•o
Its ïo
-en
im
icn !o
o\
Beno Udrih ekskluzivno za Novi tednik
Ko se izgubi kameleon
miji^			
90,6 95,1 95,9 100,3			
	DNI INPE1		IK rEK
Št. 9/Leto 67/Celje, 31. januar 2012/Cena 1,10 EUR
□


Izobraževanj
Oglašujte v prilogi izobraževanjel Pokličite 03-42-25-100!
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
Gorivo nas tepe po žepih
Pod novo vlado spet železnica do Koroške?
Številni študenti si pot do univerze pocenijo z iskanjem prevoznika prek sple-	cMC mora shuišati tne strani. Že nekaj časa pa rastejo tudi »divja« parkirišča, na katerih jekleni mora ShUJšati,
konjički čakajo, da se lastniki vrnejo iz službe. Nekje na pol poti do Ljubljane	vendar bo preživel ali Maribora jih namreč »naložijo« sodelavci in stroški prevoza so takoj nižji.
SPODBUDNE ZGODBE
Velika družina s tiskarstvom naprej
REKREACIJA
Tudi v Podčetrtku skrbijo za mišice
P
■ ' v,.
Na slovensko-hrvaški meji tihotapcev le za vzorec
VIKEND LEPOTE
Sejem Frizerstvo e n L »ziaetika
Fotoi-GrupA.
Takšno »divje« parkirišče smo odkrili v bližini avtocestnega odcepa pri Dramljah.
Celjski sejem, 4. in 5. februar 2012
LNKETA
Imamo alternativo?
Cene goriva iz leta v leto rastejo v nebo. Pred dnevi se je cena za liter bencina povzpela nad evro in štirideset centov. Marsikomu povrnjeni potni stroški ne pokrijejo niti stroškov goriva, da ne govorimo o amortizaciji vozila. Naključne stranke na eni od celjskih bencinskih črpalk, ki ponuja tudi možnost polnjena vozil na plin, smo povprašali, kaj visoke cene pomenijo za njihov žep in ali razmišljajo o kakšni alternativi.
Gregor Drev iz Rimskih Toplic
»Spominjam se, da je bilo gorivo nekoč še pod sto slovenskih tolarjev, a kje so tisti časi. Na teden naredim tisoč kilometrov, ker imam lastno podjetje in zato ne morem varčevati s skupnimi vožnjami. Zadnja podražitev mi ne pomeni bistvene spremembe, saj so bile podražitve v zadnjih letih postopne. Po cent in po cent ni bistvene razlike, ko pa pogledaš razliko v določenem časovnem obdobju, opaziš, da je podražitev občutna. Standard se na žalost ni dvignil toliko. A mi ne preostane drugega, kot da kupujem gorivo po tej ceni, saj sem zaradi narave dela odvisen od vožnje. Priznam pa, da o alternativi še nisem razmišljal.«
Cvetka Martinec iz Celja
»Z avtomobilom se ne vozim veliko, zato trenutna podražitev zame ne pomeni nič drastičnega. Vsekakor pa mi bo ostalo manj denarja. Varčevala zaradi zmanjšanja posameznih voženj ne bom, ker sem bila že do zdaj zelo racionalna. Ko bom zamenjala trenutni avtomobil, bom kupila avto na električni pogon, saj je le pretirano, da nas z bencinom tako »izčrpavajo«. O pogonu na plin ne razmišljam, ker se plina bojim, elektrike pa ne.«
J'
Stanko Korpnik iz Celja
»Ponovna podražitev se bo precej poznala. Drugače pri bencinu varčujem že lep čas, saj se zelo malo vozim. To mi uspe, ker sem upokojenec in nisem odvisen od vsakodnevne vožnje na delo. Danes sva z ženo na poti, ker jo peljem k zobozdravniku. Da bi v avto vgradil sistem na plin, ne razmišljam, ker je avto star in ga imam namen prodati. Mogoče bo edino varčevanja ravno to, da bova z ženo prodala starejši avto in imela samo enega.«
Jože Goličnik iz Velenja
»Kljub temu, da so cene goriva precej visoke, trenutno ne razmišljam o alternativnih virih pogona. Res je, da imam avto, ki ne porabi veliko goriva, a vseeno so stroški goriva visoki. Voziti se moram kljub visokim cenam, saj mi ne preostane drugega. Varčevati s skupnimi vožnjami v družini ne moremo, saj se v službo vozimo vsak na drugi konec. Z ženo potrebujeva vsak svoj avto in še to je včasih premalo. Če bodo cene še rasle, bom morda čez čas res bencin zamenjal za plin ali elektriko. Na srečo potni stroški, ki jih dobim, za enkrat še zadostujejo za stroške, ki jih imam s prihodom v službo in nazaj domov.«	ŠO, foto: SHERPA
Polnilnico za vozila na električni pogon so pred celjskim Citycentrom odprli lani julija.
Gorivo tepe po
žepih
V Sloveniji rekordne cene goriv - Tudi alternative niso zastonj
Spet na bencinsko črpalko? Zakaj pa ne? Prodajalci vas bodo veseli, vaša denarnica malo manj. Cene goriva so minuli teden dosegle rekordne vrednosti, vse dražje gorivo seveda še najbolj tepe po žepih različne prevoznike.
Po novem je cena neosvin-čenega 95-oktanskega bencina 1,406 evra, neosvinčenega 100-oktanskega bencina 1,423 evra, dizelskega goriva 1,324, liter kurilnega olja stane 1,011 evra. Cena goriva se je tako od januarja lani do letošnjega leta zvišala že za 12 odstotkov (pri čemer je treba odbiti davek na dodano vrednost in vrnjeno trošarino). Pri prevoznikih zdaj gorivo predstavlja 28 odstotkov vseh stroškov, izračuni kažejo, da bi morali cene
avtoprevozniki lahko ustavili tovornjake.
Seveda so v težjem položaju tudi tisti, ki prevažajo potnike. V koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe javnega linijskega prevoza potnikov je sicer upoštevana klavzula, ki opredeljuje odvisnost stroškovne cene prevoza od cene goriva, vendar je to stvar pogajanj z državo in odvisno od tega, koliko proračunskih sredstev za namene javnega potniškega prometa je na voljo.
Na elektriko
Poleg »uradnega« potniškega prometa podražitve še kako občutijo državljani. Za razliko od preteklosti so zdaj nove cene že vnaprej znane, tako
tisoč evrov subvencije. Papirji in postopki so podobni kot pri navadnem avtomobilu, le da v prometnem dovoljenju v postavki vrsta goriva piše, da ga ni. Kot pravijo uporabniki, ima vozilo na električni pogon poleg praktično zastonj vožnje (električne polnilnice, ki so na
Na drva
Če v teh dneh največ govorimo o prometu oziroma dragih vožnjah, pa podražitve kurilnega olja občutijo tudi mnogi posamezniki v stanovanjskih hišah, saj po statističnih podatkih še vedno vsak četrti dom v Sloveniji ogrevajo s kurilnim
Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.
95-oktanski bencin je dražji le v Italiji, kjer v povprečju stane 1,71 evra. V Avstriji se cene gibljejo od 1,35 evra navzgor, ceneje je na Madžarskem in Hrvaškem, kjer je liter 1,34 evra. Zato ni čudno, da na bencinskih črpalkah pri sosedih že srečujemo vozila s slovenskimi registrskimi tablicami.
prevozov zvišati že za 3,42 odstotka. Kot napovedujejo tudi prevozniki na Celjskem, podražitev prevozov zaradi konkurence v tej panogi ne pričakujejo. Kot ugotavljajo v celjski obrtni zbornici, ima malo prevoznikov v svojih pogodbah klavzulo, ki upošteva dvig cene goriva.
Zaradi podražitev so se ostro odzvali v Sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Kot trdijo, bodo visoke cene goriva še dodatno poslabšale položaj avtoprevo-znikov. Tudi zato je predsednik sekcije Andrej Klobasa že napovedal, da bodo zaradi slabih pogojev poslovanja in pomanjkanja državne pomoči
da smo bili minuli ponedeljek priča dolgim kolonam na bencinskih črpalkah. »Vsak evro prav pride,« je ocenil eden od voznikov, ki je menda samo »dotankal« neosvinčeni bencin. Na vprašanje o alternativah je odgovarjal, da »se na elektriko nikamor ne pride, drugih prevozov pa tako ni«. Avtobus? »Dajte, no, saj je skoraj tako drag kot avto, in še daleč imam od postaje,« je zamahnil z roko.
Seveda vse več posameznikov slišimo, da razmišljajo o nakupu avtomobila na električni pogon. Trenutno takšno vozilo, ki ni narejeno doma, stane približno 30 tisoč evrov, k čemur država primakne 3
Celjskem v Celju in Logarski dolini, so brezplačne) še nekaj drugih dobrih, a tudi slabih lastnosti. Vozilo je zelo tiho, kar je dobro za voznike, manj za druge udeležence v prometu. Avtomobil dosega hitrost do 130 kilometrov na uro, baterija zdrži 150 kilometrov. Kot smo že omenili, je trenutno polnjenje baterij brezplačno, vendar se baterija polni šest ur.
Sicer naj bi letos na slovenski trg pripeljal opel ampera, električni avtomobil s podaljšanim dosegom. Tudi Renault naj bi letos začel prodajati dva električna avtomobila. Prvi je fluence, katerega cena naj bi v Sloveniji zaradi subvencij znašala 20 tisoč evrov. Drugi je kangoo, njegova cena naj bi bila celo okoli 15 tisočakov.
oljem. Tudi se je to v zadnjih letih precej podražilo, izračuni kažejo, da lastniki ene hiše na leto porabijo približno 3 tisoč litrov olja. Seveda je ocena približna in odvisna od velikosti in tudi varčevanja.
Namesto kurilnega olja se v zadnjem času vse pogosteje odločajo za lesne pelete in moč sonca, medtem ko mnogi trdijo, da je trenutno najcenejše ogrevanje z drvmi. Kakorkoli, glede vrste ogrevanja se velja temeljito posvetovati, saj se lahko stroški znižajo tudi za polovico. Seveda začetni stroški za prehod na drugačno vrsto ogrevanja niso nizki, vendar se lahko, kot kažejo izračuni, naložba povrne v petih letih.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA (Arhiv NT)
TOREK
SREDA ČETRTEK PETEK
Peljimo se skupaj in varčujmo!
Med študenti vse bolj priljubljena spletna stran prevoz.org
Skupina študentov računalništva in družboslovja je pred časom vzpostavila spletno stran prevoz.org. Stran je namenjena študentom, ki se tedensko ali dnevno vozijo na predavanja, na njej pa lahko ponudijo prevoz ali zanj zaprosijo. Portal ima iz tedna v teden več uporabnikov in je odličen način porazdelitve stroškov bencina.
Študenti na spletni strani ponujajo prevoze po vsej Sloveniji, poleg relacije pa vedno zapišejo še uro odho-
da. Glede na veliko količino ponudbe so prevozi tako mogoči praktično vsako uro. Od tovrstnih prevozov imajo sicer korist tako vozniki kot naključni sopotniki. Prvi si povrnejo vsaj del stroškov za bencin, drugi pa za prevoz plačajo manj, kot če bi se peljali z javim prevozom. Ob tem privarčujejo tudi čas. Večina ponudnikov za prevoz iz Celja do Maribora zaračuna 3 evre, do Ljubljane 4 evre. Takšno tarifo ima tudi naš sogovornik, študent, ki
se v Ljubljano na študij vozi trikrat tedensko. Predvsem zato, da omili visoke stroške bencina, se je odločil za registracijo na spletnem portalu prevoz.org, pri čemer poudarja, da ne gre za dobičkonosnost. »Vožnja trikrat tedensko iz Celja v Ljubljano in nazaj me na leto stane okoli dva tisoč evrov. Z nudenjem prevozov ostalim študentom si povrnem okoli 1.500 evrov. Dobička torej ni, ampak gre za to, da si več oseb porazdeli stroške. Nikogar ne izko-
riščam, moji sopotniki bi za najcenejšo vozovnico za vlak na primer morali odšteti dobrih šest evrov in pol, meni plačajo štiri evre. Tudi zanje je to ceneje.«
Ne le ceneje, tudi hitreje je, saj vozi vlak iz Celja do prestolnice uro in pol, z avtomobilom pa je vožnje, če ni na cesti kakšnih nevšečnosti, za približno 45 minut. Izpostavlja pa naš sogovornik še eno prednost skupinskih voženj: »Druženje je tudi zelo dobrodošlo. Med vožnjo mi
ni dolgčas, spoznal sem že ogromno študentov, ponovno sem srečal celo ljudi, s katerimi se nismo videli že več let. Tudi s tega vidika je to super izkušnja.« Še to dodaja, da je precej študentov že njegovih rednih »strank«, vsake toliko pa se jim pridruži še kakšen »novinec«. »Povpraševanje po prevozih je res veliko, praktično nikoli se ne zgodi, da bi imel prazen avto,« še pravi naš sogovornik.
ANJA DEUČMAN
Pred meseci smo bili priča burnim razpravam o tem, ali je tovrsten način ponujanja voženj delo na črno. Administratorji spletne strani prevoz.org so za nekaj časa portal celo ukinili. A kot je zapisano na strani, nudenje zasebnih prevozov, ki jih študent tako ali tako opravi za svoje osebne potrebe, po veljavni zakonodaji ne predstavlja dela na črno. Prav tako ni delo na črno, če si posamezniki med seboj razdelijo stroške prevoza ali cestnin. Inšpekcijske službe naj ne bi zaradi oglaševanja nudenja tovrstnih prevozov na spletu obravnavale še nobenega študenta, kljub temu pa naš sogovornik - ker v naši državi nikoli ne veš - ni želel biti imenovan.
»Morali se bomo povezati«
»Zaradi vse višjih cen goriva vse bolj razmišljamo, da bi se nas več vozačev skupaj vozilo na delo v Celje, in sicer z enim samim avtomobilom,« je povedal naš sogovornik, ki se vozi na delo v celjsko tovarno vsak delavnik iz oddaljenega Polja ob Sotli.
Polje ob Sotli je od njegovega delovnega mesta oddaljeno v eno smer 46 kilometrov, v obe smeri torej 92 kilometrov na dan, kar je v neprijetnih vremenskih razmerah, v temi, megli, dežju ali snegu, posebno naporno. Udobja, hitrosti in dostopnosti, ki jih nudi lasten avto, ne bi zamenjal za brezskrbno vožnjo z avtobusom, ki ustavlja blizu
»njegove« tovarne v celjskem Čretu. Vsaj zaenkrat.
»Za potne stroške prejmem dobrih šest evrov na dan, kar je obračunano kot 60 odstotkov od cene avtobusne vozovnice. Moj avtomobil je na dizelsko gorivo, vendar ugotavljam, da so po zadnji podražitvi stroški goriva že višji, kot prejmem od delodajalca povračila za potne stroške. Pri tem ostalih stroškov, ki jih imam z avtomobilom, od pnevmatik do servisiranja, niti ne štejem,« pravi sogovornik iz oddaljenega kraja v Obsotelju, od koder se v Celje vsi vozijo s svojimi avtomobili, z izjemo dijakov.
Iz teh krajev je možnost javnega prevoza tudi z udobnim
vlakom. Za najbolj oddaljene kraje tega dela Obsotelja je najbližja železniška postaja Imeno, od koder pripelje vlak naravnost na celjsko železniško postajo. Do Imenega bi morali s svojim avtomobilom, na cilju vlaka na celjski železniški postaji je nato problem, kako hitro in poceni priti na primer do tovarne v Čretu. To seveda pomeni vsak
Vozača iz Polja ob Sotli, ki se od tam vozi na delo z avtobusom v Celje ter nazaj, stane Izletnikova mesečna vozovnica 202 evra (ena vožnja stane 5,60 evra). Zanj velja cenovni razred za razdalje od 46 do 50 kilometrov.
J*
Prostovoljstvo
■■ 'v Predlagajte prostovoljca iz svojega kraja I tediiikig)nt-rc.si
Razpis tudi za bodoče študente
Razpis za vpis v 1. letnike visokih strokovnih šol in fakultet v študijskem letu 2012/2013 je danes objavljen na spletnih straneh in ga bodo te dni prejeli dijaki zaključnih letnikov srednješolskega izobraževanja. Bistvena novost je, da bo v prihajajočem študijskem letu vpisnih mest v primerjavi z lani kar dobrih dva tisoč manj. Zmanjšano število vpisnih mest velja za vsa študijska področja, najbolj pa za naravoslovje in družbene vede.
V dodiplomske in enovite magistrske študijske pro-
grame je razpisanih skupaj nekaj več kot 27 tisoč vpisnih mest za redni in izredni študij. Za domače dijake in tiste, ki prihajajo iz držav EU, bo na voljo blizu 22.500 mest, še dobrih dva tisoč pa za nadaljevanje študija v višjih letnikih po merilih za prehode. Ostala razpisana mesta so namenjena tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva ter za vzporedni študij in za diplomante. Podatki veljajo za vse tri javne univerze (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem) ter 13 zasebnih visokošolskih
zavodov s koncesijo, med katere sodi tudi Univerza v Novi Gorici.
Bodoči študenti bodo svoje želene fakultete oziroma visoke šole spoznali na informativnih dnevih prihodnji petek in soboto, 10. in 11. februarja, zatem pa bo z odločitvijo treba bolj pohiteti kot pretekla leta. Prvi prijavni rok se namreč letos izteče že 5. marca, konec aprila pa se bodo kandidati lahko seznanili s stanjem prvih prijav v izbranih študijskih programih.
IS
dan precej dodatnega časa in dodatnih stroškov za mestni avtobus. Včasih, ko so bili vozači z vlakom še mlajši ter je bila splošna bitka s časom manj huda kot danes, so s celj-
ske železniške postaje v Čret vsak dan preprosto pešačili, v današnjih razmerah pa je to nekaj, kar je podobno nemogočemu.
BRANE JERANKO
Najbolj oddaljena železniška postaja v južnem delu Obsotelja je Imeno, od koder vozijo vlaki v 38 kilometrov oddaljeno Celje. Delavska mesečna vozovnica Imeno-Celje stane 104 evre, posamezna vožnja na tej relaciji 3,25 evra.
Ta neskončno dolgi, dolgi januar^
Mož, pes in pajek Avtor: Dalibor Bori Zupančič »Še dobro, da me je narava obdarila s talenti, sicer bi do enaintridesetega popolnoma skrahirala!« Št.9-31.januar2012 -
Projekti celjskega CMC
Ob dobesednem sesutju slovenskega gradbeništva se seveda nenehno porajajo vprašanja, kakšen je položaj v družbi Ceste mostovi Celje (CMC), enem redkih še delujočih slovenskih gradbincev. Po Celju krožijo različne govorice, nekatere tudi zlonamerne, katerih sporočilo se glasi, da je celjsko gradbeno podjetje v težavah oziroma še huje - neredko je mogoče slišati, da je tik pred sesutjem. Govorice v upravnem odboru CMC zanikajo in poudarjajo, da izvajajo potrebne ukrepe, da bo celjska družba preživela najtežje obdobje v svojem obstoju in šla naprej.
»Nikakor ne bomo umrli. V bistvu smo optimistični, ker bomo, kot kaže, s pomočjo bank preživeli. Imamo dovolj znanja, dela, trg, projekte in tudi ljudi, kar je verjetno vplivalo na odločitev bank, da smo vredni pomoči,« je poudaril predsednik upravnega odbora Zdravko Zver. Kot je povedal, so tik pred koncem trimesečnih pogajanj z bankami upnicami, ki so očitno spoznale, da gre za sistem, ki se ga splača podpreti. »Z njihovo pomočjo izdelujemo sanacijski program za obdobje prihodnjih petih let, v njem pa sta predvidena okrevanje CMC in izhod iz krize. Imamo za 25 milijonov evrov prenesenih poslov iz prejšnjih
let, nastopamo na javnih razpisih, z mehkimi metodami bomo zmanjšali število zaposlenih _ Postavk v sanacijskem programu je še več, verjetno pa bodo banke imenovale tudi prokurista, ki bo bdel nad finančnim izvajanjem tega programa.«
Program za suha leta
Lanska menjava vodstva in začetek pogajanj z bankami sta pomenila občutljivo obdobje, ki se počasi končuje. »V podjetju bomo poskrbeli tudi za notranjo reorganizacijo, preuredili bomo posamezne službe, odnose in hierarhijo, kar bo podjetju omogočalo, da bo sposobno poslovati z nižjimi stroški. V bistvu se bomo morali prilagoditi novim razmeram. Oziroma če rečemo še drugače: CMC mora shujšati. V obdobju suhih let imamo program zmanjševanja notranjih stroškov, kjer zmanjšujemo vse odvečne stroške, tudi sponzorstva, zmanjšali smo variabilni del plač _ Velikih zgodb v športu >se ne gremo< več, v manjših zneskih ostajamo družbeno odgovorno podjetje, ki pa je najbolj odgovorno sebi, da bomo preživeli te hude čase. To sicer ni nič posebnega, tega se lotevajo vsi, ki bi radi preživeli krizo. Je pa res, da smo se mogoče tega lotili nekoliko pozno.«
Mnogi so govorili o uvedbi prisilne poravnave. »V podjetju smo odvisni od javnih razpisov in ne moremo v prisilno poravnavo, ki tako in tako nič ne reši. Ne razmišljamo o njej. Sicer pa tudi sami slišimo obrekovanja in natolcevanja ljudi, ki imajo premalo informacij,« odgovarja Zver.
V tem pojasnilu se verjetno skriva tudi odgovor za odmevno lansko menjavo na vrhu CMC, kar predsednik Zver dopolni z besedami, da nihče ni pričakoval, da bo kriza tako dolgo trajala. »Negotovi zunanji dejavniki vplivajo na poslovanje, nihče pa jih ne zna napovedati. Zagotovo ne moremo držati križem rok, ampak se moramo aktivno prilagajati.«
Kot vemo, je CMC prisoten v mnogih projektih na Celjskem. »V našem okolju od avstrijske do hrvaške meje je veliko tržnih priložnosti, predvsem v občinah; žal pa je država nekoliko zaustavila infrastrukturne projekte,« pravi Zver in dodaja, da ima CMC v določenih projektih
Spodbudni rezultati tehnoloških podjetij
Ključni dejavnik za pozitivno vzdušje na trgu so v največji meri dobri poslovni rezultati podjetij, ki kljub težkim gospodarskim razmeram dosegajo izjemne rezultate.
Do neke mere lahko to rečemo tudi za nekatere makroekonomske podatke, vendar so le ti omejeni bolj na ameriško gospodarstvo, saj se Evropa še vedno sooča z izjemno šibko likvidnostjo na trgu medbančnih trgih. V zaključku preteklega tedna je pozitivno presenetil podatek o nadomestilih za čas brezposelnosti za ameriški trg, saj je zanje zaprosilo najmanj ljudi v zadnjih štirih letih.
PREGLED nČAJEV V OBDOBJU MED 23.1. IM 27.1.2012
CMC mora shujšati, vendar bo preživel
Družba Ceste mostovi Celje bo ob pomoči bank prebrodila najhujše težave, so prepričani v upravi celjskega gradbinca
Oznaka|	1 Ime 1	lEnotni tečaji | Promet v tEUR|			1 % spr.l
CICG	Cinkarna Celje	82,50	3.177,15		■1.79
CETG	Cetis	17,00	0		0.00
GRVG	Gorenje	4,10	263,96		■2.40
PILR	Pivovarna l^ško	9,51	24,67		4.90
JTKG	Juteks	16,20	23,46		1.16
ETGG	Etol	136,00	2.398,55		O.GO
Nekoliko slabši podatek je za isto gospodarstvo bil podatek o prodaji rabljenih nepremičnin. Pričakovanja analitikov niso bila dosežena, saj so le ti napovedovali 4,65 milijona prodanih nepremičnin, medtem ko se je dejanska številka ustavila pri 4,61 milijona. V skladu s pričakovanji je bil objavljen tudi podatek za široko potrošnjo v Veliki Britaniji, ki je znašal točno kot so napovedali analitiki, in sicer 0,6 odstotka na mesečni ravni. Kot smo omenili uvodoma, so v minulem tednu k rasti največ prispevali poslovni rezultati, kjer so največjo vlogo imela tehnološka podjetja. Google je v lanskem zadnjem četrtletju povečal dobiček za 6 odstotkov na 2,71 milijard dolarjev. Četrtletni prihodki so prvič v zgodovini podjetja presegli 10 milijard dolarjev, znašali so 10,6 milijarde, kar je 25 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Z izjemnimi podatki je presenetil Intel, ki je v zadnjem četrtletju ustvaril 3,4 milijarde dolarjev dobička, kar je 6 odstotkov več kot konec leta 2010. Hkrati so se prihodki povečali za 21 odstotkov na 13,9 milijard.
INDEKSI MED 23.1. IM 27.1.2012
Indeks
Zadnji tečaj
SBI20
587,54
1,69
ujet likvidnostni denar in ne more priti do njega. »Če bi lahko izterjali vse, kar nam dolgujejo, bi tudi lažje dihali. Po drugi strani je tudi treba vedeti, da zdaj občine precej krčijo naložbe. Res smo prisotni v mnogih gradnjah in na splošno velja, da sicer z določenimi težavami sicer dela dokončujemo.« Še nekaj poudarjajo v CMC: da so praktično edini v Sloveniji, ki še imajo izjemno dobre reference. Zato seveda še računajo na nove priložnosti na železnicah, v Luki Koper, pri tretji razvojni osi, izvajanju proti-poplavnih ukrepov _ Ko se bo kaj premaknilo tudi na državni ravni.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Začel se je tudi svetovni ekonomski forum v Davosu, kjer bodo predstavniki svetovnega gospodarstva predstavili izhodišča in napovedi gospodarskih gibanj za letošnje leto. Tečaji na kapitalskih trgih so pod veliko evforijo in špekulirajo na pozitiven razplet dolžniške krize. S temi napovedmi se mnogi ekonomisti ne strinjajo. V primeru nadaljnjega zaostrovanja krize v Grčiji in še kakšnem likvidnostnem krču v drugih državah EU, se namreč lahko dobre napovedi hitro obrnejo. Zavedati se namreč moramo, da bo proces okrevanja držav Evropske unije izjemno dolgotrajen tudi zato, ker z dosedanjo ekonomsko politiko varčevanja ne bo mogoče dosegati gospodarske rasti.
ROMAN GOMBOC, ILIRIKA, borzno posredniška hiša d.d.
Za svojevrsten rekord je ponovno poskrbel Apple, ki je v zadnjem četrtletju lanskega leta ustvaril 46 milijard dolarjev prihodkov od tega je čisti dobiček znašal 13 milijard dolarjev, kar je neverjetnih 13,87 dolarja na delnico. 73 odstotna rast je prav osupnila analitike, saj je delnica pridobila skoraj 8 odstotkov po torkovem trgovanju. Med pomembnejšimi podjetji v Evropi je svoje četrtletne podatke razkril Siemens. Nemški industrijski velikan je zabeležil 1,36 milijarde evrov dobička oziroma 17 odstotkov manj kot v poslovnem letu poprej. Kljub slabšim poslovnim rezultatom pa so prihodnji obeti zelo pozitivno v korist podjetja.
Nič več »lon poslov« za invalide
V CMC naj bi z lanskih 930 zaposlenih letos zaradi upokojevanja in nepodaljšanih pogodb število zmanjšali na 780 delavcev.
V začetku novega leta je v Sloveniji začel veljati novi Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZl), ki prinaša kar nekaj sprememb tudi na področju invalidskih kvot.
Na podlagi tega so v HTZ Velenje kot eni največjih invalidskih družb v Sloveniji organizirali izobraževanje, na katerega so povabili vse svoje kvotne kupce in jim podrobneje pojasnili, kaj prinaša novi zakon. V HTZ ugotavljajo, da nova zakonodaja prinaša dve bistveni spremembi. Po novem bodo morali vsi zavezanci s premalo zaposlenimi invalidi za ZZRZl Skladu RS za spodbujanje zaposlovanja invalidov poročati enkrat mesečno in ne več enkrat letno, kot je bila praksa do sedaj. Naslednja bistvena sprememba posega na področje posredovalnih ali po- Št.9-31.januar2012 -
sredniških storitev, ker se le-te po novi zakonodaji ne bodo štele v invalidske kvote. Tudi na tem področju so v HTZ v preteklosti ustvarili nekaj prihodkov, ki jih bo v prihodnosti potrebno nadomestiti s povečanjem prodaje lastnih izdelkov in storitev. Lansko leto je bilo na področju nadomestnih kvot za družbo HTZ zelo uspešno, saj je vrednost podpisanih kvotnih pogodb presegla milijon evrov.
Ob predstavitvi vseh prednosti in slabosti so na seminarju podrobneje predstavili tudi celoten prodajni program družbe HTZ Velenje in na ta način kupcem ponudili še več možnosti sodelovanja. Organizirali so tudi manjšo modno revijo, na kateri so predstavili zaščitna oblačila in oblačila za prosti čas, ki jih izdelujejo v Proizvodnji zaščitnih sredstev.	US
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
SPODBUDNE ZGODBE
S skupnimi močmi zmorejo
v
^ Devetčlanska družina Močenik s tiskarstvom *	že dve desetletji reže kruh zase in druge
Po številnih zgodbah o propadanju podjetij in družinskih tragedijah, ki dan za dnem polnijo naslovnice, lahko v majhnem kraju Bodrež pri Šentvidu pri Grobelnem naletimo na svetlo izjemo. Družina Močenik, ki jo sestavlja kar devet članov, dokazuje, da lahko s pravičnim delom in z veliko ljubeznijo preživi sama sebe in poleg tega daje zaposlitev tudi okoliškemu prebivalstvu.
»V zadovoljstvo nam je, da sebej veselo, saj jim s sedmimi
si kruh režemo sami in ga delimo tudi drugim. Vse to je bistvo podjetništva,« je na začetku pogovora izpostavila Fanika Močenik, ki je s soprogom Tonetom Močeni-kom pred dvema desetletjema na noge postavila družinsko podjetje Kotis v vasi Bodrež pri Grobelnem. Z leti se je podjetje uspešno širilo, enako se je širila tudi njuna družina. Danes je pri njihovi hiši še po-
otroki ni nikoli dolgčas.
Močenikovi so samostojno podjetniško pot začeli s proizvodnjo neskončnih obrazcev, ki so bili v začetku devetdesetih na trgu bivše Jugoslavije še posebej iskano blago. »V teh dvajsetih letih so bili najtežji začetki, saj sva prvi stroj z ženo kupila na kredit. Obrtno halo je udarniško gradila cela vas,« opisuje rane začetke Tone. A kaj kmalu so z razpa-
V najboljših časih so zaposlovali kar 27 domačinov, trenutno je redno zaposlenih 15. Danes Kotis okreva po najhujšem delu krize, saj imajo dela vedno več. Tiskovine - od prospektov, brošur, knjig, zvezkov - so začeli delati za tujino, kjer je plačilna disciplina boljša kot v Sloveniji. Delajo po principu družinskega podjetja, saj njihovi zaposleni niso številke, ampak so del skupnosti, ki skupaj ustvarja za preživetje.
dom Jugoslavije izgubili celoten južni trg. Preostalo jim ni drugega, kot da se preusmerijo. »Stranke smo začeli iskati po Sloveniji, kar ni bilo lahko. Naposled so jih le sprejeli v Mladinski knjigi, ki še danes ostaja med večjimi naročniki njihovih tiskovin.
Krizi se niso izognili
Sledila so leta gospodarskega širjenja tako proizvodnje kot zaposlenih. »Kriza je bila pri nas še posebej kruta, saj je udarila skoraj sočasno z odhodom neskončnih obrazcev iz uporabe,« se težkih časov pred slabimi štirimi leti spominja Fanika. A Močenikovi so s skupnimi močmi vztrajali. »S podporo drug drugemu smo se prebili tudi čez te težke čase,« še doda mama. Kriza jih je prisilila, da so nekaj delavcev morali odpustiti, a so jih potem zaposlili nazaj.
»Na slepo se v podjetništvo ni za spustiti. Treba je imeti načrte. Če se odločiš za sa-
V	podjetju MIK Celje, sicer bolj poznanem po proizvodnji in prodaji kakovostnih oken in vrat, smo vsa leta svojega obstoja tesno povezani tudi z umetnostjo in humanitarnim delom. Poleg številnih umetniških razstav, ki jih redno gostimo v naših galerijah v Ljubljani in Vojniku, smo v preteklem letu začeli tudi z nizom otroških likovnih razstav, ki bodo med letom na ogled v naših salonih.
V	sredo, 25. januarja, smo zaključili prvo razstavo, ki so jo pripravili otroci iz celjskega Vrtca Zarja, enota ČIRA ČARA. Na zaključni prireditvi, kjer je čarobno vzdušje pričaral čarovnik Grega, smo podelili tudi nagrade za najbolje ocenjene risbice. Čestitamo nagrajencem in tudi vsem
ostalim malim umetnikom, ki so sodelovali na razstavi.
Naslednja razstava bo na ogled od 6. februarja, pripravili pa so jo prav tako otroci iz vratca Zarja, a tokrat iz enote na IV. OŠ Celje pod mentorstvom vzgojiteljice Urške Mastnak.
Razstavo otroških risbic si lahko ogledate v salonu MIK v Celju, na naslovu Opekar-niška cesta 15b (poslovna stavba Arena Petrol), vsak delovnik od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Prepričano smo, da je treba otrokom dati priložnost, da se izkažejo in delijo svoje spretnosti in znanje s čim širšim krogom ljudi. Zato vabimo vse, da obiščete naš salon in si ogledate mojstrovine najmlajših in tako nagradite njihov trud in ustvarjalnost.
Promocijsko besedilo
Na fotografiji manjka najstarejša hči Barbara, ki je že leto dni v Rimu, kjer se pripravlja na posvečeno življenje. Družina Močenik jo je pred kratkim tudi obiskala.
mostojno pot, je treba vložiti veliko truda in tudi znanja. Marsikdaj trud ni povrnjen, ampak če delaš z ljubeznijo, potem gre,« navrže nekaj nasvetov Tone Močenik kot v poduk vsem tistim, ki morda razmišljajo o samostojni poti.
Otroci največja vrednota
V družini Močenik je še posebej veselo, saj jih je skupaj kar devet. Druga najstarejša hči Katja v podjetju ureja organizacijo in projekte, saj je študentka logistike. Ana, študentka grafičnega oblikovanja, je na grafičnem področju uspešno nadomestila najstarejšo sedemindvajsetletno sestro Barbaro, ki se je pred štirimi leti odločila za posve-
čeno življenje. V podjetju pomaga prav vsa družina. Tako sta nam najmlajša, šestletna Neža in devetletni Lenart, ki je mimogrede tudi blažen med svojimi sestrami, zaupala, da najraje zlagata mape. Ema in Klara sta že najstnici, ki ob šolskih obveznostih prav tako priskočita na pomoč.
Nedelja njihov dan
Njihovo življenje je štiriindvajset ur na dan povezano s tiskarno. »Nedelja je naš dan, ko se posvetimo drug drugemu. Gremo na kakšen izlet, ki nas napolni z energijo. So pa naši izleti tudi izčrpen vir zabavnih prigod,« pripoveduje o njihovih skupnih trenutkih mama. Ob uspešnem družinskem podjetju in sedmih otro-
cih čas zase le s težka najdeta Fanika in Tone, a kljub temu se enkrat ali dvakrat na leto udeležita duhovnih vaj, kjer se posvetita drug drugemu in razmišljanju o družini. Že tradicionalno se družina poleti odpravi na morje in v hribe. Kar je bilo po besedah mame do pred kratkim, ko so bili otroci še manjši, najbolj naporno in stresno opravilo. »Otroci so pred odhodom polni pričakovanja, zato neučakano z enega kupa stvari prelagajo na drugega. Vse skupaj je bilo treba pripraviti za pot in še pri tem paziti, da koga kje ne pozabimo,« malo za šalo in malo za res s smehom na obrazu pogovor konča Fanika.
ŠPELA OŽIR, foto: GrupA
Klančnik »odletel« tudi iz RRA
Nadzorni svet Regionalne razvojne agencije Celje je v četrtek sprejel odstop direktorja Borisa Klančnika in na njegovo mesto imenoval Sašo Lavrič.
Razrešitev Klančnika je že pred časom zahtevala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki med drugim nima podatkov o poslovanju. Spomnimo, da je bila RRA kot razvojna agencija Savinjske regije predlani zaradi nezadovoljstva županov s Celjskega črtana iz evidence subjektov spodbujanja regionalnega razvoja. Še več: med župani in Klančnikom se je zaradi 39 projektov bil pravi boj, ki ga je na koncu izgubil bivši direktor nekdaj občinske agencije. Na našem območju zdaj deluje nova Razvojna agencija Savinjske regije.
RRA je ostal nacionalni razvojni projekt tehnološkega središča Tehnopolis, skrbi pa še za nekaj že prej zasnovanih regionalnih projektov. Ukvarja se tudi s pridobivanjem razvojnega denarja družbi Emo Orodjarna iz Celja in Valji Group iz Štor. Nova direktorica RRA Saša Lavrič je diplomirana ekonomistka, pravnica in diplomantka podiplomskega študija za Management na Griffith University Business School v Avstraliji. V svoji bogati karieri je vodila več projektov v domačem in mednarodnem okolju. Novo direktorico so nadzorniki zadolžili, da do sklica skupščine, ki bo sredi aprila, pripravi dodatna pojasnila v skladu z zahtevo agencije. Hkrati so se seznanili še z oceno lanskega poslovanja.
US, foto: SHERPA (Arhiv NT)
Borisu Klančniku so župani predlani očitali, da je privatiziral RRA. Zato so v občinah soglasno sprejeli sklep, da Klančniku odvzamejo pooblastila, saj da RRA ne dela v interesu občin in razvojnih partnerstev.
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Janez Janša, ki je slovensko vlado vodil že v mandatu 2004-2008, je decembra na predčasnih državnozborskih volitvah prvič glasoval v Velenju. Na Celjskem imamo tako prvič v nekaj več kot 20-letni zgodovini države mandatarja, ki živi v naših krajih.
Do vlade prihodnji
Ia 7 Za mandatarja z 51 glasovi izvoljen Janez Janša ^Im ■ - Državni zbor ima tudi vsa delovna telesa
Slaba dva meseca po prvih predčasnih državnozborskih volitvah imamo v Sloveniji končno izvoljenega mandatarja in če v prihodnjih dneh ne bo večjih zapletov, bo Janez Janša prihodnji petek, 10. februarja, lahko državnemu zboru v potrditev predlagal svojo ekipo ministrov.
Po uvodni predstavitvi ter SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS
razpravi večine poslancev je na sobotnem glasovanju Janez Janša (SDS) dobil 51 poslanskih glasov podpore. Podprli so ga poslanci strank
in NSi, ki so podpisale tudi koalicijsko pogodbo, ter po napovedih tudi poslanca narodnih skupnosti. Seštevek teh sicer znaša 52, a kot je bilo slišati v
V zadnjih dneh je v javnosti krožilo kar nekaj različnih delitev ministrskih resorjev, a vladna koalicija je zagotavljala, da so se resna pogajanja o imenih oziroma tem, kdo bo vodil katerega od resorjev, začela šele, ko je bil za mandatarja izvoljen Janez Janša. Kot so napovedali, je bila glavnina pogovorov opravljenih po zaključku naše redakcije včeraj, v ponedeljek, premier Janez Janša pa bo svojo vladno ekipo javnosti predstavil danes, v torek.
soboto, se je en poslanski glas lahko »izgubil« tudi na račun nepazljivosti poslancev, ki so o mandatarju glasovali tajno.
V zraku grožnja z vetom in ustavno presojo
Procedura izvolitve nove vlade je jasna, in če v prihodnjih dneh ne bo večjih zapletov, jo najverjetneje lahko dobimo prihodnji petek, 10. februarja. Predsednik vlade mora sicer najpozneje v 15 dneh po izvolitvi predlagati državnemu zboru listo kandidatov za ministre, kot določa poslovnik državnega zbora, pa se mora vsak ministrski kandidat najprej tri dni in naj-
Znana tudi vsa delovna telesa
Po izvolitvi mandatarja za sestavo vlade so v soboto poslanci ustanovili še manjkajoča delovna telesa državnega zbora ter določili njihove predsednike in podpredsednike.
Predsedniška mesta se delijo glede na velikost poslanskih skupin, tako da je po šest predsedniških mest pripadlo Pozitivni Sloveniji (PS) in SDS, tri mesta SD ter po eno Listi Virant, SLS, Desus, NSi in poslancu narodne manjšine. Med poslanci s Celjskega bosta tudi dva predsednika delovnih teles, ki jih je sicer v tem mandatu v državnem zboru 20 in so glede na spremenjen Zakon o vladi oblikovana nekoliko drugače. Mandatno-volilno komisijo bo vodila Sonja Ramšak (SDS), odbor za gospodarstvo pa Matjaž Han (Ps). Spomnimo, da je s Celjskega tudi podpredsednik državnega zbora Jakob Presečnik (SLS).
pozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidatur predstaviti pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora.
Glede na poslovnik in spremenjen Zakona o vladi, ki so ga poslanci sprejeli minuli četrtek, bi lahko državni zbor o listi kandidatov za ministre glasoval v petek, 10. februarja. Od sprejetja spremenjenega Zakona o vladi, ki je skrčil število ministrstev s 15 na 11, mora namreč preteči osemdnevni rok. V tem času lahko državni svet sprejme odložilni veto na zakonsko novelo, lahko pa se pojavi tudi zahteva za referendum. Že ob sprejemanju sprememb Zakona o vladi so v Pozitivni Sloveniji
napovedali ustavno presojo novele. Menijo namreč, da je nedopustno, da kultura izgublja samostojen resor, prav tako pa se ne strinjajo, da bi tožilstvo iz pravosodnega ministrstva prešlo pod okrilje ministrstva za notranje zadeve. V primeru, da bodo zahtevali ustavno presojo, strokovnjaki napovedujejo, da bodo ustavni sodniki presodili zelo hitro, saj bi se sicer Slovenija znova znašla v nehvaležnem položaju, ko mandatar svoje vladne ekipe v izvolitev ne bi mogel predlagati po novem zakonu, po starem pa prav tako ne, saj le-ta ne velja več.
Predstavitve oziroma zaslišanja
Mandatar Janša bo po veljavni zakonodaji lahko vložil listo kandidatov za ministre najprej v soboto, 4. februarja, predstavitve ministrskih kandidatov pa bi se začele danes teden.
Predsedniki pristojnih delovnih teles državnega zbora morajo najpozneje v 48 urah po zaslišanju ministrskih kandidatov poslati predsedniku državnega zbora in
predsedniku vlade mnenje o predstavljenih kandidatih. Predsednik vlade lahko v primeru, da je mnenje delovnega telesa negativno, to upošteva, in predloži novo kandidaturo. Morebitni novi kandidati pa se morajo predstaviti najpozneje v treh dneh. Ko so ta zaslišanja opravljena, poslanci glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti. Če lista ni izglasovana, se opravi novo glasovanje - vendar o novi listi kandidatov. Predsednik vlade lahko na novo listo kandidatov uvrsti kandidate za ministre, ki jih je uvrstil na listo, ki ni bila izglasovana. O novi listi poslanci glasujejo najpozneje v desetih dneh od dneva prvega glasovanja. Če tudi ta ni izglasovana, lahko predsednik vlade predlaga, naj se o vsakem kandidatu z liste kandidatov glasuje posebej.
Zakon o vladi določa, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne upoštevajo ministri brez resorja.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Če torej ne bo večjih zapletov, bo Slovenija 10. februarja dobila svojo deseto vlado, v soboto pa smo dobili šestega predsednika vlade. Spomnimo, da je prvo vlado v samostojni Sloveniji vodil Lojze Peterle (v letih 19901992), največkrat je bil predsednik vlade Janez Drnovšek (1992-1993, 1993-1996, 1996-2000 in 2000-2002), po enkrat pa še Andrej Bajuk (od junija do decembra 2000), Tone Rop (2002-2004) in Borut Pahor (20082011). Janez Janša bo zdaj vlado vodil drugič, saj je bil predsednik vlade že v mandatu 2004-2008).
Na Koroško z železnico?
Navajamo nekaj poudarkov iz koalicijske pogodbe s poudarkom na treh največjih projektih na Celjskem
Potem, ko so v soboto na tajnem glasovanju poslanci za novega mandatarja izvolili Janeza Janšo, je luč sveta ugledala tudi koalicijska pogodba, ki so jo podpisali predsedniki strank SDS, Lista Virant, DeSUS, SLS in NSi.
Koalicijska pogodba oziro- osi v pogodbi zapisano, da
ma zaveza za hitrejši razvoj Slovenije naj bi predstavljala vsebinsko osnovo za vrnitev države na pot normalnega razvoja, kot pravijo podpisniki. V njej so predvidene različne rešitve, posebej pa so omenjeni tudi trije največji projekti, ki jih pričakujemo na Celjskem. Tako je glede tretje razvojne
bodo pri načrtovanju osi vključili tudi izgradnjo ustrezne železniške povezave Koroške in Celjske regije.
Koalicijski partnerji obljubljajo nadaljevanje gradnje bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj, vendar ob reviziji stroškov in upoštevanju posledic izgradnje na višino tarif za
uporabo prenosnega elektroenergetskega omrežja. Velik poudarek bo na izkoriščanju lesa, koalicija pa predlaga še možnost gradnje 2. bloka JEK-a in čimprejšnji začetek priprav na gradnjo slovenskega dela trase plinovoda Južni tok. Mimogrede, v javnosti se že pojavlja napoved, da naj bi vodenje šoštanjske termoelektrarne znova prevzel nekdanji direktor dr. Uroš Rotnik, ki se je na listi SLS potegoval tudi za poslansko mesto.
Partnerji napovedujejo decentralizacijo države z ustanovitvijo slovenskih pokrajin ter pospešitev postopkov prostorskega načrtovanja.
Glede poplavne varnosti koalicijski partnerji navajajo, da bo z ustrezno finančno politiko podprto urejanje vodotokov in hudournikov, kar lahko v veliki meri prepreči
naravne katastrofe. Predvsem je pomembno urejanje vseh vrst že obstoječih akumulacij in vodnih zadrževalnikov z odstranitvijo, obdelavo in ponovno uporabo velikih količin na dno in robove naloženega mulja in sedimentov, saj lahko oboji delujejo kot razbreme-nilniki za preprečitev poplav ali kot akumulacije padavin za potrebe kmetijstva.
Poudarki iz pogodbe
Kot je navedeno v pogodbi, je stanje v Sloveniji tako resno, da bo nova vlada morala v prvih stotih dneh naredili najnujnejše, da preseka spiralo pesimizma, pomanjkanja ambicij in sušo finančnih virov ter začne obračati smer razvoja spet navzgor. »Vse s ciljem, da se v slovensko gospodarstvo in med ljudi čim prej začne vračati optimizem, da začnejo v gospodarstvu nastajati nova delovna mesta, da
poraste splošna blaginja in da začne Slovenija delovati kot pravična država,« je navedeno v koalicijski pogodbi.
Po navedbah bodo spremenili kaznovalno politiko v prometu tako, da bo njen cilj povečanje varnosti in pretočnosti prometa, ne pa šikaniranje voznikov ali polnjenje proračunov.
Če pogledamo nekaj poudarkov: v pogodbi je predvidena uvedba socialne kapice oziroma omejitev prispevkov za socialno varnost, partnerji pa načrtujejo tudi spremembo dohodninske lestvice, in sicer tako, da bodo prejemki najproduktivnejših delavcev manj obdavčeni. Dohodnino naj bi dodatno administrativno poenostavili, z dvigom meje dohodninskih razredov in uvedbo kapice na socialne prispevke pa razbremenili srednji sloj.
Proučili bodo ponovno uvedbo osebnih olajšav pri dohodnini za določena vlaganja posameznikov. Koalicijski partnerji so se zavezali, da bodo olajšave za otroke in druge vzdrževane družinske člane ostale najmanj na obstoječem nivoju.
Na gospodarskem področju med drugim napovedujejo uvedbo pavšalne obdavčitve za mikro podjetja in samostojne podjetnike, postopno znižanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov, uvedbo neomejene 40-odstotne investicijske olajšav, davčne počitnice za nova podjetja ter ukinitev davčne tajnosti na podatkih o neplačnikih. Med različnimi napovedmi je tudi zaveza, da bo nova koalicija kadrovala po sposobnostih in osebnem poštenju. V pogodbi je znova najavljena prenova pokojninske zakonodaje in ukinitev obveznega članstva v zbornicah.
URŠKA SELIŠNIK
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
Dogodek, kot ga še ni bilo
CELJE - Konec molitvene osmine za edinost kristjanov je dogodek, kot ga v knežjem mestu še ni bilo. Prvič doslej so skupaj molili predstavniki kar treh krščanskih cerkva: katoličani, evangeličani in pravoslavci.
Po maši v celjski stolnici, ki jo je opravil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek (na fotografiji), je sledilo molitveno srečanje, kjer so skupaj molili katoliški duhovniki, evangeličanski škof mag. Geza Erniša ter trije pravoslavni duhovniki, med njimi celjski protojerej stavrofor Milan Dudukovič, novomeški jerej Goran Šljivič in jerej Isa Kidess iz Celja, po rodu iz Sirije. Med molitvenim srečanjem so brali odlomke iz Biblije, jih komentirali ter
Ekumensko srečanje se je začelo z mašo celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška. (Foto: SHERPA)
Trnova pot do muzeja
ROGAŠKA SLATINA - V začetku tega tedna bodo začeli graditi veliko muzejsko stavbo. V petek sta podpisala pogodbo občina in izvajalec gradbeno-obrtni-ških del, podjetje Meteorit iz Hoč. Stavbo naj bi zgradili do avgusta, medtem ko naj bi muzej odprli mesec pozneje.
»To je zgodovinski dogodek, saj Rogaška Slatina muzeja doslej še ni imela, prav tako je zgodovinski dogodek, ker bodo v muzeju predstavljene vsebine, pomembne za njeno zgodovino in tradicijo,« je po podpisu pogodbe z di-
rektorjem Meteorita Kristijanom Gajškom dejal župan mag. Branko Kidrič. Občina se je na gradnjo muzeja pripravljala tri leta, razpis za izvajalca je bil objavljen lani februarja, nato so se pojavili različni zapleti. O izbiri izvajalca je tako odločala državna revizijska komisija, potekla je veljavnost ponudb, med drugim se je pojavil še zaplet zaradi neplačanih davčnih obveznosti izvajalca oziroma podizvajalca. Meteorit je bil nato pravnomočno izbran šele pred dvema tednoma.
Muzejsko stavbo, ki jo bodo začeli graditi, zaenkrat
imenujejo še kulturno-turi-stično središče, kar je bilo potrebno zaradi pridobivanja evropskih sredstev, še pred odprtjem jo bodo preimenovali v Muzej Rogaška Slatina. V celoti bo stala 2,4 milijona evrov, od česar bo 70 odstotkov evropskega denarja. V zgradbi, ki jo bodo zgradili v bližini Hotela Donat, bo poleg osrednjega prireditvenega prostora (z 250 sedeži) pet muzejskih zbirk. Ena od njih je za »mesto vode, stekla in vina« značilna steklarska, parkovna in vodna zbirka, zbirka grafik švicarskega zbiralca Kurta Mûllerja. Njegova zbirka zadnji dve desetletji ni več na ogled. Druga pa je zbirka domačina Aleksandra Jur-koviča z domoznanskimi predmeti, Karađorđevičevo zbirko ter zbirko podpisov.
BRANE JERANKO
Brigita Rožič med izjemnimi raziskovalkami
nato med drugim molili molitev Oče naš, ki povezuje vse tri krščanske cerkve. Srečanje, kjer so si segli v roke, so končali s pozdravom miru in sprave.
BJ
V Celju sta bili nekoč tudi evangeličanska in pravoslavna cerkev. Evangeličanska, ki je bila porušena po drugi svetovni vojni, je bila postavljena v današnjem parku pred prvo gimnazijo (od nje je ostalo župnišče, kjer je danes vrtec). Pravoslavna, ki so jo zgradili po prvi svetovni vojni, je bila v parku pred gledališčem ter so jo kmalu porušili nacisti.
LJUBLJANA, ZREČE - Partnerji nacionalnega programa Za ženske v znanosti - L'Oreal Slovenija, Slovenska nacionalna komisija za Unesco in Slovenska znanstvena fundacija - so na posebni slovesnosti v Ljubljani že šesto leto zapored nagradili izjemne slovenske raziskovalke.
Tri mlade raziskovalke so za svoje raziskave v okviru doktorskega študija prejele enoletne štipendije v višini pet tisoč evrov, ki jih lahko porabijo v poljuben namen. Med njimi je tudi 28-letna fizičarka Brigita Rožič s Planine na Pohorju v okolici Zreč. Rožičeva v okviru svoje doktorske disertacije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana raziskuje
Brigita Rožič
pojave z ogromno pretvorbo energij v mehkih in trdnih naprednih materialih, kot so tekočekristalni elastome-
ri. Poleg tega preučuje tudi majhne elektrokalorike, ki jih bo mogoče uporabiti v spominskih elementih nove generacije.
»Štipendija Za ženske v znanosti je pomembna potrditev, da sem na pravi poti, in mi daje še več energije tako za uresničitev na novo zastavljenih načrtov in tudi tistih, ki se še rojevajo,« je ob podelitvi povedala mlada fizičarka iz Zreč. Poleg nje sta štipendiji prejeli še biokemičarka Nina Erčulj z Bleda in biologinja Maja Pociecha iz Kisovca v okolici Trbovelj. Štipen-distkam se je poklonila tudi častna članica ocenjevalne skupine programa in poslanka v Evropskem parlamentu Romana Jordan Cizelj.
US
Novi predsednik hmeljarjev
PETROVČE - Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije, ki šteje 148 članov, je imelo v dvorani KZ Petrovče 8. redni občni zbor. Po osemletnem vodenju društva je Milan Lesjak naloge predsednika predal Antonu Rožiču.
Na občnem zboru, ki se je začel s kulturnim programom učencev petrovške šole, je Milan Lesjak poročal o opravljenem delu v preteklem letu in poudaril, da so uresničili vse zastavljene naloge. Če je bilo delo društva zelo dobro, pa je povsem drugačno stanje v
slovenskem hmeljarstvu. Starešina Anton Rožič je na kratko predstavil delo, ki sta ga opravila s princeso Mašo Šporn v svojem mandatu 2010/11, prav tako sta naštela doslej opravljene obveznosti sedanji starešina Ignac Novak in princesa Zala Povše, veliko kritičnih besed pa je v svojem poročilu izrekel predsednik odbora za hmeljarstvo Ferdinand Kunst.
Anton Rožič je po prevzemu funkcije predsednika izpostavil svoj največji cilj, da bi se hmeljarji končno uspeli povezati, nastopiti enotno ter izboljšati položaj slovenskega
Anton Rožič
hmeljarstva. Občni zbor je poleg tega potrdil program dela, finančni plan in članarino za leto 2012, zbrane hmeljarje pa so nagovorili tudi gostje.
TT
Srbski obisk ob Savi
RADEČE - Občina je prejšnji konec tedna gostila delegacijo predstavnikov občine in direktorje nekaterih javnih zavodov iz Velike Plane v Srbiji. Pobudnik za sodelovanje med obema občinama je bilo Prosvetno društvo Vrho-vo, katerega člani so Veliko Plano obiskali jeseni.
Župan Velike Plane Dejan Šulkić je z ostalimi gosti iz
tega srbskega mesta prisluhnil predstavitvi Radeč ter družbenega in kulturnega dogajanja v kraju. Mladinska gledališča skupina PD Vrhovo je pripravila predstavo Hrup za odrom, ki jo bodo uprizorili na letošnjih Masukinih dnevih v Veliki Plani. Gosti iz Srbije so si ogledali tudi tekmovalno traso, ribiški dom na Hotemežu in ribogojnico.
Sledil je ogled Hidroelektrarne Vrhovo, cerkve na Brunku, kmetije Krajnc in mlekomata. Radečani so predstavnikom iz Velike Plane pokazali tudi Gašperjev kostanj, nato pa so na kmetiji Kišek govorili še o načrtih za sodelovanje v turizmu. Ob koncu so si še ogledali radeško papirnico.
ŠK, foto: arhiv Občine Radeče
Predstavniki Velike Plane pri Gašperjevem kostanju St.9-31.januar2012 -
>O SLEDEH
Kozjanski park čistijo
Po več ur na dan brez vode
Prebivalci Završ izgubljajo potrpljenje
Prebivalci naselja Završe pri Grobelnem se že nekaj časa soočajo s problemom, ki je marsikomu v današnjih časih verjetno nepredstavljiv. Priključeni so na javno vodovodno omrežje, redno plačujejo položnice, a so kljub temu po večkrat na dan brez vode.
Problemi s premajhnim vodnim tlakom in pomanjkanjem vode so se začeli že pred kakšnimi tremi leti, v zadnjem letu pa je iz meseca v mesec huje. Vode zmanjka po večkrat na dan. Najhuje je ob jutrih in večerih ter ob koncih tedna, ko so ljudje doma in se porabi veliko vode. Iz pip takrat tudi po več ur ne priteče niti kapljica. »Ni prijetno, ko se človek tušira, ima šampon na laseh in naenkrat zmanjka vode. Ali ko želimo skuhati kosilo in ni vode. Zadnjič sem porabila eno uro, da sem oprala solato,« se pritožuje ena od krajank. Njen sosed pristavi, da so brez vode ostali tudi med kolinami. Spet tretji razlaga: »Cela večnost mine, da pralni stroj opere perilo ali pomivalni stroj posodo. Takrat niti slučajno ne moremo pod tuš, saj ne priteče niti kapljica vode.«
Najhuje je v treh ali štirih hišah na vrhu hriba. Prebivalci se spominjajo, da so leta 1978 ob pomoči vojske sami polagali vodovod in zanj tudi prispevali denar. Takrat je bilo v Završah petnajst hiš, danes jih je več kot štirideset. »Vse so se priključile na ta naš vodovod, zato ni čudno, da so danes težave. Vodovod je preobremenjen,« pravijo krajani. Ob tem opozarjajo, da že vsa leta,
čeprav imajo z vodo velike težave, plačujejo položnice, problema pa odgovorni, čeprav ga poznajo, še vedno niso rešili. »Opravili so že več meritev, pravijo, da bodo zgradili novo črpališče, a ga kljub obljubam še vedno ni. Prav tako ni vode,« razočarano razlagajo prebivalci Završ.
Rešitev v dodatnem črpališču
Iz javnega komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina so sporočili, da je problem z vo-dooskrbo v delu Završ posledica prenizkega tlaka v vodovodnem omrežju. Problem bodo, kot pravijo, rešili z gradnjo dodatnega črpališča. Lani so pridobili uporabno dovoljenje in izdelali projekte črpališča. »Trenutno smo v fazi pridobivanja soglasij k projektnim rešitvam, kar je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za začetek gradnje,« so zapisali. Kdaj bodo črpališče začeli graditi, niso natančno napovedali. »Takoj ko bodo izpolnjeni vsi pogoji,« piše v sporočilu, ki so ga poslali nam in tudi šmarskemu občinskemu svetu. Tudi krajevno skupnost, občinsko upravo in občinske svetnike so krajani Završ namreč že večkrat seznanili s problemom.
»Obljubili so nam, da bodo vse uredili že v lanskem letu, zdaj so prestavili datum na februar. Resnično upamo in verjamemo, da bodo držali obljubo, saj nam zdaj že zares primanjkuje potrpljenja,« je mogoče slišati med krajani.
ANJA DEUČMAN
PODČETRTEK, BISTRICA OB SOTLI, KOZJE - V treh občinah na območju zaščitenega Kozjanskega parka nekaj čistilnih naprav že imajo, tam, kjer jih še ni, se pripravljajo, da jih bodo zgradili. V Olimju pri Podčetrtku priklapljajo gospodinjstva na novo, 1,3 milijona evrov vredno čistilno napravo.
Na gradnjo čistilnih naprav se pripravljajo še v nekaterih drugih krajih občine Podčetrtek. Za gradnjo čistilne naprave v vasi Imeno, vredne pol milijona evrov, se je končal razpis občine za izbiro ponudnika za priključitev gospodinjstev na čistilno napravo. Priključitev naj bi se začela v začetku jeseni letos.
Od večjih naselij bo tako brez čistilne naprave še vas Sedlarjevo, za katero sta projektna dokumentacija in gradbeno dovoljenje pripravljena. V naselju Podčetrtek imajo čistilno napravo že več let, v Pristavi pri Mestinju so pridobili prenosno s pomočjo projekta IPA (ta kraja nista na območju
Kozjanskega parka) ter jo bodo postavili v prvih mesecih tega leta.
V	sosednji občini Bistrica ob Sotli, kjer za obema sosednjima občinama po tej plati zaostajajo, se pripravljajo na gradnjo rastlinskih čistilnih naprav. Bistriška občina je namreč v celoti na območju zaščitenega Kozjanskega parka. Za manjšo čistilno napravo, ki bo služila delu vasi Trebče, so gradbeno dovoljenje že pridobili, za čistilno napravo za občinsko središče pa kolektor, ki je v industrijski coni, že imajo. Občina namerava letos za čistilno napravo tam kupiti zemljišče.
V	občini Kozje je na čistilno napravo za potrebe naselja Kozje priključenih že skoraj sto odstotkov gospodinjstev, preostala v starem delu Kozjega naj bi priključili še letos. Čistilno napravo imajo prav tako v naselju Podsreda, občina pa načrtuje še manjši čistilni napravi za Šonovo pri Kozjem ter Lesično, za kateri pripravljajo projektno dokumentacijo.
BRANE JERANKO
Na Rečici najmanj kriminalcev
LJUBLJANA, REČICA OB SAVINJI - Po raziskavi sistema Zlati kamen, ki spremlja razvojne dosežke slovenskih občin, je občina Rečica ob Savinji občina z najmanjšim deležem storilcev kaznivih dejanj v zadnjih petih letih.
Med velikimi občinami je na prvem mestu Škofja Loka, med mestnimi pa nekoliko presenetljivo Nova Gorica. Še ena zanimivost: zelo malo storilcev kaznivih dejanj prihaja iz občin, ki mejijo na prestolnico. Podatki o kriminalu kot izraziti obliki asocialnega vedenja dajejo zgovorno sliko socialne kohezije v nekem okolju. Lestvico naj občin so oblikovali s pomočjo podatkov o deležu
obsojenih storilcev kaznivih dejanj v celotni populaciji. Da bi bila slika statistično bolj zanesljiva, so uporabili podatke za pet let. Podatek ne govori o kraju, kjer se je kriminalno dejanje zgodilo in torej o stopnji varnosti, temveč so storilci kaznivih dejanj analizirani glede na občino stalnega bivališča.
Projekt Zlati kamen bo dosegel vrhunec 13. marca 2012 na Brdu pri Kranju. Del konference bo namenjen okrogli mizi s tematskim izhodiščem Vloga medijev pri spodbujanju lokalnega razvoja, izmed 12 finalistk pa bodo razglasili razvojno najbolj prodorno občino.
US
Za 170 tisočakov brezplačnih izobraževanj
ŠENTJUR - Ljudska univerza je pridobila sredstva na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskega socialnega sklada v višini 170 tisoč evrov. V tej vrednosti bodo v prihodnjih treh letih organizirali različna brezplačna izobraževanja za občane.
14 programov je namenjenih najrazličnejšim ciljnim skupinam, od mlajših, starejših, zaposlenih, nezaposlenih, tudi ljudi s posebnimi potrebami. Programe bodo izvajali v občina Šentjur, Dobje in Šmarje pri Jelšah. Brezplačno se bo mogoče učiti angleščine, nemščine pa tudi slovenščine. Pripravljajo programe na področju računalništva, svetovnega spleta in digitalne tehnologije. Veliko vsebin pa se nanaša na splošna znanja, medsebojno komunikacijo, poslovno udejstvovanje in iskanje samozaposlitvenih priložnosti. Edini pomislek ob velikem uspehu ekipe LUŠ-a je po besedah direktorice Jelke Godec vprašanje ali bodo udeleženci zastonjska izobraževanja vzeli resno in dosledno. »Tu prav veliko ne moremo storiti. Lahko samo računamo na to, da se ljudje vse bolj zavedajo cene in vrednosti znanja v sodobni družbi.«
V posameznem programu je do 15 prostih mest, vsi pa trajajo po 50 šolskih ur. Zainteresirani se lahko na brezplačna izobraževanja na ljudski univerzi Šentjur za spomladanske termine prijavijo do 9. februarja.
StO
Nepočiščeno bo treba plačati
BISTRICA OB SOTLI - Če najemnik dvorane kulturnega doma po prireditvi ne bo predal v takšnem stanju kot jo je prejel, bo moral za njeno dodatno urejanje plačati sto evrov. Tako so se odločili na zadnji seji občinskega sveta, kjer so sprejeli nov cenik najema te dvorane.
Skoraj vsi najemniki hišni red dvorane spoštujejo, zgodilo pa se je že drugače. Občina je zato, za vsak primer, zaradi skrbnejšega ravnanja z davkoplačevalskim denarjem sprejela takšno odločitev. Cene najema dvorane so povišali za petino, prav tako so razdeljene na nižjo poletno ter višjo zimsko najemnino. V ceniku so predvidene cene za celodnevni, poldnevni ter triurni najem, ki stane poleti 50 ter pozimi 80 evrov, v to pa davek na dodano vrednost ni vštet. V občini menijo, da so cene še vedno razmeroma nizke. Domača društva bodo dvorano tudi v prihodnje seveda lahko koristila brezplačno, razen takrat ko gre za izrazito profitno dejavnost. Najemnine ne bo treba plačati tudi za človekoljubne prireditve ter izobraževanja.
BJ
Izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Med tistimi, ki nam boste poslali kupon, bomo izžrebali 100 nagrajencev, ki bodo prejeli po 2 vstopnici za ogled filmske predstave En dan. Predstava bo v toreic, 14.2.2012, ob 19. uri v Mestnem idnu Metropoi Celje. Vsi obiskovalci bodo dobili darilo, ki ga poklanja SindiCaffeŠtenga,Gledališka2,Celje. Večofilmu nawww.kinometropol.org
Ime in priimek:
caffe
iiieiniiml
im
dnik ^
ra^ocelje
Na predvečer holokavsta
Prvo celovito znanstveno delo o judovski skupnosti v Sloveniji pred začetkom 2. svetovne vojne
Holokavsta na ozemlju Slovenije sicer ni bilo, je pa bila usoda judov, ki so živeli na slovenskem ozemlju, podobna usodi, ki so jo doživeli njihovi rojaki. Izpostavljeni so bili antisemitizmu. V Zgodovinskem arhivu Celje so na svetovni dan spomina na žrtve ho-lokavsta predstavili monografijo Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta. Znanstvena študija dr. Andreja Pančurja je izšla kot enajsta knjiga v zbirki Zgodovinskega društva Celje Zgodovini-ce.
Usoda judovske skupnosti v Sloveniji je imela dva obraza, prijaznejšega in mnogo bolj množičnega v Prekmur-ju ter bistveno drugačnega v ostali Sloveniji. V Prekmurju je živelo približno tisoč Judov, bistveno manj v ostali Sloveniji, a še ti pretežno v večjih mestih. Dr. Pančur je v svoji študiji želel ugotoviti, kaj se je dogajalo z judovsko skupnostjo na predvečer 2. svetovne vojne in kako pomembna je ta skupnost bila. Do podatkov pa je prišel zelo težko. Večina virov je namreč izgubljenih. Zato je pri zbiranju podatkov ubral drugačno pot in želel skozi
Dr. Andrej Pančur je na svetovni dan spomina na žrtve holokavsta v celjskem zgodovinskem arhivu predstavil monografijo Judovska skupnost v Sloveniji na predvečer holokavsta.
popise prebivalstva, matične knjige in druge uradne dokumente priti do poimenskega seznama Judov. V največjo pomoč so mu bili dokumenti judovske skupnosti, s katerimi so oblasti naprošali za podatke o na tem ozemlju živečih članih svoje verske
skupnosti, da bi lahko od njih pobirali cerkveni davek. Še največ si je Pančur pomagal z nedavno odkritim poimenskim popisom nekdanjih in trenutnih članov judovskih verskih občin v nekdanji Dravski banovini iz leta 1937. Na osnovi zbranih
Usoda Judov v Sloveniji je bila z izbruhom 2. svetovne vojne podobna usodi drugje v Evropi živečih rojakov. Večji del Judov iz Prekmurja so leta 1944, ko so od Madžarov prevzeli ta del ozemlja, Nemci internirali in pobili v Auschwi-tzu, Judi iz ostalih delov Slovenije pa so zbežali na italijanski del okupiranega ozemlja, od koder so jih Italijani internirali v svoja nadzorovana taborišča. Po kapitulaciji Italije so jih večji del osvobodili zavezniki, manjši del pa so internirali Nemci. Del judovske skupnosti, ki je živel na slovenskem Štajerskem, so Nemci že leta 1941 izselili na Hrvaško in v Srbijo. Kljub temu, da holokavsta na našem ozemlju ni bilo, je večina pri nas živečih Judov »pogrom« doživela v koncentracijskih taboriščih na drugih ozemljih.
podatkov je temeljito analiziral demografsko, gospodarsko in socialno strukturo judovske skupnosti na predvečer holokavsta. In čeprav je po začetkih ponovnega priseljevanja Judov na naše ozemlje število močno naraslo, judovska skupnost v Sloveniji po avtorjevem mnenju ni presegla številke tisoč.
Pančurjeva monografija je prvi celovit prikaz judovske skupnosti v Sloveniji v desetletjih pred drugo svetovno vojno in kot takšna temeljno delo za vse nadaljnje raziskave, ki si jih avtor želi več, zlasti na lokalni ravni.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Tekst v podobi
Regijska razstava ljubiteljskih slikarjev s Celjskega
V galeriji celjskega Mercator centra so v petek odprli razstavo Tekst v podobi, ki je regijska razstava del ljubiteljskih slikarjev v organizaciji javnega sklada kulturnih dejavnosti.
Ta namreč vsaki dve leti razpiše temo, na katero ustvarjajo ljubiteljski slikarji, s selekcijo izbranih slik po slovenskih regijah pa pride do državne razstave. Na temo, ki je razpisana, pripravijo tudi izobraževanja in delavnice. Letošnja tema je bila Tekst v podobi in je bila slikarski izziv ljubiteljskim slikarjem, da v svoja dela likovno smiselno in izrazno vključijo tudi črke, besede, sporočila _ Delavnica za celjsko regijo je bila jeseni v Mozirju, vodil pa jo je akademski slikar Stojan Knežević. Ta je tudi izbral dela za celjsko razstavo, na kateri s svojimi deli sodeluje 31 slikarjev iz celjske regije.
Med avtorji tokratne razstave je državni selektor Janez Zalaznik, med 58 izbranimi deli iz vse Slovenije, uvrstil tudi slike Marinke Kerstein iz Šmartnega v Rožni dolini, Branke Primc iz Celja in Nade Zager iz Mozirja. Razstava bo v Mercator centru na ogled do sredine februarja.
BRST Foto: SHERPA
Branka Primc ob svoji sliki Razpad rdečih simbolov, ki je kot ena od treh s Celjskega uvrščena na državno razstavo.
Pred celjsko premiero še v Nemčiji
Z odprtjem ene največjih razstav o opereti v zgodovini Evrope ter izvedbo nove slovenske kratke operete mladega celjskega skladatelja Leona Firšta Usanjano življenje, se je minuli konec tedna v nemškem Eggenfel-dnu nadaljeval projekt Jumum (mladi, glasba in muzej). Projekt je v okviru posebnega muzeološkega simpozija z naslovom Glasba kot muzejski predmet na Bavarsko
pritegnil tudi številne ugledne muzeologe in muzikologe iz Nemčije in Avstrije, ki so, skupaj z bavarsko kulturno in politično prominenco, z ovacijami pozdravili ta velikopotezni projekt, ki se bo aprila zaključil v Celju. Projekt sofinancira Evropska komisija, program Kultura 2007 - 2013.
BS
Z njimi je težko, brez njih pa tudi
Knjiga nas vrne v 50. leta s pripovedjo o ženski - gospodinji, ki se po ločitvi osamosvoji in izšola. Pisana je angažirano z očitnim namenom avtorice, da bi prispevala k spreminjanju celotne družbene in gospodarske strukture takratne zahodnjaške civilizacije.
Osrednji lik romana je Mira, ki ob pripovedovanju svoje zgodbe v družbi prijateljic izusti: »Vsi moški so posiljevalci in to je vse, kar so. Posiljujejo nas z očmi, zakoni in s kodami.« Prav zaradi teh besed glavne junakinje so pisateljici očitali, da je sovražila moške. Ta je odgovarjala, da to ne drži, da pa nasprotuje moškemu podrejanju žensk. In prav to sporočilo je osrednja rdeča nit tega romana kot tudi nekaterih drugih avtoričinih del.
Ženske, zbrane v družbi osrednjega lika, Mire, razglabljajo o pomenu boja za enakopravnost žensk in moških. Načenjajo tudi teme, ki so bile v petdesetih letih minulega stoletja, in marsikje so še danes, tabu: istospolni partnerji. S tem, ko prijateljice, zbrane vsaka s svojo slabo »moško izkušnjo«, govorijo predvsem o tistih, ki so jih prizadeli, torej moških, dejansko prikazujejo nekakšno kolektivno biografijo žensk več generacij. Skupna so jim hrepenenja, stiske, razočaranja in moški.
Ko Miro zaradi druge ženske zapusti soprog, sicer ugleden zdravnik, se ji najprej zruši svet. Potem spozna, da je živela čustveno zamrznjeno, nekakšno življenje hladnih, površinskih odnosov. Ko začuti notranjo osvoboditev, zamero po zapuščenosti nadomesti odločenost, da bo naredila nekaj zase. Po neuspelem zakonu se tako posveti študiju na harvardski univerzi. Prav tako na novo vzpostavi odnos z odraščajočima sinovoma, v katerih je najprej videla predvsem odsev moža in se je zato v podzavesti začela odvračati tudi od njiju.
Po ločitvi zmore vzpostaviti z njima povsem drugačen, osvobojen, nov odnos.
Mira tako zakoraka v življenje in se sooča z junakinjami, ki iz različnih razlogov bežijo iz prevladujočega, moškega sveta, ki ženskam kroji vlogo ne le v družinskem, temveč predvsem tudi v poslovnem svetu. Druženje žensk je prijetno, navdihnjeno z revolucionarnimi idejami po drugačni, pravičnejši, ustvarjalnejši družbi enakih možnosti za vse ne glede na spol. Toda nobeno druženje ne mine brez razpredanja o tem, kako spet doživeti ljubezen. Kakorkoli obračamo izpovedi več kot dvajsetih Mirinih sogovornic, je sporočilo na koncu neizogibno jasno: vprašanje odnosov med moškim in žensko je pravzaprav ekonomsko vprašanje. In v tem hladnem svetu preživetja se je znašla tudi Mira. Zapiše, da se je počutila, kot da je stopila iz igluja v snežni vihar. Vsepovsod so ji sicer bile odprte poti, a vse hladne. In ob druženju so prijateljice namesto besede moški začele uporabljati zaimek oni. Vendar pri tem niso obupovale, temveč moškemu svetu sporočale, da vedo, za kaj gre, in se ne dajo poraziti.
O AVTORICI
Ameriška pisateljica Marilyn French se je rodila leta 1929 v Brooklynu, doktorirala je iz književnosti na Harvardu. Je avtorica več del, ki tako ali drugače pišejo o vlogi žensk v družbi. Roman Ženske oziroma v izvirniku Women's Room velja v njenem opusu za prelomni roman, ki ga je napisala leta 1977 in so ga prevedli v 20 jezikov ter prodali v 20 milijonih izvodov. Prav s tem romanom se je pisateljica izstrelila v orbito ženskega gibanja. Bila je tudi strastna kadilka, ki je leta 1992 premagala raka, umrla pa je pred dvema letoma v New Yorku.
BPT
V Novem tedniku smo lani uvedli rubriko z imenom Rekreacija. Predvsem zato, da bi naše bralce opozorili na to, da je gibanje nujno potrebno za bolj zdravo in gibčno ži-
vljenje. Pa tudi zato, da nekako razmejimo med športnimi dejavnostmi, ki so usmerjene predvsem v tekmovanje in jim veliko pozornosti že posvečamo na straneh športa od teh, bolj
rekreativnih, da bi bili preprosto bolj »fit«. Na terenu občin, ki jih pokrivamo, tokrat preverjamo kdo in kako skrbi za boljšo kondicijo občanov. Branko Jeranko je obiskal Podčetrtek.
Od prijateljevanja do zdravja
V občini Podčetrtek veliko rekreacije tako v občinskem središču kot krajevnih športnih parkih
»Razmišljanje se je močno spremenilo. Če me je nekoč oče, ko sem šel igrat nogomet, iskal, da naj grem delat, danes starši tako otroke kot sebe usmerjajo v rekreacijo,« je povedal štiridesetletni občan Podčetrtka. V občini doživljajo v zadnjih letih pravi razcvet rekreacije.
Občino Podčetrtek sestavljajo manjša, vendar močna lokalna središča, med njimi Pristava pri Mestinju, Polje ob Sotli, Imeno, Vir-štanj in druga. V zadnjih letih so zgradili manjše športne parke po vseh krajevnih skupnostih, v občinskem središču imajo od leta 2009 kar nekaj možnosti v veliki večnamenski dvorani ter na leto pozneje zgrajenem štadionu, a tudi v telovadnici osnovne šole.
Pa začnimo z veliko večnamensko dvorano v Podčetrtku, zaradi svoje svojevrstne arhitekture večkrat nagrajeno doma in na tujem. V dvorani so rekreativci različnih starostnih skupin, ki igrajo nogomet in košarko, tenis, namizni tenis, squash. V
S tenisom pritegnejo tudi občane, ki se približujejo abrahamu.
njej je prav tako plezalna stena, kjer otroci plezajo pod nadzorom planinskega društva. »Z zasedenostjo večnamenske dvorane smo izredno zadovoljni, še posebej v zimskem času. V
času počitnic bomo pripravili vesele športne urice. Dvorana je tako zasedena, da ni mogoče najti prostega termina, z izjemo do 16. ure,« je povedala vodja GIZ Turizem Podčetrtek
Na Anino pot
Iz središča Dobrne vodi po cesti mimo vile Ružičke proti Hudičevemu grabnu, mimo graščine Gutenek do »kneippovega« korita s kristalno čisto vodo, ki izvira izpod skale. Od jame Bierkeller - Ledenice in slapa Drenovec se strmo vzpenja ob slapovih hudourniškega potočka Drenovec do jase, kjer lahko te dni malo počijete, ob toplejšem vremenu pa je zelo primerna za piknik. Po travnati cesti nato nadaljujete pot do domačije Marovšek, kjer vam bodo, če boste želeli, pokazali staro kovačnico in manjšo zbirko starin. Pri odcepu zavijete levo navzdol proti Šumejevi domačiji z ohranjeno črno kuhinjo. Po gozdni poti nadaljujete okoli hriba v zaselek Zavrh. Na razpotju zavijete desno in po cesti naprej do naslednjega križišča, kjer zavijete levo. Lahko pa na tem razpotju zavijete tudi desno in se po
vinski turistični cesti sprehodite do bližnjih vinogradov. Na desni strani se odpre pogled na Flisov križ. Ko se spustite po cesti navzdol, na desni strani zagledate hišo, kjer je doma zeliščarka Vida. Pot se spušča po asfaltni cesti levo do kmetije Blažič. Ogleda vredni so čebeljnjak, kozolec ter vinska klet. Na razpotju je na desni strani Švabova domačija, in na njej na novo pozidana kapela. Nato zavijete desno in nadaljujete pot po makadamski cesti proti farmi nojev. Sledi še travnata pot proti cerkvi svetega Miklavža. Tu je še zadnji vzpon po panoramski poti, kjer se na vrhu pred vami razprostre enkraten razgled na Dobrno z njeno okolico.
Vas je zamikalo? Zakaj bi čakali na pomlad?
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT
nogometa in košarke. Poleti so možnosti za rekreacijo na zunanjem nogometnem igrišču z umetno travo, na teniškem in odbojkarskem igrišču, mogoče je igrati tudi košarko. Igrišče za odbojko na mivki ter teniško igrišče, kjer pridejo na račun tudi starejši rekreativci, so odprli lani. Že narejeno stezo za balinanje naj bi začeli uporabljati letos.
V vseh krajih je največ možnosti za rekreiranje
v toplejših mesecih, ko je živahno na večnamenskih igriščih na umetni travi, ki jih imajo prav tako v Ime-nem, Virštanju in Polju ob Sotli. V Imenem imajo tudi balinišče. »Občina je vložila v različne športne površine v zadnjih petih letih milijon evrov, ki smo jih večinoma pridobili s sofinanciranjem z različnih razpisov,« omenja župan Peter Misja.
BRANE JERANKO
Anina pot se pri jami Ledenica oziroma Bierkeller, kjer je tudi vstopna točka na Gozdno učno pot Dobrna, ki so jo slovesno odprli lani poleti, strmo vzpne po soteski hudourniškega potočka Drenovec.
V turistični občini so se v zadnjih letih posebej posvetili gradnji kolesarskih stez, ki jih ima danes že skoraj pol občine, v prihodnosti pa bo dokončana daljinska kolesarska steza med Rogaško Slatino in občino Bistrica ob Sotli. Danes so v občini Podčetrtek na voljo kolesarske steze Pristava-Vonarje, Podčetr-tek-Olimje ter Podčetrtek-Imeno. Posebej zanimivo je, da so domačini začeli kolesarske steze uporabljati tudi kot sprehajalne poti. Označenih pešpoti prav tako ne manjka, lani so izdali še zemljevid pešpoti, ki ga uporabljajo tako domačini kot turisti.
Fanika Šket, ki z dvorano upravlja.
V Podčetrtku je dodatna možnost v šolski telovadnici, kjer igrajo med drugim košarko in nogomet, štadion ob šoli pa je prav tako odprt za vse krajane. Tam je mogoče teči ali na nogometnem igrišču igrati nogomet. »Vse to seveda podpiram, saj več kot je rekreacije, bolje je,« komentira živahno dogajanje ravnatelj Osnovne šole Podčetrtek Darko Pepevnik, ki igra košarko med veterani v domači Pristavi ter kolesari.
Tudi skrb za zdravje
Pristava pri Mestinju je poleg Podčetrtka največje lokalno središče v občini Podčetrtek. »Opažam, da ni več v ospredju le potreba po druženju s prijatelji, ampak tudi skrb za zdravje,« komentira zanimanje krajanov za rekreacijo predsednica pristavškega športnega društva Anja Drozg. V telovadnici podružnične šole je tako vsak večer polno navdušencev, ki se predajajo užitkom odbojke,
Zgodaj je treba začeti, pravijo v Podčetrtku, kjer imajo med drugim plezalno steno.
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
8. februar ob 7.00
POHODNIŠTVO
Planinski izlet po Levstikovi poti od Litije do Čateža, info: Planinsko društvo Slivnica pri Celju, 041 570 160
wiMw.racliocelje.com
13 misli Urbana Praprotnika, trenerja tekaških rekreativcev
Zares trajne varnosti nam ne daje lastnina. Pravo varnost nam dajo ljudje, ki nas imajo radi in mi njih.
Slivniski planinci migajo tudi pozimi
Društvo, ki posebno pozornost posveča delu z mladimi
Planinsko društvo Slivnica pri Celju je zaživelo leta 1987 in tako že 25 let združuje ljubitelje narave, poho-dništva, gora in prijetnega druženja. Društvo danes šteje več kot 140 članov, ne le domačinov iz Gorice pri Slivnici in občine Šentjur, temveč se radi pohvalijo, da so se jim pridružili tudi planinci iz ostalih koncev Slovenije. Dolgčas jim resnično ni, saj ima društvo pester program, posebej pohvalno pa je njegovo delo z mladimi.
Slivniški planinci organizirajo vsaj en izlet mesečno, predvsem v pomladnih in poletnih mesecih pa je pohodov in osvajanja nekoliko nižjih in tudi tistih najvišjih slovenskih vrhov seveda še več. Iz letošnjega programa izpostavimo tradicionalni majski pohod po Krajevni skupnosti Slivnica pri Celju, avgustovsko osvajanje Triglava, pohode na Peco, Kum, Skuto, Matajur in Blegoš, manjkal pa ne bo niti pohod ob slovenskem kulturnem prazniku. Tokrat se bodo podali na Levstikovo
pot od Litije do Čateža. Raziskujejo pa slivniški planinci tudi pohodniške poti izven meja Slovenije. Letos jih bo
Leta 2007 je ob finančni pomoči Krajevne skupnosti Slivnica pri Celju zaživela rekreativna pot S klopce na klopco. Povezuje hribe Gradišče, Peseke, Sveta Helena in Col, na vsaki od točk pa so postavili po dve klopci, od koder se razteza prelep razgled - med drugim tudi na Sliv-niško jezero. Lahko obiščete vsako točko posebej, lahko pa se podate na daljši celodnevni krožni izlet.
pot vodila v Bosno in Hercegovino ter v Dolomite.
Mladih
nadebudnežev ne
manjka
Posebno pozornost v Planinskem društvu Slivnica pri Celju posvečajo mladim, ki jih, kot pravijo, ni težko navdušiti za planinarjenje. »Planinskih taborov se na primer udeležuje tudi po 70 otrok, planinski krožek v osnovni
Ker je članstvo v društvu starostno izredno pestro, je težavnost izletov zelo različna, od primernih za vrtčevske otroke do tistih, za katere je potrebna izredno dobra telesna pripravljenost. Kot poudarjajo v društvu, lahko prav vsak najde nekaj zase, za varnost in za to, da se na pohodu kdo ne izgubi, pa skrbi osem vodnikov.
»Ko se povzpnemo na hrib, imamo boljši razgled. Posebej v zimskih mesecih, ko nas v dolinah obdaja megla, nas lahko po samo pol ure ali uri hoda v hrib objame popolna jasnina in tisti, ki to spozna, se na takšne točke rad vrača. Že zato je lepo planinariti. Se pa na splošno premalo zavedamo pomena gibanja, planinarjenja, pohodništva. Gibanje je izredno dobrodošlo, pravzaprav nujno tako za naše psihično in fizično počutje, dodana vrednost pohodništva pa je zagotovo tudi druženje, saj so izleti ponavadi zelo veseli družabni dogodki. Poskušamo pa v našem društvu v izlete vključiti tudi kaj poučnega, z vidika naravnih in kulturnih zanimivosti in tudi z vidika varne hoje v gore,« pravi Matej Planko.
Slivniški planinci so aktivni tudi pozimi. Takole so pred fotoaparat stopili na januarskem izletu na dvatisočak Debela peč. 14 se jih je povzpelo čisto na vrh, osem najmlajših pa je obiskalo Uskovnico.
šoli obiskuje 50 učencev, tudi v vrtcu imamo močno skupino cicibanov planincev. Sodelovanje s slivniški-ma osnovno šolo in vrtcem je res tesno in zelo plodno,« s ponosom pove predsednik društva Matej Planko. Dokaz za dobro delo je med drugim uspeh ekipe Slivniški svizci na tekmovanju Mladina in gore. Že dvakrat je osvojila naslov državnih prvakov, na letošnjem tekmovanju pa so
svizci osvojili šesto mesto. »Planinska zveza Slovenije nam je lani podelila najvišje priznanje na področju dela z mladimi, na kar smo izredno ponosni. Prejeli smo tudi priznanje naše krajevne skupnosti, je pa res, da so tovrstna priznanja tudi nekakšna obveza za dobro delo še naprej,« pravi Planko. Tudi na orientacijskih tekmovanjih člani društva redno sodelujejo in prav tako dosegajo vidne uspehe.
Markacije kažejo pot
V društvu med drugim deluje odsek za varstvo narave, ki člane društva in ostale krajane osvešča o pomenu varo-
vanja narave, nedavno pa so ustanovili tudi markacistični odsek. Tako so lani označili pot S klopce na klopco, ki vodi po obronkih Gorice pri Slivnici, prav tako so poskrbeli, da se pohodniki ne bodo izgubili na lani vzpostavljeni Marijini romarski poti, ki je del širšega mednarodnega projekta. Označili so del te poti, zadolženi pa so tudi za njeno vzdrževanje.
Letos želijo, kot napoveduje Planko, markirati še nekaj poti, zato so se prijavili na razpis, s pomočjo katerega bi lahko projekt izvedli.
ANJA DEUČMAN Foto: BOŠTJAN ROSENSTEIN
ZIMSKO POHODNISTVO
Hribi in gore vabijo
Tone Škarja podal nekaj nasvetov o varnosti
Planinsko društvo Slivnica pri Celju je pred kratkim pripravilo prvi planinski večer, na katerem so gostili priznanega slovenskega alpinista, gorskega reševalca in vodjo Komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije Toneta Škarjo. Več kot dve tretjini življenja je posvetil goram. Opravil je več kot 500 alpinističnih vzponov, osvojil vrhove najvišjih gor sveta in preplezal več kot 20 prvenstvenih smeri. Pravi, da je alpinizem način življenja, po svoje tudi filozofija. Je pa seveda tudi šport, iskanje skrajnih mej in, kot priznava, odvisnost.
Toneta Škarjo, ki je svojo več kot 50-letno alpinistično kariero strnil v knjigi Po svoji sledi, pri 75 letih vabijo predvsem slovenske gore. Postajajo pa, kot pravi v smehu, tudi manjši hribi zanj vsak dan višji in bolj strmi. Poudarja, da mu
tudi zima ne prepreči plani-narjenja, večkrat tedensko se odpravi na kakšen pohod. Je pa treba biti pozimi v hribih in gorah še toliko bolj previden. Prav o tem, kako se pozimi varno podati v gore, smo povprašali Škarjo. Podal je številne dobrodošle nasvete.
Poudarjate, da zima ni ovira za pohodništvo. Kljub temu se vsepovsod verjetno ni primerno podati. Katere gore, hribe, poti bi odsvetovali?
Zagotovo so neprimerna vsa severna pobočja. Tako bi priporočil predvsem polo-žnejše hribe, Peca je na primer idealna za zimski čas. Je pa treba opozoriti, da tudi če ni veliko snega, je lahko na pobočjih led in se lahko hitro ponesrečite tudi na precej položnih pobočjih.
Kako se opremiti? Brez česa pozimi ne smemo v gore?
Nad termo spodnjim perilom moramo imeti vetrne hlače, nujna je vetrovka, pod
Tone Škarja
njo je treba imeti flis. Rokavice, najbolje palčnike, da se lahko prsti grejejo skupaj, kapo čez ušesa ter seveda dobre čevlje. Dereze so nujne nad 1.500 metri, priporočljivo je imeti tudi cepin. Nujna je tudi baterija, zjutraj je namreč še mrak, zvečer pa hitro pade tema. Zavedati se
je treba, da je pozimi uporabnih le kakšnih osem ur dneva, zato se je treba zjutraj kljub mrazu čim prej odpraviti od doma.
Katere so tiste glavne nevarnosti, ki na planince prežijo pozimi?
Najnevarnejši so zdrsi, ki jih je daleč največ. Treba se je zavedati, da lahko do zdrsov pride tudi, če ni snega. V gozdu so na primer na tleh iglice, pod njimi je navadno led in hitro lahko zdrsnete in se ne morete ustaviti. Dokler drsite, je še v redu, ko pa treščite v drevo ali skalo, se hitro zlomi kakšna kost.
Kaj pa na višjih nadmorskih višinah? Tam so zagotovo zelo nevarni tudi plazovi.
Za plazove so najnevarnejša severna in vzhodna pobočja. Gibanje zraka je pretežno z zahoda, na drugo stran pa se sneg nalaga. Zato tam tudi najdlje časa ostane nevarnost plazov. V takšni zimi, kot je letošnja, ko ni veliko snega, so nevarne klože,
to so tista mesta, kjer veter nalaga sneg in se ga veliko nabere na kupu. Teh mest je kljub mili zimi veliko. Tudi če je zapadlo recimo le pet ali deset centimetrov snega, ga je na določenih mestih lahko tudi meter, to je pa lahko že smrtno nevarno.
Pa megla in difuzna svetloba?
V megli ne hodite v hribe. Kadar je svež sneg in hkrati megla, sploh ne ločite, kaj je nebo in kaj so tla. Ne ločite oblike terena, ne veste, ali se teren vzpenja ali spušča, nič ne vidite. In to je zelo nevarno.
Pomanjkanja kisika v naših gorah verjetno še ne občutimo, ali pač?
Pomanjkanje kisika je pri približno tri tisoč metrih nadmorske višine že precej občutno. Se pa težave pojavijo že tudi na Triglavu, predvsem tisti zadnji del, od grebena proti vrhu. Sam sem že v mlajših letih, ko sem bil še dosti bolj pri močeh, opazil, da napredujem počasneje, kot bi moral glede na strmino. Sploh zadnjih 50 metrov.
Pred poškodbami nas zagotovo varuje dobra fizična pripravljenost ^
Seveda. Če niste dobro pripravljeni, ne smete hoditi prehitro, zavedati se je namreč treba, da potrebujete moč še za sestop. In večina zdrsov se zgodi ravno pri
sestopih, ko so ljudje že fizično utrujeni, misli so drugje _
Kako pomembno je, da se v hribe ne opravimo sami?
V hribe ne smete sami! Če se vam karkoli zgodi, je pomembno, da imate ob sebi nekoga, ki vam nudi pomoč ali pa pokliče pomoč. Mobilni telefoni namreč povsod v hribih nimajo signala. Že samo en zvit gleženj vas lahko v tem mrazu stane življenja. Verjetno si raje ne predstavljate 16 ur mrzle noči, vi pa zunaj s poškodbo.
Morda še vzpodbuda za naše bralce, da se podajo v hribe.
Če delate počepe v sobi, se naveličate že po desetih minutah, medtem ko je hoja neverjetno zanimiva. To vidim, ko grem v gore in mi vzpon hitreje mine kot potem sestop. Ker sestop je nujno delo in vas več ne zabava, medtem ko je hoja navkreber izjemno dinamična in pravzaprav človek sploh ne ve, kako hitro pridobiva višino. In navsezadnje, najboljše, kar lahko storite zase, je, da nekaj ur pospešujete svoj krvni obtok, srce, pljuča. Hoja v hribe je za to idealna.
ANJA DEUČMAN
Nepopustljive v boju za zaključni tu
Izjemen učinek Tine Trebec - Nov derbi že jutri
Odlične fizične sposobnosti odlikujejo Sanjo Orozović in ji omogočajo atraktivno igro.
Zelo pomembno zmago so v 14. krogu Jadranske lige dosegle košarkarice Athle-tea. V Celju so bile s 77:68 boljše od Čelika iz Zenice. V izenačeni tekmi je odločila zadnja četrtina, ki so jo varovanke trenerja Damirja Grgiča dobile s 23:11. Najboljša igralka tekme je bila Tina Trebec, ki je dosegla 22 točk, imela 15 skokov, nad njo pa so tekmice storile 10 osebnih napak (statistični index 35)! Dobro ji je sledila Sanja Orozović s 17 točkami. Po 12 sta jih dosegli Teja Oblak in Lea Jagodič, Marica Gajić, ki je zaradi poškodbe zaigrala s pomočjo injekcije, pa 10.
Partizan je brez poraza, Čelik ima štiri, Hemofarm, Atlhete in Radivoj Korać jih imajo po pet, šesti je Voždovac s šestimi porazi. Celjanke bodo doma igrale še s Hemofarmom (jutri) in Partizanom, gostovale pa bodo v Banja Luki in v zadnjem krogu v Beogradu pri Voždovcu. Trener Damir Grgič je varovankam čestital takoj po tekmi.
Je razlogov za zadovoljstvo več?
Eden je izjemna borbenost od začetka do konca. Toda to ne bi smelo biti vprašljivo. Drugo, kar me veseli, pa je prikazana odločnost v drugem polčasu. Igralke so bile karakterno zelo močne. Vedeli smo, da moramo proti Čeliku, ki ima odlične posameznice, vsaj v eni četrtini prejeti manj kot 15 točk. To nam je uspelo prav v zadnji četrtini. Poškodba Jagodičeve pa na srečo ni hujša.
Ugodili ste prošnji beograjskega kluba. Neposrednega tekmeca za uvrstitev na eno od prvih štirih mest boste pričakali že jutri. Kako?
Upam, da z več igralkami, kot pa sem jih imel na razpolago v soboto. Dobro namreč kaže glede vrnitve Nine Gabrovšek v ekipo. Že na zadnji tekmi se je videlo, koliko nam je pomenilo, ko si je opomogla Rebeka Abramovič. Gre za rosno mlada dekleta, ki pa znajo pristaviti svoj delež. Hemofarm je še za odtenek bolj izkušen od Čelika. Obračun bo zahteven do zadnjih sekund. Če so se naša dekleta držala prav vseh dogovorov proti Bosankam, potem ne vem, zakaj se jih ne bi tudi jutri proti Srbkinjam.
Izvrstno so dekleta izvajala proste mete, do odmora 14-14, skupno 27-32. Vmešale pa so se težave z osebnimi napakami Teje Oblak, pri kateri se začenja vse v vaši ekipi.
Pod pritiskom je na vsaki tekmi. Toda to je pogoj, da postane vrhunska igralka. Postopoma napreduje in zato sem zelo zadovoljen. Tokrat je vzdržala celotno breme.
Navduševala je tudi Sanja Orozović ^
Ima triletno pogodbo. Pridružila se nam je v tej sezoni, tako da njene najboljše predstave v našem dresu pričakujemo v naslednjih dveh letih. Dejansko je boljša iz tekme v tekmo.
Celjski klub je bil doslej najbolj oškodovan v Zenici. Nastanili so vas celo v domu za upokojence, kjer ni bilo tople vode. Se je vodstvo Čelika v Celju upravičeno pritožilo na sojenje?
Tega, kar se je dogajalo nam na gostovanju v Zenici na in izven igrišča, še nisem doživel v svoji karieri. Vzrokov za razburjenje Zeničanov v Celju ni bilo.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Damir Grgič je izvrstno vodil svojo e
»Metali se bomo na glavo!«
Nogometaši Celja so konec tedna odigrali drugo pripravljalno tekmo. Gostovali so v Kidričevem, kjer se je tekma z Aluminijem končala brez golov. Kapetanski trak je že nosil Sebastjan Gobec. Celjani niso zaigrali v popolni postavi, saj je manjkalo nekaj standardnih članov udarne enajsterice.
Kot kapetan moštva se je predstavil Sebastjan Gobec, ki je sicer to funkcijo v preteklosti že opravljal.
V Zagrebu ste remizirali z 1:1, zdaj z 0:0. Kako je bilo v Kidričevem?
Tekma je bila zelo dober pokazatelj, kje smo. Noge so težke, saj je trenutno glavni poudarek na »fiziki«. Dobro smo se postavili, si priigrali nekaj priložnosti. Moramo biti zadovoljni. Po mojem mnenju se kaže pomik naprej. Še naprej moramo zavzeto trenirati in nadejam se, da bo vse super.
V nadaljevanju sezone bo člansko moštvo sestavljeno iz nekaterih starejših, izku-šenejših igralcev in številnih mlajših. To je dobrodošlo, mar ne?
Zagovarjam tezo, da ni starih in mladih. So dobri in slabi. V
tem trenutku je situacija takšna, da si klub ne more privoščiti okrepitev. Kljub temu je ta mešanica pozitivna, saj bodo mladi, ki prihajajo na profesionalno pot, izkusili, kako je trd nogometni kruh in da je zanj potrebnega ogromno dela. Mi, starejši, bomo s svojimi izkušnjami in znanjem pomagali, da pridejo na nivo, s katerim bodo lahko odšli na boljše pogoje v tujino, potem ko je v Sloveniji le z igranjem nogometa težko preživeti.
V polfinalu pokalnega tekmovanja se boste pomerili s Šenčurjem. Pred vami je
Sebastjanu Gobcu se je marsikaj pripetilo v celjskem dresu.
lepa priložnost za uvrstitev v evropsko tekmovanje.
Zavedamo se, da je bil žreb ugoden, a treba je vedeti, da je Šenčur v četrtfinalu izločil Koper. Do pokalnih tekem je še daleč, a moramo stremeti k temu, da premagamo nasprotnika in pridemo v finale. Nastop v njem je nekaj posebnega. Sprva se moramo dobro pripraviti na drugi del sezone, ko bo prišel čas za ta dvoboj, pa se bomo osredotočili nanj. Zavedamo se, kaj bi nam finale lahko prinesel. Za mlade fante bi bil velika in lepa izkušnja. Tudi klub bi si malce opomogel, saj za uvrstitev v evropsko tekmovanje prejmeš nekaj denarja.
Kapetanski trak članskega moštva NK Celje ste že nosili. Zakaj ste ga znova sprejeli?
Imel sem sestanek s članom upravnega odbora Markom Cvi-klom. Izvedel sem za klubsko željo, da postanem kapetan. Imel sem svoja stališča, bilo je še nekaj stvari za nazaj, ki smo jih razčistili. Dal bom vse od sebe. Pomagal bom mladim igralcem, tudi drugod v klubu, če bodo želeli. Vedno bom moral biti pripravljen in tega se zavedam.
V drugem delu sezone boste potrebovali še kakšnega gledalca več na tribuni, saj časi niso rožnati in vsaka podpora je še kako dobrodošla. Izkazalo se bo, kdo so pravi navijači, a ne?
Res je. Časi so zelo težki, čeprav nekateri ljudje sploh ne vedo, kako negotovo je finančno stanje v športu. Vabim Celjane, da pomagajo naši mladi ekipi, ki se bo na vsaki tekmi borila za točke, za dres Celja. Metali se bomo na glavo! Upam, da bodo Celjani to začutili in začeli prihajati na naš štadion.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Doma bodo lahko keglja
Kegljačice celjskega Lanteksa so si praktično že zagotovile uvrstitev na zaključni turnir evropske lige, ki ga bodo tudi same gostile.
Namreč na prvi tekmi četrtfinala so na kegljišču Golovec ugnale kamniško Eto z 8:0. Barbara Fidel je podrla 599 kegljev, Anja Kozmus 583, Brigita Strelec 569, Eva Sajko 566, Nada Savič 558 in Rada Savič 549. Izid v nizih je bil 18:6. Edini, ki sta dvoboja dobili s 4:0, sta bili Brigita Strelec in Barbara Fidel: »Veliko bolj zanimivo bo na
zaključnem turnirju, sa merile z vrhunskimi eki bo polna, bremenil nas bodo mnogi mislili, da voritinje. Vsekakor pa vse, da obranimo lovor finala.«
Povratna tekma v Ka februarja, zaključni tur ženskih in moških ek med 30. marcem in 1. a
Kamničanke sta v uvodu »prestrašili« Anja Kozmus (med metom) in Barbai
irnir
Vnovičen polom Zlatoroga
ikipo do zmage.
Razočaranja laških košarkarjev se nadaljujejo. Zlatorog je v tekmi 17. kroga Jadranske lige gostoval pri Ciboni v Zagrebu, kjer je znova doživel pravo katastrofo. Gostitelji so slavili z 80:44. To je že šestnajsti poraz Zlatoroga, ki na repu lestvice ostaja pri dveh zmagah. Razlika v danih in prejetih točkah je zdaj že -265.
Sprva je bilo 13:0 za domačine. Laščani so do prvih točk prišli v 7. minuti. Cibo-na je že prvo četrtino dobila s prepričljivih 17:5, drugo z 20:11 in tako ob odmoru vodila s kar 37:16, ko je bila zgodba za Laščane znova končana že v prvem polčasu.
Domači košarkarji so v nadaljevanju dobili tudi tretjo ter zadnjo četrtino, na koncu pa slavili z več kot prepričljivo razliko, ko je na semaforju kazalo +36. Nihče izmed košarkarjev Zlatoroga ni presegel meje desetih točk. Novinca Marko Popović in Rašid Mahalbašić nista bila opazna. Slednji je v dobrih petnajstih minutah, ki jih je
prebil na parketu, zadel en met za dve točki ter en prosti met. Popović je v dobrih enajstih minutah zgrešil vseh pet metov. Najboljši strelec je bil z 8 točkami Luka Lapornik. Pri domačinih jih je Goran Suton zbral 20.
Laščane že danes čaka tekma v domačem prvenstvu, ko bo v Treh lilijah gostoval Maribor. Prav gotovo se nam obeta sila zanimivo srečanje, potem ko so Laščani zabredli v globoko krizo, ki ji ni videti konca. Privržencem Zlatoroga zdaj ostaja upanje, da njihovi košarkarji ne bi v črno ovili tudi domačega prvenstva, kjer do konca prvega dela ostajajo štirje krogi. Zlatorog bo ob Mariboru igral še z Elektro, Hopsi in Mercatorjem, na sporedu pa je še tudi zaostala tekma s Heliosom. Trenutno ima tri poraze manj od Maribora, a kljub temu se najverjetneje obeta zanimiv boj za uvrstitev v ligo za prvaka, kajti če »pivovarji« ne bodo našli poti iz krize, se jim lahko pripeti še marsikaj.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
le
j se bomo po-ipami. Tribuna bo pritisk, saj smo doma fa-bomo storile iko z lanskega
imniku bo 18. nir najboljših ip pa v Celju prilom.
DŠ
Foto: TimE
Lucija Polavder »v elementu«
Iz Sofije s tremi odličji
ra Fidel (desno).
Judoistke Zdežele Sankakuja so se s tekme svetovnega pokala v Sofiji vrnile s tremi medaljami.
Lucija Polavder je v kategoriji nad 78 kilogramov osvojila drugo mesto. Do finala je premagala Nizozemko Penders, Nemko Konitz in Korejko Kim, v finalu pa je morala priznati premoč Rusinji Jeleni Ivaščenko.
Urška Žolnir, tokrat v kategoriji do 70 kg, in Tina Trstenjak do 63 kg, sta po dvobojih v repasažu osvojili tretji mesti. Žolnirjeva je izločila Britanko Conway, nato pa izgubila z Nemko Polling. Urška se
Vse bolj je zaskrbljen trener Laščanov Ivan Sunara. Precej je k preglavicam Zlatoroga pripomogla poškodba gležnja najboljšega igralca Vla-dimirja Panića.
Najboljša Kovačičeva in Tomić
Najboljša športnika leta 2011 v občini Rogaška Slatina sta košarkar Boban Tomić in Isabela Kovačič, svetovna prvakinja v kikboksu. Slavnostno so ju razglasili na prireditvi Športnik leta 2011 v veliki dvorani Kulturnega centra v Rogaški Slatini. Za najboljšo ekipo je bilo izbrano moštvo KK Rogaška Crystal.
Kovačičeva je po zmagi na državnem prvenstvu in drugem mestu na svetovnem pokalu zmagala jeseni v Skopju na svetovnem prvenstvu. Tomić je eden izmed najbolj zaslužnih članov KK Rogaška Crystal, da se je ekipa uvrstila v 1. slovensko ligo. Športna zveza je podelila tudi posebna priznanja športnima društvoma, Balinarskemu športnemu društvu GIC Gradnje za organizacijo evropskega balinarskega prvenstva za članice, in Društvu plesnih dejavnosti (DPD) Rolly Roga-
ška Slatina za osvojitev naslova evropskih prvakov v kategoriji produkcije v street dance disciplinah. Priznanja so podelili tudi zaslužnim športnim delavcem in perspektivnim mladim športnikom.
Gosta prireditve sta bila Ana Vorih, evropska prvakinja v balinanju, in alpski smučar Mitja Dragšič. Za plesne utrinke je poskrbelo DPD Rolly in plesna skupina I. Osnovne šole Rogaška Slatina. Dvojčici Eva in Nika Prusnik sta s petjem in mladostno energijo marsikoga dvignili na noge. Poleg organizacije balinarskega EP je bilo v Rogaški Slatini še eno tekmovanje na evropski ravni, klubsko šahovsko prvenstvo, ki je gotovo pripomoglo k razpoznavnosti Rogaške Slatine, je poudaril slavnostni govornik, mag. Branko Kidrič, župan občine Rogaška Slatina.
POLONA BERCKO
je uvrstila v repasažne boje, kjer je najprej premagala Korejko Hwang, nato pa še Španko Avomo. Trste-njakova je v bolgarski prestolnici premagala Američanko Nakao in Španko Aguirre, nato pa je bila zanjo premočna Nemka Malzahn. Toda Tina ni obupala, uspelo ji je ugnati Nizozemko Stam in predstavnico iz Burkine Faso Nebie. V isti kategoriji je Tinina klubska kolegica Nina Miloševič pristala na sedmem mestu. Na Lopati pravijo, da močnejše ekipe še niso imeli!
DŠ, foto: SHERPA
ORAMA
KOŠARKA
Jadranska liga, 18. krog: Gibona - Zlatorog 80:44; Suton 20, Barbour, Rudež 16; L. Lapornik
8,	Brodnik, Vujasinovič, Strnad, Omić 6, Škifić 5, Mahalbašić 3, Ž. Dimec, M. Lapornik 2. Vrstni red: Maccabi 35, Budućnost 31, Cedevita, Partizan 30, Union Olimpija 29, Cibona, Zagreb 27, Široki, Radnički 26, Crvena zvezada, Hemofarm, Helios 23, Krka 22, Zlatorog 20.
Jadranska liga (ž), 14. krog: Athlete - Čelik 77:68; Trebec 22, Orozović 17, Oblak, Jagodič 12, Gajić 10, Klavžar 4; Ristić 16, To-likova 12. Vrstni red: Partizan 26, Čelik 24, Hemofarm, Athlete, Radivoj Korać 23, Voždovac 20, Mladi Krajišnik, Budućnost
19,	Vojvodina 16, Sloboda 14. 1. Sl, 14. krog: Rogaška
-	Mercator 57:55; Tomič 16, Smajlovič 11, Šoškič 10, Milj-kovič 9, Pešič 6, Milašinovič 3, Jotič 2; Vončina 23, Čajič 14, Elektra - Šentjur 84:75; Horvat
20,	Julevič 19, Lelić 12, Nuha-novič 10, Zagorc, Bajramlič 8, Lekič 5, Bukovič 2; Nelson 25, Ferme 11, Pelc 10, Rembert 9, Držić 8, Primorac 6, Sebič 3, Marič 2, Magušar 1. Vrstni red: Elektra 25, Helios 24, Šentjur 23, Zlatorog 22, Maribor, Hopsi, Rogaška 21, Geoplin Slovan 20, Mercator, Parklji 15.
1. SL (ž), 13. krog: Ježica
-	Rogaška 71:65; Rupnik 27, Ziherl 11; Svetič 23, Lesjak 11, Krajnik 9, Volarič 8, Baloh, Mu-hovic 7. Vrstni red: Triglav 26, Athlete 25, Grosuplje 23, AJM
21,	Ilirija 20, Ježica 19, Rašica 18, Rogaška 16, Domžale 14.
ROKOMET
1.	SL (ž), 15. krog: Burja - Celje Celjske mesnine 24:34 (12:17), Olimpija - Velenje 18:35 (11:19). Vrstni red: Krim Mercator 30, Zagorje 28, Ptuj 24, Krka 20, Celje, Velenje 16, Ajdovščina, Piran 14, Sežana 8, Olimpija, Naklo
-	Tržič 4, Burja 2.
MALI NOGOMET
2.	SL, 14. krog: Velenje
-	Stripy 3:3 (1:0); Čretnik (16), Štraus (27), Mahmutovič (43). Vrstni red: Vuko 34, Slovenske Gorice 24, Sevnica 22, Velenje 21, Fragmat 20, Brezje 19, Velike Lašče, Stripy 15, Kebelj 13, Tomaž 6, Benedikt 4.
ODBOJKA
1. DL, 18.krog: SIP Šempeter
-	Maribor 0:3. Vrstni red: ACH Volley 54, Calcit 42, Salonit 37, Panvita, Triglav, GO Volley 27, Kropa 26, Krka 14, Maribor 12, Šempeter 4.
1. DL (ž), 1. krog končnice: Aliansa - Nova Gorica 3:1. Vrstni red: Branik 12, Calcit
9,	Aliansa 7, Koper 6, Nova Gorica 2, Vital 0. (MiK)
Isabela Kovačič in Boban Tomić
KOLEDAR
Torek, 31. 1. KOŠARKA
1. SL, 15. krog, Laško: Zlatorog - Maribor (19).
Sreda, 1. 2.
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 15.
krog, Celje: Athlete - Hemofarm (19).
ODBOJKA
1.^ DL (ž), 2. krog končnice, Šempeter: Aliansa - Luka Koper (19).
Četrtek, 2. 2.
KOŠARKA
1. SL (ž), 14. krog: Rogaška - Athlete (18).
Beno Udrih: »Moštveni duh se gradi na treningu, ne na kosilu«
Sredi januarja je Savinjčan Beno Udrih na parketu slovite dvorane Madison Square Garden pomagal utišati kakšnih 19.000 Newyorčanov, ko je njegovo novo moštvo Milwaukee Bucks premagalo domače Knickse. Lani se je po štirih letih pri Kraljih iz kalifornijske prestolnice Sacramento preselil na sever ZDA, v zvezno državo Wisconsin. Še prej se je poleti poročil s svojo zaročeno Michelle Wiley, zaradi česar je izpustil evropsko prvenstvo v Litvi. Eden najboljših slovenskih košarkarjev zdaj pravi, da je spet pripravljen obleči reprezentančni dres.
Nova sezona v NBA se je začela ne samo s stavko, ampak za vas tudi z novim moštvom. Kako se privajate nanj?
Malo težje, ker se moram naučiti novega sistema igranja, tako v obrambi kot v napadu. Ampak vse to je del košarke. Po eni strani ni preprosto, hkrati mi ni težko narediti spremembe.
Tudi položaj v moštvu je drugačen, kot je bil v Sacramentu. Prej ste bili eden ključnih igralcev, ki je začenjal tekme, zdaj ste zamenjava ^
Res je, v igro prihajam s klopi. To je šele začetek sezone, ni še jasno, kako se bo do konca razpletlo. Predvsem sem vesel, da sem v moštvu, ki je hotelo prav mene. Ko se je lani poleti dogajalo trgovanje med klubi, so v Milwaukeeju želeli, da pridem k njim. Gotovo je lažje zamenjati klub, če veš, da si v novem dobrodošel.
S prejšnjim trenerjem v Sacramentu Paulom Westhpalom sta se zelo dobro razumela. Kako ste sprejeli odločitev, da vas je zamenjal za druge igralce?
Westhpal ni bil del tega trgovanja. Posle v Sacramentu imajo povsem v svojih rokah lastniki, družina Maloof. Glavno besedo ima uprava, bolj kot trener in njegova ekipa. So pač menili, da je to za njih najboljša odločitev, in izpeljali menjavo. Ampak to je posel, na koncu ni bilo nobenih zamer. Vse je v redu.
Vaš prejšnji klub je hotel novinca Jimmerja Fre-detta, del paketa je bil tudi John Salmons. Statistika prvih tekem kaže, da sta sezono začela slabše od vas in od pričakovanj. Je ob tem kaj zadoščenja?
Oh, ne. S Salmonsom sem v Sacramentu igral že prej (v sezonah od 2007 do 2009) in sva se zelo dobro razumela. Tudi Fredette je super dečko.
No, ampak nekoliko že dobro dene, če vam gre trenutno bolje kot njima.
Sem čisti organizator igre, onadva pa sta koš igralca, igrata na položaju branilca oziroma dvojke. Fredette bi s svojo višino (1,88 metra) moral igrati na položaju organizatorja, ampak je že na univerzi predvsem metal na koš. Moja izkušnja je, da če se učiš košarke in odraščaš kot organizator igre, se kasneje lažje prestaviš na mesto branilca in postaneš »šuter«, nasprotno je precej težje. V igri ima namreč »šuter« precej manj odgovornosti.
Kaj od vas pričakuje trener Milwaukeeja Scott Skiles? Mete na koš, pomoč z izkušnjami?
Vse. Lani sem izven rakete zadel polovico vseh metov na koš, rabili so nekoga, ki mu gredo trojke. Poleg tega v prejšnji sezoni niso imeli rezervnega igralca na mestu organizatorja igre, ki bi umiril ekipo. Nekoga, ki točno ve, kateri napad igramo, torej čistega organizatorja. Ko bo šla sezona naprej, bomo videli, kaj bo.
Ampak prav pri trojkah, a tudi pri prostih metih vaša statistika za zdaj ni bleščeča.
Na začetku sezone se pri prostih metih pozna vsak zgrešen poskus. Če imaš dva in enega zgrešiš, si že pri samo 50-odstotni uspešnosti. Za zdaj sem vrgel kakšnih osem prostih metov. Šele, ko jih bo več, bomo videli, kako dobro mi gre. Za težave pri trojkah je kriv udarec v ramo, še vedno se ne počutim dobro pri metu, rama me boli, ne morem se raztegnit, kot bi želel. V zadnjih dveh, treh tekmah sem dvakrat ali trikrat s te razdalje vrgel samo zaradi tega, ker sem bil sam, in takrat preprosto moraš vreči na koš, čeprav se ne počutiš dobro.
Letošnja sezona je zaradi jesenske stavke »ekspresna«, pozna se vsaka napaka moštva.
Ja, vse skupaj je precej podobno evropski košarki, vsaka tekma šteje. Nismo začeli najbolje, upam, da bomo v nadaljevanju popravili igro.
Kaj ste počeli v času stavke?
Nič. Julija sem se poročil, potem sem šel na medene tedne. Z ženo sva od srede septembra čakala, pripravljena, a se je stavka vlekla in vlekla. Zato sva za teden dni skočila v Slovenijo in presenetila starega ata, ki je praznoval 80 let. Potem sem iz Slovenije pripeljal svojega osebnega trenerja Boštjana Kuharja, s katerim sva se v Milwaukeeju pripravljala na začetek sezone.
Sprašujem zato, ker nekateri trenerji trdijo, da ima mnogo igralcev težave s poškodbami, ker naj bi premalo vadili v času stavke.
Res je, da so vadili manj. Večina se je pripravljala tako kot jaz z Boštjanom, vse sva delala sama. To pomeni, da si v dobri kondiciji, če greš teč, ni pa to košarkarska kondicija. Nekateri so tudi igrali, ampak bolj ulično košarko, a tudi to ni tisto pravo. Morda je zaradi tega res več poškodb, ampak ko enkrat prideš v igralni ritem in se vsi prilagodijo, je vse v redu.
Ste med stavko dobili ponudbe za igranje izven ZDA?
Bilo je kar nekaj klicev. Teden pred koncem stavke sem se slišal s slovenskim selektorjem Božidarjem Maljkovićem, ponujal mi je, da bi prišel igrat k njemu v Rusijo (Maljkovič trenira klub PBC Lokomotiv-Kuban). Moj menedžer, ki ima dobre odnose z ljudmi z vrha NBA ter z zvezo igralcev, pa me je opozoril, naj ne hodim v Evropo, ker so obstajale zelo dobre možnosti, da se stavka konča. Imel je prav.
Ko sva pri Maljkoviću, kakšen je vajin odnos?
V	redu, super. Razume me in stoodstotno podpira mojo odločitev.
Predlani ste se odpovedali reprezentančnemu nastopu na svetovnem prvenstvu, kako kaže za naprej?
Zdaj ko je selektor Božo, so stvari precej drugačne. Pred svetovnim prvenstvom sem imel občutek, kot da smo se bali narediti spremembo. Čeprav smo vedeli, da ni možnosti za medaljo, bi lahko pomladili ekipo, spremenili sistem. Ampak po sedmih letih truda je bilo ves čas vse enako, nobenih sprememb. Jaz imam večje cilje, kot biti blizu medalje, a je nikoli ne dobiti.
Ampak Maljković je bil selektor že lani, pa vas ni bilo v Litvi?
Božo s tem nima nič. Vedno sem bil pripravljen igrati za reprezentanco, vendar se politika ne bi smela mešati v šport. Ves čas je bila zadaj neka politika. Pred svetovnim prvenstvom v Turčiji sva se pogovarjala s prejšnjim selektorjem Slovenije Memijem Bečirovićem, ki ni hotel spreminjati svoje taktike, zato sem šel svojo pot. Memi je imel takrat triletno pogodbo, z dekletom sva se zato odločila, da se naslednje poletje poročiva. Potem je prišel Božo, po telefonu sva se slišala, še preden je postal selektor, vendar se poroke z vsemi gosti ni več dalo prestaviti.
Evropsko prvenstvo 2013 pred domačim občinstvom je verjetno izziv za vsakega igralca?
Seveda. Božu sem povedal, da bom zraven, če se vse uredi. Tu mislim tudi na režim v času priprav. Razumem, da je ta potreben, ko si mladinec ali kadet, moraš se naučiti spoštovanja avtoritete in sistema. Toda zdaj smo odrasli ljudje z družinami. Jaz sem na svojo zelo navezan in se mi zdi čudno, da komplicirajo, če se s priprav na Rogli peljem 45 minut z avtom do doma, da pozdravim domače. Rade volje namenim svoj osebni čas reprezentanci, ampak rad sem tudi z družino. Ali pa obvezni skupni zajtrki, kosila in večerje moštva, medtem ko me žena čaka v sobi ali doma. Koliko smo pa stari? Moštven duh se gradi na treningu, ne na kosilu.
Odraslost pomeni, da se vas v NBA že drži naziv veterana ^
Ja, ampak se še vedno čudno sliši _
Kako vidite svojo kariero v prihodnje?
V	Milwaukeeju sem še to leto, v pogodbi imam možnost, da jo podaljšam za še eno. Vse bo odvisno od te sezone, poleg tega bodo pogajanja drugo leto drugačna, kot so bila lani, ko so morali vsi na hitro podpisovati. Če ne dobim pogodbe, če se karkoli zgodi, grem lahko še vedno igrat nazaj v Evropo. Kasneje si želim oditi v trenerske ali menedžerske vode. Morda se bom lotil manjših poslov s kolegi v Evropi, ampak država priložnosti je Amerika.
Verjamete, da lahko pokažete še veliko?
Vsekakor. Sem brez resnih poškodb, razen udarca v ramo nimam težav. Le na težo je treba vse bolj paziti. Ko sem bil 18-letnik pri Olimpiji, sem lahko vase stlačil vse, kar sem hotel, pa se mi ni nikjer poznalo.
Dobrodošli v moj svet.
Hahaha. Zdaj spoznavam, da te lahko že pol čokolade naslednji dan obteži na tehtnici. Ampak vse to je del odraščanja, no, že kar staranja.
Vedno ste hvalili kuho mame Silve. Se je žena že naučila njenih receptov?
Žena bolj peče kot kuha. Včasih pride mama na obisk in naju razvaja, skuha velik lonec golaža in nekaj ga še potem ostane, da ga zamrznemo. Tudi jaz rad kuham, čeprav za zdaj bolj malenkosti, recimo pašto.
SEBASTIJAN KOPUŠAR Foto: arhiv NT
Na istem mestu in v isti opravi je to delo Franček Zalokar počel v letih 1967-1968. Videti je, da mu stvar še vedno gre dobro od rok. Foto: POLONA BERCKO
Franček iz kina verjame v življenje
Ravno na dan, ko je bilo v Jajcu drugo zasedanje Avnoja, 29. novembra 1943, se je rodil Franček Zalokar, prva slatin-ska legenda občine Rogaška Slatina.
Rodil se je v Kostrivnici pri Rogaški Slatini v zlati sredini med dvema sestrama in dvema bratoma. Pravi, da so po vojni bili težki časi in so živeli v velikem pomanjkanju, vendar se je dalo preživeti. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Kostrivnici, se je šel učit za čevljarja na obrtno čevljar-
sko šolo v Ljubljano. Prakso je opravljal v Žireh v tovarni Alpina, kjer je tudi opravil čevljarski izpit. Po vrnitvi v Rogaško Slatino je nekaj časa delal pri gospodu Drofeniku, mojstru čevljarstva. Leta 1963 je služil vojaški rok v Boki Kotarski, vendar ga je čez pol leta zaradi bolezni prekinil, se vr-
Čas si krajša z reševanjem križank in rednimi dnevnimi sprehodi. Zelo je ponosen na hišno kapelo, ki jo je naredil sam v pol leta. Blagoslovil jo je nekdanji mariborski nadškof Franc Kramberger, na obisk pa je prišel tudi nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. Posebej lepe spomine ima na župnijsko zahvalno romanje v Rim leta 2008, kjer je v baziliki Sv. Pavla bil udeležen pri maši.
nil v Rogaško Slatino in nekaj časa delal kot konfigurant pri Geodetskem in geološkem zavodu Rogaška Slatina. Sam se pošali, da je vozil samokol-nico in mu tega ni sram priznati, saj je vsako delo, ki ga človek opravlja z dobro voljo, častno.
V kinu se je nekoč trlo ljudi
Nato se je zaposlil v kinu v Rogaški Slatini, kar mu je dalo poseben pečat, saj ga kot Frančka, ki je v kinu prodajal in trgal karte, pozna vsak starejši prebivalec Rogaške Slatine. »Moj prvi delovni dan je bil v nedeljo, 24. oktobra 1964, vrtel se je film Korzikanska brata,« se spominja Franček Zalokar. Prva kinodvorana je bila v leseni lopi na parkirišču
Fotografija iz leta 1960, posneta pri Aškanu (tako se je stavbi nekoč reklo, nahajala se je v bližini zdajšnjega supermarketa Tuš). Franček Zalokar na sredini, ko je delal pri mojstru čevljarstva gospodu Drofeniku. Foto: osebni arhiv FRANČKA ZALOKARJA
zdajšnjega Grand hotela Rogaška Slatina, ki je 6. decembra 1951 pogorela. Novo so uredili na podstrešju takratnega Zdraviliškega doma (zdajšnja Glasbena dvorana Grand hotela Rogaška), kjer je Franček opravljal svoje delo najdlje.
V kinu je prodajal vstopnice, čistil dvorano in lepil plakate po vseh okoliških krajih Rogaške Slatine. »V tistih časih je bilo posebno zanimanje za filme s cerkveno vsebino, rekla-
NAlOČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednilc, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik Izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
Oliz
VSEGA
KRAJA
OB PETKIH -VZGODBl
S CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROCILNICM NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
mo zanje so delali v župnišču in takrat se je ljudi trlo,« pravi slatinska legenda. »Sedežev je bilo 419, vendar je bilo treba vedno dodati stole, tako da je v dvorano prišlo tudi do 500 ljudi,« se spominja gneče Za-lokar. Ko so ljudje na domove dobili satelitske antene, video rekorderje in kabelsko televizijo in so gostje dobili v sobe TV-sprejemnike, se je obisk v kinu znatno zmanjšal,« razočarano pripoveduje Franček Zalokar.
Bil je tudi čistilec čevljev
V	letih 1967-1968 je poleg dela v kinu opravljal delo čistilca čevljev na vogalu takratne restavracije Pošta. Pravi, da je to delal bolj za zabavo. Za enkratno čiščenje je zaračunal približno deset takratnih dinarjev, vesel pa je bil tudi napitnine, ki je je bil zaradi svoje prijaznosti deležen od vsake stranke. Spominja se zdravnika od Josipa Broza Tita, dr. Boževiča, ki bil njegova redna in dobra stranka v času dopustovanja v zdravilišču.
Človek s trdno voljo
V	življenju mu ni bilo priza-nešeno. Poleg lepih trenutkov so bili tudi tisti, prežeti z bolečino in s trpljenjem. »Zaradi raka mi je umrla sestra v 38. letu, mnogo prerano sta mi umrla oče in za njim še brat, oba v prometni nesreči, močno me je prizadela tudi smrt mame, ki je umrla v 77. letu zaradi srčne kapi,« se Zalo-kar spominja temačnih dni v
Priznanje Slatinska legenda, ki ga občina vsako leto podeli kakšnemu legendarnemu Slatinčanu, je kot prvi 24. junija 2005 prejel Franček Zalokar. »Ob razglasitvi sem bil izredno počaščen, počutil sem se kot v devetih nebesih,« opiše svoje občutke in ob tem doda še to, da je njegov življenjski moto »vsi za enega, eden za vse«, ker so mu ljudje na splošno v veselje.
svojem življenju. Kot največjo zmago si šteje zmago nad alkoholom. S ponosom pove, da bo maja letos natančno 29 let, odkar ne pije več. »Če ima človek trdno voljo, se da premagati vsako prepreko,« doda drugim v poduk.
Doletela ga je tudi zahrbtna bolezen, rak. Leta 1998 se mu je pojavil rak na bezgavkah grla, aprila lani pa še na debelem črevesu in jetrih. Zdravniški izvidi kažejo, da je rak na bezgavkah grla popolnoma izginil, na žalost pa sta zadnja dva v zadnjem stadiju. Bolezen je sprejel kot božjo voljo, zaradi tega življenje še bolj ceni in verjame vanj.
Enkrat tedensko ga vozi rešilec na kemoterapije v Ljubljano. Sam si ne kuha več. V gostišče Bohor hodi enkrat dnevno na topel obrok. Nudijo mu ga brezplačno. »Hvala bogu, da so še dobri ljudje na svetu,« pravi Zalokar, »in iskrena hvala lastniku Tomu Majceniču za dobrosrčnost.«
POLONA BERCKO
16
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Na meji na srečo malo akcije
Ilegalcev in tihotapcev na slovensko-hrvaški meji za vzorec
le
Šmarska upravna enota na vzhodu, v občinah Rogatec, Rogaška Slatina, Podčetrtek in Bistrica ob Sotli, meji z Republiko Hrvaško. Na približno 60 kilometrih meje je devet mejnih prehodov različnih kategorij, za varnost na njih skrbita postaji mejne policije Rogatec in Bistrica ob Sotli. Za varovanje preostale tako imenovane zelene meje sta zadolženi policijski postaji Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah. Dela je, kot pravijo, veliko, kljub temu pa večjih incidentov v letu 2011 niso zabeležili.
Z budnim nadzorom meje staje, s 15 primerov leta 2010
želijo preprečiti ilegalne vstope posameznikov ali skupin v Slovenijo in s tem v Evropsko unijo. Na postajah mejne policije Rogatec in Bistrica ob Sotli lani ilegalnih prehodov meje niso obravnavali, nekoliko bolj pestro je bilo na ostalih predelih meje.
Najpogostejši kršitelji turisti
Policisti slatinske policijske postaje so zabeležili 15 ilegalnih prestopov meje, kar je prav toliko kot leta 2010. Število ilegalcev se je povečalo na območju, ki ga varujejo policisti šmarske policijske po-
na 35 primerov v letu 2011. A komandir Policijske postaje Šmarje pri Jelšah Iztok Pinter zagotavlja, da številka ni zaskrbljujoča: »Ogroženost te meje ni velika. Ilegalcev tako rekoč ni. Večina obravnavanih oseb je bila namreč turistov iz Term Olimia, ki si niso nabavili dovolilnice za prehajanje meje izven mejnih prehodov na območju Turistične cone Sotla. Zoper njih izrečemo le opozorilo, saj njihov namen ni ilegalni vstop v državo.«
Med osebami, ki so mejo prečkale ilegalno, jih je bilo sicer največ, pet, državljanov Turčije, dva sta bila državlja-
na Hrvaške, »prijeli« pa so tudi Srba in Tunizijca.
Tihotapili večinoma
prepovedana
zdravila
Tudi tihotapljenje, kot kažejo podatki, ne predstavlja perečega problema. Policisti Postaje mejne policije Rogatec so lani obravnavali le en primer tihotapljenja hladnega orožja. Kot je pojasnil komandir Sandi Kamenšek, je šlo za en kos orožja, teleskopsko palico za samoobrambo, lastnika pa so obravnavali
kot prekrškarja in ne storilca kaznivega dejanja. So pa na mejnih prehodih v občinah Rogatec in Rogaška Slatina lani obravnavali enajst primerov tihotapljenja zdravil. »Gre za zdravila, ki vsebujejo določen del droge. Če ima zdravilo vsaj eno od snovi, ki so obravnavane kot droga, smo ga mi dolžni zaseči. Lahko pa oseba takšno zdravilo pelje čez mejo, če ima potrdilo zdravnika,« pravi Kamenšek.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA (arhiv NT)
»Pri nadzoru meje imamo nek sistem dela, ki ga javnosti natančno ne smem pojasnjevati. Gre za redne nadzore meje, ki jih opravimo peš ali z avtomobili, prikrite nadzore ter nadzore s tehničnimi sredstvi, kot so različne nočne naprave. Občasno imamo tudi poostrene nadzore, podobno kot v prometu. Naključno izberemo termin in se odpravimo na točko, kjer je večja verjetnost, da bo prišlo do prehajanja meje,« razlaga Iztok Pinter.
Se v tovornjaku morda skrivajo ilegalci ali pa voznik tihotapi prepovedano blago? To vprašanje pri delu vodi policiste in carinike. Na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli lani s tovrstnimi nepridipravi na srečo niso imeli veliko dela.
Kaj najpogosteje zaplenijo cariniki?
Tihotapci, ki čez mejo tihotapijo orožje, strelivo, eksploziv ter prepovedane droge ali snovi, ki vsebujejo prepovedane substance, obravnavajo policisti, tihotapci ostalih vrst blaga, ki ga tihotapijo, da se izognejo plačilu carine, pa so pod pristojnostjo carinikov. V Carinski upravi Republike Slovenije konkretnih podatkov o tihotapljenju blaga na posameznih lokalnih območjih ne dajejo, sporočili pa so nam podatke z območja celotne države.
Tihotapci v Slovenijo najpogosteje poskušajo pretihotapiti cigarete in ponarejeno komercialno blago. V letu 2011 je carinska uprava zasegla več kot 17 milijonov cigaret. Še višja je številka zaseženega ponarejenega komercialnega blaga. Samo v prvih devetih mesecih lanskega leta so zasegli skoraj 19 milijonov kosov. Med njimi je največ ponaredkov cigaret in ur, veliko je tudi ponaredkov vžigal-
nikov, žog, kap, oblačil, nahrbtnikov, sončnih očal, igrač, mobilnih telefonov in kozmetike. Največ je seveda ponaredkov prestižnih blagovnih znamk. Poskušajo pa tihotapci, kot pravijo carinski upravi, v državo pretihotapiti tudi posamezne primere osebkov in predmetov, ki so zaščiteni s konvencijo CITES - Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Slovenski cariniki so tako že zasegli kače v alkoholu, preparirane krokodile in izdelke iz njih ter kože živali, predvsem plazilcev, medvedov in volkov. Na slovensko-hrvaški meji so po podatkih carinske uprave pogosti tudi zasegi zaščitenih prostoživečih ptic, kot so kljunači, poljske jerebice in prepelice. Najpogosteje jih tihotapijo italijanski lovci, saj so med njimi izredno priljubljena lovišča ptic v nekaterih državah zahodnega Balkana.
Je na vašem avtomobilu že svetlo zelena vinjeta? (Foto: SHERPA)
Roza vinjete se poslavljajo
Zamenjati jih je treba s svetlo zelenimi
Danes se na avtocesto in hitro cesto še lahko podate z letnimi roza vinjetami, jutri pa tega ne boste mogli več. Potekla jim bo namreč veljavnost in zamenjati jih bo treba z vinjetami za leto 2012, ki so svetlo zelene barve.
Letne vinjete za tekoče leto veljajo od 1. decembra predhodnega leta do 31. januarja naslednjega leta. Jutri, 1. februarja, bo tako potekla veljavnost vinjetam za leto 2011. Če se boste z roza vinjeto kljub temu še peljali po avtocesti, vam bo grozila kazen med 300 in 800 evri. Letna vinjeta za dvosledna motorna vozila do največje dovoljene mase 3.500 kilogramov stane 95 evrov, za enosledna motorna vozila pa 47,50 evra. Kupiti jih je mogoče na več kot 700 pooblaščenih prodajnih mestih po vsej državi. Poleg letnih vinjet so za avtomobile na prodaj še mesečne (30 evrov) in tedenske vinjete (15 evrov). Vozniki motornih koles pa lahko poleg letne kupijo polletno vinjeto, ki stane 25 evrov, in tedensko, za katero je treba odšteti 7,50 evra.
Iztiril vlak
Prejšnji teden je med železniškima postajama Laško in Rimske Toplice iztirila lokomotiva tovornega vlaka. Poškodovanih ni bilo.
Vlak je vozil iz Zidanega Mosta proti Mariboru, kaj je bil vzrok iztirjenja, odgovorni še niso sporočili. Proga je bila po nesreči nekaj ur zaprta, za potnike so Slovenske železnice organizirale nadomestne prevoze z avtobusi. Nekaj težav je nastalo tudi v mednarodnem prometu. Potnike proti Dunaju so z avtobusi prepeljali v Avstrijo, od tam pa so pot nadaljevali z vlakom.
Zagorelo v kuhinji
V	naselju Brezno v občini Laško je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše.
Ogenj je uničil kuhinjsko pohištvo in televizijski sprejemnik, ob tem pa je močno zadimil več prostorov v hiši. Pogasili so ga gasilci PGD Sedraž in Laško. Gasilci PGD Velenje pa so pogasili manjši požar pred trgovino na Kidričevi cesti v Velenju. Zagorela je vsebina koša za smeti in cigaretne ogorke.
Ostali brez smuči
Zimska letovišča ponujajo precej priložnosti za tatove smuči.
Tokrat policisti poročajo o tatvini treh parov smuči na Rogli. Neznanec jih je ukradel iz strešnega kovčka vozila, kamor je vlomil.
Na udaru kmetijske zadruge in avtomobili
Policisti so pretekli teden obravnavali kar dva vloma v prostore kmetijskih zadrug. Zaposleni so bili tudi s preiskovanjem vlomov v vozila.
V	Vitanju je nekdo vlomil v skladiščne prostore kmetijske zadruge. Pogrešajo cepilec za drva, vreden dobrih dva tisoč evrov. Neznanec je vlomil tudi v prostore kmetijske zadruge v Lokovini. Pregnal ga je alarm, tako da ni odnesel ničesar. V Latkovi vasi je nepridiprav vlomil v vozilo. Odnesel je denarnico z dokumenti, gotovino in bančnimi karticami. Vlomljeno je bilo tudi v osebno vozilo v Vojniku. Lastnik pogreša navigacijsko napravo.
ANJA DEUČMAN
Po pol stoletja se je vrnil v Šentjur
Morsejev brzojav dopolnil železničářsko zbirko in vrnil spanec Mihaelu Bučarju
»Priznam, da me je žrlo,« je odkrit upravitelj in duša šentjurskega Muzeja Južne železnice. Vsak tehnično malo bolj podkovan obiskovalec mu je leta dolgo lahko s preprostim vprašanjem stopil na žulj: »Kje pa imate morsejev aparat?« Mihael Bučar je prav dobro vedel, da muzej brez njega ni popoln in da manjka izjemno pomemben del tehnične zgodovine. A kje dobiti napravo, ki je že petdeset let ni? Ko sta se s finomeha-nikom Rudijem Ferležem končno dokopala do nje, pa sta se nekaj tednov samo držala za glavo.
Mihael Bučar je od malega rasel z železnico. Kot otroka so ga vlaki neizmerno privlačili in do konca osnovne šole je bil trdno odločen - železničar bo in nič drugega ni prišlo v poštev. Zdi se, da se z leti ni prav nič spremenilo. S svojim navdušenjem je v domačem Šentjurju postavil izvrsten prikaz železniške dediščine Južne železnice na Štajerskem. Če ga vprašate, kdaj je muzej odprt, bo prostodušno pojasnil, da kadarkoli. Sicer pa je z mislimi v njem tudi sredi noči, ko se - kot pravi - rojevajo najboljše ideje.
kar sredi noči, češ da zaradi tega ne more spati. In sva se lotila Po letu truda in skupnega dela je morsejev brzojav v Šentjurju razstavljen v vsej svoji veličini in - ne boste verjeli - tudi uporabnosti.
Eksponat, ki ga
J gč ilka
na celem Balkanu težko najdeš
Zelo laično in od daleč je vse skupaj videti kot kakšen star filmski projektor. V resnici pa je poseben pisalni stroj, kjer z dlanjo na ročici s kombinacijo pik, črtic in presledkov lahko napišeš karkoli. In gostitelj v muzeju seveda mimogrede napiše stavek ali dva. »Bil sem med zadnjimi generacijami, ki so v šoli še imele telegrafijo. Izpit sem opravil sicer z odliko, ampak po tolikem času je bilo treba tehniko vseeno malo osvežiti. Po svoje je najlažje, če nič ne znaš. Nimaš kaj pozabiti,« se pošali sogovornik. »Miha je zbral dokumentacijo, načrte in kar je bilo originalnih delov. Kar je manjkalo, smo dokupili, nekaj sem izdelal tudi sam. Ko sem bil na Dunaju, sem si zadevo natančno ogledal še v tamkajšnjem muzeju, da sem lahko nazadnje vse postavil
Del muzejskega prikaza je tudi brzojavni urad, kjer je celotna nemška telefonska centrala. »V Dravogradu so jo postavili še leta 1944. Kot bi imeli namen tu ostati vsaj tako dolgo kot Habsburža-ni,« pove Mihael Bučar, ki nemško tehnologijo sicer zelo ceni. »Večino stvari je iz starih nemških tovarn, ki še danes obratujejo. Vse pa je bilo izdelano za maksimalno varnost. Z večino teh zadev znajo delati samo še stari mački, vsi stari več kot osemdeset let. Mladi inženirji se na svet pred digitalizacijo in elektroniko ne spoznajo dosti.« Ko je po dolgih letih prizadevanj končno dobil v roke ostanke morsejevega aparata, je takoj vedel, kdo bo ga bo lahko spet spravil v življenje. Se sprašujete čemu? Ker Bučar v svoj muzej pač ne postavlja stare šare. Vse, kar tam najdete, je tako restavri-rano, da je lahko že jutri spet v uporabi. A nad morsejem je tudi finomehanik Rudi Ferlež skoraj dvignil roke. »Ko mi je prinesel tiste >drože< v škatli, sem kar pisano gledal. Ampak se ni dal. Me je poklical
Po letu prizadevanj sta Mihael Bučar in Rudi Ferlež morsejev brzojavni aparat v muzej postavila v vsem njegovem sijaju.
Naši kraji so železnico dobili tri leta prej kot na primer Ljubljana. Šentjur pa je bil po pomembnosti kar ob boku štajerske prestolnice. V obrazložitev je takratna uprava Cesarsko-kraljeve priviligirane družbe Južne železnice zapisala, da so kraji tod lepi in perspektivni. Spomnili pa so še na grad Rifnik, češ da so njegovi graditelji že vedeli, zakaj so ga postavili ravno nad Šentjur.
Ob svojem rojstvu je bil brzojav pravo čudo tehnike.
Leta 1844 je Samuel Morse prvič poslal sporočilo iz Washingtona v Baltimore in tako postal pionir komunikacije na daljavo. Dve desetletji kansneje so iz Gradca do Celja napeljali ob progi žici na drogovih. Z brzojavnim aparatom so tako tudi naši kraji postali del velikega sveta. Uporabljala ga je tudi pošta, ki je bila sicer tu ustanovljena že 1851. leta. Brzojav je svojo vlogo opravljal kar sto let. 10. septembra 1962 so ga dokončno demontirali. Mesto je prepustil telefonu in drugi naprednejši tehnologiji.
na svoje mesto,« razloži finomehanik Rudi Ferlež.
Zgodba šentjurskega telegrafa se je sicer začela s sliko ob strani. Fotografijo originalnega šentjurskega predhodnika zdajšnjega brzojava je namreč v Rušah pri Mariboru hranila hči nadzornika, ki je tam služboval še pred vojno. Tudi Ferleževi, ki so stanovali v neposredni bližini železniške postaje, so vsa leta živeli z železnico. »Kot otroci smo se po vrtu igrali s porabljenimi telegrafskimi trakovi. Rasel sem s tem in zato tudi z veseljem pomagal prijatelju pri tej lahko bi rekli kar izjemni najdbi.«
In tudi če nimate posebnega odnosa do tehnične dediščine, je navdušenje obeh gospodov naravnost nalezljivo. »Brzojav je korenito spremenil svet in narekoval tempo življenja kar sto let. A zdaj že petdeset let za njim ni ničesar več. V celi nekdanji Jugoslaviji ga ne boste našli. In zato sem tako zelo ponosen, da ga imamo prav v Šentjurju,« zaključi Bučar.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Rudi Ferlež in Mihael Bučar ob muzejski upodobitvi še enega legendarnega šentjurskega železničarja Jakoba Juga. - Št.9-31.januar2012 -
18
RI:ll>ORTA;ieA
NOVI TEDNIK
Dokler je program še na računalniku, je vse v tvojih rokah. Potem pač zadevo popravljaš in popravljaš, dokler se robot ne obnaša tako, kot si si zamislil.
Ko je robot enkrat na tekmovalni plošči, lahko človek samo stiska pesti, da ga je založil z vsemi pravimi podatki, ki jih potrebuje za uspešno pot do konca. Takole so se borili mladi Šmarčani.
Tudi za tehnike navijajo
V Hruševcu pri Šentjurju so v soboto gostili prvo odprto državno prvenstvo v robotiki - Varna hrana je bila tokratna tema
Ob besedi robot večina ljudi moje sorte pomisli na filme znanstvene fantastike. V naslednjem koraku morda na proizvodno linijo v avtomobilski industriji in če se zelo potrudi, na koncu celo na pralni stroj. Res je videti sila okoren, a večini žensk je eden ljubših robotov. »Sprogramiraš«, priključiš in počakaš, da opravi precej težaško delo. Ko so v Osnovni šoli Hruševec v Šentjurju oznanili, da pripravljajo prvo odprto državno prvenstvo v robotiki - First Lego League (FLL), se je to takoj uvrstilo na seznam stvari, ki jih je pač treba videti.
Tekmovanje sta pred poldrugim desetletjem zastavili dve podjetji, ki sta še danes v imenu lige. Prvo leto se je v sestavljanju malih robotov v Ameriki pomerilo 200 ekip. Danes jih po vsem svetu tekmuje že 19 tisoč. Tekmovanje, ki je sestavljeno iz štirih sklopov, ima
movanje - kako dobro so male robotke »sprogramirali« za določene funkcije. Zadnji del tekmovanja so FLL-vrednote. Tu gre predvsem za sodelovanje, raziskovanje, prenašanje znanj, učenje Letos so morale na primer ekipe na tleh razgrnjeno odejo obrniti - ne da bi pri tem kdo stopil z nje. Po sistemu sodelujte in se znajdite.
Če učitelje zanima, znajo navdušiti tudi otroke
Tekmovanje v robotiki je učinkovita pot za mnoge otroke, da na zabaven in prijeten način odkrivajo svet znanosti in tehnologije. Kot pravi ravnatelj OŠ Hruševec in tokratni gostitelj Robert Gajšek, se je ta krožek izkazal za zadetek v polno.
»Vključili so se tudi otroci, ki jih je odvečna energija sicer pripeljala do kakšne neumnosti. Roboti pa so jih tako pre-
Tekmovalci iz Vojnika so svojega robotskega člana ekipe skrbno varovali. Z njim so poželi aplavz za potezo dneva.
Na tokratnem tekmovanju v Hruševcu je sodelovalo 19 ekip, po ena tudi iz Črne gore in Hrvaške. Zmagala je ekipa Roosters iz Šentjerneja, ki bo junija letos Slovenijo zastopala na evropskem prvenstvu v Mannheimu v Nemčiji. Nagrado za Tehnični intervju oziroma za konstruiranje robota je dobila ekipa MatKurja iz OŠ Primoža Trubarja Laško. Skupina RoboVojč iz OŠ Vojnik si je prislužila nagrado za RoboEfekt-potezo dneva, Šentjurčani iz OŠ Franja Malgaja pa nagrado za inovativno rešitev projekta. S Celjskega se poleg ekipe gostiteljske šole z udeležbo na prvem državnem robotskem prvenstvu pri nas lahko pohvali še ekipa iz OŠ Šmarje pri Jelšah.
vsako leto krovno tematiko. Letos je bila to hrana in vprašanje, kako jo ohraniti varno. Prav zaradi tega širšega okvira je tekmovanje v robotiki še vse kaj drugega, kot zgolj sestavljanje samopremičnih »igrač«.
»Lani je pri izbirnem predmetu tehnika na šoli sodelovalo okrog 15 učencev. Letos smo z njimi organizirali krožek,« razlaga mentor in soorganiza-tor tekmovanja Boris Čujež. Njihov tekmovalni projekt se je vrtel okrog kruha. Kako preprečiti in kako ga hraniti, da ne bi splesnel. »V prvem sklopu morajo tekmovalci predstaviti celoten projekt, kaj so počeli in kako so stvari zastavili, v drugem sledi tehnični intervju, kjer predstavijo izvedbo in posamezne tehnične rešitve. Najbolj atraktiven del pa je gotovo samo robotsko tek-
vzeli, da za te enostavno ni bilo več ne volje ne časa. Vesel sem, da je projekt tako uspešen in trdno verjamem, da je vreden vsakega vložka. Pri tem oprema niti ni tako velik strošek. Bolj ali manj je vse odvisno od tega, ali imamo učitelji posluh in veselje do teh področij.«
Ideje, ki so jih učenci prikazali v svojih projektih, potrjujejo, da je to prava pot za bodoče naravoslovne intelektualce. Tokrat so med drugim razmišljali, kako podaljšati svežino mleka na naraven način, kako preprečiti prehitro zorenje banan, kako preprečiti okužbe mesa, plesnenje kruha in salmonele v jajcih. Preučevali so smotrnost transporta živil, se posvetili količini alkohola v cvičku, sledili mleku od krave do mize in še bi lahko naštevali.
StO, foto: SHERPA
Dekleta niso samo navijala, ampak so bile enakovredne članice ekipe. Ker so se morali vsi poskusiti v vsem, so morda nekatera res prvič programirala, fantje pa so se na primer naučili speči kruh. Klišeji, da dekleta niso za tehniko in naravoslovje, padajo tudi po zaslugi FLL.
Prihodnje leto bo tema raziskovanja in robotskih izboljšav tretje življenjsko obdobje. Pilotski projekt je bil za prvič v Sloveniji izvrstno sprejet. Organizacijo pa je z besedami, da se lahko kosa tudi s tistimi z daljšo tradicijo, pohvalil tudi Gerhard Bjerrum-Andersen, projektni menedžer LEGO education z Danske.
NOVI TEDNIK
OTROÔKI ČA50PI5
19
Učiteljice Osnovne šole Glazija so se tokrat otrokom predstavile v vlogi gledaliških igralk.
Učiteljice malo drugače
Učitelji Osnovne šole Glazija so v četrtek na šolskem odru uprizorili dobrodelno gledališko predstavo za otroke. Namenjena je bila »zunanjim« otrokom, z njo pa niso želeli le pričarati smeha na otroške obrazke, ampak tudi napolniti šolski sklad, iz katerega v teh težkih časih čedalje več učencev potrebuje denar.
Gledališko skupino so učitelji Osnove šole Glazija ustanovili že lani, ko so na kulturni praznik uprizorili prvo predstavo z naslovom Rojstni dan. Z letošnjo so stopili korak naprej, saj je bila poleg zabave za otroke namenjena tudi zbiranju denarja za učence iz socialno šibkih družin. Marsikateri učenec v njihovi šoli si ne more privoščiti počitnic, enako tudi ne šolskih potrebščin. Na žalost učitelji čedalje bolj opažajo, da tudi ne toplih obrokov.
»Za igro smo se s sodelavci odločili zaradi lastnega srčnega vzgiba, da pomagamo učencem,« razlaga učiteljica Aleksandra Lam-pret Senčič, ki je za letošnjo igro napisala scenarij. Člani gledališke skupine so odigrali predstavo z naslovom Gospa Stroga, oh, ta
Tradicionalni dan planinskih delavnic
ttYídjl^ffllpIlIlf®^
Mladi planinci Osnovne šole Ljubečna so ponovno preživeli dan v planinskem duhu. Tokrat ne na planinskem pohodu, ampak na tradicionalnem srečanju
vseh planinskih skupin, ki
delujejo na šoli, in sicer v soboto, 21. januarja.
Planinski krožek z večletno tradicijo, za katerega je vsako leto več zanimanja, sestavljajo starejša, mlajša in najmlajša skupina. Vanje se vključujejo osnovnošolci, ki želijo spoznavati planinstvo kot način preživljanja prostega časa, med šolskim letom pa si z udeležbo na planinskih izletih nabirajo gorniške izkušnje, osvajajo planinsko znanje ter naše bližnje ali nekoliko bolj oddaljene vrhove.
V uvodnem delu sobotnega planinskega srečanja so mladi planinci lahko v sliki in besedi podoživeli dogajanje v poletnih planinskih taborih. V nadaljevanju so planinci osnovnošolci, tudi člani Mladinskega odseka Planinskega društva Celje Matica, skupaj s planinskimi vodniki spoznavali planinsko opremo in njeno uporabo ter primerno prehrano, ki jo dajo pred planinskim izletom v nahrbtnik. Preizkusili so se v plezanju po umetni steni. Izbirali so lahko tudi med drugimi športnimi aktivnostmi. Zanimivo je bilo spoznavanje koristnih in uporabnih internetnih planinskih strani. Veliko smeha in veselja so prinesle planinske družabne igre. Planinci so imeli možnost izdelave najbolj
vwvw.zabavazaotroke.si
2iur info: 031 £71 989 - TOM11
ROJSTNODNEVNE ZABAVE V NARAVI
uporabnih planinskih vozlov. Spoznavanje in obnavljanje znanja iz orientacije jim bo v pomoč pri naslednjih planinskih podvigih, ravno tako na novo pridobljeno znanje iz prve pomoči ter vedenje o splošnih pravilih ukrepanja ob nesrečah. Seznanili so se tudi z zavarovanimi gorskimi rastlinami, ki jih puščamo zanamcem.
Tradicionalnega dneva planinskih delavnic se je udeležilo več kot sedemdeset mladih. Vsi so z navdušenjem pozdravili vse zveste spremljevalce, mentorje, planinske vodnike ter zunanje strokovnjake, ki so bdeli nad prijetnim planinskim druženjem.
PETRA GREGORC Foto: TATJANA VODEB
domača naloga, ki govori o tem, kaj se lahko zgodi otrokom, ki neresno jemljejo domače naloge. »Učitelji se v tovrstne vloge z lahkoto vživimo, saj vsakodnevno delamo z učenci. Pobegniti v svet otrok pa je tako najlepše,« dodaja Lampret Senčičeva.
Kakor scenarij in režija so bili tudi kostumi plod domišljije učiteljev. »Nekaj smo jih celo na skrivaj vzeli našim otrokom, a tega ne vedo,« je s smehom na obrazu dodala glavna pobudnica igre Aleksandra Lampret Senčič. Tudi ravnateljica Osnovne šole Glazija Romana Lebič je s takšnim načinom dela zelo zadovoljna: »Lani smo opazili, da če igro odigrajo učitelji, ki otroke tudi poučujejo, je to za učence posebno doživetje, saj jih na odru vidijo v dveh vlogah.«
Četrtkova predstava je bila predpremiera in je bila namenjena »zunanjim« otrokom in njihovim staršem. Predstava 7. februarja bo namenjena učencem Osnovne šole Glazija. Gledališka skupina bo gostovala tudi po drugih celjskih osnovnih šolah.
ŠO
Foto: SHERPA
Izdelovanje planinskih vozlov je lahko zelo zabavno, predvsem pa koristno
Šola ima talent
V I. OŠ Žalec je bil 23. decembra spektakularen šov, saj so si učenci popestrili zadnji dan pred božično-novo-letnimi prazniki in pripravili zanimivo zabavo s prireditvijo Šola ima talent.
Ta prireditev je že tradicionalna, saj jo že nekaj let zapovrstjo organizira šolska skupnost, letos z mentoricama Jožico Roršek in Brigito Krulec ter ostalimi učitelji, ki so priskočili na pomoč pri organizaciji dogodka.
Naša telovadnica je pokala po šivih in komaj smo čakali, da nam učenci pokažejo, kakšne adute imajo v rokavu. Tudi publika se je razigrano zabavala in občudovala najrazličnejše talente svojih sošolcev. Predstavili so se pevci, plesalci, glasbeniki, športni-
ki _ Z nastopi so presenetili in članice strokovne komisije so imele neizmerno težko delo, da so izmed vseh raznolikih talentov izbrale pet bolj izstopajočih na razredni in prav toliko na predmetni stopnji. Prav vsi pa so si zaslužili bučen aplavz in zabavno rajanje ob glasbi; praznično vzdušje tega dne pa so pričarali prav vsi nastopajoči z zadnjo točko, ko so z učiteljico Apolonijo Kuder in z učiteljem Viljemom Kotnikom zapeli božično pesem Bela snežinka.
Še enkrat smo dokazali, da v naši šoli ne manjka talentov. Zdaj pa že kujemo železo, da bomo lahko naslednje leto spet pokazali svoje adute.
KATARINA NIKOLČIČ, 8. a. predsednica šolske skupnosti v I. OŠ Žalec
Na koncu smo vsi skupaj zapeli.
STIRINOZCI
NEOBIČAJNI HISNI LJUBLJENČKI
Ko se izgubi kameleon
Prva stvar, ki nas je na tokratnem obisku pustila brez besed, je bil ogromen akvarij z ameriškimi ostrižniki. Ribe roparice oranžnega leska se menda pustijo celo pobožati, pa vseeno to niso bili ljubljenčki, zaradi katerih bi se povabili na obisk k družini Golež - Kolar. Mojca in Boštjan sta se pred kakima dvema letoma brez težav družno odločila. In kupila kameleona.
Večina ljudi ima do plazil- mislekov. Gostitelja pa sta cev in kuščarjev precej po- se na Ferdija, kot sta tega
Kameleon Ferdi je nezahteven in dobrodušen član družine.
družinskega člana poimenovala, tako navadila, da si niti ne predstavljata življenja brez njega. »Nad kačami res nisem navdušena, ampak s kameleonom je pa čisto drugače. To je zelo čista žival, če odmislimo primerne pogoje v terariju, je tudi precej nezahtevna. Glede na to, da imamo majhnega otroka, je bila to precej bolj racionalna izbira, kot če bi si v bloku omislili psa ali mačko,« pove Mojca Kolar. Ferdi je udomačen in če je prave volje, tudi družaben. Mimogrede zleze iz kletke in če je dovolj toplo, naravnost uživa. Sicer pa je terarij kraj, kjer se najbolje počuti. »To je živalska vrsta, o kateri običajno ne vemo dosti. Tako sva na začetku veliko časa preživela na spletu in preštudirala vse, kar sva našla. Najbolj pomembno je, da mu je dovolj toplo - kar 35 stopinj zahteva in stalno vlaženje,« razloži Boštjan Golež.
Kot igla v kopici sena
V idealnih razmerah imajo kameleoni življenjsko dobo sedem let. Tudi jesti bi menda moral samo dvakrat tedensko. A kaj, ko ima Ferdi kar velik apetit in če se mu zahoče, naenkrat pospravi tudi celo pest čričkov, glist in drugih žužkov.
Kameleoni so znani po tem, da barvo prilagajajo okolici. Ferdiju tega sicer ni treba zaradi zaščite, je pa barva njegove kože vedno zanesljiv znak njegovega razpoloženja. »Kadar je lepe smaragdne barve, pomeni, da bo čisto vesel malo druženja. Če je ves pisan, pa je vznemirjen in ga je bolje pustiti pri miru.«
Mojca, Ela in Boštjan. Ferdi bi se pritožil morda edino nad tem, da bi ga malčica kar pojedla, če bi ga dobila v roke.
Kako se zna skriti v naravi, je tudi že dokazal. Boštjan, ki je sicer strasten ribič, ga je nekoč - tako kot se za domače ljubljenčke spodobi - vzel s seboj na ribičijo. In ga izgubil. »Dva dni sem ga iskal. Z daljnogledom sem pregledal vsako drevo v okolici in ga na
koncu le našel. Resnično se zna tako skriti, da imaš občutek, kot bi iskal iglo v kopici sena.«
In kateri živali bi kdaj v prihodnosti še odprla vrata? Boštjan se bolj za šalo kot zares igra z mislijo o kačah, Mojca pa bi imela psa, če bi bili v
hiši. Zaenkrat pes in mačka ostajata del radosti obiska pri babici, o kačah pa družinskega soglasja ni videti na obzorju. Oba pa se strinjata, da bosta v stanovanje prav kmalu naselila ribe. Tokrat morske v velikem koralnem akvariju.
StO, foto: GrupA
I iSčemo topel dom
Tri pasje deklice in en fant iščejo nove skrbne gospodarje in nanje čakajo v zavetišču Zonzani.
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; in-ternetni naslov www.zon-zani.si
mie ![[vau veuKe LJUBezNi




I
< i
Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje
avtor: Luka žerjav y
DELOVNI ČAS	tel. 03/7493210
pon.-pet. 7.-19. ure	gsm 041-618-772 ^T
sob. 7.-12. ure	
ned. 7. - 8. ure	veterinarskabolnlcašentjur
dežurstvo 24 ur	www.vb-sentjur.si
Ajax je mešanec, star 10 mesecev. Našli so ga v Mozirju. Je večje rasti in prijazen.
Tudi Rono so našli v Rogaški Slatini. Je srednje rasti, stara pet let.
Klea je 6-mesečna mešanka. Našli so jo v Rogaški Slatini. Bo srednje rasti.
Zara je stara 5 mesecev. Bo srednje rasti. Našli so jo v Šentjurju.
I TERApEVT SVETUJE
Specifične fobije
Dvomim, da obstaja kdo, ki lahko zagotovo trdi, da se ničesar na tem svetu ne boji. Strah kot čustvo, ki vas kot alarm opozarja na potencialno bližnjo nevarnost, je dober, vendar ko postane iracionalen in vas tako ohromi, da niste zmožni več živeti normalno, govorimo o specifičnih fobijah. Na primer strah pred zobozdravnikom je dober do te mere, da kljub temu greste, v čakalnici trepetate in poslušate, kaj se dogaja v ordinaciji. Fobija pa je takrat, ko kljub zobobolu, ki ga ne ublaži več nobeno zdravilo, vztrajate, da ne greste k zobozdravniku in »raje umrete«.
Kar 11 odstotkov ljudi ima kakšno fobijo, bolj dovzetne zanje so ženske (fobije se razvijejo nekje pri 7 letih). Večjo verjetnost, da boste kakšno pridobili, je, če jo kdo v družini že ima, ter okolje, v katerem živite kar kriči po fobijah (npr. živite na območju, kjer je več naravnih katastrof, pri vsaki hiši so
Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka
zelo napadalni psi in ljudje so zelo nestrpni in agresivni ali pa imajo radi pretiran mir in red).
Vzroki, ki privedejo do tega, da »zbolite« za kakšno fobijo, so lahko v dejstvu, da ste bili prisotni pri dogodku (npr. vas je kot otroka ugriznil pes in vas je zdaj strah psov) ali ste bili prisotni pri dogodku (npr. v bolnišnici vam je umrla oseba, ki ste jo imeli zelo radi, zdaj pa vas je strah bolnišnic, ker jo povezujete s smrtjo, na katero tudi še niste pripravljeni) ali pa ste slišali zgodbe o
Fobij je veliko, a jih lahko razporedimo v naslednje skupine: fobije pred živalmi in insekti, fobije pred naravnimi pojavi (npr. strah pred temo, nevihto, vodo, snegom fobija pred različnimi situacijami (npr. strah pred višino, prostorom, avtom fobija pred krvjo, injekcijo ali poškodbo in ostale fobije (Sem spadajo vse fobije, ki jih ni moč razvrstiti v prejšnje 4 skupine npr. strah pred hrano.). Obstaja še fobija oz. separacijska motnja, ki prizadene samo otroke. To je strah pred izgubo staršev. Otrok ima občutek, da če bo šel stran od starša se bo staršu nekaj zgodilo oz. ga bo le ta zapustil in bo ostal sam. Veliko otrok jo doživi, pojavi se nekje med 5. in 8. letom in v večini tudi mine.
kakšnem dogodku (npr. so vam znanci zelo čustveno pripovedovali o letalski nesreči in se zdaj bojite letal). Res se večino fobij začne že v otroštvu, vendar se otrok nekje med 3. in 7. letom boji veliko stvari, a v tem primeru še ne moremo govoriti o fobiji. Otroci se v tem obdobju začnejo zavedati sebe in jih je strah vsega, česar ne poznajo, ko pa neznano osvojijo in prerastejo, strah izgine. Veliko majhnih otrok se boji psov in vsega, kar grize, in ob srečanju z njimi zažene-jo vik in krik, a kljub temu z veseljem v trgovini izberejo plišastega kužka, česar ne bi naredili, če bi šlo za fobijo.
Najpogostejša fobija je socialna, ko govorimo o strahu pred javnim prostorom, straniščem _ Lahko je nekdo zelo komunikativen, a ni zmožen javnega nastopa ali uporabe javnega stranišča. Socialna fobija je strah, da vas drugi ne bodo sprejeli. Najpogosteje se pojavi v najstništvu in so zanjo bolj dovzetni nižje izobraženi in tisti z nižjim socialnim statusom.
Nekateri s svojo fobijo živijo dokaj normalno življenje, le izogibati se morajo tistim situacijam, ki sprožijo ta nerazumen strah. Fobije se najpogosteje zdravijo na način, da se z njimi soočite, vendar pod nadzorom. Saj se iz ene fobije lahko razvije še kakšna dodatna ali izzovete panični napad ali še kaj hujšega, zato raje delo s fobijam prepustite strokovnjakom.
Torek, 31. januar: Zadnji dan v prvem mesecu leta bosta Sonce in Luna v kvadratu, nastopil bo prvi lunin krajec, zato se bo treba izogibati vsem delikatnim situacijam. Notranje napetosti bodo nekoliko bolj povečane, kar boste najbolj intenzivno občutili levi, vodnarji, biki ter škorpijoni.
Sreda, 1. februar: Luna še vedno biva v znamenju bika in bo v tem dnevu poudarjala trmo in nepopustljivost. V dopoldanskem času bo v prijetnem trigonu z Marsom nekoliko ublažila notranje napetosti, ki jih povzroča bivanje Marsa v devici. Ob 21.7 bo v napetem kvadratu z Neptunom, zato velja opozorilo, da moč presoje ne bo na najvišji ravni. Ob 21.15 Luna prestopi v znamenje dvojčkov in bo sprostila nakopičeno energijo. Noč bo zaradi tega vpliva nekoliko bolj nemirna, zato se bo potrebno umiriti in delovati v smislu pozitivne energije.
Četrtek, 2. februar: V zgodnjih jutranjih urah bo Venera v opoziciji z Marsom, zato bo skrb za dobre medsebojne odnose in dobro finančno stanje poglavitnega pomena. Žal se zaradi napetega aspekta lahko pojavijo blokade ali strahovi. Ni dobro pod tem aspektom delovati na silo. Luna v znamenju dvojčkov bo poskrbela, da se bo v dnevu izrazila dobra komunikacija, v negativnem smislu bo izpostavljen občutljiv živčni sistem. Ob 16.42 bo Luna v prijetnem trigonu z Merkurjem izpostavljala, da bo moč koncentracije dosegla visoko
raven, usklajeni bosta fizična in duhovna raven.
Petek, 3. februar: Kmalu po polnoči bosta Sonce in Luna v dobrem aspektu prinašala lepo energijo v nočnih urah. Bolj naporne so lahko popoldanske ure zaradi kvadrata med Luno in Marsom. Ob 19.53 bo vstopil Neptun v znamenje rib, v katerem bo ostal vse do leta 2025. Zelo močno bo vplival na duhovno raven, nujno potrebno pri tem aspektu bo, da se naredijo duhovne preobrazbe in se prestopi na višje ravni zavesti. Slednje bo v življenju prinašalo kar nekaj težav, kajti preobraziti in spremeniti se mora pogled na materialne dobrine.
Sobota, 4. februar: Luna bo v jutranjih urah v dobrem aspektu prinašala optimizem in dobro voljo, zato boste dobre volje in pozitivno usmerjeni. Luna bo ob 8.05 vstopila v znamenje raka, v katerem bo izpostavila čustveno stran. Morebiti se bo v nekaterih trenutkih pojavljal strah pred prihodnostjo, pojavila pa se bo tudi potreba zaščititi bližnje. Luna bo v istem času v dobrem aspektu z Neptunom prinašala zasanjanost, povečano domišljijo, kasneje bo v napetem kvadratu z Uranom prinašala strahove in možnost kakšnega preobrata, na katerega človek ne računa.
Nedelja, 5. februar: Kmalu po polnoči bo Luna v napetem aspektu s Plutonom prinašala blokade in ovire, ki lahko motijo spanje predvsem zaradi težav, ki so nezavednega značaja. V dnevu se bo ta energija razkadila in po-
javila se bo priložnost urediti vse, kar se mora. Skrbnost in natančnost bosta še posebno močno izpostavljeni. Veliko misli se bo ustavljalo tudi pri čustvenih vezeh. Mogoče bo imel kdo občutek, da se vrti v začaranem krogu. Vendar brez skrbi, naslednje obdobje bo polno akcij, v katerih se bodo lahko realizirale tudi spremembe.
Ponedeljek, 6. februar: V dopoldanskem času bo Luna v dobrem trigonu z Venero pomagala, da bo energija dobro izražena. Venera še vedno biva v znamenju rib, zato bodo čustva močneje izražena. Dober aspekt pa je tudi za poslovno področje in urejanje vseh zaostalih zadev. Po 14. uri bo Luna v napetem kvadratu s Saturnom. Lahko se pojavijo kakšne težave uradnega značaja, zato je potrebno delovati preventivno in previdno. Ob 15.25 prestopa Luna v znamenje leva, v katerem bo izrazila ognjeno stran narave in prinašala optimizem in prodorno energijo. Čas bo za akcijo in primeren čas tudi za spremembe, ki niso bile narejene zaradi strahu pred porazom.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo vprihodnost
Astrologinja Cordana
je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV,
in na facebooku Astrologinja Gordana
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
PRAV(N)I KORAKI
Brat kot nujni dedič
Vprašanje: Mož je lastnoročno napisal oporoko, s katero mi je zapustil vse premoženje. Otrok nisva imela. Mož ima še dva brata, oba sta dobro situirana. Zdaj eden od njiju pravi, da bo v zapuščinskem postopku uveljavljal nujni delež. Mož pa je oporoko napravil ravno zato, da bi dedovala le jaz. Bo brat res dedoval?
Odgovor: Oporoko morate, v kolikor tega še niste storili, nesti na sodišče. Sodišče mora o zapuščinskem postopku obvestiti dediče, ki bi utegnili priti v poštev kot zakoniti dediči. Torej tudi oba brata vašega pokojnega moža. Kajti če nista imela
otrok, so poleg zakonca zakoniti dediči tudi zakonče-vi bratje in sestre. V vašem primeru pa je mož napravil oporoko, zato bo prišlo v poštev oporočno in ne zakonito dedovanje. S tem, ko je mož naredil oporoko, je spremenil red dedovanja, določen z zakonom. Ne samo, da je spremenil vrstni red, dejansko je z oporoko onemogočil dedovanje bratoma, ki bi sicer po zakonitem dednem redu lahko dedovala po njem.
Zakon res dopušča, da se svoboda oporočnega razpolaganja omeji in da se določenih oseb ne more izključiti iz dedovanja. To so tako ime-
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
novani nujni dediči. Ločimo absolutne nujne dediče in relativne nujne dediče. Med absolutne nujne dediče štejemo zapustnikove potomce, posvojence in njihove potomce, njegove starše, posvojitelje, njegovega zakonca ali izvenzakonskega partnerja. Tem nujni delež pripada, ne glede na njihov materialni položaj. Relativnim nujnim dedičem, med katere spadajo bratje in sestre ter stari starši, pa ta pravica gre le, če so izpolnjeni še drugi pogoji - da so nezmožni za delo in nimajo sredstev za preživljanje.
Moževa brata torej ne spadata med absolutne,
ampak med relativne nujne dediče. Kar pomeni, da bi bila upravičena do nujnega deleža le, če bi bila trajno nezmožna za delo in ne bi imela potrebnih sredstev za življenje. Sicer jima nujni delež ne gre. Glede na to, da sta oba dobro situirana, ne spadata v tisto kategorijo relativnih nujnih dedičev, ki bi bila upravičena do nujnega deleža. V zapuščinskem postopku bo sodišče tudi oba brata kot zakonita dediča vprašalo, ali priznata oporoko, in ju bo poučilo o (ne)pravici do nujnega deleža. Če bo brat vztrajal, da mu nujni delež gre, ga bo sodišče napotilo na pravdo, da bo tam uveljavljal svojo pravico. Glede na dejstva, ki jih v zvezi z njegovim premoženjskim stanjem navajate, pa je njegov uspeh v pravdi malo verjeten.
Mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
3i2ii,01/iiaiS!5vl
www.pirnat.si
www.radiocelje.com
BORZA DELA / INFORMACIJE
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
DELAVEC BREZ POKLICA
NK DELAVEC - M/Ž: POMOŽNA DELA V GRADDE-NIŠTVD, DOLOČEN ČAS PO DOGOVORD, 1.2.2D12: N-DDKA, GRADDENO PODJETJE, D.O.O., HRIRAR-JEVADLICA12,3DDDCELJE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž: POPRAVILO VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 9.2.2D12: RO + SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA DLICA13,3DDD CELJE TESAR
TESAR - M/Ž: TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 26.2.2D12: KLEPAR KROVSTVO, KLEPARSTVO, TRGOVINA D.O.O., MEDLOG 7 D, 3DDDCELJE KLEPAR-KROVEC
KLEPAR, KROVEC - M/Ž: KROVSKO KLEPARSKA DELA, RAZKRIVANJE IN POKRIVANJE STREH, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 26.2.2D12: KLEPAR KROVSTVO, KLEPARSTVO, TRGOVINA D.O.O., MEDL0G7D,3DDDCELJE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž: ZIDARSKA DELA IN OSTALA POMOŽNA DELA V GRADDENIŠTVD, DOLOČEN ČAS PO DOGOVORD, 1.2.2D12: N-DDKA, GRADDENO PODJETJE, D.O.O., HRIRARJEVA DLICA 12,3DDD CELJE VOZNIK
VOZNIK V MEDNARODNME PROMETD - M/Ž: PREVOZ RLAGA V MEDNARODNEM PROMETD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.2.2D12: PREVOZNIŠTVO MATJAŽ EARKAŠ S.P., DODRNA 3 D, 32D4D0DRNA PLESKAR
EASADER, SLIKOPLESKAR - M/Ž: EASADERSVO IN SLIKOPLESKARSTVO, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 16.2.2D12: M3GRAD GRADDENIŠTVO TRGOVINA STORITVE D.O.O., GOSPOSVETSKA DLICA 3,3DDDCELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VARNOSTNIK - M/Ž: VAROVANJE LJDDI IN PREMOŽENJA, VARNOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, B MESECEV, 4.2.2D12: PROSIGNAL, DRDŽRA ZA VAROVANJE, D.O.O., KERSNIKOVA DLICA19,3DDDCELJE
VOZNIKSTROJNIKAVTODVIGALA-M/Ž: VOZNIK STROJNIK AVTODVIGALA, DELO Z DVIGALOM, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 26.2.2D12: KLEPAR KROVSTVO, KLEPARSTVO, TRGOVINA D.O.O., MEDLOG 7 D, 3DDDCELJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
NASTAVLJALEC STROJA ZA RRIZGANJE PLASTIKE V CELJD - M/Ž: DELO DO ZAJEMALO NASTAVITVE STROJEV, MONTAŽO IN DEMONTAŽO ORODIJ ZA PREDELAVO PLASTIKE, PRIPRAVO MATERIALOV, ZAGOTAVLJANJE NEMOTENEGA POTEKA DELOVNEGA PROCESA, IZVAJANJE KONTROLNIH POSTOPKOV, DOLOČEN ČAS, B MESECEV, 1.2.2D12: TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, IDDD LJDDLJANA
DIAGNOSTIK - AVTOELEKTRIČAR V CELJD - M/Ž: SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE AVTOMEHANIČ-NIH IN AVTOELEKTRIKARSKIH DEL, DIAGNO-STICIRANJE NAPAK, ODPRAVLJANJE OKVAR S POMOČJO ELEKTRONSKE OPREME., NEDOLOČEN ČAS, 1.2.2D12: TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, IDDD LJDDLJANA NATAKAR
NATAKAR - M/Ž: STREŽENJE HRANE IN PIJAČE V RESTAVRACIJI DOLMA, NEDOLOČEN ČAS, 1.2.2D12: STEMATRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23,3221 TEHARJE PRODAJALEC
PRODAJALKA - M/Ž: PRODAJA DLAGA, PREVZEM RLAGA, SKRR ZA PRODAJNI PROSTOR, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, B.2.2D12: ACRON TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., PAMEČE1B7,238D SLOVENJ GRADEC MEDIJSKITEHNIK
GRAFIČNI RAČDNALNIŠKI ORLIKOVALEC - DELOVNO MESTO JE V CELJD - M/Ž: GRAFIČNO RAČDNALNIŠKO ORLIKOVANJE, KOMDNIKACIJA S STRANKAMI NA DELOVNEM MESTD ALI NA TE-REND V ZVEZI S SVOJIM DELOM, DOLOČEN ČAS, 14 MESECEV, 1D.2.2D12: GAJ TISK GRAFIČNE STORITVE, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., LESIČNO 9,32B1LESIČN0 KOMERCIALIST(VSŠ) KOMERCIALIST ZA TEHNIČNO RLAGO - M/Ž: NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE NARAVNIH IN PRODAJNIH AKTIVNOSTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.2.2D12: INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEDELO IN DRORNO, D.O.O., CELJE, OPEKAR-NIŠKACESTA2,3DDDCELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Z: PRODAJA STAVDNEGA POHIŠTVA, DOLOČEN CAS, 11 MESECEV, 11.2.2D12: MIK MEDNARODNO TRGOVSKO
IN PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., CELJSKA CESTA 55,3212V0JNIK
UE LASKO ~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC - M/Ž: ROČNA DELA, KOPANJE JARKOV, PRANJE STROJEV IN VSA DELA V GRADDENIŠTVD, DOLOČEN ČAS 12, 1D.3.2D12: MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TRORNI D0L34,3271 ŠENTRDPERT KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž: OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, B MESECEV, 2B.D2.2D12, KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 142DTRR0VLJE
KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž: OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 5.2.2D12: KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 142DTRR0VLJE ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK - Ž - M/Ž: OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 5.2.2D12: KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT21 A,142DTRR0VLJE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA SISTEMSKI INŽENIR - M/Ž: SISTEMSKA ADMINISTRACIJA V OKOLJIH LINDX/DNIX WINDOWS IN ANDROID/MAC OS, TESTIRANJE PROGRAMSKE OPREME, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.2.2D12: l-ROSE, PODJETJE ZA EKONOMSKE IN RAČDNAL-NIŠKE STORITVE D.O.O., JAGOČE 3,327D LAŠKO DOKTORMEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRDŽINSKE MEDICINE - M/Ž: DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA SPLOŠNE ALI DRDŽINSKE MEDICINE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.2.2D12: ZDRAVSTVENI D0MRADEČE,DLICA0F8,1433 RADEČE
UE MOZIRJE
KUHAR
PICOPEK - M/Ž: PRIPRAVA IN PEKA RAZLIČNIH VRST PIC., NEDOLOČEN ČAS, 31.1.2D12: PEKARNA, KAVARNA IN PIZZERIJA MIROSLAV REDNAK S.P., LDČE1D,3334LDČE KDHAR - DELOVNO MESTO JE V MOZIRJD - M/Ž: PRIPRAVA PROIZVODOV PREHRANE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.2.2D12: GOTEH, PODJETJE ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO IN DRDGE STORITVE, D.O.O., GDDČEVA DLICA 2 A, 324D ŠMARJE PRI JELŠAH
UE SLOVENSKE KONJIcj"
NEZNAN NAZIV
VOZNIK OZIROMA SOVOZNIK - M/Ž: VOZNIK OZIROMA SOVOZNIK V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETD, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.2.2D12: AVTOPREVOZ RORDT FIJAVŽ S.P., RDKOVLJE1, 32DB STRANICE PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž: KOMDNIKACIJA S STRANKAMI, PREVZEM RLAGA, ZLAGANJE NA POLICE, IZDAJA DLAGA, KALKDLACIJE, PONDDDE, DOLOČEN ČAS, B MESECEV, 11.2.2D12: TRGOVINA G7, TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O., SPODNJE STRANICE1B,32DB STRANICE
UE SENTJUR PRI CELJ'Û~
NIŽJAP0KLICNAIZ0BRAZBA(D02LET)
POMOŽNI GRADDENI DELAVEC - M/Ž: POMOŽNA DELA PRI HIDROGRADNJAH, ASFALTIRANJD, POLAGANJD RORNIKOV IN DRDGIH RETONSKIH IZDELKOV, VRTANJD IN KOPANJD JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRDGIH GRADDENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH, POMOŽNA ZIDARSKA IN DRDGA GRADDENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH, NADOMEŠČANJE DRDGIH DELAVCEV, DRDGE NALOGE PO ODREDDI DIREKTORJA OZ. VODJE DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2B.2.2D12:VILKOGRAD,NIZKEGRADNJE,D.O.O., ZLATEČEPRIŠENTJDRJD8A,323DŠENTJDR ZIDAR
ZIDAR - M/Ž: ZIDASR ZA ZIDANJE IN OMETAVA-NJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, B.2.2D12: DOM-GRAD GRADDENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0. ČRNOLICA 32 D, ŠENTJDR, ČRNOLICA 32 D,323DŠENTJDR VARILEC
VARILEC - M/Ž: VARJENJE KOVINSKIH CEVI PRI IZDELAVI PREROJEV IN DRDGA VARILSKA DELA, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRDGIH DELAVCEV, DRDGE NALOGE PO ODREDDI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL.LAHKO 3. AL-Ll 4. STOPNJA ALI PRIDČEN VARILEC (TEČAJ ZA VARILCA), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.2.2D12: VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRIŠENTJDRJD8A,323DŠENTJDR STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK - M/Z: DPRAVLJANJE ZAHTEVNIH GRADDENIH STROJEV, VZDRŽEVANJE STROJEV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRDGIH DELAVCEV, DRDGE NALOGE PO ODREDDI DIREKTORJA OZ. VODJE DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.2.2D12: VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJDRJD 8 A, 323DŠENTJDR
STROJNIK VRTALNIH GARNITDR - M/Ž: DPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR,...), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRDGIH DELAVCEV, DRDGE NALOGE PO ODREDDI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.2.2D12: VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČEPRIŠENTJDRJD8A,323DŠENTJDR VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL "VOZNIK - M/Ž: - DPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH IN DRDGIH VOZIL ZA PREVOZ RLAGA V CESTNEM PROMETD, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRR ZA TEHNIČNO RREZHIRNOST IN OPREMLJENOST V SKLADD S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, KOLIČINSKI PREVZEM IN PREDAJA DLAGA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIN V SKLADD S PREDPISI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRDGIH DELAVCEV, DRDGE NALOGE PO ODREDDI DIREKTORJA OZ. VODJE DELA", DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.2.2D12: VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRIŠENTJDRJD8A,323DŠENTJDR SREDNJASTROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE NA TEREND - DELO V ŠENTJDRJD PRI CELJD - M/Ž: SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODDKTOV, PRIDODIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 5.2.2D12: GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIROR POSLOVNA ENOTA LJDRLJANA, KOMENSKEGA DLICA4,1DDDLJDDLJANA MIZAR
MIZAR - M/Ž: SAMOSTOJNI MIZAR, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.2.2D12: ODDELAVA LESA MIRAN DRRANČEK S.P., DRAMLJE 5, 3222 DRAMLJE
ELEKTROTEHNIK
SERVISER - M/Ž: PRIPRAVA IN PROGRAMIRANJE INDDSTRIJSKIH TISKALNIKOV ZA MONTAŽO, SERVIS, IZORRAŽEVANJE OPERATERJEV, NEDOLOČEN ČAS, 4.2.2D12: ADHEZIV TRGOVINSKA IN ZDNANJETRGOVINSKA DRDŽRA, D.0.0. ŠENTJDR, PRIMOŽ PRI ŠENTJDRJD 24 C, 323D ŠENTJDR
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
VODJA RAZVOJA - M/Ž: DOLOČANJE TEHNOLOGIJE DELOVNIH PROCESOV IN NORMATIVOV, PREDLAGANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, PRIPRAVA ORGANIZACIJSKIH PREDPISOV IN NAVODIL ZA DELO, IZDELAVA TEHNIČNE DOKDMENTACIJE, KONTROLA KAKOVOSTI IN PREDLAGANJE IZDOLJŠAV, STROJEGRADNJA, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKDMENTACIJE ZA VARSTVO INDDSTRIJSKE LASTNINE, IZDELAVA KAL-KDLACIJ, VODENJE INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V DRDŽRI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, DRDGE NALOGE PO ODREDDIDIREKTORJA. DOLOČEN ČAS, B MESECEV OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 17.2.2D12: VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJDRJD 8 A, 323D ŠENTJDR DIPLOMIRANI INDUSTRIJSKI OBLIKOVA-LEC(UN)/1.B0L.ST/
INDDSTRIJSKI ORLIKOVALEC - M/Ž: NADZOR NAD NASTAJANJEM IZDELKA VVSEH FAZAH OD IDEJNEGA PROJEKTA DO KONČNE PROIZVODNJE DOLOČITEV ODLIKOVNIH KVALITET INDDSTRIJ-SKO NAREJENIH IZDELKOV SODELOVANJE S KONSTRDKCIJO, TEHNOLOGIJO, NARAVO, RAČD-NOVODSTVOM IN PRODAJO, DOLOČEN ČAS, B MESECEV, 1.2.2D12:TAJFDN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 41 A,3225 PLANINAPRI SEVNICI DOKTORDENTALNEMEDICINE DR. DENT. MED. - M/Ž: POMOČ V MLADINSKI ZODOZDRAVSTVENI AMRDLANTI, NEDOLOČEN ČAS, 17.3.2D12: FERDENT, ZODOZDRAVSTVENE STORITVE, D.O.O., CESTA LEONA DODROTINŠKA BA,323D ŠENTJDR
UE SMARJE PRI JELSAH~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
MONTER KOVINSKIH KONSTRDKCIJ, KONSTRDK-CIJA CEVNIH SISTEMOV V PETROKEMIJI - M/Ž: PRIPRAVA IN MONTAŽA CEVI V PETROKEMIJI, POTRERNO POZNAVANJE IZOMETRIČNIH NAČRTOV, NEDOLOČEN ČAS, 2.2.2D12: SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5,3254 PODČETRTEK
MONTER VODOVODNIH NAPRAV
INŠTALATER VODOVODNIH NAPRAV(TOPLA-HLA-DNA VODA), OGREVALNIH NAPRAV, PLINSKIH NAPRAV - M/Ž: DELA SE Z NOVIMI MATERIALI IN POSTOPKI. DELO JE V TDJINI., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.2.2D12: MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA23,324DŠMARJEPRI JELŠAH PEK
PEK- M/Ž: PRIPRAVA IN PEKA KRDHA IN DRDGIH PEKARSKIH IZDELKOVIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.2.2D12: GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADDENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMAR-JD3A,324DŠMARJEPRI JELŠAH GRAFIČNITEHNIK
REFERENT GRAFIČNEGA ORLIKOVANJA - M/Ž: GRAFIČNO ORLIKOVANJE KOMERCIALNIH TISKOVIN, OGLASOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.2.2D12: KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI,
D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA DLICA 54,325D ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRDŽINSKE MEDICINE - M/Ž: OPRAVLJANJE DELA ZDRAVNIKA SPLOŠNE ALI DRDŽINSKE MEDICINE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.2.2D12: ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA IB, 324DŠMARJEPRI JELŠAH
UE VELENJE ~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOČNIKPRERIRALCA-M/Ž: ROČNO PRERIRA-NJE IN RAZSTAVLJANJE ODPADNE ELEKTRIČNE OPREME, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.2.2D12: KARRON, ČISTE TEHNOLOGIJE D.0.0. VELENJE, K0R0ŠKACESTA4DA,332DVELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POMOČ V STREŽRI - M/Ž: POMOČ V STREŽRI, DOLOČEN ČAS, B MESECEV, 4.2.2D12: KAVA DAR "M", MATEVŽ PEROVEC, S.P., FLORJAN 188, 3325Š0ŠTANJ
VARNOSTNIK - M/Ž: VAROVANJE LJDDI IN PREMOŽENJA, VARNOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, B MESECEV, 4.2.2D12: PROSIGNAL, DRDŽRA ZA VAROVANJE, D.O.O., KERSNIKOVA DLICA19,3DDDCELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE NA TEREND - M/Ž: SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODDKTOV, PRIDODIVANJE TERMINOV..., DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 5.2.2D12: GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIROR POSLOVNA ENOTA LJDRLJANA, K0MENSKEGADLICA4,1DDDLJDDLJANA ŠIVILJA
ŠIVILJA - M/Ž: ŠIVANJE ZAŠČITNIH ROKAVIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.2.2D12: POSREDNIŠTVO IRMAN, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TRG RRATOV MRAVLJAKOV 8,3325 ŠOŠTANJ EKONOMISTZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
VODJA PRODAJNEGA CENTRA V VELENJD - M/Ž: ORGANIZIRANJE IN VODENJE POSLOVNE ENOTE, IZVAJANJE POLITIKE PODJETJA, DOLOČEN ČAS, B MESECEV, B.2.2D12: LESNINA, D.O.O.: PRODAJNI CENTER TRGOVINA S POHIŠTVOM LEVEČ, LEVEC18,33D1 PETROVČE
UE ŽALEC ~
AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž: POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMODILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.2.2D12: PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O.,LOŽNICAPRIŽALCD 52A,331DŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž: STREŽRA HRANE IN PIJAČE, RAZVOZ HRANE, NEDOLOČEN ČAS, 4.2.2D12: D-COM, POSREDNIŠTVO SLAVICA SPOLENAK JA-K0PS.P.,Č0P0VADLICA23,3DDDCELJE PRODAJALEC
PRODAJALEC (ODDELEK MESNICE) - M/Ž: SVETOVANJE STRANKAM PRI IZRIRI RLAGA, REZANJE IN SEKANJE MESA, SKRR ZA DREJE-NOST PRODAJNE VITRINE, MESARSKA DELA, PRIPRAVLJANJE MESNIH IZDELKOV, SKRR ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTD..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.2.2D12: ENGROTDŠ D.D.: SDPERMARKET TDŠ VRANSKO, VRANSKO 999, 33D5VRANSK0 MESAR
MESAR - M/Ž: PRIPRAVA IN PRODAJA MESA, NEDOLOČEN ČAS, 9.2.2D12: MESARSTVO ČAS, ERVIN ČAS, S.P., SAVINJSKA CESTA 77, 331D ŽALEC
EKONOMISTZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž: SAMOSTOJNO ISKANJE NOVIH PRODAJNIH PRILOŽNOSTI TER VZPOSTAVLJANJE NEPOSREDNIH KONTAK-TOVS POTENCIALNIMI NAROČNIKI- POGAJANJA IN ODGOVORNOST ZA DOSEGANJE ZASTAVLJENIH REZDLTATOV - VZDRŽEVANJE STIKOV Z ŽE ORSTOJEČIMI NAROČNIKI - SAMOSTOJNA PRIPRAVA IN PREDSTAVITEV PONDDD TER SKLEPANJE KOMERCIALNIH DOGOVOROV ODGOVORNOST ZA ŠIRITEV PRODAJNEGA PROGRAMA NA TDJEM TRGD - PRODČEVANJE, ANALIZA TDJEGA TRGA TER SPREMLJANJE KONKDRENCE, NEDOLOČEN ČAS, 19.2.2D12: TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 17B, 3311 ŠEMPETERVSAVINJSKIDOLINI UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
IZKDŠENEGA IN AMDICIOZNEGA TER K ORNO-VLJIVIM VIROM DSMERJENEGA PRODAJNEGA INŽENIRJA - PROJEKTANTA - M/Ž: PROJEKTIRANJE IN MONTIRANJE ZAHTEVNEJŠIH OGREVALNIH (HLADILNIH) SISTEMOV Z DPORARO TOPLOTNIH ČRPALK,POVEZAVA Z ARHITEKTI IN INVESTITORJI V SMISLD ISKANJA OPTIMALNIH ENERGETSKIH REŠITEV S ČIM VEČJIM DELEŽEM ODNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE. PRIPRAVA IN IZDELAVA PONDDD TER NADZOR IN VODENJE MONTAŽ, VKLJDČEVANJE PROJEKTANTOV STROJ. INŠTALACIJ V NAŠ PRODAJNI PROGRAM., NEDOLOČEN ČAS, 4.2.2D12: TERMO-TEHNIKA HLADILNI, OGREVALNI IN ENERGETSKI SISTEMI, D.0.0.,0RLAVAS27A,3314RRASL0VČE RAZVOJNEGA INŽENIRJA ZA PODROČJE TOPLOTNIH ČRPALK IN HLADILNIH NAPRAV - M/Ž: RAZVOJNO IN RAZISKOVALNO DELO NA PROGRAMD TOPLOTNIH ČRPALK,VODENJE LADORATORIJA, SODELOVANJE Z DODAVITELJI KOMPONENT IN RAZVOJNIMI INŠTITDTI DOMA IN V TDJINI, NEDOLOČEN ČAS, 4.2.2D12: TERMO-TEHNIKA HLADILNI, OGREVALNI IN ENERGETSKI SISTEMI, D.0.0.,0RLAVAS27A,3314RRASL0VČE
^ VODNIK
TOREK, 31. 1.
10.00 Knjižnica Šentjur
Knjižna čajanka
14.00 Celjski mladinski center Čajanka s Španko Eleno Calatrava
17.00 Medobčinska splošna
knjižnica Žalec_
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Verbič
18.00 Knjižnica Šentjur_
e-Slomšek ter pridige o jeziku
predava dr. Fanika Krajnc - Vrečko
18.00 Vila Bianca Velenje_
Vse Marjanove radosti
spominska prireditev ob obletnici rojstva Marjana Marinška
18.00 Knjigarna Antika Celje Slavica Dorothea Tesovnik
literarni večer; predstavitev uglasbene poezije in likovne stvaritve

ljudske tehnike Cinkarne Celje
18.00 Glasbena šola Velenje
Koncert trobilcev Glasbene šole Velenje
19.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Obrazogled-fejsbuk prezntejšn
odprtje razstave karikatur Daliborja Borija Zupančiča
19.00 Galerija Velenje_
Prva praska najbolj boli
odprtje razstave Zore Stanič
19.00 Knjižnica Velenje
Zdravnik zdravi, narava ozdravi
predstavitev knjige Jožeta Majesa
21.00 eMCe plac Velenje_
O osamosvojitvi Slovenije
filmski maraton
KINO
SREDA, 1. 2.
15.00 Glasbena šola Celje Javni nastop
dijaki srednje stopnje 3. in 4. letnik
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Savinova hiša Žalec_
O sodobni likovni umetnosti (2. del)
predava mag. Alenka Domjan
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic
pripoveduje Metka Pivk Srdič
17.00 Glasbena šola Celje
Javni nastop
dijaki srednje stopnje 1. in 2. letnik ter komorne skupine
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Dragico
17.00 Knjižnica Rogatec
Ježkove pravljice
poslušanje in ilustriranje pravljic za najmlajše
19.30 Kulturni center Rogaška Slatina_
Lee Hall: Knapi in slikarji
drama SLG Celje; za gledališki abonma in izven
13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice
čajanko vodi Bernarda Lukanc
16.30 Občinska knjižnica Polzela Beremo z Manco Košir
srečanje študijskega krožka
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pravljice
poslušanje in ilustriranje pravljic za najmlajše
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Bastien in Bastiena
otroška opera s čarovniškimi dodatki; za cici abonma in izven
18.00 Osrednja knjižnica Celje Mojca, Gran Canaria in Matej
Besednica o romanih Igorja Karlovška, z avtorjem se bo pogovarjal Marjan Pušavec
18.00 Železarski muzej Teharje
Fotoutrinki narave
odprtje fotografske razstave članov Foto krožka Društva
Spored 31. 1. in 1. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Pisma sv. Nikolaju - romantična komedija 19.20
Alvin in veverički 3 - animirana družinska komedija 15.10, 17.10
Dekle z zmajskim tatujem
- triler 16.10
Jack in Jill - komedija 19.10, 21.10
Muppetki - družinska komedija 16.30
Tihotapci - kriminalka/triler 20.35
Parada - komedija/drama 21.05
Angleška pita - komedija 16.40, 20.50
Obuti maček - animirana družinska komedija, 3D 15.15, 17,20
Obuti maček - animirana družinska komedija, sinh. 16.15, 18.25
Obuti maček - animirana družinska komedija 18.50
Podzemlje: Prebujanje - akcijska fantazijska grozljivka, 3D 21.50
Podzemlje: Prebujanje - akcijska fantazijska grozljivka 19.00, 21.05 Izlet - drama 19.20, 21.20
Grivasti vojak - vojna drama
15.00, 18.00, 21.00 Marčeve ide - drama 16.20, 18.30, 20.40
iiicTro|iol
SREDA in ČETRTEK 20.00 Melanholija - drama
DOBRODELNE PRIREDITVE
SREDA, 1. 2.
19.00 Dom sv. Jožefa Celje The white dove singers dobrodelni koncert Giannija Rijavca; dobrodelni prispevki za fundacijo Beli golob ČETRTEK, 2. 2. 19.30 Glasbena šola Velenje 11. tradicionalni dobrodelni koncert Lions kluba Velenje
nastopajo: Jure Smirnov Oštir, violina; Lara Oprešnik, klavir; Barbara Špital, flavta
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Žalostni sporočamo, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka
ŠTEFKA STOPAR
Ohranjamo jo v lepem spominu.
Sodelavci in sodelavke Celjskih lekarn, javnega zavoda
STROJI
KUPIM
SVETINA, Javorník. Bivalni vikend v naravi, zk urejeno, bremen prosto, nizki stroški, prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 847-093.	356
TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt in ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130.	p
NOSILNE vile za seno za traktor Tomo Vinko-vič kupim. Telefon (03) 5774-569.324
POSEST
KUPIM
PRODAM
NA izredno lepi, sončni legi prodam gradbeno parcelo za gradnjo manjšega stanovanjskega objekta, z začetno gradnjo, Parcela 500 m^, Bodrež 39, Šentvid pri Grobelnem. Cena po dogovoru. Telefon 051 351-578.	p
PRODAM
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
^Mitja^dovčii.p;i£elje
Mestni kino Metropol Celje Torek, 7.2.2012 ob 20:00
Predprodaja vstopnic: Mestni kino IMotropol Celje in TA Palma. www.itinometropol.org
Medijski poltrovitelj Novi tednilf in Radio Celje.
Umrla je upokojena sodelavka
SILVA PODVRATNIK
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Banka Celje, d. d.
ODDAM
MANJŠO parcelo za vrt in za postavitev ute za orodje, do 15 km iz Celja, kupim. Telefon 041 573-268.	347
Vedeževanje insvetovanje „ ST'E.LLA I 68 91 090 68 92!!
STANOVANJE
KUPIM
CELJE, center. Prodam trisobno stanovanje
za 80.000 EUR. Telefon 031 466-090.
p
TRISOBNO stanovanje v dvostanovanjski hiši v centru Laškega, stanovanjska površina 80 m', pritikline 40 m', vrt, prodam. Telefon 041 561-319.	306
V MARIBORU, Tabor, prodam opremljeno garsonjero, 21,50 m', s kletjo. Informacije po telefonu 031 868-317. 327
PRODAM
KUPIM
ZAMENJAM
OSTALO
DVE dvosobni stanovanji in eno trisobno stanovanje v centru oddam. Telefon 030 265-584.	326
GARAŽO v Celju kupim. Telefon 051 210405.	p
ZIVALI
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
OTROŠKO stajico in otroški voziček prodam.
Telefon 041 221-736.	265
BREZOVA drva, izsekana, suha, 5 m, prodam. Telefon 041 324-996. 357 SUHA bukova drva, metrska, okolica Laškega, prodam. Telefon 041 502-205.
365
KUPIM
PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, ugodno prodamo. Možnost dostave. Telefon 041 655-528.	Š 28
KOZLIČKA, starega 7 mesecev, primernega za nadaljnjo rejo ali zakol, ugodno prodam. Telefon 070 859-438. 315 PRAŠIČE, težke 120 kg in enega 250 kg, prodamo po ugodni ceni. Telefon 041 708-978.	316
BIKCA simentalca, starega 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 5732-242. 341 TELICO, 400 kg, hranjeno samo s senom, prodam. Telefon 041 574-577. 354
3<Sik
VZLATARNIKRAGOLNIK V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KDAGOLnilOKlUGOLNIK djLO, Kettejeva 12, Ce(|e
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 562 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
Š 575
VSE vrste krav in telic za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 031 743-351. š 8
BREJE, pašne telice in teličke, od 200 do 300 kg, menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 041 258-318.	351
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
PRODAM
OREHOVA jedrca prodam. Telefon 070 864169.	264 SILAŽNE bale, ječmen in koruzo prodamo ali zamenjamo za teleta. Telefon 041 340-725. 325ž KRMNI krompir v vrečah po 30 kg prodam. Možnost dostave. Telefon 041 742-334.
355
Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan. Nihče ne ve, kdaj bo končana zadnja stran.
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric
LUDVIK GOLUH
iz Zgornje Rečice 39, Laško
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, svete maše in darove za sveto cerkev. Najlepša hvala gospodu župniku Domanjku za lepo opravljen pogrebni obred, hvala pevcem, govorniku za poslovilne besede ob grobu, pogrebni službi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
LES na panju kupim. Telefon 041 506-958.
6
SI ženska, okrog 30 do 40 let, brez obveznosti, simpatična? Moški, 44 let, prijetnega videza, nekadilec, vegetarijanec, podjetnik iz Ljubljane, te vabi, da se mu pridružiš, lahko tudi poslovno kasneje. Pošlji spoznavni sms po telefonu 041 359-340.	p
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo v Savinjski regiji: pomoč starejšim in bolnim na domu pri gospodinjskih opravilih, prevoz in spremstvo k zdravniku. Sem poštena, pridna in zanesljiva. Telefon 070 740-862.	135

STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
UPOKOJENKA iz Žalca, ki živi sama v svojem stanovanju, želi sprejeti v skupno gospodinjstvo upokojenko, ki se sama težje preživlja in bi ji bilo v dvoje lažje. Telefon 031 892-942.	p
MI kdo pokloni ali proda knjige Elisabeth Lukas in Viktorja Frankla? Telefon 031 550-162.	352
Ne več mlada upokojenka, prijetnega videza, mirnega karakterja, s svojim domom na deželi v lepem kraju želi spoznati prijatelja upokojenca, nealkoholika, ki bi želel živeti na deželi in ki ima voljo preseliti se k meni. Prosim, pokličite me po 18. uri po telefonu 051 237-895.
323
DARS d. d.
prodaja
enostanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem
na naslovu Luče 119, Luče. Razpis javnega zbiranja ponudb za prodajo je objavljen na spletni strani www.dars.si in v razglas-nem delu Uradnega lista RS, z dne 27.1.2012. Izhodiščna vrednost prodaje je 56.430,00 EUR. Dodatne informacije na naslovu nepremicnine@dars.si ali na tel. št. 01/300-99-20.
27-letno simpatično dekle želi prijatelja do 37 let. Resno. Telefon 041 248-647; agencija Alan.	363
40-letni samski, urejen, zaposlen želim spoznati samsko žensko iz Celja ali okolice. Telefon 041 524-398.	360
iiMiiiiJionteilniluoiii
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, tax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
n
n
L 15
Z

V snegu ustvarjale tudi ekipe s Celjskega
Snežnega morskega psa je izdelala ekipa s Celjskega.
Zmagovalna skulptura kralja Matjaža
Na ravnici Mitnek pod goro Peco, s katere je prvi dan prireditve s padalom »prifrčal« kralj Matjaž, so minuli konec tedna ekipe iz vse Slovenije že dvaj-setič ustvarjale snežne skulpture.
Kar 101 ekipa se je zagnala v umetni sneg, iz katerega so zidarji in arhitekti klesali in izžagovali snežne kvadre ter jih nato zlagali v različne oblike in figure. Poleg Matjaževih gradov, njegovega lika in podob iz srednjega veka so na prizorišču nastale tudi nove umetnine: snežna krava Jegra, kozolec iz Ljubezni na seniku, snežni štadion Sto-žice, požrešni morski pes, mamut in trojanski konj. Zrasel je šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, Tina Maze je še enkrat pokazala osebno perilo in »nove« sponzorje, ustvarjena pa je bila velikanska ledena torta ob 20-letnici gradov.
Presenetile so tudi ekipe s Celjskega, saj so Čalapani ustvarili orjaškega morskega psa, ki je »žrl otroke« in si prislužili tretjo nagrado občinstva. Žalski študentje so prikazali brodolom slovenske politike in ladje Costa Concordia, iz Logarske doline pa je priplezal orjaški zmaj Lintver, stvaritev solčavskih Ledenjakov.
Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je tokrat prvič gostila ekipo slovenskih županj, ki je zgradila ledeni labirint. V Podpeco so prišli postavljati vojaški snežni grad tuji vojaški atašeji, ki službujejo v Sloveniji. Če odštejemo prometne zagate, ki že vrsto let ob tem dogajanju pestijo Črnjane in množico obiskovalcev, je bila imenitna, dvajseta prireditev, vredna trimetrske snežne torte. Gradovi pa bodo v tem mrazu na ogled še mnogo dni.
JOŽE MIKLAVC
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
Dobra ali slaba napoved?
Radečan Drago Zupan s starim in novim pralnim strojem
Bo tudi nov zdržal več kot 40 let?
Pred kratkim se je v Razstavno-prodajnem salonu Gorenje v Velenju oglasil Branko Zupan iz Radeč, ki se je odločil za nadomestni nakup dobrih 43 let starega pralnega stroja Gorenje, ki jim je v družini vseskozi odlično služil.
Kot je povedal Zupan, so pralni stroj kupili maja 1968 v Radečah, z njim pa so vsa leta tudi prali. »Z njegovim delovanjem smo bili zelo zadovoljni in na ta aparat nas veže kar malo nostalgije,« je omenil Zupan, ki se je sedaj odločil za nakup energijsko najbolj varčnega stroja. Koliko popusta so mu pri tem odobrili, uradno ni znano, menda pa je dobil aparat po odlični ceni.
US


Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in starših. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
Anja je prijokala na svet v celjski porodnišnici 23. januarja ob 19.30. Težka je bila 3360 g in velika 50 cm. Ati Anton Žaucer in mamica Aleksandra Gaber, ki stanujeta v Rošpohu pri Kamnici, sta bila presrečna. Dedi Franc in babi Martina Gaber pa sta ob novici, da sta dobila vnukinjo, jokala od sreče. Njuna hiša v Marija Dobju bo zdaj velikokrat polna smeha in otroškega živžava.