Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 42.	v Ljubljani, v soboto, 21. februarja m.
Leto XLH,
= Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . . K 2B'— sa en meseo „ . • » g-zo za Nemčijo oeloletno . »
za	ostalo inozemstvo . » 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24--za en meseo ,> ■ • »
V	upravi prejeman rmeCno „ 1-70
= Sobotna Izdaja: =
za celo leto ...... >. 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9 -za ostalo inozemstvo. „ 12-
Inserati:
Enostolpna petltvrata (72 mm): za enkrat .... po 15 v
za dvakrat......13 „
za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zalivale, osmrtnice itn.:
enostolpna potitvrsta po 18 vin.
-— Poslano: ■
enostolpna petltvrata po 30 vin.
lzbaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Toznl red.
Itž- Urednlitvo je t Kopitarjevi ullol Štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero, št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
3TDanašnja številka obsega 12 strani
Česa je zda) najholl M.
Balkansko vprašanje se vleče kakor morska kača. Od jeseni leta 1912 pa do danes ni konca vznemirjenja, ki pretresa najbolj našo državo. Vse naše politično in gospodarsko življenje je vsled tega nenormalno, ljudstvo pa je nekam deprimirano in pesimistično. Časniki ne govore o drugem nego o bližnji nevarnosti zopetne vojske, eni, kakor da bi si je želeli, drugi bolj v strahu.
Ce pogledamo dejanski položaj, pa moramo reči, da to prerokovanje sloni na precej slabih nogah. Bulgarija si res želi nazaj Makedonije, Turčija bi rada obdržala otoke in ji jc tudi za Solunom hudo žal, toda prva je do kraja oslabljena, cla sama od sebe še leta in leta ne more misliti na vojsko, druga pa nima denarja, tako da niti uradniki že dolgo niso dobili plače. Zveza med obema državama je tudi riskirana reč, ker sta to dve državi, kojih interesi na Balkanu si povsod le nasprotujejo. In, kar najbolj za mir govori, je to, da ostale balkanske države ne dopuščajo kršitve bukareškega miru, naj bodo potem med seboj zvezane po ali-janci ali samo po golem prijateljstvu. Bumunija smatra sedanje razmerje sil na Balkanu kot najbolj ugodno zanjo in je bo zato skrbno varovala. Vojska proti nameram in volji Rumunije, ki je po slepoti svojih slovanskih sosedov postala prvi in odločujoči činitelj na Balkanu, pa bi bila blaznost.
Vprašanje je le, če imajo Srbija, Grčija in Rumunija, agresivne namene. To vprašanje sc more z vso gotovostjo zanikati. Srbija Avstrije res nc mara, a tudi zelo krvavi na ranah izza zadnjih dveh vojsk, bo imela čez glavo opravka v novoosvojenih pokrajinah in bo morala zmiraj paziti na maščevanj a-željno Bulgarijo in na Albance. Njena zveza z Grčijo ima izključno samo namen zavarovati posest Makedonije proti njima skupnim nasprotnikom/Z Bu-munijo pa je itak le v prijateljskem razmerju glede ohranitve sedanjega stanja na Balkanu brez vsakih drugih obveznosti.
Zato smo za lep čas lahko mirni. Vznemirjanje javnosti, kakor je goji predvsem gotove vrste bojaželjno časopisje, je nepotrebno in škodljivo. Sedanja razdelitev meja na Balkanu nam sicer ne more biti popolnoma všeč, toda
naše življenjske koristi niso prizadete in teritorialnih pridobitev na Balkanu se je naša država po izrečni konštata-ciji grofa Berehtolda odpovedala, Albanija, za katero smo se v prvi vrsti prizadevali, je osnovana, naša gospodarska pot do Soluna pa je tudi sigurna, kakor pač more biti.*RaČune, ki jih imajo Balkanci izven tega okvira med seboj, naj pa le sami poravnajo in zato lahko z Bismarckom rečemo, da Štip in Kočane niso vredne kosti enega našega grenadirja.
Ostane Rusija, Kakor stoje danes stvari na Balkanu, kjer drug na drugega pazi, se Rusija v vojsko z nami in Nemčijo ne more spuščati. To more le tedaj riskirati, če ustvari zvezo vseh balkanskih držav — ne vpoštevši morebiti edino Turčijo — na to pa lahko še dolgo čakamo, mi in Rusi. Vrhtega ima Rusija rešiti še v svoji notranjosti kup agrarnih in drugih gospodarskih vprašanj in se tudi primemo oborožiti, zakaj nc dreadnoughti ne armaclni zbori sc ne osnujejo s potezo peresa, ampak je treba leta in leta, da se taka telesa organizirajo in začno prav funkcionirati. Kar se pa tiče tiste pravoslavne propagande, je to bolj nagajanje, kakor je nagajanje, če Avstrija podpira ukrajinsko gibanje v Rusiji. Sicer pa nikakor ni izključeno, da Avstrija in Rusija, če obe svoje stališče napram Balkanu druga clrugi enkrat pošteno pojasnita in se na podlagi načela: Balkan Balkancem! (odkritosrčno mišljenega) sporazumeta, postaneta zopet najboljši prijateljici.
Če ne — kar bi bilo zelo obžalovati — se nam seveda ne more zameriti, ako se pripravljamo. Le eno se mora pri tem poudarjati, da kanoni in bajoneti še niso vse. Naša država se bo lahko najhujšega navala ubranila in največjim nasprotnikom kljubovala, če bo znotraj zdrava in čila. To pa bo le, če bodo njeni narodi zadovoljni. Zvestoba, udanost, in ljubezen se ne da izsiliti, in če tega ni, so zastonj tako dreadnoughti kakor kazenski paragrafi. To je naša država poskusila v Lombardi-ji in Benečiji. Zato bi moral zdaj imeti pri nas notranji minister ravno toliko besede kakor zunanji in vojni. Zadnji čas jc, da se Avstro - Ogrska reformira. Dela jc dosti. Na Koroškem se imajo ustanoviti slovenske šole, kakor in kjer jih zakon zahteva, v Istri je treba odločno in resno napraviti laški hegemoniji konec in ustvariti pameten sporazum, cla Slovenci m Hrvati pridejo do ravnopravnosti, v
Dalmaciji se mora povzdigniti gospodarstvo in ljudstvo vzgajati k politični resnosti, mesto cla se vzdržuje malenkostni policijski in špiceljski sistem, Hrvatom jc treba pomagati, da dosežejo vsaj to, kar jim že po nagoclbi gre, zlasti da se gospodarsko od Ogrske emancipirajo, treba je zadovoljiti Ru-mune in Slovake in česa je nam Slovencem tudi na Kranjskem še treba, itak vemo. In kar se tu glede na Jugoslovane zahteva, je najmenj, kar se mora v interesu države same zahtevati. Sicer pa se zdi, cla ne omenjamo velikih škandalov na Ogrskem, cla v naši državi tudi glede funkcioniranja uprave kot take ni več vse v redu in če jc res, da je C.anadian Pacific družba izdala samo za podkupovanje uradni-štva v državi štirinajst milijonov v treh letih, kakor je dejal v hrvaškem saboru poslanec Zagorac, potem meče to zelo slabo luč tudi na našo polovico.
Če bi gotovi listi poleg sedanje ta-kozvane ruske nevarnosti obravnavali tudi potrebo notranje preosnove avstrijske države, potem bi ne imeli ničesar več pripomniti.
iz včerajšnje seje kranjskega deželnep zbora.
Nov ubožni zakon.
Samostalni predlog poslanca Škulja in tovarišev glede nujne reforme občinskega zakona za uboge in ubožnega zaklada.
Sedanji ubožni zakon kranjski že davno ne odgovarja več zahtevam po primerni oskrbi ubogih ter racionalni upravi ubožnega premoženja. Predlagam: Deželnemu odboru se naroča, da čimpreje izde'a načrt novega našim razmeram odgovarjajočega ubožnega zakona in upravljanja ubožnega premoženja.
Cesta Mlaka—Tenetiše.
Samostalni predlog poslanca Zabreta in tov. za pre'ožitev deželne ceste Mlaka —Tenetiše in izvršitev te zgradbe v tekočem letu; ravno tako za znižanje klancev v Hrašah—Smlednik.
Zatvornice na dolenjskih železnicah.
Samostalni predlog poslancev: Povšc, dr. Lampe, Vehovec in tov. v zadevi za-tvornic na železničnih progah Do'enjskih.
Pred dnevi se je prigodila na prelazu deželne ceste čez Dolenjsko železniško progo pri Zatičini nezgoda. K sreči se pri tej nezgodi ni zgodila nobena poškodba, le voz je ves razbit. Enake nezgode se dogajajo večkrat. Z ozirom na bližno prihod-
njost, ko bodo po dovršeni Belokranjski železnici osebni vlaki hitreje vozili in jih bo baje tudi večje število, bo morala uprava železnice skrbeti za večjo varnost voznikov in ljudi}.
Zato predlagamo:
Dež. odboru sc naroča, da opozori železniško ministrstvo na te nedostatke ter da vse potrebno ukrene, da se bodo vsaj na vseh prelazih čez železnično progo, z velikim prometom vozov, napravile zatvornice.
V	form. oziru predlagamo, da sc ta predlog odkaže uprav, odseku.
Pospeševanje sitarstva.
Samostojni predlog posl. Jarca in tovarišev zaradi pospeševanja sitarstva pri sklepanju novih trgovinskih pogodb.
V	občini Stražišče se je ohranila do danes domača sitarska obrt, ki daje krog 1000 delavcem zaslužka. Ker je pa za žim-nate sitarske izdelke v mnogih državah določena neprimerno visoka uvozna carina, propada ta obrt. Zgodilo se je to po prizadevanju železninskih industrijcev, da ti laže konkurirajo s siti iz žice. Za vzgled bodi navedeno, da znaša carina v Italijo, kamor gre velik del eksporta, samo 30 fr. za 100 kg (to je ca. V/_>% vrednosti), na Francosko pa ca. 8r/o in v Belgijo celo 15% vrednosti. Ko bi se znižala carina na Francosko, v Belgijo, Srbijo, Bulgarijo in na Špansko, bi se s tem na novo povzdignila sitarska obrt.
Zato predlagamo podpisani:
Visoki deželni zbor skleni:
C. kr. vlada se poživlja, naj se pri sklepanju novih trgovinskih pogodb ozira zlasti tudi na domačo sitarsko obrt in skuša za sitarske izdelke pri tujih državah doseči kar najnižjo uvozno carino.
Prašičorejska postaja v Belikrajini.
Samostalni predlog poslancev: Mihel-čiča, Dermastije in Jarca glede ustanovitve prešičjerejske postaje v Belikrajini.
Ker bi prešičjereja v Belikrajini posebno dobro uspevala in posestnikom veliko prinašala, predlagajo podpisani sledeče.
Visoki deželni zbor skleni:
Deželnemu odboru se naroča, da potrebno ukrene, da se v Belikrajini ustanovi prešičjerejska postaja, na kateri naj sc za poskušnjo upelje takozvano >>pikasto pleme« (Turopolsko).
Preskrba vode za Retje.
Samostalni predlog poslanca Škulja in tovarišev glede preskrbe pitne vode za vas Retje v Loškem potoku. Vas Retje šteje nad 120 hišnih številk. Nekateri posamni gospodarji so oskrbljeni z lastnimi kapni-
LISTEK.
nosKi Mi.
Priobčil dr. Leopold Lenard.
V Trstu sem sedel zvečer v kavarni »Balkan«, se dolgočasil in čakal na vlak. Zagledali so me gospodje narodnjaki ter vzeli med sebe; govorili smo o narodnosti in edinosti ter se navduševali za boj za narodne pravice. Reševali smo vsa vprašanja, ki so bila ravno na dnevnem redu, med njimi je pa v današnjih dneh seveda na prvem mestu častitljiva in starodavna Albanija. Jaz sem nastopal kot, goreč in odkritosrčen prijatelj Albancev.
»Brez dvoma mora tičati v tem narodu silno veliko življenjske sile,« sem govoril. »Do nedavna ni Evropa skoraj še ničesar vedela o njih. Komaj pa so zaclobili priliko, da se pokažejo pred svetom, že vzbujajo občno pozornost. Pomislite samo, koliko imajo nota-blov. Cela albanska država šteje nekaj čez osemstotisoč prebivalcev, toda no-tablov imajo vse polno, cla bi lahko z njimi preskrbovali celo Evropo. Po celem svetu pošiljajo svoje notable, pa jim jih nikdar no zmanjka. Tu čitam v časnikih, da so sc neki albanski nota-
bli pojavili v Bukareštu, ob istem času so nastopili clrugi v Parizu, v Rimu, v Benetkah, v Londonu, v Budimpešti itd. se prikazujejo, nastopajo in zopet zginejo. Na Dunaju so kakor doma ter se prikaže albanski notabel, kadar ga kdo potrebuje. »Preša« poroča, cla je njen dopisnik imel interviev z albanskim notablom, katerega jc našel v obednici brzovlaka na progi iz Buda-pešte na Dunaj ter ga spoznal po mogočnih brkih. Poročevalec »Reichspo-šte« je imel istega dne pogovor z albanskim notablom, na katerega je zadel v neki oštariji v Hietzingu »Beim Heurigen«. Notabel mu je v velikih potezah začrtal politiko bodoče albansko države in »Reichspošta« je prinesla pogovor na prvi strani z veliki črkami. Danes je še pekel kostanj v Carigradu ali snažil čevlje precl kolodvorom v Trstu, jutri si bo zavihal brke, obul čevljo in položil na glavo klobuk ter se kot albanski notabel peljal čez Dunaj v Potsdam k Wiedu, cla dobi nekaj od onih petinsedemdeset milijonov mark, katere upa dobiti princ od evropskih velesil.«
Prišel je čas za odhod, poslovim se od prijaznih gospodov narodnjakov ter odhitim na kolodvor.
Mnogo sem se že vozil po svetu, a silno redkokdaj sem zadel na družbo,
ki bi me vsaj nekoliko zanimala. Splošno so železniški potniki dolgočasni in prozaični, cla se Bogu usmili, in najbolje storiš, ako se nikdar ne spustiš z nobenim v pogovor. Slednjič sem prišel clo prepričanja, cla so ljudje najbolj dolgočasne stvari božje na svetu, zlasti tisti ljudje, s katerimi sc srečujemo v vlakih.
Zdaj som pa vendar zagledal moža, ki me je zanimal. Imel je lepo brke, kodrasto glavo in močno pest. Močna pest je v naših demokratičnih časih veliko vredna, lepi brki so pa tudi dobro priporočilo. Znan mi jc slučaj, da je bil nekdo izvoljen za poslanca, samo zato, ker je imel lepo velike muštace.
Mož me pogleda, tudi jaz sem moral zanimati njega, kajti njegovi pogledi so bili vedno bolj dolgi in so sc obračali proti meni zaporedoma. Slednjič sc možak pritisne k meni ter me vpraša:
»Vi pišete?«
»Če treba, tudi pišem.«
Možak naredi sladak obraz kot kakšen zavarovalni agent ter nadaljuje:
»Ali bi hoteli napisati od mene interviev?«
Pogledam moža začudeno ,,-,r ga vprašam:
»Ali ste uolitik?«
Po zunanjosti bi lahko smatral moža za mešetarja, ki sc je oblekel v praznično obleko. K večjemu bi mogel biti poljuden poslanec, pripadajoč oni parlamentarni skupini, ki po potrebi uganja obstrukcijo, skrbi za reklamo med volilci, nikakor pa vodilna politi-ška oseba, ki daje interviev.
»Seveda sem politik. Sedaj potujem na Dunaj, če treba, pojclem tudi v Rim, potem pa v Potsdam k princu Wiedu. Ako blagovolite sprejeti od mene interviev, vam povem vse podrobneje. Naj bo za vas, dam interviev ceneje, s 5 odstotki popusta. Saj veste, konkurenca je huda, albanskih nota-blov pa vedno več.«
Pogledam začudeno in rečem:
»Torej vi ste albanski notabel?«
»Da, sedaj sem albanski notabel, poprej sem pa snažil čevlje v Trstu na vogalu ulice Benvenuto Cellini.«
»Pa ste res rodom Albanec?«
»Kaj bi ne bil! Moj oče jo bil težak in je nosil vreče na ladje v Valoni. Doma je bil pa iz Kalabrije.«
»Veste kaj,« mu rečeni, »pravega intervieva od vas ne morem vzeti, ker jaz nisem za veliko politiko. Ako sc pa hočete med potjo z mano nekoliko raz-govarjati ter mi pripovedovati o vaši obrti, bom vesel ter vam rad plačam guljaš in pivo na prvi postaji.«
cami, edina voda za ljudi in živali je kap-nična voda. Slednja pa kmalu poide, zlasti v suši in v zimi — letošnjo zimo je bila skoro cela vas primorana na daljni studenec po vodo v velikih zametih in ledu. Tik vasi so podzemske rupe, o katerih se vedno trdi od najstarejših vaščanov, da vsebujejo stalno vodo, ki bi zadostovala za vse potrebe ljudi in živine, s tem bi bila za vas zlasti v večjo varnost radi ognja, ki je pred leti baš radi pomanjkanja vode polovico vasi pogorelo. Predlagamo: Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da pošlje strokovnjaka v Retje, ki naj preišče ondotne razmere v Retjah in vse ukrene, da se vas Retje oskrbi s pitno vodo za ljudi in živino.
Cesta Sv. Gregor—Ortenek.
Interpelacija poslanca Škulja in tovarišev na g. deželnega glavarja glede gradnje cestne zveze Sv. Gregor—Ortenek.
Že leta prosi občina Sv. Gregor in sosednje za omenjeno cestno zvezo. Občina Sv. Gregor in sosednje nimajo prav nobene lastne zveze s cesto Ribnica—Vel. Lašče, enako ne s kolodvorom Ortenek; poslužuje se sedaj graščinske poti, ki je pa le ozka gozdna pot; plačevati se mora od vsakega voza večja vsota. Radi pomanjkanja dobre zveze trpi cela občina Sv. Gregor in več sosednjih vasi občutno gospodarsko škodo.
Vprašamo g. dež. glavarja:
1.	So mu li znane omenjene razmere.
2.	Kaj misli ukreniti, da občini Sv. Gregor in sosednjim vasem čimpreje odpomore z lastno cesto in se čimpreje reši tozadevna prošnja.
Zoper šikaniranje gostilničarjev.
Interpelacija poslanca Zurca, Mihelči-ča in Jarca na Njega Ekscelenco barona Schwarca, deželnega predsednika radi razglasa c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 28. avgusta 1913, št. 22.070, o policijskih veterinarskih predpisih za gostilniške hleve. Vsled nekaterih slučajev smrkavosti je izdala c. kr, deželna vlada izvanredno stroge odredbe, ki dajejo^priliko za šikaniranje gostilničarjev in gostov.
Opozarjamo zlasti na določila v odstavkih 3, 4 in posebno 6, po katerem morajo voditi celo natančne zapiske o konjih, v njih hleve postavljenih, kar je zlasti ob semanjih dnevih skoraj nemogoče.
Še hujši je pa predpis, da se morajo hlevi vsak teden razkuževati.
Zato vprašajo podpisani:
Ali hoče Vaša Ekscelenca pouebno ukreniti, da se te prestroge odredbe omilijo.
Čudno postopanje c. kr. okrajnega živino-zdravnika.
Interpelacija poslancev Drobnica in tovarišev na Ekscelenco gospoda deželnega predsednika zaradi postopanja c. kr. okrajnega živinozdravnika v Logatcu.
Posestnik Janez Osvald iz Gor. Logatca jc meseca novembra 1. 1. kupil na deželni pristavi v Goričanah mladega bika simodolske pasme. Bik jc bil vedno popolnoma zdrav na deželni pristavi. Ko pa je pripeljal Osvald bika domov in jc bil zraven c. kr. okrajni živinozdravnik iz Logatca, se jo čudoma kar naenkrat pokazalo, da bik baje ni sposoben. Uradni živinozdravnik je Osvaldu celo dal živino-zdravniško potrdi'of da je bik popolno-m a nesposoben. Ko se je to deželnemu odboru snoročilo, je ta iz previdnosti na zahtevo Osvalda vzel bika nazaj in mu vrnil kupnino. Obenem pa odredil, da se ima bik izročiti Al. Gostiša, posestniku v Gor. Logatcu v oskrbo. Živinorejski zadrugi v Gor. Logatcu se je zdelo neverjetno, da bi bil bik res nesposoben, zato je napravila precej po povzetju več poskusov. Ta bik, ki
Albanski notabel ni naredil nič posebno veselega obraza. Očividno bi mi raje prodal pravilen interviev po stalnem ceniku. Iz velikanskega notranjega žepa je izvlekel celo kopo papirjev. Dokazal mi je na podlagi delavske knjižice, da je res poprej stanoval v Trstu ter je na vogalu ulico popotnikom snužii čevlje. Pristojen je pa v Va-lono. Imel je pri sobi celo svojo fotografijo ter jo vprašal, če bi ne mogel spraviti njegove sliko v ilustrovani časopis proti zmernemu honorarju. Zatrjeval je neprestano, da je on poceni, veliko cenejši kot vsi njegovi stanovski kolegi. Imel je pri sebi hektografirane uzorce za razne intervieve ter mi jih začel razkazovati. Primem za kupček in razvijem neko pisanje.
»To ni za vas,« mi je rekel naglo in nekoliko prestrašeno, ko je opazil, da imam v roki dotični papir.
»Kakšno pisanje pa je to?«
»V tem zavoju so intervievi za laško časopisje. Tu imam tudi specialne intervieve za nemško državo.«
»Torej vaše podjetje sloni na jako široki podlagi, kakor vidim.«
»Saj veste, trgovec mora imeti raznovrstno blago. Pred odhodom iz Trsta som prodal dva obširna intervieva v Francijo. Plačali so dobro.«
Polagoma se je mož razgovoril in postal zaupljiv. Ko se je najedel gulja-
je bil po izreku uradnega c. kr. okrajnega cej po prevzetju več poskusov. Ta bik, ki živinozdravnika popolnoma nesposoben, pa se jc izkazal kot popol, sposobnega. Ni stvar podpisanih raziskovati, ali jc dal okr. živinozdravnik svoje spričevalo v gorenjem zmislu vedoma, proti svojemu boljšemu prepričanju ali i i gole nevednosti, oziroma neodpustljive površnosti. Gotovo pa je, da je tako postopanje, oziroma izdajanje izpričeval kvafno ugledu deželne uprave, oziroma silno potrebni in koristni akciji dežele Kranjske, ki gre za tem, da se oskrbi za naše živinorejce dobro pleme, v škodo.
Zato vprašajo podpisani:
Ali je Ekscelenci ta slučaj znan?
Ali hoče Ekscelenca s primernim poudarkom opozoriti c. kr. okrajnega živinozdravnika v Logatcu, da bodi bolj previden v takih slučajih z oddajanjem svojega mnenja, oziroma z izdajaniem uradnih izpričeval, ki spravijo lahko tudi dotične stranke v veliko gmotno škodo?
Preloži'ev klanca na državni cesti pri Biški vasi.
Interpelacija poslancev : Mihelčiča, Zurca in Jarca do cksce'ence deželnega predsednika barona Schwarza glede preložitve klanca na državni cesti pri Biški vasi (občina Mirnapeč).
Ker je pri Biški vasi na državni cesti tako strm klanec, da ovira splošni promet, si usojajo podpisani Nj. ekscelenco vprašati:
1.	Ali je eksce'enci znano, v kakem stanju se nahaja premestitev tega klanca?
2.	Ali hoče ekscelenca potrebno ukreniti, da se gori omenjeni klanec čimpreje preloži?
Za kmete v li'ijskem okraju.
Interpelacija dr. Zajca in tov. na dež. predsednika za drž. podporo kmečkemu ljudstvu v liti'skem sodnem okraju. Litijski sodni okraj je trpel v 1. 1913. vs'ed najrazličnejših ujm. Prošnja za drž. podporo je bila odklonjena z mativacijo, da ie držav, kredit za leto 1913. izčrpan. Poslanec dr. Zajec in tov. interpe iraio dež. predsednika, je-li on pripravljen izposlovati podporo iz kredita za leto 1914.
Proti škodljivcem ribarstva.
Interpelacija posl. Povšeta in tov. v zadevi onesnaženja reke Ljubljanice pri Vevčah do c. kr. deželnega predsednika.
Ali je ekscelenci znano iz časopisja, da je tovarna na Vevčah izpustila v reko Ljubljanico ogromne množine strupenih odpadkov, ki so povzročili, da je ogromno število rib, baje tudi več kilogramov težkih, pomrlo. S tem se je zelo grešilo proti riboreji in nastane nevarnost, da se ne le ribji zarod v Ljubljanici, ampak tudi v Savi, v katero se odteka Ljubljanica zamori.
Dovoljujemo si vprašati visoko vlado, ali ji je ta slučaj znan in kaj misli ukreniti, da se enaka onesnaženja oziroma za-strup'jenja omenienih voda po tovarniških odpadkih za bodoče zabranijo ter povsem onemogočijo.
idrijske novice.
i Prepovedan shod. V četrtek na večer ob 8. uri so vabili demokrati na shod s sporedom: Nova volilna reforma na Kranjskem. Došlo je kakih 100 ljudi v kletišče pri »Črnem orlu«. Župan Štravs prebere, namesto da bi otvoril shod, od okrajnega glavarstva dopis, v katerem se shod ne vzame na znanje, torej prepove'. Čudo, zborovalci so bili vsi zadovoljni in so rekli: Prav, pa pojdimo k Žagarju in so se takoj
ža in napil piva, sva postala že dobra ] prijatelja. Na drugi postaji mu kupim še on vrček in njegova zgovornost se jo j razvila popolnoma. Neprestano jc raz- j vijal svoje zavoje, razkazoval papirje ter mi ponujal intervieve. Jaz sem jih ogledaval, izbiral, slednjič pa kupil en bolj majhen, toda krepak intervievček za »Slovenca«, da mož ne bi razvijal popolnoma zastonj. Imel je pri sebi res lepo izbiro: intervieve skoraj za vse evropske države, največ pa seveda nemških. Kazal mi je papir za papirjem, priporočal in govoril:
»Kratek interviev, toda jako albansko patriotičen, zelo pripraven za kak nemško - avstrijski poljudni list nemško - narodne smeri. Ljudstvo ga bo kar požiralo. Ta interviev je zopet pisan v jako finem tonu, v žargonu »Neue Freie Presse«. Izvrsten članek za vsak borzijanski časnik. Tu zopet strašno krvav interviev, srbska grozodejstva, grške krvoločnosti, neznačajnost Esad Paše itd., kakor nalašč za dunajsko množico.«
Gledal sem možu na roke in v obraz, kazal mi je papirje, kazal s prsti na, posamezne vrste, govoril popolnoma mehanično, kakor da bi znal svoja priporočila na pamet. Prišel mi je nek dvom v glavo in vprašam gospoda notabla:
»Ali po znate čitali?«
mirno razšli. Od kod ta prevrat? Nekaterim se malo blišči, da jim iz Ljubljano pridejo ukazi, ki niso.kaj dosledni. Ravno razširjenje volilne pravice od strani S. L. S. jc demokratom v Idriji privedlo do veljave in sedaj naj čez to stranko zabavljajo? Zato jim jo prav odleglo, ko jih je prepoved shoda rešila iz zagate in gotovo jc tudi Žagar bil tega vesel. Tudi referent župan Štravs ni nič protestiral, saj lahko ve, da bi on ne bil nikoli župan, ako bi šo nemški in slovenski liberalci na Kranjskem gospodarili. Videlo se mu je na obrazu, da jc prav vesel, ko mu ni treba ukaza iz Ljubljane brati na shodu. — C. kr. okrajno glavarstvo gotovo ni mislilo, da bo s prepovedjo shoda tako ustreglo na vse strani.
i Seja cestnega okrajnega odbora v Idriji se jc vršila v ponedeljek, dne 16. februarja t. 1. v hotelu Didič ob navzočnosti g. Iv. Sbrizaja, deželnega stavbnega svetnika in vseh 12 članov cestnega odbora. V tej seji so se dosedanje okrajne ceste: Idrija — Žiri — Selo, Podroteja — Iderski Log — črni vrh in Godovič — Črni vrh — Cene for-melno prevzele med deželne cesto II. vrste. — Ugotovil so je tudi proračun cestnega okrajnega odbora za letd 1914. Potrebščina se razdeli: 1. v redno za vzdrževanje deželnih cest v znesku 47.000 kron, od katerega poravna deželni odbor tri petine z 28.200 K, tako da ostane potrebščino samo 18.000 K na cestni okrajni odbor. 2. Izredna potrebščina obsega: posojilo pri deželnem odboru s 30.000 K; povrnitev predplačil in dolga (amortizacija in obrestovanje) za cesto Žiri — Rovte 8406 K, odplačilo in obrestovanje posojila pri deželnem odboru 1800 K, skupaj 10.206 K; podpore občinam za vzdrževanje obstoječih cest 2000 kron, od tega zneska plača dežela 800 kron, odpade torej na cestni okraj 1200 kron; sklad za novi most v Žirch s 1600 K in neprevidni stroški radi pričetja nove ceste po Konomlji in druge potrebščine 8794 K. Pokritje obsega: 1. Državno podporo, odnosno posojilo 30.000 kron in 2. 20odstotno cestno - okrajno doklado na direktni davek v znesku 225.000 K z odnosom 45 tisoč kron; skupaj torej 75.000 kron. — Poleg tega se je obravnavalo pri seji tudi še nekaj drugih stvari, ki so manjšega pomena.
Odgovori deželnega glavarja na interpelacije v seji kranjskega deželnega zbora
dne 19. februarja.
Odgovor dež. glavarja na interpelacijo posl. Dimnika in tov. v zadevi broda pri Sv. Jakobu ob Savi: Deželni odbor se s to zadevo peča. Mavrerju se je padaljšala na zopetni ugovor koncesija za dobo 5 let. Dež. odbor uvideva potrebo proste komunikacije. Zato je sklenil v okviru sedanje dež. ceste napraviti brod čez Savo. Vložil je že prošnjo za tozadevno koncesijo pri dež. vladi in upa, da se kmalu reši.
Odgovor dež. glavarja na interpelacijo poslanca Škulja in tov. glede cestne zveze Laze — Stari kot — Novi kot — P r e z i d.
O potrebi cestne zveze Laze—Novi kot—Stari kot—Prezid se je dežel, odbor prepričal že jeseni leta 1911. in je na podlagi poročila dež. stavbnega urada vprašal cestni okrajni odbor v Kočevju, če je vo-
»Tisto pa ne. V Valoni sem nosil i žaklje na ladje kakor me je naučil oče; kadar sem bil lačen in raztrgan, sem šel v mladosti v avstrijsko šolo, da so me oblekli in napasli. Potem so pa Lahi ustanovili svojo šolo in oče me je dal iz avstrijske v laško šolo, ker tam so poleg obleke in hrane dajali tudi vsakemu otroku po deset centezimov na dan, kadar je prišel v šolo. Toda v šolo sem šel samo, kadar sem bil lačen in ni bilo zaslužka na pristanišču.«
»Kje ste pa dobili vaše intervieve?«
»V Trstu se izdelujejo. Moj rojak Gara Kuki, rodom Albanec iz Kalabri-je, ima celo pisarno za albanske zadeve. Pri njem sem vzel papirje na račun ter hodim z njimi po svetu.«
»Kako pa gre z vašo obrtjo?«
»Slabo, slabo, gospod redehtar (hotel je očividno reči redaktor), konkurenca je strašno silna. Saj veste, kaj je konkurenca? Začetkoma so bili zlati časi. Za majhen interviev so kar leteli stotaki in redehtarji so se pulili zanje. Tako so mi pripovedovali kolegi, ki so začeli pred mano. Kemail Bej si je zaslužil lepe dcnarce. Sedaj pa naraščajo notabli kakor gobe po dežju, občinstvo pa postaja vedno bolj razvajeno. Ljudje hočejo močnih intervievov, poročil, kako se preliva kri, kako se bojujejo mod sabo, kaj delajo albanski poglavarji, kaj Esad Paša in kaj Prenk Bib
ljan graditi to cesto kot okrajno in .lositi gradbene stroške.
Cestni odbor je v svojem dogovoru priznal potrebo te cestne zveze ir izje vil, zgraditi to cesto kot okrajno cesto le tedaj, če se zajedno izvršijo drugi po mnenju cestnega odbora mnogo manjši cestni projekti v kočevskem cestnem okraju.
Ker se baš sedaj izdelavajo načrti za zgradbo raznih cest v okraju Kočevje, bo deželni odbor gledal na to, da se pritegne tudi cesta Laze—Novi kot—Stari kot— Prezid v bližnji stavbni program kočevskega cestnega odbora in izdelajo potrebni načrti.	>
Odgovor dež. glavarja na interpelacijo g. posl. Zurc, Hladnik in tov. glede ceste Kostanjevica—Ostro.
Cesto Kostanjevica—Ostro je deželni stavbni urad trasiral lansko jesen. Načrti so malone dovršeni in se v kratkem pošljejo cest. odb. kostanjeviškemu v sklepanje v svrho uresničenja projekta.
Odgovor dež. glavarja na interpelacijo posl. Mihelčiča, Dermasiia, Jarca in tov, glede zgradbe belokranjskih cest.
Načrte za preložitev ceste Drašiči— Krmačica — dež. meja; Metlika—Rakovce in Vinica. Zg. Zilje dogotovi in predloži deželni stavbni urad tekom enega meseca.
Cestna proga Zg. Zilje — Adlešiče je tudi že trasirana, načrti pa se zamorejo do-gotoviti šele do jeseni.
Alternativni projekt za preložitev ceste v Semiču in od Semiča na novi kolodvor je zgotovljen in se pošlje prihodnje dni cestnemu odboru v Metliko, da zajam-či svoi prispevek k gradbenim potrebščinam. Ko se to zgodi in se odkupi za zgradbo ceste potrebni svet. se bodo razpisala in oddala gradbena dela.
Načrte za zgradbo deželne ceste iz Poljanske doline na Črnomelj je deželni stavbni urad že dogotovil in predložil. Ta cestna proga se je trasirala z glavnim namenom ustvariti med Poljansko dolino in Črnomljem najkrajšo prometno zvezo, vsled česar se je merila od Starega trga v najkrajši smeri naravnost na Dobliče do priklopa na staro dež. cesto. Iz okolnosti, da se tako položena trasa izogne vasi Tanča gora, je županstvo v Tanči gori prosilo dež« odbor, naj se predrugači zasnovani projekt, da bo vodila cesta skozi imenovano vas. Uvažuje to prošnjo županstva, je dež. odbor naročil stavbnemu uradu, da izvede na mestu komisijon. trasno revizijo, h kateri naj povabi prizadete interesente, pred revizijo pa še prouči alternativo čez Tančo go-go in dožene, če je mogoče županstva ustreči glede na glavni namen projektova* ne cestne zveze.
Ker je med tem časom obolel izdelo-vatelj projekta, stavbni urad ni mogel danemu nalogu zadostiti, to pa stori v bližnjem času.
Odgovor dež. glavarja na interpelacijo poslan. Mihelčiča, Dermastia, .Jarca in tov. v zadevi vodovoda za občini Adlešiči in Tribuče.
Leta 1906, je izvršil stavbni urad na tozadevne prošnje predpoizvedbe za vodno preskrbo vasi Tribuče in Bojanci, v katerih bi se naj napravile kapnice in napajališča.
Na vprašanje radi pokritja na udeležence odpadlih stroškov je edino vas Bojanci dala pritrdilen odgovor, vas Tribuče se pa sploh ni odzvala. Nato je izdelal stavbni urad samo za vas Bojanci podrobne načrte in proračun s stroški 16.000 K,
Po popolnem financiranju tega podjetja so se gradbena dela leta 1908. razpisala; pred oddajo del je pa občina od izvršitve sklenjenih naprav odstopila.
Glede skupnega vodovoda za obe občini se dosedaj še niso mogle izvršiti po-
Doda ter kako željno pričakuje cel albanski narod princa Wieda. Sedaj moraš imeti že silno senzacionalen interviev, da ga spraviš v denar.«
»Kam pa vae sedaj pot pelje?«
»Najprej grem na Dunaj. Saj veste! Vsakega albanskega notabla pelje pot najprej na Dunaj. Poprosil bom za kakšno avdijenco, ako jo dobim, bo dobra reklama zame in mi pridobi veliko odjemalcev. Morda pridem počasi na zeleno vejico ter bom rešen skrbi za življenje, da mi ne bo treba več snažiti čevijev v ulici Bcnvenuto Ccllini. O, Kemail Boju se jc posrečilo, dasiravno je poprej pekel kostanj na carigrajskih ulicah. Škoda, da nisem tudi jaz začel poprej.«
»Toda čo pojde tako dalje, bo slednjič vaša obrt uničena. Notablov bo vedno več, konkurenca vedno hujša. Morali bi se organizirati.«
Možak nie pogleda z vprašajočim pogledom ter začno nekoliko nezaupljivo:
»Imeli smo shod predvčerajšnjem v Trstu. Prišli so gospodje socialisti, erovorili in organizirali. Ako ne bo bolje, priredimo štrajk, postavimo gospodom državnikom naše zahteve: nikdo no smo nastopati kot albanski notabel, ako ni član naše organizacije. Inter-I vievi se oddajajo po stalnem ceniku. Učenci se no smejo sprejemati brez do-
trebne predpoizvedbe, kar se pa bo čim-preje zgodilo.
Z ozirom na velike razdalje posameznih vasi in povsem kraški značaj sveta, bi stroški skupnega vodovoda neprimerno narasli, tako da do menda najbol]e kazalo, da se ti kraji preskrbe z vodo potom na-pajališč iz zasebnih kapnic, kakor se to deloma že izvršuje v metliškem okra,u.
Odgovor dež. glavarja na i n t e r p c -lacijo posl.Mazzelleta in tov. v zadevi poprave crnomeljske-ga vodovoda.
O nedostatkih na crnomeljskem vodovodu je poročalo že županstvo mestne ob-■ čine Črnomelj. Po tem sporočilu primanjkuje v mestu Črnomelj še vedno vode, da-siravno P° priklopitvi novih studencev priteče toliko vode v črnomeljski rezervar, da jo pride za mesto Črnomelj po 108 litrov na prebivalca na dan, to je mnogo več, kakor se jo po splošnih skušnjah potrebuje. Če v rezervar dotekajoča voda ne pride v Črnomelj, bo iskati vzrok na cevni progi, mogoče tudi v nepravilni delovršbi. Vsled tega ima dež. stavbni urad naročilo, da takoj na spomlad ob nastopu za to ugodnega časa vodovod natančno preišče in do-žene nedostatek.
Odgovor dež. glavarja na interpelacijo posl. dr. Ravnikarja in tov. v zadevi zakonskega načrta o o -brinih nadaljevalnih šolah
Dež. odbor je bil že pred tremi leti sklical anketo, ki se je imela baviti z vprašanjem naj se li obrtno nadaljevalno šolstvo na Kranjskem uredi zakonitim potom. Ta anketa pa, katere so se poleg drugih merodajnih faktorjev udeležili tudi c. kr. nadzorniki obrtnih nadaljevalnic, je po vsestranskem temeljitem razmotrivanju predmetnega vprašanja prišla do zaključka, da za Kranjsko ne kaže še ustanoviti takega zakona.
Povdarjalo se je, da so pri nas za tak zakon razmere še premalenkostne, povdarjalo dalje, da bi se morala z zakonom uvesti tudi dolžnost za ustanavljanje obrtnih nadaljevalnih šol, čemur bi se prebivalstvo ponekod morda ustavljalo, — povdarjalo, da je določiti pravo podlago za obligato-rično uvedbo obrtnih nadaljevalnih šol jako težko, — povdarjalo pred vsem tudi, da bi z obligatoričnim uvedenjem obrtnih nadaljevalnic znatno narastli stroški, ki bi zadeli deželo in njeno prebivalstvo.
Da si je deželni odbor spričo vsega tega nekoliko pomišljal, predložiti visoki zbornici tozadevni zak. načrt, je umevno in sicer tembolj, ker ga je dejstvo, da razen Nižjeavstrijskega, kateremu se je v najnovejšem času pač pridružila še Solnograška, nobena dežela še nima takega zakona in da celo kronovine s tako razvito obrtjo kakor sta Češka in Šlezija, doslej nista občutile potrebe za tak zakon — navajalo k previdnosti.
Navzlic temu pa dež. odbor zadeve ni puščal v nemar. Sedanji referent za obrtne zadeve dr. Zajec je iz lastne iniciative odredil zbiranje tozadevnega gradiva, nakar ga je dež. odbor s posebnim sklepom pooblastil, da stvar proučava in o uspehu po roča.
Gotovo je potrebno, da se zadeva vsestransko preudari in zlasti tudi financiel-na stran tiste primerno vpošteva.
Po določilih solnograškega zakona, ki ga omenja interpelacija, nosi od zadevnih stroškov dežela 50c/o, v dotični šolski okoliš všolane občine 10%, k temu pridejo pa še prispevki, ki zadenejo neposredno dotič-ne obrtnike. Iz tega je razvidno, da postane breme, ki bi ga povzročilo obrtno nadaljevalno šolstvo za prebivalstvo lahko prav občutno.
voljenja organizacije. Samo kvalificirano osebe se sprejemajo v organizacijo. Ker j c razvoj organizacije albanskih notablov velike važnosti za avstro-ogrsko monarhijo, naj da država organizaciji podporo in vsakemu članu pokojnino po tridesetih letih delovanja. Zahtevamo tudi svobodne avdijencc za vse albanske notablc pri vsakem ministru in vsakem sekcijskem šefu, ne da hi bilo treba zanjo šele prositi. Za vsako avdijenco se določi minimalni honorar, ki se notablu od dotičnega ministra ali selccijskega šefa takoj izplača na roko. Minimalni honorar mora na vsak način biti višji kakor so potni stroški. Slednjič smo tudi sklenili, da se v interesu organizacije albanskih notablov smejo samo pristni Madžari nastavljati za avstrijske konzule in poslanike na Balkanu. Toda nikar ne poročajte, da sem pri organizaciji. Za sedaj bi mi še moglo škoditi na Dunaju. Ko prodam na Dunaju se obrnem drugam in potem mi bo vse eno, kako me imajo zapisanega dunajski gospodje.«
Jaz sem seveda rade volje gospodu notablu obljubil, kar je želel. Moral sem izstopiti, gospod notabel se je pa peljal dalje s svojimi intervievi na cesarski Dunaj in jaz sem mu želel veliko sreče.
-i- r
Vsekakor se mi vidi, da dež. odbor stvar še nadalje temeljito proučuje. O uspehu bo dež. odbor visoki zbornici eventu-elno v prihodnjem zasedanju poročal ter stavil primerne predloge.
Volilna reforma m kranjski deželni zHor.
Seia odseka za volilno reiormo dne 2i. t. m. ob 9. uri dopoldne.
Dr. Lampe je po dogovoru s strankami sklical sejo odseka za volilno reformo za danes dopoldne. Nadaljevala se je generalna debata izza zadnje seje.
Dr, Ravnihar je v imenu narodno-na-predne stranke ponovil splošne zahteve in nato se je razvila debata o porazdelitvi mandatov.
Dr. Ravnihar izjavi, da narodno - napredna stranka ni principielno proti povečanju števila mandatov v kmečki kuriji, ako se sorazmerno poveča tudi število v mestni kuriji,
Grof Barbo izjavi, da je njegova stranka načeloma proti pomnožitvi mandatov. Če bi se pa volilna reforma omogočila samo s tem, da se število mandatov pomnoži, bi se njegova stranka v to vdala pod pogojem, da se razmerje njegove stranke ne spremeni v zbornici. Zahtevala bi torej tudi povečanje svojih mnndatov, a ne za veliko posestvo, ampak bi se zadovoljila s tem, da se pomnoži zastopstvo Nemcev v kmečki kuriji. Ustvari nai se čisto nemški mandat v kmečki kuriji. Druga zahteva je, da se primerno izpremeni sekuritetna klavzula.
Na vprašanje dr. Pegana, kaj je precizna zahteva narodno - napredne stranke, izjavlja dr. Ravnihar, da hoče narodno-na-predna stranka imeti dva nova mandata.
Grof Barbo izjavi, da njegova stranka zahteva en mandat za kočevske Nemce pod pogojem, da se število mandatov sploh pomnoži za štiri. Ako se število mandatov pomnoži za več kot štiri, zahteva njegova stranka dva nova mandata.
Predsednik dr. Lampe konštatira, da stoji torej sedaj proti predlogu S. L. S„ da naj dobi večina štiri mandate, predlog manjšine (narodno - napredne stranke in Nemcev), da naj dobi tudi manišina štiri mandate.
Poslanec Ribnikar zahteva, da se vsak izmed novih deset volilnih okrajev splošne kurije razdeli na dva dela; tako naj dobe Nemci v kočevskem okraju svoj mandat v kmečki kuriji. Izmed dveh novih mandatov, • ki jih zahteva narodno-napredna stranka, naj bi bil eden za industrialne kraje.
Grof Barbo izjavi, da mu je predlog poslanca Ribnikarja jako simpatičen.
Seja se prekine.
Ko se seja zopet otvori, stavi deželni glavar dr. Šusteršič posredovalni predlog, da naj voli deset kmečkih okrajev po dva poslanca, enega kurija mest in trgov in enega ekscindirani Kočevarji, kakor že obstoji za državni zbor.
Poslanec Ribnikar izjavi, da njegova stranka v to privoli. »Ne bomo nemškim sodeželanom jemali mandatov. Priznavamo, da je kočevski okraj dovolj velik in da odpade zadostno število volilcev na en mandat. Narodno-napredna stranka akceptira nasvet deželnega glavarja v tem oziru in se izjavi tudi za ekscindiranje nemškega okraja. Ne more pa odnehati od zahteve, da bi se dvajset kmečkih volilnih okrajev, ki so posest S. L. S., ne razdelilo.«
Grof Barbo izjavi, da mu je tudi ta izjava poslanca Ribnikarja jako simpatična. Glede kmečkih okrajev pa se ne more izjaviti sam; prepusti to zastopnikom S. L. S.
Seja se prekine.
Po posvetu izjavi dr. Pegan v imenu S, L. S., da je Ribnikarjeva zahteva nesprejemljiva.
Ribnikar izjavi, da je razdelitev kmečkih okrajev, katere zastopa S. L. S, pogoj, brez katerega narodno-napredna stranka v nobeno volilno reformo ne privoli, kajti narodno-napredna stranka ne dopusti, da bi se mandati S. L, S, petrificirali, ampak hoče, da naprednost prodre tudi v teh okrajih.
Predsednik" dr. Lampe izjavi, da je spričo te zahteve nadaljno obravnavanje brez pomena.
Kot poročevalec za zbornico se izvoli dr. Pegan.
Deželni glavar dr. Šusteršič izrazi željo, naj bi se popoldne vršila še ena seja.
Tej želji odsek pritrdi.
Seja je sklicana na 4. uro popoldne.
Dnevne novice.
r+ Deželni zbor. Klubova seja S. L1. S. je trajala včeraj od 4. ure popoldne do pol 12. ure ponoči. Obravnaval se je proračun. Danes ob pol 10. ure je zboroval upravni odsek.
-f Klub deželnozborskih poslancev
S. L. S. ima svojo sejo v torek ob 9. uri dopoldne.
Nečuven naroden škandal v odseku za volilno reformo. Koliko narodnosti imajo naši mladini, je uprav z mladinsko brez-obraznostio danes v odseku za volilno re-
fiirrfo pokazal poslanec Ribnikar, Predlog | S. I '. S. meri na to, da se ustvarijo štirje i čisto slovenski mandati v kranjski deželni j zboinici. V današnji seji je grot Barbo za- i liteylil, da se morajo pomnožiti tudi nem- ■ šjci mandati, S. L. S, je seveda zavzela odklonilno stališče. V splošno začudenje pa še je' danes v seji poslanec Ribnikar v imenu narodno - napredne stranke ¿javil za nemški volilni okraj, da bi si za'golovil pomoč Nemcev za liberalne zahteve. Poslanec Ribnikar je cclo prevzel'vlogo zagovornika nemških teženj, ker je skušal stvarno dokazati, da imajo kočevski Nemci pravico do posebnega mandata v kmečki kuriji. Ko je Ribnikar tako ustregel nemški zahtevi, pa je izjavil, da gre ves boj liberalne stianke proti S. L, S. Kot conditio sine qua non je postavil načelo, da se morajo vsi kmečki volilni okraji S. L. S. razdrobiti v 20 majhnih okrajev, da bi bilo mogoče liberalcem v kakšnem okraju prodreti, kar je izključeno pri sedanji razdelitvi. Tako je pokazala liberalna stranka, da je pri vsaki priložnosti pripravljena iz- , dati slovensko narodnost iz sovraštva proti ( S. L, S. Spominjamo se dogodkov v odseku ! za volilno reformo leta 1908. Takrat je dr. \ Tavčar privolil v mestni skupini, glede ka- j tere je imela narodno-napredna stranka prosto roko, da se Ribnica odloči od Kočevja. Tako je prišlo do čudne anomalije, da imajo vsa slovenska mesta in trgi na Dolenjskem 1 poslanca, mesto Kočevje pa i samo zase tudi enega. Dr. Tavčarja lahko I imenuje kočevsko mesto za častnega Nemca in isto čast si je zaslužil sedoj Adolf Ribnikar v kočevskih kmečkih občinah,
+ Liberalci v šoli. Včeraj je bil zopet. dan, ko so liberalci v deželnem zboru dobili nekaj potrebnega pouka. Nevednost in nerodnost liberalnih poslancev bo zopet zabeležena v bukvieah, iz katerih bodo naši zanamci kdaj dobili sliko liberalnih poslancev. Le glejmo:
Mazelle in beton. Za krški most se jo šlo. Pri modernih gradbah mostov se rabi beton, ker je najtrdnejše gradivo, primerno ceno, tudi za monumen-talnc zgradbe. V naši deželi ni pametnega človeka, ki bi namesto betona priporočal les. To je pa storil poslanec dolenjskih mest, napredni Mazelle. Vstal je in govoril za leseni most. Z galerije so strme gledali na tega nazadnjaškega moža. Tedaj pa vstane poslanec Zurc ter mu lepo in nazorno kakor samo on zna, dopoveduje o trpežnosti lesenih mostnic, lepoti lesenih ograj i. dr. reči. Vsa zbornica se je zabavala.
Ribnikar ne zna najnavadnejših računov in tudi pratilce ne pozna. Živi-nozdravnik Ribnikar vodi agrarno krilo v liberalni stranki. Včeraj je pri-marširal s številkami in trdil: kranjska živina je vredna 50 milijonov, in ker je cena padla za 10%, je tedaj pol milijona manj vredna. To je govoril v zbornici dno 20. svečana in pri 1cj priliki omenil sledeče: včeraj dne 18. t. m. itd. Poslanec Hlaclnik, ki jc menda edini še obrajtal strokovnjaka Ribnikarja, je ob teh točnih podatkih in računih se prijel za glavo in spregledal bahaško »strokovnjaštvo«. Vstal je in prilično izjavil: Strokovna izvajanja poslanca Ribnikarja mi čisto nič ne imponirajo. V svojih izvajanjih je pokazal, da ne zna prvič računati; ker je trdil, da je 10% od 50 milijonov kron pol milijona, ko vendar vsak boljši abccedar zna izračunati, da je to pet milijonov. Kar se tiče trditve, da je bilo včeraj 18. svečana, moram temu nasproti konštati-rati, da so vse pratike kazale 19. svečana. — Liberalne poslance so neljubo dirnile suhe konštatacije Hladnikove. Tudi ti so izgubili vero v svojega »strokovnjaka«.
Liberalni agrarci v svitu rcsnicc.
Ribnikar ima ob vsaki priliki v ustih »malega « kmeta, povzdigo kmetijstva i. dr. To so stvari, proti katerim je vsak liberalec za se in cela liberalna stranka. Drobniču se je to preneumno zdelo, šel je v omaro po zapisnik iz leta 1910 in čiial iz govorov liberalnih poslancev sledečo: »Ako vprašamo po vzrokih draginje, so po mojem mnenju vzroki le ti: V prvi vrsti prenapeta agrarna politika v Avstriji. Vsa politika v Av-st#;ii je navita na agrarsko kopilo. — Meje naj se odpro za uvoz živine in drugih živil, s tem bo največ pomaga-liol. Jaz konstatiram, da ni res, da bi bil nas, kmet na robu propada.« In tako naprej. — Zabavno je bilo gledali, kako so 5e liberalcem trgale agrarne krinke z obrazov.
Liberalni prijatelji avtonomije.
Vedno imajo polna usta ljubezni do avtonomije: Hinavščina! Tam jo hočejo varovati, kjer jim je prav. Če jim ne ugaja, prodajo avtonomijo tudi nemškemu Volksratu Naj, se ne pozabi, kako so s svojimi pritožbami na upravno sodišče mestni avtonomiji, odvzeli odkazovanje stojnic na trgu, podeljevanje vseučiliških ustanov, upravo vseučiliškega zaklada! Sedaj bi šli radi naprej: Turk in drugi liberalni poslanci so v deželnem zboru stavili predlog, naj se požarno-policijski red izpremeni tako, da
se odkaže podeljevanje podpor iz gasilskega zaklada okrajnim glavarstvom. Ne bo nič iz tega! Turk bi avtonomijo dežele rad skrčil samo zato, da potrošta liberalna gasilna društva, ki so jim rekli, da se bo požarno-policijski red izpremeni! tako, da se odvzame razdeljevanje gasilskih podpor deželnemu odboru. — Preko samostojnega (?) predloga Turka in drugih liberalcev — na dnevni red.
Veledostojni poslanec dr. Ravnihar je bil v včerajšnji seji nekoliko razburjen. Vjezil se je, ker se jc očitalo Ribni-karju upravičeno dcrtuncijanislvo. Kajpada so se delali liberalci nekoliko ogorčene. Celo dr. Ravnihar je silil v ospredje in kričal nekaj o dostojnosti. Tedaj mu je pa poslanec Jarc zaklicali Vi pa le tiho! Vi nimate pravice govoriti o dostojnosti! Dr. Korošec Vam je pred pričami zagrozil, da pride s pasjim bičem na Vas, ako boste še lagali o njem v »Slov. Narodu.«
+ Kmetje nas kličejo na pomoč! Tako je dr. Ravnikar v čevajšnji seji deželnega zbora klical, ko je »naprednim« poslancem naš Drobnič dopovedoval, naj lo S. L. S. in nje poslancem propuste skrb za kmeta. Kdo pa so ti-sti kmetje? Samo par njih /.a primero: 1'ucelj, Kržisnik, postojnski Gaspari, zagorski Taufor, kranjski Pavšler, metliški Fleischmann, kandijski Pire in drugi. Gospodje liberalni poslanci, le pomagajte toni! So pomoči res potrebni i/, raznih vzrokov.
Prijatelji kmeta. V deželnem zboru štajerskem se jc odlikoval voditelj štajerskih liberalcev zopet s svojim nasprot-stvem proti težnjam kmečkega stanu. Ko so slovenski poslanci predlagali, naj se njihov predlog za obrtne olajšave odkaže odseku, vstal je izmed vseh poslancev edini dr. Kukovec ter govoril proti. Seveda je dobil takoj zasluženo kazen, kajti ko je omenjal, da govori tudi v imenu liberalnih kmetov, se mu je zakrohotala vsa deželna zbornica. Vsa zbornica ima tudi o liberalnih kmetih višje mnenje, nego ga je izrazil dr. Kukovec. Liberalni stranki bo zdaj zopet zelo neljubo, da je njen voditelj ustrelil takega kozla, toda tako se dogaja redno, kadar ga pustijo govoriti. Pokaže se vedno na najbolj neroden način kot neprijatelj kmeta.
Kaj pravi »Slovenski Dom« o kmetih. »Slov. Dom«, ki se imenuje prijatelj kmetov, je v 7. letošnji številki zapisal o naših kmetih sledečo sodbo: »Naš kmet je še nedorasel šolar, ki ga treba šele vzgojiti, da bo kdaj kot stan samostojen.« Torej naš kmet nima še razuma, ni še zrel, ampak mu je treba jeroba, in sicer kakor, piše »Slov, Dom«, je treba, da se postavijo kmetom za jerobe n. pr. liberalni živinozdravniki. To zaničevanje naj si kmetje zapomnijo, da se bodo spomnili, kadar bodo zopet volitve in se bodo liberalci okoli njih slinili.
-j- Bc{ na meji. — št. Ilj v Slov. goricah. Iz pisave Slov. Naroda« se vidi, da liberalci odklanjajo za Št. Ilj vsako sodelovanje v obrambnem smislu z našo stranko in našimi organizacijami. Bližajo se namreč občinske volitve. Namesto, da bi liberalci (v Št. Ilju samem jih ni) sedaj z vsemi sitami pomagali, da se ta slovenska obmejna trdnjava ohrani — kljub temu, da je Stidmarka vrgla že nad milijon kron samo za ponemčenje tega kraja, — pa trobijo, da »klerikalci« niso nič storili za obrambo Št. 11 ja, Narodno-obrambno delo prepuščajo samo naši stranki, žrtve tudi, delati morajo samo naši pristaši, A v najbolj neprimernem času, lik pred volitvami, delajo zgago in poskušajo zanesti v slovenske vrste neslogo. Za enkrat rečemo le to: Vsak ,kdor pošteno čuti, vsak narodni delavec nam je dobrodošel. Vsak, kdor se je hotel posvetiti narodno-obramb-netnu delu v Št. Ilju in okolici, je imel zadnja leta dovolj prilike. Da se jih od liberalne strani ni nič oglasilo — kdo nosi krivdo? Slovensko ljudstvo se zdi liberalcem preveč klerikalno , preveč naklonjeno slovensko-narodni duhovščini. Liberalci imajo več narodno-obrambnega sklada kol mlada naša organizacija, imajo slare denarne zavode, imajo v svojih vrstah bogataše, zakaj niso ti paralelno« vsaj skušali delovati v narodno-obramb-nem smislu? Sicer pa bodi dovolj! Od naše strani se stori in se je storilo vse, da se ohrani v Št. Ilju slovensko lice. Če Bog da, se bo to tudi z združenimi močmi lahko doseglo. Od ljudi, ki pišejo v :-Slov, Narod.«, pa upamo, da imajo še toliko poštenja, da sedaj pred volitvami, če že nočejo več sodelovati v hudem boju, vsaj ne netijo razdiralnega ognja,
-! Štajerske železnice. V seji dne 20. t. m. je vložil dr. Korošec predlog, da se da tudi za zgradbo železnice Ptuj—Rogatec deželna podpora. Že pri pogajanjih se je dogovorilo, da se da tudi za slovenski Šiajer železnica, ako Nemci pridejo z železnico Uebelbach—Peggau. Ker se je to zgodilo, vložili so slovenski poslanci omenjeni predlog, ker je ta želcznični načrt edini tudi v detajlih izdcian ter zrel za izvedbo. Razen tega se je v žolezničnem odseku za železnico Polzela—Molnik še razen 200.000 K dovolilo nadaljnih 50.000 K deželnega doneska, tako da ostane za in-
teiesente le šc 30.000 K. Tudi to se bo na nekak način spravilo, tako da je zgradba železnice Polzela—Motnik zasigurana.
+ Liberalna hinavščina. Zaradi neuspehov glede ustanovitve slovenske šole v Studencih pri Mariboru hočejo liberalci sedaj po časnikih vso krivdo zvaliti na našo stranko in njene poslance. Resnica pa je, da so skraja liberalci naravnost izključevali naše poslance, in šele pozneje, ko je bila zadeva že temeljito zavožena, so se obrnili na nje, da potegnejo voz iz blata. Noben poslanec se ni temu delu odtegoval in zadeva zaradi komisije se samo radi njihove intervencije bliža sedaj svojemu koncu. Tega še menda liberalni dopisniki ne vedo, kajti sicer bi bili previdnejši. Vemo prav dobro, da se mariborskim liberalcem ne gre za slovensko studeniško šolo, ampak samo da si s hujskanjem in lažmi pridobijo na naš račun nekaj pristašev v tej občini, Strankarstvo je tem ljudem več, nego narodna stvar.
+ Volitve pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Pri občinskeh volitvah so zmagali po večini slovenski kmečki možje. Trud nekaterih nemškutarjev dobiti občinski odbor na svojo stran, je bil hvala Bogu zaman.
+ Volitve v št. Lenartu v Slov. go-tieah. V trgu se bodo vršile v kratkem občinske volitve. Upamo, da se bo dr. Milan Gorišek revanžiral za Vrhov dol.
+ Kako je treba za narod delati. Krščanski »Pučki Prijatelj« piše z ozi-rom na važne dnove, ki čakajo zdaj Slovane v Istri, sledeče: »Kar nas pa plaši, je naša stara rakrana, nesloga, koje posledica je indolentnost v narodnem delu. Mali napad, mala kleveta, vržena v javnost, se razširi in poveča, in vendar moramo računati na vsakega našega človeka, kakor na vsako ped naše zemlje.« Slovenskim liberalcem bi se res mogle odpreti enkrat oči, kako strašno so škodili narodu, ko so vrgli prvi med Slovence seme razdora s svojimi nizkimi napadi na vero in strupenimi dovtipi dr. Nevesekdo na vse, kar je slovenskemu ljudstvu sveto.
+ Izseljeniški škandal na Hrvatskem. Predstojnik oddelka za notranje stvari Aurel pl. Fodroczy ne odstopi, pač pa je ban odredil proti sekcijske-mu svetniku dr. Gustavu Franku na njegovo lastno prošnjo preiskavo. Bivši ban Nikola pl. Tomašič se v »Narodnih Novnah« kot ravnatelj hrvatske parcelacijske banke pere, ker se je tej banki podelila koncesija za zastopstvo Canadian Pacifica.
-f Cerkvene vesti. Gosp. A. Arzen-šek bo 28. februarja v Mariboru inštaliran in 1. marca v Vuzenici kot novi nadžupnik in dekan predstavljen. — Kaplan Josip Potočnik je prestavljen iz Starega trga pri Slov. Gradcu v Vitanje.
+ »Slovenski Gospodar« bo prihodnji teden zopet redno izhajal. Uredništvo prosi dopisnike, da zopet poročajo o vseh novicah.
Za 25. mednarodni evharistični kongres v Lourdu, ki se vrši od 22, do 26. julija 1914., se je v Lurdu sestavil pripravljalni odbor, kateremu načeluje kot predsednik tarbsko-lurdski škof msgr. Schöpfer. Podpredsednik je tarbsko-lurdski generalni vikar msgr. Lestelle, generalni tajnik pa Štefan grof Beauchamps. Med ostalimi 40 odborniki se nahajata tudi lurdski župan Justin Lacaze in predsednik lurdskega zdravniškega biroja dr, Bois-serie.
—	Otvoritev Belokranjske železnice.
Na razne notice glede otvoritve le železnice smo dobili od merodajnega mesta popolnoma zanesljivo poročilo, da se bo Belokranjska železnica otvoriia prve dni meseca maja t. 1. Poskuševalni vlaki bodo začeli kmalu vozili.
—	Promocija. Ing. Miroslav Kasal, deželni stavbni komisar bo dne 23. t. m. pro-moviran na češki visoki šoli tehnični v Pragi doktorjem tehničnih znanosti .
—	Vojne ladje v Trstu. V četrtek dne 19. t. m. zjutraj so prijadrale iz Pulja v Trst avstro-ogrske vojne ladje »Szigetvar«, »Zriny«, »Spaun«, torpe-dovka »Balaton« in 7 drugih torpedovk. Te ladje so določene za spremstvo princa Viljema Wieda v Albanijo. Novega suverena, ki pride v Trst clrugi teden v sredo, bo spremljala tudi soproga princezinja Sofija s hčerjo prin-cezinjo Olgo in drugi mnogoštevilni clvor.
—	Nov odvetnik v Postojni. V Postojni otvori odvetniško pisarno dne 7. maja t. 1. g. dr. Pavel Valjavec, doslej odvetnik na Dunaju. Pisarno bo imel v Garzarollijevi hiši, kjer je bil prej dr. Jane.
—	Intendant hrvatskega narodnega gledališča pl. Treščec ne odstopi, kakor trdi nek zagrebški list.
—	Istrska aristokratka umrla. Na otoku Sv. Nikolaja pred poreško luko je na svojem gradu umrla markiza Amalia Polesini, rojena Locatelli -Strassoldi, žena rajnega markija Giam-paola Polesini, ki je bil prvi deželni glavar Istre. Rodbina je ultra italijanska.
—	Poročil se je g. Fran Korenčan, gostilničar in veleposestnik v Naklem, z gospodično Reziko Kcršičevo iz Stro-jeve hiše iz Podbrezij. — PoroBil\je novi par gospod Ivan Piber, de^efoi poslanec, in sicer na Brezjah. —' V Mavčičah se je dno 11. t. m. poročil-g. Franc Jenko ml., posestnik iz Praš (Zlekarjev), z gdč. Manico Zavrldvo^iz Mavčič. —■ Poročil se je g. Anton Brinovec, z gdč. Pepico Ivoračin v Radni pri Boštanju.	\
—	Odlikovanje. Gospod Ivan Mer-cina, c. kr. vadnični učitelj v Gbrrfci, rodom iz Goč, je bil od cesarja iiilerio-van cesarskim svetnikom in ne šolskim, kakor so zadnjič listi pomoloma poročali.
—	Pomiloščenje. Cesar je pomiloštil 84 ißfnil <ov, odpuščen jim je konec kazni. V Mariboru je 8 takih srečnih, ki bodo zopet prišli na svobodo.
—- Blisk, grom in točo so v četrtek dne 19. t. m. popoldne imeli v Gorici. Padala je precej debela toča, ki je pobelila njive in travnike. Posebne škode sedaj ni napravila.
—	Nov rušilec. V reški ladjedelnici se je pričela konečna kolavdacija velikega ru-šilca »Orjen«, Ta novi rušilec je istega tipa kakor »Tatra« in bo kolavdacija v Reki že v soboto končana, nakar bo »Orjen« pri-plul v puljsko vojno luko, kjer ga boclo takoj uvrstili v eskadro. Od tega tipa je sedaj le še »Triglav« v gradnji, kateri bo pa že tudi v kratkem dogotovljen.
—	Prestolonaslednik odpotuje na Mi-ramar. V soboto ponoči je priplula v puljsko vojno luko jahta »Lacroma« s poveljnikom vojne mornarice admiralom Hau-som na krovu. Jahta »Lacroma« se bo sedaj očistila in se bodo na njej izvrši1e kakšne morebitne majhne poprave, da bo potem pripravljena, da odplove v Trst, kadar bo prišel prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand na grad Miramar pri Trstu. Prestolonaslednik ima priti na grad Miramar sredi marca in bo ostal tam več tednov.
—	Priprave za princa Wieda. Jahta »Taurus«, katera ima prepeljati princa Wieda v Albanijo, še ni odplula iz vojne luke, kakor je bi'o nameravano, ampak čaka tam na povelje. Vsekakor pa se bo selitev princa Wieda izvršila najkasneje v štirih do petih dneh. Jahto »Taurus« bodo spremljali brzokrižarica »Admiral Spaun« in velika najnovejša rušilca »Tatra« in > Balatina«, medtem ko bodo druge naše vojne ladje ob naši morski obali pozdravljale novega vladarja z razobešanjem nove albanske zastave in s številnimi streli, ka-koršno gre knezu kot samostojnemu vladarju.
—	Požar. 14. t. m. je uničil v Smledniku požar Šantovčevo hišo, ki je bila le za malo vsoto zavarovana. Gospodinja je rešila le nekaj denarja in živino.
—	Usposobljene preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v terminu meseca aprila se prične pri c. kr. izpraše-valni komisiji v Ljubljani v petek, !7. aprila ob 8. uri na učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposob-ljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 4. aprila v rokah izpraševalne komisije.
—	Znižanje prodajne cene sešitkov s poštnimi znamkami. S 1. marcem 1914 se zniža prodajna cena sešitkov s poštnimi znamkami na 1 K 50 st. Novi sešitki so opremljeni z rumenimi ovoji.
—	Svarilo pred sleparskimi razstavami, Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vnovič na to, da naj se vsakdo predno se udeleži kake tu- ali inozemske razstave, prej informira pri zbornici o zanesljivosti in reelnosti podjetja. Številni večjidel na Dunaju nastanjeni agenti se neprestano trudijo, posebno male obrtnike pridobiti za inozemske zakotne razstave, ki nimajo zanje absolutno nobene vrednosti. Razstavljalcem se navadno pred'oži tiskana pogodba v podpis, v kateri se morajo zavezati, ob spreietju kake odlike (zlate kolajne, častne diplome, častnega križa itd.) plačati večiidel prav visoko pavšalno vsoto. Ker se ta »odlika« prizna tudi v takih primerih, v katerih se namenoma razstavi manj vredno blago, nastopi vedno plačilna obveznost. Ta odlikovanja zakonitih razstav so popolnoma brez vrednosti.
—	Službena pratjmatika in uradniki. V trgovskem ministrstvu so obvestili deputacijo državne zveze nemških poštarjev, da se izda poseben odlok, ki bo določal, da se tistim uradnikom, ki so bili prej oficianti, všteje eno aliipol-drugo leto v službeno pragmatikoii Vsi višji poštni oficiali, ki so dobro opisani in ki so po pragmatiki določena službena leta doslužili, se uvrste v VIIJ. či-novni razred. Oficiantom se zvišA na leto plača od 200 do 400 kron.
—	Jeseniške novice. Tat v dimniku. Pri Svedrarju na Jesenicah se je v dimniku oglasil tat. ter odnesel lepo število plečet in klobas. Rad bi si bil napravil prijeten predpust, pa se mu je posrečilo. — Društveno. Kljub predpustnemu direndaju se je preteklo nedeljo zvečer zbralo v Delav-
skem domu na Savi do tristo mož, ki so z največjo pozornostjo poslušali predavanje župnika Skubica o delavskem zavarovanju zoper nezgode. Delavstvo komaj čaka, da prekoristna in prepotrebna predloga postane zakon. — Jutri, pustno nedeljo, ob 8. uri zvečer priredi katoliško delavsko društvo v svojem Domu na Savi zabaven večer. Vstop prost. Ker zlasti okoličani želijo, da se še enkrat uprizori prelepa igra »Mala pevka«, bo naše društvo tej želji ustreglo in bo tretjič ponovilo to predstavo prvo nedeljo v postu. Začela se bo že ob pol sedmi uri zvečer, tako da vnanji gosti lahko pridejo z vlakom ob 6. uri in ob pol 10. uri z vlakom že odhajajo. —- Zgodaj so sklenili sezono pri liberalnem društvu »Sava«. Pravijo, da ne morejo več prirejati predstav, ker je režiser obolel .Drugo liberalno društvo, takozvano »Gledališko društvo«, je pa bolj odkritosrčno. Pravi, da zato ne igra, ker se ne izplača producirati se v — prazni dvorani.
—	Osebna vest. Cesar je podelil veletržcu, komerčnemu svetniku Antonu Jurca v Ptuju vitežki križ Franc Jožefovega reda. — Tajnik okrajnega glavarstva v Ptuju, Jožef Požun, ki je prestavljen v stalni pokoj, je bil te dni dekoriran z zlatim zaslužnim križcem. Omenjeni je 32 let deloval v ptujskem okraju. — Kancelijski oficijal mariborsko okrajne sodnije Alojzij Skaza je povodom upokojitve dobil naslov »kan-co'.ijski ravnatelj«.
Vojaštvo na Tolminskem in Eo-bariškem, Čuje se, da bo bataljon ogrskih vojakov iz Kobarida premeščen v Tolmin in cla pridejo v Kobarid »Planinci«, ki bodo tudi pozimi ondi. Med Kobaridom in Mlinskem pri znamenju sc bo zidala baje še ena vojašnica, ki bo za topničarje, ki pridejo tudi tjekaj. Na ta način bodo v Kobaridu kar štiri vojašnice; prava trdnjava!
—	Umrl je v Selcih nadučitelj gosp, Jožef Jeglič.
—	Zastrupljene ribe v Ljubljanici. Kakor smo že poročali, je zastrupila Vevška papirnica dne 1, t. m. s klorovim apnom veliko rib v Ljubljanici. Da je velikansko število rib uničenih, dokazuje to, da se še sedaj vidijo na dnu vode v zatišjih mrtve ribe, Pred dvema dnema sem šel ob vodi pri Kašeljškem mostu in sem videl 25 velikih mren ležati v vodi. Čuje se, da so mrtve ribe opazovali v vodi notri do Litije.
—	Zopet novi dolgovi mariborskega mesta. Kako gospodarijo mariborski Nemci v občinskem odboru, svedoči dejstvo, da bo mesto moralo zopet najeti 300.000 K posojila, da pokrije primanjkljaj v proračunu za leto 1914.
—	Tržaška državna gimnazija in realka sta danes sklenili prvo polletje šolskega leta 1913/14.
—	Novice iz Tržiča. Preteklo soboto je imel g. profesor clr. Šarabon vele-zanimivo skioptično predavanje o potovanju Njansena na severni tečaj. Krasne slike so izpopolnjevale razlaganje g. profesorja. — Na pustno nedeljo priredi društvo sv. Jožefa ob 8. uri zvečer v svojih prostorih zabavno predstavo s sledečim sporedom: Kmečki koncert, proizvaja društveni moški zbor pod vodstvom g. Goleta in Štefana Demšar. — Smešni prizor: Jabolčna potica, in burka: Smola pa taka. — Na pustni torek ob pol 5. uri popoldne se igra ponovi. — Zvečer na pustni torek priredi ženski odsek zabavni večer z zanimivim sporedom.
—■ Iz Gorij. Bralno društvo v Gorjah je v tekočem mesecu priredilo dve igri: Na Svečnico so igrala dekleta kot ženski oclsek: Junaške Blejke. — Ker je ravno ta igra času in kraju primerna, je samo ob sebi umljivo, da je bila dvorana napolnjena in so igralke žele brez izjeme burno pohvalo. — V nedeljo so pa fantje uprizorili: Skrivnostni zaklad ter Kmet in avtomat. Obe zadnji šaloigri sta vprizorili dovolj smeha; no, tudi za predpust mora nekaj biti.
—	Laških vojnih ladij ne bo v Avstrijo. Z obiskom laških vojnih ladij v naših lukah menda ne bo ni§, ker so se, kakor se čuje, razbila pogajanja med obema vladama radi luk, katere naj bi laške vojne ladje obiskale v naši Adriji. Nam ne bo nič žal po njih.
—	Protialkoholno predavanje v Ormožu. G. dr. Fr. Kovačič, profesor bogoslovja in predsednik Svete vojske za Štajersko, nam piše, da so mu šli ondotni gg. učitelji lojalno na roko pri antialkoholnem predavanju v Ormožu. Tudi ni res, da so njegovo predavanje motili pristaši narodne stranke. — Op. reci.: Samo po sebi se razume, da nam dotične zmotno notice ni poslal g. doktor in da ni ž njo v nobeni zvezi.
—	Družba dunajskih inženirjev In arhitektov je odpotovala v petek zjutraj z Lloydovim parnikom »Wien« iz Trsta v Egipet v svrho študij. Goste so pozdravili tržaški stanovski kolegi.
—	V svarilo neoženjeniiu. Samci in samice, bodisi mladi ali pa stari, se kaj radi obračajo v svrho ženitve na različna
posredovališča, ki se nahajajo v vseh večjih mestih. Da take agencije nimajo drugega namena kot izžemati nepremišljene neoženjence, se je že večkrat pokazalo. Tako smolo je imel tudi neki tržaški Italijan. Ko je postal vdovec, se je obrnil v svrho zopetne ženitve na neko posredovalnico v Berolinu. Izrazil je željo, da bi rad spoznal žensko, simpatično, lepo, veselega značaja in bi imela najmanj 50.000 K dote ter bi bila stara od 30* do 40 let, ker on ima 42 let. Berolihska agentura mu je koj na to odgovorila, da ima takih nevest dovolj na razpolago, da potrebuje v svrho informacij 40 K, katere ji je Tržačan nemudoma odposlal, nakar pa ni dobil odgovora en mesec. Slednjič, ko je izrazil željo, da bi mu poslali nekaj pofografij kandidatinj, so mu vendar odgovorili. Dobil je več fotografij. Dopadla se mu je samo ena. Takoj je zopet pisal v Berolin in povedal, katero si je izbral. Odgovorili so mu, da ima do-tična^ 100.000 mark dote; ker pa stanuje v Hamburgu, bi se moral v svrho nadaljnega pogajanja eden agentov peljati tja. Zato rabijo novih 40 K. Tržačan bi jih dal ra4 tudi sto. Odposlal jih je, a ni dobil zopet nobenega odgovora. Tudi ponovna pisma niso nič pomagala. Napotil se je nato osebno v Berolin. Ko je pri isti agenciji zahteval svojo izvoljenko, so mu rekli, da je zanj izgubljena, ker ona kot Nemka ne mara Laha. Naznanil ni farbarije, ker se je bal, da bi bil v posmeh. Ko je zvečer lo-žiral v nekem hotelu, je potožil svojo zadevo gospodarju. Pokazal mu je tudi fotografijo, katero je pa hote'ir sprejel z velikim Dosmehom, češ, da pozna ono kraso-tico. Tržačan ie skoraj v omcdlcvico padel, ko je slišal, da ie njegova »nevesta« ena iz »tistih hiš«. Molčeč in s povešeno glavo se je Tržačan vrnil v Trst in je še danes vdovec.
š »Slovenec« se prodaja v Mariboru tudi v trafiki na Glavnem trgu. Toliko v vednost onim, ki povprašujejo v Ma>> riboru po našem listu.
Ljubljanske novice.
ŽEZLO NAŠEGA ŽUPANA ALI POSLE-DICE STRAŠNE KLETVE.
Odkar je narodno-napredna stranka posadila na prestol ljubljanskih županov Ivana Hribarja, imajo na magistratu posebne insignije za ljubljanskega župana. Nekaj posebnega je žezlo, s katerim je ljubljanski župan mogočno in ošabno gospodoval. Za žezlo je imel Ivan Hribar veliko palico, ki je segala, kakor je Njegova Vsemožnost hotela in potrebovala, četudi do zadnjega ljubljanskega kota. Če je samo pogled Ivana Hribarja padel na to palico, vztrepetala je že vsa Ljubljana, če jo je pa Ivan Hribar v občinskem svetu vzel v roke, tedaj se je pa pričelo v občinskem svetu slavnoznano kimanjc . . .
Od nekdaj je bil zaljubljen v to žezlo dr. Ivan Tavčar. In končno je prišel za stanovalce hiše št. 8 na Bregu zaželjeni dan. Ivan Hribar je moral odložiti čaro-dejno žezlo, ki je časih s par potrkljaji iz-čaralo vernim Ljubljančanom ogromne številke mestnega deficita v veliki, »vzorni prebitek vzornega mestnega gospodarstva«. Ni čuda, da si je Ivan T&včar želel tako lahkega vladanja. Ivan Hribar je pa pred svojim odhodom z mestnega magistrata nad žezlom naprednih županov izustil strašno kletev , . . Ena glava magistralnega orla je pri tem strahu padla na mestni tlak . . .
Dr. Ivan Tavčar pa se je zibal v ne-omajanem zaupanju na čarodejno žezlo. In pričela se je županska vlada Ivana II. Prišlo je na magistrat prvikrat nekaj mož opozicije iz vrst S. L. S. Pa je vzel župan v roke slavno žezlo, v starih časih polno najčudotvornejših učinkov. A glej — grozne posledice grozne kletve! S palico, je hotel strahovati opozicijo, palica se je pa naenkrat zavrtela in bila je po lastnem gospodarju . . .
S palico v roki je župan zapovedal pisati v svojem glasilu: »Klerikalna laž je, da je denar za delavske hiše porabljen, take jezike je treba eksemplarično kaznovati.« Komaj je bilo to zapisano, že je palica bila — po županu. »Zdravilo« je bilo tako korenito, da je sam župan moral skesano priznati, da se na magistratu sedaj nič več ne cla uspešno lagati, če se ima tudi v rokah žezlo naprednih ljubljanskih županov. In kadar se je župan vstopil pred kak magistratni zaklad in s palico hotel napraviti čarodejstvo, že se je palica zavrtela in je bila po njegovem hrbtu. Ir. palica še vedno ne miruje! Na magistratu za Hribarjem in prejšnjim podžupanom v pravem pomenu besede straši . . .
Pa naš župan je nepoboljšljiv. Nekdo je imel pretekli teden veliko predrznost, da je zapisal v »Slovenca«, da so hišni posestniki bili od magistrata pri vojaških nastanitvah tekom zadnjih let oškodovani za tisoče in tisoče svetlih kronic in da bi bil župan hud, če bi kdo rekel, da so bili osle-parjeni. Župan ljubljanski je vzel hitro čarodejno palico v roke in takole je, v zadnjem upu, da žezlo naprednih županov vendar dobi nazaj staro moč, pisal v -Narod-;
»O sleparstvih in goljufijah spet go-bezda poštenjakovič v »Slovencu«. Pravi, da je magistrat hišne posestnike »osle-paril« za tisoče in tisoče, češ, da jim je »za nastanjenje vojakov leta in leta preveč zaračunaval«. Seveda je to debela laž, kar ve tudi poštenjakovič sam, toda to ga čisto nič ne moti, da bi te laži ne skušal vsaj prodati za čisto resnico. Mož je pač na laž že tako navajen, kakor berač na uši, zato laže in natolcuje, kakor da bi bil to njegov posel in poklic, čeprav pri tem riskira, da ga kdo radi dolgega in strupenega jezika prime za ušesa ali lase, ali pa mu jih odmeri, položivši ga na biljar, par poštenih na oni del telesa, ki se pričenja tam, kjer se neha hrbtenica. V takšnih momentih postaja možakar na to navadno bolj pohleven in manj zloben, to pa vse dotlej, dokler ne pozabi na brezovo olje. Zdi se, da paglavec že dolgo pogreša brezovke, zato bo treba že poskrbeti, da se bo porednež zopet seznanil s pošteno porcijo brezovega olja. Boste videli, kako bo »grdoba grda paglava, ki masti je vredna leskove«, krotka in ponižna, kadar ga bomo stresli za lase in mu navili ušesa! Takrat pa bo slovesno izjavljal, da ni nikomur hotel očitati goljufijo ali sleparstvo. So namreč ljudje, ki so veliki kričači, ki so pa sicer gorostasni strahopetniki. In eden takih je »kritik« mestnega gospodarstva v »Slovencu«.«
Nalašč smo to žvižganje z županovo palico dobesedno ponatisnili, da se bo končno tembolj videlo, kako čudovito se bo zopet kmalu v pravični maščevalnosti obrnilo županovo žezlo — na drugo, obširnejšo stran. Vse in še več je namreč zopet res, kar je - Slovenec« namigaval! Če bi Ivan II. ne imel slamnate krone na glavi, bi bil vsaj toliko moral biti informiran kot kritik« mestnega gospodarstva v »Slovencu«, ki je odet v skrivnostni plašč, da vidi na magistratu celo ono, kar ljubljanski župan želi, da bi vsej Ljubljani bilo zakrilo . . . Prepričani smo, da pri tej točki odčarana palica ne bo sama storila svoje dolžnosti, ampak da bo vsak hišni posestnik vzel v roke svojo palico in storil svojo dolžnost s takim mestnim gospodarstvom. Župan sedaj ve in čuti, kake so vedno posledice strašne kletve, kadar on prime žezlo v roke . . .
lj Cenj. ljubljanskim naročnikom. Te dni pobira uprava našega lista po raznašal-cih naročnino za naprej pri onih cenjenih naročnikih, ki žele, da pride kdo po naročnino na njihov dom, oziroma tudi pri onih, o katerih uprava ne ve, kakšen način plačevanja jim je ljubši. Tako pobiranje naj se pa nikar ne smatra za tirjatev in vsak naročnik plača lahko za krajšo dobo, kakor se glasi prvotno potrdilo. Upravi zadošča, da se plačuje tudi samo za en mesec naprej. V slučaju, da stranka ne plača cele vsote, ki je označena na prvotnem potrdilu, naj zahteva drugo potrdilo. Na vsak način pa mora vztrajati na stališču, da se časopisje plačuje naprej.
lj V Rokodelskem Domu bo jutri, v nedeljo 22. t. m. običajna predpustna veselica. Na sporedu je nova veseloigra -Zep-pelin v Kurji vasi«, moški zbori: Pevski poziv, — Veseli bratci — in »Žabja kan-tata«, šaljiv trospev »Zidar, tesar in stavbenik« in govor g. dr. prof. Josipa Jeršeta. Nadejamo se, da bode zanimiv spored privabil prav mnogo občinstva k veselici. Pričetek je točno ob 6. uri zvečer.
lj Vojaška godba igra jutri od pol 12. do pol 1. ure v Zvezdi.
lj Šentjakobsko prosvetno društvo najvljudneje vabi na družabni večer, ki ga priredi na pustno nedeljo 22. februarja ob G. uri zvečer v društvenih prostorih. —- Obenem naznanja, da bo društvena predstava na tiho nedeljo dne 29. marca v Ljudskem domu, kjer bo pri krasni igri na odru nastopilo nad 100 oseb, sodelovala dva pevska zbora, med tem novoustanovljeni mladinski zbor. Več v posebnih vabilih.
lj Trg Tabor mora ostati! Danes je bila na merodajnem mestu v tej zadevi vložena naslednja pritožba: Dne 10. februarja t. 1. je slavni občinski svet vnovič sklenil, da se prvotno za park določeni prostor Trg Tabor deloma zazida. Ker je park, in sicer obširen park v naši okolici nujno potreben, ugovarjajo podpisani proti zgoraj omenjenemu sklepu, opiraje se na sledeče: 1. Vsi posestniki v bližini tega prostora so si oskrbeli parcele, oziroma zidali hiše v trdni veri, da imajo park v soseščini, odkoder bi dobivali dober zrak in kamor bi mogli zahajati po vsakdanjem opravilu. 2. Pričakovalo se je, kakor se je splošno govorilo, da se del tega prostora priredi za otroško igrišče, kjer bi imeli zabavo otroci vseh prebivalcev šentpeter-ske okolice. 3. Izgube vsa stanovanja, ležeča ob parku, precej na svoji vrednosti, ako se postavi pred te hiše druga poslopja. 4. Je mesto dobilo večino tega sveta baje edino v to svrho celo zastonj, ker so razni faktorji že davno spoznali, da je treba tu parka. 5. Če mora mestna občina zgraditi vojaško skladišče in vse druge potrebne utikacije za oddelek za strojne puške v tukajšnji garniziji bivajočih pcšpolkov, se
pač dobi lahko drug prostor poleg vojašnice. 6. Delala bi se naravnost velika krivica vsem šentpeterskim prebivalcem, če so jim ne pripravi ta zahtevani park, kajti kam naj hodijo na dnevni odpočitek, ko imajo v neposredni bližini tak prostor! Ne-umljivo nam je, kako pridemo šentpeterski davkoplačevalci do tega, da se nam ne privošči med hišami dovolj velik potrebni drevesni nasad, kakor da bi se nas hotelo primorati, da hodimo s sjerajne vzhodne na skrajno zahodno periferijo mesta, če hočemo uživati drevesno senco, 7. Je prejšnji občinski svet gotovo spoznal potrebo lega parka, saj je celo sam bivši župan g. Ivan Hribar protestiral javno proti zazi-davi tega prostora. Z ozirom na veliko važnost, ki jo polagamo davkoplačevalci šentpeterski na ta park, prosimo, naj se tozadevni sklep občinskega sveta z dne 10. februarja 1914 oziroma z dne 28. oktobra 1913 razveljavi. — Podpisani so na pritožbi: Fran Planinec, Janko Nep. Jeglič, Miško Kokalj, Ivan Frelih in cela vrsta davkoplačevalcev vseh strank.
lj Iz ljubljanskega magistralnega gre-mija. Včeraj je sklenil magistralni gremij sledeča stavbna dovoljenja: Neži Seljan za pritlično hišo in gospodarsko poslopje na Dolenjski cesti; Tomažu Novaku za prezidavo šupe v stanovanjsko poslopje na Poti na Rakovo jelšo; Francetu Zorcu za visoko pritlično hišo ob Zeleni poti; hiralnici sv. Jožefa za novo poslopje za parni kotel, pralnico in sušilnico ob Radeckega cesti. — Do jahalnice se ob Bleiweisovi cesti zasade drevesa. — Prošnja Josipa Sedmaka za nazidavo drugega nadstropja na enonadstropno hišo v Vrhovčevi ulici št. 11 se je odklonila, ker ima zidovje le dimenzije, ki so predpisane za enonad-stropne hiše. — Mesarju Košenini se je dovolilo nepreklicno do konca leta, da ima dva svinjaka pri svoji hiši. — Zaradi regulacijo Vodovodne ceste se vprašata nemški viteški red in ga. Štrupljeva, če bi mestni občini odstopila potrebni svet; 400 metrov ga je občina že prevzela od Kranjske stav-binske družbe. — Podružnici poštnih uslužbencev, ki je imela svoj venček z dobrodelnim namenom v dvorani Mestnega Doma, se odpusti pristojbina za dvorano v znesku 34 K. — Neke mestne senožeti, za katere je bila sprožena misel, da naj bi se prodale, se ne prodajo z ozirom na to, da naraste njih vrednost v doglednem času. — Sluga Rus, ki je 40 let v mestni službi, je dobil 50 K priznavalne nagrade in se vloži prošnja na deželno vlado, da mu da častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje. — Slamničarki Polanjkovi se dovoli prodaja slamnikov na trgu Sv. Jakoba. — Zadeva Avg. Erzina se odkaže perso-nalno-pravnemu odseku.
lj Nemške postne pridige v stolnici bo imel vsak petek ob 6'/■_. uri zvečer P. Jan. Hrubeš S. J. Govoril bo o delu pokore po prizorih trpljenja Gospodovega.
lj Družabni klub ima svoj zadnji zabavni večer v predpustu v ponedeljek 23. i. m. na verandi hotela Union. Začetek ob 8'/, uri.
lj Srebrno poroko praznujeta jutri naš zvesti somišljenik gospod Jakob Golmajer, sluga na »Slovenski trgovski šoli« in vzorna njegova soproga Ana. Naše najiskrenejše čestitke z željo, da bi vrlo dvojico Bog ohranil še dolgo vrsto srečnih let!
l j Spored porotnih obravnav za. prvo porotno zasedanje leta 1914 v Ljubljani: V ponedeljek dne 23. t. m. Jožef Prelc, posestnikov sin v Dol. Vremu, hudodelstvo uboja, in Anton Tomšič, posestnik v Zgor. Zavinah, hudodelstvo umora. — V torek dne 24. t. m. Giovani Anater, Žagar v Zgor. Gorjah, zaradi hudodelstva posilne nečistosti in oskrumbe, ter Ivan Pavlič iz Vodic in delavec. Leopold Jereb iz Podgira, oba brez stalnega bivališča, radi hudodelstva tatvine; prvi tudi radi javnega na-silstva. Dan za en porotni slučaj še ni določen.
lj Umrla je danes ponoči učiteljeva vdova gospa Karo lina Kleč, roj. Ahn, v 55. letu starosti. Pogreb bo jutri iz hiše žalosti, Turjaški trg 4. Naj v miru počiva!
lj Ljubljančan v Gorici obsojen. Oni človek, ki se je pred časom v Gorici predstavljal kot baron Levetzov, naročal blago na to ime in celo dvigal pisma, na to ime naslovljena, je Avgust Rumpel, zasebni uradnik, 27 let star, doma iz Ljubljane. Goriško sodišče ga je obsodilo na 16 mesecev težke ječe.
lj Slovensko gledališče. V nedeljo je začetek predstave zanimive burke »Velika repatica« ali »Konec sveta« točno ob 5. uri popoldne. — Na pustni torek se igra zopet na novo naštudirana burka s petjem in godbo »Lumpaeij Vagabund« Začetek ob 5. uri.
lj Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom, da se vrši občni zbor dne S. marca t 1. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« z običajnim dnevnim redom.
lj Nezgoda. Mizar Martin Markič je v tobačni tovarni žagal na cirkularni
vjagi, deske ter mu je pri tem obtičal del žaganec med žago in žagno mizo. Ko je hotel zapreko odstraniti, ga je žaga zagrabila ter ga na levi roki znatno poškodovala.
lj I. skupina mesarskih pomočnikov v Ljubljani priredi na pustni torek dne 24. svečana veselico v vseh prostorih mestnega doma. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K.
lj Velikanska lipa. Včeraj so posekali na Vodmatskcm trgu št. 7 pri g. Jevnikarju 200 let. staro lipo, ki je bila 25 m visoka in v kroni 20 m široka,
lj Žepna tatvina na trgu. Danes dopoldne je bila na trgu posestnici Jožefi Jamnikovi iz Vnanjih Goric iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela 25 K denarja. Storilec je popolnoma neznan.
Gospodarstvo.
g Sadjarsko društvo za kamniški
politični okraj priredi tri dvodnevne praktične sadjarske tečaje, v Komendi dne 25. in 26. februarja, v Šmarci dne 2. in 3. marca in na Brdu pa dne 9. in 10. marca. Tečaje vodi gospod deželni sadjarski učitelj Martin Humek. Spored: I. dan: Od 8. do 10. ure predavanje: Sadna plemena in vrste. Vzgoja sadnega drevja, požlahtnjevanje, pre-cepljanje. Od 10. do 12. ure prak i i č-n e vaje v požlahtnjevanju in prav posebno v precepljanju sadnega drevja. Od 2. clo 4. ure predavanje: Oskrbovanji1 mladega sadnega drevja v prvih letih, saditev, gnojenje itd., naprava novih nasadov. Od 4. do ti. praktične vaje v sadit v i in o h d e 1 o v a n j u mladega sad. drevja. III. dan: Od 8. do 10. predavanje o oskrbovanju odrasllega sadnega drevja, snaženje, gnojenje, zatiranje škodljivcev. Od 10. do 12. prak. tične vaje v snažen ju sadnega drevja in v raznih drugih delih, ki spadajo k oskrbovanju. Od 2. clo 4. predavanje v izbil i sadnih plemen in vrst za dotične krajevne in gospodarske razmere. Sadna uporaba, zlasti s posebnim ozirom na protialkoholno gibanje. V vsak tečaj se sprejme kakih 20 mladih gospodarjev ali fantov. Vsak udeleženec mora biti s srcem sadjar in biti pripravljen tudi v jeseni priti na kratek enodneven tečaj ob spravljanju sadja. Vsak udeleženec dobi potrebno sadjarsko orodje, in sicer: cepilni nož, drevesno žago, drevesno strguljo in drevesno krtačo proti četrtini nabavne cene. Udeleženci so naj priglasijo na naslov: Sadjarsko društvo na Homcu, p. Radomlje.
ZASEDANJE TIROLSKEGA DEŽEL-
NEGA ZBORA ZAKLJUČENO.
Tirolski nameskfnik je dne 20. t. m. opoldne v cesarjevem imenu tirolskemu deželnemu glavarju naznanil, da je zasedanje zaključeno.
KAKO SE OGRI BRIJEJG IZ FUMUNOV NORCE.
TAKO SE USTVARJA IREDENTA V AVSTRO-OGRSKI.
V nadaljnjem svojem včerajšnjem govoru v ogrski zbornici: (Glej »Slovenec«: Zadnje vesti!) je Tisza naglažal, da ne pripusti, da se Ogrska razdeli v rumunsko, slovaško in srbsko ozemlje. Nato se je ba-hal, da ne nasprotuje rumunskim društvom in šolam in priporočal uradnikom, da naj se rumunsko uče. Verske rumunske šo'e hoče objektivno nadzorovati. V občinah, kier biva nad 20% mažarskih otrok, pa se ustanove tudi madjarske državne šole. Pečal se je nato s pangermanistično agitacijo na Ogrskem in obljubil skrbeti, da se bodo otroci tudi v materinščini poučevali, ne da bi mažarski pouk zato trpel. Srednje šole, ki jih cerkve vodijo, podpira vlada in sicer dobe katoliške srednje šole letne podpore 10.000 K, protestantske 12.000 K,' rumunske pa 19.500 K. Verouk se mora povsod v maternem jeziku poučevati. Če bi pa vlada narodno postavo v celem obsegu izvedla, bi izvedla samoumor ogrske države (!)
ADRESA SABORA NA KRALJA.
Koalicija je predložila saboru adre-so na kralja, v kateri so pritožuje zoper neustavni komisarijat, naglasa potrebo revizije nagodbe in gospodarske povzdige hrvatskega kraljestva, ki ži-vi lv državni zajednici z Ogrsko. Zanimivo je, da adresa imenuje »cjelokupni narod ovil) kraljevina^: Hrvati in Srbi. Zaradi tega izraza hočejo baje pravaši Frankovoga krila izzvati v saboru protest.
ITALIJA PROTI AVSTRIJSKEMU PROTEKTORATU NAD ALBANSKIMI KATOLIČANI.
I Vse laško časopisje soglasno piše, da -»Italija protektorata Avstrije nad katoliki v Albaniji ne priznavaj da ta protektorat sploh ni bil nikoli pravo-veljaven in da ga je berolinski kongres odpravil. — »Grazer Volksblatt« piše, da se govori, da je grof Berchtold ta protektorat na ljubo Italiji baje res pustil pasti. — Srbski listi pišejo, da pade
s tem tudi protektorat nad Albanci v Srbiji. Z avstrijske oficiclnc strani še ni nobenega pojasnila.
NOVA VSTAJA V ALBANIJI.
»Kölnische Zeitung« poroča s Ce-tinj, da se pripravlja v Albaniji nova vstaja. Črnogorci so mobilizirali 10.000 vojakov, da preprečijo vstajo Albancev v novoosvojenih pokrajinah, kjer bi sc Albanci radi združili z Albanijo. Črnogorci bodo odločno nastopili, če se \1-banci v Sandžaku dvignejo.
PRINC WIED.
V	Londonu so princu Wiedu zagotovili, da ga bodo podpirali; Wied je pa izjavil, da obstoja njegova moč v kooperaciji vseh velesil tako glede na finančne kakor tudi glede na politične zadeve. Princu so zagotovili, da ni v interesu Albanije, če bi prevladal v Albaniji vpliv kake velesile. Kakor se poroča z Dunaja, odpošljeta tudi Anglija in Francija po eno vojno ladjo, ki bosta Wieda v Albnnijo koncem bodočega tedna spremljali. »Voss. Ztg.« pa poroča, da je opozoril francoski ministrski predsednik Doumergue princa Wieda, da ga bo Francija finančno le v tem slučaju podpirala, če bodo v nameravanih finančnih zavodih in osobito v nameravani državni banki vse velesile udeležene in če ne bodo imele posamezne države predpravice.
NOVA BALKANSKA ZVEZA.
Novo Vreme« poroča iz diplomatičnih krogov, da so Grška, Rumunija in Srbija podpisale zapisnik, s katerim se zavežejo, da bodo nastala medsebojna sporazumlje-nja same brez posredovanja kake velesile rešile. Če bi Bolgarija ali Turčija napadla kako teh držav, morata ostali dve državi takoj braniti koristi svoje zaveznice.
CESAR VILJEM OBIŠČE RUMUNSKI DVOR.
V	Bukareštu trde, da obišče cesar Viljem spomladi rumunski dvor.
VOLITVE V RUMUNIJI.
Pri volitvah v rumunski državni zbor je bilo v III. volilnem razredu izvoljenih 38 liberalcev in 1 demokratični konservativec.
IZ RUSIJE.
Dunajski diplomatični krugi šc vedno sodijo, da Sasonov odstopi in da postane najbrže njegov naslednik dunajski ruski poslanik Šebeko, v poštev pa pride tudi belgrajski ruski poslanik pl. Hartwig. Če postane Šebeko ruski zunanji minister, pride na Dunaj ruski poslanik v Uenah Demidov. Peterbur-ški listi pa poročajo, da odstopi ruski mornariški minister Gregorovic, ker ni kupil tistega brazilskega dreadnoug-tha, ki so ga nato Turki kupili.
POMILOŠČENJE POLITIČNIH ZLO-ČINCEV NA PORTUGALSKEM.
V	portugalski posluniški zborir^i je ministrski predsednik .Machado vložil predlog, po katerem naj se pomilo-ste politični zločinci. Zbornica je takoj pričela o predlogu razpravljati. Govorniki demokratov so pritrdili predlogi, govorniki desnice so pa želeli, da bi bilo pomiloščenje še večje.
STATISTIKA PREBIVALSTVA NA BALKANU.
Ljudsko štetje v novoosvojenih krajih Srbije je izkazalo 1,489.386 prebivalcev. (To število je zelo ugodno in se vjema z aproksimativnimi štetji pred vojsko, dočim je Bulgarija v Tra-kiji in kosu Makedonije, ki ji je pripadel, naštela sila malo, dokaz, kako je vojska Trakijo opustošila. Grki še niso šteli.)
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Gradec. Pred današnjo sejo se je vršilo posvetovanje načelnikov klubov. Socialni demokratje so zahtevali, da ima reforma občinskega in občinskega volilnega reda za mesto Gradec že v tem zasedanju priti na vrsto. Načelnik nemško-nacional-nega kluba Reutter je bil proti, češ, da njegov klub rabi časa, da to zadevo prouči. Korošec je izjavil, da bo njegov klub svoje stališče napram predlogi šele potem označil, ko bo stvar prišla pred deželni zbor, česar še ni. Storil se ni noben sklep.
—	Deželni odbor je predložil deželnemu zboru poročilo o dovolitvi 7 milijonskega posojila mestu Gradec za zgradbo električne centrale ob Dravi pri Mariboru. — Terglav interpelira radi samonemških napisov na železnici Celje — Velenje. — Ozmec predlaga izdelavo generalnega projekta glede melioracije obrečja Reke, Pol-skave in Dcvina na zgornjeptujskem polju.
—	Benkovič predlaga subvencijo za vodovod v Trbovljah, Korošec železniško zvezo Ptuj—Roga t ec. — Benkovič interpelira deželni odbor, zakaj ne predloži računskih zaključkov deželnega ž elezniškega fonda od 1. 1909. do 1913. in ga poziva, da to takoj stori. — Cesarsko r.amestništvo svetuje, da se policijski cestni red na okrajnih ccsiah izpremeni, da bodo tudi po teli voz-
niki morali imeti ponoči luč prižgano. — Finančni referent deželnega odbora pl. Kaan poroča v tajni seji o najetem deželnem posojilu 10 milijonov K in se poročilo vzame na znanje. — V javni seji predlaga Schultvvohl (krščanski socialec), da pride njegov predlog, da se naj uvede volilna dolžnost za državnozborske volitve, na vrsto v prihodnji seji. — Prihodnja seja se vrši v ponedeljek popoldne.
GORIŠKI DEŽELNI ZBOR.
Gorica. Deželni zbor je v svoji včerajšnji popoldanski seji razpravljal o davku na vino. Govoril je Fon, ki je ostro nastopil proti kakršnemukoli davku na vino. Končno je dr. Flego predložil zbornici vnovič predlog dež. odbora z dostavkom, da je producent od davka izključen. Predlog se je odkazal odseku. Odkazalo se je več predlogov dež. odbora odsekom in odobri'o več poročil. Šolskemu odseku se je izročil predlog posl. Rojca, naj se na goriških ljudskih in meščanskih šolah uvede le slovenski, oziroma laški učni jezik. Istotako je bil sprejet predlog posl. Rojca, naj dež. odbor čimprej predloži načrt za ustanovitev deželne zavarovalnice proti ognju, toči in za življenje. Šolskemu odseku se je odkazal Domincov predlog za zboljšanje učiteljskih plač. Odklonjen jc bil Rojcev predlog, naj se finančni odsek pomnoži na devet članov. Poslanec Fon je interpeliral naučnega ministra, če so mu znane poneverbe v okrajnem šolskem svetu goriškem za časa nadzornika Finžgarja in kako misli država povrniti davkoplačevalcem poneverjeni denar. Prihodnja seja bo v sredo.
NAŠI ZAVEZNIKI.
Rim. »Giornale d'Italia« napada Di San Giulana, kor se poda v Opatijo na sestanek z Berchtoldom, ne da bi se umaknili dekreti princa Ilohenlohoja v Trstu. Tudi mu ni všeč, da se princ Wied pelje na avstrijski ladji v Drač.
PARDINAL KATSCHTHALER ZBOLEL.
Solnograd. Kardinal dr. Katschtha-ter je včeraj vsled starostne slabosti omedlel, a se je danes nekoliko pozdravil.
PREVEČ MEDICINCEV.
Dunaj. Medicinska fakulteta je stavila naučnemu ministrstvu primerne predloge, da se naval slušateljev na medicinsko fakulteto omeji.
REŠENA ČAST.
Budimpešta. Advokat dr. Aleksander Babocsay in njegov svak nadporoč-nik Štefan Hajdu sta se zaradi razprtij v rodbini dvobojevala. in je bil Hajdu, ki služi pri 12. pešpolku, ustreljen.
ODKRITJA »GOLOS MOSKOY« GLEDE STALIŠČA NEMČIJE IN AVSTRIJE NAPRAM POLJAKOM.
Lvov. »Slovo Polskie« in »Gazeta Varšavska ponatiskujeta članek lista »Golos Moskoy«, ki odkriva, da vsakokrat, kadar hoče Rusija Poljakom dovoliti večje pravice, protestirata proti temu nemška in avstrijska diplomacija. Ko so leta 1905. hoteli dati poljskemu kraljestvu avtonomijo, sta Nemčija in Avstrija Rusiji zapretili, da rusko Poljsko anektirata. Tudi zdaj skušajo nemški in avstrijski diplomati vplivati na rusko vlado, da bi ne dala Poljakom večje svobode. Največja sovražnika polj-sko-ruskega sporazuma sta, kakor piše »Golos«, nemška in avstrijska diplomacija, ki sploh delata baje vedno le na to, da slovanske narode razdvajata.
ODVETNIK DEFRAVDANT.
Dunaj. Dvorni in sodni odvetnik dr. Robert Glauber, ki je defravdiral zaupani mu denar klijentov, je bil aretiran.
AVSTRIJA SE ODPOVE PROTEKTORAT V ALBANIJI?
Kolin. »Kölnische Volkszeitung« je dobila z Dunaja poročilo, da so dunajski merodajni krogi mnenja, da naj se Avstrija protektoratu nad albanskimi katoličani odpove. Vrše se tozadevna živahna pogajanja med Dunajem, Rimom in Vatikanom. Pogoj za opustitev protektorata je, da se avstrijsko kulturno delo v Severni Albaniji ne ustavi in da princ Wied sklene z Vatikanom konkordat. Skrbi pa merodaj-n- kroge v tem slučaju, kaj bo s protekto-ratom Albancev v Srbiji, ki bi se dosledno tudi moral opustiti.
PRIPRAVE ZA KRONANJE PRINCA WIEDA.
Drač. Mednarodna kontrolna komisija izdeluje program za kronanje princa Wieda. Princa bo spremljala v Drač tucli francoska ladja. Oblegovalno stanje v Valoni se je danes odpravilo.
Z BOGOM — DODEKANEZOSI
London. S posredovanjem angleške vlade se je med laškimi kapitalisti in angleškimi koncesionarji (od strani Turčije) dosegel sporazum glede železnice Smyrna— Aidin. Ta koncesija, ki preide zdaj na Lahe, je odškodnina Italiji za dvflnajsterootočje, katero bo Italija takoj in brezpogojno zapustila.
PRINC WIED IMA VELIKO PRIJATELJEV.
Malta. Angleška križarka »Gloucester« je odplula v Trst, da spremi princa Wieda, ki se bo peljal na avstrijski ladji » Taurus« v Drač, na tej poti.Tit-kor znano, bo spremljala princa tudi laška ladja »Quarto«. Ali bo Wieda spremljala tudi avstrijska vojna ladjA, pa ni sklenjeno.
RUSKI DIPLOMATIČNI AKTI GLEDE BALKANSKE KRIZE.
Peterburg. Ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo zbirko diplomatičnih aktov glede balkanske krize. Najprej se je Rusija prizadevala za reforme, potem pa je skušala doseči, da velesile izjavijo, da nimajo na Balkanu iskati nobenih osvojitev. Glede Albanije jo Rusija zastopala mnenje, da je to stvar vseli velesil, v čemer je zmagala. Rusija je za Srbijo in Črnogoro dosegla Pri-zren, Peč, Djakovico in Dibro ter politično in gospodarsko neodvisnost potom jadranskega pristanišča. Potem se je Rusija trudila poravnati spore med Balkanci in je Bulgarijo opetovano svarila, Končno se je prizadevala doseči, da ne bi Rumunci .Sofije zavzeli.
OBSOJENA SOCIALNODEMOKRAŠKA VODITELJICA.
Frankobrod. Znana sociainodemo-kraška voditeljica Roza Luxemburg je bila na eno leto ječe obsojena, ker je na nekem shodu izjavila: Če pride vojska, se mi orožja ne bomo posluževali!
OBISK NEMŠKEGA CESARJA NA KRFU.
Krf. Kraljica Sofia grška, sestra nemškega cesarja, je prišla semkaj, da sama vodi priprave za sprejem svojega brata.
MEHIKANSKA JUNAŠTVA.
Washington. Angleški farmer Benton, ki ga je vjel vodja mehikanskih vstašev, Villa, je bil »vojnopravno« ustreljen.
POMORŠČAK USTRELIL POVELJNIKA.
Rio Janeiro. Poveljnika tu nahajajoče se nemške vojne ladje »Kaiser«, Schäd-lerja, je nek pomorščak ustrelil.
POŽAR NA ŠTAJERSKEM.
Kapienberg. V jeklenarni »Böhler-werke« je v oddelku za modele izbruhnil požar, ki je uničil vso zalogo. Škoda je zelo velika.
POŽAR SLADKORNE TOVARNE.
Praga. Tovarna Teller za sladkor v Sedlicah je do tal pogorela in znaša škoda 3 milijone kron.
ŽELEZNIČNI ROPARJI.
Newyork. V Alabami so trije roparji ustavili ekspresni vlak, oropali 14.000 dolarjev, potem odpeli lokomotivo in se na njej odpeljali.
izpred sodišča.
Tožba proti »Slovenskemu Narodu«.
Dne 13. septembra 1. 1913. v svoji številki 210 je prinesel »Slovenski Narod« notico: »Idrijski klerikalni mistifikatorji še vedno ne dajo miru. Zopet so na grd način mistificirali napreden list. Naj si tudi pretvarjajo svojo pisavo in skušajo z največjo rafiniranostjo izbrisati sled svojemu lepemu dejanju, vendar se ne motimo, da trdimo, da se je najnovejša mistifikacija pripravila v pisarni c. kr. rud. svetnika Pir-nata, kjer se tudi kujejo najnesramnejši dopisi za »Našo moč«; kot pisca mistifici-ranega inserata pa si upamo pokazati z vso gotovostjo na rudniškega pisarja Frana Blažiča. Pri zadnji mistifikaciji pa je z ozirom na razne okrogle pisave moralo sodelovati več klerikalnih pisačev, ki imajo svoje gadje gnezdo v prej omenjeni rudniški pisarni. Naj ta dična klerikalna družba pazi na svoja početja, ker končno utegne dajati odgovor pred sodiščem.« Z ozirom na to notico so se čutili seveda Franc Blažič i. dr., ki so uslužbeni v pisarni c. kr. rud. svetnika Pirnata v Idriji, skrajno žaljene. Vložili so vsled tega po pisarni dr. Pegana obtožbo proti odgovornemu uredniku »Slovenskega Naroda« in bi se imela vršiti 27. t. m. pred ljubljansko poroto glavna razprava o tej obtožbi. Danes ali pa prihodnji ponedeljek pa prinese »Slovenski Narod« izjavo sledeče vsebine: »Meseca septembra pret. leta nas je neki neznani dopisnik mistificiral na ta način, da je našemu upravništvu doposlal kol in-serat poziv na narodni napredni tabor, ki naj bi se bil vršil dne 7. in 8. septembra 1913 v Ljubevču pri Idriji. V tem pozivu se je več uglednih idrijskih meščanov izpostavilo javnemu zasmehovanju. Z ozirom na to mistifikacijo priobčil je naš list v številki 120. z dne 13. septembra 1913 med dnevnimi novicami pod zaglavjtem: »Idrijski klerikalci mistifikatorji« notico, v kateri se je trdilo, da se jc ta mistifikacija pripravila v pisarni c. kr. rudniškega kvel-nika Pirnata, da jc pisec inserata g. Fran Blažič, rudniški pisar v Idriji, ter da je pri tej mistifikaciji sodelovalo št več drugih oseb, ki so v isti pisarni uslužbenc, Ker
nočemo prizadetim gg. delati nikake krivice, izjavljamo, da so bile te trditve popolnoma neosnovane in da nimamo nika-kega povoda več, iste še nadalje vzdrževati. Uredništvo »Slovenskega Naroda«.« — Uredništvo »Slov. Naroda« se je obenem obvezalo plačati tudi vse stroške, ki so v tej zadevi narasli v pisarni dr. Pegana. Kakor je iz tega razvidno, jc bil obreko-valec na strani »Slov. Naroda« in ne v pisarni c. kr. rudniškega svetnika Pirnata.
Pred tukajšnjim deželni sodiščem: Pred vzklicnim senatom se je vršila zadnji torek dne 17. t. m. vzklicna razprava v zadevi .len.' Klofutar iz Kranjske gore. Jera Klci-futar je ugledna posestnica v Kranjski gori, ki ima pa to napako, da je vedno zvesta pristašinja S. L. S. To je dalo povod liberalnim obrekovalcem, da so to ugledno ženo ovadili radi tatvine, češ, da ie pred 8 ieti si na tatinski način prilastila 4—6 kokoši. Dasi ni bilo za njeno krivdo prav nobenega dokaza, jo je sodnik Jenčič v Kranjski gori kljubtemu obsodil samo na podlagi zagovora soobtožene ovaditeljice, znane Marije Kosmač. Tukajšnje deželno sodišče pa je Jero Klofutar po kratkem posvetovanju od obtožbe oprostilo, ker ni bil po mnenju vzklicnega senata niti najmanjši dokaz za njeno krivdo podan. S tem se je izjalovil namen liberalnih hujskačev v Kranjski gori, da bi spravili Jero Klofutar za prihodnje občinske volitve od volilno pravico, kakor se je izjalovil tudi njihov namen, na enak način spraviti ob volilno pravico našega pristaša Jožefa Lavtižarja, hotelirja v Kranjski gori. Sicer bodo pa nekateri obrekovalci dobili še za svoje obrekovanje primerno plačilo pri sodišču. — Isti dan se jc vršila pred tukajšnjim deželnim kot vzklicnim sodiščem tudi vzklicna razprava proti Antonu Slavcu iz Kranjske gore, ki je obdolžil našega somišljenika Simona Mertelj iz Gozda pri Kranjski gori, da mu je baje pred 25 leti ukradel neko konjsko odejo. Ne da bi Slave doprinesel niti najmanjših dokazov za svojo trditev, ga je sodnik v Kranjski gori oprostil. Deželno sodišče v Ljubljani pa je vzklicu Simona Mertelj, ki ga je zastopala pisarna dr Pegana, ugodilo in naprednjaku Slavcu za njegove besede 7 dni strogega, zapora s poštenjem naložilo.
Iz Žužemberka: Dne 12. t. m. se je vršila pred okrajnim sodiščem v Žužemberku kazenska razprava proti nekemu Mirtiču. Tožil ga je gosp. kaplan Karol Gnidovec zaradi žaljenja časti, ker je razširjal o njem govorice skrajno žaljive vsebine in ker je tudi povzročil, da je prinesel v mesecu januarju tudi »Slovenski Narod« to infamno laž o kaplanu Gnidovcu. Mirtič je svoje dejanje kratkomalo tajil. ,kar mu pa ni veliko pomagalo. Njegovo obrekovanje se je izkazalo kot plod njegove lastne umazane domišljije. Dobil je tucli zato primerno plačilo: obsojen je bil na 14 dni strogega zapora, poostrenega s poštenjem in bo imel mož dovolj časa v tihem zatišju žužemberškili zaporov premišljevati svoje grehe.
Po bolezni
nastopi navadno čas, v katerem se ozdrav-ljenec čuti slabega in pri najmanjšem naporu utrujenega. To stanje zahteva tako pri otrocih kakor pri odraslih posebne pozornosti. Poleg tečne hrane zelo dobro služi ozdravljencu vedno lahko prebavljiva
§coito?a ribjega olja emulzija
ki mu vzbudi prav posebno še veselje do jedi. V Scottovi emulziji se nahajajoče najfinejše ribje olje, odstrani prej kot skoro kako drugo sredstvo, slabost in teto okrepi ter vzbudi zopet veselje do življenja.
Scottova emulzija učinkuje v poletju ravnotako kot v hladnejših letnih časih.
Cona originalni steklenici K S-50. Dobi se v Vjeh lekarnah, Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na Scott & Bowne, G. m. b. H., Dunaj VII. in se sklicuje na ta časopis, dostavi se mu eua pošiljatov potom lekarne zn poskušnjo.
6
Baden »no».« žvepieni vrelec
Sialorij fiulitin in isti zdravite
Zdravnika-\odje: Dr. Oton pl. Auischnalter in ces. svet, dr. D. Podzahradsky. Prospekti zastonj.
in modno bln^o za gospodo in gospo dobo zasebniki najboijo iz prvo-v?Btne izvozno hišo
UKNA
= Prokop Skorkovsky- & sin =
mWP@L€C
" Volika izbora. — Vzorci na zahtevo franko, Novoletno vzorci so 2o raxpoùiljajo.	344
Stanooanle
na Poljanah	380
v novi vili Oelarnska ulica Slev. 2
7. 2 sobama in vsemi pritiklinami se odda za majev termin. Pojasnila daje lastnik Ädolf Hauptmann, Ljubljana. Sv. Petra cesta.
Kdor hoče dolgo živeti, naj skrbi, da
si od časa do časa želodec in čreva temeljito izčisti. Ako zaostanejo v truplu ostanki, je s tem človeško zdravje in njegova sreča pokopana. Franc Jožefova grenčica je izvrstno, naravno odvajalno sredstvo, priporočano vsak ča's od slovečih zdravnikov in profesorjev. Nek starejši uradnik piše: »Že več kot 30 let trpim na zaprtju. Edino sredstvo, s katerim sem si ohranjeval življenje, je bila naravna Franc Jožefova grenčica, sicer bi me zdavna več ne bilo.« — Dobi se v lekarnah, drogerijah in prodajalnicah rudninskih voda.
Ovratnike
za prečastlto
duhovščino
priporoča Josipina Podkrajšek
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2| — Naročila po pošti se izvrše točno. — <
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 20. februarja 1914.
Pšenica za april 1914.....12 32
Pšenica za oktober 1914 . . .	11-08
Oves za oktober.......7-74
trdneje.
tsm
alkalična kislina
M.	■ ■
najboljša dljetična in osuežnioča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarlh. obistnih in mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredsfro
pri karlovovarijskem in drugih kopeliŠK>h ZdraV-:|en|ih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.
izvirek: Giessfeubi Sanerbrnnn,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih variti
Prospekti zastoni m franko.
V Llublianl se dobiva v vseli lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in- trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u, Peter Lass-nlku in Andrel Šarabonu. Llubitana. U
Zaradi preselitve se prodasta
lepi hiši
■t, velikim vrtom in stavbeno parcelo in sicer cmi v Vodmatu, drn^a pa v Sp. šiškl. Več se izve v restavraciji »štirn«, Sp. šiška.
Kava se poceni!
Najfinejša Soja-Perl-bobova kava, lepo /guna, zelo dobra in izdatna. Nikaka žitna ali sladna kava. Razpošilja so v vse kraje Avstro-Ogrske. Zavitek netto f/jkg
le K 4'30 franko.
Najcenejše in najboljše krni podobno blago. Naroča se pri: žgalnica za kavo „Snntosa", Kralje t Vinohrady, 1573, 408	pri Pragi.