1BZ. StKillki. i umnu, 1pm, /. aiiuti im. urni. isto. < .SJorensU Narcnl* velja ▼ M*b*laai na dom dostarijen: •rio lcto naprej • • • • K 24*— pol leta „ ,••• •*- — ,-četit leta , . . . • • • j£— v upravn!§tvu prejctnan: cek> leto naprej • # • • K 22*-* pol leta „ • • • • » llw četrt leta m • */^. • * • 5*50 na mesec m • • • » » 1*90 Dopisi na) se fraitkirajo. Rokoptei m ne vnbgift. Uredništvo: EnaDoT« »lica H 5 (v prfOK^i trvoj tiltlM it M. laserati veljajo: peterostopna petit vrata u enkrat po 16 vtaL, a tfvaknt po 14 vin„ m trikrat ali večerat po 12 vta. Parte in zahvali vnte 20 vfaL Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inscrdjarj po dogovora. Upmnriitvti Mi ae pošiljajo Nffočnine, rekUmadfe l—uatt Lll, to jc administrativne stvari ff>—•■■■ itovUksi volfsi !• vtaarf««. •Stoveuid Narod* v*l|a *o pottlt at Avstso-Ognko: četo leto skapaj naprej c K 25*— Četrt leta . .... 6*50 i na aesec . . . . • 230 Iza Nemfljo: ćelo leto naprej . . . K 30--t za Amtriko In vse druge dežele: cdo leto napre] . . . . K 35.— ]JF"M« gWe intenaov ta naj pdsožl za odgovor dopisnica aU znamka. Wtmwn§mwm (ipo*f, d—riMe fc^oj iftnHsj i > i*— jt 8. ftoi— it M, Avstrija napovedala Rusiji vojno. Boji ob rusko - nemski in f rancosko - nemski meji. Avstrffa in Rusffa. Zgodilo se je. kar je bilo priča-kovati že od dneva, ko je Nemčija napovedala Rusiji vojno: Avstro-Ogrska je zvesto izpoinila dolžnosti, ki jih iej nalaga zavezniška pogodba in je siopila na stran Nemčije. Av-strijski poslanik v Petrogradu je od-poKlican, ruski poslanik na Dunaju je odslovljen, vse zveze med Avstrijo in med Rusijo so pretrgane in Rusiji je napovedana vojna. Da se to zgodi, je bilo pač samo ob sebi umljivo, ne samo, ker je zavezniška dolžnost Avstrije, pomagati Nemčiji proti Rusiji, nego tuđi zato, ker je bila vendar ruska mobilizacija, ki je dala prvi povod vojni, na-perjena prati Avstriji. Ko je Avstrija podala svojo noto Srbiji in so se na prošnjo ruskega carja vršila s posredovanjem nem-škega cesarja pogajanja za poravna-vo, je Rusija začela mobilizirati proti Avstriji; v :renotku. ko je nemski ce-sar posredovah je Rusija odredila splošno mobilizacijo, na kar je nem-ški cesar odgovoril z napovedjo vojne. Kaj je torej naravneje. kakor da je Avstrija sedaj storila ravno tako in začela roko v roki z Nemčijo vojno proti Rusiji. Zrnaca avstrijsko-nemške arma-de je seveda v naprej zagotovljena. Avsirijska in nemška armada stadan-danes prvi na svetu, tako po kvaliteti moštva, kakor po njega vojaški iz-vežbanosti !n pripravljenosti. Mobilizacija na Ruskem ne more iti hitro od rok, že ker je malo železnic, med tem ko je Nemčija tako hitro gotova s svojimi pripravami, da je že udarila čez rusko mejo in prisilila rusko armado, da se mora pred njo umi-kati. Prvi spopadi sicer nišo odločil-nega pomena. pač pa pričajo, s kako naglostjo in eneržijo vodi Nemčija boj. Da avstrijska armada ne bo zaostala za svojo nemško zaveznico, o tem ni nobenega dvoma. Naša armada je velika in mogočna in zato jo vidimo s trdrtim zaupanjem oditi v boj in smo prepričani, da se bo ovenea-na s slavo vrnila iz njega zmagovito. Vojna napoved Avstro - Ogrske Rusiji. Dunaj, 6. avgusta. (Kor. urad.) Posebna izdaja »Wiener Zeitung« poroča v svojem uradnem delu sle-deče: Na podlagi Najvišjega poobia-stila je bilo dne 5. avgusta c. kr. veleposlaniku v Petrogradu naročeno, da izroči carskemu ruskemu ministru zunanjih zadev noto sleđeee vsebine. Francosko pisana nota se glasi v prestavi: Pooblaščen od svo»e vlade, i© podpisanemu c. kr. veleposlaniku čast, sporočiti nj. ekscelenci gosp. ru?kemu ministru zunanjih zadev sledeče: Z ozirorn na grozeč? nastop Ru-sijte v konfliktu med avstro - ogrsko monarhijo in S^bi=o in z ozirom na deistvo. da ie Rusija vsled tega konflikta, glasom sporočila berolinskega kabineta smatrala, da mora pričeti s sovražnostmi proti Nernčiji in se »ahaja torej Nemčija z Rusijo v vojj-nem stanju, smatra Avstro - Ogrska tuđi, da je v vojnem stanju z Rusijo. Srbija napovedala Nemčifi vojno. Beroiin. 6. avgusta. (Kor. urad.) Sfcrija je po svojem dipl »inatičnem poslovodji v Beroiinu napovedala Nemčiji vojno. Ob francosko - nemški in ob rosko-nemški meji. Beroiin, 6. avgusta. (Kor. ti rad.) Wo?fov urad poroča: Nemške čete so zasedle Brjey, severozahodno od Metza. PH Schwitternu, vzhodno od Johanisburga in pri Propellu med Laufenburgom in Soldanom je oo-skusila ruska konjeniška divizija predreti nemško obmejno stražo, bila pa je na rusko zemljo zavrnjena. Pri Soldavu pod izgubo ene brigade zavrnjena ruska konjeniška divizija je imela pri Leidenbucgu na begu še več izgub. • • • tfonvedsko vojno povelje. Budimpešta, 6. avgusta. (Kor. urad.) Honvedsko vrhovno povelj-ništvo je izdalo na vse podreiene čete vojno povelje, v katerem pravi: Nalvišje povelje razširja zarjo histo-ričnih časov nad nami ter prinaša ogrskernu domobranstvu vroče zaže-ljeno in dolgo pričakovano priliko, da more na krvavih bojiščih dokazati svojo neomajno zvestobo kralju in svojo žarko domovinsko ljubezen, ob enem pa more tuđi dokazati, da je vredno zaupanja s strani Njegovega veličanstva. Prepojena vojašKe discipline sledi ogrska lionved svojim po-veljnikom z zaupanjem in udanostio na bojišče in je pripravljena za svojega Ijubljenega kralja in za slavo domovine če treba žrtvovati tuđi zadnjo kapljo krvi. ArtileHfsk? boi pri Belgradu. Dunaj, 6. avgusta ob 12. uri in 1o minut opoldne. (Kor. urad.) K artHeri^kemu boju pr? B?!gnidu. se dopolniino poročr: Monitor »Kt>-ros<: je odplul ob 8. uri 30 minut zju-traj po Donavi med Vojnim otokom in Čapljinim otokom navzdol proti trdnjavi, da prisili sovražnika, da /ačne streljati in da na ta način do-žene, kje stoji srbska artilerija. Monitor je dospel do 1800 m pred so-vražno obrežje pri vrtovih med ju-govzhodnjim delom spodnje trdnjave in mestom. Ob 9. uri 22 minut do-poldne so začele od severovzhodne- ga ogla gornje in severozahodnjega ogla spodnje trdnjave baterije, najbrže z 12 centimetrskimi topovi močno streljati. Sovražni ogenj so podpira-H tuđi topovi na severovzhodu iz to-varniškega rajona. Ti topovi so bili zakriti in maskirani od dveh parni-kov, zasidranih na srbskem obrežju proti carinski stražnici Nova Borea. »K6r6s« je začel pluti z vso močjo svojih strojev ter je sprejel boj. V boju je vztrajal tako dolgo, da je pri-šel iz sovražnega ognja. »Koros« je bil zadet od 6 granat, ki pa so delo-ma odskočile od oklepa, deloma pa poškodovale samo nebistvene dele iz pločevine. Ranjen ni bil nobeden. Medtem je posegla artileriia na kop-nem v boj. Njena naloga je bila otežkočena vsled neugodnih svetlob-nih razmer. Topničarji so imeli soln-ce proti sebi in Delgrad je ležal v svetlikajoči se znegli. Kljub temu je doseglo streljanje naše artilerije pred poldnevom, da so srbski topovi po-polnoma utihnili, tako oni, ki so bili obstrelievali monitor, kakor tuđi oni v utrdbah pri Topčiderskem brdu in pri Banjici. Na naši strani je bil en mož ustreljen in eden težko ranjen. Zdelo se je, da je posadka Banjice pod vtiskom prvih strelov, ki so za-deli, v begu zapustila svoje posto-ianke, da na se je kmalu zopet vrnila v boj. Tekom popoldneva ie naša artilerija nadsljevala obst'reljevanje z mnogimi premori in vedno počas-neje. Ob 4. popoldne se je postavila ćela naša flotila v bojno pozicijo kaki 500 m po Donavi navzgor od Hu-niadovega stolpa, da cbstreljuje so-vražnikove topove pri tovamah in da ugotovi, v koliko je sovražnik v trdnjavi premagan. Sovražnik ni odgovarjal. Po zadnjih poročilih se je boj dne 5. avgusta nadaljeval. Natanč-nejših poročil še ni. Na drugih dellh vojnega pozo-rfšča vlada mir. •v. ■ • Varstvo železnic. Gradec, 6. avgusta. (Kor. urad.) Korespondenčni urad je pooblaščen sporočiti časopisom sledeče, s prošnjo za objavo: Nemski listi prinašajo sledeči, od kraljevsko pruske državnoželezniške uprave izdani in na kolodvorih in v železniških vozovih nabiti oklic: Potniki, pomagajte ščitit! naše mostove in predore! Na več krajih se je poskusilo važne umetne zgradbe železnic raz-dejati z bombami, ki so bile vržene iz vlakov. Na progah, ki jih bo na-znanilo spremljevalno osobje vlakov, naj bodo okna železniških voz za-prta in stranišč ni uporabljati. Tud! se ne smejo potniki muditi na teh progah na ploščadih in v hodnikih. Potniki, pomagajte, da se ohra-nijo za vojno pripravljenost važne stavbe pred razdejanjem. Želeti bi bilo, da se tuđi v naši monarhiji potujoče občinstvo po možnosti udeležuje na obrambi železniških zgradb in prepreci na ta način sovražne naklepe. Nemski armadi in mornarici. Beroiin, 6. avgusta. (Kor. urad.) >Marineverordnungsblatt« prinaša sledeči najvišji odlok nemski armadi in mornarici: Po triinštiridesetletni dobi miru kličem zopet nemško moštvo pod orožje. Ore namreč ščititi naše naj-svetejše svetinje, domovino in lastno ognjišče proti predrznemu napadu. Sovražniki krog in krog, to je znak položaja. Težak boj in velike žrtve nas čakajo. Zaupam, da živi še stari vojni duh v nemškem narodu, oni mogočni vojni duh, ki prime sovražnika, kjer ga dobi in naj stane kar hoče, oni vojni duh, ki je bil od nek-daj strah in groza našim sovražni-kom. Zaupam v vas, vojaki. V vsa-kem od vas živi vroca, neukrotljiva volja za zmago. Vsak izmed vas ve, LISTEK. Za bolezen so toplice, za ijubezen jih po ni! Slike iz topliškegn življenja. Spisal B. P. (Dal]e.) Moje oči so se v tem vse bolj brigale za drugo osebo. Iskal sem črnolaske. Našel sem jo spet pod okriljem hudogleđe tete, ki je kot jastreb pazila nanjo. da se je ne bi prijel kaki nedovoljen moški pogled. Tuđi deklica me je opazila med množico moskih in če me ni varalo oko. videl sem v njenih očeh veselje, da se spet vidiva. Z deklico sva menjala par po-gledov. Zdelo se mi je, da bi bila ve-Irko rajša v moji družbi kot pri pusti teti, kajti pri vsakem pogledu se ji je hrepeneče zaiskrilo oko. Tuđi mene so znova razvnele njene oči in če bi ne imel bridke izkušnje pred par dnevi, prerinil bi se bil bližje in pričel razgovor z ljubo mi stvarico.. Ker sem hotel vstrajati v vodi, da od ide ta oni dve, sem to tuđi uča- kal. Zapazil sem. da se pripravljata na odhod, zato sem oštro motril deklico in vsak njen pogled. In res. Predno se je ta vzdignila, pogledala me je še enkrat živo in mi prijn/no, dasi koma] vidno, pokimala, nato sta pa odpluli s teto iz bazena. »Tone, kaj pa ona-le punica miga?« vpraša me Zmka. Rdeč sem bil v lice, ker sem se potil kot grešna duša, zato nisem moge! zardeti. A srce mi je jelo moč-neje razbijati, pa tega Zutka ni opazi!. — >Kaj, katera?« delal sem se ne-vednega. »Le meni nič ne prikrivaj,« meni! je prijatelj, poznam vsafc pogled in vsako kretnjo, kam cika pri mladih liudeh. In meni se zdif da ti je dala neko znamenje!« »Meni? « »Komu pa? — Saj je res čedno dekle, morda najlepša, kar jih je tu, oziroma edina lepa med temi šavra-mi. Na mene se lahko zaneseš, da ti ne bom delal nobenih neprilik.« »Poznava se po obrazu in imenu.« »No, vidiš, da sem uganil. Veliko sreče, prijatelj! Samo pazi! Ože-njenec Je vedno z eno nogo v kriminalu, to je, vedno je pri vsaki najne-dolžnejši Ijubezni v nevarnosti, da se mu mahoma vse razdre,« Približal se nama je Koctna in prekinil nadaljni najin razgovor. Ko-niafk je dišal iz njega ter Čokolada, s cimer si je okrepil in osvežil želodec na vse zgodaj. »Prijatelja, zapojmo kako našo pesem, da se bodo oni - Ie nemŠki ljudje ježili. Deset pevcev že imamo zbranih in če jo dobro urežemo, pridruži se nam jih še več. Tišti - le pri-tepenec — pokaza! je na kislega dol-gina. ki ga poznam za strastnega za-grizenca še izza dijaških let — je iz-zival včeraj tod okoli, mi pa pokažimo, da se zavedamo, da smo na svoji zemlji.« Da je predlog tuđi pri nama ob-veljal, ni treba dvomiti. Kocina se je postavi 1 v sredo pevcev kot pevo-vodja, par minut pozneje je pa za-orila slovanska pesem, ki je mogoč-no odmevala ob akustičnem obočju bazena: »Lepa naša domovina« ... »Provokation!« jeli so kričatt nekateri tujci. Mi pa smo se zasmejali na glas in kot odgovor je pa zabučala naša junaška pesem: »Hej, Slovani«. Na balkonu nad vhodom sta se prikazala zdravnik Blaubart in Ka-rabidajdik. Blaubart nam je razložit, da nismo mirni, če pojemo, ker se pri tem trese voda in se radijevi žarki lomijo in izgube svojo moć. Ker mora kopališka uprava pledati na uči- nek svoje zdravilne vode, zato ne more pripustiti, da bi se pelo v bazenu in enkrat za vselej prepovedu-je vsako petje, ki je škodljivo za učinkovanje radija, ki bi ga znalo tekom časa, če bi se nalašč ponavljalo, za zmirom pregnati, s cimer bi se ko-pališču vzela vsa reklama in kar.je s to v zvezi. Ubogi radij, v kaki nevarnosti je bil, da bi izginil! Da prepoved ni držala, si lahko misliš. Vse se je norčevalo iz nje, še ćelo Karabidajdik, ki je od mladih nog v Jelovini, pa še nikoli ni slišal, da bi vodi petje škodovalo! Zato smo še bolj prepevali in organizirali že včeraj tak pevski zbor, da mora imponirati vsakemu. Toda, ĐlaŽ, zaradi teh-le malenkosti ti danes nisem mislil pisati, am-pak zaradi svoje lepe Ijubezni z Anico. Ob desetih sem se šetal v parku. Bilo je ono lepo dopoldne, kakrš-nih je tukaj vellco in ki je po prej-šnjem deževju po4no posebne dišave, kot bi puhtela vsaka travica, ki jo obseva solnee, a se to puhtenje mesa s hladom, ki obdaja vsak grm, vsako drevesno vejico. Živahna si-nica je škakljala po bližnjih vejah, spremljajoč skora] vsak skok z zbru-šenim glasom »cicidoU, izza sosed-njega orrma se Je pa glasil otožni kos. Ko sem se potihoma približal, opa-zil sem zvezdo, polno mladih kosov, ki so prosili hrane. A v tem se je spu-stil izmed bukovega debla bistrogle-di srakoper na starega kosa, ga ubil kot smrtnega sovražnika ter ga od-nesel v svoje skrivališče. Mladi zavod se mi je zasmilil. Poiskal sem par črvov in žuželk ter mu jih ponudil v blagohotno zavžit-je. A mladici nišo bili vajeni po-strežbe od človeške strani, zato jim nisem zameril, da so odklonili ponuđeno južino. Ko sem tako opravljal ptičje očetovsko delo, začul sem za seboj ljubezniv nasmešek. Obrnem se, in pred menoj je stala črnolaska vesela in živahna v očeh in kretnjah. »Čestitam, čestitam!« hitela je, »izvrstno prakso imate, kot vidim.c »AH bi se vam ne smilili revežl. če jim grabežljiva ptica odvzame očeta ali mater?« vprašal sem, ker me je njen nasmeh in beseda nekoliko zbodla. »Gotovo,« odvrnila je in pristo-pila bližje, »nisem imela zlega name-na, samo pohvaliti sera vas hotela, ker se s toliko Ijubeznijo zavzemate za uboge zapuštene črvičc« Ozrl sem >*aupno v njene oCi. Iz njih je sijala odkritosrčnost in po-štenost Prisrčno sem stisnil dek'iei meUKo rosico. > Strtii 2. »SLOVfcN&Ki NAROD*, dne 7. avgusta 1914. 182. štev. Če Je treba nmreti kot funak. Spo-miniajte se slavne preteklosti! Bog nam pomagaj! Berolin dvor, dne 6. avgusta 1914. • • ■ Angteška proti Nemflp. Nastop Angleške prati Nemčiif se je pač zgodil formalno zaradi tega, ker Nemćija ni hotela pripoznati nevtrakiosti Belgije, ali pravi vzrok bo pač ta* da se hoče Angleška izne-biti mogočne nemike konkurence na trgovskem ter industrijalnem polju ter da se hoće otresti tekmeca na gospodstvu nad morjem. Angleška mornarica je bila pripravljena že pred nekaj tedni za vse slučaje in bo najbrž že kmalu stopila v akcijo. V veiikem boju, kt se sedaj za-čenia, bo Angleška pač samo na mor-ju igrala veliko vlogo. Angleška mornarica je velikanska; sama je za tret-jino večja kakor nemška, z njo bosta sodelovali tuđi francoska in ruska mornarica. Premoč je torej na morju na strani tripelentente, a s tem še ni rečeno, da ji je tndi uspeh zagotov-lien. Nemška mornarica je velika in močna, tuđi avstrifska je dosti velika in obe sta vsekako v stanu, se krepko braniti. Na dveh morjih bo padla odloči-tev. Na Sredozemskem morju s:a francoska in angleška armada dosti močnejši kakor avstrijska in nemšKa, ali tuđi če bi Francozi in Angleži na Sredozemskem morju zmagali, bi to ne pomenilo dosti. Kar pa se :iče bojev med nemško mornarico in njc-nimi nasprotniki na Severncm in Baltiškern morju, sodijo nemški listf, da ni misliti na uničenje nemškega brodovia. češ. Nemčija bi se gotovo ne spustila v boj, če bi ne imela upa-nja na zmago. Zmage in porazi na morju se-veda ne bodo imeli vpliva na izli vojne na kopnem, a na tem Angležem najbrž tuđi dosti ni; njim je za uniče-nje nemške mornarice in nemške trgovine. Nemški generalni štab. Vrhovno vodstvo vse nemške armade je v rokah velikega general-nega štaba. Organiziral ga je še feldmarfal Moltke in v vojskah L 1S66. in zlasti L 1870.—1571. se je pokazalo, kako znamenito zna dela:i. Tuđi sedanji načelnik velikega ge-neralnega štaba se imenuje Moltke in je sorodnik pokojnega odličnega voj-skovodje. V generalnem štab« so zbrani najveću vojaški talenti, kar jih premore Nemčija, in kakor poro-čajo sedaj berolinski lisri, je generalni štab že pred leti vse pripravil za vse slučaje kake vojske s katerokoli državo, tako da gre povsem pripravljen proti Rusiji in Franciji in An-gleški. S srbskih bojišč. Dunaj, 6. avgusta. (Kor. urad.) S *rbskih bojišč danes ni bilo nadaljnih porocil. Srbija proti Nemčiji. Kakor poroča uradni korespon-đenčn.i biro. je Srbija napovedala zdaj Nemčiji vojno. To se sliši jako smešno. že ker je Srbija tako odda-liena od Nemčije, da srbska armada sploh nikoli ne more priti v dotiko z nemško armado. Najbrž se je zgodila ta napoved vojne z namenom. da bi nemški poslanik in nemšk* konzuli zapustili Srbijo in da bi ž njimi vred morali oditi tuđi nemški državljani, ki žive v Srbiji. * Z ruske meje. Dunaj, 6. avgusta. (Kor. urad.) Od ruske meje se vedno bolj zgošča-jo porcčila, da se ne umikajo samo že nekai dni sem obmejne čete, marveč da se nahaiajo tuđi glavni deli vojske na poti iz ruske Poljske proti se-veru in severovzhodu. Iz tega je sklepati, da ruska vojna pripravlje-nost kljub dolgotrajnim koncentraci-jam še nikakor ni tako daleč uspela, da bi ruskemu armadnemu vodstvu dovolila sprejeti boj v ruski Poljski. Vesti v VaršavL Krakov, 6. avgusta. (Kor. urad.) »Nova Reforma- prinaša sledeče poročilo neke osebe, ki je dospela danes iz Varšave: Varšavski generalni gubernator Silinski je poklical 200 varšavskih meščanov k sebi ter iim po dolgem govoru prepustil skrb za Varšavo. Nato je zapustila posadka z generalnim štabom Varšavo ter vzela s se-boj državne dokumente. Državni za-klad so bili že prej odpeljali v no-tranjost Rusije. Zavzetje Czenstochova. Nemški listi poročajo: V pone-deljek 2. t* vl m«rt Hert>yjem in Czenstochovom y boj zapleteni ruski oddelki so bili vrženi nazaj. Umi-kajoč se, so ob dveh ponoći pognali skladišča in kolodvor v Czenstocho-vu v zrak. Tista u soda Je zadela že-lezniški most pri Novoradomskn. Ponoći so se nemfki vojaki spoprijeli s kozak i in so 200 kozakov vjeH. Ob 7. rjutraj so prišli prvi Nemci v Czen-stochov in ob 10. dopoMne le bilo ćelo mesto zasedeno od pruskih voja-kov. Iz izpovedi ujetnikov in mest-nih prebivalcev izhaja, da so Rusi zelo potrti Izganjaoie tujcev b Fraacile. Na Francoskem živi nad stotisoč Nemcev in Avstrijcev. Zlasti mnogo jih je v Parizu. Zdaj je Francoska vlada začela Nemce in Avstrijce iz-ganjali. Za prizadete je to strašen udarec, ker imajo vsi ali dobre kup-čije* ali dobre službe. Posebno pre-senetljivo je postopanje traneoske vlade napram Avstrijcem, kajti med Avstrijo in med Francijo n! većine, Francija ima vojno samo z Nemčijo in ni torej nobenega pravega vzro-ka, da tako trdo postopa proti av-strijskim državljanom. Na južnem FrancosKem živi blizu 150.000 Itati-janov, a proti tem ne postopa francoska vlada tako, kakor proti Avstrijcem, dasi Je več verojetnosti, da priđe do vojne med Italijo in med Francijo, kakor med Avstrijo in med Francijo. Avstrijska vlada doslej še ni izvajala nobenih posledic iz posto-panja Frarcoske vlade in ni iztirala se nobenega franeoskega državljana. Angleški veleposlanik in belgijski poslanik zapustila Berolin. Berolin. 6. avgusta. (Kor. urad.) Wolfov urad poroča: Angleški veleposlanik in belgijski poslanik sta danes zjutraj zapustila Berlin. Nemške oblasti so dale obema na razpolago dva salonska voza in jedilni voz. Visok uradnik zunanjega urada je bil navzoč, ko sta oba odpotovala. Ce-sar Viljem je poslal včeraj svojega pobočnika angleškemu veleposlaniku in mu je izrekel svoje obžalovanje nad izgredi Droti angleskernu vele-poslaništvu. Veleposlanik sir Edvard Goschen se je zahvalil za izredno skrb nemške vlade. Angleški vojni rainister. London, 6. avgusta preko Ko-penhagna. (Kor. urad.) Fml. lord Kitchener je bil imenovan za vojne-?a ministra. Asquith je odstopil od tega mesta. ostane pa še nadalje mi- nistrski predsednik. • * Ansleški vojni kredit London, 7. avgusta. (Preko Ko-penhagna.J (Kor. urad.) Ministrski predsednik Asquith je naznanil dolini zbornici vojno stanje med Anglijo in Nemčijo ter je izjavil, da bo prosil zbornico za kredit 500 milijonov runtov. ffolandska nevtraina. Haag, 6. avgusta. (Kor. i:r-ad.) Posebna izdaja >Lokalanzeii?orjaT prk^hčuie Izjavo striktne nevtr ino-sti Holandske v vojni med Angl o in Nemčšio in v vo.ini med Belgiio in Nemčijo. Egipt nevtralen. London, 7 avgusta. (Preko Ko-penhagna.) (Kor. urad.) Po poročilih iz Aleksandrije je proglasil Egipt svojo nevtralnost. Francosko voino brodovje. Mi lan, 5. avgusta. (Kor. urad.) Iz Oenove poroča neki mestni funk-cijonar, da ie prihajajoč iz Maroka videl v Toulonu pripravljenih 54 franeoskih vojnih ladij. Cirkiilama brzojavka Turčije o svoji nevtralnosti. Carigrad, 6. avgusta. (Kor. urad.) Cirkularna brzojavka, s katero na-znanja Turčija velesilam svojo nevtralnost, se glasi: Ccsarsk! irade odre ju je mobilizacijo armade za obramho države. Porta se bo držala striktno nev-tralno. Dardanele in Bospor. Carigrad, 6. avgusta. (Kor. urad.) Nobena francoska ladja se ne upa odpluti v arhipel iz bojazni pred neko nemško oklopnic K, za ogrski Rdeči križ 5000 K in za podporo rodbin pod zastavo poklicanih rezervistov 5000 K. Avstro - ogrska banka. Avstro-ogrske banke generalni svet je v svoji zadnji seji odobril poročilo o položaju na denarnih trgih in je v zvezi s cesarsko naredbo o izdaji bankovcev storil primerne skle-pe. Med drugim je sklenil pripraviti izdajo bankovcev po 2 kronu Goljuflvi zavodi za uniformiranje. Dunaj, 6. avgusta. (Kor. urad.) Tiskovni urad vojnega ministrstva prosi vsa uredništva, da priobčijo sledečo notico: * Nezaslišano nepa tri joti čno postopanje znanih zavodov za uniformiranje. Neprestano prihajajo številne pritožbe, iz katerih je posneti, da iz-koriščajo zavodi za uniformiranje z zelo znanimi Imeni momentano stisko vpoklicanih za to. da cene zelo visoko dvigajo, kar nikakor n] upravljeno. Tega nepatrijotlčnega posto-panja ni mogoče dosti ožigosatu — Ravno seda*, ko zastavi vsak svoje naiboljše moči za splošnost in se ne straši nobene žrtve, je tako dvlga-nje cen direktno enako izsiljevanju. V interesu vseh bo, če se obrnejo od teh firm oskodovani do uredništev časopisov, k\ bodo z obiavljanjeni imen in podrobnih okoHŠćin. pripo-mog'a k temu, da se obvarujejo vpoklicani škode in da se postav ijo te nepatrijotične firme na sramotni oder. Ko se hodo vrnile normalne razmere, bodo za te firme konsek-vence njihovega sedanjega postopa-nja /cio občutne. Proti gotjufivemu menjavanju denaria. Dunai, 6. avgusta. (Kor. urad.) Vsi stražniki in drugi policijski organi imajo naročilo. energično posto-pati proti onim osebam, ki na nedopušten način menjajo bankovce proti nižji vsoti srebra. Doslej je bilo več takih oseb aretiranih in oddanih kazenskim sodisčem. Poziv na nčiteljstvo. Dunaj. 6. avgusta. (Kor. urad.) f)unajskemu učiteljstvu je izdal danes neki komite oklic, v katerem je pozivlja, da naj se učitelji takoj pro-stovoljno priglase za mladin^ko skrb pri nacelnikih pristojnih krajnih šolskih sve tov. Izvoz in prevoz gotovih predmetov. Dunaj, 7. avgusta. (Kor. urad.) >Wiener Zeitung< priobčuje naredbo ministrstva zunanjih zadev, financ, trgovine in poljedelstva, s katero se prepoveduje prevoz in izvoz gotovih predmetov, zlasti živil. Vojna konterband«. Dunaj, 7. avgusta. (Kor. urad.) »Wiener Zeitung* priobčuje listo onih predmetov, ki jih je smatrati kot absolutno ali relativno vojno konterbando. • • • Im rodbine vpoklicanfli. Zagreb, 6. avgusta. (Kor. urad.) Ban Skeriecz je daroval ra rodbine v vojno vpoklicaaih 50.000 K. » Moratorij v Bosni. Sarajevo, 5. avgusta. (Kor. urad.) Kakor za Avstrijo in za Ogr-sko, Je tuđi za Bosno in Hercegovino razglašen Hdnevni moratorij. Zoper tatarske vesti. DumiL 5. avgusta. (Kor. urad.) Na srbskih bojiščih se do 3. t. m. ni nič posebnega primeriio. Zbiranje moči se vrši gladko in točno. Kakor malo je sedaj tuđi računati na posebne novice i bojišča, se venćar dva-krat na dan uradoma razglaša, da se ni nič zgodilo, to pa da se zavrne vsak sum, kakor bi se ne imelo cIg-volj ozirov na znatizeljnos: široke javnosti. V časih tako velike napetosti je možno, da v začetku počasno postopanje, pri katerem se po več dni nič ne zgodi, ne zadovoljuie ne-strpnosti vsakega posameznika, tako da posluša tuđi najbolj čudovite go-vorice. Toliko zdrave razsodnosti pa mora v stoletju splošne ljudske izobrazbe in ljudske časti vsak imeti, da ne verjame slepo baje od »pokli-cane strani« ali »od posebno visoke-ga mesta« prihajajočih pravljic in da ne sede na limanice vsakemu razsir-jevalcu tatarskih no vic, Res, da stroga cenzura v vojski pospešuje lahko-vernost, vendar je treba ponoviti, da se nanaša cenzura le na to, da osta-nejo vojaške priprave skrite. Vesti o resničnih dogodkih se bodo, če tuđi ne z navedbo udeleženega vojaštva takoj in po resnici razglašale. * • Pod amerikansko zastavo. Združene države severoameri-ške so storile sklep, s katerim bo tr-govskim ladjam vseh evropskih vo-iujočih se držav omogočeno, voziti po atlantskem oceanu pod ameriKan-sko zastavo. Amerika je to srorila iz trgovskih ozirov, upati sme namreč, da postane veliki liferant živil za ćelo Evropo. S tem je omogočeno, da se lahko vse nemške in avstrijske Iadje postavijo pod varstvo Združenih držav, ne da bi se tih smeli Angleži dotakniti. Nemški listi menijo, da je vsled tega onemogočeno ravno to, kar bi bila prva naloga angleške mornarice, onemogočiti trgovino Nemčije in Avstrije na morju, ter pravijo. da se mora Angleška prilagoditi sklepu Združenih držav, ricer da priđe v nevarnos: Kanada ir tuđi dovoz živil na Angleško. • * Gospodarski položaj v Italiji. Mnogo tovarn in drugih podjetij v Milanu je ustavilo delo. ker so last-niki. ravnatelji, pa tuđi uslužbenci Avstrijci. Švicarji. Nemci ali Francozi ter so bili poklicani pod zastave. Vrh tega je premogokopna družba v Kardiffu na Angleškem odpovedala vse svoje kontrakte za dobavo pre-moga in je vsled tega mnogo tovar-nam zmanjkalo kn riva. Italijanska vlada je izdala moratorij za vse banke in za pošto do 20. t. m. Največ je dovoljeno dvigniti i2 denarnih zavodov 200 lir. Posebna kalamiteta je, da se vrača v Italijo mnogo tisoč de-lavcev, ki so bili čez poletje najeti za delo v drugih državah. pa so zdaj izgubili delo. Samo pri zgradbi tunela v Briennu v Svici je bilo zaposlenih 5000 italijanskih delavcev, ki so bili ?daj vsi odslovIjenL Hranilnicc. Opomin vlaga-teljem. C. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani nam je doposlalo sledeČi vladni razglas. da ga objavimo. Resen opomin vlagateljem. Vlada, kakor tuđi hranilnice so z opetovanimi razglasi dale prebi-valstvu zagotovilo, da v hranilnicah naloženi denar ni na noben način iz-postavljen nevarnosti, da bi se iz-gubil. V obče je prebivalstvo z vzorno prevdarnostjo ostalo popolnoma mirno ter spoznalo v sedanjih razmerah za popolnoma potrebno in koristno naredbo, da se namreČ omeji izpla-čevanje vlog, kakor so to hranilnice smatrale za potrebno. V posameznih okrajih pa baje vlagatelji zahtevajo od hranilnic večja izplačila. Vsled tega popolnoma neosnovanega in pri tem lahko vznemirljivega navala vla-gateljev smatra notranje ministrstvo za potrebno, zopet izjaviti, da var-nost viog v hranilnicah kakor tuđi pri drugih uglednih denarnih zavodih ni nikakor v nevarnosti. Seveda se more denar Ie polagoma dobiti, ker vsled vpoiklicanja k vojnim dajatvam zelo primanjkuje potrebnih uradni-kov, in ker mimogrede tuđi drugi teh-nični, posebno prometnotehnični povodi (omejitev železniškega in poš*-nega prometa) zelo otežkočujejo hranilnicam, da ne morejo popolnoma in takoj zadoščevati nujnim za-htevam vlagateljev. Skrb vseh io to- rej tuđi hranilnic mora samoobsebl biti, preskrbeti z zadostnimi gotovl-mi sredstvi, predvsem one, ki so vpoklicani k vojaškim dajatvam. Kakor hitro se bo zadostilo tej hitri in najnujnejši potrebi, je premagana največja napetost. Potem pa ne bo nobenih posebnih težkoč več za iz-plačevanje, ki se bo zahtevalo vsled resničnih potreb in ki se bo polagoma vršilo. V teh resnih časih bo gotovo vse prebivalstvo naše monarhije pokazalo svojo ljubezen do domovine in svoj visoki čut solidarnosti in sicer predvsem s tem, da ne po nepotreb-nem in prenaglorna zahtevalo, da se ravno zdaj mobilizirajo plačilna sredstva, ki so na razpolaganje. Taka prenaglena zahteva otežkočuje, da se končno posreći financielna mobilizacija, ki tvori en del in sicer ne nebistven del vojaške mobilizacije. Vsled tega bi bilo nepatriotično, če bi kdo čez svojo potrebo dvigal svoj denar, ki itak ni v nevarnosti, pod pretvezo, da ga spravi y var-nost. ter ga s tem odtegoval onim, kl morajo svoje življenje tvegati za domovino, torej tuđi zanj. Nihče, ki ima kaj čuta skupnosti, ne bo dopustil, da bi sli njegovi sodržavljani popolnoma brez sredstev v vojno, dočim leži njemu doma popolnoma brezkorist-no preveč gotovine iz popolnoma neopravičene in egoistične straho-petnosti! Oni. ki je oproščen vojne dajatve, bo imel še dovolj časa in prilike, da dobi potrebni denar v slučaju potrebe. Kdor se obzirno in pametno vzdrži dvigania hranilnih vlog, vrši pač Ie najmanjšo pripomoč, ki jo mora vršiti pri vojnih predpri-pravah vsak posameznik, ki ostane doma. Mada more le opetovano zago-tavljati, da varnost vlog vsled vojne, kakor tuđi vsled moratorija nikakor ni v nevarnosti. in pozivlja vse, da opuste v sedanjih razmerah v popolnoma zaupanju v naše predobro iz-kušene denarne zavode vsak strah in da ne zahtevajo nezmiselno izplačila svojih, ne brezpogojno potrebnih pri-hrankov, ker bi to splošnosti le ško-dovalo. Roledor vojnih dogodim Dne 23. fulSia: Vročitev avstro-ogrskega ultimata srbski vladi v Bel-gradu. \ Dne 25. iuiija: Mobilizacija v Srbiji. Nepovoljen odgovor Srbije. Prekinjenje diplomatskih zvez. Del-na mobilizacija v Avstro-Ogrski. Dne 26. iulna: Izročitev potnih listin srbskemu poslaniku na Dunaju, Jovanoviću. Dne 28. julija: Napoved vojne Avstro-Ogrske Srbiji. Manifest Nje-govega \Teličanstva na svoje narode. Dne 29. julija: Razrušen je mosta med Zemunom in Belgradom. Prvi spopadi. Dne 31. julija: Splošna mobilizacija v Avstro-Ogrski zaradi mobilizacije v Rusiji. Proglasitev stanja grozeče vojne nevarnosti v Nem-čiji. Ultimatum Nemčije Rusiji. Splošna mobilizacija v Nemčiji. Dne 1. avgusta: Mobilizacija v Franciji. Italija proglasa svojo nevtralnost. Dne 2. avgusta: Vojna napoved Nemčije Rusiji. NemČira zasede Luksemburg. Dne 3. avgusta: Nemci zavze-mo Kališ in Čenstohov. Nemška kri-žarka »Augsburg« bombardira Li-bavo. Nemčija napove vojno Franciji. " r^vr^ Dne 4. avgusta: Radi kršenja belgijske nevtralnosti napove Angli-ta vojno Nemčiji. Dne 6. avgusta: Avstro-Ogrska napove vojno Rusiji. Vojna napoved Srbije Nemčiji. Dnevne vesti. — Ustanovitev skupnega osrednjega zaznamovalnega urada avstrijske družbe »Rdečega križa« in družbe »Rdečega križa« v deželah ogrske krone. Njegova c. in kr. Viso-kost, gospod nadvojvoda Franc Sal-vator, namestnik protektorja družbe »Rdečega križa« v avstro-ogrski monarhiji, je naročil vsled z Najvišjega mesta odrejene mobilizacije takoj-šnjo ustanovitev skupnega osrednjega zaznamovahiega urada avstrijske družbe »Rdečega križa« in družbe »Rdečega križa« v deželah ogrske krone. Skupni osrednji zazna-movalni urad ima namen: 1. da posreduje poročila o bivanju ranjenih in obolelih članov lastnih ter eventualno zaveznih armad in mornaric ter o značenju njih ranitev in obolenj; 2. da posreduje poročila o bivanju ter o ranitvah ali obolenjih vojnih ujetnikov in padlih članov sovražnih ar-mad in mornaric; 3. da zbira in iz-roča, oziroma zaznamuje in posreduje izročanje identitetnih znakov in efektov umrlih ali padiih Članov so-vražnih armad in mornaric Občeva- 182. Stev. .SLOVENSKI NAROD*, dat 7. avguste 1914. Stran 3. nje z poizvedhijočim občinstvom tu* zemstva, poda janje pismenih infor-maeij o ranjenih in bolnikih iastne ar-niade, kakor posredovanje občevanja v bolnišnicah nastanjenih bolnikov n ranjencev z njih svojci pa ni naloga skupnega osrednjega zaznaineno-valnega u rada, temveC informacij-^kega biroja, ki ga ustanovi avstrij-^ka družba »Rdečega križa« in družba »Rdečega križa« v deželah ogrske krone. Podlaga poslovanja tega Nroja todo podatkr, ki jih podaja iim denarjem! Kdor v teh resnih ea-^*h odteguje droblž prometu, škoduje (-hčutno narodnetnu gospodarstvu! Ne zbirajte kron, pustite jih kakor preje v prometu!« — Postopaštvo in beračenje cvete sedaj v Ljubljani, da mora res \>akemu presedati. V mestu samem \ precej žensk pa tuđi nekaj moških, V neprestano nadlegujejo razne ura-Je in posamezne ljudi za podpore. In kako ti Ijuđje časih nastopnjo! Prav kakor bi bila dolžnost podpirati v>akesra. kdor neće nič delati. Čim :aka oseba vidi, da se da izhajati tu-Ji s podporamu se kar nasloni na \iviio skrbstvo, in da laglje kaj dose-;:•:. pa dobi vsakovrstne bolezni. Za rodpore res potrebnih ljudi je že preskrbljeno in zato priporočamo ob-: - stvu. nai nič ne da takim Ijudem, -■■ zdaj po hišah beračijo. Podpore so • edni Rđeči križ in rodbine rezer- - -tov, ne pa Uudje, ki samo politizi-r rajo, se ^krepčajo<- po krčmah in be-t Ta;ijo po hišah. Pri kmetiji lahko i -*.ikdo pomaga — torej ni tieba, da i .'. delazmo/ni Ijul'e beračili. I — Knjige za ranjence. Supenor ine mornarice in tačasni duhovnik '< c. kr. garnizils'Ki in rezervni bolni-. i Karei K o k o 1 j prosi vse blagome prenivalce liiibljansk*". ca bi «-darili bolnišnico z dobrimi knji-:: mi, ki bodo veliko tolažilo in raz- ■ eđrilo ubogim ranjencem. Darila naj 5c blagovolijo oddati v pisarni De-že!ne zveze za tujski promet (Tou-risr-Office) MiklošiČeva cesta 6 pod naslovom doti^nega darovalca. — Posnernanja vredno. Gospod IA i;on K u š 1 j a n , trgovec, Karlo v-ska cesta 15, je daroval za zapušče-7:e matere, sirote in žene v vojsko vpoklicanih vojakov eno vrečo moke n 4 kg kave. Hvala! - Umrla je v Ljubljani v deželn! ! cinici gdčna. Ema. D o b o v Š e k, kontoristka tvrdke Stupica. P. v m.! — Deželni muzej >Rudo!finumr< ostane do nadalje ob nedeljah za ^riošcn prost vstop zaprt. — Velik naSiv je nastal včeraj proti večeru in čuje se, da je pcne-l:oJ padala tuđi toča. Vihar je še! r:malu nanrei. — Popravek. Med darili za za- ■ uščene matere, žene in sirote v voj-' o vpoklicanih vojakov je bilo vpi-cano v št. ISO. »Slovenskega Naroda« ime Fran Zidar. Popravljamo Vi pomoto: ime bi se moralo glasiti Josip Zidar, trgovce. — Tragičen stučai. Snoči se je raznesla vest, da se je nekdo ustrelil, nekdo pa da je skočil v Grubarjev kanal. Okrog 9. ure zvečer je šla h Oruberjevemu kanalu gledat tuđi 26-^tna gdč. Marija Vončinova, a se do fones ni vrnila domovr. Sodi se, da je rr:\>Ia preveč blizu škarpe in je padla v vodo, vendar pozitivnega se še nič r.e ve. Umrla ie na Selu pri 2irovnici I;a Gorenjskem ^ospa Marija Koče-var pL Kondenheim, vdova c. kr. - ^elnega sodišča predsednika. Pogreb se vrši v nedeljo 9. t. m. ob 4. Trpoldne v Ljubljani. N. v m. p.! Češko kočo pod Gddcuvcem v •^^vinjskih planinah bodo še tekom ' ^a redna zatvor'.M. Ce je res. Nemški listi poročajo, ^ Je bil bivši župan v Crešnjici pri V^ov. Bistrici zaradi veleizdaje izro-0 n okrožnemu sodišču v Mariboru, l; je da je bil izročen vojaškemu so-^šču y Gradcu učitelj Serajnik iz ^redišča, mariborskemu okrožnemu ^đisču pa absolvirani učiteljski kandidat Herič iz Bistrice. Ker se Je ze ukazalo. 4a so bik taita poroćila nekaterih listov neosnovana, beleži-mo te vesti z vso rezerva Ustavlie« obrat JSteklarna v Hrasrniku je ustavila svo) obrat. Vlak ca ie povotH. V Oraffen-burgu na Koroškem Je vlak povozil 4. t. m. ob "/4 na 5. zjutraj Tranca Aravsa iz Topolšice na Spodnjcm Stajerskem, ko je stražil železniško progo. Vrgla ga je božjast in je padel pod lokomotivo. Nesrečnik je bil star 36 let in oče petih otrok. Iz Gornjega grada. Okrajni šol-ski svet gornjegrajski je ukazal ne-kemu tuokrajnemu šolskemu vodstvu ki ni resilo nekega nemškega dopisa od sodnije, češ, da slovenski uraduje, da mora dotični dopis na vsak način resiti. Iz Celja. Tu se je ustrelil Alojzij Bezenšek, gostilničar in liišni posest-nik na Graški cesti. Zadnje dnt je ka-zal čudno zmedenost. Priselil se je pred nekaj leti iz konjiške okolice v Celje in je imel na Graški cesti vinsko klet, v kateri je točil črešnjiška in dalmatinska vina. Bil je zaveden Slovenee in vsled svoje prijaznosti in potrpežliivosti splošno priljubljen. Slovenski obrtniki v Celju izgube dobrega, narodnega tovariša. Podrobna razprodaja moke, slad-korja in riža. Naprošeni smo, da opo-zorimr izrecno na to, da se tiče naredba c. kr. štajerske namestnije z dne 1. avgusta 1914, zadevajoča prodaje moke, riža in sladkorja. izkliaČ-no podrobne prodaje teli predmttov konzumentom (kupovalcem) in da se zamore oddajati samo ob sebi umev-no drugim strankam (n. pr. gostil-nam, pekom itd.) tuđi večje množine kot 3 kg, oziroma 5 kg naenkrat. Smrtna nesreća v Tržiču na Primorskem. V nede'jo je hotel v to-^arni »Avria- mehanični pomoćnik Gašper Brus iz Spanovice pritrditi električno svetilko. Pri tem je prijel za električno žico. Dobil je hud uda-rec in je padel z osem do deset me-trov visokega odra. Pri padcu je za-del z glavo ob železno cev ter se ubil. AretacJje v Galiciji Lisii poročajo, da je bil v Lvovu ar^tiran državni poslanec dr. Markov. Poleg njega je bilo aretiranih še več drugih eseb in med njimi iz Ivcvskega velt-izdajniškega procesa znani oJvetnik dr. Cerlunčakiewič. Vlak ga je povozil ter usmrtil. Med postajama Bruck in Pernegg na Zgornjem Stajerskem je brzovlak po-vozil nekega Krautwaschla iz Thor-la, ki je stražil železniško progo. Nesrečnik ie bil tako] mrtev. Dražba lovov. Lov krajevne ob-Cine Selca se bode dne 13. avgusta 1914 ob 11. dop. na uradnem dne-vu v Železniikih potom javne dražbe v zak?ip odda! s pridržkom, da stopi gespej Mariji Eger iz Zeleznikov gte-de okoli 90 ha obsegajočega ozemlja iz gornjega občinskega lova vže s tuuradno razsodbo z dne 17. aprila 1914, št. 8944, priznana pravica do predzakupa tako] v veljavo, kakor hitro postane ta razsodba pravomoćna. Zakupna doba se z ozirom na v najbližiem času nameravano selitev krajevne občine Selca v več samo-stojnih krajevnih občin, za kojih love je pričakovati v razmerju k zakupnini za ćeli občinski lov večje delne zakupnine, vsled prošnje < 'ičine Selca na podlagi § 6. ministrsl ■: naredbe z dne 15. decembra 185J, drž. zak. št. 257, določa na tri leta f. i. od 1. avgusta 1914 do 31. julija 1917. Zakupni in dražbeni pogoji se iahko vpogledajo pri c. kr. okr. glavar-srvu v Kranju med navadnimi urad-nimi uram!. Poskušena samomora. 3. t. ni. je pil 14ietni krojaški vajenec Lovrenc Pečnik v delavnici svojega mojstra na Dunajski cesti v samomorilnem narnenu lizol. Deček je dobil težke notranje poškodbe in so ga odpeljali v bolnišnico. — Včeraj zjutraj ob 1. je prišel krojaški pomoćnik .lanez Kriajpić, doma iz Zlatara na Hrvat-skem, pijan v svoje stanovanje v Vezovi ulici. V samomorilnem namenu je skočil iz okna v prvem nadstropju. Obležal je nezavesten. Težko ranje-nega so prepeljali v bolnišnico. Suraljiv odgnanec. V torek je ljubljanski odgonski sprevodnik pri-peljal v Trbiž iaškega državljana, 261etnega Jakoba Plessija iz Padove. Ko ga je izročil y Trbižu občinskemu odposlancu, ki bi ga imel pozneje od-praviti v Italijo, je le-temu ušel ter mu popustil približno okoli 100 K de-narja. Je pač moral imeti na sebi kak greh, za katerega bi se moral v domovini pokoriti. Mlada »novini««. Predvčerajš-njem so iz Ljubljane privedli v prisilno delavnico v Lankovicah na Stajerskem 161etno razposajenko Marijo Rusovo iz Strug, okraj Kočevje. Prvo grozdje na trgu- Danes je bilo na trgu prvo grozdje, katero so prođajali po 1 K 20 v kilogram. NaroCnikom turskih In drugih vrednostnlfa srečk. Na različna vpra-šanja odgovarjamo, da se žrebanja shičaie trdno zavarovanl, vrše ne-nioteno dalje, in da tedaj naročnild radi vojske v tem oziru nišo in ne morejo biti prikrajlaiii. Glavno za-stopstvo srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke v Pragi, Ljubljana. Izralu seja l]ikliaiskqa občinsbega sveta. Danes ob 11. dopoldne se Je vršila izredna tajna seja obč. sveta. Obč. svet je soglasno in z odobravanjem pritrdil nasvetu župana dr. Iv. T a v č a r j a , naj mestna ob-čina pristopi kot ustanovnica. k »Rdečemu križu« in ohenem daruje v svrhe »RdeČega križa-< 1000 kron. Nadalje je obč. svet dovolil g. županu kredita 4000 kron in sicer v po-kritje stroškov za pogoščenje voja-štva. O delovanju nedavno tega usfa-novljenega aprovizaćijskega odseka je poročal njegov načelnik podžupan dr. Karei T r i 11 e r. V svoji zadnji seji se je aprovi-zacijski odsek posvetoval v :neritor-nem oziru o aprovizacijskih delih. Prišel je do zaključka, da je v prvi vrsti potreba skrbeti za potrebne množine premoga, drv, moke in soli. Glede drv in premoga je odsek skle-nil, da napravi mestna občina lastno zalogo premoga in drv. V tej zalogi bo lahko prebivalstvo kupovalo kn rivo po primernih cenah. Z moko, soljo in drugimi živili bi se naj mesto preskrbelo s pomočjo naših trgov-cev. Da se ta stvar uredi, je aprovi-zacijski odsek sklical na danes zvečer ob pol 9. posebno anketo, da resi to vprasanje: V anketo so pozvani razni odlični trgovci in strokovnjaki. Nadalje je odsek sklenil zasigurati prirnerno množino živil v ljubljanski okolici za Ljubljane Razpravljal je o eventualno potrebni dobavi živine in je končno vzel v pretres v najskraj-nejšem slučaju potrebno organizacijo velike mestne ljudske kuhinje in mestne pekarne. Obč. svet je vzel na znanje po-rocilo aprovizacijskega odseka. na kar je podžupan dr. T r i 11 e r stavil ta-le predlog: Občinski svei skleni: 1. Poročilo aprovizačnega odseka se vzame na znanje. 2. Odsek ima ostati v perma-nenci. 3. V svrho izvrševanja aprovi-zacijske oskrbe po smislu sklepov odseka, se da istemu na razpolago občinsk! kredit do najvišega zneska 100.000 kron pod pogojem, da ne smejo biti računi plačljivi v gotovini pred pretekom štirih mesecev; Ie v kolikor se bo nakupljeno blago po odseku samem že preje vnovčilo, se bo porabljalo skupilo v takojšnje po-kritje knpnine. 4. Z đovoljenim občinskim kreditom sme razpolagati aprovizačni odsek Ie s privoljenjem župana; v ostalem pa je odsek opravičen, izvr-ševnti svoje delovanje samostalno in ne da bi bil vezan na kako predgre-doče odobrenje kateregakoli občinskega faktoria. Predlog je bil z odobravanjem soglnsno sprejet, nakar ie župan sejo zakluičil. Razne stvari. * Mesto Berolin zgradi občinsko knjižnico, ki bo stala poldrug mili-jon mark. Zgraditi namerava tuđi palačo za svojega župana, ki bo stala 100.000 mark. V knjižnici bosta za-časno nameščena tuđi zbirka slik in mestni arhiv. Berolin je štel meseca aprila letošnjega leta 2,061.000 pre-bivalcev. Prebivalstvo nazaduje, kar provzročajo gospodarske raz-mere in draginja stanovanj. Nasproti temu pa narašča okolica — Veliki Berolin. * Koliko strefov je treba v vojni, da se enkrat zadene? Leta 1866. je morala pruska infanterija oddati 33 strelov, da je enkrat zadela. — Leta 1870.—1871. (prusko - franeoska vojna) je pruska pehota oddala 350 strelov, da je enkrat zadela. — V rusko - japonski vojni je vsaki tisoči strel zadel; Angleži pa so morali v južnoafriški vojni 5000krat ustreliti, da so enkrat zadeli. — Za časa pušk, ki so se spredaj basale, je potreboval strelec, če je hotel ustreliti Ie enega sovražnika, toliko svinca, kolikor je sam tehtal. danes se potrebuje vsaj dvakrat toliko. * Drag pogreb. Da je v dobrih starih časih tuđi na Škotskem precej stalo, če je hotel biti kdo lepo pokopan, priča interesanten star dokument, ki ga je komisija za historične rokopise ravnokar objavila. Ore za seznam troškov, ki so se izdali leta 1650. za pogreb nekega Davida Fley-minga. Interesanten obračun priCe-nja z računom izpitega vina: konCna vsota 656 mark. K tem« pritft 60 mark za velik »od žganja in neka) 6ez Jedila. Mežnar, ki je pri pogrebu zvo-nil, je dobil 220 niank. Ves pogreb je stal 3046 mark in 40 pfenigov. In vse to so morali poravnati — žalostni dediči. Brzojama poranilo. Cesarsko povelje na armado in mornarico. Dtinafc 7. avgusta. (Kor. urad.) Njegovo ces. in kralj. Veličanstvo je izvolilo izdati na celokupno armado in mornarico sledeče povelje: Z navdušenjem hite vojni dolžnosti podvrženi vojaki vseh mojih narodov pod zastavo in v bojne vrste. Preje, kakor se je pričakova-lo, so dosegle bojne sile vojno stanje. Vsak izmed mojih vrlih vojakov ve, da moramo odbiti sovra-štva poini napad in da se borimo v zvezi z nasuti zniagoslavnun za-veznikom za pravično stvar. Obdaja vas trdna vez zvesto-be k vašemu Najvišiemn vojnemu poveljniku, k domovini. Vi, moji vrli vojaki, pojdite z zaupanjem v težke boje, ki se na?n obetajo. Spoininiajte se svojih o^ctov, ki so v neštetih boj ih in viharjih visoko dvigaii svoje praporc ter izvo|evr»li zastavam sijajno zmago. Posnem^jte jih v funašivu in v vstrainosti! Pokažite sovražnikom, kaj lahko store od tople demovinske Ijubezni navdahnjeni, med sabo složni narodi! Bog vas blagoslovi, moji vrli bojevniki, in vas vodi k zmagi in slavi! Na Dunaju, 6. avgusta 1914. Franc Jožef m. p Za vojaške potrebščine. Dunaj, 7. avgusta. (Kor. urad.) >Wiener Zeitung« priobčuje cesar-sko odredbo, s katero se vlada po-oblašča, da dobi potom kreditnih operacij denarna sredstva za izdatke za izredne vojaške potrebščine povodom vojnih zapletljajev, ne da bi se trajno obremenil državni zaklad. Na podlagi teh zahtev je sklenilo fi-nančno ministrstvo za izvedbo državnih kreditnih operacij z avstri]-skim konsorcijem pogodbo, s katero so se dala upravi potom lombardne-ga posojila, pokritega z blagajniški-mi nakaznicami, sredstva za pokrit-je vojnih stroškov na razpolago. — Ogrska finančna uprava je sklenila podobno pogodbo z nekim ogrskim konsorcijem. Odtegnitev cesarskega eksekvatura. Dunaj, 7. avgusta. (Kor. urad.) Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je na temelju od ministrstva c. in kr. vladarske hise in zunanjih del podanega poročila z Najvišio odloč-bo z dne 30. julija odtegnilo cesarski eksekvatur vsem v obeh državnih polovicah avstro - ogrske monarhije obstoječim kr. srbskim konzularnim uradom. Podanik! sovražnih držav se ne izženo. Dunaj, 7. avgusta. (Kor. urad.) Podaniki sovražnih držav se iz Avstro - Ogrske ne izženo. »Fremden-blatt« poroča v tem oziru: V Avstro - Ogrski se nahajajoči podaniki onih držav, ki se nahajajo z nami v vojnem stanju, bodo tuđi v bodočc lahko mirno ostali na ozem-Iju naše monarhije. 2 njimi se bo prav tako postopalo kaikor z avstrij-skimi državljani. Izvzeti so pri tem, kar se samo ob sebi razume, vojni obvezanci onih držav, ki so v vojnem stanju z našo monarhijo, nadalje tišti, ki se nahajajo sredi operacijskega ozemlja naše armade, sumljive ose-be in taki Ijudje, katerih vedenje bi vzbujolo zgražanje ali pohujšanje. Demonstracije proti angle$kemu veleposlani§tvu v Berlinu. Berofin, 7. avgusta. (Kor. urad.) VVolfov urad je podal o demonstracija h pred angleškim veleposlani-štvom v Berlinu sledeče uradno poročilo: Ko se je razvedelo, da je An-glija napovedala Nemčiji vojno, je množica izpočetka demonstrirala samo s prepevanjem patrijatičnih pe-smi in s klicr proti osebam, ki so gledale z oken angleskega veleposlani-štva in se pačile. Kmalu nato pa so začeli z oken veleposlaništva metati na Hndstvo pesek in angleški drobiš. Nato je ljudstvo razdrlo cesto ter s kamenjem obsulo veleposlaništvo. Policija je hitro napravila red. Nemško veiepottalStvo ▼ PNrocredH rszde|uK>« Bcrolte, 7. avgustaL (Kor. urad.) Woifov urad poroća, da skusajo v Petrogradu opravičiti razdejanje krasne nove palače neraikega veleposlaništva v Petrogradu s tem, da pravilo, da se ie godila velikemu tmm Jfnrttaitinn sA BtoBcss. 9b in da je bil vlak carice - vdove zadržan. To ne odgovarja resnici. Ko je dospel vlak carice - vdove v Berlin, so jo spoštljivo pozdravili za-stopniki zunanjega urada, generalni štab in zastopnik železniškega ministrstva. Vlak so odpravili čez Sles-vig - Holstein in ne skozi vzhodne provincije, ker se nahajajo te v vojnem stanju. To se je zgodilo iz kurtoazije. Tuđi velikemu knezu Kon-štantinu se na njegovem potovanju skozi Nemčiio ni zgodila nobena sila. . * ' Voini kredit Anglije. ^, London, 5. avgusta. (Preko Ko-penhagna.) (Kor. urad.) Ministrski predsednik Asquith je naznanil v zbornici poslancev, da je nastopilo vojno stanje med Veli'Ko Britanijo in Nemčijo, ter izjavil, da bo v jutršnji seji zahteval petsto milijonov funtov šterlingov vojnega kredita. Bolgarski stambulovistični ministri. Sofija, 6. avgusta. (Kor. urad.) »Agenee telegraphicque bulgare« poroča, da so predložili bivši stambulovistični ministri, ki so obtoženi, so-branju prošnjo, da se postopanje proti njim ustavi. Pri tem opozarjajo na to, da je bilo glasovanje sobranja, ki se je izreklo za njihovo obćožbo, proti poslovniku. Švicarski vrhovni poveljnik. Beni, 6. avgusta. (Kor. urad.) Zvezni zbor švicarski je izvolil za zveznega generala višjega kornega poveljnika UIrika Wille. Wille je bil dosiei poveljnik 3. armadnega kora. Ustavljen nemški parnik. London, 6. avgusta preko Kopenhagena. (Kor. urad.) Angleske oblasti so ustavile in pridržale v blizini Manchestra nemški parnik »Trvand«, ki je imel na krovu po-sadko 18 mož. VI. izhaz dspil mestnemu magistratu došlih darov za rodbine vpoklicanih vojakov. Jelena Kazei 10 K; Avgust Agnola 30 K; M. Svete 3 K 25 vin.; Anton Kušljan, trgovec, 25 K; »Bela vrana« 6 K 60 vin.; dr. Pogačnik Amalija 10 K: dr. Eger Ferdinand 50 kron; Anton Klem 3 K. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca julija 1914: 1437 strank je vložilo 1,057.365 K 56 v, 3297 strank je dvignilo 1,880.810 K 86 v. Stanje vlog: 44,322.642 kron 09 vinarjev. Stevilo uložnih knjižic je 29.993. — C. kr. splošna prometna ban« ka, podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer. Stanje denarnih vlog: 86,573.762 kron. Umrli so v Ljubljani: Dne 4. avgusta: Ludovik Schley, južne železnice vratar, 49 let, Kolodvorska ulica 22. — Frančiška Pire. bivša predilniška delavka, 72 let, Hrvatski trg 1. — Damjan Arko, juž. železnice sprevodnik v pok., 69 let, Škofja ulica 9. — Terezija Presker, zasebnica, 57 let. Cesta na južno že-leznico 1. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatel] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Na zdrav je! bralcev ponavljamo: pristni dobite obe preizkuŠeni reelni sredstvi: Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z oblastveno naravno besedno znam-ko »Elsa - fluid« in prebavo pospešu-joče želodčno sredstvo Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice % oblastveno varnostno besedno znam-ko »Elsa kroglice«, ako svoje naročito naslovite tako - Ie: Lekamar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 238 (Hrvatsko). Ti iz prirodnih xdravil-nih rastlin napravljeni izvrstni do-mači sredstvi sta tuđi ceno. — 12 malih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici Fellerjevega blagodišeče-ga rastlinskega esenčnega fluida stane franko na vse kraje 5 kron, med-tem ko stane 1 zavitek s 6 stekleni-cami Fellerjevih pristnih rabarbar-skih kroglic z znamko »Elsa kroglice« franko na VaŠo pošto m 4 K. stanovanje t I. niđstropjn, tri sobe • parketi, predsoboi kuhinjo, klet jo, drvarnico, ob« sdkn vrt s uto, M *M* tete] «11 Stran 4. »SLOVENSKI NAROD", dne 7. avgusta 1914. 182. Stev. Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „RJečega križa". Meteorolosifoo porodio. ?Wt* M*đ mcr}tm Mi-J Uredni i trač«, tlak 73« ■■ te 1 ćts st"ie š-o 3 WISJ 1= Vct<™ Nebo « ?"J* t mm č 5 6. 2.pop. 7332 j 190 si. jzah. , de2 „ 9. zv. 732 3 15-0 si. zah. del. jasno 7. 7. ij. 7371 135 • brezvetr. brezoblaC Srednja včerajšnja temperatura 18-4°, norm. 19'5' Pada vina v 24 urah mm 14 0. Sinoči močna nevihta. OM« «• 1891 pilfiOn slanafe obstojeće u 2 sob, kuhinje, shrambe, ter poraba pralne kuhinje za aWV"Ma\a>tr tor mia m femalski m« ft*. M, sa toMritarak* v+iaiatfM. Pojasnila | se dobijo ▼ pisarni istoUm 2938 Prešernove slike pnlaja li usna ■ ptim mzetji Iv. Bonač v Ljubljani. f«M sllkt S krto. 372 Brez vsakega posebnega naznanila. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša ljubljeni h*i ozirorna sestra, gospodična Ema Dobršek kontoristlnja po kratki mučni bolezni, dne 5. avgusta ob pol 11. uri ponoči preminula. Pogreb nepozabne rajnke se vrši dne 7. avgusta ob 6. uri pop. iz javne bolnišnice na pokopališče Sv. Krila. 2954 PnporoČamo jo v blag spomin. LJUBLJANA, dne 6. avgusta 1914. Rodbini Dobršek-Ekar. Me?tni pogrebni zavod v Ljubljani. I Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini A. & E. Skaberne Mestni trg IO. b72 ^cli&cai lzBli*a Z Solidaa «»^« *■->«» *l»m I Nobena družina brez aparata „Gramola" prvovrsten samoigralni godbeni stroj znedoseg. reprodukcijo. Zahtevajte takoj cenik. 1 II«, Ijiiu, Sedna ta a. i Edlna tovarniška zaloga pristnih gramo-fonov in umetniških gramofonskih plo&£ =z=z= na Kranjskem. ============= Kolosalna i;zjt>©i?! La»i2a delavnJca za popravo vieh vrst gramofon** hi dragih goć-iemk strojem ča so isti bili pri meni kupljeni «11 ■•. ZasiopsUc avstr. gramofoaske dražbe na Dual« Ltd. Ceniki zastonj in franko. 3513 Krasna umeiniŠka reprodukcija w ve6 barvah ZVlMFVHi; GROIIARJEVE SaLlKS: PRIMOZATRDBARJA = USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI = Visoka 66 cm ta »troka S5 cm ja Maj-lepsi okraa vsake alovaoaka htie. Ta reprodakclia ie aploh aajlapaa Ui aa|-dovrženeHa kar |tli imaaao WhmwmpL Cena s pošto kron 3-20 i_____________________________________________ MROĐHA KHJMRHA w ubbuihi, m-serhwi n. n. 7 \ SAWvTORIUM -EMONA/, fiZA MOTRANJE IN K3FRJRGICNE -SOLESNL [! l/LUUBLUANA komenskega ulica ^ T« r/ 5£f-zdr«^#c ffitw4j D^FH DERGANC \] BdUaa priamoraka tovarma 4va>fc*la« i „TRIBUNA" jtortoa, Trtaaka plTOvar AoiIbb. Velika eksportna zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke- strijonov itd. itd. FT. BATjELr 6oricav Stolna ulica it. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko fotografske i aparate kakor tuđi vse v to stroko spadajoče potrebšČine ima v zalomi fotoraanufaktura in drogerija ,fAdrijacc oblastveno koncesijonirana prodaja strupov ▼ L|mN|ui, Selealmrf ova vllca 9. Temnica na razpolago. Zimanja naročila z obratno pošto. — Zahtevajte cenike. Po$ojila dovoljuje svojim članom 2ivljenskega od-delka in sicer: aktivnim uradnikom vseh kategorij, profesorjem, učiteljem itd., kateiih neobremenjena služnina znaša najmanje K J300- —, kakor tuđi penzijonistom s po kojnino najmanje letno K 1400 —, p )t\ za-znambi na služnino, oziroma pokojnino in proti primernemu poro5tvu pod najugodnej-šimi pogoji na 5—301etno amortizacijsko dobo „Slavila« vzajemna zavarovalna banka v Pragi, katere generalni zastop vLjubljani, Gosposka ul. 12 daje nemudoma in brezpl. potrebna pojasnila- Postrežba točna! tene solidne! Prva največja dommža In eksporinm tvrdkal lilagateij i kr. vnfc, vojne mornarice, risnobrantev itd \ P. K i Ljubljana ^ttaH tn it • J ^^----^^ Glavni zastopnik največjih tovarn ur v Svici Prtpozaano Ba|bolfa« titanl! in kUlftaca im Omi on itl Ha|B*fat*1sa sal^a arllaataik U draflli ■■a**^daj« Cena do 100 kg I K 60 y, za 100 kg dostavljeno na dom v Ljubljani. Pri večjem odjemu ali pri oddaji iz ledenice cena po dogovoru z lastnikom ANTON MAVER posest. restauracije Vega, Sp. Siska 26. Stanovanje iz dveb ev. treb sob, kopalnico in pritiklinami ]e odđatt a 1« novembrom. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2951 HF" Kupim "VI motorno kolo E. Banchenwalđ pri tvrdki A. Zankl sinovi, Reslleva cesta 1, Llnblfana. 2952 Odda se z novembrom stanovanje cbsloječe iz 2 sob, kobinje in čusenate v 7rno%ski ulici St 23. 2947 Izurjenega stenosrala-stToiepista spreima 2918 dr. Urban Lemež, odvetnik v Slovenski Bistrici. Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko 523 A, & E. Skaberne j Mestni trg 10. Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izredno nizke cene! Izrediie razmere, ¥ katerth živimo, povećale 80 tndl nevarnost proti vlomu. Nikdo na] toref ne zamndi zavarovatl se pravočasno. Banka „Slavlja" | sprejema te vrste zavarovanja za jako nizko premijo. Kdor bi se hotel zavarovatl, naj naznani to s dopisnico generalnomu zastopniku banke „Slavife11 v L{nbl|ani in doposlal ma bode nrad-alka, da sprejme zavarovalno ponndbo. 2942 „CROATIA" zavarovalna zadruga v Zagrebu. Edini domaći zavod, ustanovljen leta 1884. Telefen fttev. 165. Telefon 4tev. 19 S. Tnnft^ll v Zagrebu v lastni hiŠi, vogai Marovske fniltflll^ LKlIlIdld_______in Preradovićeve ulice. = U li II (11(1 Glavna zastopstva: Ljubljana, Osjek, Reka, Sarajevo. Pođmtnlca y Trstu, Via dal Lavatoio Stov. 1, n. nadstr. Telefon 25—94. Ta zadruga prevzema po ugodnih pogojih sledeČa zavarovanja: I. Ra življenje. 1. Zavaravanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti; 2. zavarovanje dote; 21 3- zavarovanje življenske rente; II. Proti škodi In požaru. 1. Zavarovanje zgradeb, (jiiš, gospodarskih poslopij, tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškcga blaga, gospodarskih strojev; blaga itd. itd). 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) III. Zavarovanje steklenlh *ip. Zidružno imetje vseh oddelkov znaša.........K 3,375.05088 Dohodek letne premije s pristojbinami.........K 1,571.135*97 Izplačane odškodnine.........•.....K 6,400.996*52 Natančnejše informacije daje glavni zastop za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Ljubljani pri tvrdki Kmet & Komp.» Marije Terezije cesta štev 8. Snahi intni pesrrtofalci ii ibiiitnji » spniitii pol mtoiii nm. Stavbeno podjetje: Prevzamem javne in zasebne stavbef železobetonske mostove^ strope itd. — Popravila iz-vršujem po najnižjih cenah. Izdelujem nacrte in dajem strokovna navodila. *a__^B^^^^^^^^HM^^HaaaiaMBVB^HHBBlB'BWBWB^H Parketna tovarna: Velika zaloga hrastovih in bukovih desdtc, katere dobavim z ali brez polaganja; prevza-mem tuđi popravila in polagani deščice na stara ie ob-stoječa tla. Strojno mizarstvo: Izdelujem vsa stavbeno-mizar-stvo tidoda 9e dda, pohiŠtvo Ie proti naročitu. Izvršujem tuđi vsakovrstna popravila točnof povoljno in po nizlrih cenah. Tesarstvo: Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: stresne stole, stripe, verande, barake odre Ltd. — Popravila izvršujem točno in solidno. ^^i^i^i^aaaaH^^a^HMHH Parna žaga: Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in lagam hlode tuđi proti plačilu. — Po že-leznid poslan les se dostavi na Sago po lastnem induslrijskem Uru iz državnega kolodvora. w U. Scagnetti, Ijubljana. Tehmčtta jmarmi m akbdtičem dršmmega kolodvora. Ustanovljeno 1. /900. Tdeton šteto. 299.