Političen list za slovenski narod. f* |»cfti rreJeoiM r«i;»: Z» uelo leto predplačaa fld., t% poi leta H la četrt leta 1 fld.. en mesee ] fld. iO kr. f »dmlaiitraeljl prejeman Telja: Za eelo leto 12 fid., la pol leta 6 fld., la četrt leta t flA., M en metec- 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja'! fld. 20 kr. več na leto. Posameine številke veljajo 7 kr. Msttinino prejema »pravniitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške uliee št. 2, IL, 30 XainanlU (inserati) le iprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat- 12 ki ue se tisaa dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno imanisa Sokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2, L, 17. Iihaja vsak dan, izviemši nedelje in praznike, ob > ,6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v soboto 4. oktobra 1890. Letiiilc XrVTlX. A^abilo iia naročbo. S 1. oktobrom pričela se je nova naročba na zadnje četrtletje j »SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi opravništvo. Cena naročnini razvidi se na g^lavi lista, a na naročnike, ki se og^lašajo, pa ^ dopošljejo naročnine, se ne ozira. Po shodil .slovenskih poslancev. II. Dalje je g, državoi poslanec dr. Ferjančič poročalo piavosodju iu politični upravi ter ua temelju zakonov in dejanjskih razmer utemeljeval opravičene pritožbe slovenskega prebivalstva, posebuo v pokrajinah izven Kranjske. Oglašali so se govorniki iz vseh pokrajin ter naštevali kričeča fakta, ki se dogajajo na škodo stvari sami in slovenskim strankam. Tako so štajerski zašt^pniki na-glašali, da so se državni poslanci sicer mnogo trudili, slovenske stranke vlagale priziv za prizivom, prošnjo za prošnjo, toda ves trud ima danes le ta vspeh, da se slovenske vloge sprejemajo in rešujejo. Koliko pritožb je bilo samo po časnikih zaradi tiskovin v edinozveličavni nemščini. Slovenski uradniki sami so sostavili slovenske tiskovine, ua višjem mestu so jih odobrili, ali kaj nam sedaj to koristi? Cele skladanice slovenskih tiskovin leže zaprašene v omarah. Hud nasprotnik slovenskim težnjam je bil pokojni predsednik celjskemu okrožnemu sodišču. Mnogo je Slovencem na tem ležeče, da pride na mesto niegovo v uaroduera oziru zmeren in pravičen na.sledni(f. Zato bodo zastopniki slovenskega naroda po tem, s katero osebo se bode popoluilo prazno mesto predsednika okrožnemu sodišču v Celju, tudi razsojali, ali ima vlada v istini namen, izpolniti željo Slovencem, da se ua to za Slovence velevažno mesto postavi predsednik, ki ne bode sovražen slovenščini ter je ne oviral pri sodiščih. Kakor se bode to osebno vprašanje v kratkem rešilo, tako bode tudi vzraslo ali palo zaupanje slovenskega naroda m njegovih zastopnikov do sedanje vlade. In tu ž na Koroška! Najmučnejše jo pač stanje naših sobratov v starodavnem slovenskem Korotanu. Do 120.000 duš zastopata v deželnem zboru le dva pos.anca, ki imata gorko srce in trdno voljo za svoi rod, a nasproti nemško-liberalui večini zvezane roke. Tu sem bili so že nekaj let v prvi vrsti obrnem pogledi slovenskih poslancev, ko so v državnem zboru vedno in vedno z najdrastič-nejšimi dokazi opisovali krivice, ki se god6 od nemško-liberalne večine tlačenemu prebivalstvu slovenskemu. Toda ves trud in napor bil je doslej brez vspeha, vse pritožbe bilo so bob ob steno, vse prošnje ostale so neuslišane. Grozno je to stanje, ki žalost vzbuja in bol v čutečem srcu, katero bije za narod io blagor njegov. Na Koroškem sploh ni govora o kakem pričetku slovenskega uradovanja, po zloglasnih tolmačih se za.slišujejo slovenske stranke, po tolmačih se jim večkrat naznanjajo sodbe. Ali je potem čudno, da je že marsikdo zgubil pogum in vse zaupanje do sedanjega sistema, od katerega smo toliko pričakovali? Slovenec zahteva, prosi, berači svojih narodnih in državljanskih pravic, a doma najde gluha ušesa, na višjih mestih ali tega ue zvedo ali imajo posla preveč z drugimi stvarmi. ! Tako so slovenski zastopniki po mnogih prošnjah in vstrajnih naporih izposlovali za Koroško pet mest za avskultante, ki pa morajo biti 'slovenščine zmožni v besedi in pismu. I Tako naj bi se odpravili najhujši nedostatki in naj-I večje neprilike, ž njimi pa tudi zloglasni tolmači. Najvišja sodna uprava je imela torej že radi stvari same najboljše namene. A kako so se zvršili ti na-I meni? Nekateri imenovanih avskultantov niso bili j jezika zmožni, one pa, ki so mogli dokazati znanje : slovenskega jezika, odpravili so zopet po vrsti s Koroškega. Edini slovenski avskultant, rodom Korošec, dobil je svoje mesto ca Kranjskem, akoravno bi bil rad služboval mej svojimi rojaki. Naglašalo se je dalje, da nekateri uradniki mo-j rejo sicer dokazati znanje slovenskega, oziroma hrvatskega jezika, a to le s spričevali, ne pa tudi v praksi. Tako se je mej mnogimi slučaji navel eden, ki v posebni luči osvetljuje sedanje razmere: Neki uradnik, popolnem nevešč jezika^prebivalstva,^dobil i je od prijateljev v občinskem zastopu spričevalo je-: zikovnega znanja in na podlagi tega spričevala je I bil nameščen v čisto slovanskem okraju. Zato bi : morala višja sodišča oziroma namestništva sama , prepričati se, ali so uradniki ob imenovanju v resnici zmožni jezika dotičnega kraja ali ne. To ne ; zadošča, da kdo lomi slovenščino ali hrvaščino, tudi ni dovolj, da je uradnik zmožen jezika, če pa se ga noče posluževati pri svojem poslovanju s slovenskim oziroma hrvatskim prebivalstvom. Mnogi govorniki so dalje poudarjali, da imajo Slovenci popolno pravico zahtevati za se svoje posebno nadsodišče, ker kranjska dežela sama ima več okrajnih sodišč, nego jih ima tržaško nadso-: dišče v svojem področju. Iu iz istih razlogov smejo j in morajo Slovenci zahtevati slovensko pravno aka- LISTEK. Staroslovansko grobišče pri Novem Mestu. Pred nekimi tedni sta preč. gosp. kanonik Hočevar in g. Gustin brzojavno naznanila iz Novega Mesta vodstvu ljubljanskega muzeja, da so pri grajenji nove ceste ob mestnem pokopališču zasledili stare grobove. Muzejsko vodstvo je takoj poskrbelo, da bi se starine pridobile za muzej. Odkrili so 38 grobov, v katerih je bilo do 60 posod. Ostanki sežganih trupel so bili v posodah razne velikosti. Te posode po ukusu rimske tehnike imajo večinoma znane oblike, vendar so nekatere vsled drugačnih oblik pomenljive. Tako n. pr. sta zanimiva dva ^pletena piskra", kakor jih imenujejo v Komendi, katerih eden spominja na zgradbe na kole. Jedna žarnica s štirimi gumbi in narejena s prosto roko ima tip žarnic, katere je podpisani 1. 1875. našel v 95 odkritih grobovih v Rušah. Te posode imajo obliko onih, ki se nahajajo po Koroškem iu Štajerskem, m če tudi spominjajo na italske, vendar spadajo v krog oblik, ki so doma po vsem Noriku. Oglejmo sl način pokapanja in po verskih in narodnih šegah razvrščene grobove, vidimo, da so bile posode s pepelom človeških trupel v zemljo za- kopane in posamezne, kakor v skupinah tako razvrščene, da je bila večkrat poleg večje žarnice postavljena manjša posoda. Večje žarnice so navadno pokrite ali obdane s pločami od karana. Pridatki leže ali prosto v zemlji ali so pridejani pepelu v žarnicah. Pogorišče je bilo za vsa trupla skupno. . Ta vsporedba je bila popolnoma taka tudi v Rušah na Štajerskem, le s tem razločkom, da so tam bile posode narejene s prosto roko, torej pred rimskim prihodom; več posod pa je bilo narejenih tudi že za časa Rimljanov. Vendar ta način pokapanja ni še-le zdaj znan; že davno prej so ga poznali v krajih ob Donavi, na Češkem, v Šleziji in sploh v vzhodnih deželah. Grobišče v Rušah je bilo prvo znano južno od Donave. Ce prašamo po narodu, ki je na ta način po-kapal mrliče, je dr. L. Gumplowicz že leta 1875. pri 48. shodu nemških naravoslovcev in zdravnikov v Gradcu v svojem predavanju trdil, da so Slovani v Rušah zakapali svoje mrliče. Rekel je namreč: ^Najdba profesorja Miillnerja nam kaže neovržno, da so tu bivali Slovani, ker od njega odkrito grobišče je glasen spomenik nekdanjega slovanskega prebivalstva v teh krajih." Grobovi pri Novem Mestu nam kažejo jasno, kako se je prastaro slovansko prebivalstvo spojilo z galskimi in rimskimi priseljenci. Več igel (fibulae) po galskem ukusu in celo galski meč so našli zraven. Za pokapanja so porabljali rimsko glinasto posodo s staroslovansko; vendar so kmalu izdelki italskega izvora izpodrinili staroslovanske, le načina pokapanja so se trdo držali. Poleg slovanskega načina pa so tudi že rimske šege. Tako je po rimskem načinu v jednem grobu pridejan oboi, posamezne svetiinice in sleklenice; jedna svetilnica je celo iz železa. Našli so v grobovih pri Novem Mestu šest sve-tilnic od štirih izdelovateljev, ki so: Fortis, Vibiani (jako razširjen), Strobili in Iecidi. Za določbo časa so pomenljivi posamezni denarji, raztreseni v zemlji, katere so našli. Eden je od Klavdija I. (41—54 po Kr.), drugi od Antonija Pija (138—161), tretji od Klavdija Gotika (268—270), četrti od Tacita s „Spes puhlica" na obratni strani (275—276), peti od Dioklecijana (284—304). Smemo torej reči po današnjih skušnjah in napredku vede: Grobišče pri Novem Mestu je bilo slovanskega prebivalstva, ki se je pod rimsko vlado pri pokapauju mrličev po svoji staroslovanski šegi posluževalo rimskega blaga, doloma pa porabljalo tudi posode domačega izdelka po najstarejšem zlogu. Ker so odkrili le one grobove, kolikor jih je bilo na cestnem prostoru, utegnejo še neodkriti grobovi še marsikaj pojasniti, ako se bodo vednostno preiskali. Miilluer. demijo, na kateri bi se vežbaii in pripravljali slovenski uradniki. Z ozirom na Koroško in Štajersko v prvi vrsti čule 80 se opravičene pritožbe zaradi političnih organov, ki pri volitvah in ob drugih prilikah prepovedujejo narodne pojtve in ovirajo slovenske težnje. Isto se dogaja v Istri, na Goriškem in drugod. V obče pa se je soglasno naglašalo, da smo pred nekaterimi leti za časa barona Pražaka kot voditelja pravosodnega ministerstva videli v pravosodnem postopanju nekaj prav veselih pričetkov, ki 80 nas navdajali z najboljšim upanjem, da si v tem oziru priborimo popolno jednakopravnost. Žal, da je v novejšem času začelo ginevati to naše upanje, da je slovenščina v uradih zopet pastorka iu da se razven Kranjske sploh ne more govoriti o slovenskem poslovanju pri pravosodju in pohtični upravi. Po vsestranskih pojasnilih zjedinili so se vsi zbrani poslanci glede na pravosodje in pohtično upravo za naslednjo resolucijo: „Iz člena 19. tem. zak. z dne 21. decembra 1867 št. 142 drž. zak. izhaja pravica zahtevati, da uradi vsake vrste s s 1 o venski m prebi v a 1 s t v o m v slovenskih pokrajinah izključno slovenski poslujejo in sezahteva v ta namen: a) da vlada imenuje za urade v slovenskih pokrajinah uradnike v govoru in pismu popolnoma zmožne slovenščine, katere znanje imajo dokazati pred redno komisijo višjega sodišča, oziroma namestništva; b) da vlada tudi sama čuva nad tem, da se oblastva v poslovanji s slovenskim prebivalstvom v istini slovenščine poslužujejo. Ravno isto se zahteva glede uradov za hrvatski jezik v Istri. V pospeševanje in olajšanje tega se zahteva, da se napravi oddelek štajerskega namestništva za Spodnji Stajer po vzgledu oneg a za južno T i ro 1 s k o, d a se ustanovi v Ljubljani višje deželno sodišče za slovenske in isterske pokrajine, da se ustanovi v Ljubljani pravniška akademija z vsemi pravicami vseuči-liščnih fakultet in popolno pariteto slovenskega in hrvatsega učnega jezika." Tretja točka dnevnega reda je bilo šolstvo, o katerem je poročal g. državni poslanec kauonik Klun. Rekel je mej drugim, da je slovenskemu svetu sploh znano, kolikokrat in kako odločno so slovenski državni poslanci naglašali nedostatke in kričeče krivice, ki se god^ Slovencem na srednjih in ljudskih šolah. Porabili so vsako priliko, da bi od-pomogli tem neprihkam, osobito pa na Koroškem, kjer so Slovenci v najslabšem položaju, kjer sploh ni ni jedne slovenske ljudske šole. Pa tudi versko stališče morajo zastopniki eminentno katol škega naroda slovenskega naglašati posebno za ljudsko šolo, ker utegnejo zopet priti časi, ko bode krščanski nauk zadnji predmet v šoh, dasi je za vzgojo mladine vajvažnejši. Dalje so mnogi zastopniki iz vseh pokrajin še nadrobno opisovali nedostatke šol v svojih krajih in podali o šolstvu tako pristno in, žal, žalostno podobo o slovenskem oziroma hrvatskem šolstvu, da bodo državui in deželni poslanci morali zastaviti vse svoje moči in porabiti ves svoj vpliv v zboljšanje šolstva. Tako n. pr. so nemško gimnazijo premestili iz Pazina v Pulj, kjer ni hrvaščina niti obligaten predmet in je torej popolnoma potisnena z gimnazije. Edini profesor, ki je bil zmožen narodnega jezika, je premeščen drugam. Na goriški gimnaziji, za katero je naučno ministerstvo obljubilo slovenske paralelke, novi ravnatelj ne ume niti besede slovenske, tem manj hrvatske. V Trstu so zastopniki in stariši sami zahtevali in s podpisi prosili slovenske ljudske šole, a doslej še vedno brez vspeha. V Ljnbljani je morala mestua občina ustanoniti nemške ljudske šole za primeroma mnogo manjše število nemškega prebivalstva. Lego je ono slovenskega v Trsta. Na Štajarskem je v tem oziru nekoliko boljše, vendar pa se mnogi prizivi, katerim ugod^ ua višjem mestu, ne izvedejo. In najslabše je na Koroškem. Tu se sploh na želje Slovencev prav nič ne ozTa, kakor bi jih ne bilo. Ce prosi občina za slovensko šolo, odgovori se ji, naj prosi tudi okrajni šolski svet, ki pa je navadno narodni stvari nasproten; in če prosi tudi ta, dobi odgovor, naj prosijo tudi stariši, in če še ti prosijo, kar se je tudi že zgodilo, odločuje naposled deželni odbor, češ, da je zastopnik občin. Da pa deželni odbor ni prijazen slovenskim težnjam, je iz skušnje obče znano. Velevažen vzrok, da se slovenščina zanemarja in prezira, je tudi ta, da so vsa c. kr. učiteljišča, na katerih se dijaki pripravljajo za učiteljski stan, skoraj popolnoma ali večinoma nemška izvzemši ono v Kopru. Ali ni nekaka bridka ironija, da se celo v Ljubljani, v središči slovenskem na ženskem oddelku v resnici le krščanski nauk in slovenski jezik v slovenščini predavata. Z ozirom na vse te nedostatke sklenili so poslanci soglasno naslednjo resolucijo: »Opiraje se na ravno isti člen temeljnih zakonov jo glede šolstva zahtevati: aj da se ljudska šola, namenjena odgoji slovenske oziroma istersko-hrvatske mladine, povsod vredi na podlagi verskega izpovedanja in z izključno materinim učnim jezikom, da se za njo potrebno učiteljsko osobje pridobi s primerno vreditvijo dotičnih učiteljišč, ter da se šolsko nadzorstvo deželno kakor tudi okrajno izroča le nadzornikom, ki so slovenskega, oziroma hrvatskega jezika popolnoma zmožni. Ravno isto velja glede obrtnih šol, katerih ustanovitev naj vlada nadaljuje, v prvi vrsti pa naj popolni obrtno šolo v Ljubljani, obrtno šolo v Trstu pa tako preustroji, da se bode nekoliko predmetov podučevalo tudi v slovenskem jeziku. 1) Da se na novo oživotvori gimnazija v Kranj in popolni v višjo gimnazijo, ter da se napravijo slovenske vzporednice razun na gimnaziji v Mariboru tudi na gimnazijah v Celji, Gorici iu Trstu, za hrvatsko mladino v Istri pa da se na novo otvori gimnazija v Pazinu s hrvatskim učnim jezikom, ali ' pa, da se vsaj napravijo hrvatske paralelke na državni ' gimnaziji v Pulji. Vodstvo in nadzorništvo za slovensko in hrvatsko mladino namenjenih srednjih šol, oziroma paralelk, naj se izroča takim ravnateljem in deželnim šolskim nadzornikom, kateri so slovenskega, oziroma hrvat-.skega jezika zmožni v besedi in pisavi. c) Deželni šolski svet v Gradcu in Celovcu naj se razdeli v dva oddelka, v slovenski in nemški. d) Pravica absolviranih srednješolskih dijakov iz Dalmacije in Istre obiskovati vseučilišče v Zagrebu uaj so raztegne tudi na mladeniče s Tržaž-kega. Goriškega, Kranjskega, Štajarskega in Koroškega." Družbe sv. Cirila in Metoda redna V. velika skupščina v Ljubljani dne 24. septembra 1890. (Dalje.) 8. Da morajo druŽbini zavodi prav uspevati, potrebno je primerno nadzorstvo. Državno obla-stvo izvršuje to v smislu zakona po svojih nadzornikih tudi v vseh zasobnih zavodih. In ti gg. nadzorniki 80 se tudi o naših, kakor že omenjeno — povoljno izrekli. V smislu svojih glavnih pravil zgla-silo se je vodstvo s spoštljivo prošnjo pri prečastitih knezoškofijskih ordinarijatih, da nam blagovole naznaniti — oziroma imenovati cerkvene nadzornike. Vsled tega je prečastni tržaško- koperski ordinarijat milostno naznanil dne 7. januarija 1890, št. 2367, da imenuje škofijskim nadzornikom č. g. Bernarda Sever-ja zavodom pri sv. Jakobu v Trstu, čast. gosp. župnika Tomaža Thaler-ja pa zabavišču v Rojanu. Labodski knezo-škofijski ordinarijat naznanja dne 8. januarija 1890, štev. 3422, imenovanje čast. gosp. knezo-škof. duh. svetnika, gimn. prof. Ivana Krušič-a za celjsko zabavišče. Knezo-nadškofijski ordinarijat goriški pa z dopisom dn(5 9. jan. 1890 št. 2729 de 1889, da so za društvene zavode pooblaščeni navadni škof. nadzorniki. Kot višji šolski nadzornik je mon.sgr. kanonik Andrej Marušič, v Podgori dekan ločeniški Ivan Filipič, v Pevmi kanonik dekan Fran Košuta. Kot svoje nadzornike pa družba prepusti izbrati dotičnim načelni-štvom in navadno so njih prvomestniki. — Tako, slavna skupščina, želi vodstvo zagotoviti svojim za- vodom tisto vzgojo, ki je slovenski mladeži edino prikladna — versko-nravno in slovensko, katero si je naša družba zapisala ua svoj prapor. 9. S tem, slavna skupščina, bi bil izvršili svoj nalog, podati Vam namreč nekak obris družbenega gibanja v pretekli upravni d6bi. A ne morem si kaj, da bi ne pristavil še nekoliko besed. Stališče, katero zavzema družba sv. Cirila in Metoda, njej odkazano po pravilih, imel sem čast že opetovano povdarjati pri prejšnjih skupščinah, osobito markantno lani na Bledu. Se ponavljati bi moral tedaj rečeno. A tudi danes mora vodstvo povdarjati, daje v dosego povoljnega šolstva na Slovenskem, o drugih težnjah slovenskih nam v tej skupščini itak ni govoriti, to stališče jedino pravo. Hočemo doseči vspehe, moramo se vsi kot en mož zbirati okrog zastave sv. blagovestnikov naših Cirila in Metoda. In ta zastava naša je — troboj niča. (Dobro!) Dasi ne v barvah, vendar pa v bistvu jednako sta jo visoko vihtela že pred tisoč leti slovanska bla-govestnika in čuda sta delala — krščanska omika je posijala mej Sloveni; na praporu odsvita napis : vera, dom, cesar. Kdor deluje pod trobojnico, deloval bo za slovensko šolstvo, v smislu naše družbe za krščansko in narodno vzgojo naše mladeži, deloval bo za versko šolo uprav v smislu naših vladik vedoč, da so oni sijonski čuvaji — varuhi vere in nrave. In žalostno bi bilo, gospoda moja, ako bi katoliški cerkvi ne zaupali — njej, katera ima skoro dvatisočletno zgodovino za seboj in je za omiko sleharnega krščanskega naroda — »teste historia" — največ storila; njej, katera je bramba prave svobode — ne pa razposajenosti in prekucije — katero kot tako preslavljajo veleumi in zgodovinarji veščaki; njej, katera ne gleda toliko na obliko in način podučevanja — ker metodična stran se v raznih dobah spreminja in nihče ne more absolutno trditi, ravno ta metoda je najboljša in najuspešniša — katera pa gleda na p r a v e g a d u h a , ki naj preveva ves poduk in vso vzgojo — in to jeversko-nravui duh po nauku Kri-s to ve m. Zgreši naše šolstvo ta smotor — potem ne doseže ni druzega. (Pritrjevanje.) (Konec sledi.) Politični preg-led. v Lj u Djj an i, 4. oktobra. Xotranie detel«. Nove zmage dtmajshih zdrnienih kristijanov! To je glasilka, ki se razširja te dneve po vsej Avstriji in ki vzbuja pozornost tudi po ostali Evropi. Vkljub brezmejnemu psovanju židovskih listov, vkljub denarju liberalnih bogatinov in vkljub vladnemu pritisku so vendar združeni kristijani brez velikih hstov, brez denarja in proti vladni volji prisvojili si od 10 volilnih okrajev na Dunaju 5, ki so volili združene kristijane; med temi so voljeni Židom najbolj zoperni, n. pr. doktor Lueger, mehanik Schneider, Gregorič in drugi. — Notranje mesto volilo je 6 hberalcev, pritisnili so vzlasti uradniki v obilnem številu; v Leopoldovem dobila sta Sues in Gerhardus po 3173, oziroma 3120 glasov; Metzler in Bernert sta dobila po 1895 glasov, pač lepa manjšina za antisemite v židovski trdnjavi; v okraju Landstrasse bo ožja volitev med liberalnim dr. Grublom in kapelanom Schnabl-om; na Vidmu je z neznatno večino voljen župan dr. Prikl; v Margareten je zmagal dr. Lueger; v Mariahilfu antisemit Loquay; v Neubau mestni odbornik Gregorič, v okra)u Josef-stadt antisemit dr. Kupka proti prejšnjemu županu Uhlu, na Alsergrundu župan-namestnik dr. Borschke proti kapelanu Latschki. — Tudi zunaj Dunaja so si združeni kristijani pridobili nekaj mandatov; imeli bodo torej v mestni skupini 10, oziroma 11 poslancev, pač lep začetek. Te volitve so nekako merilo za državno-zborske volitve; liberalci se jih pač nimajo vzroka veseliti; pač bi tudi izid teh volitev moral oči odpreti vladi, ki se s toliko tesno-srčnostjo oklepa trohljivih ostankov židovskega liberalizma. In to vlado podpirajo tudi konservativci, tudi Slovenci; na te seveda po mnenju vlade ni treba ozira, zanjo zadostuje v potrebi lepa obljuba. Kako dolgo? — Druga konferenca med St-tro- in Mladočehi se je vršila minolo sredo, a bila je, kakor prva, brez stvarnega vspeha. Mladočehi so namreč zahtevali, da se obravnave o češko-nemški spravi pokopljejo, da se stavijo novi pogoji za tako spravo, pri kateri hočejo potem sodelovati tudi Mladočehi; tirjali so, da sa prizna državna samostojnost dežel češkega kraljestva, da se dožene enaka pravica obeh deželnih jezikov pri uradih po vseh čeških deželah, da se tudi ua Moravi in v Šleziji spremeni krivični volilni red. da zastopajo (Dalje Y prilogi.) Priloga 22S. štev. „81ovenca" dn^ 4. oktobra 1890. Cehi svoje koristi v postavodsjalnih zborih in koristi svojih rojakov v ouena številu, do katerega imajo po številu češkega naroda, popolno pravico. V ta namen se skliče shod vseh čeških poslancev, ki naj sostavi spomenico v tem smislu ter jo izroči vladi v presojo. — Upanja ni veliko, da bi Mladočehi združeno postopali s Staročehi, in dokler sloge ni. Cehi ne bodo dosegli v državi nobenih vspehov. Offrski flnnnini minister predložil je ogrski zbornici letni proračun za 1891. 1. in sicer — brez primanjkljeja, kar je vzlasti na Ogrskem nenavadno. Vsak avstro ogerski državljan bo z veseljem pozdravil to poročilo; vendar nam jo opomniti, da taki računi na papirju .se ne vjeraajo vselej z dejanjskimi potrebami, vzlasti se nam to čudno zdi za Ogrsko, ki je bila pred dvema, trem leti ob robu popolnega bankerota, da se kar nakrat tako krepko postavi na lastne noge; da pa je napredek očiten, tega ne bomo tajili, vzlasti ako pomislimo, s koliko brezozirno-^itjo do tostranske avstrijske države skušajo Ogri vso trgovino združiti v Budapešti. TnanJ« driare^. Srbija. V krogih opozicijonalne stranke so širijo poročila, da se utegne v srbskem ministerstvu izvršiti izprememba. To svoje mneuje pa opirajo na okolščino, ker je na prizadevanje Milanovo odstranjen dosedanji guverner mladega srbskega kralja Aleksandra, dr. Dokie, ki je povsem radikalnega mišljenja. Da je vzbudilo to sicer veliko nejevoljo v radikalnih srbskih krogih, umeje se samo ob sebi, vendar so pa neosnovane trditve opozicijonalne stranke, da se bo vsled tega celo ministerstvo izpremenilo. Nemčija. Kakor utegne znano biti, zbrali so se bili nemški škofje k vkupni konferenci v Fuldi. Sad te konference je vkupni škofji list, poslan vsem katolikom v Nemčiji. V tem listu se razpravlja v vseh podrobnostih socijalno vprašanje s stališča krščanske mordle. Ves ta list je pa osnovan na pismo sv. očeta, katerega je pisal Leon Xin. 20. aprila kolonijskemu nadškofu. V njem se pohvalno omenja evropska konferenca, katero je cesar Viljem IL v Beroiin pozval, da bi na poziv sv. cerkve odpravil s pravičnostjo in ljubeznijo vso surovost proti sti-skancem iz javnega in zasebnega življenja. Te povsem važne in pomenljive besede razpravlja nemški cerkveni dostojanstvenik v jasnem in pretresajočem govoru, kateri je za vsacega kristijaua, posebno pa za katolike, neizčrpni vir socijalnega pouka. Italija. Massone, vojaški ataše pri italijanskem poslanstvu v Parizu, se je vdeležil francoskih vojaških vaj v severni Franciji. Od tu je poročal o francoski armadi italjanski vladi. Kar pa je pri tem najbolj pomenljivo, je to, da je odkril svetu mnoge temne strani med francoskim vojaštvom vzlasti med višjimi poveljniki, „vsled katerih je francoska vlada po vsej pravici v velikih skrbeh." Umeje se samo ob sebi, kako nejevoljo je vzbudila ta Massonova obsodba med francosko armado. ŠHca. Narodni svet je sprejel s 97 proti 35 glasovom naredbe zveznega sveta v Tesinu ter ga pooblastil še za nadaljno delovanje. Luksenburg. Kardinal Lavigerie je priporočil shodu nemških katolikov v Koblenci, da bi se v vasi Marieathal na Luksenburškem zgradila misijonska hiša. Tu je bil kupil pred nekaj leti papežev komornik, grof Spee, neko posHst»o. To posestvo je grof Spee dal v najem oo. domiiiikanctim z opombo, da ga izroče pozneje kardinalu L;iV ger e-ju. Nekateri dominikauci nameravajo preosuoNati zavod za vsprejem misijonskih gojencev. V imenovani zavod bodo sprejeti le Nemci, ktr se bodo gojenci tudi le z nemško glavnico izobraževali. Ko se b ido gojenci v Marienthalu povoljno za sioj poklic izobraiili, pojdejo za nekoliko časa v semeni.šče algierske nadško lije, od koder poidejo potem v nemško vzhodno Afriko na svoje misijonsko delovanje. Anglija. »Standard" je i/.vedel neki od verojetne strani v Berolinu, da ni pričakovati, da bi trodržavna zveza 1892. 1. prenehala. Avstrijsko-nemška zveza ni bila sklenena za določeno dobo, vsled česar jo je zmatrati za trajno, zveza z Italijo pa sicer poteče 1892 1., toda kralj italijanski se ne kaže voljnega ruš'ti krepko vez z Nemčijo in Avstrijo. Izvirni dopisi. Iz Rateč, 2. oktobra. Pretečeno nedeljo v naši cerkvi prvič nove orgl)e, katere sta izdelala g. brata Zupana v Kamni Gorici. Spremenov imajo 5 pevajočih in 4 pomožne. Meh je v orgijah, akoravno so orgije le 3 metre visoke. Igralnik je za-se pred orgijami. Orgije zadostovale bi s polno igro za večjo cerkev od naše. Spremeni orgelj so: Principal 8', gamba 8', bordun 8', trojna mikstura, subbas 16', oktavni in pedalni sklep, ter forte in piano. Vnanja podoba orgelj je prav lična in spominja na gotični slog. Cena orgelj ni visoka. Gospoda brata Zupana sta zopet s tem 30 delom svojim pokazala, da prav dobro napredujeta. Z Dunaja, 2. oktobra. (Prihod nemškega cesarja.) Pravijo, da zgodovinsko ni znano, da bi so bil tuji vladar tako slovesno sprejet, kakor včeraj nemški cesar. Okolo 9. ure pridrdral je dvorni vlak ua severni kolodvor s cesarjem Viljemom II. Naš svetli cesar pozdravil ga je v spremstvu nadvojvode Albrehta, Viljema in Rainerja, namestnika dunajskega župana itd. Ob '/s uri peljal se je sedeč na desnici našega cesarja po zalo okrašenih cestah in ulicah do ces. dvora. Po cesti do Pratra se je bilo že ob 7. uri zjutraj toliko radovednega sveta nabralo, da ui bilo mogoče se dalje preriti. Na Ringu, akoravno sveta polno, vendar se je človek mogel kam uriniti. Seveda odrov se ni manjkalo, a bili so že poprodani, predno so bili postavljeni. Klical sem tudi jaz „Hoch" z množico, ko sta se vladarja bližala — a mislil bolj na našega milodarnega cesarja Franca Josipa L Po Ringu 80 bili pri vsaki križni cesti postavljeni slavoloki z zelenimi venci, zastavami, pruskimi in avstrijskimi grbi. Pri vsakem teh slavolokov stali 80 veterani z godbo in trobih prusko himno, ko se jim je bližala dvorna kočija. Palače nadvojvod po Ringu bile so krasne, pa tudi drugi hišniki, ki so tu večidel velikaši, so olepšali okna s pregrinjali, postavili na pomole doprsne podobe obeh vladarjev itd. Ob vsi črti, koder sta se monarha peljala, bila so vsa okna polna ljudi. Vreme je bilo prav prijetno. Ko se je množica začela razhajati, šel sem tudi jaz v notranje mesto. Ko pridem na .Novi trg", bila je cesta do dvora zaprta. Počakam trenotek in pridrdra nemški cesar s pribočnikom, kateri je držal v roki velik venec krasnih cvetic. Cesarska kočija se ustavi p.ed vratmi čč. oo. kapncinov. Vrata kapucinskega samostana se odprejo in nemški cesar zgine pred očmi množice s svojim pribočnikom. Ta pot peljala je nemškega cesarja do krste našega umrlega cesarjeviča Rudolfa, kateri počiva v tihih prostorih. Položil je sam venec na rakev svojega prijatelja, pokleknil in tu ostal skoraj četrt ure. Ogledal si je tudi druge rakve, kajti ni imel še nikoli prilike ogledati si cesarsko grobnico. Odšel je silno ginjen in se pri poslovu gospodu gvardijanu izrazil: „Ta je bila moja najtežja pot". Od tu se je peljal nemški cesar k svojemu zastopniku princu Reussu. Okolo 1. ure peljal se je s svojim pribočnikom v Schonbrunn. Tudi ta cesta bila je kakor drevored okrašenih majev. Z vsakega vihrale so zastave. Množica pozdravljala ga je z „hoch"-klici na desno in levo. V Schčinbrunnu pričakovali so ga naš cesar, Albert kralj saksonski, Leopold princ bavarski in nadvojvoda Ferdinand Toskanski že pripravljeni za lov. Po poldanskem zajutreku odpeljali so se visoki gostje z našim cesarjem na lov v Murzsteg na Štajersko. Kakor se poroča, pričeli so danes ob 10. uri zjutraj visoki gostje lov, ravno ob času, ko so se začeli Dunajčanje boriti pri volitvah v dežeini zbor. Rld bi bil »Slovencu" še prej kaj poročal — pa čakal sem na izid volitev. Letos je strašna bitka antisemitov in liberalcev, kajti ta boj velja za »Veliki Dunaj". Ravno ko to pišem, je zvunaj silen vihar, in ker so mi moja stara mati večkrat pravili, če nastane hud vihar, da se je menda kdo obesil, bojim se, da so morda katerega židovskega kandidata na struno potegnili. Ako bo kaj pomenljivega, da bi zanimalo potrpežljive moje čitatelje, bodem poročal. Zdravi I Jakša-Rožanski. Z Dunaja, 3. oktobra. (Nemški cesar. Volitve v deželni zbor.) Nemški veleposlanik princ Reuss izročil je dunajskemu županu zahvalno pismo cesarja Viljema za navdušeni sprejem. Ob jednem mu naznani, da je odlikovan z redom krone II. vrste, in magistratni stavbeni nadsvetovalec Berger pa z redom rudečega orla IIL vrste. Cesar je tudi daroval 3000 mark za mestne reveže. Včerajšnji silni vihar odnesel je po zraku demonstrativno odlikovanje, katero so priredili tukajšnji prusaki mlademu nemškemu cesarju. Volitve mest v deželni zbor končale so se še le danes zjutraj ob 5. uri. Volitve, katere so trajale včerajšnji dan in celo noč, bile so sicer burne, a vendar niso nobenega semita pobili. Notranje mesto izvolilo je pet liberalnih poslancev in ti so: Richter, Noske, Bošan, Matzenauer in Sommaruga; Leopoldstadt izvolil je dva poslanca in ta sta prof. Suess in tovarnar Gerhardus. Na Land-strasse bode dn^ 4. t. m. ožja volitev, ker dr. GfUbl je dobil 134 glasov premalo. Wieden: dr. Prix (lib.) zopet izvoljen. Margarethen: dr' Lueger (protisem.) nov. Mariahilt: Ferd. Loquai (protisem.). JjNeubau: Občinski odbornik Gregorič (protisem.) nov. Josefstadt: dr. Kupka(protisem.) nov. Alsergrund: dr. BorSke (lib.) nov. Favo-riten: mehanik Hauk (protisem.). Hernals: Baumann (protisem.). Sechshaus: Krust Schneider (protisem.). Rožanski. Dnevne novice. (Cesarjev imendan.) Povodom cesarjevega imen-dne je danes ob 10. uri prevzvišeni gospod knezoškof daroval slovesno sv. mašo. Navzoči so bili: deželni predsednik baron \V i n k 1 e r z uradniki deželne vlade, deželni odbornik, ces. svetovalec Murnik kot namestnik deželnega glavarja, ki se je odpeljal na Dunaj, predsednik deželnemu sodišču Hočevar, župan G ras sel i in načelniki ostalih oblastev in zavodov. Tem povodom je imela danes tudi vsa šolska mladina prost dan in se v raznih cerkvah vdeležila sv. maše za cesarja. (Cesaričinja-vdova Štefanija) se je včeraj ob 11. uri dopoldne pripeljala z Lloydovim parnikom »Najade" v Opatijo, kjer ostane več časa. (Podpornemn drnštvn za slov. velikoSolce na Dnnaji) so tudi letos darovali sledeči rodoljubi v Trstu in sicer veleč. gg.: Monsig. dr. Janez Sns t, stolni prošt 5 gld.; monsig. Peter F lego, kanonik 3 gld.; monsig. Janez Legat, gimn prof. 5 gld.; dalje N. N., slovenski rodoljub v Trstu 1 gld. in J. J., učitelj v Trstu 5 gld. Skupno svoto 19 gld., reci devetnajst goldinarjev poslal je društvu g. Jos. Skočir, stud. med. na Dunaji, sedaj bivajoč v Trstu. Odbor imenovanega društva izreka najtoplejšo zahvalo plemenitim rodoljubom z iskreno prošnjo, da društvu, ki goji tako blage namene, ostanejo tudi v bodoče zvesti. — Društvene doneske sprejemlje blagajnik g. J. Pukl, Dunaj I. Bogner-gasse 11. (Vrhovni poveljnik žandarmerije) podmaršal baron Giesl se je v četrtek pripeljal v Ljubljano, nadzorovat tukajšnjo žandarmerijo. Včeraj je obiskal gosp. deželnega predsednika; prihodnje dni bode ogledal več žandarmerijskih postaj. (Mestni občinski svit) ima prihodnji torek, dn^ 7. t. m. sejo. Dnevni red priobčimo v prihodnji številki. (Osebna vest.) Odboru kranjske odvetniške zbornice je naznanil odvetnik gosp. dr. Bizjak v Brežicah, da se z dn^m 1. januvarija 1891 preseli t Radovljico. (Ogenj.) V Željnah pri Kočevju je v sredo ogenj uničil devet hiš z gospodarskimi poslopji. (Posnemanja vredno.) Iz Trsta se poroča »SI. Narodu", da je znanemu rodoljubu gosp. M. P o 1-1 i C h u umrla gospa soproga Jelica. Tem povodom 80 namesto vencev darovali podružnici sv. Cirila in Metoda: Slovanska čitalnica 20 gld., prijatelji 50 gld. 50 kr., gosp. Ivan S a b e c 15 gld., obitelj Mankočeva 10 gld. (Tridnevna pobožnost) na čast blaženemu mu-čeniku Janezu Perboarju se bode vršila prihodnji ponedeljek, torek in sredo v cerkvi presv. Jezusovega Srca. (Pri občinski volitvi) v Št. Rupertu je bil za župana izvoljen g. Ferd. Dolar iz Kota, za odbornike pa Fr. Stergar, Jos. Brcar, Fr. Zupančič, Jos. Majcen, grof Anton Barbo, Jos. Jelenec, Fr. Pavlin in V. Majcen. (František OndHček) nastopi dn^ 9. in 14. t. m. v dveh koncertih v Pragi; nato obišče Brno, Olomuc, Dunaj, Budimpešto, Ljubljano in Zagreb. (Hrvatska kolonija?) Predsednik magnatske hiše je govoreč o pokojnem Rauchu rekel, da je on osnoval temelj razmeram med materjo-deželo in Hrvatsko. Ako je Ogrska mati-zemlja, potem je Hrvatska le kolonija. i 1 Raznoterosti. — Na dunajskih ljudskih in meščanskih šolah je bilo koncem šolskega leta 1889/90 okolu 72.000 katoliških in 11.000 (!) židovskih učencev. Blizu 2500 učencev je bilo druzih veroizpovedanj ali pa brezvernlkov (!). — Kolikozvezd vidimo na nebu? V lepi noči vidi zdravo oko na en pogled do 3000 zvezd, s srednje vehkim daljnogledom pa 600.000, dočim jih vidijo astronomi z najboljšimi daljnogledi blizu 60 milijonov. — Letošnja letina na Francoskem. Kakor poročajo francoski časniki, pridebli so letos na Francoskem liy,437.000 hekto itrov pšenice na 7,147.000 hektarjev polja, mešanega žita 6,164.000 hektolitrov na 313.600 hektarjev, rži 35,914.000 hektolitrov na 1,643.000 hektarjev. Po teh podatkih niso imeli na Francoskem vže 10 let tako dobre letine. Le pšenice so bili 188Ž. leta več pridelali, namreč 122,000.000 hektolitrov. 1881. leta pa je bilo za pšenico najslabša letina, zakaj pridelali so je bili le 99,000.000 hektolitrov. — Palača iz — senil bo v kratkem v Mo-mence (Illinois) zgrajena. Naredili jo bodo iz stis-nenega send in slame in bo služila za razstavo poljskih pridelkov iz Illinoisa io lodiane. Pri otvor-jenji razstave dni 1. oktobra — tako se poroča listom — bodo navzoči guvernerja imenovanih držav in Harrison, predsednik Združenim državam. Palačo bodo tudi po razstavi pustili stati, dokler ju ue bodo vremenske sile zrušile. — Gledališče za gluhoneme bodo v kratkem otvorili v Parizu. V tem gledališči »peresa in duha" se bo igralo le z znamenji. Ravnatelj temu gledališču je Viktor de TEpie, sorodnik slovečega abeja, ki je prvi ustanovil zavode za gluhoneme. Prva igra, ki se bode predstavljala, je »Ljubezen in smrt", katero je spisal gluhonemi Varenne, ki je ob jednem slikar in pesnik. — Milijonarji v Ameriki. Proti koncu ameriške notranje vojne je bilo v Novem Yorku 11 milijonarjev in drugod po Združenih državah pa 20. Izmed 11 novojorških milijonarjev sta bila le dva rojena Američana, štirje so bili rodom Nemci, dva Francoza, dva Škota in jeden potomec izvoljenega izraelskega ljudstva. Zdaj je pa baje samo v Novem Yorku čez 1000 milijonarjev in po vseh Združenih državah do 5000 takih Krezov. — Sto let je preteklo na praznik Marijinega vnebovzetju, odkar je bil prvi škof v Združenih državah posvečen. Bil je to John Carroll, katerega je doletela ta čast 15. avgusta 1790. 1. — Zvesta žival. Nedavno je bil lovec blizu Bernrieda na Bavarskem na lovu po neprevidnosti smrtno zadet. Njegovo truplo je ležalo dva dni, ko je prišla komisija na lice mesta. Ves čas je bil pri njem pes brez vsake hrane. In ko so položili truplo nesrečnega lovca v krsto, morali so psa s silo od-sraniti. Telegrami. Dunaj, 3. oktobra. Nemški cesar je podelil povodom svojega bivanja na Dunaji re-dove nižjeavstrijskemu cesarskemu namestniku, dunajskemu županu, predsedniku severne železnice, udom častne službe in častnikom čaetne stotnije. Dunaj, 4, oktobra. God presvetlega cesarja se je praznoval na Dunaji, povsod po kralje-jestvih in deželah kakor tudi v Bosni in Hercegovini s sv. službo božjo v navzočnosti oblastev in obile pobožne množice. Dunaj, 4. oktobra, Grški kralj se je pripeljal ob osmih in 44 minut semkaj. Dunaj, 4. oktobra. Kakor poročajo zasebna poročila, napil je včeraj v Mflrzstegu nemški cesar Viljem povodom današnjega cesarjevega godu Francu Jožefu ter mu presrčno čestital. Miirzsteg, 4. oktobra. Povodom godu avstrijskega cesarja je bila v vaški cerkvi sv. maša, katere so se vdeležili oba cesarja, saksonski kralj in visoki gostje. Veličastva so se potem odpeljala na lov na divje koze. Praga, 3. oktobra. Nameravana konferenca vseh čeških poslancev s Češkega, IVfo-ravskega in Šlezije je za zdaj odložena. Atene, 4. oktobra. Poročila o zaroki ruskega carjeviča in grške princesinje se pobijajo. Umrli no: 1.^oktobra. Amalija Kotar, sprevodnikova h5i, 3 meseco, C«8ta na južno železnico 12, božjast. — Ludovik Jiiseh, trgovec, 56 let, Štiri trg, 17, kap. 2. oktobra. Ivan Modic, delavec, 37 let, Cesta na loko 11, jetika. — Franc Perko, kurjacev sin, 2 leti, Emonska cesta B, ecetampirie. — Krani^iika Pnst, tesarjeva h6i, 21 dni, HrsHec-kega vas 12, božjast. — Cecilija Ortel, delavka, 21 let, Trnovske ulice 17, jetika. Tremenitko nporočllo. ]>niialMka borza. (Tclefrritii-Do poroi*ilo.) 4 oktobra. Papirna renta po 100 gl. (s 16* davka) 87 gld. 9.'") ki Srebrna „ 5',, „ 100 „ . 16% „ 88 „ r.o , 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 106 , 9.5 , Papirna renta, davka prosu , ..... 101 „ 1"> , Akeije av.str.-ogerske banke • 968 , — Kreditne akcij« .... 308 „ — iia „ 95 1 _ Francoski napoleond. . . 8 " 92",' Cesarski cekini ..... 5 „ 36 „ 43';,, Zahvala. Moj umrli mož gosp. Ivan VVoliinz, KrajšiMnski oskrbnik, je bil z Tefjo svoto zavarovan na življenje pri družbi „The Greiham" v Londonu. Glavni zastopnik v Ljubljani gosp. Gvidon Zeschko mi je izplaval zagotov jeno glavnico poleg obilega dobička takoj po smrti ljubljenega soproga, ne da bi mi bil kaj utrgal. .lavno zahvaljujem za to zastopnika in družbo „TltK GRKSIIAM" v Londonu tor jo vsakemu toplo priporočam. V Mokronogu, dno 1. oktobra 18'.I0. (1) Terezija \Vohiitz. Za poj:;orelce v Aiiibriisn darovali so ti-le : K L..................1 gld. t". Seh..................5 „ H. B..................3 „ Družba sv. Cirila in Me i oda. Letne doneske so poslale podružnice: Turjaška............. Akaderaična v Gradci........ Slovenjegraška.......• ... Celjska.............. Velike Pirešice............ Briška na Goriškem ......... Pribla ves na Koroškem....... Sv. Kanoijan............ Cerkniška na Goriškem....... Celovška.............. Pivška .............. Kranjska.............. Ptujska............... Sv. Ivan pri Trstu.......... Gorenjska dolina........... Poljanska dolina........... Apače na Koroškem ......... Darovali so: Rodoljub iz Nove eerkve........ 32 gld. — 40 „ — 25 „ — 131 „ — 26 „ 50 oO ,, 7 „ 50 31 „ 26 32 „ 36 30 „ — 40 „ _ 11 „ — 23 „ — 33 „ — 48 „ 36 70 „ — 36 „ 10 1 „ _ 11 ., — 10 „ — 100 „ — 10 „ — 13 „ — 31 „ 30 A. Kalan, stolni kapelan .... Meščanska ljubljanska vojašnica .... Celovški klub........... Pri obedu dne 24. septembra nabranih Slavne podružnice, katere še niso poslale letnih doneskov, prosim, da to kmalu store. V Ljubljani, dne 30. septembra 1890. Dr. Jos. Vošnjak, blagajnik. MATIJA HORVAT,^: čevljflrski mojster V LJubljani, sv. J*etra cesta .št. :t2 priporoča se v obila naročanja raznovrstnega Srednja temperatura 110°, za 2 3° pod normalom za gospode, goapi in otroke, katera izvrSuje ceno, i)0šten0, iz zanesljivo trpežnega blaga ir. po zahtevi od najfinejše do najpro-stejše obhke. (11—9) TVove okvire za portrete iz naravnih planik nekaj posebnega v tej vrsti priporoma T. l>i^l v Ljubljani, Sohellenburgove ulice štev. 4. xxxxxxx Zobozdravnik lYgustScliweiger| prične s 15. oktobrom delovanje kakor do sedaj V hotelu ,pri Maliču' (,Stad Wien') IL hoooooooooocxxxyo& pripravljena od lekarja GABR. PICCOLI-Ja v LJubljani, je uplivno zdravilo, katero krepča, želodec, mehča, čisti, odpravlja .zlato žilo in odganja gliste. I Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo spad.ajočili snovij ter ni nikako 'drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne žkodiije, če se prav delj časa rabi. Esenco za želodec pošilja izdelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic za gl. 1 30; po 24 za gld. 2-60; po m za gld. ;!'84; po 44 za gld. 4 26; po 55 za gld. 5 26; po 110 za gl. 10-30; po 550 za 50 gld. Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Ljubljani v lekarni „Pri angelju", Dunajska cesta, v steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseli tii- in inozemskih lekarnah. ((jO—5) • I. 151i:j>J>0^-a, tovarnarja v Št. Valentinu na Spodnjem Avstrijskem, liraiii ianast^ xa iiNiijo jo najboljše sredstvo, da se usnje ne premoči. Za likanje usnja se priporoča ravnokar izumljena, pred ponarejanjem s e. in kr. privilegijem zavarovana tinktura xa iiNiiJc. Glavna zaloga v Ljubljani pri gg. Schusnigu in Weberji, nič več pri Krisperji. (10—1) S/^ Svarimo pred ponarejanjem. 'X: cS Vh cd t . . < < (fj • .M C/3 " 'S -IH ^ D •1 Cžf -M Vh > fj ^ V > 0 -H O CŽ k J M claii na pol prekajene I kranjske klobase g in klobasice za peči (Bratwurste) Iz svežcpi svinjskega mesa diHiia narejene vftaUo fiicffo hi soboto priznano izvrstne sveže rižove, jetrne in krvave klobase^ ^ hi pečenka v pečici (Jnnff/ernbraten) /fj ••'—1 dobiva se pri mesarici jjj Barbari Kopa«', sv. petra nasip st. n. ^^ joooooooooooooooooooooooooooooori ipoHfMRi Izdelovatelj cerkvene posode itd. IL.]iil>l](iniv ST. Petra cesta St. 27. SSTSSfS? T yV Y y T y Y Ta tovarna izdeluje po prJiT nizki ceni mlnu oriljn li tiarmoiiji! Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevalni pogoji so usodni. Ceniki orgel) in harmonijev pošiljajo se zastonj, V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgelj, med temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in reelnosti te tvrdk«. (24—19) ^amerEiik« kamnosek, g t. 9, Priporoča svoje Izdelke prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojn kom po mijiilžji ceni v najnovejših in lepih oblikah. (16) , Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. T LJubljani, Tarne ulice Ilijila tik mesarskega mostu, se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrstnejših po najnovejših načrtih prav llčuo in iz različuili vrst marmorja izdelanih iia{;rol»iilIi spomenikov. Vse na tukajšnjem pukupališči stoječe in jtri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, pojtravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred svetimi. Še posebej opozarja na krasen, od kajiiabtiil-skega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen H i> O III II i , '^13 katerega proda po primerno Jako nizkej ceni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna Ivan Kre<>ar, izdelovatelj cerkvenega orodja LJUBLJANA, I? Poljanska cesta 3, •(zraven gostilne pri zvezdi«), opozarja in toplo priporoča preč. duhovščini in st. cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno pa3a,3rgiIj:.o dela.Xxxiop„ v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: monštrance. ciborije, kelihe. taber-nakeljne, svečnike, lestence i. t. d. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in cen6 po poslanih uzorclh ali lastnem načrtu. Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvrieno blago poSlje dobro spravljeno in poštnine prosto. (2) stavhinfika dela, katera fino, trpežno in ceno izvrči. (5) Obrabljene pismene marke Car. Zec;liiii«yor*, Nurnberg. ilV Obrazci zactonj. "VV) 15—(8) Andr. Druskovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, pril>oi*o^'»x i>o iiixlt:i ooiii okove za okna in vrata, štorje za štokadovan)e, saniokoln ice, traverze in stare ^eleztiiške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland' in lioman-ce-nient, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lopo iii iiio^^iio iirtrojoiisv sledilna ognjišča tm j^osamcKiKe deler Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah iu majhiiiiiii stroški ua pravem luestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne ««Yi in železoliti gornji Ktojali, k.akoi tudi la lesen^^ cpvi uiesinsaste trombe iu ventile iu železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo In močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tndi se dobim zmirom sveži dnrsL-i mavec (Lettgettfelder Gj/ps) za f/nojenje jntfjn. Dunajske Glavni dobitek Le malo jih je še! 11 sreči to ild osmčLiEL.vOlir gld. vrednosti. že 151 •eclce po 1 l>i-i < ' < • ^^ T^,iiil>ljaiii. Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnkoczy-ja, deželna lekarna, Sackstraijse Ounaj: Lekarna Viktorja pl. Trnkoczy-ja, „prisv.Fran-."■isku", (ob jednem kemična tovarna), V., Hunds-thurra-trasse 118. (5) Nepresegljivo za zobe J« .sallcilna istia roda aromatična, upliva okrepievaJoA«, zabranjuje gnjilobo zoli ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. Ounaj: Lekarna lulija pl. Trnk6czy-ja, levu". VIII.. Jo8efstadterstras.se 30. . sicii IM P splošno priljubljen, uplivajako Okrep-6evaJoče ter ohranuje zobe svetlo-beie, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih jc došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Ubald pl.Trnl(6czy ,pri zlatem Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnk6czy-ja, ..pri Radec-kiju", IIL, Kadetzkyplatz 17. Zunanja naroČila se s i)rvo imšto izvršujejo. rž^J dlplomovaui posestnik lekarne In kemik, poleg mestne hiše v Ljubljani. rai Mar Ljubljuiiii Tržaška cesta štev. 29 priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu ll leDo. ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončena, tlelo, rujavo, zeleno in sldriokošeeui' o.stfklene ognju ■m- prot'Vue lieel ji v nairaznovrstnejših oblikah, lj kakor tuli vse v to stroko spadajoče izdelke po iiitj-nižjih eenah. Ccuifnihe pošiljam tia željo ll franko. Zastopništvo pri (40-28) Vidic & Comp. Slonove ulice. isni teie^ra; trez telefona le gld. 4*50 _iii -viiji jo. rosaineziii deli , za napeljavo strelovodov, hišnih telegrafov in telefonov so vedno na razpolago. Za dobro, zanesljivo in točno delo jamči, eena je kar mogoče nizka. Josip Rebek,! (prej Karol AMin) IcljiK^^ar-slii niojstei-, 13 Francovo nabrežje I^ubljana Francovo nabrežje 13. priporoča svojo izborno zalogo lepo, natančno in trpežno izdelanih šiedilnih ognjišč okov za okna in vrata; i/.deluje tudi UIF" železne Ograje v v.>!akovrstnih oblikah jio poslanih vzorcih ali lastnem nakitu in sploh vaa lAl ključaraka dela po nitjniitji c^ni. kWj rMl zaneslji 'S Sprejema naročila iz mesta in z l•os^bno opozarja na svojo na Kranjskem največjo zalogo elektroteliiiiniili proizvodov katera omogočuje najzaneslj vejšo vpeljavo telegrafov in hiinih telefonov v poljubni dolgosti. Slednja prlporo.'a Se posebej cenjenim gg. trgovcem in tovar-narjem v varstvo pred tatovi in svrho hitrega poslovanja. rM" I € Prečast. duhovščini, veleposestnikom, tovarnarjem in sploh hišnim posest- fc 4 Mj nikom se priporoča za napeljavo S^ti-elovoclov, ^ katera napeljuje na stolpe, dimnike in poslopja po najnovešem zanesljivem r "I naiinu; popravlja tu.li /e napeljane pohabljene strelovode, katerih ^^za^gljivost preizkusa z navlašč za to naročenim „elektrom«trom". (20-9) dežele ter jc izvišuje točno, poceni in Tt^lh V) ^HnHHtntnnnnnnnnnnnnnnHHHnH Trgovina z železnino 0. 4HČiI-a v Ljiil>ljaiii, Gledališke ulice štev. 8 priporoča svojo bogato zbirko S^ nadgrobnih križev, pristno pozlačenih in najfinejše izdelanih, ali X tudi surovih. (i2-'j) Dalje se priporoča v izdelovanje g^robnih X in cerkvenih omrežij (gavtrov) itd. |t nn^nnn^nnuHnnnHnnttunnnHnn Premija oa svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo .saloiiMki krilasti klavir, planine (52.34) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wllh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld., 550 gld., 6t)0 gld., 6,50 gld.. pianine za 350 gld. do 600 gld. ___ Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 glcl. Sl^ Izposojllo klavirjev za na ^želo pod najugodnejšimi pogoji. i Prodajalnica in posojilnica klavirjev A.ThierfeIder, Dunaj, VII., BurggasseTI. št. 17.5.54. (3-3) V četrtek dnč 9. oktobra 1890 dopoldne ob 10. uri se bode v mestni klavnici postavljeni plinovi motor dveli konjskili sil zistem „Otto' prodal potom očitne dražbe. K tej dražbi, ki se bode vršila ob (loločeni uri v mestni klavnici, vabijo se kupci z dostavkom, da podpisana mestiui občina do dneva dražbe sprejema tudi pismene kupne ponudbe. 3Xesliia ofeoiiia dne 25. septembra 1890. rtie lekari e in prda moke. Usojam si p. n. občinstvu in gospodom gostilničarjem naznanjati, da odprem dn^ 1. oktobra t. 1. v svojej hiši V Florijanskih ulicali št. 12 pekarijo in prodajo moke. Prizadeval si bodcni svojim p. n. naročnikom postreči s fino pekarijo, s sve iiu belim in črnim kruhom na vago in v širuiah. z i/,vrstnim rženim kruhom itd. po najnižjih c(>n:ili. Na zahtevanje pošiljam kruh tudi na dom. — Zajtdno opozarjam častite gospodinje na svojo bogato zalogo vsakovrstne moke. Z odličnim sp. štovanjem (3-3) Karol Žužek. Trgovina z železnino Albin-a C. Ahčin-a J v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8, prifioroča svojo bogato zalogo poljoilelMkogai orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po iiiijiiižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lopo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na v6do, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steselcev, os, zavornio za vozove, okov za vozi itd., šin za kolesa, podkev, cokel, ko^skih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kds, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. (28-21) Staro ielezo, mesintf, hnker, kositar, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah.