Tečaj LIV. i I izhajajo vsak petek ier stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po poéti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 14. februvarija 1896. ítwfct^^^tiífiítířfe «tset»řttftufc íiráfc ífcífc řič čfc đ&ti *t»đ& & îjé m v 4kl Politiški oddelek. C - ■ Po deželnih zborih. Slovencev ni v štajerskem in tržaškem deželnem zboru, isterskega so tudi ostavili, a Badenijeva vlada se zato niti ne zmeni. Ničesa še ni storila, da bi se toliko premenile razmere, da bi Slovenci mogli sodelovati v teh vredno se jej menda ni zdelo pečati deželnih zborih Niti se s to zadevo. Ta teden se je končalo Ietošnje deželnozborsko za- Zaradi tega pa moramo reči, da je Ietošnje deželno sedanje. Pričakovalo se je, da deželnozborske razprave zborsko zasedanje Slovencem in Čehom vzelo mnogo za kaj pojasnijo politični položaj. Reči pa moramo, da se upanja v sedanjo vlado. Pa kako bi ga tudi ne, če je ne to ni zgodilo. Vladna politika je vedno še knjiga zaprta davno na nekem shodu trdil baron Chlumecky, da se s sedmimi pečati. Kakor v državnem, tako tudi v de- danja vlada nikakor ne misli vladati brez zjedinjene želnih zborih ni vlada zavzela nobenega jasnega stališča. vice, temveč bode to stranko še podpírala. Da je Chlu- Prilike je bilo dovolj, da bi pokazala svojo barvo, mecky dobro poučen, ne dvomimo. On kot predsednik a se je temu skrbno izogibala. Na Češkem je mej zase- zbornici poslancev velikokrat občuje z ministri. danjem odpraviia Čehom nepovoljnega namestnika Thuna, a več pa ni storila, da bi pridobila Čehe. grofa Tako Posto- panje vlade proti krščanskim socijalistom na Dunaju pa tudi kaže, da si je vlada postavila za svojo nalogo, pred ni zavzela nobenega stališča glede češkega notranjega je- vsem ohraniti vpliv zjedinjene levice zika, glede minoritetnih šol in pa glede češkega držav- Nemškoliberalna stranka pa je zakřivila vse na nega prava, da si je zato imela obilno prilike. vpra- rodne boje v Avstriji. Kazala se je vedno sovražna proti šanju narodnih kurij se je pa celo postavila na nemško Slovanom. Sedaj ta stranka že res močno peša in neko-stališče, dasi ni posebno silila, naj se ustreže Nemcem. liko popušča od svoje politike v narodnem oziru ; v re- svojih govorih v državnem zboru je grof Badeni snici je pa njeno popuščanje le bolj navidezno, kajti na omenjal tudi narodno jednakopravnost. Govorilo se da posled se pa vendar vselej postavi na nemškonarodno vitezu Rinaldiniju tudi dal nalog, naj varuje narodno stališče. Na Moravském ima odločujoči upliv v deželnem jednakopravnost v deželnem zboru isterskem. V deželnih zboru in je letos zavrnila vse češke predloge, ki so me-zborih pa vlada vendar ni nikjer pokazala resne volje, rili na uresničenje narodne jednakopravnosti. Na Češkem da hoče varovati narodno jednakopravnost. tudi ni hotela pogoditi se s Čehi na podlagi popolne na- če se je v kakem deželnem zboru sprožilo vpra- rodne jednakopravnosti šanje o narodni jednakopravnosti > mu ni ugovarjala j a vlado, ki se opira na tako stranko, Slovani ne podpirala stvari pa tudi ni. Na pritožbe Slovencev v ko- moremo imeti zaupanja. Zato pa Mladočehi ne mislijo roškem in Čehov v šleškem deželnem zboru ni vladni za- pustiti svoje opozicije proti njej. Slovenski poslanci se stopnik dal nobenega odgovora. Vlada se je držala tako, pa tudi ne smejo nikakor dati vezati rok. kakor bi se stvar nje prav nič ne tikala. narodnem oziru minolo zasedanje deželnih zbo goriškem deželnem zboru so Slovenci glede slo- rov ni přineslo nikjer nobenega napredka. Povsod so na venske šole v Gorici stavili cel kup interpelacij, a vlada rodnosti, ki imajo moč, kazale neprijenljivost. Poljaki so je vendar ostala popolnoma hladna nasproti tej stvari. še nekoliko bolj se pokazali spravljivi proti Rusinom ï isterskem deželnem zboru se je narodna jednakoprav- kakor Nemci ali Italijani proti Slovencem in Čehom a v nost teptala z nogami, a vlada ni ničesa storila, da jej pridobila veljavo. resnici pa vendar tudi ničesar posebnega niso storili na potu do narodne jednakopravnosti. Sploh se zasedanje deželnih zborov ne more zvati posebno plodovito. Povsod korak za obnovljenje dobrih odnošajev je storjen. Glas Rusije se je potratilo mnogo časa s praznim govorjenjem, mno- ki ie vedno imela socutje za trpljenje in desorganizacijo so na gimi predlogi, ki so ostali neřešeni, interpelacijami, katere še odgovora poslanci niso dobili. Kolikor bolj je bila vlada zapeta, toliko bolj so pa bili zgovorni poslanci sednega rodu v orijentu, je nasel odinev v srcu Bolgarov. Na- polnjen z velikodušnostjo in odkritosrčno dobrohotnostjo za Bolgarijo, je car se oziral na prošnjo princa Ferdinanda. Listi vedo povedati, da bo Rusija priznala princa Ferdinanda v raznih deželnih zastopih. Sprožilo se je veliko novih za kneza in napoveduje se tudi, da se Bolgarija poviša v mislij, žal, da je iz vsega bilo jako malo sadu. kralj e8tvo. Politični pregled. Koroški deželni zbor je z veliko većino zavrgel predlog, da se naj vpelje na višjih razredih realke veronauk. Predlog sta zagovarjala deželni predsednik in pa knezoškot dr. Kahn. Tudi dr. Steinwender se je izjavil, da ni proti vpeljavi veronauka v višjih razredih realke. On je pripravljen duhov-ščini privoliti neki v pli v v soli, da si je odločno proti duhov-skemu vodstvu v politiki. Štajerski deželni zbor je v jedni poslednjih sej sklenil ^í íft «Ý^ íří itt r^t rfc ryt rři^ÝiíÝií^íÝi riS^ri^ ...........................•.....:»•....... € Obrtnija. » Razstava inozemskih mebljev. C. kr. avstrijski kupčijski muzej na Dunaju je pri-kakor je našim čitateljem že znano, v prostorih j šol razstavo ino nov zdravstven zakon. ředil tukajšnjih c. kr. obrtnih strokovnih zemskih, večinoma angleških mebljev ; s tem je imeno to predlogo se bode občinam nalo- vani muzej tudi našo domovino potegnil v delokrog svo žilo veliko bremena. Sicer pa ima dosti jako lepih naredeb, o katerih se pa ne ve, kako se obneso v praksi. Stûrghov predlog, da naj se razveíjavijo mandati slovenskih poslancev, ki jih ni v zbor, se je izrocil deželnemu odboru, da o njem jega obširnega programa za razvoj domaće industrije in trgovine. Pospeševanje kupčije je glavna naloga dunajskega poroča, oziroma predloži dotični predlog zakona. Letos se torej muzeja, potem takem pa tudi pospeševanje vseh teženj, ki merijo na izdelovanje blaga, katero je vedno na sve- deželni zbor v tem oziru ni upal ničesa doloČnega skleniti. Isterski deželni zbor je v jedni poslednjih sej sklenil peticijo za osnovo italijanskega vseučilišča v Trstu, ali pa vsaj italijanske pravne fakultete. To je predmet, ki se leto za letom ponavlja. Potrebe pa za italijansko vseučilišče ni, ker se na tovnem trgu iskano in primerno plaćano. Avstrijski kupčijski muzej prodaje vsled tega domaći industriji vzorce, ki se ne odlikujejo samo po lepi in vzgledni, estetiško- vseučilišču v Inomostu vsi predmeti predavajo v italijanščini. pravilno pogojeni obliki, temveč tudi po priljubljenosti v Italijani bi radi lastno vseučilišče samo zaradi tega, da bi na trgovinskem prometu. S tem preskrbljevanjem vzornih in njem gojili iredentovstvo. V češkem deželnem zboru je radikalni poslanec Baxa hudo napadal Nemce, veleposestnike, vlado in naposled nespodobno govoril ljubju. o vladarski rodbini in avstrijskem donio- za eksport pripravnih objektov pa delovanje muzeja še ni končano. Muzej gre še dalje in daje v premnogih slu-čajih domaćim tvrdkam tudi naročila, nudeč jim priliko, Njegov govor je pa vzbudil obcno nevoljo. Od vseh poskušati se na delih, ki so sama na sebi poučljiva, ob stranij se mu je ugovarjalo. Govornika so po tem zavrnili go- jednem pa tudi materijalno ugodna. Marsikak mojster vorniki vseh strank. V imenu Mladočehov sta govorila proti njemu dr. Herold in dr. Kramař. Baxa je ostal popolnoma osamljen s svojimi nazori. Nemci v sleškem deželnem zboru. čina v sleškem deželnem zboru je odklonila predlog, da bi de- Neinška ve- more na ta način izvršiti naloge, s kakoršnimi mači naročniki nikdar ne bili pověřili, če bil pričel s svojo inicijativo. ga do muzej ne Pri teh svojih akcijah pa se poslužuje muzej obrt- želni odbor moral občevati z občinami v njih poslovnem jeziku, nih šol, ki so pač . v prvi vrsti poklicane, da domačo in- Ćeške in poljske občine bodo torej še vedno od deželnega odbora dobivale jedino nemške dopise, kar je žanje jako nepri- jetno. odboru Imeti morajo torej nemšČine veČše tajnike. Deželnemu bilo pač ložje pridobiti Češcine in poljščine vesče dustrijo z dobrim vzgledom podpirajo in poživljajo. Na- črtana načela so napotila avstrijski kupčijski muzej, da je poslal tukajšnji c. kr. obrtni strokovni šoli za obde- uradnike, kakor pa občinam tujih jezikov zmožné tajnike, vanje lesa 52 komadov hišnega, večinoma sedežnega Tukaj se je zopet sijajno pokazala nemška pravičnost. Državni zbor snide se jutri. Vlada mu predloži vo-lilno reformo že v prvi seji. Odsek za volilno reformo jo bode pretresoval že mej proračunsko debato v zbornici, ker vlada želi, da se stvar resi spoinladi. Ako bi državni zbor odklonil viadno predlogo, bode vlada razpustila državni zbor. meblja, ki je te dni razpostavljen v prostorih tega zavoda občinstvu in strokovnjakom v pregled in proučevanje. Razstavljeni meblji so skoraj izključno angleška originalna delà ; le malo kosov je francoskega izvira. angleški hišni opravi je obče znano, da se odlikuje po Bolgarija. Zadovoljnost Ferdinanda, da prekrsti svojega sina Borisa, kaže se najbolje v nastopni brzojavki, katero je poslal car Nikolaj bolgarskemu knezu Ferdinandu: Odkritosrčno Vam čestitam k patrijotičnemu sklepu, katerega ste mi naznanili s svojim pismom z dne 21. nad sklepom kneza praktiški, za določen namen do zadnjega detajla premiš ljeni konstrukciji. A kar velja splošno o pohištvu, velja osobito še v podvojeni meri o sedežnih mebljih. Od nek- daj je občinstvo čislalo angleške stole vsled njihove ianuvarija. Geneialni major mojega spremstva Goleniščev-Ku-. skrajne pripravnosti in priročnosti, ki je zvezana s tehtno tuzov vam prinese moj odgovor in bode pooblaščen v mojem in zdravo konstrukcijo. Kar je veljalo nekdaj imenu udeležiti se slovesnosti vsprejetja vašega ljubljenega sina Tudi je izdal ruski car velj tudi v naroČje bolgarske narodne cerkve. še dandanes v polni meri. sledeci ukaz: „Carska vlada je bila, ko je 1. 1886. iz Bolga-rije odpoklicala svcje agente, izjavila, da s to naredbo nikakor filov Na slonilu ne zapazimo nikjer ojstrih in sitnih pro-okraskov in rezbarij, ki člověka tišče in mučijo, ko ne nam^rava pretrgati vezi, ki vežejo Bolgarijo z Rusijo." Prvi se vsede, da počival Počezni lesovi so primerno za 63 krivljeni in po hrbtu vrezani, prostor mej njimi izpolnjen z raznovrstnimi palčicami, ki so vselej pa je lične. gracijozne in korektne v obliki. Se ve, da so pri neka terih stolih slonila tudi z blazinami obđana. Takozvani Cnippendale-stoli*), odlikujoči se po pri merni zgradbi, so zastopani v raznih eksemplarih. Na ter nas prese i umljenim zabtevam po čistem slogu le prevečkrat žrtvujemo komoditeto in rabljivost meblja. » r Konečná delà, kakor brušenje, gladenje, namakanje, politiranje itd. so najskrbneje dovršena. Iz teh kratkih podatkov vidijo čitatelji, da ima razstava inozemskih mebljev dokaj poučnega in zanimivega pravljeni so od izvrstnega Mahagoni lesa na sebi, in sicer ne le za domaće obrtnike, katerira je netijo s svojo lično obliko in skrajno lahkoto. Porabljeni pač v prvi vrsti namenjena, temveč tudi za drugo raz-lesni materijal, ki spada mej najbolj trdne in vztrajne umno oofiinstvo. Vsak si bode pridobil z obiskom raz-lesove, dopušča mizarju, da gre do tako finih, za naše stave novih idej in probud, ki bodo izvestno blagodejno kontinentalno oko skoraj prešibkih form. nahaja Poleg Chippendale-stolov se tudi „genre Sheraton" (Tomaž Sheraton - 1792 je v svojih na- vplivale nanj, ko bode dajal naročila našim, kakor znano, veíinoma vrlo sposobnim domačim lesnim obrtnikom. črtih postopal samostalnejše nego Chippendale, otresel se tajega vpliva, osobito pa rokoko, ter se je odlikovai po primernih in jasnih konstrukcijah), tako da je obisko- valcu mogoče, dekti primere mej obema sistemoma, sta danes, več nego sto let po postanku, morebiti pokli- % cana, da reformujeta naš sedežni mobiljar. Glede konstrukcije same bi omenili, da je pri spod- Obrtnijske raznoterosti. Dober klej se napravi, ako se navadni pšenični škrob dvojnoogljikovega natrona zmeša, dene v ponev in v kaki cevi za pečenje na kaki podlagi tako doigo ogreva, da postane rumenkast. Mej ogrevanjem naj se zmes večkrat pre-meša, da se jednakomerno ogreje. Potem se zmes še kuha v s 5 o / o vodi takim ravnanjem se škrob premeni v dekstrin, ki se njih klinih, ki so zvezani v obliki počezna palčića razstopi v vodi v arabski gumi in se da ravno tako porabiti kot arabski gumi in zraven tega ne plesni. . Mlečne in kavine pege odpraviš iz volnenih tkanin, ako jih namažeš z glicerinom, izplakneš z mlačno vodo, in je na drugi strani zgladiš, predno se posuši. Griicerin ima last- Poleg angleških mebljev je tudi par francoskih nost, da vzame vse kavino strojilo in mlečno tolščo. S tem se pritrjena v prvi tretinji proti spredaj ; s tem dobita spodnji nogi več stabilnosti, a zadnji nogi drži še posebna počezna palica, stojeća višje nego omenjeni spodnji klini. stolov razpostavljenih. Največ priznanja pa bodo pač tudi najvažnejše barve nič ne poškodujejo. našle tri francoske „vrteče se biblijoteke", ki se odliku-jejo po izredno praktiški in porabni sestavi. Materijal, iz katerega so izdelani razstavljeni objekti, je vseskozi brez madeža. To je prednost, ki jo vedo ceniti poznavatelji in ljubitelji angleškega meblja, prednost, katero je na kontinentu težko doseći. Angleži imajo neposredno morsko z vezo z vsemi tujimi deli sveta in zato so lesne zaloge angleških tvrdk tako bogate na izbornih, brezmadežnih lesovih. Ameriški oreh in mahagoni se pač na našem kontinentu nikjer ne nahajata v tako izborni kvaliteti, kakor v Londonu. Krasni les pa vpliva na izdelke in njih vsekako najugodneje kurenčno zmožnost. Ako sklenemo svojo sodbo o razstavljenih metih, moremo jo združiti v naslednjih stavkih: Konstrukcija je priprosta, materijalu primerna da prikrije kolikor možno vse nedostatke tvarine. kon- pred tako Vse težke forme so izključene, s tem je dokaj ma- postane lahek in za pa terijala prihranjenega, mebelj prenašanje pripraven. Dani prostor je do zadnjega kotička izkoriščen delitev je povsem praktiški pogojena. î raz Vsi nepotrebni ogli, robovi in profili so odstranjeni mej tem ko pri nas na ljubo profilom in napačno raz i € i» Kmetijstvo. * Deželni odbor štajerski in nova lovska postava. Pod tem naslovom je priobčila celjska „Domovina" članek, katerega mi tukaj objavljamo, ker je v kmetij- skem oziru občno jako pomenljiv in ga je pisal mož, ki se sam peča s kmetijst /om : Odkar se prebivalstvo po štajerskem bolj zanima in peča s prekoristnim sadjarstvom, opazuje se od leta do leta, da je največji sovražnik mladih dreves zajec, ki toraj tudi napredovanje v tej prekoristni stroki kmetij-stva najbolj ovira. Zajec tedaj nikakor ne zasluži, da ga lovska postava tako močno brani in varuje. Vsako zimo so ljudje toževali o veliki škodi, katero jim delà zajec na sadnem drevji škoda pa, katero je ta žival naredila v hudi lanski zimi, je pa tolika, da se niti preračuniti ne da. Vsaj je vendar v nekaterih krajih zajec vse mlado drevje popolnoma uničil. Obglodal je pa ne le nezavaro-vana drevesa, temveč tudi taka, ki so bila ovita v slamo ali pa z apnom pomazana. Vse to je tudi lahko umevno kajti zima bila jako huda in žival ne more živa v *) Tomaž Chippendale je glavni zastopnik »mešanega sloga«, zemljo ter si pomaga, kakor si more. Kmetje pa, ki so popřed že več let zaporedoma sadili drevesa, imeli so ki je nastal na Angleškem sredi minnlega stoletja. Dotični slog se imenuje mešan, ker združuje v sebi elemente rokoko, gotike in kineških vzorcev. Chippendale je izdajatelj sloveče, 1. 1754 prvič izišle knjige: >The Gentleman — and Cabinet jako veliko škodo, katere jim nihče ni povrnil. Da potem pri takih razmerah marsikateri zgubi veselje do sadjar- ki podaje strokovnjaku veliko množino načrtov za hišno opravo. Stva, se pač ni čuditi. Popred se siromak trudi in trudi, maker's direktor 64 da si zasadi drevje in sedaj pride zajec ter mu vse po- nekaj časa v letu sfcreljati in da ima to pravico edino konča; zastonj bilo njegovo delo, zastonj tudi vsi najemnik lova, vsak: drugi pa, ki zajca ubije ali ustreli stroški. Če potem takega kmeta nagovarjaš, da bi sadil zapade hudi in ostrá kazni i sadno drevje, dobiš odgovor: „Povejte nam najpoprej, kako preženemo zajca, potem bodemo že sadili ; dokler se Škodo na drevju, stoleno po zajcu, je pa najemnik takrat dolžan povrniti, ako se drevesa zavarujejo, tako pa to ne zgodi, je vse delo zastonj, kajti nam tudi škode kakor je v tistem kraju nabada Ce nihče ne poplača". Žalibog, da so take besede resnične ! pre pomazal, reklo se mu je je tedaj kdo drevesa i áa v tem kraju navada jih v slamo oviti, ako jih je pa ovit v slamo, dejali so, da Ako mi moje setve, vinograde ali sadnike poškoduje Ie tukaj. navada jih pomazati. Zato pa tudi nihče kedaj po- tuja živina, lahko dotičnika prisilim, da mi škodo plača ; ako mi pa drevesa obje zajec, ne opravim prav ničesar in škodo moram sam trpeti. Kaj pa še le, ko bi ni kaj prida iztožil so těžko v roke debili tudi gospodje, ki so vselej na nájemníkovi strani, kateri si morebiti predrznil zajca in bodi si, da ga zasačim jih je zato tudi pogostokrafc povabil na lov. Nadjali smo se pa za gotovo, da se bodo v novem ravno pri drevesu, ubiti, kaznovali bi me huje, nego če lovskem zakonu te tako krivične določbe odstranile ter da se bode proglasi! kot poljskim pridelkom bi koga okradel ali oropal. Vsak pravičen člověk mora sprevideti, da je to velika krivica in da ta krivica naj- bolj zadene ubogega kmeta, katerega postava proti po-škodovanju njegove lastnine prav nič ne varuje, temveč po zajcu, naj bi bil najemnik zavezan vselej povrniti zlasti nara\nost dovoljuje, da mu smejo zajci glodati drevesa pa sadnemu drevju, škodljiva žival, katero toraj sine vsak ubiti ali ustreliti, kjerkoli jo zasači; škodo pa, storjeno Pa čujte nič o vsem tem Zajec je škodljiva žival pa uaium' —------i —J O------------, J J ------WUJVV> kakor jim ljubo in drago. Kmet se naj trudi, naj delà čujte in nikar preveč ne strmité nad modrostjo deželnih in sadi, da tako preskrbi čez zimo dovolj živeža zajcu, odbornikov štajerskih v tistih okrajih, katere načrt kojega bi potem gospoda lovila in se poleg kratkočasila. imenoma našteva, v drugih pa ne. V okrajih toraj To je jedro dosedán je lovske postave in to je tudi uzrok, , ki so náčrtu navedeni, namreč tišti, v katerih se ljudje močno da je le malokedaj kdo kaj iztožil in bodi si, da je imel še toliko škode, pač pa se je pogosto pripetilo, da tožnik moral še tudi tožbine stroške poplačati. Vsled vinarstvom, se sme zajec vse leto, seveda po pečajo z lov. najemniku in njegovih pomagačih streljati rodnih krajih pa ostane vse pri starem, kajti v teh v nevino tega so se pa tudi v zadnjih letih vse take tožbe na- krajih, tako moramo dosledno sklepati, zajec ni škodljiva vadno opustile, in kogar nesreća zadela, prenašal jo žival Na Gornjem Štajerskem, v večjem delu Srednjega vendar je pa marsikateri tudi pretil Štajerskega in v nekaterih okrajih na Spodnjem Štajer je kar hladnokrvno, s pestjo vsem lovskim najemnikom 'in drugim zagovor- skem zajec tedaj po mislih in sodbi teh gospodov še ni nikom lova in divjačine. Našlo se je pa tudi dovolj takih nikdar kake škode napravil in se mora toraj ta žival v mož, ki so veliko krivico, katera se po lovu posestnikom vseh teh okrajih smatrati kot neškodljiva t čudno » da ni zemlje godi, pripoznali ter so pri vsaki priliki povzdig- naravnost rečeno kot koristna! nili svoj glas v korist kmetijskega stanu. Razni zastopi in društva storili so sklepe v tem smislu, da je v obrambo posestnikov neobhodno potrebno, da se lovska postava preosnovi tako, da se bodo po njej bolj dali ovale kmetiške koristi. Taki glasi niso se mogli o prezirati in štajerski dež. odbor se vendar enkrat odločil, da predloži dež. zboru načrt nove lovske postave. prijatelji kmetiškega stanu so to že težko pričakovali , dolgih letih slišati o novem lovskem zakonu, s katerim, so mislili, se odpravijo največje krivice sedajne lovske postave. Pa kako so se motili. Nova lovska postava še ne bode, in prav veselilo jih je, vendar enkrat po dolgih ako jo sprejme dež. zbor, niti za las boljša, nego je bila stara, da, v marsičem bode morebiti še slabša nemška gospoda v Gradcu zopet tem načrtom kako brezobzirna pokazala, proti zemljiščnim posestnikom po kajti deželi. Pa tudi znake pustnega časa kaže ta načrt, so nekatera določila že več nego smešna in najvišji Gor- mora čuditi veliki modrosti deželnega odbora janc se štajerskega. podrobnosti tega načrta se ne bodemo spuščali nekatere točke si hočemo nekoliko ogledati. Stara lovska postava določuje, da se sme zajec ? Dobro so jo iztuhtali gospodje in res zaslužijo, da se vse to zabilježi v spo-minsko knjigo dež. odbora. Dosihmal so pač vsi kmetje mislili, da zajec največ škoduje sadnemu drevju, in da je tedaj povsod škodljiv, koderkoli se ljudje s sadnim drevjem ukvarjajo, in da toraj tudi ni vreden, da se mu že kakorkoli prizanaša. Dež. odbor pa vse to tihoma za nikuje ter proglasi zajca kot škodljivega le v vinorodnih krajih. modrosti dež. odbornikov Vendar je pa mogoče in to priča zopet o veliki da zajec tudi v okrajih, ki v náčrtu niso navedeni, postane škodljiva žival i ako se namreč zbere občinski zastop ter stori osodepoln sklep proti zajčjemu zarodu, kateri sklep pa morajo potem seveda še — sami neučeni kmetje pač tega dovolj ne raz-umejo — tako visoki gospodje, kakor so okrajni glavarji, potrditi. Kjer se bode to zgodilo, tam se bodo na mah vsi zajci iz neškodljivih prelevili v škodljive živali. Zajci pa, ki prebivajo na pr. ob meji mariborskega in maren-berškega okraja, so pa lahko škodljivi in neškodljivi ob enem ; škodljivi so, dokler so v mariborskew okrajů in neškodljivi ako po naključbi prestopijo v marenberški okraj. Ali ni to prava zmešnjava nad zmešnjavo? (Konec sledi.) 65 Kmetijske raznoterosti. Breje krave moraš tako krmiti, da ne debele, a vendar ostanejo dobro rejene in imajo dosti krvi, ker le tako je pri-Čakovati, da bodo krave imele dosti mleka. Krave moraš po-polnoma prenehati molzti vsaj šest tednov poprej, predno imajo tele. dice. natih preš Ce se breje krave preslabo krmijo, ima to slabe posle-Dajati brejim kravam ne smeš preveč socivja ali olj- Misi in rovke poškodujejo pod snegom gomole in ko-renine rastlinam. Zato naj se često pogleda, nastavijo pasti ali položi otrova no korenje. M •dMfeífcfiwfctut*ttífc fř, •ftdft&j&áf»^^ ÍĚ » Pouční in zabavni del. : m a Varšavski spomini iz 1830. leta. (Ruski spisal N. P. Makarov.) VI. . (Dalje.) Junak in žrtva anekdoto v. Zakaj ne v Rusiji? Rusiji se je težko dobro in temeljito izo- braziti. Ti si predrzen dečko tak mlekozobnik? Rusiji se je izobrazil tvoj car, v Rusiji sem se izobrazil jaz. Kaj sem pa jaz? Mari sem tepec? Ne morem vedeti, vaša visokost. volinski polk njim » v Cemirova (najstrožjega stotnika) stotnijo, ne pustiti ga na dopust, ne na odpust ne pošiljati ga v šolo podpraporščikov, pa tudi ne predlagati za častnika, dokler jaz ne odločim, kaj naj se njim zgodi. In začelo se je zanj trpljenje, a baš vsled tega je postal pravi junak anekdot, zaradi katerih je po- se stal slaven po vsej Varšavi. Tukaj ni mogoče navesti vseh njegovih anekdot, za to bila potrebna cela knjiga Tukaj naj navaden le nekatere. Pukalo v je dobi val od matere tisoč zlatov (150 rub ljev) na mesec za izdrževanje. če se pomisli To velikanski denar i da y tedaj v Varšavi bila nenavadna cena. Končavam galerijo varšavskih originalov s pripove- Tako je kosilo petih jedij pri Henikovskem in v drugih dovanjem še ob jedni jako znameniti osebi. To bil gostilnah veljalo poldrug zlat » 22Va kopek v srebru. moj tovariš v šoli gardskih podpraporščikov, neki Pukalov, Porcije so bile tako velike, da je jednega kosila, prine podpraporščik volinskega polka, dobro znan po vsej Var- senega iz gostilne domu, bilo dosti za dva. Kosilo s še šavi zaradi svojih anekdot, katerim posvětil sebe in stimi jedmi veljalo zlata (30 k.) Bila so tudi kosila za katere je bil ne le večkrat zaprt, a služil celih deset s štirimi jedmi, ki so veljala zlat, ali 15 kopek, zlasti v let v nižjem činu podpraporščikov in naposled ? imenovan za častnika, pa ne v gardi, za kai bil imel Podvalni ulici v gostilni pod Zartokiem, kamor so zlasti hodili junkerji in poljski podčastniki. pravico po svojem razumu, izobraženosti in premožnosti, temveč v armadnem polku. Postranski sin grofa Arakčejeva je bil Pukalov jako Čaša odlične kave (kakeršne ni nikjer drugje, kakor na Poljskem) je veljala 3 kopeke. Funt govedine 1. vrste 4V 2 kopeke ) navadne pa še ali kopeki. Najbolj ših umen in izvrstno izobražen, kajti dovršil je bil gottin- hrušk dobil si deset za petico, izbornih, debelih in zrelih gensko vseučilišče. Poleg drugih znanostij znal je odlično češpelj dobil si za 3 kopeke celo mero, v kateri jih je jezike : ruščino, francoščino, angltščino, italijanščino, nem- bilo nad sto. Izvoščiki imeli so po dva konja in pokrite ščino in latinščino. Dobro igral na gla in citai vozove ter je računali za jedno vožnjo 15 kopek, bodi si Naj- note á livre ouvert. Njegova vnanjost je bila jako origi- tudi od jednega konca mesta do drugega. Obutev: nalna. Bil je srednje postave, tršat in malo pripognen, prvi in najdražji čevljar v Varšavi je bil Jekel, varšavski rublje in ni bil lep. pa tudi ne grd, ter je imel jako izrazen obraz. Pel. On računal za par 30 zlatov, to Zamolkel je bil kakor cigan, s temnorujavimi očmi, s 50 kopek. Navaana srednja cena na čevlje je bila 20 svetločrnimi lasmi, obraz je imel dosti pravilen in jako zlatov, to je tri rublje za par. Manjša stanovanja po dve gibčen tako da se je v petih minutah desetkrát spačil, sobi za neoženjence stala so navadno 200 zlatov ali 30 pa vselej drugače, in znal se je tako dobro pačiti člověk. i da rubljev na leto. Mej krasnim spolom v Varšavi, kakor bil misli! ki ga ni poznal, ne bil vedel, da se pači, temveč po vsej Poljski je bilo jako veliko lepih, posebno v sred naravno tako grd. Tako se je ob njih, rokodelskih slojih. Vse so bile jako spretne, Iju da jednem jedna polovica njegovega obraza smejala druga beznive in nikakor ne ncpristopne, posebno zakonske, mej pa jokala. Glavna njegova posebnost je bila, da je imel katerimi ni bilo skoro sredine : ali so bile odlične žene » zadej šop popolnoma belih las velik kakor rubelj. To so ali pa take, da jih vrag vzemi... Toda za druge S3 bile vedeli v vsej Varšavi in po tem so ga spoznali, kateri so jako dobre ... Po tem pa še podnebje, jako zmerno, pri- ga videli prvič. Naravnost iz inozemstva je Pukalov přišel v Varšavo, da ustopi v vojaško službo. Zato se je moral predstaviti cesarjeviču, in takoj jetno in zdravo. Večkrat sem spal v ostrogu na prostem zraku i ko sem dejal na travo posteljno blazino in odel se pokazal svojo eksen- z lahko letno odejo Visli so se začeli kopati včasih trično stran in razjezil velicega kneza. Na vprašanja je že sredi aprila in se je kopanje nadaljevalo do oktobra odgovarjal zdaj francoski, zdaj nemški, zdaj angleški in jedno besedo, kar se tiče obilnosti in nizkih cen naj sedaj italijanski. potrebnejših stvarij za življenje, za pctrato in zabavo » Kje ste se izobraževali ? vprašal ga je veliki knez. kar se tiče veselic in vživanja, ga ni bilo mesta v Ev gôttingenskem vseučilišču, vaša visokost. ropi i se bilo moglo primerjati z Varšavo v dvaj 66 setih letih. Sedaj pa spregovorimo še o junaku in žrtvi ? Poljanah glede podpore za vrt in sušilnico in predlaga, naj anekdotov. se odstopi dež. odboru. Sprejeto. Posl. dr. PapeŽ o začetku službovanja Pukalova je stotnijski po- veljnik, če tudi je bil strog, hotel ž njim biti prijazen in prošnji županstva v Mozlju glede podpore 1000 gld. za vodovod. Prošnja se izroči dež odboru Posl. M u r n i k ga je sebi vabil na kozarec čaja. Tedaj bila \ o prošnji Berganta Aleša, slušatelja na kmetijski soli na Du-naju, za podporo in predlaga naj se odstopi dež. odboru. šavi izšla v ruščini in poljščini knjiga z naslovom „Ve Predlogu se pritrdi. Posl. Po vše o prošnji kmetijske po- denje « njej se je razlagalo, kako se morajo nižji čini družnice v Novemmestu glede podpore za trtnico. Prošnja vesti v službi. Ta knjižica se je ob nedeljah čitala pred odstopi dež. odboru. Isti poslanec o prošnji, občine :>e rje vojaki vsake stotnije in vsakega eskadrona. In tu je Pu- izr0$i dtg odboru glede podpore za vodnjak na Podkljuki in predlaga, n'j se I da izposluje od poljedelskega ministerstva kalov přišel nekega večera k svojemu stotniku. kot ldstnika velikih gozdov v dotični okolici, izdatno podporo Usedite se, junker! rekel mu je stotnijski Sprejeto. lsti poslanec o prošnji podobčine Češnjica, Je- poveljnik. j sluga, prinesi junkerju kozarec čaja. reka, Podjele in Koprivnik glede podpore za zboljšanje planin Čaja je bil prinesel. Pukalov je vzel kozarec, izpil in potem položil na podnos 10 grošev (5 kopek), kolikor Krsténica, Jezerce in Velepolje ter predlaga, naj se izroči dež. odboru kateri naj se pri jednakih prošnjah ravna po sklepu iz 1. 1892., tedai navadno veljal kozarec čaja v kavarnah. po katerem se lahko dovoljujejo podpore do 1000 gld. v prospeh planinarstva. Poljedelsko ministerstvo Kaj to pomenja? — Vprašal je začuđen stotnik ? Pa Je Prositi za prispevek. Posl. Ažuian opisuje v daljšem govoru propadanje živinoreje po planinah, ker se kmetu pri- preveČ gozde Gospod stotnik. Včeraj so nam čitali pri stotniji, da nižji čin ne sme ničesar zastonj niti jesti, niti krajšujejo pašne pravice. Gozdna postava varuje piti, vse mora plačati. in (Dalje sledi.) i ri t M fM řM řHřM Éíítietyl^^ % Novice. r. na škodo kmetu ki potřebuje pašnikov. Vrh tega se ta postava tudi napačno izpeljuje. Grozdi se previsoko cenijo, pašniki prenizko. Gorornik apeluje na vlado, da varuje cesarju zvestega kmeta. Dež. predsednik baron Hein ugovarja pred-govorniku in poudarja, da pojenjava šttvilo živ ne. ker so se upeljala boljša živinska plemena, ko več Ui (rí 1+11+1 W'TtîI^W W 'WW M Ui '1 WWW*« prejšnja. Gozdna postava se ne more potrebujejo kot Deželni zbor kranjski. na ljubo in v prid krnetje, trinaisti dne . februvarija utemeljuje Le n ari i č svoj samostalni predlog glede posptševanja strije in trgovine po deželi Kranjski. Govornik poudarj posl indu kmetu ob ednem pa na škodo drugim premeniti. Ne temveč Kranjci sploh so zvěsti dižavljani. Skrbeti se mora vse stroke narodnega gospodarstva. Posl. Luckmann pou « • ^ • • m m i- za darja, da se razmerje mej posestniki v mora rešiti, ker gozdov in pašnikov potem zginejo prepiri. Ko je govoril še stvarnem in izbornem dogovoru, da se je doslej na kranjskem poročevalec, se je sprejel predlog finančnega odseka. premalo storilo za povzdigo industrije in trgovine. Prav da se za kmetijstvo skrbi, a treba je skrbeti za industrij i Klun poroča o prošnji nadučiteija Janeza Jegliča pri v -mr M W A « • * % m * «k Posl. sv. in Križu pri Litiji za podporo in predlaga, trgovino, od katerih imajo koristi vsi drugi sloji prebivalstva. odboru. Predlog se sprejme. naj se odstopi dež. Posl. dr. Papež poroča o Dosedaj je bila industrija, v kolikor se je razvila, navezana prošnji občine Hrenovice glede uže dovoljene podpore za vo- na se. Koliko načrtov in naklepov pa je splavalo po vodi, dovod in predlaga, naj dež. zbor ostane pri sklepu iz da ker ni bilo nobenega, vodili in informacijami. Tak urad, kakor ga predlagani ■■■■■■IppniHpMil RHHBHIIHPJII JU PRRHHpi 1892 bil iste podpíral z dobrimi na- da dežela prispeva z 30 %, če država da 50 °L m občina dosti pomagal temu da se nova industrijalna podjetj snujejo. Naravnih moČij imamo dosti na Kranjskem bi i za-izko- 20 0 o za \odovod. Predlogu se pritrdi. Posl. baron riščati jih moramo znati, oziroma onim podjetj a lotiti treba z dobrimi sveti na strani stati da Schwegel poroča o prošnji starinoslovca Jern Pečoika za podporo in predlaga naj se dež. odbor pooblasti dovoliti pri- preje se hočejo kakega merno podporo, vlada naj se pa naprosi, preložiti čim vztrajajo pri zapričetem delu. Govornik predlaga, da naj se Najvišjemu potrjenju zakon, kateri se je sklenil glede arheo- logiških preiskav na Kranjskem. Sprejeto. Posl dr. Papež njegov predlog odkáže finančnemu odseku. Predlogu se pri- poroća imenom upravnega odseka 1. u prošnji županstva 0 trdi Posl. baron Schwegel poroča imenom finančnega žužemperku za boljšo cestno zvezo z železnično postajo pri odseka o zgradbi nove deželne bolnice. Dosedaj je bilo dovo- Zatičini, 2. o prošnji občin Krka, Muljava in Gorenjavas, da ljenih 624.000 gld. za zgradbo nove bolnice. Prekoračila se se okrajna cesta od Gabrovšcice proti Zatičini. uvrsti mej deželne ceste in da se opusti zgradba nove ceste od Fužin č^z ta svota za 42.000 gld., a če odštejemo 18.000 gld teri so se izplačali gosp. Gorupu in za druge namene faktično prekoračila proračunjena svota le za 23.000 gld . kase je To Sušico ter o prošnji več posestnikov iz Sušice za prelo žitev dež. ceste od Gorenjih Fužin do Gorenjevasi po FC>- prekoračenje je opravičljivo, kar se pri takih velikih stavbah dransbergovem nacrtu. Vse tri prošnje se izroče dež odboru. sploh ne more proračun do krajcarja natanko napraviti čevalec odvraČa odloČno vse napade na deželno upravo i Poro češ da še letos da izdelati dotična načrta in jih predloži v hodnjem zasedanju dež. zboru Posl. dr. pri- Žitnik priporoča. da je brezpotrebno trošila denar za novo bolnico, oziroma, da da naj se napravi vsaj glavni načrt za novo cesto. Predio^ več potrošila, kakor se dovolilo in poudarj da upravnega odseka se na to spre;me more dežela Kranjska ponosna biti na novo bolnico. Poroče- poroča imenom upravnega odseka o valec predlaga 1 Posl. grof Barbo samostalnem predloži približnjega obračuna o do zdaj dovr- posl. dr. Iv. Tavčarja in tovarišev glede odpovedbe carinske šenih delih pri zgradbi bolnice razvidno prekoračenje v znesku pogodke z Ogersko. Poročevalec poudarja v daljšem jedrnatem 42.670 gld. se odobri Za v poročilu navedena še po- govoru krivično razmerje, ki obstoji mej Avstrijo in Ogersko trebna dopolnilna delà kakor naprava potov in vrtnih nasadov, Pogodba z Ogersko se mora tako urediti, da ne bo na škodo kolnica za mrtvaške vozove, dopolnitev uprave itd. dovoli se ne poljedelcu ne industrijcu. Avstrija je bolj industrijalna še daljni kredit 30.000 gld., od katerega odpade delni znesek Ogerska najvec kmetijska. Ce se pogodba ne obnovi, bodo 15.000 gld. na 1896. leto. se brez debate soglasno pritrdi Predlogoma finančnega odseka imeli avsirijski industrijci in ogerski poljedelci škodo Si cer Imenom finančnega odseka pa Ogerska močno pospešuje in podpira svojo industrijo, v poročajo nadalje: Posl. Po vše o prošnji kmetijske podružnice vsem naso industrijo* prezira. Avstrija ne stori tega z ogerskim poljedelstvom. Pri takih razmerah bo pač težko še obnoviti pogodbo. Avstrija glede svoje industrije itak nima nobenih pravih dobičkov od Ogerske, se bo vidělo potem kam bo šla Ogerska s svojimi poljedelskimi pridelki. Vinska klavzula tudi ni škodila Ogerski, ker laška vina ne morejo konkurirati z ogerskimi. Sicer bi se klavzula na ljubo Ogerski ne bi bila uvela. V vsem ima Ogerska prednost pred Avstrijo čemu to ! Ogerska se je mocno povzdignila v zadnjih dveh desetletjih, zatoraj mora tudi vočji znesek dati za skupne državne zadeve. Avstrija ne zahteva nič druz^ga ko pravičaošti. Poročevalec predlaga resolucijo, naj vlada pri obnovitvi pogodbe z Ogersko varuje avstrijske interese ; dež. odboru pa se naroča, da ne-mudoma ta sklep predloži vladi. Posl. baron Schwegel v daljsem strokovnjaškem govoru pojasnuje razmere glede pogodbe Avstrije z Ogersko in glede prispevkov obeh državnih polovic k skupnim dižavnim stroškom. Dolgemu in zbornemu .govoru se je pritrjevalo z vseh stranij. — Pri glasovanju se sprejme predlog upravnega odseka. V štirinajsti seji dne 8. februvarija poroča posl. Lenarčič imenom upravnega odseka o samostalnem predlogu pod. Hribarja glede ustanovitve živinozavarovalnice. Poročevalec pojasnuje na dolgn velik pomen živinozavarovalnic za kmetijstvo in predlaga naj se predlog odstopi dež. odboru, da stvar preišče in v prihodnjem zasedanju o njej poroča. Predlog se sprejme. — Isti poslanec poroča o samostalnem predlogu posl. dr. Žitnika glede ustanovitve dež zavarovalnice proti požaru, toči in živinskiin boleznim, predlaga naj se odstopi dež. odboru v pretres in porocanje. Posl dr Schaifer v daljšem govoru razmotrava narodnogospodarsko vprašanje, kako bi bilo pomagati kmetu in obrtniku ter konečno stavi resolucijo. da naj dež odbor študira tudi vprašanje o zavaro-vanju na življenje v namen da se tako pomore kmetskemu stanu. Posl. dr. Žitnik podpira predlog upravnega odseka in pritrjuje izvajanjem posl. dr. Schafferja. Pri glasovanju se sprejme predlog upravnega odseka in posl. dr. Schafferjeva resolucija. — Posl. vitez Langer poroča o samostalnem predlogu posl. Povšeta, Kluna in tovarišev glede carinske po-godbe z Ogersko in glede Zumberskega in Marijindolskega okraja nekdanje vojaške granice. Poročevalec na dolgo pojasnuje razmerje in z ozirom na to ker je zgodovinsko dokazano, <đa Žumberski in Marijadolski okraj spadata k Kranjski, predlaga resolucijo, ki zahteva združenje teh okrájev s Kranjsko. Posl. dr. Tav Čar je precizoval stališče narodne stranke glede tega vprašanja. Zgodovinsko pač prideta ta dva okraja k Kranjski, îesnica pa je, da prebivalci teh dveh okrájev, ki so hrvatske narodnosti ne žele priti k Kranjski. Tudi bi naša dežela ne imela nobenih dobičkov od teh okrájev. Vzlic temu bo pa narodna ctranka glasovala za resolucijo in sicer zate-gadelj, ker gre prav za prav ves boj za Žumberške gozde. Ti gozdi so erarični in sedaj seka v njih ogerska viada in ima velik dobicek. Da se pri pogodbi z Ogersko uravna vprašanje o teh gezdih, glasovala bo narodna stranka za resolucijo. Posl. Kalan poudarja, da iz hrvatskih listov ni posneti, da bi postalo to vprašanje preporno jabolko mej Slovenci in Hrvati. Posl. Schweiger pravi, da Žumberčani žele postati Kranjci. Por(Čevalec vitez Langer opozarja na gospodarske razmere, ki so boljše na Kranjskem nego na Hrvatskem. Ogerska vlada ima velike dobičke žumberskih gozdov. Žumberško vprašanje je in suspenso in Če se Kranjska odreče svojim pravicam, pripadel bi ta okraj prej Ogerski, kakor Hrvatski, kajti uprava njegova je izročena sedaj hrvat-skemu banu in ne vladi. Poročevalec predlaga resolucijo, v kateri se odločno zahteva združitev teh dveh okrájev s Kranjsko. Resoluciji pritrdi zbor jednoglasno. — Posl. dr. Tavčar poroča o samostalnem predlogu posl Hribarja glede davČnih in pristojbinskih olajšav za nove obrtnostne podjedbe v mestu ljubljanskem in bližnji okolici. Govornik se skličuje ma olajšave, katere vživa Trst in poudarja, da je dovolitev takih olajšav za Ljubljano jako potrebna, Če se hoče, da se razvije industrija. Poročevalec predlaga naj se sklene prošnja do vlade, da pri državnem zboru izposluje tak zakon. Predlogu upravnega odseka se pritrdi. Posl Globočnik poroča o §§ 12. in 36. zakona z* dne 15. sept. 1881. dež. zak. št 14. v redu o požarnei policiji in gasilnih stražah za vojvodino Kranjsko izvzemši me3to Ljubljana. Poročevalec poudarja, da sedanje načelo §§ 12 in 36 , da mora pri po-žarih stroške za zunanjo pomoc trpeti na pomoč prihitela ob-Čina ali požarna straža sama, ni pravo, predlaga toraj naj se sprejme zakon: § 12 Vsaka obČina je doižna svojim so-sednim obcinam o požarih, ker je največ moči pomagati. — § 36. Stroške občin in gasilnih straž za priprego v svrho zunanje pomoci, kakor tudi stroške za popravljanje njihovih, o tej priliki poškodovanih gasilnih pripomockov plačuje po» požaru prizadeta selska občina. — Zadevni zahtevki morajo se tekom 8 dni po požaru zglasiti pri oni občini, ki jih je doižna plačati, ter razsoja v slučaju prepira o tem konečno veljavno deželni odbor — Selska občica ni opravičena zahte-vati, da bi se ji iz zgorajšnje obveze vzrastli stroški povr-nili od po požaru oskodovanih. Posl. dr. Schaifer se izreka proti predlogu upravnega odseka in predlaga, naj se stvar vrne dež. odboru, da o njej poroča v prihodnjem zasedanju. Dfž. predsednik baron Hein se podpira predlog upravnega odseka. Posl. dr. Tavčar se pridruži dr. Schaiferjemu predlogu. Pri glasovanju se sprejme predlog upravnega odseka in odkloni dr. Schafferjev nasvet. Deželni glavar prekine sejo, ki se nadaljuje ob 1 2 4. uri popoludne. Posl. Pfeifer in tovar ši stavijo samostalen predlog glede poldaevnega pouka v ljudskih šolah. Posl. dr. Papež poroča o prošnji posestmkov iz Nove vasi pri Lescah za od-pomoč glede uporabljevanja vode hudournika Zgoša. Prošnja se sklene izročiti deželnemu odboru z naročilom, da jo predloži deželni vladi. Posl. Jelovšek poroča o poročilu deželnega odbora glede obcinskih rečij in predlaga, naj se vzame ni znanje. Sprejeto. — Posl Murnik poroča imenom finančnega odseka o prošnji žrebljarske zadruge v Kropi za brez-obrestno posojilo 10 000 gld Poročevalec pojasni na drobno razmere v Kropi, poudarja korist zadruge ondi in pravi, da zadruga potřebuje denarnih pripomockov. Predlaga torej, naj za zdaj dežela prevzame 40 zadružnih deležev za 100 gld. s pogojem, da dobi deželi dovoljeno pregledovati zadružne knjige. Posl Ažman podpira predlog, se zahvaljuje vsem, ki so kaj storili za Kropo in posebno poudarja posl. Murnika zasluge za ustanovitev zadruge ondi Predlog finančnega odseka se na to sprejme. — Posl. Luckmann poroča o samostalnem predlogu posl Lenarčiča glede pospeševanja industrije. Poročevalec predlaga resolucijo, ki pritrjuje Lenarciče-vemu predlogu. Posl. baron Schwegel kot načelnik trgo-vinskega muzeja izjavlja, da bo ta zavod, kar bo mogel, storil za pospeševanje kranjske industrije. Posl. Per dan izjavi kot predsednik trgovske in obrtnlške zbornice, da bo ta vse z veseljem storila, ker bo deželni odbor od nje zahteval. Predlog finančnega odseka se na to odobri. — Posl. dr. Papež poroča o prošnji obcin Št. Vid in Podraga glede po ipore za napravo dveh kalov na Nanosu in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. Posl. Lenarčič priporoča prošnjo. Predlog se sprejme. — lsti poslanec poroča o prošnji občine Hrenovice glede podpore za napravo vodovoda v podobčinah Bukovje in Gorenje in predlaga naj se odstopi dež. odboru. Sprejeto. — Isti poslanec poroča o prošnji odbora za upravo vaškega pre-moženja v Št Vidu pri Zatičini glede podpore za vodovod in predlaga naj se odstopi dež. odboru, Čemur se na priporočilo posl Košaka pritrdi. Posl. Povše poroča o predlogu posl. Modica glede vodovoda za Cerknico, Rakek itd. in predlaga naj se pripozna potreba, preskrbeti dotičnim občinam vodo in naj se dež. odboru naroči, da se v prihodujem zasedanju o GS tem poroča. Posl Modic želi, da deželni odbor hitel s sodni pristav g. Josip Potrato, pa svetniškima tajnikoma to zadevo Predlog iinančnega odseka se sprejme. Posl. Jelovšek poroča o t • prošnji več posestnikov iz Studenca za prr 9 EH I] . dež. sodišču v Ljubljani. Okrajni sodnik g. Pavel JuvančiS' je prestavljen iz Črnomlja v Kranj. Pristav okrajnega sodišča izločitev katastralne občine Bučke iz občine Studenec. Prošnja v Ptuju g dr. Josip Fraidl, je imenovan za okrajnega sodnika se odstopi dež. odboru. Posl Po vše poroča o prošnji več v Crnomlju, pristav pri okrožnem sodišču v Novem mestu, g. posestnikov v Jevnici pri Kresnicah, da južna železnica Emil Rizzoli pa za okrajnega sodnika v Metliki. Okrajni sodnik dala iztrebljevati plodove v svrho prostega odtoka Jevniškega g- Franc Višnikar v Ribnici, je imenovan deželnega sodišča potoka in predlaga, naj se odstopi dež odboru, da pri vladi svetnikom in načelnikom okrajnega sodišča ondi potrebno izposluje. Predlogu se pritrdi Posl. Lenarčič Nadomestna volitev državnozborska za mestno poroca o vlogi kranjske kmetijske družbe glede lažje dobave skupino notranjskih in gorenjskih mest vršila se bo vsled od soli za živino. Poročevalec predlaga resolucijo, s katero se povedi dosedanjega državnega poslanca Globočnika dne zahteva, naj dež. odbor pojasni ministerstvu težave pri dobavi 25. februvariia t. soli in eventuvalno prosi za znižanje cene živinski soli. Reso- arhivar Anton Koblar Za poslauca baje kandiduje g. deželni luci ji se pritrdi Posl. dr. Tavčar poroca o poroČilu dež Odlikovanje. Cesar je podělil pismonoscu g. Andr. odbora glede agrarnih razmer in predlaga, da se odobri čemur se pritrdi. poročilo Jagonaku v Ljubljani srebrni zaslužni križec Posl. Lenarčič poroča o poro- Castnim občanom izvolila občina Budanje pri Čilu dež. odbora glede občil. Poročevalec predlaga, naj se po- Vipavi gosp. deželnega predsednika barona Heina in vladnega ročilo odobri, in vsprejeta resoluciji. t žťlni odbor naj se tajnika in voditelja okrajnega glavarstva postojinskega gosp. obrne na železniško ministerstvo zaradi premestitve obratnega vit. Laschan-a ravnateljstva v Ljubljano ; 2. Deželni odbor naj opozori na Notarjem v Kranjski gori je imenovan Rudolf pristojnom mestu, da so potrebni popravki na železniční progi Backes, notarski kandidat in kviescirani c. kr. sodni pristav Ljubljana-Logatec. Posl. dr. Tavčar pravi, da je deželni v Ti žicu odbor, kakor razvideti iz poročila premalo storil za belo- Efektno loterijo s 7000 srečkami po 15 kr. je kranjsko železnico. Posl. Schweiger tudi že'i R korajšnje dovolilo finančno ministerstvo delavskemu bralnemu društvu zgradi tve Idriji. belokranjske železnice. Posl Murnik nasproti temu v poudarja, da se stvar ne da tako hitro r* šiti. Potres je oviral, da se ni moglo več storiti. Dolenjsko železnico je bilo lažje krškem okraju Nova pošta se odpre dne 16. febr. v Trzišču v graditi, pri belokranjski so večje težave. Poročevalec Lenarčič Nov poštni urad se odpre dne 16 t. m v Po nasvetuje resolucijo, naj deželni odbor potrebno ukrene, da se ljanah nad Škofjo Loko napravi dovozná cesta na ljubljanski državni kolodvor. Posl. Kaznilnico na ljubljanskem gradu izprazpijo te dni Grasselli pojasnuje zadevo, upa da bo imela resolucija dober, popolnoma, vsled česar je na prodaj razna oprava, cerkvena itd vspeh in poudarja potrebo take ceste. Poročevalec I enarčič Pet kmetskih fantov iz Belekrajine so aretovali nadalje nasvetuje resolucijo glede železniške zveze Divača Trst- dne 9. febr. na ljubljanskem južnem kolodvoru, ker so se na- Kranj-Celovec. Posl govoru poteguje za Globočni k zgradbo se v daljšem jedrnatem meravali izseliti v Ameriko, a še niso zadosti li vojaški dolž-železniške proge Trst-Divača- nosti. Aretovan je bil tudi agent tvrdke F. Missler v Bremenu, Loka-Kranj-Celovec. Ta proga bi bila najceneja in v vojaškem in trgovskem oziru n.'jpripravneja. Govornik priporoča résolu- je fant> vábil v Ameriko. Zmrznil je dne j v t. m. po noci v Spodnji Siški cijo z ozimm na državne m deželne koristi. Posl. baron neki Jurij Grass doma iz Slezije Nasrkal se ga je preveč in Schwegel je mnenja, da bi se v tem oziru ne postopalo ostal čez noč na pianem. Zjutraj so našli mrtvega. jednostransko. Glavna stvar je, da železnica gre skozi našo Požar je vničil dne 10. t. m. v jutro gospodarski deželo, če naj potem gre preko Bohinja ali Loke, o tem dež. in hišni poslopji posestnikoraa Janezu Bricu in Janezu Grobolju odbor ne more odločevati. politični razlogi. Upanje, tem odločevali bodo komercijalno v Liti ji. Močno prizadete so vsled požara razne stranke, so «. da se napravi druga zveza z Trstom je vedno veoja. Govornik predlaga resolucijo, sploh stanovale v teh hišah in jim je požar uničil vso opravo in drugo imetje. Vrlo sta delovali pri požaru litijsko in šmar- zahteva, da mora druga železnična proga v Trst iti skozi našo tinsko gasilno društvo. deželo in zahteva, naj se napravi zveza mej TržiČem in Glavni vojaški nabori na Kranjskem se vrše državno železnico Ljubljana-Trbiž. Posl. dr. Tavčar predlaga, letos v nastopnem redu: Dne in marcija v Radoljici, naj se z ozirom na to, ker je těžko se odločiti, katera resolucija naj se barona dne e>. m marcija v Kranju, dne in marcija se sprejela, o stvari danes še ne glasuje, in naj v Škofji Loki, dne 10. 11. 12. in 1-3. marcija v Ljubljani Schwegla resolucija predloži upravnemu odseku, za ljubljansko okolico, dne 14. 15. in 16 marcija na Vrh-Posl. baron Schwegel se pridruži nasvetu dr. Tavčarja. Posl. niki, dne 17. in 18. marcija v Ljubljani za mesto Ljubljano, Globočnik odločno zagovarja progo Divača-Loka in priporoča dne 20. in 21. marcija na Prevojah, dne 23. 24. 25. in 26. dotično resolucijo. Pri glasovanju se sprejme dr. Tavčarja marcija v Kamniku, dne 27. marcija v Velikih Lašičah, dne predlog, poročilo se odobri in vsprejmeta se resoluciji, katera 28. 29. in 30. marcija v Ribnici, dne 31. marcija in 1. ap- gre prva na to. da se sestaví takoj deželni železniški svet, v rila v Kočevju, dne aprila v Crnomlju, dne aprila v drugi pa se deželni odbor pooblašča, da zgradbo lokalnih železnic. sme pospeševati Metliki, dne 10. 11. 12. in 13. aprila v Novem mestu, dne 14. aprila v Žužemperku, dne 15. aprila v Trebnjem, dne Prihodnja seja je bila v pondeljek dne 10. febr. 17. in 18. aprila v Mokronogu, dne 20. aprila v Koštanje vici, dne 22. in 23 aprila v Krškem, dne 24. aprila v Ra Deželni zbor kranjski je prenehal v torek dne dečah, dne 25. 26. in 27 aprila v Litiji, dne 29. in 30 11. februvarija s svojimi posvetovanji. Obširna debata bila aprila v Višnji gori, dne 16. in 17. aprila v Vipavi, dne^ o proračunu deželnega zaklada. Večina je sklenila povišati de- 18. 19. 20. in 21. aprila v Postojini, dne 22. in 23. aprila želno naklado od 28 °/0 na 30 °/01 da se dežela izogne ved- v Ilirski Bistrici, dne 24. in 25. arrila v Logatcu, dne 27. nemu napravljanju dolgov. Povišanje naklade je bilo potrebno, in 28. aprila v Idriji in dne 30. aprila v Ložu. Popravek. Prvo poluletje na tukajšnjih šolah se Albin imenovan svetniškim tajnikom okrožnega sodišča v zadnjič napak poročali. Drugo poluletje se prične dne 19. febr, Po Velikinoči se deželni zbor zopet snide k zasedanju. Osobne vesti. Okrajni sodnik v Metliki Smola zaključi jutri dne 15. t. m. in ne uže 13. t. m., kakor smo Novem mestu. okrajni sodnik v Kranju, Adolf Eisner in 60 Samomor iz ljubezni. V dunajském Novem mestu Kaj se vse pri pravdi pokaze. Dva kmeta v se je ustřelil pozlatovalec Nace Felringer. Samomorilec je pred Schleithalu v Alzaciji sta se tožila zaradi neke poti. Vsak je leti bil poškodoval nogo in so mu jo zdravniki morali odre- hotel biti lastnik. Po dolgem pravdanju, ki je požrla že nekàj žati. S tega casa je imel umetno nogo, ki mu je pa slabo tisocakov, se je pot jednemu priznala, drugemu pa priznala lužila. Večkrat je pal na ulici in so se mu ljudje smejali. pravica do njene porabe. Čez nekaj casa je hotel lastnik od- Zaljubil se je pa v lepo deklico. Ta pa ni hotela moža, kate- kupiti od soseda pravico do rabe poti. Pri tem se je pa po- remu se ljudje smejajo po ulici. On je pa zatorej sklenil se kazalo, da prav za prav pot še zasebna lastnina ni, temveč usmrtiti. je občinska Stekel pes je ugriznil 14 oseb v hajduškem Zavoljo ponarejanja menic zaprli so vodjo sakson- komitatu na Ogerskem. Obgrizenci šli so se zdravit v Bu- skih konservativcev in protisemitov barona Schorlemmerja, sina dimpešto Poneverjena oporoka. Na Dunaju je umrl P°* sestnik Gregor Ternovčanu i i Krajeva v Rumuniji. Zapustil je vse piemoženje hceri svoje gospoiinje Almi Lewandowski. Ta je dala oporoko spraviti mlajšemu bratu pokojnikovemu. Po bivšega vodje katoliške stranke Mej nemškimi liberalci in zlasti mej židi je zaradi tega veliko veselje. Milijonarja so okrali. Dne 19. januvarija zjutraj . uro so tatovi odnesli za 1000 dolarjev srebrnih med in nožev in vilic iz stanovanja mjlijonarja Maurice v Novem pogrebu so se peljali v Rumunijo. Na potu je pa zahtevala Jorku Ne na vratih, niti na oknih ni bilo videti znaka i kako nazaj oporoko. On je pa ni hotel dati nazaj in v Budimpešti so lopovi došli v shrambo. Policija prav nič ne ve kaj in se je jima zgubil. Naznanili ste stvar policiji, ki ga je dobila kako, a .vendar so nekaj ljudi iz bližine přijeli, ker so šumni. shrambi je bilo za 7000 dolarjev srebrne posode, a ta- prišel ». v nekem hotelu iu poneverejeno oporoko pri njem. \ Okraden škof. V Solnogradu je někdo přišel v stanovanje namestnega škofa dr. Janeza Katschthalerja in iz miznice ukral 200 gld , jeden bankovec za 100 gld. in jeden bankovec za 100 maik, zlato verižico in črno suknjo. Stano- kovce po 10 dolarjev. Vsi ti bankovci so dobro ponarejeni in vanje je odprl s ponarejenim ključem, v miznico je pa vlornil. bili sem prineseni iz Italije, kjer so bili izdelani. Najbolj pre-Tatvine je sumljiv bivši cerkovnik in zaupnik škofov Anton drzni ponarejalci papirnatega denarja so v okolici Vidma na tovi so se zadovoljili z malim delom — Ponarejalce denarja zasačili. Nevjorška policija zasacila vec Italijanov, kateri so iziajali ponarejene ban- Maier, katerega so nedavno zaradi nepoštenosti odpustili iz Laškem, tam tudi vedno avstrijske bankovce po 5 in 10 gld. službe. ponarejajo. Italijani bi radi tem nepoštenim potom obogateli Strašen vihar napravil je mnogo škode v Novem in se seveda tiskarstvo najbolj izplača, ako se bankovci tiskajo, m Več hiš je podrl V nekaterih ali nikdar ne traja taka goljnfija dolgo, ker vse pride na dan. t. Jorku in okolici dne drugih krajih v Ameriki so pa bile grozne povodnji. Mesto Nehvaležnost. Dne 18. januvarija je bilo na Bounbook je voda močno poplavila in je več 1 udij utonilo. V Broadway Bank v Novem Jorku zgubljenili 250.000 dolarjev Moristownu je voda pretrgala neki jez in je 25 ljudij utonilo. ali četrt milijona, našel je to lepo svoto 171etni Willie Harms. V Novem Britainu podrl se ki so ga popravljali. most in je 13 ljudij utonilo, Nesel je deček denár za očeta v banko in našel debelo list- Pobral je listnico in jo izročil nico pri napravi za gorkoto Nesreća v rudniku. V premogovniku v Dougenu blagajniku sta zadeli dve dvigali za delavce, poškodovanih. delavci so Vdova sechshauškega župana. Minoli teden v sredo je vdovo sechshauškega župana 871etno Katarino dole-tela grozna nesrtČa. Starka je stanovala v Schônbrunskih uli- cah 37. na Dunaju in imela samo kuharico pri sebi. Po kateri je na njegovo veliko začudenje videi v njej mrtvi več bankovce visoke vrednosti in sprevidel, da je to lastnina tvrdke Constantine C. Blagajnik je rekel poštenemu mladeniču, da gotovo dobi nagrado od Constantine, a dečko še ni dobil nic, niti zahvale ne. Ravno ta mladenič je pred nekaj meseci našel zlat naročnik z demanti, vrnil ga, a ravno tako nagrado dobil. Požigalec krivim spoznan. Pred porotniki v noči sliši kuharica gospo vzdihovati. Gre v njeno sobo in vidi, Novem Jorku je bil zažigalec Gordon. Vsa pravda je trajala da postelj gori. Kuharica postelj pogasi. Stara gospa je pa osem tednov, porotniki so se 22 ur posvetovali in ga spo-že jako nevarno opečena. Gospa pravi, da po noči ni mogla znali krivim požiga. Gordon je imel továrno za izdelovanje spati, pa si je naredila luč in se jej je pri tem vnela postelj. srajc in isto zavaroval za 54.000 dolarjev, navedel je, da ima ni samomor, kajti večkrat je že poprej blaga za 70 000 dolarjev, a imel ga je komaj za 25.000 do- IzkljuČen pa tudi rekla, da se sama umori, kajti naveličala se je življenja. Trojni umor. V Kalinowszeyzni v Galiciji našli so dne 29. januvarija umorjeno rodbino treh oseb. Očeta našli larjev Gorion je dobil nekega žida in ta mu je zažgal to- várno, ko sta se pogodila za 1000 dolarjev. Gordon je dobil sedem let ječe. Obravnava pa velja nad 12.000 dolarjev ! so zaklanega v postelji, mater zadušeno pod posteljo, otrok jë pa zgorel, ker so morilci slamo zažgali v postelji. Po mo-rilcih ni nobenega sledu Ker je bila rodbina revna, se misli, da to ni ropni umor. ? Samomor. Oskrbnik kegljišča v Wiinbergerjevem hotelu na Dunaju Lovrenc Pucher, kacih 40 let star vdovec se je zastrupil s svojo 23letno ljubico Berto Svobodo zaradi težav, so se stavile njijinemu zakonu. Tehtna družba. V Chehssu je bil nedavno banket katerega so se udeležili vsi Italij in Svicarji, ki v tem Loterijske srećke. V Brnu dne 12. febr. t. 1.: 46, 42, 34, 88, 36. Na Dunaji dne V Gradci dne febr. t. 1. 35, 5 9 2, 63, 37. febr. t. 1.: 8, 89, 73, 82, 34. i i genti e inestu stanujejo, in morejo dokazati, da tehtajo najmanj 100 kateri na deželi obiskujejo b ke in Sešlo se je 23 gostov, od katerih je najlažji tehtal 100 g os t il ni č a r j e, zamorejo z ponudbo lepih uzorcev za kil. kil, najtežji pa 128. Poslednjega so seveda izvolili za pred sednika. Banket se je vi šil redno, debeluhi so od sedmih zvečer do dveh zjntraj pri mizi sedeli, jeli in pogovariali se. Okrog hotela je pa bilo polno radovednežev in okna opazovali zbrane debeluhe. hišno porabo lahko prodajajoče robe si lep postranski zaslužek pridobiti. Agentji strojev in okenskih zagrinjal skozi vrata imajo prednost. Ponudbe sprejme pod naslovom vHohe Provision" postlagernd Graz, Steiermark. (3) 70 Tržne cene. V Ljubljani dne 29. jan. 1896. Pšenica gld. 8 - kr , rž gld. 7 50 kr., ječmen gld. 6 30 kr., oves gld. 6 80 kr , ajda gld. 7*50 kr., proso gld. 6:50 kr., turšica gld. 5 50 kr., eča gld. 12 kr., grah gld. 12-- kr., fižol gld. 11 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) t **t••• • * — ■•*)«»•• • mw » ■ ■ _ _  » * W è • ^ • • m ^ m • » <. • » ^te - » ^ m ■ - i — ■ ™ « »••* « » a • • • ■ • • — w i » i— ^ » ■ ™ >— • v«. • • . • • • ••••••••• . . ■ ♦ *Miias!:UU:^:ttsu: s;t: : u: : r« Svoji svojim! Kolesarji pozor! Najnovejša pnevmatična kolesa sér zvonci, svetilnicami, zračnimi pihal-kami in z všemi pripravami. proda- jajo se zdaj po 110 in 1*20 gld. * ko mad pri dobro znani in pošteni domaći tvrdki: Krasni uzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto na zasebne naroónike. Zelo obširne uzorčne knjige, kakor jih Se ni bilo, dobe krojači nefrankovane. (i) Blago obleke. Peruvien in dosking za visokočastito duhovščino, predpisano blago za c. kr. uradniške uniforme, za veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za biljarde in igralne mize, prevlake za vozove. Največja zaloga štajerskega, koroškega in tirolskega lodna za gospe in gospode po prvotnih tovar-niških cenah in v takih izbirah, da jih 20kratna konkurenca ne zamore nadomestiti. Največja izbera ogrinal za dame v najmodnejših barvah, periîno blago, potne pléde od 4 do 14 gld. Krojaške potrebsčine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Vredno, pošteno, trpežno, čisto volněno sukneno blago in ne cene cunje, ki niti niso vredne krojaškega delà, priporoča: JAN. STIKAROFSKY ? v Brnu (središče avstrijske suknene trgovine) Največja zaloga sukna v vrednosti 2 milijona goldinarjev Pošilja se le po povzetji. Svarilo! Agentje in krošnarji radi prodajajo svoje malo-vredno blago pod imenom „Stikarofsky". Da se takim sle-parijam v okom pride, javim, da tem ljudem sploh svojega blaga ne pro daj am. TRST 7 zaloga koles. trg velike vojašnice, TRST (U) Jamči se za vsako kolo 1 leto. Omenjenih koles ni primer^ jati onim, katere ponujajo v časnikih dvomljive tovarne in tvrdke po nizkih cenah, temveč ta so zeló močna, lepá, lehká in trpežna. Na zahtevanje pošlje se fotografijo dotičnega kolesa. To priložnost naj porabijo sedaj tudi oni. ki bi se radi naučili vozit. Vsakemu kolesu dodá se tiskan navod, kako je je treba rabiti in v redu. držati, kako se rabi orodje in kako se vsakdo sam lehko nauči voziti v malo dneh in brez nevarnosti. V tej veliki zalogi prodajajo se tudi rabljena pnevmatična kolesa se zvonci, svetilnicami, pihalkami in z vsem potrebnim oro~ djem po 70, 80 in 90 gld. komad. Stara kolesa s trdim kavčukom, pripravna za začetnike, prodajajo se po 30, 40 in 50 gld. komad. Vsa zgoraj omenjena kolesa prodajajo se jedino le proti gotovem plačilu. Naročbe se.točno izvršujejo na vse kraje, voznine proste. Pisma, naročbe in brzojavke naj se adresirajo na pišamo Jakob Strukelj, Sv. Ivan, št. 624, pri Trstu Kolesarji pozor *) Znižale so se cene kolesom, radi novih in velikih? pogodeb s tovarnami in tudi radi množine koles, nahajajočih se V zalogi, katera se zdaj rado voljno ocldado po tako nizkih cenah. C. in kr. privilegováni Taisti so za gostilne in domačo porabo neizogibno potrebni in imajo to prednost, da pivo brez umetnega dovažanja oglji-kove kisline ostane cele tedne sveže in okusno. Njihova uporaba je jako priprosta. Poskusi teh preskušenih aparatov so dokazali i da se pivo od začetka, do zadnjega kozarca enako dobro, peneče in čisto obrani. Cenike z navodilom pošilja izdelovatelj : (20 lbin chtschin star Ljubljani Gledališke ulice št 8. Priznalno pismo: Izjavljam Vam, da sem z Vašim aparatom povsem zadovoljen ter je njegovo delovanje v vsaki meri na tančno, in njegov uspeh presega do cela mojo zahtevo Pivo ne ostane samo več dni popolnoma sveže, temveč dobi tudi tako lepi izgled, da se moji gosti ne morejo dovolj pohvaliti z njim od njega Gotovo je Vaš aparat edini, ki zadošča največjim zahtevam in ustreza gotovo temu, kar se je pričakovalo Domžale, dne 8. oktobra 1895. spoštovanjem Jakob Jerman, gostilničar Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba Ëlasnikovi nasledniki