoda. ^ f NaroČilu se more priložiti denar.	f
S3M St. Glair Ave, N.E. - deveta*, Ohia. i
^^lUlUAttttlr-	|
Zmaga«
Kadar se gre za postrežbo, izbor-no pivo in razne druge pijače, kakor tudi lepo vrejena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji strani.
Moja dolgoletna skušnja v nata-karstvu in splošnem salonskem delu jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo.
Torej ako te muči žeja ali glad in ako je srce otožno, pridi k meni na korner in postregel te bom prav izvrstno.
John Balkovec Hotel
5400 Butler Sl, Pittsburgh, Pa.
Dolenjsko pri Natnojtkca.
Frank Petkoriek
\ Javni notar (Notary Public) I 711-720 MARKET ITXIlf
I	VIIKIfiit III.
PBODAJA flna vlma, brfme irtth. patentirana sdravila.
^^ PBODAJA votes liotko juh M«kon« ___»kft irt
mmumm	POilLJA dema« j start kyaj saasol^o H "GLAS NARODA'
n Cortlaadt Btno	OPRAVLJA rss e aotankj #oHl l>lH
■ow Zori. rn. T	jo4a dola
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom •sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi, zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica	7 C a
(Regiment po cesti gre	»3«
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b'lo -jj-
(Divja rožica	I DC
E 3260 (Škrjanček poje žvrgoli 7Ka (Slišala sem ptičko pet*	' 3C
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani.
Se priporoča Vaš rojak: IVANPAJK, 156 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GREATER NEW YOBKU
ANTON BURGAR
83 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. T.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških, zadevah. Rojakom, Id iele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebno informacijo gloda datuma izkrcanja ali imena parnika. ' Obrnite ee nnpno na njega, kjer boste toino h eolidao
poatreienL
HBwawgwawgwawmamwawatw
(
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa*ko-lomjskih posestev vseh velesfl.
Obsega 11 raznih zemljevidov^ \
STENSKO MAPO GELS EVBOPS |1JS VELIKO STENSKO MAPO, HA ERI STKAEI ZJM- ' ! DIH JENE DRŽAVE IH HA DBUOI PA OEU SVET. , OKNA $1^0.
\	' _ - i
\ ZEMLJEVID PEIMOKSKEp KRANJSKI m DAL-
f	MAGIJE Z MEJO AV8TKO-OGS8KK S ITALIJO. «■
f	OEHA JE 15 OEHTOV.
|	CENA SAMO 26 CENTOV.
\	NaroiUa in denar pošljite as t
| Slovenic Publishing Company
f M OortfenSt Stn	Hov Toctc. H. T.