Poštnina plačana y gotovini.
ŠTEV. 19.
V LJUBLJANI, torek, 24. januarja 1928.
Posamezna številka Din !•-LETO V.
Izhaja vsak din opoldne, izvzesaši nedelje in praznike.
Hesefina naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80 —.
Heotivisan političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2832.
Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Zmotna podlaga.
Z velikim -pompom napovedano zborovanje kmetske demokracije se je izvršilo in senzacija je izostala. Slišali nismo niti nič novega niti ni bilo dogodkov, ki bi napovedali novo situacijo. Samo zahteva ! po koncentracijski vladi je bila povedana j z novim poudarkom, ne pa tudi z novimi j argumenti. Zato pa je bilo postavljena , vsa zahteva na zmotno podlago.	j
V svojih resolucijah pravi namreč kmečko-demokratska koalicija, da zahteva popolno enakopravnost in da se more koalirati le s strankami, ki so za izvedbo ustave. Kmečko-demokratska koalicija zahteva torej dve si nasprotujoči stvari. Ker kako naj zavlada popolna enakopravnost, če pa se mora do skrajnosti izvesti ona centralistična ustava, ki je izhodišče obstoječe neenakosti.
Jasno je, da ni danes niti najmanje pripraven čas za otvarjanje ustavnih bo- j jev, vsled česar danes tudi ne more še biti takojšnjega govora o reviziji ustave. Toda kmečko-demokratska koalicija pravd o sebi, da pomeni ona novo politiko, da hoče kardinalno spremembo sedanjih razmer. Nje resolucije morajo zato imeti veljavo načelne važnosti, morajo biti pro-gramatične. Zato pa se pravi, da pomeni njena zahteva po izvedbi ustave načelno izjavo za ustavo, za centralizem. Končni cilj kmečke demokracije je torej sankcioniranje stanja, ki ga določa ustava, torej parcelacije Slovenije in parcelacije Hr-vatske, v čemur je glavni vzrok, da je zavladal centralizem.
Prav nič več ne bi veljalo kmečko demokracijo, če bi dejala, da zaradi gospodarskega stanja odklanja trenutno boj za revizijo ustave, da pa tudi to sprejema, če ni drugače dosegljiva popolna enakopravnost. Toda kmečko-demokrat-ski koaliciji je ustava conditio sine qua nom in to pove, da je v njej Pribičevičev unitarizem popolnoma zmagal. Kam ta unitarizem praktično vodi, smo spoznali že do dobra in zato pravimo, da je ves političen program kmečke demokracije na zmotni podlagi.
Napačno je mnenje, da postanemo vsi enakopravni, če bo veljal v vsej državi le en zakon. Zakaj zakon sam ne pomeni še vsega, temveč veliko važnejše je, kdo izvaja zakon, v čegar rokah je oblast. In v tem je ona odločilna in temeljna razlika: ali določa o vsem centralna oblast, ali pa je velik del moči v rokah. avtonomnih pokrajin ali samouprav. Ali predpisuje le en centralen zastop vsem pokrajinam svoje zakone, ali pa morejo tudi pokrajine same sklepati zakone. Po sedanji ustavi je vsa moč centralizirana in vse oblasti so odvisne od volje finančnega ministra. Zahteva pokrajin pa je, da v svojih zahtevah odločujejo same," seveda v soglasju z državnimi okvirnimi zakoni.
V tej razliki je ves problem naše notranje politike in zato je tu nemogoča vsaka nejasnost in zato ni mogoč tu noben kompromis. S svojimi resolucijami se je postavila kmečka demokracija čisto na stališče centralizma in zato more biti njen boj za enakopravnost le polovičarski. Ona ne more iti do konca, temveč le v okviru centralistične ustave more zahtevati odpravo napak, s čemur pa se centralizem le utrjuje, ne pa odpravlja.
Ko je stopila kmečka demokracija na to zmotno podlago, pa je izgubila tudi svojo veljavo. Ne potrebujemo samo reformatorjev centralistične uprave, temveč potrebujemo novo politiko, ki bo varovala sicer edinstvo države toda tako, da bo utrdila nje posamezne dele.
Od posameznih enot k celoti je prava gradilna politika in ne narobe. Z načelno izjavo ra izvedbo ustave pa je seljačka
Finančni odbor sprejel proračun.
UPRAVNO SODIŠČE V CELJU OSTANE . - ČL. 69. PADE. — ČL. 44. OMILJEN.
Beograd, 24. januarja. Včeraj popoldne ob 4. se je nadaljevala seja finančnega odbora. Prvi je povzel besedo minister financ, ki je umaknil iz finančnega zakona člen 39, ki govori o ukinitvi upravnih sodišč v Dubrovniku in Celju, nadalje člen 41, o razširjenju zakona o »zaduzbinah«, člen 51, ki omejuje število uslužbencev v bolnicah, člen 52, ki govori o najmanjšem številu bolnikov v bolnici, člen 69, ki zabranjuje prodajo nepremičnin na prostoru 50 km ob meji. Člena 42 in 44, ki govorita o ukinitvi gimnazij in fakultet, se ne črtata, ampak se izpremenita tako, da lahko minister prosvete v sporazumu s finančnim odborom ukine gimnazije.
'Pavle Radič kritizira finančni zakon, ki je nejasen. Slavko Šečerov predlaga celo vrsto admandmanov o znižanju pen-zij vpokojencev in plač državnih uslužbencev. Predlaga, da se dohodnina ukine v vseh krajih s 1. aprilom 1928. Ako minister financ tega vprašanja ne more rešiti, zahteva, da se predloži ministrskemu svetu in da se to sprejme v proračunu.
Preide se na glasovanje prvega razdelka finančnega zakona, ki govori o občih odredbah. Ta del je sprejet z amandmani ministra financ, medtem ko so bili vsi amandmani opozicije zavrnjeni. Za drugi razdelek velja isto. Govorita dr. Krajač
Situacija je v rokah vlade.
Beograd, 24. januarja. Predsednik
vlade Velja Vukičevič je bil včeraj popoldne med 5. in 6. uro na dvoru v avdienci pri kralju. Vukičevič je ob tej priliki referiral obširno kralju o situaciji in o razgovorih, ki jih je imel včeraj z radikalniimi ministri in z dr. Marinkovičem.
Doznava se, da se je Vukičevič postavil na stališče, da je situacija v rokah vlade in da lahko nadaljuje delo. Vukičevič bo s tako izjavo stopil pred radikalni klub in nadaljeval delo v Narodni skupščini. Vukičevič smatra, da ni nikakih spornih točk in nobenega razloga, da bi se vlada razburjala. Ako je kdo nezadovoljen v vladni večini, naj izvaja konsekvence. Tu misli Vukičevič na Davidoviča. A kakor pravijo Vuki-čevičevi prijatelji, je Vukičevič preverjen, da Davidovič ne bo delal krize na svojo odgovornost, ker še ni siguren glede seljaško - demokratskega bloka. Vukičevič je mnenja, da Davidovič ne bo delal krize tudi zato, ker so demokratski ministri izjavili, da bodo vedno poslušali Davidoviča, a zahtevajo od njega, da jim pismeno naroči, da naj izstopijo iz vlade. Tako bi bili zvesti resolucijam kongresa in bi ne bili odgovorni za situacijo, ki bi nato nastala.
VLADNI KROGI SO S POTEKOM ZAGREBŠKEGA ZBOROVANJA KDK ZADOVOLJNI.
Beograd, 24. januarja. Razpoloženje v vladnih krogih je, kakor se opaža, po skupnem zborovanju seljaško-demo-kratske koalicije optimističnejše, kakor je bilo prej. Ta optimizem se naslanja na nekatere krepkejše momente v govorih Svetozarja Pribičeviča in Radiča.
Kakor se čuje, se v radikalnih vrstah pripravlja akcija, ki naj bi prišla danes
o	priliki sklicanja radikalnega kluba do izraza, pa naj bi se zavzelo stališče na-
demokracija nastopila za narobe politiko in zato tudi ne bo imelo zagrebško zborovanje nobenega uspeha.
in Juraj Demetrovič. Zavrnejo se amand mani opozicje in sprejmejo amandmani vlade. Finančni zakon je sprejet tako, kakor je natisnjen, a s tem še ni zaključeno delo finančnega odbora. Danes dopoldne bo finančni odbor nadaljeval delo in bo reševal vprašnje nekaterih važnih amandmanov vlade in opozicije. Ti gredo za tem, da se sprejmejo v finančni zakon nekatere reforme, ki jih finančni zakon vobče ni predvidel.
Danes dopoldne se mora rešiti tudi vprašanje Šečerova o znižanju uradniških plač in vprašanju dohodnine. Kakor se doznava, je v tem vprašanju dosežen sporazum med radikalnimi in demokratskimi ministri in se bo danes o tem definitivno sklepalo. Zdi se kot gotovo, da bo sprejet predlog, da se državnim uslužbencem zmanjšajo plače za 10 odstotkov in da se ukine dohodnina s 1. aprilom tega leta.
Beograd, 24. jan. Po diskusiji v finančnem odboru se je prešlo na glasovanje proračuna v celoti in je bil proračun sprejet z večino glasov. V treh dneh bo izdelano o proračunu mišljenje večine in manjšine in bo proračun predložen narodni skupščini in postavljen na dnevni red 1. februarja. Do tega roka naj bi se razpravljalo o zakonu o neposrednih davkih.
pram vladi. Kakor se doznava so stopili nekateri radikali v stik s seljaško-de-mokratsko koalicijo in ni izključeno, da pride do širše koalicije med nekaterimi skupinami strank, ako jim uspe, da se oblaži dojem, ki so ga zapustili nekateri momenti iz govora Pribičeviča in Radiča.
Oni demokrati, ki so proti struji Ljube Davidoviča, smatrajo, da ravno zaradi nekaterih izjav Radiča in Pribičeviča sedaj ne more biti govora o razširjenju vladne koalicije in zato mislijo, da je ostala sedanja situacija vsaj za nekaj časa stabilna. Oni so mnenja, da naj se obdrži ta situacija vsaj do sprejetja proračuna, češ da bo potem več možnosti za lažje in temeljitejše pro-učavanje same situacije.
DINAR BO STABILIZIRAN.
Pariz, 24. januarja. Iz zanesljivega vira se doznava, da se pogaja dr. Bogdan Markovič z inozemskimi kapitalisti v ozki zvezi s stabilizacijo dinarja in pre-
I	hoda na zlato valuto. Računa se z gotovostjo, da bo zlata valuta uvedena v Jugoslaviji še v tem letu. Kapitalisti dado Jugoslaviji posojilo pod pogojem, da preide Jugoslavija na zlato valuto.
BODRERO PRI MARINKOVIČU.
Beograd, 24. januarja. Sinoči je dr. V<>-ja Marinkovič prišel v ministrstvo zunanjih poslov in dalje časa konferiral z italijanskim poslanikom Bodrerom.
OBVEZNO ŠTEDENJE ZA NEOŽENJENE DELAVCE.
Beograd, 24. januarja. Sinoči je dr. Gosar izjavil, da je v ministrstvu izdelan zakonski predlog o obveznem štedenju ne-oženjenih delavcev. Pod ta zakon bodo spadali vsi neoženjeni delavci od 16 do 35 leta. Ideja je ta, da vsak delavec po svoji plači vloži 10 odstotkov od svojega ?;aslužka v hranilnico. Delodajalci so dolžni, da zadrže pri izplačevanju to svo-lo in jo izroče poštni hranilnici. Prihranki, ki bi se na ta način dobili za delavce, bi znašali okrog 60 milijonov dinarjev.
Kralje« ukaz o amnestiji.
Beograd, 24. januarja. Včeraj je izšel kraljev ukaz o pomiloščenju. Ukaz se glasi:
Mi, Aleksander, po milosti božji tu volji naroda kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, smo se na predlog ministra za pravosodstvo in na osnovi člena 50. ustave odločili, da izdamo pomiloŠče-nje na vsem ozemlju kraljevine SHS v sledečih krivicah:
I. Odpuščamo osebam, ki so obsojene od civilnih sodišč na kazen izgube svobode, ki ne traja več ko mesec dni, iz-vzemši žalitve in klevete, ki se kaznujejo na privatno tožbo.
II. Odpuščamo osebam, obsojenim od civilnih sodišč na kazen izgube svobode nad 2 meseca in ne več ko 6 mesecev, to kazen v celoti, 2 tretjini pa, ako znaša kazen nad 6 do 12 mesecev pod pogojem, da pomiloščena oseba v roku 5 let od dne ukaza ne zagreši nobenega hudodelstva, pregreška in prestopka iz koristoljubja niti delikta, kaznivega po zakonu o javni varnosti in redu-v državi.
Od pomilostitve pod 1. in II. so izvzete osebe: 1. ki so obsojene po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi; 2. ki so kot državni, samoupravni ali javni uradniki obsojeni zaradi podkupljenja; 3. ki so kot železniški in poštni uslužbenci pbsojeni za .dajanja proti imovini, storjena pa blagu, ki je izročeno železnici ali pošti za prevoz in prenos; 4. ki so obsojeni za dejanja, kazniva po zakonu o pobijanju draginje in veriženja z življenskimi potrebščinami; 5. ki so bile pred 5. Ie.fi pred to obsodbo obsojene zaradi prostih hidodelstev (obsodbe za politične ali vojaške krivice se ne računajo); 6. ki so že od sodišč pogojno obsojene in 7. ki so obsojene po zakonu o šumah.
III. Delno odpuščamo kazen izgube svobode osebam, obsojenim pred civilnimi ,in vojaškimi sodišči, ki odslužujejo kazen v civilnih kaznilnicah, ako kazen, znaša nad’ 12 mesecev, in sicer: 1. eno leto kazni osebam, ki jim :je bila kazen znižana z ukazom od 6. septembra 1923 štev. 51.601; 2. petino kazini izgube svobode osebam, ki so prvič obsojene, ako prej niso bile obsojene zaradi prostega hudodelstva; 3. šestino kaziti izgube svobode osebam, ki »o drugič obsojene, to je ki so bile že obsojene zaradi prostega hudodelstva, ako ta kaze« ni znižana z ukazom od 6. septembra 1923 in s kasnejšim posebnim ukazom; 4. sedmino kazni izgube svobode osebam, ki so tretjič obsojene-' ako te obsodbe niso bile izrečene za hudodelstvo iz koristoljubja in ako te 'kazni niso bile znižane z ukazom od 6. septembra 1928; ali z drugim posameznim ukazom.
Od delne pomilostitve po točki III. tega ukaza se izvzemajo osebe, ki so obsojene: 1. zaradi umora ali soudeležbe •umora; 2. zadajanja, kazniva po zakonu o zaščiti javne-varnosti, za dejanja po § 85a, 86, 87, 88, 90' s. k. z.; 4. na smrtno kazen, ki :je z najvišjim po mi loščenje m znižana na kazen izgube svobode; 5. ki so po 6. septembru 1923 v. begunstvu; 6. ki so bili več ko trikrat obsojeni zaradi prostih hudodelstev.
IV. Odredbe I., II., III. tega ukaza se morajo uporabljati na vse obsodbe, izrečene do dne ukaza, čeprav niso izvršne.
V. Pomiloščenja po tem zakonu za kazni-izgube svobode se nanašajo -tudi na mladoletne osebe, ki so bile po specijahiih zakonih ali odredbah kaznovane, a izvzeti so mladoletni, ki eo od sodišča obsojeni na prisilno-delo.
Člen VI. govoni še o nadaljnih osebah, ki • so izvzete od pomiloščevanja (pobegli kaznjenci, oni, ki se skrivajo, pogojno puščefri na svobodo).
Člen VII, govori o tem, da rešuje vsa sporna vprašanja minister za pravosodje.
Stran 2.
»NARODNI DNEVNIK« 24. januarja 1928.
Štev. 19.
Zastopnik Ljubljane •• proti Ljubljani!
Dne 19. januarja t. 1. je objavil »Slovenski /farodr članek »Za popolno avtonomijo Ljub-ijanec. V članku zahteva, da se Ljubljana popolnoma izenači z Beogradom in Zagrebom tudi glede plačevanja oblastnih doklad, t. j. la se Ljubljana izloči iz kompetence ljub-ijanske oblastne samouprave.
Dne 20. januarja t. 1. je objavilo »Jutroc uvodnik, ki postavlja isto zahtevo in sicer z argumentacijo, da mora Ljubljana dobiti iste pravice kakor Beograd in Zagreb, ker je Ljubljana kulturno in gospodarsko središče Slovencev kakor je Beograd kulturno in gospodarsko središče Srbov in Zagreb Hrvatov.
Dne 21. januarja t. L je priobčil zagrebški ijutarnji list« sledeče poročilo iz Ljubljane: »Glavni organ SDS v Ljubljani je objavil danes — poročilo je datirano od 20. januarja — uvodnik, v katerem se silno energično za-veema, da se Ljubljana izloči iz kompetence ljubljanske oblasti... Ta članek ni zanimiv
samo zaradi stališča, katero zavzema SDS v vprašanju izločitve mest iz oblasti in ki je popolnoma nasprotno stališču HSS (radičev-cev), ampak tudi zato, ker se v njem govori
o	Slovencih kot o posebnem narodu, dočim so samostojni demokrati doslej govorili samo
o	Jugoslovenih.«
21. in 22. januarja je zborovala v Zagrebu seljaška demokracija. V imenu Slovencev (t. j. v imenu SDS) je govoril dr. A. Kramer.
Dne 23. januarja so objavili zagrebški listi govor ljubljanskega zastopnika dr. A. Kramerja na shodu seljaške demokracije v Zagrebu. Med drug:m je rekeli »Vidite, naša Ljubljana se je i oduševlje-njem postavila u front Seljačko-dinokratske koalicije. Ona je razumila, da se naši gradovi ne daju odijeliti od ogromne mase seljačko-ga naroda.«
Tombola!
Po zagrebškem zborovanju kmecko-demokratske koalicje,
O sobotnem in nedeljskem zborovanju se-Ijačke demokracije so se listi te koalicije silno na široko razpisali, ko da bi bila sedaj Jugoslavija na pragu nove politike. Zlasti slo--veski esdeeaarski listi skušajo prepričati slovensko javnost, da je imelo zagrebško zbo-uborovanje seljačke demokracije naravnost odločilen pomen za vso našo notranjo politiko. To mnenje pa je absolutno zgrešeno, ker vse eborovanje je dokazalo samo eno, da so voditelji seljaške demokracije v zagati, iz katere si ne znajo pomagati. Da je ta naša trditev točna, dokazuje sijajno tudi zagrebški »Obaor«, ki je strankarsko čisto neodvisen in pri tem priznano tako objektiven list, da velja tudi na najbolj merodajnih mestih kot najboljše informiran list za kmetske razmere.
In »Obeor« presoja položaj po zagrebškem zborovanju seljaške demokracije tako-le:
Poltična situacija se razčiščuje in sedaj je jasno, kaj žele šefi seljaške demokracije. Iz izjav Radiča in Pribičeviča izhaja očitno, da prist&aeU na vlado najširše koncentracije, v Kateri bi bili še nadalje radikali in demo-ttratjc magna pars, odločilen del. Ni treba posebej poudarjati, da bi bila seljaška demo-5ix*clja v taki vladi samo privesek, ki ne bi odločeval. To morajo spoznavati tudi šefi seljaške dmokracije. Če vseeno pristaneio na tako vlado, potem je to dokaz, da so opozicije že «4ti in da bi hoteli za vsako ceno priti v kako kombinacijo. Že sdaj se lahko reče, da bi v taki kombinaciji dobila HSS samo dva manj važna ministrstva ter nekaj manjših upravno-.sdministrativnih koncesij.
Sicer pa bi bila taka vlada, Če bi do nje sploh prišlo, kar zelo dvomimo, le kratkega življenja. Zdi se, da to spoznava tudi Pribiče-vi6 in je zato naglasil možnost volitev. Pri tem ie drugi šef saljaško demokratske koalicije malo razkril svoje karte, ko je izjavil, da bi potem postavila seljaško demokratska
koalicija skupne liste. Če bo s tem zadovoljen tudi St. Radič, ne vemo, jasno pa je, da bi bilo to po volji Pribičeviču, ki pač ve, da bi SDS sama komaj ohranila svoje mandate, na skupni listi pa dobila morda tudi 30 poslancev.
Najvažnejše pa je sedaj to, da Vukičevič noče mirno gledati, kar mu pripravlja Davido-vič. Vukičevič zahteva razčiščenje v demokratski stranki. Ni se pa niti s tem zadovoljil, temveč je tudi ostro nastopil proti Ninčiču in Trilunoviču, ki veljata kot voditelja nevtralnih radikalov. V njuninih volilnih okrožjih ie Vukičevič mesto njunih pristašev nastavil nove ljudi, ki naj jima izpodrinejo tla. Ta Vu-kičevicev korak je tem značilnejši, ker diši po volitvah.
Po tem odločnem nastopu Vukičeviča je v kratkem pričakovati odločitev v demokratskem klubu. To tem bolj, ker je tudi Radič dal Davidoviču ultimatum. Malo verjetno pa je, da bi ta ultimat pospešil padec vlade. Kajti demokrati bodo presojali položaj čisto po drugih vidikih, ko Radič. Situacija pa je zopet v rokah demokratskega kluba, kajti če se izjavi klub za sedanjo vladno koalicijo, potem ne more Davidovič nič doseči. Položaj demokratskih ministrov pa je v klubu zelo močan. Pač bi bil Davidovič tudi v večini, vendar se manjšina ne bi pokorila in razkol v demokratski stranki bi bil neizogiben. Izključeno pa je, da bi Davidovič tvegal razkol kluba.
Iz vseh teh vzrokov ima akcija za najširšo koncentracijsko vlado le malo upanja na uspeh. Radikali bi v vsakem slučaju imeli glavno besedo in zgoditi bi se moglo le to, da bi mesto Vukičeviča prišel kak drug radikal Jasno pa je, da s takimi osebnimi izpre-membami ne morejo bistveno preokremti stvari na bolje.
Proračun Celja za leto 1928.
Danes bo obravnaval celjski občinski svet proračun, katerega mu bo predložil finančni odsek in ki bo predvidoma v celoti sprejet. Iz istega posnemamo za širšo javnost sledeče
krtkov je Din 4,775.250-10, dohodkov pa Din 4,784.800 —, torej prebitka Din 9W8;90.
Obča narava stane Din 983.252 in je kritja 108:164 Din. Izdaitki so se pomnožili zaradi jragmalike, ki povišuje nastavljencem mesta ■avtomatično dohodke.
, Ulice, trgi, kanali, mostovi stanejo Din 1,109.800, od tega odpade na ceste, ki vodijo k carinarnici, 500.000 Din, ki se pa izdajo še-le potem, ko bo kritje v isti višini mestu od države izplačano. Posvetila se je glavna paz-nja vzdrževanju cest, kar se je dosedaj zanemarjalo. Nov bo mostiček od bolnice na G,lajajo in brv pri Palosu. Ulice se za sedaj ne
namerava škropiti z avtom, ker je predrag m se bo dobila voda iz vodovoda, ko se bo zaprla vsem onim, ki jo lahko dobijo drugje za svojo industrijsko in drugo porabo. Kritja je v tem poglavju 510.730, ako dobi mesto kaldrmine 500.000 Din.
Oskrbništvo ima izdatkov 314,720 Din, do-, hodkov pa 348.100 Din. Od sedaj naprej ne
1	bo več kot 6 mestnih konj.
' Oskrba revežev izkazuje 251.130 Din, do-! hodkov pa 96.830 Din. Primanjkljaj je radi tega večji, kot dosedaj, ker je sedanja večina namenjena »višati revežem, ki niso v hiral-j nici, prispevek za hrano za okoli 100/o. 1 rejs-
i	nja večina se tega ni spomnila, ker je posvečala več pozornosti parku, grofiji, Celjski koči itd.
Zdravstvo izkazuje izdatkov 38.125 Din, dohodkov pa 400 Din.
Dobrodelstvo in prosveta staneta mesto za 1928 233.750 Din in se je radi tega povišala v primeri s prejšnjimi leti, ker se je določilo za olepševalno društvo prispevek po
60.000 Din, ki se pa ne bo več kakor do sedaj vedno zviševal z raznimi deli in dajatvami občine. Tujsko - prometna sekcija društva dobi 2500 Din in še drv za 1500 Din. Glasbena matica 6250, mestna knjižnica 12000, muzejsko društvo 500, dijaška kuhinja 50C0, gasilno društvo 20.000, dramatično društvo
15.000, Jugoslov. matica 1000, razni dobrodelni nameni med letom 20.000, boza dela
12.000, gimnazijsko podporno društvo 10C0, kraj. azščita dece in mladine 3000, Kolo jugoslov. sester 3000, fond za spomenik kralju Petru 5000, Narodna'galerija 20.000, za gradnjo okrajne ceste s Planine v Št. Jur ob juž. žel. 5000, godbeno društvo v Celju 10.000, šolska poliklinika 15.000 Din. Finančni odsek se je zavedal, da so to velike vsote, vendar za enkrat radi slučajnega nakopičenja teh prošenj v tem letu ni mogel drugače.
Šolstvo stane mesto 333.687 Din, dočim je kritja le 32.750 Din.
Pasivne obresti znašajo 720.604 Din, kritja pa je 344.425 Din. Razen dosedanjih posojil se najame novo posojilo po 1,000.0000 Din za gradnjo stanovanjske hiše, ki bo stala okoli poldrug milijon dinarjev, dočim se bo presežek rabil šele leta 1929. Tudi se bo za okoli
200.000 Din adaptiralo stanovanja v raznih mestnih hišah, da se vsaj deloma odpomore stiski, ki bo morda nastopila 1. maja. Nadalje-se najame za regulacijo Savinje daljnjih
1.600.000 Din, tako da bodo za to veliko delo od strani mesta na razpolago 3 milijoni dinarjev, ako bo sploh tak znesek za mesto prišel v poštev. Radi nujnosti je rešitev tega vprašanja za sedanjo večino tako silna, da se tega vprašanja niti za en dan ne more več odložiti, kot se je to deilalo od prejšnje večine, ki je o tem pisala le tedaj, ko je bila povodenj že tu.	.
Amortizacija posojil stane 80.162 Din, krit-ja pa je 122.410 Din. Ista je 25- do 301etna. Pobiranje davščin stane 92.000 Din.
Hiše in posestva zaznamujejo na izdatkih 121.300 Din. na dohodkih pa 361.831 Din. Obstoja pa še izredni proračun za izdatke po 105.880 Din. Tu je vstavljeno za vzdrževanje razvalin na Starem gradu 15.000 Din.
Gozdne gospodarstvo ima izdatkov 86.726, dohodkov pa 149.000 Din. Za sedaj se ne bo sekanje v mestnem logu nadaljevalo.
Izvoz greznic ima izdatkov 73.000, dohodkov pa 46.400 Din in je primanjkljaj nastal radi tega,ker so ravno tudi tukaj letos potrebne razne nabave, ki so se dosedaj vedno odlagale, ker se je izdajal denar drugod.
Tehtnica se giblje v navadnih mejah, izdatkov 1920, dohodkov 6105 Din.
Ribarska pravica vrže 4000 Din.
Kopaiišeč ob Savinji ima izdatkov 15.160, odhodkov pa 15.000 Din.
Parno kopališče, glede katerega se naj pogodba z lastnikom podaljša za 3 leta, ima izdatkov 142.150, dohodkov pa 67.460 Din. To pa radi tega, ker se je tudi tukaj dosedaj odlašalo z nakupom novega kotla, ki je postal sedaj neobhodno potreben. Na zidanje novega kopalšča ni misliti, dokler ni primerne ponudbe od strani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ali kaj drugega.
Gledališče ima izdatkov 51.091, dohodkov 750 Din in se pač mora priznati, da žrtvuje Celje zanj dovolj denarja.
Pokopališča imajo izdatkov 37.792, dohod-kov pa 42.135 Din.
V	klavnici se bo postavilo konjsko klavni-nico, ker se je dosedaj klalo konje v istem prostoru z govejo živino.
Vodovod ima rednih potrebščin 280-751, izrednih pa 286.000, kritja pa 618.704 Din. — Storjeni bodo potrebni koraki, ki naj osigu-rajo mestu dovoljno količino vode m je pričakovati uspeh.
Pogrebni zavod, elektrarna m plinarna se gibljejo v starih mejah proračuna. Za sedaj se radi gradnje stanovanjske hiše še ne more znižati toka za luč, vendar se namerava vsaj za industrijske namene ceno znižati, pozneje pa menda tudi za luč.
Kritja je iz posameznih poglavij 2,339.990, iz občinskih doklad in davščin pa 2,444.810 dinarjev.
Poudarjati se mora, da je sedanja večina predlagala le 8% najemninske vinar, dočim je prejšnja večina za leto 1927 prediagaia 10%. Vse te doklade in davščine se bodo pobirale v starih mejah kot v letu 1927. Odpraviti se pa hoče davek na ponočni obisk gostiln in kavarn, ker so bile vedno težkoče pri pobiranju, dočim je bil efekt le mal. Ostane pa davek na kvartanje. Kot protiutež se pa zviša naklada na pivo za 25 par pri litru, da se s tem pomore vinskim producentom, pa tudi občini, ki mora imeti kritje za ogromne izdatke.
V	tem proračunu najdemo torej, da se je sedanja večina stavila za program regulacijo Savinje, zidanje ene stanovanjske hiše in po-boljšanje prehrane mestnih revežev. Radi tega je toliko izdatkov. Pa navzlic vsemu temu izdatki niso veliki, ako si držimo pred očmi ogromen pomen tega programa, o katerem bomo drugič podrobneje govorili. Za vse to pa sedanja večina ni rabila toliko bombastičnih fraz, kot so delali to prejšnji gospodje na magistratu, katerih delo pa se s tem danes opisanim delom, ki je predvideno v proračunu za 1928, ne more primerjati.
Ugotoviti moramo še na koncu sledeče:
Leta 1926, ko so bili SDS odločilni možje na celjskem magistdatu, je bilo glasom računskega zaključka izdatkov 5,000.041 Din, dohodkov pa 5,002.251 Din.
Sedaj pa primerjajte delo leta 1926 s programom za leto 1928 ien bodete našli, v čem da je obstojalo delo preje in v čem sedaj.
Te prednosti proračuna za 1928 občutijo gospodje od SDS sami in radi tega so že cele mesece obdelavali oni proračunski osnutek, katerega je zagrešilo knjigovodstvo in ki tega imena tudi ne zasluži, samo da bi s tem pisanjem odvrnili pozornost meščanov od onega dela sedanje večine, ki pride do izraza v zgoraj opisanih postavkah. Tako so pisali njih časopisi proti svoji dobri veri in videli bomo, kako bodo pisali sedaj o proračunu, katerega si je sestavila sedanja večina.
M pričakujemo to kritiko mirnim srcem in polni ravnodušja.
Beležke.
MI NAPRBDNJAKARJI...
Navdušen naprednjakar — esdeesar angleškega kova — se je včeraj zvečer srečno pripeljal z zagrebškega s e lj a čko-de m o-kpa t -skega zborovanja v Ljubljano.
Po svojem povratku se je šel v svojo gostilno nekoliko okrepčat. Z velikim navdušenjem je pripovedoval, da bo prišla skoraj nova vlada.
»Kdo pa bo novi ministrski predsednik?« Naprednjakar (ponosno): »Meni se zdi da
—	grof Taaffe ...
KAJ SMO SLOVENCI?
»Bez srpskog i hrvatskog naroda mi Slovenci nismo ništa« — je rekel po porofilu
zagrebških »Novosti« v Zagrebu na shodu seljaške demokracije pod varstvom imunitete stoječi poslanec dr. A. Kramer.
Kolikor je nam znano, je tudi dr. Kramer rojen'— Slovenec...
KLIC NA POMOČ!
» Mi vas molimo, vas drugove in prijatelje, da nam pomognete, da i u Sloveniji dignemo zastavu bratstva i slobode protiv stogodišnjeg ugnjetavanja klerikalizma« (iz govora dr. Kramerja v Zagrebu).
Včasih so hodili naprednjakarji iskat pomoči proti klerikalcem na Dunaj, danes jo iščejo v Beogradu in v Zagrebu, jutri jo utegnejo iskati pri Mussoliniju itd. Kje je pa njihova lastna moč? Ali ne leži v govoru dr. Kramerja priznanje, da je SDS prav zares »stranka brez idej«, da ne more sama Opraviti s klerikalnim zmajem?
širite »Narodni Dnevnik«.
Ivan Hribar:
13-14
MOJI SPOMINI.
Od 1853. do 1910. leta.
Sestošolec sem se preselil iz prejšnjega svojega stanovanja k blagi ženici Mariji Plantanovi. Imela je rfina sedmoŠolca, ki ga je neizmerno ljubila in o katerem je vedno in vedno govorila z ljubeznijo in ponosom, nazivajoč ga »moj Johan«. To je bil kasnejši notar Ivan Plantan. Blaga gospodinja nas je vse — stanovali smo pri njej trije — rada imela; a •ajrajše je imela mene in tako je tudi dovolila, ker je imela precej veliko stanovanje v lastni hiši, da sem v veliki sobi smel ustanoviti dijaško čitalnico. Cfesnike za to čitalnico sem izprosil brezplačno; štela pa je ta čitalnica sedemnajst slovenskih, hrvatskih, čeških, ruskih in nemških listov, med poslednjimi tudi Zimmermannov list »Die Freiheit«, ki je pomenil prvi poizkus svobodnostne žurnalistike v Avstriji.
■Dijaki so se tu shajali, čitali in marsikateri si je pridobil tukaj navdušenje za narodno stvar in pra-vec za kasnejše življenje. Za čitalnico, katere niti skrivali nismo, je seveda moral izvedeti tudi profesorski zbor in takratni gimnazijski ravnatelj pater Ladislav Hrovat je prišel nekoč pogledat vanjo. Našel je polno dijakov pri čitanju. Ogledal si je vse li9te ter me dal nato poklicati k sebi. Blagi mož, ki je pač imel umevanje za mladostno nerazsodnost in navdušenje, mi je dejal, da bi pravzaprav ne bil smel take čifalnice ustanoviti, a ker sem jo že, naj za »sto leto še obstane; samo glede lista >Freiheit« ml je rekel, da ga ne sme Citati vsak dijak, temveč, da naj imam ta list zaprt ter ga dajem čitati le trem ,«tijakom. Tu mi je Imenoval troje najsposobnejših
dijakov višje gimnazije. — Pater Ladislav Hrovat me je v obče imel jako rad. Dobival sem od njega iz dijaške podporne zaloge prav izdatno pomoč, dasi je vedel, da imam za takratne razmere dobre inštruk-
cije.
Pater Ladislav Hrovat.
Po onem zgoraj omenjenem dogodku, o katerem je ravnatelj pater Ladislav Hrovat gotovo poročal profesorskemu zboru, me je naprosil učitelj slovenskega jezika, pater Bogomir Hlebec, naj mu posojam »Moskovskija Vjedomostk kadar jih sam preberem. To se je res godilo in nastalo je med mano in med tem profesorjem, ki je poučeval pri nas slovenščino, čisto prijateljsko razmerje, ki je vedlo celo tako daleč, da sem ga dvakrat v šoli nadomeščal. Zgodilo se je pa to na ta način, da je ob tačetku slo-
venske ure prišel v razred, naznanil, da ima nujen zadržek, vsled katerega da poučevati ne more in me enostavno pozval, naj poučujem jaz.Spravil me je sicer v zadrego; a izmotal sem se iz nje s tem, da sem svoje součence učil cirilice. Pri le-teh sem imel toliko ugleda, da so mojo azbučno razlago tako pazljivo poslušali, da je ura prešla tiho in mirno, ko med rednim profesorjevim poukom.
Toda dijaki smo se gibali presvobodno in to nekaterim profesorjem ni ugajalo. Zlasti sta mi zaradi tega, ker sta vedela, da vodim vse dijaško gibanje, postala sovražna profesor verouka, pater Ignacij Staudacher in profesor matematike pater Engelbert Volk. Prvi me že iz šole ni mogel trpeti; imel sem namreč neke posebne vrste objestnost, da nisem imel nikdar učnih knjig. Prišel sem le pol ure pred začetkom pouka v šolo, izposodil si od kakega tovariša knjige in naučil se v tem času 'vsega potrebnega tako, da sem zvečine dobro odgovarjal. Pater Ignacij Staudacher je za to izvedel in me zaradi tega večkrat karal. Poleg tega sem nosil Burko in dolge lase in sem naročil zase in za nekatere tovariše takrat na Češkem v modo došle čepice »podčbradke«. Le-te so patra Ignacija nenavadno v oči bodle, tako da je bil, kadar je v šoli o njin govoril, vselej rdeč, ko kuhan rak. Ta dva profesorja sta povzročila še pred koncem prvega Šolskega polu-letja konferenco, v kateri sta zahtevala, naj me izključijo. Ravnatelj pater Ladislav. Hrovat se je temu upiral; ali izprevidevši, da bodem zanaprej imel v profesorskem zboru hude sovražnike, poklical me je k sebi ter mi nasvetoval, naj se rajše sam umaknem ter odidem na gimnazijo v Celje ali Maribor, j	(Dalje prihodnjič.)
— Akcijski odbor za proslavo 50 letnico pesnika Otona Župančiča je sestavljen takole: Častni predsednik: rektor univerze dr. Rajko Nahtigal; predsednik:	dr. Dragotin Lončar, ravnatelj muzeja in predsednik »Slovenske Matice«; podpredsednik: gimn. profesor in predsednik Društva slovenskih književnikov Fr. Koblar; tajnik: dr. Arnoš! Brilej, magistr. svetnik; odborniki: gimn. prof. Fr. Kobal; prosv. inšpektor v p. Jos. Wester; predsednik Narodne Galerije Ivan Zorman. Blagajniške posle upravlja admin. tajnik Slovenske Matice ravnatelj v p. Anton Špendč.
— Sestanek naših in češkoslovaških parlamentarcev. Sredi meseca februarja se sestanejo v Beogradu delegati Češkoslovaškega parlamenta in senata s člani naše narodne skupščine. Razpravljali bodo o gospodarski in kulturni konvenciji med obema državama.
— Državni uradniki zoper znižanje plač. Glavni savez državnih uradnikov je izročil predsedniku narodne skupščine spomenico, v kateri protestira proti nameravanemu znižanju uradniških plač.
— Prepovedan list. Notranje ministrstvo je odvzelo poštni debit v naši državi dunajskemu listu »Die Freiheit«, ker piše proti interesom naše države.
— Kongres stavbenih podjetnikov. Dne 19, februarja se vrši v Beogradu kongres delegatov vseh organizacij stavbnih podjetnikov v državi. Cilj kongresa je ustanovitev udružanja stavbenih podjetnikov SHS. Sedež udruženja naj bi bil v Beogradu.
— Kongres dimnikarjev. Dne 29. t. m. se vrši v Zagrebu skupščina Saveza dimnikarskih pomočnikov SHS, ki se je udeleže delegati iz vse države.
— Pogodbene pošte. Kompetentni faktorji so uvideli, da je sistem pogodbenih pošt, kakoršen obstoja v prečanskih krajih mnogo cenejši v gotovih slučajih kot sistem državnih pošt, zato se bodo državne pošte deloma tudi v Srbiji zamenjale s pogodbenimi poštami.
— Grški konzulat na Sušaku. Te dni je prispel na Sušak novoimenovani grški konzul Zaifirju.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja svojim članom in prijateljem, da je po naredbi finačnega ministrstva prevzela uprava monopolov prodajo vseh vžigalic od 1. januarja t. 1. Družba je prejemala od vžigalic leta in leta veliko tisočakov; leta 1927 Din 23.810.—. Ta prispevek odslej izostane. To je hud udarec za našo šolsko družbo, ki vzdržuje ljudske šole in otroške vrtce, podpira revne šolske otroke ter kupuje šolske in mladinske knjige in učila za šole ob jezikovnih mejah in v Prekmurju. Naša naloga bodi, da podpiramo izdatno našo šolsko družbo ter nadomestimo ta odpadek na drug način. Slovenci! Kupujte marljivo družbene razglednice, narodni kolek, razpečavajte računske listke! Vrzite kak dinar v družben nabiralnik! Spominjajte se Ciril Metodove družbe ob žalostnih in veselih dneh.
— Podpornemu društvu slepih. Ljubljana, Wolfova 12, so darovali za Božič: Po 25 Din: Pioek I., Novo mesto; Haller Žani, Radeče; Cihlaf Josip, Ljubljana; Petrič Ivan, Borovnica; Milan Jenčič, Mengeš. Po 15 Din: Reif-eisnova hranilnica in posojilnica, Št. Ilj; Roger I., Ljubljana; Vertačnik Jakob, Loka; Lovro Pičman, Ljubljana; Franc Peča-vor, Čermošnjice; Novak Ivan, Kočevje. Po 40 Din: Panholzer V., Ljubljana; Sitar Ciril, Ljubljana; Marija Gabrijelčič, Brezje; Ivan Slabe, Kranj; Dr. Simon Dolar, Kranj; Blaznik Jerca, Ljubljana. Po 44 Din: vesela družba Planina pri Sevnici. Po 10 Din: Kastelic Ela, Novo mesto; Poljak Martin, Sostro, Zalar Matija, Ljubljana; Cimperšek Angela, Sevnica ob Savi; Zicherl Rudolf, Škofja Loka; Skopek Edvard, Ljubljana, Keber Jožef, Ljubljana; Vinko Pervec, Šoštanj.
— Vsem darovalcem najiskrenejša hvala!
— Odbor.
— Iz poštne službe. Upokojeni so: Uprav-, nik pošte v Novem mestu Alfonz Ravnikar, uradnik pošte Zagreb I. Aleksander Ravnikar in uradnica pošte v Celju Roza Korošec.
— Himen. V Kranju se je poročil v soboto 21. t. m. gosp. sanitetni poročnik dr. Edo Jemec z gospodično Lili Kocbekovo, hčerko tovarnarja gosp. Edm. Kocbeka. Na predvčei poroke sta priredila godba Dravske divizije in tukajšnji čitalniški pevski zbor nevesti podoknico. Številnim prijateljem in somišljenikom uglednega našega industrijca g. Kocbeka pridružujemo se ii mi in kličemo mladima novoporočencema: Bilo srečno!
— Redni zračni promet med Francijo in Južno Ameriko bo otvorjen dne 1. marca. Vzpostavlja se proga Toulouse—Casablanca
— Dakar — Pernambuco — Rio de Janeiro
— Buenos Aires.
— Vrelec helijivega plina v Nemčiji. Kot poročajo iz Berlina, so razkrili v Nemčiji, v Riffelfsheimu pri Frankfurtu a. M. prvi vrelec helijevega plina v Evropi. Vrelec so našli ob priliki gradbenih del za razširjenje tovarne avtomobilov.
— Poročna epidemija v Poadižju. Kot poročajo iz Božena, je izbruhnila v Poadižju pravcata poročna epidemija. Število porok je naravnost abnormalno naraslo. Fašistični lista priporočajo to kot posdemanja vreden zgled za vso Italijo.
— Kino manija. Trenutno se gradi v Evropi 100 kinematografov: v Angliji 20, v Nemčiji 18, na Švedskem 16. Samo v Bukarešti grade tri velike, pompozne kinematografe, povsod! grade moderne kinematografe, v Atenah, v Sofiji, da celo v Angori. Vsega skupaj se investira v ta zaenkrat dobičkonosna podjetja zopet kakih 560 milijonov dinarjev.
— Afganistanski kralj pri papežu. Njegovo Veličanstvo kralj Afganistana je obiskal,
e vesti.
kot znano, te dni Njegovo Svetost papeža. Stvar je bila taka-le: Njegovo Veličanstvo afganistanski kralj se pojavi s svojim spremstvom pred Svetim očetom. Na obeh straneh velikanski ponip: uniforme, garda, itd. Oficijelni pozdrav. Nato čaka papež Pij XI. s svojim finim, nekoliko ironično se smehljajočim obrazom učenjaka na vprašanja, ki naj mu jih prevede tolmač, ki razume — kakor neverjetno se to tudi sliši — tudi afganistansko. Njegovo Veličanstvo zine in tolmač prevede: Koliko žen ima Vaša Svetost? Papiž Pij ostane popolnoma resen in odvrne: »Nobene nimam.« Tolmač prevede. Na kraljevem obrazu se zrcali veliko začudenje. Možakar zine zopet nekaj. Tolmač prevede:	:»Nobene ženske,
pprav nobene?« Papež Pij strese popolnoma resno z glavo: »Ne, prav nobene.« Kralj čaka napeto na odgovor. Nato globoko vzdihne, rekoč: »Silno težko mora biti brez žensk?« Papež pij si popravi uljudno očala, vendar pa se že nekoliko sumljivo trese. Kralj stoji zamišljen pred njim, nemudoma pa zakrili začuden z rokami, rekoč: Toda, kako je pa potem z nasledstvom? Kdo bo pa papeški prestol podedoval?« Odgovor Njegovega Veličanstva ni zadovoljil, majaje z glavo je zapustilo Vatikan.
— Manire ameriških žen. Bordman, dama iz najboljših newyorških krogov je dala te dni aretirati svojega soproga, iproti kateremu je vložila tožbo na razporoko. Svoj predlog je motivirala s trditvijo, da namerava njen mož v svrho, da bi se izognil plačevanju alimentov, ki so v Ameriki za može, katerih zakon se je ločil po njihovi krivdi zelo visoki, pobegniti.
— Ker niso razobesili ob obletnici nje-dinjenja zastav. Srezki poglavar v Vuko-varu je kaznoval vse hišne posestnike, ki ob obletnici ujedinjenja niso razobesili zastav, vsakega s 100 Din globe, v slučaju neizterljivosti pa s 4 dnevi zapora. Hišni posestniki so se izgovarjali, da zastav zato niso razobesili, ker jih niso imeli. Kdor torej prihodnjič noče biti kaznovan in nima zastave, si jo bo moral nabaviti.
— Bourbonski princ Ferdinand zopet enkrat radi goljufije pred sodiščem. Iz Meluna poročajo: Bourbonski princ Ferdinand se bo zagovarjal v četrtek zopet pred kazenskim sodiščem, ker je izdajal čeke brez kritja. Princa bi si razen tega ogledale rade tudi švicarske oblasti. Ko bo stvar v Franciji urejena, ga bodo izročili.
— Kata«trcfalna eksplozija na novih Heb-državah. Kot poročajo iz Newyorka, je divjal te dni v južnih pokrajinah Ohia in v večjem delu Kentucky-a katastrofalen tornado, ki je povzročil posebno veliko škodo v predmestjih Cincinati-ja.
— Drzen roparski napad. Pred pošto malega francoskega trga Saint Bieue se je te ustavil te dni eleganten avtomobil. Avtomobilist je vročil poštarici z revolverjem v roki list, na katerem je bilo napisano: »Izročite mi takoj vso gotovino, sicer vae ustrelim!« Poštarica je izročila banditu nemudoma ves denar, ki ga je imela v blagajni, nakar se je avtomobilist uljudno zahvalil in oddrdral dalje.
— VIII. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem se vrši od 2. do 11. junija letos. Te dni je uprava razposlala vsem znanim ji naslovom povabila na sodelovanje kot raz-stavljalec in jim priložila prijavne tiskovine. Kdor pošiljke ne bi bil dobil, naj tiskovine takoj zahteva od urada Ljubljanskega velesejma.Letos se sejem vrši cel mesec preje nego lani. Zato je treba hitreje delati in kdor hoče, da si zasigura ugoden razstavni prostor, naj se čimpreje odzove in odpošlje svojo prijavo.
Ljubljana.
1— XXXIX. redna glavna skupščina »Pravnika« se vrši v petek dne 3. februarja 1928 ob 5. popoldne v sodni palači št. 79 v Ljubljani. Dnevni red: 1. Nagovor načelnikov in .počastitev spomina umrlih dr. Ferjančiča, dr. Poliča, dr. Babnika in dr. Mohoriča; 2. Poročilo odbora in nadzornikov; 3. Volitev načelnika, odbora in nadzornikov; 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
1— Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, dne 27. januarja' ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št. 1 (2. nadstropje). Predaval bo g. dr. Fritz Kautsky o temi: Odkritje zlate sulfidične rude v rudniškem okolišu na severnem Švedskem s pomočjo fizikaličnih in geoloških preiskovalnih metod (skioptične slike). Predavanje bo nemško. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
— Članom Sadjarske in vrtnarske podružnice v Ljubljani! Članstvo se obvešča ponovno tem potom, da se je posrečilo odboru nabaviti skioptikom, tako da ho predavanje dne 24. t m. zelo zanimivo. Gospa dr. Piskernikova bo namreč predavala o »Naši planinski flori«. Predavanje prične točno ob 8. zvečer, in sicer v prostorih dekliške meščanske šole pri Sv. Jakobu.
1— Ples v narodnih nošah »Jadranske Straže« se vrši 28. t. m. ob 20. uri v Unionu. Vabila so razposlana, vstop samo proti vabilu, zato prosimo one, ki morda pomotoma ne bi dobili vabila, da tiste zahtevajo z dopisnico pri odboru Jadranske Straže.
1— Planinski ples, ki se vrši dne 1. februarja t. 1. na večer pred svečnioo v hotelu Union, bo tudi letos prava ljudska veselica, ki bo nudila vsakomur neprisiljeno zabavo. Odbor preskrbi kar najboljša okrepčila, Dvorana in paviljoni bodo primerno okrašeni, najlepši cvet pa .bo seveda mnogoštevilen krog pri paviljonih sodelujočih dam. Želeti je torej, da pride kar največ obiskovalcev v narodnih in planinskih nošah (gorski čevlji zabranjeni). — Pričaku-
jemo, da se planinskega plesa udeleži vsak prijatelj planinstva in domače neprisiljene
zabave.
1— Francosko-slovanski klub v Ljubljani.
Sestanek franoosbo-slovanskega kluba, ki b‘ se imal vršiti v torek, dne 24. t. m., se preloži na četrtek, dne 26. t. m. ob 21., ko bo-sia francoski institut in francosko-slovanski klub priredila čajanko na čast pesniku Otonu Župančiču, predsedniku francoskega instituta v Ljubljani. Natančnejši podatki bodo še objavljeni.
Maribor.
m— Ljudska univerza v Mariboru. V četrtek 26. in petek 27. t. m. slede veleinie-resantne prireditve, ki bodo obravnavale pri nas toliko zanemarjeno človeško zunanjo stran. V četrtek ob 8. uri zvečer bo predavanje o vprašanju: Kako se oblačim in kako si napravim elegantno in ceno perilo in obleko? in sicer dostopno samo ženskemu svetu. — V petek ob 4. uri pop. samo tokrat v institutu »Vesna« (Aškerčeva ulica) — predavanje s praktičnimi demonstracijami o vprašanju: »Kako se vedem pravilno pri mizi, kako pogrnem mizo za različne prilike, kako sprejemam svoje goste? itd.« — V petek ob 8. uri zvečer predavanje o glavnem vprašanju: »Kako se vedem pravilno v moderni družbi?« Predavateljica ne bo govorila o zastarelem predvojnem »bon tonu«, temveč o sedanjem, kakor je običajen v moderni družbi.
—	Navedena tri predavanja ima ga. Marian-ne von Scheibenliof iz Gradca, ki je imela za ista predavanja v Graški »Uraniji« trikrat razprodano dvorano. Predavateljica predava potem tudi v Zagrebu. — Radi gotovo velikega povpraševanja se dobe vstopnice od ponedeljka naprej za vse tri prireditve v predprodaji po ceni 12, 8, 5 Din, dijaki 2 Din, pri g. Zlati Brišnik in g. Ho-ferju. — V Studencih (deška šola) dne 24. jan. ob četrt na 8. zvečer predava g. prof. Baš o skrivnostih, ki jih razodevajo globine zemlje. Gospod predavatelj bo obrazložil temeljne pojme toliko pomembne modeme vede — geologije — zemljeslovja. — Sl. februarjem se prične tečaj »Slovenščina za Slovence«.
PETLETNICA BOLNICE ZA ŽENSKE BOLEZNI V LJUBLJANI.
Včeraj je poteklo pet let, odkar je začela poslovati nova bolnica za ženske bolezni v Ljubljani v poslopju nekdanjega Asyla na Stari poti. Pogled na pet let porodniškega in ginekološkega dela nudi karakteristično in zanimivo sliko iz našega narodnega zdravstva in iz naše biološke povojne regeneracije ter obenem osvetljuje socijalno in ekonomsko stanje našega ljudstva. Iz obilice tozadevnih opazovanj iz bogatih skušenj zavoda, iz ogromnega zdravniškega in socijalnega dela -moremo prinesti samo par številk, ki naj predo-čijo pomen takega ginekološkega in porodniškega zaveda za narodno zdravje. Od leta 1923 do konca leta 1927 je bilo sprejeto v porodnišnico 5548 porodnic, ki so se oskrbovale 78528 dni v zavodu. Od teh jih je v tem času porodilo 5087. Porodniške skušnje zavoda torej bazirajo na več kot 5000 porodih v kratkih petih letih. Rodilo se je 5178 novorojenčkov, od katerih jih je bilo 268 mrtvorojenih, t. j. 2.5%, in od katerih jih je še v zavodu umrlo 240, t. j. 4.9% vseh živorojenih. Večjih porodniških operacij se je izvršilo 699, med njimi naj naštejemo 99 carskih rezov (sectio caesarea) 117 kleščnih porodov, 95 obratov itd. Umrljivost porodnic je znašalo za celo petletje 0.8%. Uspehi porodniškega dela so odvisni od notranjih, v organizaciji, prostorih., ■personalu bolnice utemeljenih vzrokov in pa v veliki meri od zunanjih, v ljudski izobrazbi, v vzgoji babic, v prometnih sredstvih ležečih vzrokov. Notranje razmere niso bil vedno ugodne, toda se zboljšujejo od leta do leta. Povdariti je treba prav posebno, da se je v novih prostorih možnost tako imenovane klinične ali hišne porodniške infekcije reduci- j rala na minimum. V zavodu ni skoro več opazovati domačih infekcij. — Med zunanjimi predpogoji za napredek porodniškega dela bi predvsem imenovali telefon in autoniobil. Za usodo porodnice in novorojenčka je merodaj- , no, kako hitro se more zvršati transport v 1 bolnico. Cim hitrejše, tem boljše. Naravno je, da je avtomobil v sedanjih razmerah ono prevozno sredstvo, ki je najurnejše in narav- : no je ,da se s telefonom da poklicati avtomo- ' bil na najhitrejši način. Pa vendar se še zgodi, da traja transport v bolnico po več in, in to celo iz ljubljanskega mesta. V hitrosti je za porodnico rešitev! To pravilo naj bi . se propagiralo med ženstvom.
Na ginekološki oddelek je bilo sprejetih v ! letih 1923 do 1927 skupno 5483 bolnic, ki so ; se oskrbovale 72971 dni v zavodu. Pretežna j večina teh so žrtve materinstva; posledice težkih porodov, komplicirani splavi, ki se od le- ; ta do leta množijo. Doba, v kateri živimo, socijalne in ekonomske razmere mater in družin, moralno in biološko vrednotenje človeškega življenja vse to danes ni naklonjeno ! materinstvu. V drugi vrsti da bolnici največ dela in največ skrbi rak spolnih organov. Bolnica v tem boju ni moderno oborožena, manjka ji predvsem sredstev za rontgenovo in radijevo lečenje raka. Obetajo pa se tudi tu modernemu napredku primerni zdravilni pripomočki. V petih letih obstoja nove bolnice se je izvršilo skupno 3222 ginekoloških operacij, med njim je bilo 702 laparatomij (prerezov trebuha), Ifmrljivost ginekoloških 'bolnic je znašala 1.8%.
Z bolnico spojena babiška šola je tekom petih let poslala v narod 150 moderno izučenih babic, momentano se jih izobražuje še 16, ki bod končale osemnajstmesečni tečaj v letu 1929.
V	bolnici se je tekom petih let izobraževalo v porodništvu in v ginekologiji 99 zdravnikov. Poleg šefa je na bolnioi delovalo v tem času še 6 starejših zdravnikov ali ašistentov. Babiško službo je vršilo 7 babic. V bolnici je bilo zaposleno 5 uradnikov in 66 drugega per-sonala.
V	petih letih je pasiralo bolnico 11031 porodnic in bolnic, 106 zdravnikov in 150 babic oziroma babiških učenk. — Vsem tistim, ki so pomagali, da se je mogla bolnica nastaniti v primernih prostorih, in veeni onim, ki so skrbeli, da se je mogla babica v izredno težkih časih zdržati, naj bo plačilo notranje zadoščenje, da so pripomogli k lepemu kulturnemu in humanemu zavetišču za ogroženo materinstvo.
IZREDNI 0BCNI ZBOR HIŠNIH POSESTNIKOV.
Sinoči se je vršil v veliki dvorani hotela Union iz redni občni zbor I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Predsednik Frelih je protestiral proti čl. 69 letošnjega finančnega zakona, ki so ga že na intervencijo ministra dr. Gosarja črtali iz proračuna.
Vendar si pa društvo hišnih posestnikov šteje v svoio zaslugo, da je v veliki meri pripomoglo. da se je famozni čl. 69 črtal iz letošnjega proračuna. Vsa Slovenija je nastopila proti uveljavljenju tega člena, ki je ogrožal vsak promet z nepremičninami in vsak kredit, ki bi se iz tega razvil.
G. predsednik se je nato širše pečal z obrtniškim davkom, z davčno reformo glede hiš-nonajemninskega davka, glede razpolage hišnih stanovanj z ozirom na občine Moste in Vič, dalje glede doklad in glede v.seh skupnih stvari, ki se tičejo hišnega posestnika.
Odločno je nastopilo društvo hišnih posestnikov proti nameščanju no.viji moči na mestnem magistratu ljubljanskem in zahteva, da se vsa nova mesta oddajo potom razpisa kakor je to običaj.
K besedi so se še javili dr. Gregorjč, dv. sv. Regally, Dachs in Pretnar, ki je zahteval, da se rentni davek za vse denarne zavode zenači.
Občni zbor je s kratko utemeljitvijo novega stanovanjskega zakona zaključil predsednik g. Frelih.
Predsedniku Frelihu je bila nato!od celokupnega Članstva izrečena soglasna najtoplejša zahvala za njegovo uspešno delo na polju organizaoije.
Politične vesti.
4 = Znižanje ueradniških plač. V amandma-nih, ki jih je vlada predložila finančnemu odboru ni nič o znižanju uradniških plač. Nekateri trde, da vlada ni hotela tega storiti, da ne revoltira preveč uradništva proti sebi. Zato pa bodo člani vladne koalicije predlagali znižanje plač v finančnem odboru. Nekateri celo trde, da je vlada nalašč izkazala v proračunu deficit, da more tako označiti znižanje uradniških plač. — Vest o nameravanem znižanju je seveda silno razburila uradništvo in po vsej pravici. Znano je vendar, da so uradniki že sedaj preslabo plačani in da je baš v tem eden glavnih vzrokov, da je naša uprava tako slaba. Zato je za nas naravnost nerazumljivo, kako hoče vlada zboljšati na,Šo upravo, ko pa z redukcijo uradniških plač uradnike skoraj poziva, da delajo čim manje in da zapusti državno službo vsak, ki more dobiti privatno službo. Da bodo med temi ravno najbolj sposobni uradniki, je jasno.
= Vladni amandmani. Vlada je predložila finančnemu odboru amandmane, ki so zelo številni. Zato omenjamo le nekatere. Tako se določa, da morajo v tem proračunskem letu biti vrnjena vsa posojila, ki jih dala držaya samoupravam, 20 odstotne bone ob priliki žigosanja kronskih bankovcev in ki se nahajajo v državni blagajni, sme finančni minister voditi kot izdatek na breme obratnega kapitala drl blagajne. — Plamencu se izplača za popravo njegove pogorele hiše v Ulčinju 421.943 Din. — Razni ministri dobe posebna pooblastila. — Vodne zadruge smejo zaračunati za še neplačane plovne prispevke 8% obresti. — Vojni minister sme najeti pri Državni hipotekarni banki 35 milijonov posojila za gradnjo stanovanjskih hiš za pripadnike vojske. — Meštrovičeva dela, ki so bila na razstavi v S. Franciscu, so prosta vseh taks in vse carine. — Železničarji imajo pravico do dopusta: po 7 letih službe 5 dni; od 8 do 15 let, službe, če so stari 25 do 85 let, 10 dni, če so stari preko 35 let, 14 dni; preko 15 let službe in do 50 let starosti 14 dni, preko 50 let starosti 25 dni. Bolezenski dnevi se štejejo v dopust. — Sprejem novih uradnikov v državno službo je dovoljen le v zelo izrednih slučajih. — Za dovršitev hiše Narodne skupščine se dovoljuje posojilo v znesku 50 milijonov dinarjev. — Osebe, ki zlasti uporab--jajo državne in samoupravne ceste, morajo •plačati posebno odškodnino. — Železniški minister sme nabave do 400.000 Din sam odobriti ali pooblastiti za odobritev generalnega direktorja. — Poštni minister sme sam ustanoviti pošte v novih krajih. — Za nakup enega grama radija se dovoljuje 50.000 Din. Radij se bo uporabljal pri zdravljenju raka. — Za penzije državnih uradnikov kot draginj-ska doklada se dovoljuje 95,065.379 Din in
2	milijona za orožniške upokojence.
«= Konferenca med Marinkovičem in Pavlom Radičem. Kakor se trdi v dobro informiranih krogih sta Pavle Radič in Voja Marinkovič govorila predvsem o notranji politiki. Včeraj je sicer izšel demanti, ki to zanika in trdi, da je bilo govora le o davčnem vprašanju.'Demanti pa ni nikogar prepričal. Nasprotno se še z večjo gotovostjo vzdržuje prejšnja vest in se trdi, da sta govorila P. Radič in V. Marinkovič predvsem o koncentracijski vladi, ki jo naj bi sestavil Voja Marinkovič. Ker je o tem zvedel tudi Vukičevič, je odšel k Marinkoviču. Rezultat tega sestanka ni znan, pač pa se iz radikalnih krogov trdi, da so radikali absolutno ipdoti vsaki koncentracijski vladi, če ni njen šef radikal. Tudi nezadovoljni radikali so preje za Vukiževlča ko za Marinkoviča.
= Londonsko posojilo bo vendarle 'sklenjeno. V Pariz je dospel finančni minister-dr. Markovič, ki-je dejal, da odpotuje v London, da sklene posojilo. Pogoji za posojilo so nad vse ugodni. Markovič je nadalje dejal, da misli po sklenitvi posojila demisLjonirati.
-■ i	•:	-	.1
Prosveta.
B. SHAW, KANDIDA.
Četrtkova premiera nam je po daljšem času prinesla zadovoljiv igralski večer; uprizorjen je bil Shawov tridejanski misterij ljubezni >Kandidac v režiji ge. Manije Vere.
Sha\v je v svoji drami postavil ob Kandido čisto ženo, v kateri prevladuje njena naravna priprbstosi, dva človeka; njenega moža, pastorja Jakoba Morella, ki je zrel mcž in živi v sredi svojega delokroga, ter zelo mladostnega pesnika Evgena Marehbanksa. Zakon je srečen ter ima svojo lepo preteklost; pastor Jakob jo rastel ob skrbni ljubezni svoje žene in postal socialen delavec, ki nastopa na shodi') ter včasih malo vpošteva terjatve trenutka. Poet pa v svojih mladostnih sanjah zagleda njegovo ženo, jo vzljubi ter stopi pastorju nasproti z očitki, ki so naperjeni proti njegovemu dozdevno vsakdanjemu konceptu življenja. Pastor ga sprva resolutno zavrne, a počasi se omaja in končno sklene, naj Kan-.dida vedi med obema. Napram poetu, ki ni zapeljivec, zmaga življenje: gledalec čuti, da se Kandidi ni bilo treba odločati in da je njeno motivacijo »slabšemu sem potrebna«, povzročil soprog sam s tem, da je sploh prišel na misel volitve.
V	drami, ki je v jedru resna, Sha\v ni mogel docela v sebi zatreti ironika. Na mnogih mestih so glavne figure opremliene z digresi in vsi senastopajoči — Burgess, Kandidin oče, podžupnik in tipkarica — so precej humorne osebe. Ta poteza komplioira oderske pojave in prizadeva interpretom občutne težkeče.
Gospa Marija Vera je dramo zelo zmiselno režirala; uprizoritev je pričala o lepem razumevanju dela ter o diskretnih uprizoritvenih zmožnostih. Tako je delo, za katero si je zbrala odlične sodelavce, s sigurnostjo podala kot odersko celoto.
Pastorja Jakoba je igral gospod Levar. Bil je .moška figura, z malce privajenim življenjskim patosom pridigarja in je močno povdaril pri ljudskem tribunu njegovo notranjo nesi-gurnost v subtilnem svetu ljubezni. Morda je prišlo zato v celotno figuro nekaj kolebavosti, a interpretacija je spričo sveta nasprotne figure popolnoma pravilna. Kandida gospe M. Vere je bila ženska-prijelna in na višku situacije, kot jo je avtor zamislil Bila je prosta vsakega ibsenovskega posili-misticizma, kar je dajalo tudi Levarjevi vlogi toliko verjetnosti. Gospod Jan je igral mladega poeta z
zrelostjo in pretehtanostjo, da je mogočno presenetil. Njegov talent je pokazal vse vrline in toliko discipliniranosti, da je tvoril s prej imenovanima tovarišema harmonično skupino. Tudi gospa Rekarjeva je sanicstojno pojmovala svojo tipkarico in ustvarila vredno figuro. Gospod Lipah, kateremu je pripadel težavni last, je postavo v stilu ustvaril in pravilno razumel njene meje; pcilžugnik go-sp;oda Gregorina je bil dober.
V celoti je Ireba poudariti, da smo redko videli toliko kompliciranih figur tako dobro podanih. Da so se združile v premišljeno soigro, je pri nas redek uspeh, ki ga je treba razdeliti med režiserjevo smotrenost in inteligenco igralcev.	M.
LJUBLJANSKA OPERA.
Gostovanja. Operetna noviteta.
Zanimanje za našo opero vidno peša, predstave so šibko obiskane, odpovedovanje predstav, prestavljanje napovedanih premijer, iz-premembe abonmajev deprintirujoče vplivajo na že itak pičlo teatersko publiko. Krivda tiči deloma v močni redukciji osobja, ker niti za dvojno zasedbo glavnih vlog ni preskrbljeno in v slučaju obolelosti enega mora predstava cdipasiti. Uprava si pomaga z gostovanji, ki pa stanejo denar in vkljub žrtvam vseeno niso vedno posrečena in dobrodošla. Tako je vzela v repertoar na hitrico naštudirano Puccinijevo iMadame Bulterfly v režiji in pod taktirko kapelnika Ncffata menda prav le s tem namenom, da nam je prestavila v naslovni vlogi dunajsko operno pevko Staller Stot-terjevo, ki je že uspešno debatirala kot Margareta v »Faustu:, in mariborskega baritonista Neraliča. Za en večer se je upravi posrečilo vzdramiti apatično publiko in jo privabiti v gledišče, ki ga je skoraj zasedla. Staller-tštot-terjeva je pela svojo vlogo v nemškem jeziku, kar se po prevratu v naši operi dosedaj še ni zgodilo in značilno je, da se je ta. večer znašla v operi vsa ljubljanska nemška elita. Debutantka je simpatična oderska pojava, pela je pohvalno in tudi v igri pokazala lepe zmožnosti. Nemško petje je pa vplivalo na poslušalce skoraj smešno in brez vsakega šovinizma zahtevamo, da se raz naše pozomice glasi le silovenska beseda, že zaradi boljšega razumevanja uprizorjenih del. Vloga konzula v Butterfly je neznatna in gost Neralič ni mogel bogvekaj pokazati.
V »Trubadurju« je dalje gostovala priljubljena zagrebška mlada operna in koncertna pevka ZinkaWilfan - Kunčeva, ki je, dasi še začetnica, pevka po božji volji in se ji obeta
sijajna karijera. Malo je primadon, ki bi pele tako iz duše in tako prepričevalne, zato tudi v srce segajoče ket ena. — Ne smemo pozabiti, da je v obeh navedenih operah pel obe tenorski partiji z lepim uspehom Leopold Kovač. Na nekaterih predstavah se čudovito razvija in udejstvuje, da ga radi poslušajo celo večni nergači in čemeruiki. Drugod bi dobil za svoj nastep večje priznanje kot pri nas, doma. Gostovanje Wilfan-Kuneeve je bilo vsem iskreno dobrodošlo in vselej bomo njene nastope v ljubljanski operi radi pozdravili.
Premijero nove operetne novosti »Zma-galka oceana« so obetali že začetkom tedna, doživeli smo jo v sobolo zvečer. Stvaritelja novega plesa lahkokrile muze, plesnih šlagerjev, več ali manj dobrih dovtipov, stokratnega preoblačevanja in kazanja toalet sta topot zagrebška prevajalka dunajskih šlagerjev in feljtonistka Chudoba ter zagrebški skladatelj in kiiitik Žiga Hirschler. Na opereti ni nič zagrebškega ali našega, marveč je vsebinsko skonstruirana po šabloni vseh današnjih operet z vso zanje potrebno navlako. — Glasba je učinkovito šlagerska, prav malo originalna, ker nehote spominja vsakih pet minut na druge opere in operete, je pa dobro, včasih še prevč natrpano instrumentirana, živahna in detipna. Prvo dejanje »Zmagovalke oceana« najbolje teče, v drugem dejanju zastaja, kcncem tretjega papostane dolgočasno in medlo, brez učinka konča.
Prvemu izvajanju zagrebškega operetnega dela sta kumovala kot režiser Povhe, kot dirigent pa direktor Polič, v ansamblu so vsi storili svojo dolžnost: Poliževa, Povhe, Drenovec, Rakarjeva. Peček, Balatkova in Kosič.
—	Vsi so bili odlikovani z venci in šopki, avtorja ponovno poklicana na oder. Uspeh crerete je bil pri publiki velik; zabavala se je in smejala, saj drugega namena opereta nima. Za napredek resne glasbe in zanimanja zanjo pri naši itak pohujšani publiki pa pomeni nje uvrstitev repertoar velik minus, prazni gledališki blagajni pa obeta nov vir dohodkov, ki ji jih iz srca privoščimo. — ; Vseeno pa bi take neverjetne neokusnosti, kakor je »dovtip« na ime neke filmske igralke morale odpasti. Nismo vendar v predmestnem gledališču.	. —ec.
KRIŽEV POT ZAKONSKE ŽENE.
Pred okrožnim sodiščem v Velikem Bečke-reku se je vršila te dni kazenska obravnava zoper 321 etn o kmetico Nežo Kovacs iz Mihaj-lova. Obtoženka se je zagovarjala radi umora svojega moža. Neža Kovacs je razparala svo-
jemu možu, ko je spal pijan v postelji, trebuh. Mcž je par ur nato umrl.
Izpovedbe obtoženke o njenem zakonskem življenju so bile naravnost pretresljive. Neža Kovacs je bila poročena s svojim možem od leta 1913. Njeno zakonsko življenje je bil pravi martirij. Mož, ki je bil vsak dan pijan, jo je pretepal dan na dan. Nekoč jo j? privezal na posteljo ter zanetil pod posteljo ogenj. Ponovno je vsled njegevih brc in batin abor-lirala. Eden od abortusov, ki so ga ji morali odstraniti operativnim potom, je kazal oča-vidne znake brc rabijatnega možakarja. Tudi očeta obtoženke je lopov tako pretepal, da je vsled poškodb umrl. Svojo slepo taščo je tako preganjal, da se je par dni po smrti svojega moža obesila. Njegovi trije otroci, ki jih je pravtako neprestano pretepal, so živeli v večnem strahu pred njim.
Pri obravnavi je bilo zaslišanih 18 prič, ki so izpovedale o peklenskem življenju obtoženke strahotne stvari. Vse priče so soglašale v tem, da je bil umorjeni izredno nasilen človek in strasten alkoholik. Ko ga je nekoč občinski beležnik cpczoril, da naj ravna s svojo rodbino bolj človeški, mu je zagrozil, da ga bo ubil. Svoje clroke je pogosto tako pretepal, da so se onesvestili.
Dne 28. septmbra je bilo v vasi proščenje (žegnanje). France Kovacs je bil zopet pijan ko čep. Ko se je vrnil naslednjega dne ob 9. domov, je pričel zepet svojo ženo pretepati, tako da je morala pobegniti od doma. Ko se je vrnila naslednji dan domov, so sedeli njeni otroci jokajoči v veži. Povedali so ji, da oče spl iter da je zagrozil, da odreže materi, čim se vrne, roke in noge. Nato je pograbila žena kuhinjski nož ter je razparala ž njim svojemu mežu trebuh.
Neža Kovacs je bila obsojena spričo olajševalnih okoliščin na leto dni ječe. Ker se nista pritožila niti državni pravdnik niti zagovornik, je postala sodba pravemočna.
BORZE,
•Curih. Beograd 9.1375, Berlin 123.70, New-york 519225, London 25.31, Pariz 20.4175, Milan 27.475, Praga 15.385, Budimpešta 90.775. Bukarešta 3.21, Sc-fija 3.74, Varšava 58.20, Dunaj 73.20.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 135 (135), Kreditni zavod 160—0, Strojne 0—70, Trboveljska 0—500. Vevče 135 —0, Ruše 265 — 380, Stavbna 56
—	0, šešir 125 — 0.
Chadie Chaplin.
Nekaj časa je bila javnost v Franciji mnenja, da ameriški filmi lahko prekašajo evrop-ske in zato so jih zelo visoko cenili. Toda dandanes je uvaževanje ameriškh filmov precej padlo; to pa radiiega, ker so Francozi mnenja, da so njih vprizoritve strašno otročje. Če ne bi se zanimali Evropejci za slavne ameriške igralce, ki nastopajo v teh filmih, bi morda ameriških filmov sploh ne hodili več gledat.
To izvira menda iz tega, da imajo v Franciji predvsem radi filme, ki so pesneti po znanih slovstvenih delih, in pa iz dejstva, da v Evropi še niso splošno razumeli, da je kinematografska umetnost neaavisna od dramalške umetnosti, namreč tiste, ki tvori gledališče, in klasičnega slovstva. Ravno raditega morda marsikateri avtorji filmskih besedil mislijo, da zadostuje, če se izreže nekoliko prizorov iz dolgega romana ter jih kinematograJisko predela, mesto da bi si izmi-sLU popolnoma nove komade za svoje filme.
—	Jaz sem prepričan, da je to eden glavnih vzrokov počasnega napredovanja.kinematografske umetnosti v Evropi. Večina vaših vprizcriteljev se vse preveč opira na staro slovstvo, ki je sicer jasno in prijetno pri či-tanju, postane pa bolj ali manj nerazumljivo in utrudljivo, ako se prikazuje v kinu, kajti čisto naravno je, da, če se še tako skrbno izberejo naslovi posameznih filmskih prizorov, vendar ne zadostujejo, da bi iprikazivali v
vseh potankostih slovstveno vrednost kakšnega Balzaca, Victorja llugo-ja ali Aleksandra Djimasa.
—	Ako hočem čitati kakšno knjigo, rajši sedem v udoben naslonjač k peči, si prižgem pipo in postavim pred-se kozarec... česarkoli, kakor pa da bi prebil tri ure v javni dvorani, sedel neudobno in čital izsečke iz knjige, katero sem skoraj gotovo že enkrat čital v svoji mladosti v okolnostib, v katerih sem mogel to knjigo bolje ceniti.
V	Zedinjenih državah, mislimo, da je kinematografska umetnost zbirka znanstvenih manifestacij sedanjega časa. Menimo, da se mora ta umetnost izražati predvsem potom premikanja, potom gibanja, ki je določeno, da nadomesti za oči to, kar jo v gledališču govor za uho. Mi Američani to umeinost vidimo bolj vizuelno kot intelektuelno ter skušamo napraviti iz kina oddih za vid in potom njega tudi za domišljijo, ter nočemo preveč siliti gledalca, da razmišlja, kar bi ga le utrujevalo. Iz tega namena skušamo napraviti iz kinematografa točno določeno specialiteto. Mi v Ameriki ne trgamo slovstvenih del ter jih ne pudlagcdimc. Mi čisto enostavno ustvarjamo prizore, ki izražajo naše vsakdanje življenje. Morda prikazujemo včasih malo preveč tega življenja, tc-da tisti, ki je v slanu storiti preveč, je enako tudi v stanu storiti manj in morda bomo slopnjema prišli do prave mere.
Mi se pa zadovoljimo s tem, da stavljamo pred fotografski aparat slavne dramatske
igralce, kot se menda to godi v Evropi, predvsem pa v Franciji. Pri nas so se ljudje specializirali za kino in mi smo mnenja, da so taki umetniki za kino bolj sposobni kot največji dramatski igralci.
Prepričani smo, iz istega vzroka da bi naši filmski umetniki, ki jih občudujete radi spretnosti njih udov in gibčnosti njih potez, bili mnogo manj zabavni in mnogo manj pri-kupljivi, če bi morali igrati in povrhu še govoriti na manjšem gledališkem odru, medtem ko bi bilo veliko tisoč oči uprtih nanje. Vsak naj se udejstvuje na svojem polju. Ako je vsakdo na mestu, kamor spada, potem bodo filmi dobro sni mani.
Skratka, mislim da lahko rečem, da trpi kino v Evropi preveč na umetnosti, v najbolj intelektualnem smislu besede in da nima dovolj umetnosti v tehničnem smislu.
V	Franciji vzamejo na primer klasično delo, ki je trakovano z umetnostjo od enega konca do drugega. Nato izberejo za filmanje najslavnejše igralce opere in velikih gledališč, najboljših zastopnikov dramske umetnosti. Jaz sem pa mnenja, da to ni pravilno in da bi se morala ohraniti umetnost samo v oni smeri, da se da filmu tisto umetniško obi-ležje, ki so ga bolje v Franciji kot povsod drugod v stanu dajati vsem stvarem. Potem pa bi morali napraviti korak naprej v izberi po-zorišč, kjer se razvija dejanje, v razsvetljevanju, v fotografiji in v uprizoritvi. Treba bi bilo, da se doseže bolj visoka stopnja v uporabljanju tehnike, mesto da se išče ves efekt
samo v tem, da se na reklamnem oglasu zbere čim največ imen slavnih gledaliških igralcev.
-- Prosim, da mi oprostite, če sem vam nekoliko prerezko povedal svoje mnenje o francoski kinematografiji. Sicer imajo pa isto mnenje mnogi Francozi, ki jim je na srcu ležeč razvoj in napredek kinematografske umetnosti.
Sedaj moram pa še zavrniti mnenje, ki sem ga lelikokrat čul v Franciji. Reklo se mije-»Ni čuda, da so ameriški filmi, za kojih vpri-zoritev se potroši včasih mnogo stotisoč dolarjev, lepši, kot filmi, ki so bili snimani v Evropi, kjer njih avtorji nimajo na razpolago-kapitalov, ki bi jim dovoljevali tako razkošno vprizarjanje.« Na to moram odgovoriti, da ameriški kincspecialisti ne dosegajo svojega cilja samo radi tega, ker so jim velike vsote na razpolago. Te velike vsote žrtvujejo namenoma. Filmska industrija je ravno tako skrbno preštudirana in razvita, kot vsaka druga industrija, koje napredek zavisi predvsem od tega, da si je pridobila najboljše inženerje v stroki najizobraženejše preddelavce in najbolj spretne delavce, kakor tudi najpopolnejše stroje, ki jih je mogoče kupiti z denarjem.«
To so misli, ki jih je Chaplin izrekel v Franciji leta 1921 in Francozi danes priznavajo, da so, kar se tiče Francije, še vedno veljavne. Te izjave kažejo skrajno in najtoč-nejšo pozornost, ki jo Chaplin obrača na vse. kar je v zvezi z njegovo umetnostjo.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
najfinejSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajta ponudbe.	Telefon	itev.	2389.
Tehnično in higijeniino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pišema > Ljubljana, Dunajska cesta IL la, II. nadstr.
Calmkoipe^
»GROM «
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Našle« brseJavkami „OROMM.	Telefon 2454.
Podrulnlcei Maribor, Jesenice, Rakek.
•bavlja vsa « le stroko spadajote posle najhitreje la ped kutantnbnl pepoJL IsslepnUd druibe spalnih ves S. O. S. sa ekspresna
politike.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo
razpisuje oddajo
vodovodne in električne inštalacije
za stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobijo od 23. t. m. dalje med uradnimi urami pri podpisanem uradu.
Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 31. januarja 12. ure opoldne pri podpisanem uradu.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
MALI OGLASL
Za vsako besedo se plet« 50 par. Za debelo tiskan« pa Din 1.—.
šivilja,
dobro izurjena, išče službe. Gre šivati tudi na dom. — Naslov v upravi lista.
TISKARNA „MERKUR“
GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23.
TELEFON ŠTEV. 1532.	TELEFON	ŠTEV.	2532.
ie priporoča *s vse « tiskarske stroko
Premog - Čebin
WoUova l/n. - Telef. 2064
Prodam
dve boljši 4 vrstni harmoniki, in sicer dvo- in triglasno firme Lubas. — Harmoniki imata lep in prijazen glas in ata dobro ohranjeni. Naprodaj ata pri Štefanu, 5. mestna hiša na Kobaridskf cesti, Bežigrad, Ljubljana
Oglašajte v Narodnem Dnevnika.
MelateiJ: Alekusdev Zelenikm. - Urejaj«: Vladimir Svetek. - Za tKtamo »Merimr« odgovoren: Andrej Sever. Viri v Ljubljani.