Štev. 27. V Ljubljani, dne 8. julija 1915. Leto XXVIII. Naši begunci. ! ka nezvestoba je potegnila tudi ■ venske pokrajine v bojni vihar. >|i i in Koritniči, po solnčnih gori-kili iih grme topovi, lije kri, vzdi-.; i i i. 11 enei, se kopljejo grobovi pad-lii.i kom. Tuje, neznano se nam je • 1 r smo slišali iz daljne Gali-ko so vanje udrle ruske čelo: ka-i ljudje zapuščali svoje do-| m >\ i■ , bežali eesto praznih rok nasede, kje bodo dobili varno kako je vojska podirala mosto-\ . -ila železnice, kako je ostala za h 1 ; poteptana, razrila, na vse stra-rki razkopana zemlja, kako so sadna drevesa po vrtovih, ka-o i 11 j a 1 i ogromni gozdovi s po- IV1 •... I ako so gorele vasi in mesta, da ■i ko j po kupu razvalin spoznal, kje >■" • pred vojsko cvetoča človeška I sel is <■; i. Ii 'di smo gališke begunce med se-'"'!• 1 kaj jili še imamo. Gledali smo v plašne oči, razgovarjali smo se ž n razkrivali so nam svojo srčno židosi; daleč od doma, ločeni, brez ve-{)i! svojih, navezani samo na tujo 7ioni(■■ ■ Slišali smo jih, kako so pra-v"i <> - vojih domačijah, o velikih po-1 vilt. o živini, ki so jo imeli, o bla-ff,,s!'■ in, ki so živeli v njem, in videli S|H<| iio pri tem reveže, golili rok, ki so Sl l il' komaj rešili življenje. Naše slv" i' izkazovalo krščansko usi nio tem ubožcem. Ko je gosposka za-ia Ilusinom, da morajo od nas v <;"i ' ii jo Avstrijo, je bilo solznih slogov povsod v izobilju. Jokale so že-,!0 in deca ž njimi, ker so se bili tako navadili naših krajev in tako udoma-"'i i'»ri naših ljudeh; šli so težko od-kier so našli dobrih bratovskih, 8°stei>kih src, kjer jim je krščanska ljubezen pripravila drugi dom. Prosili so, naj jih puste pri nas. Njihovi poslanci zagotavljajo, da rusinski narod nikoli ne pozabi dobrot, ki so jih prejemali njihovi rojaki v naši domovini in iz vsega, kar jim pripovedujejo o svojem bivanju med nami, sc zrcali globoka hvaležnost. Imeli smo begunce med seboj; nismo pa mislili, da utegne zadeti tudi del našega naroda ta žalostna usoda. Zdaj hodijo zopet begunci k nam in mimo nas, na tisoče in tisoče, a topot neposrednje bližine, z naše zemlje, ■ .iši rodni slovenski bratje in sestre i goriške okolice, s Kanalskega, Tolminskega, Kobariškega, Bovškega. Na lastnem telesu izkušamo zdaj, kako bridko je puščati dom negotovi bo-dočnosli in iskali zavetja drugod. Prepričani smo, da lio naše ljudstvo, ki je odprtih rok sprejelo gališke begunce, goriškim Slovencem, kar se jih nastani med nami, izkušnlo na vso moč olajšati njihovo težke dneve. O tem ne more biti nobenega, dvoma. Zalo se nam tudi ne zdi potrebno, da bi to reč posebej poudarjali. Pač pa omenjamo to, da je vojna burja izpihala iz njihovih domov tudi mnogo laškega ljudstva iz Gorice, Furlanije, od Trsta. Večinoma so Lahi, ki so se nastanili med nami, toliko premožni, da ne potrebujejo denarne pomoči. Vsi tisti — Slovenci in Lahi ki so navezani na državno podporo, morajo na Štajersko. Toda denar ni vse. Zato se nam pa ifdi izredno častno za naše ljudstvo, da se tudi Lahi, kar jih prebiva zdaj po naših mestih in selili, zelo pohvalijo. Jav-lislih in zasebno radi pri-laši ljudje prijazni no pišejo po povedujejo, da so na ž njimi, da jim postrežejo, kar mmojo, jn l ar je gtaVna reč, da jih ne odirajo. Ravno v ti zadnji reči se kaze ukore-,,10 poštenje: ne pri hrani, nc pn stanovanjih se ne zahtevajo od beguncev prevelike svote. Tako naj tudi ostane! Božji blagoslov, ki si ga zaslužimo z usmiljenostjo in s poštenjem, je neskončno več vreden, nego par grošev, ki bi se dali s prevelikimi cenami izdreti iz teh nesrečnih beguncev. Od njih nam hiti misel na njihove domove. Z njimi vred gledamo v strahu, kako švigajo granate nad njihovimi vasmi, kako sc (u in tam pokaže rdeči zubelj in požira hišo za hišo, vas za vasjo. Opustošeni vinogradi, pomandrana polja, razkopane sc-nožeti nam stopajo pred oči in tlrahu sc nam krči srce, ko si mislimo, kako bo ubogemu beguncu v duši, ko se vrne, in ko v kupu pepela poišče svoje hiše, v okrvavljenih, razlitih bojnih poljanah pregleda sledi svojih njiv, vrtov, vinogradov, travnikov. Kdo naj to popravi? Kdo naj izravna jarke in pota, postavi hiše. gospodarska poslopja'.' Gotovo je, da bo posegla vmes država, toda sama denarna pomoč je tu premalo. Zato pa na tem mestu že danes izražamo svojo misel, da bo edino prav, če se vojaštvo po vojski pritegne k temu delu. To bo najhitrejše in najcenejše. Delavskih moči iskati posamniku, zlasti v oddaljenih, hribovskih krajih, ne bo mogoče. Popravljeno pa mora biti čimnajprej, drugače bo škoda dvojna. Pod dobro vojaško komando se pa hitro in uspešno dela. To vidimo na neštetih primerih. S tisto urnostjo in točnostjo, s katero so se delali strelski jarki in razne druge utrdbe, s katero postavljajo vojaki mostove, grade ceste in železnice, naj se lolijo brž po končani vojski, popravi!nega dela. Ža-libog še danes ne moremo niti približno povedali, kdaj bo to. Prav pa jc, da že danes mislimo na to. Možje, ki so-poklicani, d a z; slojiajo koristi priti c;frir 402 . i.va, raj so poprimejo te f^ inisli in naj jo podpirajo, dokler k V - .j- ih, kateri imajo m o r i s^.fr ."iVV-u... m i ! j e n j a. I Snaga. Ci&oviiik v JOl'1 v "O ; 1 V ,• \ .'1: t dir! ;ii a >vai \ >o - !i> K .....nravi o ioni vpiašanju, obja\- i; ovil ki Domoljuba . jo »rioklicu duhovnikov in redovnikov )jno službo bistveno razločuje od ske. Dočirn je francoska frama-v!. : i i .-t - .!. da so morajo on-: "vhiliov i k i boriti tudi z orožjem . .. ;; mi, kov !i0oe na ta n zadati sv. Cerkvi nov smrtni uda-Iržeča so onega roka: »udari pa-a pa so bodo razkropile ovce«, so janski duhovniki, ki spadajo med _ v0 določeni samo za službo po lišnicah in lazaretih; torej podobno, ov pri nas. Razloček je v tem. da jih to služI o na Italijanskem pozva-razmerno nekoliko več kot pri nas. mikov, ki služijo v avstrijsko-i k ■ v. ..-ki duhovniki -i za fronto, da previdevajo ranjen-la tolažijo bolestnike, bodisi v vo-ih bolnišnicah — je po izjavi vo-?ga Škofa Bjelika 1500. V iem Stepa niso zapopadeni bogoslovci, ki vijajo sanitetno in samaritansko po vojaških zdraviliščih in bol-k -k . -udi uo številni redovni ki - •. 'vršier.i po naših polkih, v i .s i ■ irugih duhovnikov, ki k izpočeika ponudili za ' -ki ali pa samaritansko r • i ::. š i!.. i vojaki, pa jih je i oblast i-i - ■ ■ - A rav.nila, češ. da je do- a \:>':o duhovščine so so o napačne objave. Brali so poslali na bojišče likov, kar je vse k ako pre-tisoč okrog 5000 jih je ne z orožjem. Italijanska -k ••h* ^ deloma mdi upošteva mašnl-»večenje. § 3oS vojnoslužbene i a vi: :ve ni slu k i .ejskih od n k .ro": armade: a •ki. so v a ljavskih \ ko imenujejo duhovnike k k.v.:.li.:.-.:e ;d subdiakona u v r s t e v f a n i t e j s k e . i. o. P:; , . ki jih je v sani-delkih, po vojnih bolnišnicah h. ako spadajo v vrsto stalne k s; pa pri Ukeni orni v:>;-; vazdele r-o okrajnih in trd-; i h Mikšnioah ter no vla- čili za ranjence. NadStevilni duhovniki e pritegnejo kot častniški nadomest-iiki v računskih oddelkih, no uprav-lih uradih ali kot pomožni člani sani-ejske službe. Duhovniki, ki so častniki ali rezervni častniki redne armade, ■e pridele kot poveljniki sanitejcev v lotičnem polk.:. Po :em d o: OHu italijanskih duhov-ukov sploh ne kličejo pod orožje , m pa k jih porazdele samo v službovale po bolnišnicah. Ko. samaritanl iz-• i Marsikaj mora vojak prenesti v vojski. Vročina in mraz, lakota in že,a dez in sneg, trda ležišča na prostem, dolgi pohodi in teža bremen, s katerim. ,e obložen, vse to so hude muke za slabotno človeško naravo. Neke posebne vrste nadloga v vojski je tudi uš. Koliko mučnega trpl,en|a je prizadejala ta nečedna živalica našim vojakom v Galiciji in v Srbiji! O nekem beraču pripovedujejo, da se je v bolnišnici, kjer je bilo v sobi še polno drugih bolnikov, spovedoval. Mož je bil gluh pa se je na ves glas takole spovedoval: Boga sem klel, ker je te proklete ust ustvaril. , Ko bi bil berač pameten, bi bil sani nase hud, pa ne na Boga. Če bi bil skrbel za snago svojega telesa in svoje obleke, bi ga uši ne bile jedle. In če so naši vojaki v Galiciji in v Srbiji nalezli uši, tudi tega Bog ni kriv, ampak nesnaga, ki gospoduje v obeh deželah. In zdi sc, da jc Bog uši ravno zato ustvaril, da bi z njimi prisilil človeka k snagi. Koliko hudega človeku prinaša nesnaga! V sobi, kjer se tal drži zastarano blato in stare smeti, sc rede nešteti mrčesi, ki polem prehajajo na človeka. Bolhe, stenice in ščurki imajo v takih stanovanjih domovinsko pravico. V nesnažnih stanovanjih je semenišče za jetiko. legar in druge bolezni. In če je telo nesnažno, obleka umazana in zapotena, to gotovo nc pospešuje zdravja. In kjer se na vnanjo snažnost nc pazi, tam se tudi nič kaj nc gleda na notranjo snažnost. na čistost srca. Kako je pa s snažnostjo med našim narodom? Mislim, da se v tem oziru lahko kosa z velikimi, olikanimi narodi. Razna poročila iz vojske nas poučujejo, da ni samo na ruskem in srbskem boiišču veliko nesnage po hišah, ampak da je tudi na Francoskem mnogo ljudi in stanovanj cigansko umazanih. In vendar hočejo bili Francozjc najbolj olikan narod na svetu. Povsodi. kier prebivajo Slovenci, se najde mnogo hiš preprostih kmetov in delavcev, kier ;e v izbi. v veži, v kuhinji, v kleli in v vseh prostorih vse v najlepšem redu: vse lepo pometeno, vse umito in oprano. Toda naša ljubezen do naroda r.e sme biti tako sleoa. da bi nc zapazili tudi nesnage med ljudstvom. Tu in tam pride čjovcK v kmečko vas. Že vnanjost vasi ni nič prikupljiva: sredi vasi teče gnojnica, stranišča so na cestni strani in tako revno zbita. da se vidi \sa njihova vsebina; otroci^- samih srajcah sc igrajo pred hišami, in 'c srajce niso menda še nikdar videle perila; pa tudi otroci so taki. kakor bi od rojstva dalje še nikdar nc bili prišli v dotiko z vodo, in njihove noge so pokrite s črno skorjo, da ne veš več, rdi jc to usn e ali blato. In kaj šele v hiši! V k ihinii to. P, Ueh e, k?kor v hie odpadki cd kokoši, iam cela dinja ti prinese nekaj na mizo, se usekne v predpasnik, gre po krožnik, pa ga obriše s — predpasnikom.,. ' Glede na snažnost bo treba tu in jain med našim narodom še precej vzgoje, Pa še enkrat poudarjam, da bi se to lahko trdilo o vseh narodih, in o drugih narodih še v višji meri, kakor o našem. Obračamo se v prvi vrsti do tistih družin, v katerih se bere »Domoljub«, N;. kari se ne izgovarjajte s praznim izgovo. rom: To je za gospodo. Kmet nima časa, da bi se vsak dan umival, po hiši pometal in Bog ve, kaj še.« V peti zapovedi je Bog zapovedal, da moraš skrbeti za svoje zdravje in za zdravje svojih otrok. Snaga jc pa za zdravje potrebna. Zato je snaga tvoja dolžnost. Pa tudi na dobro ime mora vsakdo nekaj držati. In snaga pri hiši je 1 tudi del dobrega imena. In če se začno ; kužne bolezni, bo tvoja hiša z njeno ne-■ snago tudi eden izmed vzrokov, da se bodo bolezni razširile in mnogo kadi po-! morile. Za snago skrbeti je pok'i na šola, Dober učitelj vsak dan pregleda svo;e učence, če so umiti in počesani i", če jim ' ni obleka umazana ali raztrga; Neti okrajni glavar, ki mu je blagor ljudstva pii srcu, jc rekel: Ko bi to bilo v ni' oblasti, bi skrbel, da bi dobil vsak otrok % šoli eni krtačico za zobe in en žepni r c. Pri i uradnih dnevih vidim, kako sc je kar z roko usekujejo in kako imajo grde, črne j zobe, da sc človeku kar gnusi. D., v šoii bi se otroci glede snage lahko veliko na-' učili. Treba jih je spraviti tako d:.leč, da jim bo nesnaga nekaj neznosnega Včasih I vidimo tudi ljudi olikanih stan- .. kako nosijo v svoji obleki polno madežev. Ko bi jim bil že učitelj v ljudski šoli vcepil čut za snago, ko b-i jim bil pokazal kako se dajo taki madeži odstraniti z bencinom, špiritom in drugimi sredstvi, bi r nosili take obleke. Ženska ima po svoii naravi več čuta za snago kakor moški. Ona je tud: poklicana, skrbeti za snago v hiši. Zato naj posebno učiteljica skrbi, da sc njeni učenkam razvije čut za snago. Uči na' . kalo naj koj po kuhi in jedi umijejo vs pOSOOO in jedilno orodje, kako naj vsak dan po-metejo sobo, obrišejo prah, postavilo vse v pravi red itd. Pa naj tudi svoje učenke večkrat obišče in se prepriča, iko s! ravnajo no njenih naukih. Veliko lahko stori za snago di o'-'; hovnik. Če je v cerkvi vse lepo sna no, vsi prti beli kot sneg. nikjer nič smeti ie prahu, če nc trpi, da bi se v hiši bo/ 00 tleh pljuvalo, če zahteva od otrok, da lep0 umiti in snažno opravljeni prihajajo/ božii službi, to vse gotovo vzgoin vpliva na ljudstvo. Tudi mora duhovnik 00 svojem poklicu stopiti zdaj v to. zck v or<) hišo. Pri tem mu ljudje gotovo ne bodo zamerili. če jih prijazno opozori na nesnaz' nost. ki jo je opazil. ,. Izobrazbe in olike se ljudstv -iči t"fj V društvih. Ker je snažnost zelo ■ ^fl ljudske izobrazbe, naj se čut zanjo Rf' tudi v raznih društvih in Marijinih družb?«-Včasih sc pr z leno nc da pr v nic o«'! seči. Tu se morajo oblasti leti 1 oe'« evu: tam | ljudi prisiliti k snažnesti. To sc io ž« L ml , -...'.'I 1. l-l , I____lil. dczlllV" 1'- za. Gc.'.; >vrat zgodilo ob piilikah hudih lczni. Toda bolje, kot bolezen progami je bolezen preprečili. Vsako župan-'o"nai bi imelo poseben odsek za zdravje zadeve. Ta odsek naj bi pogosto eifledoval hiše in stanovanja in skrbel za trebn<> snago v občini. To bi bilo silno 'ristno narodno delo. Seveda se pa tudi tu ne sme pretirali Po mestih so osebe, ki se skoro ves n umivajo, češejo, oblačijo, škrope in aže;0 t dišavami, stoje vedno pred ogle-jom itd. Je pa že bolje ostali v nesnagi, kor pa posnemati te vrste ljudi. Pregled po svetu. Težavno stališče sv. očeta Bene- Ikta XV. V Rimu so velike rabuke .0ti papežu. Ničvredne osebe se premečejo večkrat v duhovniško in me-ško obleko ter razgrajajo po ulicah, ilitevajo, da se izvoli nov papež, ker sedanji baje preveč naklonjen kato-ski Avstriji. Kadar treba kaj prikriti, brezverci vedno in povsod obračajo >oti Orkvi. Sedaj je treba prikriti »uspehe v vojski proti Avstriji in poji c v Libiji v severni Afriki. — To lorofilo pa jasno namiguje, kako hu-i bi bilo za papeža, če bi zavladala v it mi in v Italiji druhal. Zato so zopet jejo glasovi, da bi v slučaju, če prode monarhija, to je če bi framazon-a klika vrgla kralja, utegnil papež ndarle zapustiti Rim. Za Italijo samo bil to zelo hud udarec. Na Grškem veje že drug veter, vsi prijatelj Cetverozvcze Vonizelos mož, ki (udi plašč po vetru obrača. Dtlaviio je izjavil, da ne ustanovi no-! vlade, ker je u videl, da Grška nc ne opustiti svojo nevtralnosti. Tudi Francozom je zmanjkalo tlro-ža. \gencc Ilavas« poroča iz New-»ka, da je pariška Rotbschildova inka sklenila z Morganom novo fran-»sko p isojilo za približno 250 milijo-)'•' frankov po 5 odstotkov. Italijani ne gredo preti Dartlanele. He na londonsko poročilo, da se J''le/i Italija vojske s svojimi bojni-i ladjami pred Dardanelami, piše riljii i Mi Svoje ladje in armadne >oro potrebujemo pred vsem ob naših cjah in na svojem morju. Nismo ta-)f'Rati in mogočni, da bi žrtvovali , ,0° »iož in brodovje za namene, ki '"l(,J° v pošlev šele v drugi vrsti, po-ko sj zagotovimo svoje življcn-10 koristi. Ravno tako sodi tudi osta-casopisje, ki naglasa, da Kalija ni 0 da bi pobirala Angliji in 1'ran-I' Kostanj iz ognja. Italija naslonila proti Nem- j1- Pariški »Temps« govori v rezkih bodali o predolgem obotavljanju Ita-°< ki ne napove vojne Nemčiji in Tur-Ralija naj uvidi, da se nc gre za 0|l!'nlo, ampak za svetovne interese ofazmna štirih. »Temps« ve za go-y°; (,fl so nemške čete na južnem Ti- tu ilsl, K01». v Libiji pa netijo Turki upor. Tudi se mora Italija odločno primakniti nekoliko bliže Dardanelam. V Tripolitaniji bo drenj. Italijani so se po hudih bojih, v katerih so imeli zelo težke izgube, morali umakniti iz notranje Libije. Nujno je potrebno, da se pošljejo v Tripolis nove čete. Zimska vojska. Italijanski generalni štab dela pripravo za zimsko vojsko. Tako straše rimski časopisi. Rusi še upajo. Milanski list »Sc-colo« je poročal pred kratkim o razgovoru z nekim aktivnim ruskim generalom, ki je. izvajal: Rusi upamo, da bomo julija preskrbljeni s strelivom. Ustvarili bomo med lem novo armado in pričeli zopet prodirati. Ruske tvor-nice izdelujejo ponoči in podnevi strelivo. Čez Arhangelsk in Vladivostok dohaja neprestano vojni material. Rusko prebivalstvo je sicer pobito, tega nc morem tajiti, a zaupamo v našo končno zmago. Turški poslanik Naby zapustil Rim? Nekateri listi so imeli novico, da je turški poslanik v Rimu zahteval od italijanske vlade svoje poverilne in potne listine. Meti Bolgarijo in Turčijo se vrše resna pogajanja, ki sc ugodno razpletajo. Kljub temu pa turška oblast še svoje posadke v Odrinu ni odpoklicala. Kaj pa balkanske državice? Včasih smo se norčevali, ko smo čitali venomer pod naslovom »Na Balkanu vre« o homatijah in prerekanju med državami na balkanskem polotoku. Pa je res vedno vrelo, samo nas je to malo brigalo. Časnikarji so polnili predalo s poročili z Balkana, ko drugih reči niso imeli. Danes pa res zopet vre, in utegne sc pripetiti, da bo naše vojske že konec, ko bo ondi še vedno vreščalo. Kako so sedaj ondi stvari? Prizadevanje trojnega sporazuma, da pridobi balkanske države za to, da posežejo v vojno na strani trosporazuma, jc bilo dosedaj brezuspešno. Zdi se celo, da se je diplomatični položaj na Balkanu za trojni sporazum zelo poslabšal in da tudi volitve na Grškem nc bodo prinesle tega, kar je pričakovala zlasli Rusija. Balkanske države so med seboj tako sprte in druga nasproti drugi tako nezaupljive, da so bila pogajanja dosedaj brezuspešna in je prepad med posameznimi državami večji kot je bil kdaj poprej. Največja sporna točka je še vedno Maccdonija, na katero Bolgari računajo. Sedaj sc pogajajo s Turki, da jim prostovoljno odstopijo Tracijo do črte linos-Midia. Čc se to posreči, potem sc diplomatični položaj na Balkanu z a četverozvezo zopet poslabša; Italija in Srbija sc žc itak črno gledata, ker jc Srbija žc zasedla Drač in se ji nič nc ljubi ofenzive zoper Avstro- {>!~' Ugibanje in raešeiarstvo. Po zanesljivih poročilih ni pričakovati, da bi se 1 umunija pred pretekom dveh mesecev nagnila na eno ali na drugo stran. Tako dolgo bodo namreč, kakor ^c noučeriih krogih zatrjuje, trajala po ga jan j a Rumunijc s sosednjimi drža- vami. Treba ie pomniti, da jo osvojitev I.vova na rutnunsko vlado in tudi na precejšen del prebivalstva naredila ugoden, nam prijazen vtis. Črnogorci zasedli Leš in Skader. »Giornale dltalia- poroča: Črnogorci so zasedli Leš in vasi Malisorov Selao in Te-mal, nato so pa vkorakali v Skader. Vko-rakanje v Skader sta sklenila črnogorski konzul Martinovič in Bib Doda. 30,°junija zjutraj je pozvala mestna uprava prebivalstvo, naj slovesno sprejme črnogorske vojake in naj jim gre naproti. Vhod Črnogorcev v mesto se je izvedel dopoldne, Na čelu sta se peljala konzul in general. Sledilo je 1000 vojakov, popi s križem in z zastavami, nato pa črnogorska armada in albanske čete. Črnogorski generalni štab se je polastil vladne palače in je obvestil dostojanstvenike, da je Skader od te ure nadalje črnogorski in da se bo upravljal po črnogorskih postavah, Oddelek vojakov je zasedel beneško utrdbo. Nezadovoljnost na Angleškem. V angleški poslan, zbornici je unionist Gloston napadal vlado. Izvajal je: Nečuveno sramotno je, da primanjkuje topov in streliva. Nikdar v celi zgodovini ni bil položaj naše dežele tako obupen, kakor je zdaj, Nemci niti na vzhodu niti na zahodu niso poraženi. Če se jim posreči, da vržejo Rus-3 nazaj, lahko pošljejo čete na zahodno bojno črto, udarijo na Calais in obstreljujejo od tam s težkimi topovi Dover in Folkeslovvn in po zraku ali po morju napadejo v varstvu težkih topov Anglijo, Govori se, da nas bo branila naša mornarica; Gallipoli nas je naučil, kaj more in česa ne premore brodovje. Nade naših sovražnikov splavale po vodi. — Xaše čete zasedle veliko rnsko-poljskega ozemlja med reko Tislo in liug-om. — Mesta Krasnik, Ttirobin, Zamostje, Jožefov v naši posesti. — Rusi beže čez reko Bng. — Napredovanje naših polkov v vzhodnji Galiciji. — Uspešno prodiranje proti reki Zlata Lipa. — Srditi in ponovni napadi Italijanov vzhodno od Tržiča (Monfaleone) in pri Volčah odhiti. — Naše vrle čete drže še vse postojanke. — Oh Soči štiri dni neprestano topniški hoji podnevi in ponoči. — Znatne izguhe Francozov. - Angleži izgubili v zadnji bitki ob Dardanelah 12.000 mož. — Italijanska torpedovka potopljena. Po desetem mesecu krvavega klanja morajo nasprotniki Avstrije in Nemčije hote ali nehote priznati, da so jih goljufale nade, ki so jih imeli v milijonske ruske armade, kakor tudi upi, da nas bodo izstradali. Ne angleška 3' Sirokoustnost. ne njihovo ladjevje, ne dejv. pe t ni in Pavla su tako streljali, da se lah' ko računa na uro -4000 strelov. Granat« so jako »izhorno« delo in tako trdne da se dostikrat niti ne razločijo nc' Tako se jim je tudi poizkus s, nočindiievnoga ognja izjalovit. Kako stvar stoji '? Herlinci Tagblatt« piše: Tržič je v italijanskih rokah, ker ga naši sploh niso utrdili in držali. Gorica je v naših rokah, isto-tako gora Sabotin s Sv. Gor.,. Tolmin in Volčje ležita mod našo in halijan. sko fronto. Kobarid in kraj Bovec (ne prelaz!) sta v italijanskih rokah. Za Krn se še vedno bijejo boji. 1 -ijanjSo pač priplezali na stranska se,na, tofc SO so urezali, ker so jim naši zasedli; pot in so odrezani od svojih čet. Kaši in Italijani prizanašajo kolikor mogoče vasem, kojih prebivalci se skri-vajo ponoči v skalnatih duplinah, po. dnevi pa opravljajo svoje delo. .Italijani no prid. j o na-prej«, to je stalni klic vseh noviciz avstrijsko-italijanskoga bojiš. Tako so so glasilo tudi nove urad. • izjave dne 3. julija; Ob spodnji s oči je h i 1 z o p c t odbit 1 j u t na pa-1 Italijanov na d o b o r d o 1>sko p 1 a n o t o. 'Doberdob išči na niljc-vi-du nekoliko vzhodno od Ti/. Moti-falcone..' Italijani monjajo svoje č-no so umaknejo, da jih na. svežimi. Toga materiala .iini i so vredni občudov itija raki so dva dni za] -redom! -. Tepe-teste -t - manj- . s po-.jih nalaga ka. Tem ši junaki, (30. junija in 1. julija) vzdržali silovit« n>- koke sovražnika t<*r ga .t. 'to pre-ntikas.onoga vrgli nazaj. Italijansko uradi ročilo pi izmiva neuspehe a se i/govaria, da slabo vrt i: odporu italijanskih čot novo t o-k'*-njo, v gorah pa da ovira t:.- la dob vanio artiljerije. Naši u j o I i 30 0 0 d- 100? Italijanov. Naši so m.-- K obari dom in Tolminom ujeli 3 bat < -me Ita lijanov, to je okoli 3000 do ' 0 mol Naši so namreč prestregli edini itak janski dovoz, to jo cesto pri Rohiču. I n z o p o t n o v i boji. Z ulnjo soboto 3. julija so Italijani pos ali nove čete v boj proti naši postojanki ob D* berdobu. Streljali so najprej - '''Ž^,'™ topovi, ntito pa z vso silo naskočili-V viharnem protinapadu so jim i.aši neupogljivi brambovci zadali strašne isj gube in jih zopet potisnili nazaj. Stras-iio so Italijani napadli tudi®1 Volčah, blizu Tolmina. '''" " 1,1 bili za plačilo nakrosani. Potopljena i t ali j nf torpedov k a. Dne 2. julija j o «ia uničena in pogreznjena v severnem 1»' dranskem morju italijanska ti Petl0? ka 17 > k u p n i ji 1 e 11 onih čet. ki v"j skujejo pod avstrijsko-ogrskim P0,!® stvom na severovzhodnem ,,0-!!\v znaša za moscc junij: 521 častnik« 1 tki.000 moštva, 93 topov, 38> stroji" pušk, 87 municijskih voz in vojno železnice. Tudi tu >» L s ka Francosko bojišče. Zc od 5. maja naprej so zapregli 1'raiicozi vse moči in vso vojaške vrste, jdfisli pa artiljerijo, da bi v bližini se-viVofraiicoskega mesta Arras-a pretr-,.,]i \eincem dobro utrjeno bojno črto. j',, v i najhujši naskok je bil 5. maja; trajal je celih pet dni, ne da bi se bil poku zal kak poseben uspeh. - Strahoti napad so sedaj bili namerili na vi-5j„(. l.oretlo Soucliez Neuville. Dan-nudiin ponavljajo poizkuse, ki so pa podobni močnim morskim valovom, drvečim se proti neupogljivim pečinam. francoske armade krvave na teh krajih, kakor so izkrvaveli Ilusi v Karpatih. Ko so si tu glave pobili, so se vrgli na bojišče ob rekah Maas in Mo-jrj,' Ljcr nadaljujejo isto brezuspešno delo. Znatne izgube F r a n c o -i o v |i r i A r r a s u. Boji okrog Arrasa v severni Franciji, ki trajajo že mesece, so za Francoze dokaj žalostni. Že pred tremi tedni so izračunali nemški listi, da so imeli Francozi ondi do 45 tisoč mrtvih; švicarski vojaški krogi na sodijo, da so Francozi izgubili čez 8(1 tisoč mož. — In sedaj dohajajo novi sporočila, da je četrta francoska ofenziva zlomljena. Na zahodni fronti so framosko-angloškim napadom severno od Arrasa sledili siloviti nemški pro) isunki. Ako Francozi trobijo v svet o svojih uspehih, pa zatrjuje švicarsko časopisje, da večtedenski, izgub polni francoski napadi niso donesli ni-kake i/.prernernbe. Nasprotno se glasi nemško uradno obvestilo z dne 2. julija jako ugodno: N n zahodnem delu A r g o -nov so v i r t e m b e r š k e čete z n e s k o k o m v z e 1 e s o v r a ž n e ja r-k e v š i r i n i treh kilometrov. 1 Men znaša 25 častnikov, 1710 mož, 18 strojnih pušk in 40 metalcev min. V V o p c i h so Nemci na Ililscnfirstu -.-dli dve utrdbi. Čmayora. Črnogorci so, kakor znano, zasedli f-kader in še nekatere druge kraje. Srbi stopajo na albanski svet. Vse to silno razburljivo vpliva na italijanske kroge. Vlada v Rimu je že vložila resen ugovor v Nišu in v Cetinju proti zaseden ju Albanije. Zasedenje Skadra nasprotuje ciljem italijanske politike, lato laka ne vol j a. Srbsko bojišče. Uradno se jc dne 30. junija naznanilo, da so izvršili Srbi napad pri Žabcu. Naši letalci so za lo uslugo bombardirali in sicer z uspehom belgrajske ladjedelnice in taborišče čet pri Oraš-cu blizu Obrenovca. Turška vojska. Angleži in Francozi so koncem junija trikrat napadli turške čete pri Sf'dil Bahru. Vsi napadi so bili odbiti, ^odaj so čuje, da se pripravlja napad na turško mesto Gallipoli ob vhodu v Marmarsko morje. — »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Zadnji boji pred Dardanelami so bili ljutejši kakor vsi prejšnji. Angleži in Francozi so izgubili vsaj 12.000 mrtvih. Po uradnih objavah, ki jih je podal minister Asquith v angleški zbornici, so izgubili Angleži pri Dardanelah do 31. majnika 1722 častnikov in 37.244 moštva. Med temi so všteti seveda tudi ranjenci. Resnične številke bodo pa brez dvoma večje. Če prištejemo k temu še izgube v mesecu juniju in veliki poraz zadnjih dni, se Angleži s svojimi pridobitvami nasproti Turčiji ne morejo pohvaliti. Slovenski vojaki ob Dnjestru (Pismo z bojišča. Napisal vojaški kurat J. Hafner. . . . 22. junija 1915. — To pismo je bilo objavljeno v 27. številki »Gorenjca«.) Bežeči Rus se je v okopih ustavil za Dnjestrom. Utrujeni od teden dni trajajočega neprestanega zasledovanja so naši možje in fantje — Kranjci, Korošci in Bošnjaki pred vsemi — imeli že veliko potrebo po oddihu, ko jim ukaže povelje, vreči sovražnika še bolj nazaj. Pričelo se je grozno, prav mesarsko klanje, ki traja že štiri dni in neče prenehati. Kar sem v teh dneh doživel,, videl in čutil, to hočem priprosto in brez olepšave nekoliko popisati. V nočni tihoti in temi sc je pomaknil naš polk čez hribovje, ki spremlja Dnjester, v dolino k vodi, kjer smo se vlegli proti enajsti uri k počitku. Toda že ob pol dveh zjutraj nas postavi nenadno povelje na noge. Gremo oprezno čez novonarejeni most, vzpnemo se na nasprotni breg, ki ga reka na treh straneh obkroža, in se bližamo sovražniku, ki nas že pričakuje v okopih, pri katerih je prejšnji dan zadal velike izgube Janezom. Ob cesti med drevjem obstanemo; del polka gre v boj, drugi del pa sc vleže ob cesti kot rezerva v travo. Toda komaj se dobro raztegnemo po tleh, že prično pikati (ck, ck, ck) okoli nas ruske krogle in v par minutah sc čutijo trije precej dobro zadete, na druge pa padajo odbite vejice z drevja. Med tem vpostavimo z zdravniki nekoliko zadaj polkovo obvezovališče in začnemo svoje delo. Noč in dan nam donašajo pomoči potrebne ranjence na nosilih. Grozne slike! Iz teme stopajo v rob gozdiča, kjer taborimo, k medli lučici upehani nosilci in pokladajo pred nas ranjene tovariše. Mnogi tako-rekoč plavajo v svoji krvi, ki sc zbira iz ran na platnu nosilnice kakor voda v luži pod mokro skalo. In dvigajo se pred nami molče naši ljudje, podobni biča n emu Kristu. Različno jc njihovo zadržanje. Mnogi delajo miren, vsakdanji obraz in pripovedujejo o položaju na bojišču. Nekateri se jokajo po-tihem in 'tožijo o bolečinah iu o posledicah ran. Posamezni gledajo nemo, z ugašajočimi očmi vprašalca po njihovem počulenju, so pa t^cli, ki razkla- dajo edino željo, da bi njihova kri ne bila zastonj prelita in bi bil sovražnik končno premagan. Čast mi je, ker morem poročati, da so Janezi, katerih mnogo pride k nam, ker naše obvezovališče lažje najdejo, ponajveč med poslednjimi junaki. »Dobro sem jo dobil, pa da bi le mi zmagali, še mar mi ni rana,« mi je pripovedoval postaren Moravčan. In Amerikanec iz Dolenjske z brado je dejal: »Samo zato bi rad še enkrat imel zdravo nogo, da bi mogel nazaj poditi Ruse.« Čudno, neverjetno je. Poredkoma padajo med nas krogle iz pušk, tako da se tuintam kdo prekucne in zakrvavi, čez nas žvižgajo težke granate na most, na levo in desno, v bližini 20 do 50 korakov pa pokajo šrapneli na polje in na cesto, iskajoč naše topove. Med nami vse na okrog po grmovju leže težko ranjeni in vzdihajo, ob robu gozda leže mrtvi, zaviti v šotorne plahte, čakajoč pokopa. Mi pa se pogovarjamo, sem in tja hodimo, jemo, spimo, pišemo in sploh živimo kakor doma pri vsakdanjem delu, četudi sc zavedamo, da niti trenotek izmed nas ni varen nihče svojega življenja. In nad nami po vejah skačejo in ob gromu topov in pikanju pušk veselo prepevajo ptički kakor takrat, ko so tod brenčali sami roji galiških muh in se pasli koštruni. Res, v grozno nasprotje je postavila vojna človeka z božjo naravo, ki dilia mir in oznanja srečo veselja in bratske vzajemnosti. Daj Bog, kateri edini to zamore, da se tudi zakrknjena in podivjana človeška srca omehčajo in se v pravi krščanski ljubezni ter blago-nosnem miru zopet zbližajo! Pez le na volne in volule! M Kakor povsod, bo tudi pri nas sovražnik poizkušal in že poizkuša pošiljali v kraje ob bojišiiu sumljive elemente, ki naj bi mu poročali o gibanju naših čet in o drugih zanj važnih po-drobnostih. Koliko hudega napravijo s takim vohunstvom ii ljudje našim četam, vemo iz galiških bojev. Mnogo iz-tjiib, mnogo trpljenja bi ne bilo, ako bi se pravočasno preprečilo tlelo takih ljudi. Zato pa vsi, ki še nismo v sredi krvavih bojev, v katerih gre v prvi vrsti za našo domovino, pomagajmo z največjo pazljivostjo in čuječuostjo, da na ^aši zemlji ne ho prostora za laske vohune. Naša častna dolžnost jo pokazali svetu, da ne trpimo med nami no-benega Tfndeža Iškarijota svoje domovine 'in da otinziili oči gledamo, da naša armada tudi no kakem sumljivem tuicu ali tujki ne trpi škode. Previdnost ohranite v vsem! Ne spuščajte se v razgovor s človekom, katerega ne poznate. Ne zaupajte tujcu, ki bi poizvedoval o vojaštvu v vaših krajih, bicet ni vsak neisoznanec vohun, a ravno zato bodite previdni! Pazite torej na vse sumljive ljudi, pazite na vse okohssi- O' ne, ki bi morda imele znak kakega vohunstva ali kakršnegakoli sodelovanja s sovražnikom. Naznanjajte takoj, kjerkoli kaj takega opazite! tedenske novice. Duliovniške spremembe v ljub- Ijansk-. škofiji: Premeščeni so bili sledeči čč. gg. kaplani: Ivan Drešar iz Smlednika za župnega upravitelja v Spodnji Log na Kočevskem; Frančišek Kope j z Jesenic za beneficiata v Šmarnu pri Litiji; Frančišek Hiti iz Poljan nad Škofjo Loko na Jesenice; Tomaž Javor nik iz Gorij v Tržič; Ivan Kete iz Zagorja ob Savi v Št. Vid nad Ljubljano; Frančišek Ga-brovšek i/. Vrem v Ilrenovice. Na-m i -' č e 11 i pa so bili kot kaplani č'č. gg. novomašniki: Josip G a b r o v š e k v Vicmah; Janez .Talen v Boh. Srednji vasi; Frančišek Jezerec pri Sv. Ki u pri Litiji: L e d c r h a s Ludovik za kaplana in kateheta pri uršulinkab v ško ii Loki; Anton Oman v Zagorju oi; Savi: Janez P 11 c e 1 j v Šmarjeti; An n .-';e 1 a 11 v Poljanah nad Škofjo Loko: Viktor T ur k v Gorjah; W i t -t i i> Henrik v Stari cerkvi pri Kočevju. Sa en mesec nožne;: c. Dunaj, 1. j vi L K. u. Domobransko ministrstvo je izdalo naslednji razglas: V pozivnem r.- 1 z dne 12. junija za avstrijske črnovojniške obvezance letnikov 1878, 1879 1^80, 1881, 1882, 1883, 188-1. 1885 in 18SG. ki so bili pri ponovnem prebiranju spoznani za sposobne, na 15. julija do! •■'••■ni termin za odhod pod orožje, sc cdsrodi za en mesec, tako da morajo ti črnovojniki odriniti pod orožje namesto 15. julija dne 15. avgusta. — Ta odredba, bo brez dvoma pripomogla, da sc leu.šnja žetev čimpreje pospravi in jo bodo prizadeli krogi vsekakor toplo pozdravili. f Polkovnik Viljem Staufer. Dne 1. julija so pokopali v Ljubljani brigadirja Viljema Stauferja. Kot poveljnik slovenskega lovskega bataljona št. 7 je s svojo iskreno vdano mu četo ob izbruhu vojske odrinil na severno bojišče. Dni, ko je poveljeval našim vrlim slovenskim junakom, ni mogel pozabiti. S ponosni je pripovedoval, kako izborni bojevniki so naši fantje, ki so mu bili od srca vdani. Težko se je ločil od njih, ko je moral prevzeti poveljstvo štajerskega pešpolka št. 27. Bil je ranjen v pljuča že lani v boju pri Lvo-vu. Takoj po okrevanju se je aopet podal nazaj na bojišče. Zadet od šrapnela je nenadoma umrl za domovino. Bil je večkrat odlikovan. Večni pokoj vrlemu častniku! Dne 28. junija, na smrtni dan t Franca Ferdinanda so bile na Dunaju in po vsem cesarstvu črne svete maše za pokoj dragega nadvojvode. Cesar sam je bil v dvorni kapeli ob 7. pri sv. maši, prestolonaslednik Karel Franc 6i Jožef s svojo soprogo pa v ccrkjisv-Srca Jezusovega v Ilallu na ^ f Stotnik Lenart. Dne 18. juni a je padel 1111 severnem bojišču slovenski junak stotnik Franc Lenart, brat c. m kr. sodnika Josipa Lenarta. Dne 18. marca je šel že drugič na bojišče, b svojimi vojaki 17. pešpolka je prišel v neki goščavi blizu sovražnika, kjer se je začel ljut boj proti veliki sovražnikovi premoči. Šrapnel ga je zadel v glavo, da je takoj na mestu izdihni! blago dušo. Prepoved živinskih sejmov v postojnskem okraju. Radi živinske kuge v gobcu in na parkljih so prepovedani sejmov? za ves postojnski okraj. Ministrski svet je zboroval na Dunaju dne 28. junija; dva dneva poprej sta imela posvete avstrijski in ogrski ministrski predsednik. Drobiža zopet primanjkuje. Zastonj svare časopisi, naj ljudje nc bodo nespametni in naj ne zadržujejo drobnega denarja. Vlada lahko izda naredlio. po kateri hi bili taki »varčevalci« občutno prizadeti, če sc ne obrne na bolje. Za one, ki pridržujejo drobiž. V Os.jeku (Slavonija) je gostilničar Janez Hc-fler (»Pri zlatem volu« spravljal drobiž. Napravili so preiskavo ter zasledili 5265 kron srebrnega denarja in drugega drobiža. V 1 a d a je odredila, d a pripade p o 1 o v i ca tega de n a r j a d r ž a v i. Iz ruskeoa ujetništva so se oglasili sledeči naročniki »Do/moljubovi«: Karel Potrebuješ, Franc Stanovnik, Fr. Kucler, Franc Končan in Franc Slov-še. — Navedeni so vsi iz horjulske župnijo. Poprej so bili v Przemvslu. Pogreša so infanterist Janez Ladi-ha, ki služi pri c. in kr. pešpolku št. 17, marškomp. 1. Osem mesecev ni nobenega sporočila o njem. Ako bi bilo komu kaj znanega o njem, sc vljudno prosi, da bi sporočil njegovi sestri Ro-zaliji Ladilut, Meglenik, p. Trebnje na Dolenjskem. Skoraj eno leto nobenega ylasu. Takoj ob početku vojske se je podal na bojišče Franc Petrič z Jesenic na Dolenjskem. Domači niso dobili nobenega sporočila od njega. Nikdo ni upal, da bi bil še živ. Sedaj, 1. julija, je pa došlo naznanilo od osrednjega urada, da je živ in ujet v središču Azije v gu-berniji Akmirlinsk. Naj bo tudi to obvestilo v tolažbo onim, ki željno pričakujejo, da bi se oglasili pogrešani vojaki. —• Pogreša se od 17. januarja Fr. Burnik, vojak 17. pp. 3. stot., vojna pošta 32. Kdor bi kaj vedel o njem, naj bi blagovolil sporočiti njegovemu očetu Jakobu Burniku, Stara Oselica -18, p. Gorenjavas nad Škofjo Loko. Stroški sc povrnejo. Sprejem v Lvovu. Preden so se ruski zadnji oblastniki in vojaki umaknili, so zažgali še poštno poslopje in ko- lodvor, krasno stavbo, ki je stala l(j ,„|. lijonov kron. Oropali so več trgovin. Sprejem naših vojakov v mestu je presrčen. Prednje straže av.-irijskih ulancev in ogrskih buzarjev so obsipali .s cvetjem. Zastopnike vojaštva -o pe. Ijali v mestno hišo, kjer jili je inusuio starejšinstvo navdušeno pozdravilo. Nato so zaplapolale zastave, tisočera množica jc na trgu zapela cesar-ko pe. sem. V Lvovu jc bilo skritih oki ^ 2000 avstrijskih ujetnikov, ki so jih tiM >čani prikrivali, da jih niso zasačili lUisi. Mnogo odličnih oseb so Rusi o-neljuli v Kijev. Slovenci na bojišču. Vojak M. Omla-dič iz Braslovč popisuje v »Slov. o bi-"' tiobre vinske kapljice. U Leš. Mala jc sicer naša župnija, „a ic vendar doživela v nekaj tednih dva' vesela dogodka: dve novi masi. Prod dobrimi štirimi tedni je daroval prvo s\. mašo č. p. Ignacij Zupan iz ce-lovikega semenišča. Slavnostni govor je imel naš rojak e. g. dr. Jožef Valja-vcc i/, salezijanske družbe. — V nedeljo i, t. m. pa je pel novo mašo č. g. Janko Valjavec, salezijanec in sin naše";' g. župana. Pridigoval mu je njegov nekdanji katehet e. g. Jožef Poto-kar, župnik iz Tržiča. Pri sv. maši sta stregla g. novomašniku njegova brata a. Jožef in frančiškan fr. Metod, ki bo prihodnje leto novomašnik. Eden izmed bratov je pri vojakih. Gotovo je bil v duhu z nami. Malo družin kakor R.ihotova, ki bo imela tri sinove maš-nike. Ni čuda, ako jc bil vesel ta dan g. župan in z njim vsa fara lešenska. Dolenje Jezero pri Cerknici. Dne 31. julija t. 1. bo preteklo 50 let. odkar je naša vas v poldrugi uri skoro vsa pogorela. Ob 5. uri popoldne je začel goreti nrki kozolec. Ker ni bilo vode za gašenje, je pogorelo 43 hiš s hlevi, skednji. kozolci, tudi 20 prašičev in eno tele. /gorelo je seno, žito in vsi spravljeni poljski pridelki. Ostala je le cerkev in dve hišici, ena na spodnjem in ena na zgornjem koncu vasi. Iz nekaterih hiš so mogli prav malo oteti. Zavarovanih je bilo le malo gospodarjev. Jcliet 111. (Sev. Amerika.) Franc Tcrlep nam piše: Tudi v Ameriki so jako slabi časi. Nekateri so že dve leti brez dela. Jaz delam vedno v žičarni. O ev!o|..-ki vojski vedo listi mnogo povode i. Vem pa. tla za Avstrijo ni še tako lnido, kakor sporočajo njej sovražni časopi-i. Bog daj Avstriji veliko uspeha,' da bi povsod zmagala in da bi mogli tudi mi avstrijski podaniki v Ameriki biii poiu -ni nanjo! r--- 4 V 75; •ovest o izgubljenem denarju. Spisal Ivan II r a s t. I. -N"ail gorami na vzhodu se je jelo svetlikati nebo; svetloba je legla niže in niže. Plašno so se umikale sence ter bežale v gozdove, da se poskrijejo nastopajočemu mlademu dnevu. Drevje je šelestelo v lahni jutranji sapi, zadnja zvezda na zahodu je ugašala in se potapljala . . . Mala četa vojakov je stopala tiho in oprezno po samotni, z nizkim kri-venčastim drevjem in grmovjem porasli rebri navzgor. Prvi ie stopal mlad poročnik, lahko kakor bi hodil po par-ketih. A njegovo oko jc zrlo srepo 52 predse, njegova glava je klonila često-krat na prsi. Gotovo niso bile vesele misli, ki so ob tej uri vrvelo v njegov h možganih. Sovražnik je bil v bližini, vsak hip ie utegnila počiti puška iz zasede in uničiti njegovo ter to m ono mlado, vroče in kipeče življenje. Zato je bilo treba previdnosti in opreznosti. A narava ni o tem vedela ničesar. Vedno čudovitejša luč se je razlivala po gričih in obronkih, vedno lepša je bila pesem, ki so jo pela stara debla naokoli in so jo spremljale mlade, komaj dorasle šibe. Oddaleč se je svetilo jezero, belo in gladko kakor veliko zrcalo, ob njem se je upogibalo vrbje in jelšjo, kopalo se v srebrnih valovili ter si pripovedovalo pravljice iz davno mi-nolih časov. Po nebu so pluli prozorni oblački, beli in rahli kakor bi bili iz same najfinejše volne, prikazovali so se in izginjali. Kakor nalašč se jc lepota tega jutra združila in zlila v pre-lestnost, kakršno ugleda človeško oko le malokdaj, ki je toliko pripravnejša, (la zbudi v srcu neodoljivo hrepenenje po nedosežnem, da zaziblje dušo v mamljiv sen, ki se ne more uresničiti nikdar . . . Celica je dospela do vrha. Poročnik jo dal znamenje in vojaki so posedli ali polegli na tla za skalami in za grmovjem, da se od poč i jejo ter počakajo na-daljnih povelj. Nekoliko više otl njih je sedel na hrastov parobek poročnik in naslonil glavo v bele roke. Vso naokoli je bilo tiho kakor v cerkvi, vsak je imel opraviti sam s saboj in s svojo notranjščino. Čez nekoliko hipov so je zdramil poročnik iz svojih misli. Ozrl se je na vojaka, ki je ležal prvi najbližji njega ter mu pomignil, naj pride k njemu. »Sedi tik mene, Lojze, in poslušaj!« jo dejal poluglasno. »Govoriti moram danes nekaj s taboj, kar se ne tiče vojaške službe in predstojnikov, pač pa samo naju dveh, ki sva doma i/, enega in istega kraja, iz lepega Sela, ki ga ne pozabim nikdar in ki bo še v zadnjem hipu mojega življenja ostalo jasno in čisto prod dušnimi mojimi očmi. Sodi!« Lojze, korporal pri istem polku, sc je Sklonil tik svojega tovariša in gospoda ter se stisnil prav k njegovim nogam. Poročnik jc nekoliko časa molčal. potem pa začel govoriti tiho in počasi, kakor bi šolo iskal besed in izrazov. Njegov obraz jo oblila zarja sp >mi- nov. kar uh je hranila njegova mehka uusa. »Kje so tisti časi. Lojze, ko sva se komaj zavedala, da živiva, a sva bila najsrečnejša človeka na svetu? Ali se ne spominjaš, kako sva gori po Dragi vsak dan lovila ptiče, ko se jo šo rosa lesketala po travi in so jedva obledeva-Ic zvezde ha nebu? Kako sva vedela za vsak grm za trgom, za vsako skrivno stezo V losu, za stezo, ki jc ostala za vedno skrita celo bistrim očem trških lovcev? Kakšni so bili oni dnevi, ko sva sc igrala na sosedovem travniku za mostom cele popoldneve razoglava goloroka m bosa v kričavi družbi svo- jih sovrstnikov!? Toda čemu hi Sp(]a; pogreval te reči in toliko drugih. ^ mi tesno prirast le k srcu, sedaj, ko'm časa za to, sedaj v toni rosnem ionu,, kn. ko liitnia lahko presiriže nii živlip. nja najmanjša neprevidnost!« Lojze jo molčal in se ni ge.il. \j0; govc oči so zrle sanjavo v daljavo, i.7j jezero, cez hribe, iskalo so izgubljeno mladost, izgubljeni raj, ki ga j, sedaj poklical tako nenadoma v spomin p0. ročnik. Oj, da bi bil sedaj tam! »Pozneje sva bila še par loi v mestu skupaj v šoli,« jo nadaljeval poroč. nik. »A li si odšel kmalu don ov, ker le niso mogli domači več vzdrževati, jaz sem se pa posvetil vojaškemu stanu. Prišel si pozneje za menoj nopro. stovoljno in lansko leto naju j« združila usoda zopet v takšnem razmerju. Kakor nalašč, da mi storiš zadnjo uslugo ter rni zatisneš oči k vernemu počitku! Glej. Lojze, nocoj som imel čudne sanje. Sam sem bil pri lastnem svojem pogrebu Nekaj mi pravi, da me jutri ne bo več med živimi, da bom padel, zadet od sovražnikove krople. Ne ugovarjaj mi, da se ne bo zv.ulilo, jaz nehote nekaj slutim! Kakor vo;, nimam nobenega svojih več med živimi. Moja dobra mati je .umrla predlansko lolo, bila jo moja edina ljubezen na svetu. In glej tu, vsoto tristo goldinarjev v samih bankovcih. Nisem porabil nobenega do danes; hotel sem z njimi storiti kaj dobrega za svoj | rojstni kraj, a sedaj je prepozno. Izročilni jih Tebi, ki sem Te imel vedno rad. Nisi v predobrih razmerah, nekoliko Ti bo z njimi olajšano živi rnje, ko pride- zopet na dom. Ako jih Itoš obrnil prav in o tem som prepričan Ti bodo postali temelj bodoče -reče, zakaj čuva jih materina ljube/ n, ki jih je edina privarčila svojemu sinu s skrbjo in s trudom. Nad njimi blagoslov na j pobožnojšo žene, kar - rn jtb { poznal. Tako mislim, da obrnem to vsoto I ud i prav in v tistem zmis! kakor som nameraval prej, dasi n drugačen naein.« Lojze ie ugovarjal, češ, da ■ '"(h njemu prav t ako lahko kaj pripeli, a bilo je Ziistonj. »Ti so vrneš domov, o tem -cM prepričan, zatorei vzemi in nai li bo v srečo!« Vzel jo iz g;i iz hvaležnosti do one, ki ga je nekdaj zavijala in ga izročil Lojzetu, 'lomu so stopilo solzo v oči in tresla sc mu jo roka, ko ga je spravljal. > Ko ko naj se Ti zahvalim, dobrotnik moj? Dal Bog, da bi bila Tvoja slutnja neutemeljena, da bi se vrnil čil in zdrav iz tega viharja in da i' ta drnai zopet lahko izročim ob srečnejših dneh! Zakaj vedi, da si mi ga d« sedaj samo v shrambo!« »Ne, Lojze, tudi ako bi se koda] vrnil s Teboj vred, bi ga nc vzel več otl Tebe. Ločil sem se od njega za vedno-Za-s? imam dovolj, sprejmi to k<>( "tal spomin na nekdanje najino prijatelj* sivo, ki naju jo tako tesno vezalo v u-slih nepozabnih, brezskrbnih letih.« roj vzemi in naj ■ilrija zavitek, i Lojze nj mogel izpregovoriti nobe-no besede. Gorko je stisnil desnico svojemu dobrotniku ter mu jo hotel poljubiti. Toda ta jo že vstal, velel takoj tudi vojakom, da vstanejo, in zopet so lezli liho in oprezno dalje, drug za drugim po ozki poti na nasprotni strani hriba navzdol. Nebo se jo smejalo, jezero se jc lesketalo in volneni oblački so pozdravljali in izginjali... (Dalje.) Slike in črtice z bojišč. Prisega je sveta. Janez Kavalar u Rateč jc pisal še iz karpatskih bojev: Draga mi sestra! Najprej Vas vse skupaj lepo pozdravim. Kako sc kaj imate? Sle zdravi? Jaz, hvala Bogu, sem zdrav in Vas ni treba skrbeti zaradi mene, saj ni tako hudo kakor mislite. Jesti imamo dosti; vedno dobimo dobro kuhano menažo, komisa, slanine in več takih reči. V ognju smo bili zdržema tri dni in tri noči. Mene je, hvala Bogu, Marija obvarovala pred strašno nesrečo, da nisem bil ubit. Jaz in en tovariš sva sc skupaj tiščala v kritju, ko so krogle in granato švigalo okrog naju. Kar priletita dve granati in raztrgata mojega tovariša na drobne kosce. Jaz sem bil ves krvav od njegove krvi, ranjen pa čisto nič nisem bil; samo rokav mi je malo raztrgalo. Moj angel varili me jc rešil gotove smrti; upam, da me bo tudi zanaprej. Molitev pomaga. Trdno zaupanje imam v Marijo, da me Ikj obvarovala pred vsa ko nesrečo. Če mi je pa namenjena smrt, naj sc zgodi božja volja, saj je gotovo lepa smrt, če padem za rešitev naše domovine. Prisegli smo pred živim Bogom, da bomo branili do zadnje kaplje krvi čast naše vere in čast naše domovine kot hrabri avstrijski vojaki. V zadnjem boju je bilo nas pred rusko rojno črto okoli slo; Rusov pa gotovo pel sto, a srno jih deloma pobili, druge pa ujeli. Drugi dan smo šli zopet v boj ter pobili veliko Rusov, tisoč pa ujeli. Kadar pa imamo čas, tudi kako slovensko pesem zapojemo. XXX Dvoboj na pečini. Črnovojnik Jakob Berlizg, doma iz okolice Brežic. ob Savi, piše z italijansko-koroške meje: ■Slovenski črnovojniki taborimo na zelo visokih gorah ob meji Koroške in Italijanske. Imamo diven razgled na vse strani. Dasiravno je poletno solnce zelo vroče, vendar še imamo tukaj tudi dovolj snega in ledu. V nekaterih kotlinah leži večen sneg in led. Najhujše jc spravljati živež in druge vojne potrebščine na te izredne višinske Postojanke. Tudi patruljiranjc jc po tem ozemlju zelo težavno. Marsikateri, ki ni vajen ozkih, v skalo vseka-•uh stezic, sc zvrne v globoke prcnru'c hi nthčo njegovih nc bo izvedel, kic sc nahaja njesov grob ... Dno 19. junija sem kot četovodja sci s štirimi možmi na patruljo, da izsledimo, kje sc skriva najbližja italijanska prednja straža. V moji četi io bil še tudi Miha Polesnikar, doma iz Ribnice. Ta fant je liil izredno koraj-žeu. Ponudil sc mi je, da bo šel za bližnjo skalo iskat, sovražnika. Dovolil sem mu, a na prosil, naj bo previden. Mi smo mu sledili. Ni trajalo dolgo, ko smo i/, našega kritja opazili, da že pleza naš Miha po zelo strmi stezi k bližnji, v zrak štrleči skali. Plezal je oprezno in potuhnjeno. Ko pride vrh skale, sc nenadoma pojavijo pred njim trije alpinei. Hipoma jc Miha skočil za bližnjo skalo, oni trije polentarjipa po ozki stezici nad njega. Sedaj, Miha, sem si mislil, jc po tebi. A fant, prava planinska korenina, se je srečno in junaško izmuznil. Krepko se je postavil in po bliskovito zabodel prvega Italijana z bajonetom in ga strmoglavil v globočino. Sedaj pa napade Mi-heta drugi Italijan; ta je bil hujši. Bil jo to boj za življenje in smrt! Bojevnika sta drug drugemu odvračala bajonet. Zdelo sc nam jo, da se iskre krešejo. Kdo bo zmagal? Tretji Italijan bi se bil rad vmešaval v borbo, a radi ozkega prostora tega ni mogel. Isto-tako jc tudi nam bilo nemogoče prihiteli na pomoč. In glej! Miha jc napravil zopet močen sunek, prebodel je še drugega Italijana in ga strmoglavil v prepad. Tretji pa jo je medtem odku-ril za nekaj korakov proč in je tako prišel na muho moji puški. Dobro sem pomeril in tako se je tudi tretji Italijan zvrnil s pečine. Miha sc jc kmalu na to vrnil; bil jc ves krvav. Ko sem poročal našemu gospodu stotniku o Mihovem junaštvu, mi je rekel, da ga bo priporočil v odlikovanje. XXX Pokoro delamo... Franc Ziherl iz Eodovlj pri Škofji Loki sc že izpočet-ka bori za domovino proti Rusom. Pisal jc svoji sestri Tončki med drugim tudi t o-le i »Ljuba sestra! Nikoli nisem mislil, da bom moral toliko časa trpeti in prenašati vojne težave. Že jc minilo devet mesecev, pa ne slišimo še nič od miru, ki ga tako močno želimo. Precl dvema dnevoma sva bila z bratom Matevžem skupaj. Rekel mi je, da jc popolnoma obupal, da bi še kdaj prišel v ljubljeno domovino. Jaz sem mu prigovarjal, naj zaupa na Marijo, ki mu lio gotovo pomagala. — Vsak se boji umreti v tujini. Vedno prosim ljubega Boga, naj mi podeli milost, čc mi je namenil smrt, da umrjem prvi dan ko pridem domov, samo da bi v domači zemlji počival. Sedaj imam vedno v žepu rožni venec, kadar imam čas, ga tudi molim, zlasti če sem na straži. Rožnega venca nisem nesel od doma. Pozneje sem prosil vojnega duhovnika ko sem bil pri spovedi, pa mi ga ie dal. Liuba sestra! Sedaj delamo vsi pokoro za svoje grehe. Vi pravite, da c io hudo, ker jc taka draginja pa ker nas ni doma; - toda, cc bi bila li tukaj, potem hi videla, kaj jc hudo. l judje, ki imajo svojo domovanje, pa morajo vse popustiti in bežati proč v mrazu in zimi; potem se pa vas zažge, da Ilusi nimajo zavetja____ t pani, da vaša molitev ne bo zastonj ... Kadar dobim kako pismo od doma, mi gre na jok, ko ga berem, ker mi jc tako hudo po ljubem domu. Takrat, ko sto mi fotografijo poslali, sem sc vas tako razveselil, da sem sc zjokal. Sedaj imam vedno spomin od svojih domačih pri sebi...« m odgovori. Raznim poizvedovalcem odgovarjamo, da se na Kranjskem živina ne rekvirira, ampak velja samo prosta prodaja. Če bi kdo hotel s silo rekviri-rati, naj se neznani najbližnjemu voi-nemu poveljstvu. 9. julije. 1. Sv. Lavrencij iz italijanskega mesta Brin-disija, kapucin. Znal je izvrstno vse evropske in nekatere orientalske jezike. Nekoč je pridigoval Judom po hebrejsko, da so celo učeni rabini strmeli. Lcia 1601 je krščanskim vojakom v vojski zoper Turke klical vedno: »Le naprej!« dokler niso zmagali. V Pragi na Hradčanih je ustanovil kapucinski samostan, 2. Spcmin gorkumskih mučencev. 3. Sv. Anatolija, dcvica. 4. Sv. Veronika Jul., devica. Solncc v. 4. u. 11 m, — z. 7. u, 59 m, Luna v. 1. u. 6 m. — z. 6. u, 12 m. 10. juiija. 1. Spomin 7 bratov mučencev, sinov svete vdove Felicite, plemenite Rimljankc ob času cesarja Marka Avrelija (161—180), Imena teh krščanskih junakov so: Januar, Feliks, Fiiip. Silvan, Aleksander, Vital in Marcijal. Mati jih je pred smrtjo sama osrčevaia in vzpodbujala k vztrajnosti. Štiri mesece pozneje je prejela tudi sama mu-čeniško krono. 2. Sv, Olga, prva krščanska ruska kneginja, hči kneza Igora v Kievu. Po smrti svojega moža leta 945. je sama pametno in pravično vladala državo. 3. Sv. Felicifa. 4. Sv, Amalija (Libuša), gentska devica. 5. Sveti Ruiina in Sekunda, devici mučeni:!. Sclncc v. 4. u. 12 m. — z. 7. u. 58 m. Luna v. 1. u, 50 m. — z, 7. u. 4 m. 11. julija. 1. Sv. Pij I., papež mučenec (142—157). 2. Sv. Pelngij v Nikopoliju. 3. Sv. Cindij, mučen v Painfiliji. 4. Sv. Janez, škof v Bergamu. 5. Sv, Peter Furcr (1565—1636), spoznavalec, avguštincc. Deloval jc v Lotaringiji za povzdigo rodovniškega življenja ter ustanovil ženski red Device Marije, ki skrbi za vzgojo ženske mladine. Solnce v, 4. u. 12 m. — z. 7. u, 57 m. Luna v. 2. u. 45 m. — z. 7. u. 46 m. 12. julija. 1, Sv. Mohor in Forlunat, mučenca, deželna patrona na Goriškem, Po sv. Mohorju jc imenovana naša slovenska »Družba sv. Mohorja«. Oba sta delovala ob času cesarja Nerona (54—68) v Ogleju, na Kranjskem, Koroškem in v sosednjih krajinah. Na povelje poganskega namestnika sta bila obsojena na smrt. Del ostankov sv. Mohorja je leta 1354 dobil slavni češki kralj Karol IV. za stolno cerkev sv. Vida v zlati Pragi. Nekaj svetinj imajo tudi v Gorici. — Sv, Mohor in Fortunat sta tudi zavetnika ljubljanske škofije, V steni liublianske stolnice proti glavnemu trgu stojita kipa obeli bla-govesUiikov. 4 2 Zato la>: V \ četa da t e napraM, r. Pi-oklus in RMfM, o. s Mure lian * } »•: k« NeKv :. i.k.- oN t iv. -.-A,- >:v-.c f hrcvnsr. k: jc riv . finsko k:. ob u d. . . ku r lc!:. boi! rc CVl jc r- tC7 lak lc« - c :■ (i B:. rudož ■c p ■ leta t- jSor, s Are-ir S fasli - 'n. i - 1 ^ rr 7 : ti 57 rr, . \ iS n: : S i: 1c r' 15. juli.a Sv Anaklct. r.-.r>- V;. v 0 r 0 v < x Kvccn v ^^ por.-er. b:.-poroden'. | \ : ..'. Cr 1 S* r.n i e pon-cn; biser', j Marjeta v >■'•-■" .- - .r. \ 3 s:0 r . ; \ ;; s k • A nt i jo- ; ,-c'a .v.-i k e b: poganski : . s postala krisOr.na 2 ; • Sv"^ r domači za- j .. h.fc M:. • k. k bila tudi j ..>.. r.ck.v c oda", sodnik Oiibri; j v nr. hi odpadla vere obiiubil ii ic J da je t ud: \7& rr>c /eno Ker nic- \ '.no pr: r i 7 n i: -. bopor.bni dcvici ni j ha. 10 ic dal osram. v-cr. m :r»?kaeen snu- ! ->rc : i," lezmmi crcber.i po neznem . -iv .. poiem pa obplaMti. Mar- manik -H pomočnikov Sv. Miroia c \ 4 u 14 m 7. 7 u ir ana \ -' i. 5S m 7 S u m 14 juli.a Penficntiira ■k ver. iiv-enik ro*cn - : , ^n..:-, ■ na •kanskem. Prvotno se . :.ncr. a ke 10 tre t'en-, ietu nevarno : —.-.»•.a r.vcova mat <\ sk;. Sem k , :.-,kr:.: nap vsr. de:ovai \ tistem r- - n-..ca Na i ve pove priprofcnio 'C k ouiio;-n.-> ordrav. ir sv } ranvišck ic k ikri -0 bona • . er : -irr. . 0' srečni K ■ mc - c ..s: r . ozdravelemu otro- rrc , ■. ^ n \ :-;-.' škanski samostan ter '. n. •-..-, t,-orr<- prv. predsl -nik te$»a j -oda Od'ikoxal sr c 7 izredno uče- ver pa 'C bil viko skromen takf da -c ],kV-ni ponirono n1: n Škofovsko čast Pa- i ■ -. . \ 'C »mor v. kardinalom ali «c t hote! umakm tud: )c časti ir sc > neznaJncm tran^ ve nskem s.,nt. ■ v:r pr K ro-c. Kr jja končno naSh p.^sinrv-i k- sr m: re<' V. r -d -:. ' • r v , • SSS p. rrdit v-v S ika sc kot fran&ikan . V - rr. anj? e: Jja ohhain J ust mtucncc oiak. e. F okas - • S* Herakcl tcra'».v> F.azctt Hroznata ittccncc ro« otr. Čeh prcmon rr. — i L».r.a \. ~ i. 2Z m — i < Najnovejše z bojišč. mm pri Kroniko predrle. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj. S uli a. Ura dr. -c razgla-i-v Xa Bugu je položaj neizpremenjen. Med Vislo in Buoom piodirajo zvezne čete v hudih bojih vedno naprej. Za-mošč smo 7 naskokom vzeli. Zahodno od Z.miošča so bili Rusi povsod vrženi nazaj preko nižine po'oka Por, ki je v naši posesti ter smo si prehod preko potoka na več mestih priborili. Vzhodno od Krasnika, za katerepa se še vrše boji, smo vzeli Staciank, ravno tako smo zahodne od Krasnika z naskokom vzeli kraj Wysnica. Tudi tu je sovražnik z južnega brega Wysnice povsod vržen nazaj in severno od potoka že vržen iz nekaterih pozicij. Ob potoku Por in pri Krasniku smo včeraj uieli 4800 Rusov in zaplenili 3 s.ro : » v-i.r Zahodno od Visle topniški boj. Dunaj. 3. julija. Uradno s< rnzpla-Včerajšnii dan je prinesel Italiin-nom na primorski fronti nov poraz. Pe brezuspešnih naskokih pri Zapraju in Polaz.zo je pričel proti večeru italijanski naskok, ki sta se pa udeležili najmanj dve infanterijski diviziji, proti oddelku doberdrbskc p'r.note od Polaz-zo do vrba Kozič. Xaše na boj pripravljene čete so kot vedno sovražnika odbile. Sovražnikove izgube so bile tudi včeraj težke. Proti goriškemu obmostju južnozahod. od sabotinskega hriba na-perieni sovražni napad je bil istotako krvavo odbit, Xa koroški mcii so se vršili boji za Veliki Pal (vzhodno od prelaza P!6ckcnk Gora je končno ostala v naši posesti. V tirolskem obmej-nrm okraju so sc vršili mesloma topniški boji. Dunaj, iS. julija. K u Bitka pri Krasniku Zamoščn za zaveznike razveseljivo poteka. Posebno pri Krasniku sc naše čete doserle lep uspeh in potisnile na tei fronti Ruse dalic nazaj. Dunaj, iS. julija. Utv Ino razelašn-V vzhodni Galiciji so došle zvezne čete Linsinpenove armade po dvate-denskih zmagovitih boiifc zasledujoč sovražnika de Zlate Lipe katere zahodni breg ie izpraznjen od sovražnika. V odseku Kamionka Stramllova— Krasne trajajo še lioji proti ruskim zadnjim če:p.m. Pri Rr-u-vu je izpraznil sovražnik zahodni bret, reke Pup in jr pozna: Krylew Na obeh bregovih zonr-niega Vieprža sc boir - o. Zavezniške čete so vrgle sovražnika iz postojank >evernc o t" potoka Por in sn nrodric do Plonke. Zahodno od tam ir armada nadvojvode Jožefa Perd anda v več-tinernil bojih prodrla i.sko bojne c.r-tc nr. obeh straneh nb Krasniku Rusi sr bil: vrženi r velikimi izoubnmi v sc-vera smeri nazai. Uietib jr bilo 29 častni ov in Snnc n-.ož. zaplenjenih fi Ionov. 6 municiiskih voz in 6 strojnih nns> Zahodno nc. Visic ie »oložai ne-iroremeiijen. Namp«tiiik na5elnika Roneraltvcga Sta- 1'. }'l. Ilolei , i ml. Veliko silovito bitko ob Soči. avstrijsko uradno POROČILO, Dunaj, 4. julija. Uradno se poroča: Italijani so tudi včeraj zopet ponovili svoje napore, da bi se ustalili ob robu Do-berdoba. Po obstreljevanju, ki je trajalo cel dan na odsek Redipuglia ( Sredi po-lja<) s težkimi topovi, je pričel tu sovraj. nik z napadom vsaj štirih pešpolkov. ki je dovedel do IjutLh bojev moža z možem. Naši hrabri branilci so s protinapadom končno vrgli sovražnika z vrhov. Poizkusi sovražnika, da se približa našim postojankam pri Volčah zahodno od Tolmina in na ozemlju južno od Krna, so bili zadušeni že v kali. Alpinci, ki so pod-vzeli t tej okolici sunek proti nekemu našemu opirališču, so bili v ljutem boju moža z možem vrženi nazaj. Sovražnikove zoube so zopet povsod zelo težke. Italijanska torpedovka 17 e bila 2. julija zvečer uničena na severnem Jadranskem morju. Dunaj, d. julija. K : Ob -podnjl Soči se je vsled vedno penav očib napadov Italijanov razvil velik 1 jat boj, katerega infanterija in arti! erija vodi z veliko trdovratnostio. Dunaj, " .-lilija. Uradno j. .io: Boji ob robu doberdobske piano -: so se včeraj obnovili s prejšnjo Ijv -tjo. Zvečer je bil odbit napad dveh i ;an-skih divizij proti odseku bojne črte južno od Pollazza: bolj proti severu od tam še traja boj. Tudi pri Volčah in t ozemlju Krna je napadal sovražnik brez uspeha. V koroškem in tire 1 kem obmejntm ozemlju so bili le boj: s topovi. Namestnik načelnika poneraln* c §U< l>a pl. Hofer, fml. Tri želje sl..,r, v-:.k"ca Človeka se rlasi : zdravje i: . It. : _-:.st*<- T< <(:. sledi j. dve je n sr ima prvo: -/dravji Zald j( »*<••«• j.i.zariati. da m i? mnliii neznatni! resto i/rinu huda bolezen, ki lalikr i: rdravje .'icvckn, Ravnr vsledleca »< vratu, jn.kniljrvarif. ležkoff pr j.r<.' bripavdst nr smejo pustil, v ncniar. len kd vporal.1 l dllcrjfv si<-7 razkrajajoč. .š :j(>i-i. pr. : kalarnlucn fluid iz rastlinsl zr, ..Klza- ka.,-repa cohrem ufil.i. mnogo zal vabub p",sem. — 12 mekien. ma. rira s liraviln. edinern evo c vr za t kr - poitnine j.rosto lekarnar 1-Stobiok, l.lzairp š,. 16 .Hrvatska); istot rora 'n.li priznano lacedni odvajaln . IUza-kr.iL' . <' . 0 škatlir za 4 krone 40 \ pnilninfi. iu0 z;v-. seči -S1T10 ■ l'lj» :;f v • 1: a <■ ta-iaj-• r t - t-uje -. do-■ e ■ cr, ■ ..5 IVO • .510 r Ktlor ima na predaj PS kakršnekoli oiljsta priti, iiiiia pr r:ni;.v t 1 f>ci' .lonuirnpa izdelka, dob: ■ kupen, f-e j ise na ,.Prvo ljubljansko delavsko konznmno društvo v Ljubljani" >'•' m'! ' • vsakovrstna ata, ajda V--'^P1' drva itd. ( ene po dogovoru. TMnrilo tako društvo lm» svoje prodajata« na KoDr«°eB 'T ■ .1. Znlofcki cest. štev. 15 u-t m v.lmcnh šl. loterijske številke. Trst, 30. junija: 75, 17, 1, 26, 16. Dunaj, 3. julija: 22, 36, 64, 86, 73. tako po sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu nli na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker je le slaba, netočna, vedno stoječa bazar uru. l'nar vnnprej pošlje. Ncugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna ur v Šv ii 1 :.siheitiwiILI 1203 Nima nobene podružnice. Podliovska šola g. kr. kmetijske družbe Kranjske 1324 ,'i išče enega ali tlva d ška pomočnika vojVčinc prosta. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Suhe gobe, rdečo deteljo, motovileč, travno senie, fižo! in drugo kupujeta ^ v s <: ** acUK T* A tvio; Marijin irg 2 LJUBLJANA Marijin trg 2 Zaradi prekinjenega uvoza in radi prepovedanega izvoza n«.nr1am veliko množino p« UUaill T različnega pristnolmrvnega blaga, kakor kanafasa, cotira, dilena za obleko, modro-tiska, krizeta, predpasnikov, belo tkanine itd. Ostanki so 3—15 m dolgi. — Pošiljam zavitek vsebujoč 30—40 metrov za cono K 14*50 proti povzetju in pri naročilu 2 zabojev poštnino prosto. A^TON MARŠIH tkalnica platna, Olešnice pri Nov. mestu na Metuji. Prodajalnice razvidne po letakih. Fritz Scliiilz, p. družba z. o. j. Aussig n. L. Razširjajte »DOMOLJUBA"! 100 litrov zdrave domače pllaše osvežujočo, dobro in žejo gasečo si lahko vsak sam priredi z malimi stroški, V /;i-logi so snovi za ananas, Jabolčnik, gTe-nadino, maltnovoc, poprova mota, mu-Bkatoloo, pomorančnik, dišeča perla, tflanjovoc. Ta pijača bo laliko poloti za-vziva hladna, pozimi pa vroča mesto ru-)t ina in žganja. Skaziti so no more. Snovi . Z natančnim navodilom Btanojo K 4*50 lianko po povzetju. Na 5 takili porcii dodam ono povrhu. Za gospodarstva, tovarno, delavnico itd neproconljivo vrednosti, ker delaven ta pijača osveži in no upijani, vsled česar no zgubo nič na svoji ilolazmožnosti J AN (iROLICI 1 droger. Pri angelu, Brno 641, Morava. J 352 & vsake vrste in množino kakor tutli UHE GOBE kupi Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 38, nasproti mitnice. 1299 3 Zahtevaffe zastonj in poštnino prosto moj glavni cenik s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine, glasbil, predmetov iz usnja in jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, municijo itd. Prva tovarna ur tf,5S Briix št. 781 (Češko). Nikelnaste Roskopt-ure K 3 90, 4 20, 5-, Srebrne K 8 40, 9-50. — Nikelnaste budilke K 2"90. Budilko z dvojnim zvoncem K 4-—. Pošilja se po povzetju. — Nikak rizikol Zamena je dovoljena ali denar nazaj I sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentnl davek plačuje Iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- 5 0 o ljanjo denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na Vh, 15 ali 22Valet pa tmUizven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. - Dovoljujejo se ranžijska posojila pioti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K Deležnikov je bilo končen»leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo: Predsednik, Andrej Kalan, prelat in stotni kanonik^^^ Xva„ Suanik.Vtoln^kaVonilt Vt.jubljani. -ro, PoUak m,., tovarnar v t.jubtjani. ni Bo« o kr. ,r„^or ,,, v^^^^^^nf^ Nadzorstvo: C 1 a Solon nauiurouu. 1 v 1 in Predse d n i k : Anton ^ Li^Jl^ftnl^K'OlTObor^-^k^tin^nt^.' oficlfnl^v bju^ljan?; ^^guatin Zaje, bljani; Ivan Mlakar, rrotesor v Ljubljani, B.oroDor^^^^ ? Mnb,jnnL Kina 50 ceneje! oriSk« stedilua kava, ejjo dišeča, izdatna m • , . 5 ks vre t a za po- O , . \i1' .i l'oi kilograma prv.>vrMiH-p»fine,:a faja?a K ? | ešl c A. Schaplra it 473. i.-v. kav• m c«)», GALANTA. iti Čevljarski pomoč- OKOZJE in KOLESA Ip f Tli CII Si T i 1 nlki za obživalna tlela Se Sij - v tovarni Thondorl p Llebenau pri Gradcu. _ __ obroke. Posa-niczni deli najcenele II. ceniki 2ostonj- F, Dušek, tovarnaorožja, koles, Šivalnih strojev. OpoCno ob dri. tel. 'J125, CcSko. ?357 Naročajte .Slovenca' Najboljša kosa pmZNATO VINO S KINO t J lekarnarja PICCOLI-jd v Lj u b I j a n I IVrtfts ms\oVnM.Mnt>Bi! ta karjepr! shemi, rini.': malo k d g/ I steklenica 2 krosii. -m Ceniki zastonj in franko. so dobi samo pri prvi gorenjski razpošiljalnici Ivan Savnik Kranj št. 151 (Gorenj.) Gorenjska kosa 0.") 70, 75, SCcm Ci.j, 7, 7i j, S pesti stane samo kroti 2'—, 2-20, 2 40, 2'00 za katero se garantira. Kdor naroči deset kosov skupaj, se mu pošlje poštnine prosto! Zahtevajte krasni, ilusirovani cenik zastonj! Tkalci in tkalke ;. trajno in dobro plačano mesto v tovarni ThondotL pošta Liobenau pri Gradcu. ,a] ...........(mu.....................................................iimiuium 1 Toplo priporočamo vsem rot! laant ; I krasne ostanke bi m I I i za obleke, suknje, bluze, srajve itd. | | Novih lepili vzorcev : 1 5 k(j zavoj K 15 ■ —, lepša vrsta zavoj j I K 20'—, najlepša vrsta zavoj K 25-— j 1 Iranko po povzetju pošilja j I A. M, LčešFa fFBinie? vDimreniov-M ram| | Zelo toplo pricorcCer.o. Kdor ftlkvii, 1. »milji i Vggf- OMeic .-c lahko cela |...|li i | J- llSANATORIUMOi IA !! Auitiraite za „Dcmol uba"!! inL-JJ3LtJANA'K0MEN£!^:-,' ■ -J SEP-zi (OTffi I RsmjDR FR. DERG ANC I Stanje vlog čez 22 milijonov kron. i.-.i R ilill M isa? m registrovana za a ga z neomejeno zavezo I LIi8i:a. fiilkleslfeva testa stev. 6, piitUcie, v las ti hiši raspreti fcciela ..Irci." iz frsi'.rif:;r.nr.?-c ccr* sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo n- ?i i — zadružniki, temveč-- — i — in jih obrestuje po tudi cela dežela Kraniska %% brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož nik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštnohranil nične položnicc brezplačno na razpolago. - {; "H i J. . »" f f -J- •' • r « ; •. . M -:- : r ^ i ; V " " 1 ■ -j A --i. ti«jfh ; . f -. - ^ " * v- ■ , H <5 r. n ■ :'. . j-.' • * fm ■ ■ mi* .1 % \0- ' ■ t ?] I n -Ak^j 1 '. ir -V.'!. "" ' r ': • [ j , ? "r R ■s Izdaja konzorcij ..Domoljuba". Odgovorni urednik Jožel Gostinčar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiski.'.'"0-