51. številka. Trst v ponedeljek 20. februvarija 1905 Tečaj XXX Izhaja vsak' dan. Tu«il ob uedeljab in praznikih ol> f>. uri. ob pojedelikih ob 9. uri 7>utraj pn^mirac itfiilke seprodajajo po 3 novč. "3 -t »t nt', v moogik *<>!>akarr:ah v Tr*tu in okolici. Ljubljani. G rici ( - ] j i. Krm u. Maribora. OIotcu. Idriji. >t. Petiu. Se/jir i Nabrržin . Kovmoeitu itd. in naročbc sprejema uprava lista .Kiinost", »lira l-iarrio (-alatti >t. ]S. rn»dnc ure *<» od :!. pop. V zvefer. — Ote^nplasoni »'■ »t. r.a vrMo petit: poslanice. o*n,rtniee. javne zahvale :n domaći oglasi pO pogodbi. TELEFON štev. 1157. Glasilo političnega društva ..Edinost- za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša /.a vse leto 21 K, pil leta 1*2 K. 3 mesece « K. — Na naročbe brez dopoalane naročnina se uorava ne^ozira. Vsi dopisi mi sc po-ibajo na ureclaistvo lista. >'efraukoranu pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne- vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošilja i na upravo l;sta. UREDNIŠTVO : lil. Gior-io Calatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik kon orcij lista ..Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija Ifsta . Edincst" v Trstu, il ca Giorgio Ga'attl št. 18. Poštno-liranilničui račun št. S41.6.V2. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). Poročilo maršala Ojame. TOKIO 19 Maršal Ojama poroča: Rusi gradijo neprenehoma vtrdbe ob vsej crti ter neprestano obstreljavajo dele ja-;tonske armado I)ne 17. t. m. so Rusi z neznatnimi oddelki pehote na več krajih napadli japonsko armado, a bili so odbiti. Dogodki v Rusiji. Pogreb velikega kneza Sergija. PETROGR .AD 19. Kolikor je dosedaj znano, t>o truplo velikega kneza Sergija začasno pokopano v kapeli velikega an-gelja Mihaela. Od členov carske hiše ne pride nihče na jKjgreb, izvzemši velikega kneza Pavla. UmUn ceremonijsk' ga urada so že odpotovali v Moskvo. MOSKVA 19. Truplo velikega kneza Sergija se nahaja v Čudovskeni samo stanu. Svećenstvo obavlja dvakrat na dan zadušnice. Dokler ostane truplo v samostanu, oskrb«'- častno stražu po dnevu civilni in vojaški uradniki ter dvorjaniki, r* noči j>a dva častnika in 4 podčastniki. Pred vhodom samostana stoj«- dve častni straž:. W "rajšnji zadušnici v samostanu so prisustvovali velika kneginja Elizabeta, kneza Konstantin in Dimitrij, velika kneginja Marija Pavlovna, zastopniki mesta in zemstva ter inozemski konzuli. PKTROGRAD 19. Veliki knez Pavel Aleksandro v ič stopi zopet v vojaško službo kakor general in krilni pobočnik carjev. Veliki knez se vdeleži v Moskvi pogreba velikega kneza Sergija. MOSKVA 19. Za pogreb velikega kneza Sergija je odredjeno nastopno : Le osebe s posebnim vabilom se pripuste v samost iii, ki-r !*> truplo blagoslovljeno. I*o zadušnici, ki jo bo opravil moskovski ni< tropolit, prenesejo adjutanti truplo pro-vizorično v s unostansko rakt-v. Morilci velikega kneza s^ririja. PETROGRAD iq Tukajšnji listi skušajo j)oiasniti, kako da je bilo možno, da se je umorstvo posrečilo, čeravno je veliki knez preiti v zadnjem času mnogo pretilnih pisem ter se je radi tega ukrenilo vse i>otrebno za njegovo -varstvo. Toda ni se mislilo, da bi se zamogel izvršiti atentat na širokem in odprtem senatnem trgu, na katerem ni nikdar ljudi. Vso pažnjo so torej obrnili na ozka vrata, skozi katera se gre v Kremi. O are t tvanem zločincu oziroma njihov:!) tViOi-bitnih pomočnikih ni ničesar novega. V njegovem žepu so našili razun J so bile v letu 1867 slavni , kraljevini Ur (kadetskih aspirantov iz Madjarske, ki ne revolverja tudi potni list glaseč se r.a ime vatski, Slavoniji in Dalmaciji'- vkradene malone vse nje stare pravice, zagotovljene vitebskega malomeščana Gerasimova, ka teri potni list je pa najbrž ponarejen. Iz obleke in okornih rok morilčevih se sodi, da pripada delavskemu stanu. Štrajk železničarjev. MOSKVA 19. I'pravni uslužbenci železnice Moskva-Kazan so sklenili peticijo. jej po izvolitvi Ferdinanda I. habsburškega v letu 1527, in ko je vsprejela prag-matiško sankcijo, neodvisno od < )grske, v. hrvatskem saboru v letu 171 j. (Živo odo-1 brava nje.) Kršenje pravic, storjeno z duvalizmom J znajo niti ene besede jezika, ki ga govore njihovi polki. (Čujte ! Čujte ) (Zvršetek pride.) V resnih časih. (Dopis.) . . • leta 1807. na škodo Hrvatske, ie občutila v kateri zahtevajo, da se zopet vsprej- j Odkar je Rusija postala velesila, so mejo štrajkujoči brzojavni uradniki. Ako jže (!av"-° vsa ^narhija v vojniškenv in. zaCcli drugi) neslovanski narodi prikrite - , . J - - I gospodarskem .pogledu, a danes jo opčuU se zahtevam do 21. t. m. neugodi, hočejo 1 - J vsi železniški uradniki v Moskvi pričeti bolj, nego kedaj poprej, (Glasovi: Xa za štrajk. boje proti isti. Tem drugim narodom so se pridružili povsodi in vedno nemirni lost! 1 D' so se leta 1807 spoštovale pra-.: židje, a tem še del zavedenih slovanskih > 9 < podložnikov iste Rusije, tako so nje sovra-gi pod vojevali svoje peklenske načrte, na- vice Hrvatske, da je bila ohranjena njena ; samostalnost in teritorijalna, celokupnost, Rr^ni^vnp VP^ti mi ne bi imeli sedaJ' grospoda moja, na perjene proti edini slovanski velesili. Umo- DrZUJclVIlt? - dnevnem redu državne, .vojski ne in gospo-j riU so že carjc> ministre in druge državne Eksplozija Nafte. ,darske krize (Pritrjevanje - Poslanec Pe- višc { nižc uradnike, a vse to pod pretvezo, BAKI 19. Opol ud ne je v pristanišču rič : Xiti Madjari ne bi bili tako objestm!) j da h0Čej0 _ konstitucijo, da hočejo svo-pri Bibieibatu eksplodirala neka Iadija, ki j Na tem ni dvomiti. 5odo in enakopravnost za vse podanike je bila napolnjena z nafto. Pet drugih Ali, kar je še važneje : državnopravni | ve|ike ruske države. Zunanji sovragi so se ladij se je unelo. Dvajset ljudi je zgubilo temelji monarhije na obalih Jadranskega morja poslužili za svoje zi0bne namene Židov, življenje. bi bili jako učvršćeni in mi se ne bi imeli živrećih v isti Rusiji. Ti poslednji pa, ki , „ J ničesar bati. Pa bi se nam ne trebalo bati 1 store vse za denar, ti so znali pridobiti nikake pustolovne Italije, čije sanjarije o j rusko kri _ neUmno rusko kri — in ta ■Albaniji itd. so že javna tajna. (Jako dobro.) je nastopaia sicj kakor prej — na korist Pa še več, tudi bosansko 111 balkansko sovragom Slovanstva ! Koliko laži so ti vprašanje ne bi bilo za nas nevarno srše- ! >dobr;< prijatelji Rusije napisali o isti le novo gnezdo, ki utegne pro-zročat monar- od začetka sedanje rusko-japonske vojne ?! hiji še mnogo skrbi in bolečin. (Pritrjcva i Koliko laži so pisali tudi te dni o pri-| nje.) Ali, gos, oda moja, jaz se danes no ljki nemjrov v Petrogradu ! Mi, in z nami čem spuščati v nadaljne politične ekskur- j siehcrni zaVedni Slovan, vemo, da se mno-I Irvatska, Slavonija in Dal- /ijc- Zato sc mi menda Ponudi druga prilika.! gr0Stevil«ii*i sovragom Slovanstva ne po-zakon>ki člen XII. Kaj zahtevajo Hrvatje ! sreči, da bi uničili na mah največo državo Govor poslanca Bsaikiiija v poslanski zbornici dne S. febr. 1905 (Dalje). Hrvatsko vprašanje. Paragraf 4 zakonskega člena MXX o J leta 1868. se glasi doslovno (čita): 'S macija \ . ipoznavajo v Evropi! In vemo tudi, da se jim ne po- ogrskega sabora leta 1*67, ki določuje Vračaje se k vojniškemu vprašanju, o skupne p sle. že obstoječe med deželam: katerem danes razpravljamo, pravim s | sreči, da bi pogoltniti vse Slovane — kar krone sv. Štefana in ostalimi deželami talnim uverjenjem, da tu tolmačim čutstva bi zelo radi izvršili, ko bi le mogli! Njegovega Veličanstva, ali posle ne skupne, vsega hrvatskega naroda: naj se težki in Mi tudi vemo, da Slovanstva ne uni- ki se imajo rediti v skupnem spora^umlje-. usodni odnosaji na Odrskem razvijejo kakor j čijo vse tuje sovražne sile. Pač pa mu nju ter način njihovega upravljanja ^ pri-., hočejo, mi zahtevamo od kompetentnih či- j mnogo škodujejo njega lastni sinovi, zave-znav ajo tudi kakor veljavne in obvezne tiste niteljev, in v prvi vrsti od krone, da se j deni po so vragih Slovanstva! I udi hgip-dogovore, ki so na vstali že na temelju za; spoštujejo svete pravice Hrvatske (Odo- i čanov, Grkov in Rimljanov niso uničile tuje siie — dokler so bili ti veliki narodi edini med saboj in krepostni. Ivakor hitro pa zapaža sovrag, da se je začela nesloga med sinovi naroda kateremu je ta sovrag k o 11 i t m sodelovanjem Hrvatske sem jaz o tem predmetu obširno govoril i zaprisegel pogin, umeje izrabljati ta zlodej vsa sredstvci in ne odneha, dokler Yii dosegel svojega peklenskega namena.- Med kon a, sosebno zakonske člene XIV., XV. brava nje) in da se jej povrne nje samostal- in X VI od h ta 1N67.. ali to pod izrecnim nost nas roti Ogrski tudi v vojaških stva- i pogojem, da morejo taki temeljni zakoni reh. Živahno odobravanje.) V seji cislaj-in dogovori v bodoče navstati samo za- tanske delegacije dne 16. februvarija m. 1. Slavonije in Dalmacije. in razkazal vse krivice ki jih Hrvatska Gospo 1 a moja ! Jasno je kakor solnem, trpi pod današnjim zlstemom tudi v pogledu da v teh zadnjih besedah (čita): vojske. Nočem danes ponavljati tega. Samo našim malim slovenskim narodom je go- »morejo taki temeljni zakoni in do konstatovati moram, da je po lanjskih de-' tovo ogromna večina ljudij, — razumnih govori v bodoče navstati samo zakonitim legacijah položaj Hrvatov v skupni vojski namreč — ki se ne ogrevajo preveč za sodelovanjem Hrvatske, Slavonije in Dat postal še huji. j konstitucijo v bratski ruski državi. A to macije* — leži ključ kakoršnega si bodi Za madjarske oficirje, na treške skupne J ne morda za to, ker ne bi privoščali ru- prihodn-ega dogovora med Avstrijo in vojske je ustanovljenih 1400 ustanovnih : skemu narodu vse svobode, ampak zato, (»grško, pa bilo tudi na podlagi perso- mest, a za Hrvate niti eno samo! {Čujte ! | ker jim je jasno, da narava, torej narod nalne unije. (Pritrjevanje. Čujte!) Madjari so dobili mnogo kadetnih ne pozna skokov, ampak s? mora razvijati Jasno je, da sedaj ob kakem takem šol z madjarskim jezikom, a Hrvatje ni- logično, naravno Najveće pravo in najlepša dogovoru mora tudi Hrvatska reči svojo jedne! Honvedi so obdarjeni s topništvom, svoboda je narodu ;le v zlo, ako je ne besedo in da je sedaj za krono in za vse a hrvatskemu domobranstvu pošiljajo v dar j zna modro rabiti. Tudi za konstitucijonelne poklicane činitelje prišel čas, da popravijo - madjarske oficirje (Čujte!), hrvatskim svobode — ako naj postanejo iste res v p gr -ko (Živo pritrjevanje), v sled katere polkom veliko število rezervnih kadetov in blagoslov narodu — morejo pred njihovim P O I) L I ITI K. Prokletstvo. t man Avgusta Šeaoe — Na luljeval m dovršil I. E Tomlć. ----- r rt ve i M. C —ft. ===== Ze lci^al mrak, zvezda za zvez 1tavila. Ljubtzen ga je vlekla k očetu, grozni prizor krvavih trupel ga je odbijal ali slednjič je p.emagala ljubezen. Pokleknil je k mrtvecu, zgrabil ledeno roko mrtvaški mraz mu je stresal srce. -Vb nagnil se je in je jokaje poljubljal uvelo roko in zakričal. Oče! Oče! Ti da si to, ti iunaška du-^a r Tako da te nahajam zopet, /veri! Zveri! je škriknii niti toliko mi niso do pustili da bi ti gledal mrtvi obraz da bi ti poljubljal mrtva usta. Volk zapušča mrtvo trupio, kadar se je nasitil volkodlak pije samo kri ali oni so ti odnesli glavo. Oče! < >če ! Daj, da ti s solzami, s poljubi ogrej«.m mrtvo roko da oživi za hip da stisne- zadnjikrat desnico mojo. Pusti .da glava moja vsaj za trenutek počiva na mrtv m ti srcu. ' ______* Rekši to je spustil si u glavo na prsi mrtvega očeta 111 skozi nočni mir se je čulo zamolklo ječanje. Ranjenec je stal nem zroči na ta žalostni prizor.. Tudi v njegovem očtfsu je zalotil mesec blestečo solzo. Hkratu je rekel Morovič tiho: — Xikola ! Vstani ! I.ljudje gredo. Čujem glasove. Voz ropoče po cesti, baklje se ; omikajo semkaj. Utegnejo biti neprijatelji naši. Xikula je privzdignil glavo, skočil po koncu. V resniči sj se bližali ljudje. Oba sta se umaknila v senco drevja. Od Gor-jana se je vračal v svečeniški obleki svečenik Ivan, a za njim se je med bakljenosci pomikal voz. Pristopil je k mrtvim. — Oče ! Sorodniki ! Tu prihaja .-.in vašega plemena da vas odpravi v vašo domovino, v tjrob ! — Ivane ! Brat ! je zakričal iz mraka i^las ne boš jih spremljal sam. . In za hip je počivala glava Xtkole na rami brata mu Ivana. Xič nista govorila, govorile so samo solze. In Ivan je vse bojišče prekrižal zna menjem svetega križa, a ljudje so prisko čili da so dvigali mrtvece na voz. — Počakajte! je priskočil Nikola ter snel z očeta pas, ta pas je moj. Nosim kačo v srci, nosil jo bom na prsih, naj opominja na maščevanje moje. Že so zavtli trupla mrtvih v ogrinjala, že so jih položili na voz. Ta se je začel pomikati. Spredaj jc korakal kmet, noseči križ od hrastove veje, za njim svečenik Ivan povešene glave, po tem na vozu mrtveci, slednjič pak je stopal Nikola vodeči Moroviča. Šli so proti Gorjanom, da polože ostanke rodbine svoje v starinsko rake v. Počasi se je pomikal žalostni sprevod po polju. Po tiho je mrmrala mrtvaška molitev v noči, mesec jim je bil grobna luč in nočna sova kakor da je pevala skozi noč porogljivo : »Davori mi knez Niktla I tva sila pade ohola." Te je bil pogreb višega dvornika Nikole Gorjanskega, pred katerim sc je še včeraj tresel ves svet. (Pride še.) u vedenjem obstajati potrebni pogoji, izlasti. meje. In mi vprašamo: koliko ćasa še v kulturelnem pogledu, /a to našo trditev j bodo domačini pri sv. Mariji Magd. zgor-crnvoro relo razmero v naši Avstriji. nit mirno dopuščali tako bezobrazno žalje- Razne vesli« g-ovore celo razmere v nasi Avstnj Mi imamo že blizu 40. let staro »konstitucijo« — na papirju, imamo celo enakopravnost in drugih takih lepih reči! — na papirju. Ali za nas je vse le na papirju !!! Faktično nas pa tišči najbrutalneji absolutizem — absolutizem egoističnih strank in gospodovalnih narodov. Kaj imajo naši bratje v Hrvatski < d konstituc je ? Xiso li še pred kratkim streljali nanje in jih za p".rali - le zato, ker so se postavili proti nasilju močnejših Madjarov ! In kakov je njihov parlament, njihov sabor? Večina je sestavljena iz samih penzijonistov in ljudij, ki so brez krvi in mozga, brez energije in brez brige za blaginjo naroda ! Kaj ima revni italijanski narod od konstitucije ?! Xi li v Italiji skoraj sleherni teden kaka »revolucija«? Ni li v Italiji večna in krvava borba med latifundisti in narodom — in vse to le za košček kruha, ki ga zahteva lačno ljudstvo, od mogočnih grofov in baronov ! Kaj pomaga laškemu bednemu ljudstvu ustava, ako mora to ljudstvo tfreti grozna preganjanja po onih, ki so imeli, imajo in bodo imeli nadvladje v svojih rokah ? Ako je ustava rešiteljica narodov , zakaj v Italiji nepiestano streljajo na mase ljudstva — na mase 1 a č n e ž e v čim nečejo ti posledneji molče dopuščati da drejo kožo žnjih ?! Mi vidimo ruske nji nje njihovega jezika i Te dni je rekel posl. dr. Rzzi v državnem zboru, da Slovenci se ne zadovoljujejo z enakopravnostjo, ampak da hočejo nadvladje. Xa gornjem izgledu vidimo. kakova je tista enakopravnost, ki bi nam jo privoščili Italijani! Ce našemu , priprostemu ljudstvu nočejo r.iti na slovenskih tleh dopuščati govorico v materinem jeziku, potem je to dejstvo v kričeč dokaz, kdo hoče nadvladje, in v dokaz kako grdo neresnico je izustil poslanec Rizzi. Ponavljamo še enkrat gornje vprašanje . kako dolgo bodo šc naši okoličanski domačini dopuščali, da se jim na njihovih lastnih tleh tako nesramno žalita materini jezik in lastna kri ? ! — Zavednim okoličanom v onem okraju pa ne treba še le priporočati, kako se jim je vesti nasproti gori omenjeni gostilni. Obiskujejo naj jo! ravno v tisti meri, v kolikor zaslužuje i vsaki kraj, kjer se žalita naša narodnost in naš jezik. To pa jim je tem laglje, ko imajo ravno tam v bližini pošteno krčmo domačega društva pri ..Kronezuu. Držite se gesla : „svoji k svojim", pa vam ne bo treba poslušati žaljenj. Iz devete desete. Prejeli smo : Deveta dežela je, kakor znano, kraj neverjetnosti. begune, katerih prihaja in odhaja preko Kadar kdo hoče ironizirati nekaj, česar ne Trsta na tisoče : mi vidimo te ljudi, ki . sme imenovati s pravim imenom, se zateka v prihajajo iz države avtokratizma, a ti ljudje.— deveto deželo! Mi bi lahko imenovali niso bosi ;n nagi in tudi ne prepadeni od stvar, o kater! pišemo, s polnim imenom. gladi — kakor so prepadeni in razdrapani oni reveži, ki prihajajo iz italijanske ustavne države! Mi vidimo, kako so beguni iz Rusije lepo rudeči in snažno oblečeni. In to je znamenje, da v Rusiji ni najslabše na svetu ! Mi smo govorili z ljudmi ki so bili v Rusiji, ki so živeli v samem Petrogradu in ti ljudje nam zatrjujejo, da v Rusiji ni niti od daleč tako črno — kakor to slikajo razni /idje in slična druhal ! To smo hoteli napisati i/lasti na adreso tistih naših rojakov, ki niso dovolj samostojni v mišljenju, da bi se ne dajali legati po lažeh in fnlizifikacijah, s katerimi sovragi Rusije preplavljajo svet. >**<— -—= Itrotme politične vesti. B u 1 o w — knez. Iz Berolina poro čajo, da so tamošnji politični krogi mnenja, da bo nem>ki državni kancler grof Bulo\\ imenovan knezom, kakor hitro odobri nemški dr/avni zbor trgovinske pogodbe. Novoizvoljeni narodnostni poslanci (Srbi, Slovaki, Romuni>, — devet na številu — v odrskem državnem zboru so se konstituirali v samostalen klub. Predsednikom je bil izvoljen dr. Teodor Mihal\, tajnikom pa Slovak Milan Hadžič. Šibenik — obmorska trdnjava? Dunajska „k. it. Presse* o«l dne 16. t. m. je proglasila vest »(rrazer Tages post* « za fantazijo, češ, da misli vojna uprava utrditi luko v Šibeniku. Domače vesti. Odlikovanje Gjalskega Iz Zagreba pišejo, da je hrvatski pisatelj Ksaver Sindor r por ščavo, parle per talian !" To je res že skrajno. Na slovenski zemlji torej, v društvu, čegar členi so po veliki večini domači okoličani, se prepoveduje govoriti sh v< r.sko l o j drznost, ki presega vse Ker je pa dovolj, da le markiramo neko neverjetnost, bodi nam dovoljeno, da jo priobčimo tako le : V deveti deželi obstoji neko konsumno društvo. To društvo je svoječasno predložilo davkarski oblasti — umeje se, da v deveti deželi — letni račun. V tem računu je bila med troški zabeležena tudi blagajniška knjiga v vrednosti 4 K. 60 stotink. Ko je davčna oblast v „deveti deželi" pregledala račun in našla gori omenjeno postavko, je v slavnostni seji, katere se je baje vdeležil menda sam deželni načelnik, sklenila, naj dotično društvo dopošlje slavni davčni oblasti — kupljeno novo knjigo in ob enem tudi ono staro, ki jo je zamenjala na novo kupljena knjiga! Dobro, da se pri nas ne dogajajo slične šikanarije, ker bi v tem slučaju morali misliti, da so pri nas oblastva postavljena za to, da šikanirajo stranke, mesto, da bi iste šle lepo na roko onim, ki jim donašajo stotake in tisočake v državne blagajne ! Oni, ki imajo nadzorstvo nad deveto deželo naj poskrbe potrebno, da se državni uradniki — pa bilo to tudi v deveti deželi — ne bodo več igrali s potrpežljivostjo podanikov in davkoplačevalcev !! ! Tajci v Opatiji. Od 1. septembra 1^04 do vštetega 15. febr. 1905 je prišlo v Opatijo S 432 tujcev. Od 9. febr. 1905 do vštetega 15. febr. 1905 je prirastlo 528 oseb. Dne 15 febr. 1903 je bilo navzočih 16<>9 oseb. Tepeni so bili včeraj : 29-letni kovač ____ Anton Celigoj. iz Skednja št. 251, ki je na vse zgodaj — še pred 4. uro zjutraj — prišel na zdravniško postajo. Spri se je z nekimi „prijatelji-, ki so ga potem pr.tv prijateljski naklestili. Imel je nič manje nego 5 ran na glavi eno bulo za desrim ušesom in precejšnje praske na čelu in na nosu 22-letna služkinja Marija Zuffi, .stanujoča v ulici Chiozza št. 0, seje včeraj popoludne sprla z — nekim človekom. Ta jo je pa pot pal s pestjo po nosu s tako si!o, da jej je prebil kožo na istem Tudi ona je šla na zdravniško postajo. Sinoči ob 11. uri in pol je bil pa zdravnik na zdravniški postaji telefoničnim potom naprošen, naj bi sel tja pod Ske denj kjer izkopavajo zemljo za zasipanje morja, kjer da je bil v pretepu ranjen n ki človek Zdravnik je šel na označeno mesto, a tam je r.r.šel 44-letnega delavca Andreja Malešira, ki je imel dve rani v desni nogi. Ranjen je bil z nožem. Rolschild in berač. Na novo leto je prišel berač k Rotschildu, da bi čestital milijonarju. Svoje želje je pričel berač izražati tako močnim glasom, da ga je Rotschild moral opomniti, naj govori tiheje. Toda ta opomba je razžalila beraško čast čestitelja tako, da je rekel bogatinu ostrim glasom : Ako mislite mene učiti, kako naj prosim, prepustite svoje posle meni, a lotite se vi mojega. 1200 Čevljarjev namerava odposlali ruska vojna uprava na bojišče v Mandžurijo, da bodo vojakom krpali obuvalo. Čevljarji dobe mesečno sto rubljev in vojaško hrano. Zanimiva pojava na solncu. Ravnatelj Havnaldovcga observatorija v Kaloči, o. Julij Fenvi, javlja, da je dne 29. m. m. opazil na solncu veliko marogo, ki se zamore videti tudi s prost"m očesom Kakor se vidi, se ta maroga razvija. Ista zavzema sedaj prostor od 180.000 štirjaških kilometrov. S takimi redkimi pojavami je navadno spojena tudi severna svetloba. Znamenje časa. V nekem graškem listu se je ponujala služba blagajničarke z mesečno plačo 60 kron. Za to službo se je oglasilo 1 18 gospic, med katerimi jih je bilo več tudi veščih obojnega knjigovodstva, stenografije, strojne pisave tujih jezikov i. t. d. Za službo kuharice z mesečno plačo 24 kron, stanovanjem in hrano pa so se oglasile le tri ženske, med njimi dve 50 do 60 let stari. Iz tega je razvidno, da se s kuhaln co lažje preživlja, nego pa s stenografijo, strojno pisavo, dvojnim knjigovodstvom i. t. d. Rim ima danes pol milijona prebivalcev. Po najnovejem davkarskem izkazuje 22 464 davku podvrženih oseb. V obče je Rim eno od najsiromašnejih mest. Koliko bi stala železniška karta III. razreda od zemlje do soinca ? Neki ameri kanec si je hrivoščil to zabavo, da je izračunal, koliko da bi stala karta III. razreda od zemlje do soinca. Po njegovem računu stala bi 930.000 dolarjev (4,650.000 kron) S hitrostjo 60 kilometrov na uro bi se potovalo e 2 in pol milijona ur, ali 104.162 in dve trntjini dneva, oziroma 285 in pol leta. Tov.tr poliičlTa Aleksander Levi :Mm\ ulica Tesa it 52 = (v lrttUii a:8i) ZALOGA: Piazza Rsjslt.s (šolsk- poslop)* 7cnr it i? a' n'kiie ko^fcsrs c Sprejemajo se vsttkovrUn* iel* t-.. posebnih načrtih. HurrtroT—» oar.lJs brca- 1» fra»>- Ugodna priložnost pri cfaviftfirafi ■ i učiti se slovenski in nemški SIGnOgrdTIJ I. Kur/ se otvori s 1. iiiarcom. = Honorar zmeren. — Prijave prejema kavarna „BALKAN". Na nrnriai pri Sv. Mariji Magdaleni lld JJI Ullaj spodnji hiša se G pros ori. SOO klftr. □ zemljišče. 2 vodnjaka in dvoriščem. Za kmetijo jako pripravno. Naslov pove uprava „Edinosti". Zaloga vina A. FONDA losllL^l Igtrska in dalmatinska viua prrih kleti, priporočljiva toli vsled pristnosti kolikor zmernosti v ceni. Furlansko vino lastnega pridelka. Frodajalnica buteljk, specijaliteta: rojtolja vermut, maršala, istrsko in furlansko žgaDje. Prodaja na debelo in drobno. Drogerija GUSTAV MARCO ulica Giulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. ^ZZZ Zaloga šip in steklenin. = Nad 40-leten vspeh. Najstarejša medioinalna specijaliteta nase pokrajine. PASTIGLIE PRENBINI i od ogolunjene sladke Skorje") Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mojnarodnih razstavah. Počaščene se zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobfc cist in svež glas. NP>. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trstu- ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. Velikanski prihranek se zadobi s kurjavo štedilnikov in peeij, ako se rabi L' Rntracit (Posebna znamka) ki se v dobiva v zalogi oglja v ulici Lazzaretto vecchio št. 52 kjer se tudi prodaja oglje „Gries:< posebno pripravno za pekarne. -------__ Nizke cene. ---------- Dragotin Dapisin TRST ulica Bonomo štev. 1 — TRST. Zaloga ovsa, otrobov, žita, kakor tudi moke ogerskih paromlinov. Prodaja samo na debelo. Otvorila se je nova prodajalnica ulica Barriera vecchia 19 kjer so na I/.bero zlate Iti srebrno ure za možice in ženske, kakor tudi /idne ure. Poprave se izvršujejo i najveCjo natančnostjo 12-let. jamstvom. = Budilnice od gld. 1.50 z 2-let. jamstvom. = fin\on guckcr S fer3o Jtaslinger zaprisežena sodna eenilea ter zz: — urarja južne železnice. gf Fondo Coroneo! Največja razstava sedanjosti: Traperjev svetoviiomni anatomi muzej. Nad 1000 razst \vljenih predmetov. Otvorjen vsak dan od 9. predp do 9 zvečer V petek samo za (lame. Vstopnina 40 st., vojaki in otroci 20 st. Novo prodajalnico jesfvin, založeno z blagom prve vrste kakor kavo, sladkor, olje, milo. belo in turšuo moto. otrobe itd. itd. priporoča £ndrej Šuc Tr«t. nI. Media 56 «zraven nI. Rosselti) Trst. Zaloga istrskih in dalmat. vin r ulici Cccili.i 16 (rogal nI. Kuggero Mauna) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših j kletij. Cene": istrsko po"64 st. belo briško po 80 st.. ! opolo \7. Visa po st.. vse franko na dom. /a obilne nnrocbe se priporoča IVAN T0NEL Krčmarjem in trgovcem po znižanih cenah. Dr. N. Fertilio npeoilatist za bolezni nosa, grla in udei Ul. Torre bianea (»ogal Torronte). TRST. ORIMNUJE: od 10—12 predp.. 3—1 pop od 4—5 pop. brezplačno Loterijske Številke izžrebane dne iS. februarija : Trst 5 86 iS 34 Line 62 72 28 5 m\in ljudska posojilnici vpisana zadruga z omejenim jsmstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v lastni hill. --** Hfiiuilne vloge 4 preje m jo <1 vBicrga Se tu li n< u ho društva in si <>1> e*t »-j»j<> po 41/*°/o> l> se o ib jal renta: ikv.k. Posojila ilajtjo s« k m> claarm n B>pr n<* m» i'j oe p 6°/o 'n nft vknjižb« po 57//0 Ura ti U j C veaki »im (» <»07-11 posojil . . . „ „ M 1,573.S42*34 „ glavnih deležev . 112.720 - Poštiio-lrau, račun št?. 831.215. g 3 2 Karoi« kolek je vdobiti pri upravi „edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO.