m. strnim. i mm, i paMiik. a. jHiii i9ii. XLIX. Wfl. »Slovenski !7trod* t«1J» po ftitfz od« kio skapaj naprtj . K 25- Setrt leta „ . ... 6-50 na m«S€C. . . • . . 2 30 ■ . za Nemfljo: ćelo leto niprej . . • . K 30*— za Ameriko in vsc druge dciele : ' ćelo leto ojprej . . • . K 35 — VprtStnjcm glede faseratov se naj priloži za odgovor dopisnica 10 niamka. ĐprtrnUtr* (tj>o4tj, dvorile levo), Knaftara «!!•• «. i, U1#J#« ftttS. !*Ma|a vsafc 4oa iv«*«r tetu«ti m4*1I« ta prasafk«. Inserati veljajo: peterostopna peoit vrsta rt enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trtkrai ali večkrat po lt> vin. Pare ia zahvaia vrsta 25 vio. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpiavnJštvu naj §e poHljajo naročnine, rekhmadje, inserati Lt topanjem feovražnika iz niesta Kutv. Severo - zapadno Tarnopola se {e razbil silen sovrazni napad v ognju na&h topov. Pri Radcivilovu so bili včeraj dopoldne znova odbiti ruski napadi. Pri predv cerajšnjih bojih se-verno tega mesta je dokazala 1. čr-novojniška brigada, ki se dopolnjuje z Nlžje in Gorenje Avstrijskc ter iz Solnoi?ra£ke, znova svoje vriine. V Volinji se boiujoče nsra7'5 km iužno Črnovic, je osvojeno. Zasled >vaic ^vražnika, smo zajeli 22 častnikov. kakili 1000 voja-kov ter 3 strojne puške in 77 zabo-jev municije za strojne puške. 2.^. junija. Fronta ob Dvini. Na raznih odsekih fronto-južno Rige so Nemci po srditi artiljerijski pripravi pokušali nanadati. a nišo imeli nikakršnega uspehn. Včeraj so sovražniški letalci vr^li kakih 40 bomb na kolodvorske naprave v Mofodečnem. 2t. t. m. zjutrai so se ob Oginskem prekoou v okolišu Lo-gišina razvili boji. ki so trajali tuđi včeraj. Napori z obeh stresni, da bi čete prešle po zatvorniskih brveh čez prekop. so se izjalovili. V teli Ikojih sta bila ranjena hrabri general Sigelman in poJkavnik Berghenstro-le, ki je umri za dobljsnimi ranami. — Zapadna fronta. Na vsej fro-nti armade generala Brusilova krajevni boii na starih bojiščih in v novih okoliših. zlasti pri Radcivilu. Sovražnik se nadalje ojačuje ^ četa- mi s franeoskega in italijanskega bo-jišča. V Bukovini napredujejo naši napadi. Zasedli smo Gorahamuro, MS km južno od Radauca, Stražo, 26 km zapadno Radauca in Vižnice, pri Kutih, 1 km vzhodno od tod. Za-sledovaje umikajvjega sovražnika smo zajeli kakih 300 rnož. Ruska situačna poročiia. Londonske »Times« so dobile iz ruskih generalskih krogov naslednje poročilo o sedanjem voiaskem položaju: Nemški protinapadi na levem krilu Brusilovove arinade so vredni vse pozornosti. Njiliov namen je predvsem zavarovati Madimir Vo-liiijski in pa Kovcl. Njihov sunek se je izvršil v glavncni iz smeri Vladimir Volinjski na cesti proti Lučku. Leve nemske napadalnc kolone so pri vaši Vorončin ustavljene. ki leži 22 milj vzhodno Vladimira Volinjske-ga. Z desnim krilom se borimo pri Rogovičih. Bazelski listi poročajo od Brusilovove armade: Slabo vreme je za-vlekio dopolnilne municijske transporte. Topovska rezerva pa je na razpolago in boji se bodo v kratkem zoper z vifo srditostjo pričeli. Ruska ofenziva proti Hindenburgu? Echo de Pariš porQča, da dela-jo Rusi pri Dvinsku vefikc artfljeri- stične priprave. Računati, da je ž možnostjo silne ruske ofenzive proti Hindenburgu. Mirno razpoloženje v GaliciH. Lvov, 24. junija. Uradna »Gazeta L\\ o\vska - piše: kakor izvemo od najmerodajnejše vojaške strani ne daje sedanji položaj prav nobenega povoda, da bi se bilo bati za Lvov. V nedcljo sta prispela v Lvov ces. nainestnik general Diller in deželni maršal Niezabitowski. Namestnik ostane v Lvov u teden dni. Najprej bo obiskal nekatere vzhodnogališke okraje. Novi župan v Ćernovcih. Listi poročajo, da so Rusi postavili za župana v Čcrnovcih zopet Te-mistokla I3oceanca. Ta je bil svoj čas avstrijski sodnik in potem advokat ter zagovornik v znanem procesu Gerovski. Ko so prišli Rusi prvič v Černovce so določili Beceanca za župana. Dne 21. oktobra 1914. so morali Rusi zapustiti Černovce in z njimi je odšel tuđi Boceanca. Čim so se Rusi vrnili v Črnovce so pripeljali Boceanca seboj in je bil ta zopet župan od 27. novembra 1914. do 17. februar ja 1915. Zdai so ga Rusi tretjič posadili im žnpanski stol. Upamo. da se tuđi zdai ne bo dolgo veselil svo-! jega dostojanstva. Kni' uspeii laso narice v Atriji. NAŠE SOBOTNO POROČILO. Dunaj, 24. junija. (Kor. urad.) Vradno se razglaša: 11 a 1 i j a n s k o bojišče. V odseku Plocken je sovražnik, potem ko se ie streHanie njegovih topov povzpelo do naivečie sile, z infanieriio napadel naše pozicije na sedlu Lahnerioch ?n na malem Palu. Oba napada sta bila odbila. Sicer ie položaj nei/premenjen. Kolodvor v Ali se ;e na'najlal pod ognjem naših težkih topov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hoferf fmL * Dogoditi na morju. Ena naših torp^dovk je dne 23. junija zjutraj ob italfjanski vzhodnt obali pri Giulanovi obstrcljevala neko tovarniško napravo ter vozeč se tovorni vlak. Vsled Gbstrelievanja je eksplodirala lokomotiva vlaka. Štiri vagoni so začeli goreti. Več vozov ie poškodovanih. Torpedovka se je \ mila, ne da bi jo bil sovražnik nad* legoval. Dne 23. iuniia zvečer je linijski poroenik Banfieid, S minut potem, ko «e je dvignil proti nekemu sovražne-mu hidroplanu. ki se je bi i žal t da napade Trst, to letalo še nad morjem v zračnm boju sestrelil. Opazovalec (Italiian) mrtev, pHot (Francoz) vjet. Letalo *F. B. A. VII.« je bilo pripe-Ijano v Trst. Dne 24. junija zjutraj je ena naših letalskih tlo ti li z zelo dobrim uspehom bombardirala železntški most in kolodvor v Ponte di Piare ter pristanišče v Gradežu. Most je bil štirikrat zadet v polno. Vsa letaJa so se vrnila neooškodovrana navzfic liutemu obstreljevanju. Eno uro pozneje je linijski poročnik Banfield v zračnetn boju sestrelil v tržaškem pristaniscu franeoski hidropian tipa »F. A. Đ.« Hidroolan je padel 4 kilometre pred Gradežem v morje. Pod zašćito sovražnih baterij se je posrećilo neketnu sovražnemu armirane-mu motorskemu čolnu, letalo spraviti. Oba IjM^ Pa ^a najbrž težko ranjena. *t * š * m Brodovno poveJjstvo. r • • NAŠE NEDELJSjKO URADNO POROCI! O. Dunaj, 25. junija. (Kor. urad.) Uratino se razglasa: Italijansko bojišče. Na primorski fronti so se napajale naše pozicije med morjem in hribom Sabotinom od časa do časa pod živahnim artiljerijskim ognjem. Vzhodno Polazza je prišlo do bojev z ročnimi granatami. Ponoći so poskusile 3 torpedov-ke in 1 motorski čoln izvršiti nena-den napad proti Piranu. Ko so naše obvezne baterije pričele streljati. so sovražne lad.te zbežale. Na koroški fronti se je bojevan je potem, ko so naše čete odbile napade v odseku Plocken, omejilo na topovski ogenj. V Dolomitih se je razbif itaiijan-ski napad na našo pozicijo v Rufred-du v težkern ognju. Med Brento in Adižo je biio bojevanje malo. Po-samni sovražni šunki so bili odbiti. V ozemlju Ortlerja se je ponesrečil napad nekega sovražnega oddelka na mali Eiskogel. Nnmestnik načelnika generalnega štaba pl. Hdfer. fini. * Dogodki na morju. Dne 23. junija dopoldne je eden naših podmorskih čolnov v ožini Otranto potopil pomožno križarko tipa »Principe Umberto«, spremlja-no od rušllca tipa »Fourche«. Rušflec je zasledoval podmorski čobi z botn-bami, nakar se je vrnil na mesto, kier se je ladja potopila; tam je bil potem od podmorskega čolna sam potopljen. Brodovno poveljstvo. ITALUANSKO URADNO POROClLO. 21. junija. iMed Adižo in Asti-com artiljerijske akcije. Ob izviru Posine so se polastili alpinski oddel-ki med težkini neurjem moćne pozicije jugozapadno hribra Pruche. In-fanterijski boji z uspehom, ugodnim za nas. so sporočeni z zapadnega po-bocja hriba Congia. Jugozapaidno Asia^a je poskušaj sovražnik v bo- Stran 2. .SLOVENSKI NAKUU-, ane 26. jnnija 1916, 144. Siev. & n* 20. t m. mpoređoma tri na- ] pade na naše pozicije na bribu Ma-jgnaboschi, bil pa je vsakokat s tež-4nmi izgubami zavmjen. Severno Sdoline Franzela so nadalje vale naše oele vCeraj svoje težavno prodiranje na težko hodljivem terenu, so premašile z žflavostjo ljut odpor sovražnlca In so zavmile njegove števime orotinapade. Sovražni letal-ci so metali bombe v našem etap-nem prostoru; nekaj oseb je ranjenih, škode malo. Naše skupine Ca-pronijev in Formanov, 34 letal, so metale bombe na letališče Pergine na gorenjem koncu Suganske doline. V sijajnlh zračnih bojih so zbile na tla tri sovražne letalce in so se ynri$e nepoškodovane kljub hudemu obstreljevanju od strani težke artiljerije in napadom lovskih skupin. 22. Juni ja. V dolini Ledro je napade! sovražnik v noći na 21. t. m. naše pozicije na južnem pobočju hri-ba Peronne, bil pa je po živahnem boju popolnoma zavrnjen. Od Gard-skega jezera do Astica včeraj artiljerijski dvoboj ki boji malih odsekov. Sovralniku smo odvzeli pušk, municije in eno strojno puško. Na visoki planoti Aslaga je bil včeraj sovražnik, izvzemši male napade v smeri na hrib Magnaboschi in v od-seku Mandrielle, zapadno Marcesi-ne. popolnoma v defenzivi in je sku-šai vstavljati korak za korakom z Ijutostjo prodiranje naših čet. Naši težki topovi so obstreljevali železni-ško postajo Toblach v Pusterski dolini. Ob Soči nikakih pomembnih do-godkov, ItaJHansko poročflo o napadu na Benetke. Rim, 23. junija. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani«: Včeraj v zgod-njih jutranjih urah so preletela so-vražna letala Benetke. Vrženih je bilo več bomb. ki so ubile šest oseb in jih nekaj ranile. Na nekaterih zgradbah je bila provzročena lahka škoda. ltalijanska protiofenziva izjalovljena. Preko Lugana poročajo, da po-polni neuspeh dosedanie s tako sa-mozavestio naznaniene italijanske protiofenzive je prisllil italijansko vlado, da prizna ta neuspeh potom komunikega »Agenzie Stefani«. Seveda komunike razlaga težave na bojnem polju, ovire ozemlja in po-udarja moć sovTažnika. V Italiji opo-rekajo ruski trditvi, da dobivalo av-tro - ogrske čete na vzhodni fronti ojačenja iz južne Tirolske fri rusko ofenzivo se presoja vedno hladnejše. Itatfjanske oficirske izgube. Dttnai, 24. Junija. (Kor. uraxL) >Politische Korrespondenz« poroča: Iz neke privatne statistike o izgubah itarflanske armade na oficirjih se po-snema, kakor seznam piše. da so unašale do 15. junija 3354 mrtvih; med temi je bilo 6 generalov, 186 drugih štabnth oficiriev enakega čina in 2544 subalternih oficirjev. Ta statistika, kl je sestavljena vsled pomanjkanja uradnih pofočil s trudom na drug način Je se toliko manj polena kakor poprej, ker so vojaška smrtna naznanila v uradniškem de-lu listov utesnjena najbrže vsled migljafa cenzume oblasti. Dve skrlvnostni eksploziji ▼ glav-oem stanu italijanskega kralja. Lugano, 24. juliia. Kakor poroča brzojavka v »Gazzetti di Venera«, sta se pripetilf v Padovi v glav-nem stanu kralja Viktorija Emanuela dve skrivnostni eksploziH. Več oseb je bito ranjenih. Novi lašltl poslanlki. Rim, 23. junija. (Kor. urad.) Agencija Stefani javlja, da je bil do sedanji zastopnik Serra imenovan za poslanika v Lizboni, sedanji poslanik v Pekingu, grof Sforza, pa za poslanika v Srbiji. DROBNE VESTI TZ ITALIJE, V Rimu se je vršil med prej-$n#m ministrofn Schanzerjem in pro-fešorjem Pantaleonijem dvoboj na sablje. Pantaleoni je bil ranjen dva-fcrat na desni rokt, nakar se je dvo-bof končal. Nasprotnika se ništa poravnala. Schanzer Je ime! potem dvoboj z advokatom Cruerrazijem __Napadi na Sonnina po i talijanskih Hstiti se nadaljujejo. Dolži se ga tuđi, da je odobrava! dvojno fero Crne gore; njegov zopetni vsto»p v kabinet je oslabil dober učtnek vladTie izpremembe. Barzilai }e odpotoval, 5e-prav ni več minister, v vojno zono ogledat si od bliza situacijo; sodi se, da hoče v zbornici nastopiti z govorom o vojni politild in slikati položaj kot prijatelj vlade. Rim, 25. junija. (Kor. urarf.) Zbo-rovanje republikanske stranke je izjavilo, da minister Comandini ne pripada več strank. Stranka odklanja vsako skupnost, s političnim delova- Ma Thiaumont osvojena. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROCILO. Beroiin* 24. junija- (Kor. urad.) NVolffov urad poroča: VetiU glavnj stan: Zapadao bojlšče. Desno od Može so udarile naše čete, na čeiu jim 10. bavarski pešpolk >Kralj in bavarski telesni pešpolk po učinkoviti artiljerijski pripravi na visini Terre de Froide in vzhodno od tam k napadu, so tulrie preko utrdbe Ihiaumont, ki je bila osvojena, so osvojile največji del vaši Fleurv ter pridobile na terenu tuđi iužno utrdbe Vaux. Dosedaj je pripcljanih na zbi-rališče 2673 vjetnikov, med njimi 60 častnikov. Na ostali fronti mestoma živahno delovanje artHjsrije, patrulj in le-taicev. Pri Haumontu je bil strmo-glavljen v boju v zraku franeoski bojni enokrovnik. Poročnik \Vind-gens je sestrelil pri Lamontu svoje 7. sovražno letalo, franeoski dvo-fcrovnik. Vrnovno armadno vodstvo. NEDELISKO NEMSKO URADNO POROCILO. Beroiin, 25. junija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Sovražnik ie razvijal v odseku južno kanala La Bassee do preko Somme tuđi ponoći živahno delovanje, je obstreljeval Lens in predkraje s težkimi topovi ter spustil brezuspe-§no plin preko naše crte v okolici Beanmont - Hamei severno Alberta. Levo od ^loze je postai sovraž-ni ogenj proti večeru zlasti na Mort Homme iako silen. Pcmoči so se vršila tu manjša, za nas usnešna pod-jetia pehote. Ob naši vzhodno Može izvojevanih novih pozipijah so se razvili med oboje*transkim trajnim sodelo* vanjem artilieriie opetovani srditi in-fanterijski boii. Vs! poskusi Franco-zov, zopet osvojiti izsublieni teren s protinap2di, so ?e ponesrecili z na|-težjlmi krvavim! iznubami. Razen-tega so izgubili pri tem še 200 vjet-nikov. Vzhodno Samt Die je bio pri šunku neke natrulje pripeljanih 15 vjetih Francozov. Vrhovno armadno vodstvo. rRANCOSKO URADNO POROCILO. IZ. j un ij a o b 11. p on oči. Na desnem bregu Mase so Nemci po ljuti artiljerijski pripravi po noči začeli ob 8. zjutraj z vrsto jako širokih pa-padov in sicer na fronti petih kilo-metrov približno od višave 321 do vzhodno baterije Damloup. Napadi so bili vprizorjeni z veliko vojaško silo, drug za drugim, in z izredno sr-ditostjo vzlic strašnim izgubam. ki so jih zaporni ogenj in strojne puške provzročile sovražniku med višava-ma 321 in 320. Po več brezuspešnih juriših se je Nemcem posrećilo za-*vzeti naše jarke v prvi liniji in utrdbo Thiaumont. Mogočen nemski napad, ki je bil dospel do vaši Fleurv. je bil po živahnem protinapadu naših čet zavrnjen. Thiaumont. Nemška armada je zavzela Thiaumont. To je oklopni predfort, ki leži 2 kilometra od oklopnega forta Douaumont na cesti Vaux - Fleurv. Thiaumont ima tri oklopne stolpe in sedem pred njim postavljenih baterij, pa seveda tuđi vse običajne druge ovire, žične ograje, voleje jame itd. Fort leži dobrih pet kilometrov od verdunske mestne mcje. Pot v Ver-dun s tem pa še ni odprt. Verdun. Frankobrod. 24. junija. »Frankfurter Ztg.« poroča. da po sodbi »Times« je in ostane Verdun glavna točka kontinentalne vojne, ne glede na rusko ofenzivo. Mnogi pravijo. da Verdun ni vreden te krvi. ki se zanj preliva. a »Timesc smatra Verdun za nekak simbol, češ, sicer bi Nemci gotovo ne zastavljali vseh svojih sil za zavzetje te trdnjave. Francosko - angleška ofenziva? »Neue Zfircher Ztg.« poroča iz Haaga: V Londonu se govori, da je zadnji ententni vojni svet razpravljal tuđi o podrobnostih predstojeće an-gleško - franeoske generalne ofenzive na zapadu, ki naj spopolni rusko ofenzivo na vzhodu. Francoska zbornica* Pariz. 22. junija. (Kor. urad). »Agence Havas«: Po sedmi tajni seji se je začela zopet javna seja. Mfni-strski predse^lnik Briand je izjavil, da sprejme vlada samo <)nevni red, ki pravi: Zbornica izjavlja po svoji doižnosti, da je odločcnau dati skupno z vlado obranibi dežele vedno večjo silo. Pribija, da so li tajne seje omo-gočile, se povsem prepričati o sploi-nem vodstvu vojne. Jemlje na znanje prizadevanja in od vlade prevzete dolžnosti ter izreka vladi zaupnico. Ta dnevni red je bil sprejet s 444 proti 80 glasom. Opomba: Dejstvo, da je imela zbornica sedem tajnih sej. posveče-nih vojni, pač kaže, da se je dala jako temeljito podučiti o dejan.skem položaju. Velikanska većina, s katero je zbornica izrekla vladi zaupanje, kaže, da u pa zbornica na zmago. Pariz, 24. junija. (Kor. urad.) Francoska zbornica je z 51 proti 3 glasom sprejela budgetni provizorij za mesec julij, avgust in september. Predsednik Deschanel je v svojem ogovoru izjavil, da niti Prancija niti sploh kak Franco^ ne more pripustiti takojšnjega premirja ali miru, ktr bi to pomenilo umik od opetovanih kršenj veljavnih pravic. Socijalisti so izjavili, da sprejmejo vse kredite, da zagotove zmago domovine. Poslanec Brizon je v svojem in v imenu poslancev Paffin - Dugens in Blanc, ki sta se z njim udeležila po-svetovanja v Zimmervvaldu, prečital izjavo, pojasnjujočo, zakaj glasujejo proti vojnim kreditom, za mir brez teritorijalnih pridobitev in za takoj-šnje premirje. Francozi in Angieži. Curih, 24. junija. Tukajšnja ča-sopisna agentura prijavlja razgovor, ki ga je baje ime) v Švico došel odli-čen franeoski politik z generalom Ca-stelnauom. Ta je rekel, če bi hoteli prebiti zapadno fronto, bi morali žrtvovati 500.000 mož. Tako velike rezerve pa Francija nima. Samo toliko moč ima, da drži Verdun in nado-mešČa normalne izgube armade. Francija je primanjkajočih 500.000 mož zahtevala od Angleske in od Rusije. Angleži pa se omejujejo na po-zicijsko vojno na Francoskem. An-gleški voiaki so iz vrstni in hrabri športniki, ki jih vodi malo pripravljen oficirski zbor. General je ironično omenil, da hočejo anglaški vojaki imeti čas za nogometne borbe in za kopanje in da imajo navado, prekiniti bitko ob 5. popoldne, da pijo čaj. Rusija je doslej poslala 60.000 mož na Francosko. ki jih bodo postavili na fronto med Verdunom in med Angleži. Z rusko vlado se vrše pogajanja zaradi poslatve novih čet. Angleško ministrstvo. London, 25. junija. (Kor. urad.) Poljedelski minister Earl Selborne je odsiopil. Irska. ffaag, 24. junija. Iz Londona vr-nivši se nizozemski trgovci zatrjuje-jo. da so irski revolucijonarci blizu Dublina pognali veliko municijsko skladišče v zrak. V skladišču je bilo 800.000 patron za puške in 6000 iz-strelkov za težko artiljerijo. En del na straži stojećih vojakov so revolucijonarci zvabili v krčmo, ki so jo prej podminirali in jo potem pognali v zrak. 16 vojakov je bilo ubitih, 13 težko ranjenih. Dogodki na Balkanu. NAŠA IN NEMŠKA POROClLA Z BALKANA. Dunaj, 25. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno boiišče. Mir. Dunaj, 24. junija. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Jugovzhodno bojišče. Nelzpremenjeno. Namestnik načelnika seneralnega štaba pl. H 6 f e r, fmL Berolin, 25. junija. (Kor. urad.) VVdffov ursd poroča: Veliki slavni stan: Balkansko boiišče. Položaj ]e nelzpremenjen. Đerolio, 24. junija. (Kor. urad.) Woifffor urad poroda: Veliki stavu] stao: Balkansko bofliCc. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. • . • ĐOLGARSKO URADNO POROCILO. Sofife 25. Junija. (Kor. urađ.) Generalni 5tab poroča: Položaj na makedonskom bojiSču je neirpreme-njen. Mali boji med patniljami na ćeli fronti in običajno streljanje artiljerije ob Vardarju. Topovski ogenj med krajema Petka in PalmfS je razprlfl sovratni batalion. Sovražna letala so brezuspešno metala bombe na po-Iju v dolini Meste ter med Porto La-gosom in Tepedžtkom. Položaj na makedonski fronti. »Secolo« poroča iz Soluna: Ob grUci meli se vrši živahno premika-nje boćarskih čet. Govori se, da koncentrirajo Bolgari pri Bitolju 60.000 mož. Po oficijoznih vesteh ko-rakaio bolgarske čete proti defileju Demirhlsar. Nova srbska armada. »N. Z. Z.« poroča; Srbska ar-niasda se ceni na 120.000 mož; 15.000 jih je ostalo na Krfu kot rezerva, drugi so na makedonski fronti. Pre-siolonaslednik Aleksan3er in srbska vlada se še vedno nahajata na Krfu, dokler se ne vrne Pašlć s svojega evropejskega potovanja. Prestolo-naslednik prevzame z generaiisimom Bojovićem vrhovno poveljstvo nad srbskimi četami. Na potu v Solun bo vzel tuđi očeta kralja Petra z Ajdipsa seboi. Srbska armađa je raz-deljena v tri armadne zbore, kate-riin poveljujejo polkovnik Vašić ter generala Stepan Steoanović in Pavel Stunn - JuriŠić. Štab srbske nrmade se irahaja v solunskem nemPester LIoyd« poroča z Duna-ja: Odkar je Orška akceptirala ultimatum, ni stavila ententa nobenih novih zahtev. Spoznati pa se v trenutku še ne da, ali bo četverozveza svojo nasilno politiko še nadaljevala ali ne. Zdi se, da je s svojim uspe-hom zaenkrat zadovoljna. Demobilizacija grške armade se vrši naglo. FinanČni minister Rhallis ni znani bivši min. predsednik in član bivšega kabineta, temveč neki poslanec, ki dosedaj ni igral nobene veČje vlo-ge. in ki je osebni prijatelj Zaimisov. Angleži so zadovoljni s položajem na Grškem. Nizozemski listi poročajo iz Londona: Angleski krogi so jako zadovoljni s potekom dogodkov na Grškem in listi hvalijo energijo, 5 katero je ententa nastopila, pristavljajoč, da bi si bila četverozveza lahka ustvarila na Balkanu popolnoma dru-gačno pozicijo, ako bi bila že popre-je in pri dTugiti prilikah (mišljena je seveda Bolgarija, pa morda tuđi Ro-munija op. ur.) tako energično posto-pala. Francija proti Grški. Pariz, 24. junija. (Kor. urad.) »Agence Havas«: Zbornični odsek za zunanje zadeve je po razmotrenju političnega položaja Grške, od četve-rozveze podanega ultimatuma in vo-jaškega položaja, nastalega do no-vem kršenju grškega obrnejnega ozadja od strani Bolgarov, izjavil, da vztraja pri svojih prejšnjih sklepih in prihaja do zaključka, da se morajo po Franciji, Rusiji in Angleški odrejene odredbe krepko vporabiti in da naj se v kratkih presledkih store voiaške odredbe tuđi pri Solunu. Italijani hočejo, da naj Grška opusti okupacijo južne Albanije. Lugano, 25. junija. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« javlja iz Aten, da se je Zaimis napram poslanikom Rusije, Anglije in Francije tuđi pismeno obvezal, da bo izvršil vse njihove za-hteve z dne 21. t. m. Pisal je tuđi ita-lijanskemu poslaniku pismo, v kate-reni izjavlja, da bodo seveda demobilizirane tuđi one grške čete. ki se na-hajajo v južni Albaniji (severnem Epiru). »Corriere della sera<^ poudar-ja. kako važno je južnoalbansko vprašanje za vso entento, ker je v zvezi s pogodbami, ki ste jih najbrž sklenili Grška in Bolgarija pod vodstvom nemške diplomacije. Te pogodbe se morajo anulirati, sicer ententa na Grškem ne bo vama. Zato je v interesu četverozveze, da čim najbitreje preneha tuđi itak Ie provi-zorična grška okupacija južne Albanije. Še Ie čim odidejo grške čete iz severnega Epira, bo Grška neškodljiva. Položaj v Atenah. Milan, 24. junija. (Kor. urad.) Tu-kajšnji listi javljajo iz Aten: Zaseda-nje parlamenta je bilo zaključeno.Blo-kada bo baje danes preklicana. Angleški poslanik je danes obi-skal Venizelosa, katerega hiša je bila v zadnjem času močno zas tražen a. Venizelos je izjavil, da ga postopa-nje četverozveze zadovoljuje ter je naznanil, da bo kandidiral v Atenah. Blokada še ne Preneha. »Corriere della sera« poroča iz Aten: Grški parniki bodo smeli začeti voziti v grSka pristanišča že ie potem, ko bodo vse zahteve Četvero- < zveze od grške vlade tuđi faktično izvršene. Venizelos o položaja. »Secolo« poroča iz Aten: Venizelos je izjavil, da je intervencija en-tente prihranila Grški revolucijo. Ve-nizelistični listi pozdraljajo intervencijo kot »osvobodltev«; prjdobno pi-šejo tudl nekateri nevenizellstični dnevniki. (Za to pa drugi tem ostrej-še obsojajo nastop entente. »Akropo \\$*. ^Skrip«. »Hronos« in drugi po-udarjajo. da je to, kar je storila ententa pravo hudodelstvo, izvršene na malem narodu, ki se ne more braniti, ena najtemnejših peg svetovne zgodovine. Op. ur.) Nove volitve na Grškenu Bern, 25. junija. (Kor. urad.) Nove volitve za grško zbornico so dolo-čene za 7. avgust. Položaj v Romuniji. Pogodba o trgovskem prometu med Avstrijo in Romunljo. Nedavno je bila med monarhijo in Romunijo sklenjena pogodba o obojestranskih olajšavah za avstrij-sko rornunski trgovski promet. Dolo-čitev podrobnih predpisov za praktično izvedbo te pogodbe jp bila po-verjena posebni mešani komisiji, ki se je sestala v Bukarešti. Kakor se sedaj poroča, je komisija svoje delo končala in najbrž že s 1. julijem se bo pričel razvijati trgovski promet na podlagi novih določb. Nove ruske ponudbe Rornuntfi. Iz Bukarešte poročajo: »Drcepta-tea« javlja: Predno se je pričela ruska ofenziva je stavil ruski poslanik romunski vladi zopet nove pomwJbe. Bratianu je predložil ruske predloge ministrskemu svetu, ki je skleniU da naj ostane Romunija tuđi nadalje ne-vralna. Rusi delijo Bclgarijo med Romune in Srbe. Iz Bukarešte poročajo: V novem rusofilskem dnevniku »Gazetta* piše tukajšnji poročevalec »Ruskega Slova«: Rusija ne bo več tako ne-umna, da bi začela novo ofenzivo proti Karpatom, ker bi s tem ne dosegla niti miru niti Dardanel. Ubrati bo treba druga pota. Ako se Romunija ne bo upirala ruskemu gospostvu na Črnem morju in v Dardanelah, potem bo dobila vzhodno BolgaHjo do Crte Ruščuk - Dedeagač. Zapadno Bolgariio pa bodo dobili Srbi, Turska vojna. TURSKO URADNO POROCILO. Carigrad, 24. junija. Glavni stan javlja: Fronta ob Iraku. Nika-kega važnega dogoika. Naši oddel-ki so bili uro hoda na vzhpd čez kraj Sermil naprej pomaknjeni. Rusi po-skušajo z vsemi sredstvi, da bi se vzdržali vzhodno Sermila in ojaču-iejo z veliko naglico linijo svajih strelskih jarkov, ki so jih naprej pripravili. — Kavkaska fronta. Na desnem krilu je vladal mir. V sre-dišču samo krajema infanterijski ogenj. Dne 22. junija na levem krilu proti sovražnim postojankam v odseku severno reke Čoruh začeta ofenziva, še traja tuđi dan 23. t m. in je bilo izvršeno zaseđenfe napade-nih pozicij. Zavojevane pozicije leže 25, oziroma 30 km južno Ofa in Tra-pecunta, tako na bregu, Icakor tuđi na 2800 m visokih garah ob vodah, ki teko med imenovanima mestoma v morje. V tem napadalnem boju, ki se je dva dni vršil z veliko srditostjo na 50 km dolgi fronti, so se na$e čete bojevale z naj večjo hrabrostjo in se zlasti odlikovale pri bajonetnih bojih od rnoža do moža, pri katerih so dokazali, da sovražnika v vsakem ozitu nadkriljujejo. Pri begu sovražnika, ki je na gotovih točkah opustil svoja taborišča, so naši vojaki po-zabili na vse napore tega boja. Ne čakaje povelja za preganjanje. so se takoj vrgli na ostanek sovražnikov. ki se je branil, da bi se mogel boij spredaj vzdržati. Na ta način so naše Čete še razširile zaseđeni odsek. V teh bojih smo napravili bogat plen na uniformah m vojnem materijalu: dobili smo milijon patron in sedem stroinih pušk, ki jih že porabljaino proti sovražniku, fn napravili, 652 vjetnikov. med njimi 7 oficirjev, vzlic terenu, ki ie ugoden za nasprot-nika. je imel sovražnik kakih 2000 mrtvih. V razmerju s tem so naše izgube majhne. Z drugih frotit ni nič važnega poročati. Turčiia io ArabQa« Ttalijanski listi poročajo, da se Je Šejh v Meki proglasil za neodvisne-ga in pravijo, da je to velik uspeh četverozveze ter da je Turčija s tem izgubila 500.000 štirijaških kilometrov* ozemlja in ves vpliv na moha-medanska svetišča v Meki ta v Medeni, " * i«, "stev; .SLOVENSKI "NAROD*, dne 26. junija i*H6. Strm & IResnica je, da Je bila ođvisnost arabskih sejhov od turfkega sultana edno samo navidezna in da so šejhi e dolgo let v najtesnejši zvezi z An-: Uo, ki iih Je zlasti z izdatnimi sub-cencijami naše privezala. Amerika in Metrika. IV vseh meksikanskih mestih so :.;:e demonstracije proti Zjedinjenim ::žavairu Kapitan križarke »Ma-- tta« ie sporočil guvernerju v Tam-;vU, da bo bombardira! mesto in iz-nu je predsednik vojaškega odseka riav predlagal. naj se prezidentu \; ilsonu da pravico, da sprejema mi-l::ne čete v armado. Predlog Je bil ^prejet. ker je republikance Man po-asnil, da je v sevemi Meksiki že de-•ansko nastalo vojno stanje. Nota Zjedinjenih držav na Meksiko je jako energična. Nota pravi, iz ima vlada Zjedinjenih držav dokaze za neodkritosrčnost in nesposobnost meksikanske vlade ter da je vsled tega izgubila potrpljenje. Vlada Zjedinjenih držav je odločena brez-i obzirno postopati, če bi se Caranza uprl nalogi, ki jo imajovameriške Čete izvršiti v sosednih provincah. | Zjedinjene države imajo pripravljeno za vojno 150.000 mož redne armade in za varstvo meje 135.OO0 mož mi-licc. Novf Jork, 23. junija. (Kor. ur.) ":c iterjev biro javlja: Porocilo geneza Pershinga naznanja, da sta bila bojih pri Carrazalu mog oče dva idelka kavalerije uničena. Doslej t je vrnilo v Basic samo sedern jez--ncev. Ti pravijo, da so Mehikanci ; apadli kavalerijo zavratno na Inki. Amsterdam, 23. junija. (Kor. ur.) Glasom nekega tukajšnjega lista po-roča »Times« iz \Vashin sotona: V i Beli hiši so dali razumeti, da bo pre-[ zident Wilson le te daj predlagal kan-gresu. naj napove vojno, če bo dokazano, da je odgovorni oficir carranzistov namenoma prelomil mir. Wilson je noslal prepiše zadnje n.meriške note Carranzi s spremi je-valnim spisom vsem latinsko-ameri-škim državam. Wilsnn izreka željo, da bi se vojna preprečila. V notranje zadeve Meksike se neće vtikati, ne-£O hoće le braniti ameriško ozemlje pred roparji. Amsterdam. 2-'. juni ja. (Kor. ur.) >-Daily Telegraph- čuje iz Washing-tona: Zastopnika San Salvadoria in Cestarice sta dobila iz Me^iko - Citv r>-vestilo. da sta San Salvador in Costarica ohvestila meksikansko ^ !ado. da se bosta udeležili odpora proti A.merikf. če bi ta prodrla v Meksiko. Novi Jork, 25. junija. (Kor. ur.) brzojavka iz San Salvadona javlja, da je ministrstvo zunanjih del dobilo iz Ekvaciorja brzojavko, ki poziv-lia nuino na skupno akcijo latinske Amerike, da se prepreci vojna med Meksiko in Združenim! državami. Kazne politične vetfi. = Francoski finančni krogi o koncu vojne. Bazeljski listi javljalo: Francoski finančni kro^i sodijo, da se mora vojna do konca leta končati. Doplomati morajo najti formulo, ki r>o omogočila mir. - Pašić v Parizu. »N. Fr. Pr.* poroča preko 2eneve: Srbski mini-strski predsednik Pašić Je prispel preko Londona v Pariz. Vesti iz primorskih HOL Iz poštne službe. Post ni svetnik v Celovcu Karo! Seitner je imenovan za visjega poštnega svetnika v Trstu. Iz istrske dežeine službe. DežeN na upravna komisija mejne grofije Istre je imenovala računskega azi-stenta pri c. kr. pomorskem finanč-uem ravnateljstvu, dr. Ludovika, V a d n a 1 a, za računarskega revi-cienta v IX. razredu osebja istrskih đeželrrih uradov. Umrla je v goriški umobolnici v Kromerižu Josipina Maraž iz Gorice. Dve »Citalnici« ▼ Gorici razpu-Sčenl. Namcstništvo v Trstu je ukrc nilo razpust »Slovenske Citalnice v Gorici in »Citalnice v Gorici na Blančah«. Slovenska Citalnica v Gorici je staro društvo, ki si je pribori-Io nevenljivih zaslug za probujo Slo-vencev v goriškem mestu. Z vseobč-nim naTJredkoin Siovencev v Gorici le končno odpadla prvotna naloga »Siov. Citalm'ca«, ali obstojala je da-lie in imela v Trgovskem domu dobro obiskano čitalnico; zlasti je bila Kv£jj$ starei^im^ go&friem- CUainl- i ca na Đlančah je veljala pred vsem delavskim Uojem in drufemu &k>v. prebivalstvu krog đržavoega kolodvora, kjer se je hotelo razpasti po-tujčevanje našega življa na široko. Razpuiščeno je obenem tuđi italilan-sko društvo »Gabinetto di lettura« v Gorici. Razpušcena društva. Razpušče-na so društva: Societa del Gabinetto di Minerva in Srpska Čitaonica v Trstu. Circolo popolare v Pičauu, Vr-sarju, Fontanah in Lonanu. Legiša Aoton, pešpolk št. 44. Arbeitcr - Kornp. Nr. 11, sedaj ranjen v rezervni bolni Rdečega križa v Radgoni na Siajerskem, doma iz Medjevače št. 1. pri Devinu, išče svu-jo ženo Franco in sinove: Alojzija, Antona. Josipa in Ivana, ki so priCet-kom vojne z Italijo pobegnili neznano kam. Ce kdo kaj ve, kje se kateri izmed gori navedenih nahaja. je na-proeen, da blagovoli to sporočiti Ivanu Caharija. učitelju v javni dež. bol-nišnici v Radgoni na Štajerskem. Besunskl kinematograf v Vagni zgorel. V begunskem taborišču v Vagni pri Lipnici se je nahajal kinematograf. Nastal je bil pri predstavi požar, ki se je nagloma razsiril na vse poslopje. Občinstvo se je moglo resiti, ker so ognjegasci in drugi ga-silci takoj pričeli rcšilno delo. Zgore-lo je ćelo poslopje. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Cesarjevo pohvalno priznanje je bilo izrečeno po-roeniku 27. domobr. pp. Alojziju Rusu. — Zlato hrabrostno svetinjo so dobili štabni narednik Franc FabjančiČ. četovodja Jakob S t u r b a j in korporal Luka Ster-g a r, vsi trije 87. pp. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrab-rostne svetinje je dobil strazmojster 6. dež. orož. poveljstva Matija Krznar. — Imenovan^ v armadl. Učitelj na Vranskem Rihard Peštevšek je imenovan za poročnika. — Padei ie na italijanski fronti praporščak Fran P e 1 c 1, maturant mariborske gimnazije. — Težko ranjen je bil na isti fronti poročnik Josip H e r y u t h . učitelj v Smartnem na Paki. — Pogresa se že od 18. oktobra 1915 črnovojnik Matija S e 1 i č, cr-novojnega pešpolka št. 27, 8. poljske stotnije, rojen leta 1S79. v Dobiu. okraj Brezice na Šta-jerskem. Bil je ranjen dne 18. oktobra 1915 pri Obrenovcu v Srbiji in manjka od tega dneva vsaka vest o njem. One. katerim je kaj znano o njem. prosi njegova žena. Leopoldina S e 1 ič, gastilni Jarka y Bezovju pri Kalobju, pošta Sv. Jurij ob Južni že-leznici. Štajersko, naj ji blagovolijo spoi'očiti, kje se dotični nahaja. Stro-ški se povrneio. — Drugo patriotično nabiranle \o!ne in kavčuka. V pret3k!cm ted-rui sa dijaki ljudskih sol pobirali po hišah pripravljena darila. Ni pa iz-kijučeno, da so ko?a prezrli. Kdor je kaj pripravil. pa bil slučajno pre-zrt, naj to sporoči Šolskemu vodstvu one sole. kateri pripada po stanovanju, da le - to zakasnieno popravi. Lahko pa odda pripravljeno blago tuđi magistratni stražnici. od koder se darilo odpravi na svoje mesto. Koncem te?:a ali pa najkasneje pri-četkom prihodnjega tedna se izroči skupna zbirka svojemu namenu ter cdpošlje na Dunaj. — OdfiRovanJe Slovencev na du-najski akadejniil vpod2bljaiočih umetnosti. Profesorski kolegij je po-delil ob priliki razstave ob sklepu leta Slovencem sled^če nagrade: čc-trtoletniku kiparju g. Ivanu Povir-k u od Sv. Križa pri Moravčah. Oun-delovo nagrado, tretjeletniku kiparju z- Valentinu Kosu iz Ce^njic pri Moravčah Neulingovo nagrado in Fugerjevo srebrno svetinjo ter prvo-letniku slikarju g. (lojmlru Antonu Kosu iz Gorice nagrado za najbolj-šo portretno studijo in nagrado za perspektivično risanje. — - Obrekoranje v vr/jrem Času. Iz Gradca p^ročajo: Ljubljanska učiteljica glasbe Ana Suchanek in neka Barbara Jiotschek sta bili iz posebnih vzrokov jezni na delavca Janeza Omahna. Ana Suchanek je žan'larmerilski postaji v Voitsbergu na Stajerskem naznanila Omahna.da je storil žaljenje Veličanstva in proti Omahnu se je začela kazenska prc-iskava. Rarbara Hotschek \t v tej 5tvan" pri deželnem so^Ii^ču v Ljubljani po krivem prisegla. KonCno Je prc;skava dognala, da je Omahcn ne- | dolžen in da 5ta ga imenovani ženski iz gole maSčevalnosti krivično ovadi!\ Ana Suchnnek je bila obso-jena na tri leta težke ječe. Barbara Hotschek pa na deset mesecev. — Tz seie de^el^ega kra^iskeza. odbora z dne 24. junfja 1916. S 1. jti-lijem 1916 se izplača vsemu dejan-^kemu službujočemu učiteljstvti na Kracjskem zoDetna đra^inJ- ska podpora v isti izmeri kakor ft 1. mrčem t. 1. Za otroški pribolj-šek pridejo v pošte v vsi do 31. Juli Ja r. 1. rojeni zakonski otroc.i — SI. ju-lijera 1916 prejmo enkratna vojno draginjsko podporo tuđi v p o k o i e -ni učitelji v isti iimeri kakor aktivno učno osobje, inklusive pri-boijška za nepreskrbljene zakonske otroke do 18 leta. OJ vpokojenih učiteljic prejmo draginjsko podporo le one, ki dokažejo samski stan. Ena-ko podporo prejmo učiteljske vdovc, ki prejemajo vdovsko pokojnino in učiteljske sirote s konkretalnimi, odnosno sirotinskimi pokojninami. Za učiteljske sirote, za katere se izpla-čujejo vzgojevalni prispevki, se pa izplača pribolišek po 15 K. — Imenovanje v deželni službi: V višjs plačilne razrede, oziroma na višje plačilne stopnje se imenujejo, oziroma pomaknejo nastopni deželni uradniki in služabniki: 1. Pri tajništvu: deželni tajnik Franc Ur-š i č. deželnim svetnikom, deželna tajnika H. razreda Ivan Skarja in dr. Lovro P o g a č n i k deželnim tajnikom I. razreda, račun, revident Anton M i k u š računskim svetnikom. 2. Pri deželnem kultu r-nem uradu: deželni in mlekarski nadzornik Jakob L e g v a r t, deželni sadjarski učitelj Martin Humek z naslov'om cieželnega sadjarskega nadzornika in deželni kmetijski ve-ščak Franc Bartol v V. plačilni razred, travniški mojster Franc Je-reb se potrdi definitivno na seda-njem služhenem mestu. 3. Pri deželnem stavbnem uradu: stavhni svetnik J. Sbrizaj v III. rlačilni razred stavbni nadkomisar Rudolf Z a j e c stavbnim svetnikom, stavbni komisarji*. Leo M e n c i n -?er, dr. Mircslav Kasal in Josip O t a h a 1 stavbnim nadkomisarjem, stavbni adjunkti: Vaclav Racek, Viktor Č u k, Josip K a r 1 i c k y, Ivan Vanek in Ciril Pire stavbnim komisorjem, stavbni praktikan- \ ti: Franc Marek, Franc Ruch, Alojzij T a u b e r in Anton B e r n i k stavbnim adjunktom, stavbni oficijal Jalcob Kralj v VI. plačilni razred, asistent A h č i n pisarniškim nadofi-ciialom in Ivan B e š t e r stavbnim oficijalom. 4. Pri deželnem knjigovodstvu, dež. blagajni in upraviteljstvu deželni h dobrodelnih zavod ov: blagajnik Janko Pos:ač-n i k v IV. plačilni razred, deželni računski revidsnti: Ivan F r e 1 i h, Hinko L o g a r. Karo! S c h w e i -g e r. Ivan M i k u ž in Avg'jst B u -k o v e c deželnim računskim svetnikom, računski nadoficijali: Josip Sarabon. Iyan Peklenk. Bojan p r e n i k in Mirko C e s n i k deželnim računskim reviđentom. računski oficinli: Adolf P o t o k a r, Karol L u n d e r. Srećko Pavlin in F. Petro v c dež. rač. nadofici- | jalom in pomožni uradnik Alojzij A d a ni i č deželnhn računskim oficijalom. Deželni računski nadoficiial Av^iist P i c li 1 e r na 3. stopnjo VIT. plačilne^a razreda. 5. Pri d e ž. pomožnem uradu: pisarniski adjunkt Miroslav Černe v V. plačilni rnzred, pisarniski nadnficijal Franc H r i b a r dež. pisarniškim ad-innktom, pisamifk? oficiiali: Josip Oolar, Gustav P u š. Jarjko J e -rala in Ivan Sotelšek dcTelnim risarniškim nac^oficijalom in nisarni-ški praktikant Fmilijan B r a J e r ^'e-'e-f:nitivni urndni služabriki Jcram, P e j a k, Fras, Malahowsky, Mauser, Koštan i cvec, Karti e 1 j in L a m p i č se pomaknejo za 1. plačilno stonnio naprej. — Iz pravosodne službe. Sodnik v Korminu dr. Anton Abram je premeščen v Tride^t — Kranfsko deželoo stolno me-sto n dobavo klavnc žlvloe v Lhib-Uml nradttie za stranke izkljjčno Ie od 10. do 12. ure dopoldne. Uradni prostori so na Turjaškem tmi št. 1. — Pet dol v teditu brez mesa. Z Dunaja porocajo: Vlada namerava vpeljati mesto dosedanjih 2 v bodo-če 5 dni v tednu brez mesa. — O shranjevanju sadja in povrt-nlne je predaval včeraj v nedeljo na Dovabilo »Gospodarskega napredne-ga društva za šentjakobski okraj« na dvorišču Ciril - Metodove hiše na Doienjski cesti g. Bozo Račić, učitelj iz Zagorja cb Savi, mnogobrojno zbranim posluŠalkam in poslušalcem. Gospod predavatelj je v detajiih ori-sal dušenje in sušenje raznih prikuh ter pojasnjeval svoja izvajanja s sli-kami in vsakovrstnimi preparati ter sušilnico, ki jo je drage volje poso-dila za predavanje tukajSnja tvrdka Schneider 6t Verovšek. Občinstvo je pazno sledilo zanimivim in koristnim naukom, ob koncu predavanja se je pa v imenu poslušalk prisrčno zahvalila predavatelju tržaška Sloven-; ka gospa Masa Grom za zlate be-sede, ki da so toliko večjega pome-na, čim boli nas tare draginja. Nato so si poslušalke pobližje ogledale razne preparate in si dale pojasniti se to in ono. Predavatelju gre prav le-pa zahvala za njegov trud, zahvaliti se je r>a tuđi »Gospodarskemu na-prednemu društvu za šentjakobski okraj«, ki tuđi v vojnem času skrbi kolikor pač more — za pouk prebi-valstva. — Poroci! se le v soboto ?rosp. Vili B i z j a k. sin tukajšnjejra pekov-«;ke!?a moistra, z gospico Olgo Pod-krajšek, hčerko vrlo znane narodne rodbine Frana Podkrajška, že-lezniskeea nadoficijala v pok. Naše iskrene čestitke! — Prodaia ledu. Mestna aprovi-zacija bo prodajala kristalni led v ledenici mestne klavnice v torek dne 27. Jnnija 1916 od 6. do 8. ure zjutraj. ! Led knpf 'ahko vsakdo. i — Mestna za5tavl!?!n!ca ljubljanska naznanja n. n. občinstvu, da ] bo urad v netek 30. iunija in soboto 1. Julija 1916 radi sn^enja prostorov zaprt. Frischaufov dom na Okresliu bode od 29. iuniia nanrej oskrbovan, seveda !e toliko, kol'kor je v vojnem j času sploh mogoČe, kar naj p. n. obi-skovalei vzameio na znanie. T^obilo «aaC Mvvavty«a i« it umt*"T mada- Mad ja bil d«> ■edaj pradn«, awiai j« lahko ▼ ▼»akj fai*i vadno v salogi ta aa Dtiva Uhko naki d«n, oaafaito km ■MA* aai BWVh aa—to dra^eca •«- rovaga mmmU, b Ćirae? »c doaeaa mnop druga Inton Knšlaiia tjubljana, Karlovska cesta 15. ■A IZBIRO poSilja tuđi na deželo: K asne 2652 fll II 1 f P|a*će» jopio«, UI II f L kHla. kottMint, III II I I »•^nvHalj«. p#- II I II I I rila.»oda«pr«d II li U li ii am«t«lftp«rtaekl#>- buke In stesnlk«. Zelo solidna tvrd ka: M. Krištofič - Bučar L|aa>l|«ma, Stari trg 9. Laste« hlaa. Fine otroške oblekce i: in krsine oprave. 11 KAVA! Ze zmleta, že s sladkorjeii in vsemi primesmi v kockah za V, litra kave. Eia tika kocka stau sam 24 vii. 500 kron plaćam tistemu, kateri more rcčit da oi vredno. NavadU« %m prflprarl|aB|« m flasli 1 tako kocko v pol litru vode 5 minut kuhati, od ognja vzeti, 2 minuti pokrito pustiti in najboljSa kava je gotova. — P* padtt p#-*U|a«i najmani 20 kock, to je 1 ka ■ 4-MI ! Ovoj se zaračuni po lastni ceni ! PoSilja se proti povzetju. Sprejmem pa na- ročeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja. 100 kock 5 kg znižana cena K 22 —. NaroČila sprejema in izvrSaje razpoStljalnlca Ivan Urak a^aiaw|BBB ^pp a^MaV M^p W S99a atarlita, «aaaa. 1956 lm lema stainaiie popolnoma opremljeno, obstoječe iz 2—3 sob, kuhinje, verande, vrta, ko-peli na prostem i. dr M 94ŠM taka] ▼ KaaUalkata £?ent. tuđi čez zimo. Več v trgovini Aa SlakaviO — Saaa uaLp MaataU trf ^79 •— Opr*mij*>na 1 J 5 posebnim vhodom aa taka] aMi solidnemu gospodu. 1967 Vpraša se Rimski CCSta 9./1II. YT. 19, Licitacija. Soboto 1. la pooadal|ek 3. Jnllja 1910, vaakokrai od 0. artl sjatraj do 12. opoL la 2. da 0. popoldna, aa boda I v Gradišću št 8, I stopnjice, HL nadstropjel prostovoljno proda jala: ^\ komplaiaa apalaa soba, barok, Iz braatovaga laaa, kot nova I komplotoa salon, Toloologaatoay kot aov, komplotaa ladllnal »oba, kot aovo, ls kraat. loaaf dalja omara, postolja, podobaJ lastaacl. zastori, praproge, stekleoa ls porcalaoasta po soda, I wao kot bovo. kompL taklalaka oprava In va6 dragih pradaatovJ Št 9346, 20H Ra^glas. Ker se je v Ljubljani primeril zopet BOV slučaj pasje stekli ne, se po-1 novno pozivajo vsi posestnikt psov, da vse tu ura dno objavljene odredbe in predpise o poostrenem pasjem kontumacu strogo in natančno irpolnjujejo Posebno strogo morajo nadzorovati zdravstveno stanje svojih psov in vsak slučaj sumljive^a obolenja nemudoma naznaniti mestnemu magistratu. Vsled odredbe c. kr. deželne vlade z dne 13. junija 1916, St 19.185, se ob jed^em zaukazuje še tole: Psi, ki so na verigi, morajo biti tako za var ovan i, da ne morejo do njih niti tuje osebe, niti drugi psi; torej naj bodo v dovelj zaprtih dvoriŠčih. Pse in mačke, glede katerih se ne ravna po kontumačnih predpisih, se morajo nemudoma izročiti konjaču, da jih pokonca. Isto velja za tuje pse, ki so brez gespodarja. Take živali se nikakor ne smejo pridržati v varstvu, temveČj jih oddati konjaču Prestopki tega ra/glasa se bodo kaznovali najstrozje po kazenstih predpisih zakona o zivinskih kužnih bolezni. Mestni magistrat ljubljanski, dne 19. junija 1916. Slovenska trgovska šala v Ljubljani (Eaagreaal trg) *t 2) s pravica lavnostL Jprcjcmno naznanilo. Dvorazredna trgovska šola za dečke. V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 let in so dovršili vsaj štiri razreda ljudske sole. V I. trgovski letnik se pa sprejemajo ačenci, ki so stari vsaj 14 let hi ki napravijo posebno sprejemno skusnjo. Brez sprejemne skuŠnje se sprejemajo v L letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspeh om dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske sole. Odhodno izpriČevalo sole upravičuje do dvalalna aktivna vajatk* slaftba in nadomešča trllataa ntea dobo ▼ trgoTinl. DTorazredna trgovska iola za deklice. V I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo uČenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile ali 8. razred ljudske ali 3. razred mešČanske ali 4. razred kake srednje Sole. Pripravijalnega razreda na dekliškem oddelku ni. Vplsavaafa aa ba vršUa v sredo, 28. faalja 1916 od 10. d« 12. aro dopalndao. Pri apro|oaia iaa{o prednost sinovi la kčore trgovce* in obrtalkav K vpisu naj pridejo učenci, o>Jroma učenke v spremstru staršev ali njih namestnikov ter naj prineso seboj krstnl list, zadaja ŠOlska lzpriOOVftla in 15 K vpisnine ter prispevka k učilom. Ostala pojasnila daje tuđi pismenim potom Ljubljana, 20, junija 1916. - FaVIiatOllStVOi Št. 9616. 2020 Soixx€3Š«5«:ra.i! Vsled izrednih razmer je dosegla poraba vode iz mestnega vodovoda nenavadno visino! Medtem. ko se je v prvih 5 meserih leta 1914 skupaj po-rabilo 9,621.900 hl vode, porabilo se je v ravnoistem času 1. 1916 14,056.870 hektolitrov. To se pravi: medtem ko je Ljubljana v mirnih časih iz mestnega vodovoda jemala na dan 63.000 hl vode, jemlje sedaj dnevno 100.000 hl. Ta poraba ni v nikakem razmerju z resnično potrebo ter vsebuje sama na sebi veliko nevarnost za redno delovanje našega vodovoda. V Klecah dvigajo vodo trije parni stroji. Veliki stroj daje pri forsiranem delu na dan kvečjemu 80.000 hl vode. Delati mora torej istočasno 5e eden malih strojev, če se hoče pokriti zahtevana dnevna potrebščina. Pri tem mo-rata delati oba stroja s prekonormalno hitrostjo, to je s 40. dvigi v minuti, in ne, kakor je normalno, s 35. dvigi v minuti. Jasno je tedaj, da so stroji v Klecah prenapeti in da bi nastale, posebno če bi odpovedal veliki stroj, ras-mere, ki bi Iahko onemogočile pravilno preskrbo našega mesta % vodo. Naj se kaj takega zgodi, potem nima mestna uprava nikakega nadomestilnega sredstva. Kaj bi bila Ljubljana brez vode, tega ni treba posebej poudarjati! Da so se prikazale ravnokar opisano razmere, to je zakrivila predvsem tuđi potratnost. Nikomur v Ljubljani — tuđi zavodom — ne priđe na misel, da je treba .t vodo štediti in da je hudodelstvo, v teh časih vodo nespametno tratiti. Obraćam se zatorej na vse prebivalstvo in na vse zavode, bodisi vojaške, bodisi civilne, da naj z največjo vestnostjo opuščajo vsako porabo vode \t mestnega vodovoda, katera se ne strinja z resnično potrebo. Odpraviti je predvsem tisto grdo navado, da so vodovodne pipe noč in dan odprte, češ, da je drugače voda premalo hladna. Odpraviti je istotako navado, da se druge pijace hlade pod odprtimi pipami vodovoda. Istotako se opaža, da se vrtne naprave dostikrat škrope z vodo iz našega vodovoda. Za sedaj prosim, da se vsi taki nedostatki odpravijo, ker mora prebivalstvo vendar samo občutiti, da tuđi stroji Iahko opešajo in da večja nesreča Ljubljane ne more zadeti, kakor bi bila ona, če bi se mestu kar btz noč od-vzela zdrava pitna voda. Hišne grospodarje pa Se posebej pozivijam, da morajo hiJne vodovode vzđržavaU v najlepšem stanja in se večkrat prepričati, ce «o pipe in ccvi v redu. Od sedaj naprej se večja porab* vode nt bode mogla več odpisavati in vsakdo naj sam gleda, da v tem oziru ne bo trpel kake Škode. V Ljubljani, dne 23. junij* 1916. iunzs\; t*r. Ivan TaHar.