URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 43	v LJUBLJANI, dne 29. decembra 1967 Cena 1,50 dinarja	Leto XXIV
V S K B I N-A ;
333.	Zakon o dopolnitvah zakona o uvedbi In stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks.
334.	Zakon o dopolnitvi zakona o financiranju družbeno-poli-tlčnlh skupnosti v SR Sloveniji.
335.	Zakon o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji.
335. Zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetoV.
337. Zakon o pravicah funkcionarjev in drugih delavcev Iz SR Slovenije, ki so zaposleni v organih federacije.
?38- Zakon o vodnem prispevku za leto 196S.
339.	Zakon o spremembi zakona o obveznem deponiranju določenih sredstev podjetij za proizvodnjo in prenos električne energije.
340.	Zakon o ustanovitvi zavoda za delovno usposabljanje mladine v Črni na Koroškem.
341.	Odlok o zaCasnem financiranju republiških potreb v prvem trimesečju 1963.
342.	Odlok o finanCnem programu za financiranje preureditve bolnišničnega objekta v Crni za zavod za delovno usposabljanje mladine v Crni na Koroškem.
343.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb.
344.	Odločba o predstavnikih družbene skupnosti v svetu Veterinarskega zavoda Slovenije.
345.	Sklep o soglasju za trajno ustavitev prevoza potnikov in blaga na železniški progi Ljubljana—Kamnik.
SPLOŠNI AKTI KOMUNALNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ:
204.	Program zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1968 (komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota).
205.	Sklep o finančnem načrtu za leto 1968 (komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota).
206.	Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o prispevku zavarovanih oseb pri posameznih vrstah zdravstvenega varstva (komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota).
207.	Sklep o prispevku zavarovanih oseb pri posameznih vrstah zdravstvenega varstva — prečiščeno besedilo (komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota).
208.	Sklep o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za zobno-tehnično pomoč in zobno-protetična sredstva, za ortopedske čevlje in posamezne druge vrste ortopedskih\ in drugih pripomočkov, sanitarnih priprav in sanitetnega materiala (komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota).
209.	Sklep o določitvi prispevka, ki ga morajo plačati zavarovane osebe k stroškom za izdana zdravila (komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev durska Sobota).
210.	Sklep o podpori za opremo otroka (komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota).
211.	Sklep o spremembah in dopolnitvah pravilnika o uveljavljanju zdravstvenega varstva (komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota).
212.	Sklep o spremembah ,n dopolnitvah statuta komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota.
212. Sklep o spremembi sklepa o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetov na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov Ljubljana.
— Popravek.
KAZALO »URADNEGA LISTA SRS« ZA LETO 1967.
333.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks
Razglaša se zakon o dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 29. decembra 1967 in na seji gospodarskega zbora dne 25. decembra 1967.
St. 422-10/67
Ljubljana, dne 29. decembra 1967.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks
1.	člen
V 1. členu zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks (Uradni list SRS, št. 36-364/65 in št. 6-36/67) se na koncu 6. točke pika nadomesti s podpičjem, nato pa se doda nova 7. točka, ki se glasi:
»7. republiški prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti.«
2.	člen
Za 8. členom se doda nov 8a člen, ki se glasi:
“Republiški prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje po stopnji S0/«.
S tem prispevkom nabrana sredstva se v celoti odstopijo skladu za zdravstveno zavarovanje kmetov tiste komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, na katere območju je bil pobran.«
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »tJraflnefn listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
334.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena Ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
« razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o financiranju
družbeno-političnih skupnosti V Sit Sloveniji
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o financi-fftnju družbeno-političnih skupnosti V SR Sloveniji, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 29. decembra 1967 Ih na seji organizacijsko-politlčnega Zbora dne 27. decembra 1967.
St. 402-24/67
Ljubljana, dne 29. decembra 1967.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher I. r.
ZAKON
« dopolnitvi zakona o financiranju družbeno-političnih Skupnosti v SR Sloveniji
1.	člen
V Zakon o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) se za 143. členom doda nov 143a člen, ki se glasi:
»Šteje se, da so dohodki republiškega proračuna za leti 1967 in 1968 doseženi z dnem, ko plača zavezanec prispevke, davke, takse in druge republiške dohodke, pri prometnem davku pa z dnem, ko plača kupec proizvod, od katerega se plača davek.
Dohodki republiškega proračuna, ki so doseženi po prejšnjem odstavku do 31. decembra, vplačani pa v proračun do 31. januarja naslednjega leta, pripadajo proračunu za tisto koledarsko leto, v katerem so doseženi. Tl dohodki se lahko dodelijo nosilcem oziroma uporabnikom sredstev republiškega proračuna do zneskov, ki so jim bili določeni v posebnem delu republiškega proračuna za ustrezno leto, vendar samo do 31. januarja naslednjega leta.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
'	335.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji
Razglaša se zakon o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 29. decembra 1967 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne, 22. decembra 1937.
St. 402-104/67
Ljubljana, dne 29. decembra 1937.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o skupnostih otroškega varstva in o financiranju
nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za upravljanje z družbenimi sredstvi za otroško varstvo in za obravnavanje drugih vprašanj s področja otroškega varstva, se v skladu s tem zakonom ustanavljajo skupnosti otroškega varstva in zagotavljajo viri za financiranje nekaterih oblik otroškega varstva.
2.	člen
Otroško varstvo, na katerega se nanašajo določbe tega zakona, obsega nekatere oblike organiziranega varstva dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok (dnevno varstvo otrok) in zagotavljanje stalnih dopolnilnih denarnih prejemkov družin delavcev z otroki (otroški dodatek).
II.	FINANCIRANJE NEKATERIH OBLIK OTROŠKEGA VARSTVA
3.	člen
Sredstva za financiranje dnevnega varstva otrok se oblikujejo iz stalnih obveznih virov ter iz drugih virov.
Sredstva za otroški dodatek družinam delavcev z
otroki se zagotavljajo s prispevkom, ki ga« plačujejo zavezanci iz osebnega dohodka po tem zakonu.
4.	člen
Stalen obvezen vir za financiranje dnevnega var-stva otrok in otroškega dodatka je prispevek za otroško varstvo.
Prispevek za otroško varstvo plačujejo:
za delavce delovne in druge organizacije ter državni organi iz sredstev, namenjenih za osebne dohodke;
— za upokojence in delovne invalide sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja, pri katerem ti uveljavljajo pokojnino oziroma invalidske pravice;
~ zasebni delodajalci za delavce, ki so pri njih zaposleni.
5.	člen
Za dnevno varstvo otrok prispevajo tudi vojaške osebe v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade na območju SR Slovenije.
6.	člen
Prispevek za varstvo otrok pripadnikov samostojnih poklicev, ki so zavarovani po posebnih pogodbah o socialnem zavarovanju in prejemajo otroški dodatek, plačujejo zavarovanci sami.
7.	člen
Sredstva za dnevno varstvo otrok prispevajo kmetje in pripadniki samostojnih poklicev, ki so zavarovani po posebnih pogodbah o socialnem zavarovanju in ne prejemajo otroškega dodatka.
8.	člen
Družbeno-politične skupnosti (občine, republika) določijo vsako leto višino sredstev, ki jih iz svojih sredstev vložijo v sklade otroškega varstva. Pri tem upoštevajo višino svojih skupnih dohodkov, višino dosedanjih dajatev za otroško varstvo, število zavodov in drugih organiziranih oblik varstva za otroke, število otrok pod varstvom, število aktivnih prebivalcev in zaposlenih žena.
Izobraževalne skupnosti, skupnosti socialnega zavarovanja delavcev oziroma kmetov in drugi družbeni skladi tudi zagotavljajo v skladu s svojimi obveznostmi sredstva za financiranje nalog v zvezi z družbeno skrbjo za otroke.
9.	člen
Viri za financiranje dnevnega varstva otrok so tudi:
1.	sredstva, ki jih zagotavljajo delovne in druge organizacije in krajevne skupnosti iz dohodkov, s katerimi same razpolagajo;
2.	sredstva, ki Jih dajejo občani prostovoljno ali kot samoprispevek.
10.	člen
Stopnje prispevkov za otroško varstvo zavezancev Po 4. členu tega zakona in za tiste zavezance po 6. členu tega zakona, ki po posebni pogodbi prejemajo otroški dodatek, določi Skupščina SR Slovenije.
Osnova za prispevek je osebni dohodek delavca, ki je podlaga za izračun osnove za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje delavčev, oziroma čisti mesečni znesek pokojnin po predpisih o invalidskem in Pokojninskem zavarovanju, oziroma dohodek, ki je zavarovancem osnova za zavarovanje po posebnih pogodbah.
11.	člon
Stopnjo prispevka za dnevno varstvo otrok vojačkih oseb v aktivni službi Jugoslovanske ljudske arma-
de na območju SR Slovenije določi Skupščina SR Slovenije.
12.	člen
Sredstva za dnevno varstvo otrok kmetov in pripadnikov samostojnih poklicev, ki so zavarovanj po posebnih pogodbah o socialnem zavarovanju, in ne prejemajo otroškega dodatka, plačujejo občine iz sredstev, ki jih zberejo s prispevki iz osebnega dohodka od njihove dejavnosti.
Višino sredstev iz prejšnjega odstavka določijo občinske skupščine.
13.	člen
Sredstva, ki se zbirajo iz prispevna po tu. Členu tega zakona, se delijo med skladom republiške skupnosti otroškega varstva in skladi temeljnih skupnosti v razmerju, ki ga določi Skupščina SR Slovenije.
Prispevki iz 11. in 12. člena tega zakona se stekajo v sklade temeljnih skupnosti otroškega varstva.
Prispevki v sklade temeljnih skupnosti otroškega varstva se stekajo v sklad tiste temeljne skupnosti, kjer je prebivališče osebe, katere dohodek, invalidnina oziroma pokojnina je rabila za njihovo odmero.
Druga sredstva gredo v sklad tiste skupnosti otroškega varstva, ki jo določi dajalec sredstev.
14.	člen
Plačevanje in obračunavanje prispevkov ter izterjava neplačanih prispevkov iz 4., 5. in 6. člena tega Zakona se opravlja po predpisih, ki veljajo za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje.
m. SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
15.	člen
V SR Sloveniji se ustanovijo temeljne skupnosti otroškega varstva za območje občine.
Po sporazumu med zainteresiranimi občinami u lahko ustanovijo temeljne skupnosti otroškega varstva tudi za območje več občin.
Za območje SR Slovenije se ustanovi republiška skupnost otroškega varstva.
16.	člen
Občinska skupščina lahko odloči, da prevzame in opravlja temeljna izobraževalna skupnost naloge skupnosti otroškega varstva in da se sredstva za dnevno varstvo otrok zbirajo na posebnem računu temeljne izobraževalne skupnosti.
17.	člen
Skupnost otroškega varstva je samoupravna organizacija.
Skupnost otroškega varstva je pravna oseba.
18.	člen
Skupnost otroškega varstva sestavljajo občine in krajevne skupnosti, zavodi, ki izvajajo otroško varstvo, delovne organizacije v gospodarstvu in v družbenih službah, izobraževalne skupnosti ter druge zainteresirane družbene organizacije
19.	člen
Skupnosti otroškega varstva:
—	skrbijo za organiziranje in za razvoj dejavnosti otroškega varstva;
—	sodelujejo z družbeno-političnimi skupnostmi, z izobraževalnimi skupnostmi in z delovnimi organizacijami pri sprejemanju programov o razvoju otroškega varstva, pri usmerjanju razvoja mreže in zmogljivosti zavodov otroškega varstva in pri drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj otroškega varstva;
—	skrbijo za neposredno povezovanje dejavnosti otroškega varstva in njegovih zavodov s potrebami otroka, družine in delovnih organizacij s področja gospodarstva in družbenih služb;
—	skrbijo za zagotavljanje sredstev za dejavnost in krepitev materialne osnove otroškega varstva;
—	upravljajo s sredstvi, ki jim pripadajo in določajo merila za njihovo delitev;
—	določajo, katere dejavnosti in razvoj katerih materialnih osnov za otroško varstvo bodo financirale (program skupnosti otroškega varstva);
—	obravnavajo druga vprašanja s področja otroškega varstva, ki imajo splošen in skupen pomen.
Republiška skupnost otroškega varstva skupaj z republiško izobraževalno skupnostjo sprejema programe glede nalog po tem zakonu in okvirne načrte za deld vzgojnovarstvenih zavodov ter skrbi za izobraževanje vzgojiteljskih kadrov.
Republiška skupnost Otroškega varstva tudi podpira sodelovanje skupnosti otroškega varstva na svojem območju ter Obravnava vprašanja, ki so skupnega in splošnega pomena za razvoj otroškega varstva na območju SR Slovenije.
Skupnost otroškega varstva daje soglasje k ustanovitvi zavoda za otroško varstvo, če naj se dejavnost v skladu s tem zakonom financira ali sofinancira iz njenih sredstev.
20.	člen
Skupnosti otroškega varstva sodelujejo med seboj pri reševanju zadev, ki so splošnega in skupnega pomena, zlasti pri usmerjanju razvoja mreže zavodov otroškega varstva, pri razvoju drugih oblik otroškega varstva ter pri usklajevanju meril za financiranje dejavnosti otroškega varstva.
Skupnosti otroškega varstva se lahko sporazumejo, da skupno zagotovijo sredstva za financiranje posameznih dejavnosti otroškega varstva in za financiranje nalog, ki so skupnega pomena.
Skupnosti otroškega varstva urejajo medsebojna razmerja s pogodbami.
Skupnosti otroškega varstva se povezujejo pri uresničevanju nalog, ki so splošnega in skupnega pomena pri usmerjanju razvoja otroškega varstva, z drugimi upravljavci sredstev za otroško varstvo (izobraževalnimi skupnostmi, skupnostmi socialnega zavarovanja delavcev oziroma kmetov, krajevnimi skupnostmi, delovnimi organizacijami v gospodarstvu in v družbenih službah, zainteresiranimi družbenimi organizacijami, društvi in drugimi).
21.	člen
Skupnost otroškega varstva ima skupščino in izvršni odbor.
Skupščina skupnosti otroškega varstva je najvišji organ upravljanja skupnosti otroškega varstva.
22.	člen
Skupščino temeljne skupnosti otroškega varstva sestavljajo člani, ki jih določijo krajevne skupnosti, občinske skupščine, temeljne izobraževalne skupnosti, delovne organizacije, ki izvajajo otroško varstvo, ter druge delovne organizacije in zainteresirane družbene organizacije.
Več kot polovico članov skupščine temeljne skupnosti otroškega varstva sestavljajo člani, ki jih niso določile delovne organizacije, ki izvajajo otroško varstvo.
23.	člen
Skupščino republiške skupnosti otroškega varstva sestavljajo člani, ki jih določijo vse temeljne skupnosti otroškega varstva v SR Sloveniji, republiška izobraževalna skupnost, zainteresirane družbene organizacije in strokovna društva ter člani, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije.
24.	člen
Mandatna doba članov skupščine skupnosti otroškega varstva traja štiri leta. Vsako drugo leto se polovica članov določi na novo.
25.	člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva opravlja tele naloge:
—	sprejema statut in druge splošne akte;
—	obravnava vprašanja, ki zadevajo organizacijo in razvoj dejavnosti otroškega varstva na območju skupnosti otroškega varstva;
—	sprejema letni in večletni program financiranja dejavnosti otroškega varstva in razvoja materialni baze otroškega varstva;
—	odloča o uporabi in delitvi sredstev skupnosti otroškega varstva;
—	sprejema po normativih, ki so določeni z zakonom in z drugimi predpisi, merila za delitev sredstev za otroško varstvo;
—	sprejema osnove za sklepanje pogodb;
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun;
—	odloča o najemanju kreditov za skupnost otroškega varstva in za odobravanje kreditov iz sredstev skupnosti otroškega varstva;
—	odloča o združevanju svojih sredstev s sredstvi drugih skupnosti otroškega varstva oziroma drugih družbenih skladov za financiranje skupnih nalog;
—	odloča o sodelovanju z drugimi skupnostmi otroškega varstva, z delovnimi in drugimi organizacijami ter z organi pri vprašanjih skupnega pomena;
—	ustanavlja sekcije, komisije in druge organe za opravljanje določenih nalog;
—	obravnava poročila o delu skupnosti otroškega varstva in njenih organov;
—	voli izvršni odbor izmed svojih članov;
—	voli predsednika skupščine skupnosti otroškega varstva;
—	opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in s statutom skupnosti.
26.	člen
Izvršni odbor opravlja zlasti tele naloge:
—	skrbi za izvrševanje sklepov in splošnih aktov skupščine;
—	skrbi za izvrševanje finančnega načrta;
—	pripravlja predloge statuta in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina, predlog programa financiranja in razvoja dejavnosti otroškega varstva, predlog finančnega načrta in zaključnega računa ter predlog meril za razdelitev sredstev in predlog osnov za sklepanje pogodb;
—	opravlja neposredno delitev sredstev posameznim uporabnikom na podlagi meril, ki jih določi skupščina;
—	sklepa pogodbe z zavodi otroškega varstva ter z drugimi službami in organizacijami, ki opravljajo dejavnost oziroma naloge na podlagi sklepov skupščine skupnosti otroškega varstva;
—	nadzoruje uporabo sredstev, danih na podlagi pogodb;
—	skrbi za pravilno opravljanje strokovne in administrativne službe za skupnost otroškega varstva:
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali ki so določene s statutom.
27.	člen
Skupnost otroškega varstva ima statut.
S statutom skupnosti se določajo: naloge skupnosti, njeni organi, njihova sestava in število članov ter način izvolitve, njihovo delovno področje, način dela in njihova medsebojna razmerja, posebna telesa za posamezna vprašanja iz njenega delovnega področja (sekcije, komisije itd.); način delitve sredstev, ki pripadajo skupnosti; opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za potrebe skupnosti; način obveščanja javnosti o njenem delu in način sprejemanja njenih splošnih aktov ter druga vprašanja, ki imajo pomen za uresničevanje njenih nalog.
28.	člen
Administrativno, strokovno in finančno poslovanje skupnosti otroškega varstva opravlja organ oziroma organizacija, ki jo določi skupščina skupnosti otroškega varstva, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno (60. in 71. člen).
29.	člen
Družbeno-politične skupnosti zagotavljajo skupnostim otroškega varstva na svojem območju splošne pogoje za uresničevanje njihovih nalog.
30.	člen
Skupščina občine, za katero je ustanovljena temeljna skupnost otroškega varstva:
—	potrjuje statut temeljne skupnosti otroškega varstva:
—	daje soglasje k programom temeljne skupnos'i otroškega varstva;
—	obravnava letno poročilo o delu ter mnenja in predloge temeljne skupnosti otroškega varstva;
—	obravnava finančni načrt in zaključni račun temeljne skupnosti otroškega varstva;
—	daje temeljni skupnosti otroškega varstva priporočila za izvajanje sprejetih smernic za razvoj dejavnosti otroškega varstva ter za racionalno uporabo razpoložljivih sredstev.
Ce je temeljna skupnost otroškega varstva ustanovljena za območje več občin, opravljajo zadeve iz prejšnjega odstavka skupščine vseh občin, za katerih območja je ta skupnost ustanovljena.
Skupščina SR Slovenije opravlja zadeve iz prvega odstavka tega člena v razmerju do republiške skupnosti otroškega varstva.
31.	člen
Skupnost otroškega varstva je dolžna obravnavati na svojih sejah pripombe, mnenja in priporočila skupščine družbeno-politične skupnosti in drugih družbenih organov in organizacij ter jih obveščati o svojih sklepih oziroma stališčih.
32.	člen'
Zakonitost dela temeljne skupnosti otroškega varstva nadzoruje upravni organ, ki ga določi občinska skupščina, na katere območju ima skupnost sedež.
Ce je temeljna skupnost otroškega varstva ustanovljena za več občin, mora občinski upravni organ iz prejšnjega odstavka glede ugotovljenih nezakonitosti in storjenih ukrepov obvestiti pristojne upravne organe vseh občin, za katerih območja je ta skupnost ustanovljena.
Zakonitost dela republiške skupnosti otroškega varstva nadzoruje republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
Skupščina družbeno-politične skupnosti, katere upravni organ nadzoruje zakonitost dela skupnosti otroškega varstva, ima pravico zadržati izvršitev splošnega akta skupnosti otroškega varstva, ki je v nasprotju z zakonom, z drugim predpisom ali s statutom skupnosti otroškega varstva.
IV.	DNEVNO VARSTVO OTROK
33.	člen
Dnevno varstvo otrok je oblika organizirane družbene pomoči družini pri vsakodnevnem varstvu, vzgoji in prehrani otrok.
Z dnevnim varstvom se dopolnjuje družbena skrb za otroke in mladino na vzgojnoizobraževalnem, socialnem in zdravstvenem področju.
Dnevno varstvo obsega varstvo dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok. Uresničuje se v šolah, v zavodih za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, v vzgojnovarstvenih zavodih ter v drugih oblikah otroškega varstva v krajevni skupnosti in v občini.
34.	člen
Za skladno delovanje različnih družbenih dejavnikov glede pridobivanja in učinkovitega združevanja vseh sredstev, zagotovljenih za otroško varstvo in za izvajanje nalog, sprejemajo družbeno-politične skupnosti (občina, republika) programe razvoja, ki usklajujejo programe skupnosti otroškega varstva s programi izobraževalnih skupnosti, skupnosti socialnega zavarovanja delavcev oziroma kmetov, socialnega varstva ter drugih zainteresiranih samoupravnih skupnosti in organov.
V programih se določajo tudi strokovne službe, ki skrbijo za izvajanje nalog po programu.
35.	člen
Dnevno varstvo otrok se sofinancira iz sredstev temeljnih skupnosti otroškega varstva in republiške skupnosti otroškega varstva na podlagi sprejetih programov.
Način sofinanciranja določa statut skupnosti otroškega varstva.
36.	člen
Sredstva, ki jih po prejšnjem členu tega zakona zagotavljajo skupnosti otroškega varstva za financira-
nje dnevnega varstva, se uporabljajo in dajejo predvsem za graditev, adaptacijo in investicijsko vzdrževanje ter za opremo zavodov, Id izvajajo dnevno varstvo otrok.
Iz teh sredstev se dajejo tudi sredstva za reševanje perečih problemov otroškega varstva na posameznih območjih, lahko pa se financira tudi študij programov otroškega varstva in izdelava projektov posameznih profilov zavodov otroškega varstva.
37.	člen
Soudeležba pri stroških za storitve v zvezi z dnevnim varstvom otrok se lahko daje iz sredstev za dnevno varstvo samo izjemoma, če bi teh stroškov starši ne mogli sami plačevati.
Merila in pogoje za soudeležbo po prejšnjem odstavku sprejme pristojni organ skupnosti, ki upravlja s sredstvi za dnevno varstvo otrok, v soglasju z občinsko skupščino.
V.	OTROŠKI DODATEK
I.	Splošne določbe
38.	člen
Otroški dodatek je posebna oblika družbene pomoči, s katero se zagotovi družinam delavcev z otroki stalen dopolnilni denarni prejemek za olajšanje vzreje in vzgoje otrok.
39.	člen
Pravica do otroškega dodatka je odvisna od predhodne delovne dobe in od celotnega dohodka gospodinjstva.
40.	člen
Otroški dodatek se ne upošteva pri ugotavljanju gmotnega stanja gospodinjstva, če je to stanje pogoj za pridobitev kakšne druge pravice.
Na otroški dodatek ni mogoče seči z izvršbo ali zavarovanjem, razen po sodni odločbi za preživnino v korist otrok, za katere je dodatek namenjen.
41.	člen
Otroški dodatek se izplačuje iz sredstev republiške skupnosti otroškega varstva.
2.	Upravičenci do otroškega dodatka
42.	člen
Pravico do otroškega dodatka pod pogoji iz tega zakona imajo:
1.	delavci in z njimi izenačene osebe, ki so zaposlene s polnim delovnim* časom;
2.	izvoljene osebe, ki opravljajo stalne dolžnosti proti stalni nagradi v predstavniških telesih in njihovih organih, v družbenih organizacijah, strokovnih združenjih in zbornicah, če jim je to edini ali glavni poklic:
3.	člani obrtniških in ribiških zadrug, ki jim je pridobitno delo v zadrugi edini ali glavni poklic:
4.	delavci, ki so do prenehanja delovnega razmerja dopolnili delovno dobo, predpisano s tem zakonom, imajo pravico do otroškega dodatka v času začasne brezposelnosti, in sicer:
—	dokler prejemajo denarno nadomestilo po predpisih o gmotni preskrbi med začasno brezposelnostjo;
—	dokler služijo vojaški rok ali so v kakšni drugi obvezni vojaški službi v Jugoslovanski ljudski armadi, če jim zaradi tega mirujejo pravice iz dela;
5.	uživalci invalidske in starostne pokojnine ter otroci, ki so uživalci družinske pokojnine;
6.	delovni invalidi, ki uživajo oskrbnino ali začasno nadomestilo po predpisih o invalidskem zavarovanju;
7.	zavarovanci po posebnih pogodbah o socialnem zavarovanju pripadnikov samostojnih poklicev, če je v pogodbi dogovorjena tudi pravica do otroškega dodatka.
43.	člen
Tuji državljani so upravičeni do otroškega dodatka po tem zakonu, če so na območju SR Slovenije:
—	na delu pri jugoslovanskih državnih organih, delovnih in drugih organizacijah in delodajalcih;
—	v službi mednarodnih organizacij in ustanov, tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev ali v osebni službi tujih državljanov, ki uživajo diplomatsko imuniteto, če je taka pravica dogovorjena v mednarodni pogodbi.
Tujim državljanom gre otroški dodatek samo za otroke, ki živijo z njimi v Jugoslaviji, če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno.
44.	člen
Jugoslovanski državljani, zaposleni v tujini, so upravičeni do otroškega dodatka po tem zakonu, če so v tem času polno zavarovani po jugoslovanskih zakonih o socialnem zavarovanju in če ne prejemajo otroškega dddatka v državi, kjer so zaposleni.
Otroški dodatek po tem zakonu jim gre samo za otroke, ki živijo v Jugoslaviji.
3.	Otroci, za katere gre otroški dodatek
45.	člen
Otroški dodatek gre upravičencu za vse otroke, ki jih dejansko preživlja, in sicer:
—	za svoje zakonske in nezakonske otroke, za posvojene otroke ter za pastorke:
—	za tuje otroke, ki jih je vzel na preživljanje (vnuki, bratje in sestre in drugi), če so brez roditeljev ali če imajo enega ali oba roditelja, pa so ti popolnoma ali trajno nezmožni za delo, ali so roditelji na rednem šolanju, neznanega bivališča ali so na prestajanju kazni.
46.	člen
Otroški dodatek gre praviloma do dopolnjenega 15. leta otrokove starosti, če se šola, pa do konca predpisanega rednega šolanja, vendar najdalj do dopolnitve 25. leta starosti.
Ce otrok zaradi daljše bolezni ni dokončal šolanja v predpisanem roku. se izplačevanje dodatka podaljša za toliko časa, kolikor ga je izgubil za šolanje.
47.	člen
Ce je otrok zaradi prirojenih okvar, bolezni ali ooškodb nezmožen za samostojno delo in življenje, gre pravica do dodatka ves čas, dokler traja taka nezmožnost, pod pogojem, da je nezmožnost za delo nastala pred dopolnjenim 15. letom otrokove starosti ali v času rednega šolanja.
48.	člen
Za otroke, ki so zaradi vzgoje in šolanja v zavodih, kjer imajo vso oskrbo in zanje starši oziroma oskrbniki ne nosijo stroškov oskrbe, se otroški dodatek za čas bivanja v teh zavodih he izplačuje.
Za oiroke, ki sklenejo zakonsko zvezo, pravica do otroškega dodatka preneha- izjemoma pravica do otroškega dodatka ne preneha, če otrok po sklenitvi zakonske zveze osiahe še naprej v družinski skupnosti s svojimi starši in ga ti preživljajo slede na td, ker se otrokov zakonec nahaja na odslužitvi obveznega vojaškega roka, ker se redno šola, ali ker je trajno nezmožen za delo in zato ne more preživljati drugega zakonca.
4.	Pridobivanje pravice do otroškega dodatka
49.	člen	z
Upravičenec praviloma pridobi pravico do otroškega dodatka, ko z zaposlitvijo s polnim delovnim časom dopolni 6-mesečno neprekinjeno delovno dobo.
Upravičenec, ki je edini hranilec svojih otrok, pridobi pravico do otroškega dodatka z dnem, ko stopi na delo.
50.	člen
Otroški dodatek se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je pravica do dodatka nastala, pa do konca meseca, v katerem je pravica do dodatka prenehala.
5.	Premoženjski cenzus kot pogoj za pravico do otroškega dodatka
51.	člen
Pravica do otroškega dodatka gre delavcu, če celotni dohodejc njegovega gospodinjstva, ki pride na člana gospodinjstva, ne presega osnov, ki jih določi Skupščina S|t Slovenije (v nadaljnjem besedilu: cenzus).
V celotni dohodek gospodinjstva po prejšnjem . odstavku se ne vštevajo: invalidnina za telesno okvaro in dodatek za tujo pomoč ter postrežbo po predpisih o invalidskem zavarovanju, otroški dodatek, do katerega imajo pravico družinski člani upravičenca, in drugi njegovi prejemki ali prejemki članov njegovega gospodinjstva, za katere je v posebnih predpisih, S katerimi je posamezni prejemek uveden, izrecno določeno, da se pri ugotavljanju gmotnega stanja gospodinjstva ne upoštevajo.
52.	člen
Mesečni znesek dohodka iz delovnega razmerja se ugotavlja na podlagi izplačil, ki so jih upravičenec in člani njegovega gospodinjstva prejeli za prejšnje leto.
Ce upravičenec v prejšnjem letu ni imel osebnega dohodka, se mesečni znesek dohodka iz delovnega razmerja ugotavlja na podlagi izplačil, hi so jih upravičenec in člani njegovega gospodinjs+va prejeli v tekočem letu, najmanj po poprečju za pretekle tri mesece.
Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se vzame katastrski dohodek, ki je bil podlaga za odmero prispevka v prejšnjem letu.
Mesečni znesek dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev znaša eno dvanajstino dohodkov, ki so biti podlaga za odmero prispevka' oziroma davka za prejšnje leto.
Zavezancem iz prejšnjega odstavka, ki jim je določen pavšalni letni znesek prispevka, se kot mesečni dohodek upošteva dvanajstina zneska, ki ustreza temu prispevku glede na predpisane prispevne stopnje za storitvene obrtne dejavnosti oziroma za intelektualne' storitve.
53.	člen
Spremembe v ce)otpih dohodkih gospodinjstva, ki vplivajo na pravipo dp otroškega dodatka, pa niso samo posledica sprememb osebnega dohodka članov gospodinjstva, se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastali spremembi.
54.	člen
Organ, ki na prvi stopnji odloča o pravici do otroškega dodatka, vsako leto najpozneje do 1. aprila ugotovi na podlagi dokazila, ki ga mora upravičenec vsako leto predložiti, ali pravica do otroškega dodatka še obstaja.
Ce organ ugotovi, da delavec ni več upravičen do otroškega dodatka, izda o tem odločbo.
55.	člen
Ce upravičenec do otroškega dodatka živi na posestvu sorodnika, po katerem Ima pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, če je katastrski dohodek od pošestva tolikšen, da znesek, ki pride na vsakega družinskega člana lastnika posestva, ki ga on preživlja, presega cenzus iz 51. člena tega zakopa.
Znesek dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki pride na upravičenca oziroma na člana njegovega gospodinjstva, se ugotovi tako, da se celotni katastrski dohodek od posestva deli š številom oseb, ki živijo na posestvu in imajo zakonito dedno pravico po lastniku v ravni vrsti ali imajo na posestvu izgoVorjen pre-užitek.
56.	člen
i>*; 7it7»r
Ce ima na posestvu, ki je last upravičenca ali člana njegovega gospodinjstva, druga oseba zemljiškoknjižno zavarovano -piravico dosmrtnega uživanja in gospodarjenja, obremenitev pa je nastala po volji prejšnjega lastnika, se šteje, da upravičenčevo gospodinjstvo nima dohodka od kmetijske dejavnosti, če pa posestvu ne živi in od njega nima koristi.
\
v <	57. člen
Za člane gospodinjstva se poleg upravičenca štejejo še njegov zakonec, otroci in starši, ki jih upravičenec in njegov zakonec preživljata.
6.	Znesek otroškega dodatka
58.	člen
Otroški dodatek je enak za vse otroke pe glede na število otrok v upravičenčevi dru^inj.
Višino otroškega dodatka dojpči Sl;ppščipa SR Slovenije.
7.	Uveljavljanje pravice do otroškega dodatka
59.	člen
Pravica do otroškega dodatka po tem zakonu se uveljavlja1 z vložitvijo zahtevka in predložitvijo predpisanih dokazil.
Zahtevek za otroški dodatek se vloži praviloma prj delovni organizaciji, pri kateri je upravičenec zaposlen. Upravičenci, zaposleni pri zasebnikih, uživalci pokojnin in invalidnin, osebe, ki služijo vojaški rok, začasno brezposelni delavci in upravičenci po posebnih pogodbah, vlože zahtevek za otroški dodatek pri organu, ki ga določi Skupščina SR Slovenije.
Pravica do otroškega dodatka se lahko uveljavlja največ za tri mesece nazaj; pri tem se ne šteje mesec, v katerem je bil zahtevek vložen.
8.	Odločanje o -pravici do otroškega dodatka
60.	člen
O pravici do otroškega dodatka odloča organ, ki ga na predlog republiške skupnosti otroškega varstva določi Skupščina SR Slovenije.
61.	člen	>'
Ce ni s tem zakonom drugače določeno, se v postopku za odločanje o upravičenosti do otroškega dodatka primerno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
9.	Izplačevanje otroškega dodatka
62.	člen
Otroški dodatek izplačujejo:
—	delovne organizacije delavcem, ki so pri njih zaposleni, skupaj z osebnim dohodkom;
—	pristojni komunalni zavodi za socialno zavarovanje uživalcem pokojnin in invalidnin, osebam, ki služijo vojaški rok, upravičencem, zaposlenim pri zasebnikih, ter upravičencem, zavarovanim po posebnih pogodbah;
—	zavodi za zaposlovanje začasno brezposelnim upravičencem.
Organi, ki odločajo o pravici do otroškega dodatka, imajo pravico preverjati pravilnost teh izplačil.
63.	člen
Otroški dodatek se izplačuje praviloma osebi, ki je vložila zahtevek in na katero se glasi odločba.
Ce sta do otroškega dodatka upravičena oba roditelja, se sporazumeta, kateremu od njiju naj se dodatek izplačuje.
Ce imata oba roditelja pravico do otroškega do-•datka, pa ima eden od njiju ali imata oba otroke, ki niso skupni, lahko vsak roditelj samostojno uveljavlja pravico do otroškega dodatka za tiste otroke, ki niso skupni.
Ce roditelja, ki sta oba upravičena do otroškega dodatka, živita ločeno, gre vsakemu od njiju otroški dodatek za tiste otroke, ki so pri njem na preživljanju.
Ce roditelja, od katerih je samo eden upravičen do otroškega dodatka, živita ločeno, se dodatek izplačuje roditelju, pri katerem so otroci na preživljanju, ne glede na to, ali je ta roditelj upravičen do otroškega dodatka po tem zakonu ali ne.
64.	člen
Ce se ugotovi, da se otroški dodatek ne uporablja v namen, za katerega se daje, lahko pristojni organ socialnega varstva odredi, da se dodatek izplačuje ali drugemu roditelju ali drugi osebi, ki ji je otrok dan v oskrbo.
10.	Odškodninska odgovornost
65.	člen
Prejemnik otroškega dodatka je dolžan prijaviti organizaciji oziroma organu, pristojnem za odločanje o upravičenosti do otroškega dodatka, vsako spremembo, ki ima za posledico izgubo pravice do otroškega dodatka, in sicer v 15 dneh od dneva, ko je sprememba nastala.
66.	člen
Oseba, ki je prejemala otroški dodatek, do katerega ni bila upravičena, mora povrniti prejeti znesek:
—	če si je prejemanje otroškega dodatka izposlovala na podlagi nepravilnih podatkov, za katere je vedela ali bi morala vedeti, da so nepravilni, ali na kak drug protipraven način;
—	če je neupravičeno prejemala otroški dodatek zato, ker ni prijavila spremembe, ki vpliva na pravico do otroškega dodatka, čeprav je vedela ali bi morala vedeti za njo.
11.	Rezerva republiške skupnosti otroškega varstva
67.	člen
Od sredstev republiške skupnosti otroškega varstva, namenjenih za kritje potreb otroškega dodatka, se Izloči vsako leto najmanj 1 "/o sredstev v obveznp rezervo republiške skupnosti otroškega varstva.
Obveznost izločanja sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta sredstva dosežejo višino 8°/o enoletnih sredstev za otroški dodatek, ponovno pa nastane, ko se sredstva obvezne rezerve zmanjšajo pod ta znesek.
Sredstva rezerve se uporabljajo, če se sredstva iz virov ne stekajo pravočasno ali če se pojavijo večji nepredvideni izdatki.
S statutom republiške skupnosti otroškega varstva se podrobneje določi uporaba in upravljanje sredstev' rezerve.
12.	Taksna oprostitev
68.	člen
Zahtevki, vloge in dokazila, odločbe, sklepi, pritožbe in drugi akti v postopku za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka po določbah tega zakona so oproščeni taks.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
69.	člen
V letu 1968 znaša cenzus po 51. členu tega zakona:
—	550 dinarjev mesečno na člana gospodinjstva, če gre za osebni dohodek iz delovnega razmerja ali drug dohodek, razen če gre za dohodek iz 2. ali 3. ali-nee tega odstavka;
—	100 dinarjev letno na člana gospodinjstva, če gre za dohodek iz kmetijske dejavnosti;
—	100 dinarjev mesečno na člana gospodinjstva, če gre za dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev:
Ce imajo upravičenci in člani njegovega gospodinjstva hkrati dohodek iz dveh ali več osnov iz prejšnjega odstavka, se cenzus skupnega dohodka ugotovi tako, da se dohodki iz 1. alinee delijo s 5,5 iz 2. oziroma 3. alinee pa z 1.
Otroški dodatek gre upravičencu, če vsota z deljenjem dobljenih izidov (količnikov) ne presega 100.
70.	člen
Višina otroškega dodatka za leto 1968 znaša 50 din za vsakega otroka.
71.	člen
Dokler ne bo v skladu s 60. členom tega zakona določen organ, ki odloča o pravici do otroškega dodatka, odločajo na prvi stopnji o pravici do otroškega dodatka komunalni zavodi za socialno zavarovanje oziroma njihove pooblaščene podružnice, na drugi stopnji pa republiški zavod za socialno zavarovanje.
72.	člen
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo je pooblaščen, da izda navodilo o tem, katera dokazila mora predložiti upravičenec ob uveljavitvi pravice do otroškega dodatka in katera dokazila mora predložiti vsako leto, dokler prejema otroški dodatek.
73.	člen
Sredstva in obveznosti sedanjega republiškega sklada za otroški dodatek pri republiškem zavodu za socialno zavarovanje prevzame s 1. januarjem 1968 republiška skupnost za otroško varstvo, in sicer na račun, iz katerega se izplačuje otroški dodatek.
74.	člen
Upravičenci, ki so uveljavili pravico do otroškega dodatka po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do otroškega dodatka po tem zakonu najpozneje do 29. februarja 1968, sicer se jim izplačevanje otroškega dodatka s 1. aprilom 1968 ustavi.
Upravičenci iz prejšnjega odstavka tega člena prejemajo otroški dodatek do 31. marca 1968 po predpisih, ki so veljali na dan 31. decembra 1967, ne glede na to, ali imajo pravico do otroškega dodatka po tem zakonu.
75.	člen
Priprave za ustanovitev skupnosti otroškega varstva opravi iniciativni odbor.
Iniciativni odbor za ustanovitev temeljne skupnosti otroškega varstva imenuje občinska skupščina.
Ce naj se temeljna skupnost otroškega varstva ustanovi za območje več občin, imenujejo iniciativni odbor prizadete občinske skupščine sporazumno.
Iniciativni odbor za ustanovitev republiške skupnosti otroškega varstva imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
76.	člen
Skupščine družbeno-političnih skupnosti so dolžne v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona sprejeti predpise, za katere so po tem zakonu pooblaščene.
77.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o višini dohodkov gospodinjstva za določitev pravice do otroškega dodatka (Uradni list SRS, št. 6-42/67).
78.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v “Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. janur ar j a 1968.
336.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov
Razglaša se zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dnd 29. decembra 1967 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 22. decembra 1967.
§t. 190-5/67
Ljubljana, dne 29. decembra 1967.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o zdravstvenem zavarovanju kmetov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Z zdravstvenim zavarovanjem si kmetje zagotavljajo zdravstveno varstvo.
Zdravstveno zavarovanje kmetov je obvezno.
2.	člen
Zdravstveno • zavarovanje kmetov se izvaja po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter se organizira na načelih samoupravljanja v okviru skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov (v nadaljnjem besedilu: skupnosti kmetov).
3.	člen
Kmetje so po tem zakonu vsi tisti, ki imajo stalno prebivališče v SR Sloveniji in ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot z rednim poklicem, ne glede na to, ali imajo dohodke tudi od kakšne druge samostojne dejavnosti ali od samostojnega poklica.
II. ZAVAROVANE OSEBE
4.	člen
Z zdravstvenim zavarovanjem kmetov se zagotavlja zdravstveno varstvo tistim, ki so s tem zakonom določeni kot zavarovanci, in njihovim družinskim oziroma gospodinjskim članom (v nadaljnjem besedilu: zavarovane osebe).
Niso zavarovani z zdravstvenim zavarovanjem kmetov tisti, ki se sicer ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, pa imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja iz drugega naslova (kot delavci v delovnem razmerju, upokojenci, invalidi, obrtniki in podobno) in tudi ne njihovi družinski in gospodinjski člani, ki so zavarovani po nosilcu zavarovanja.
a)	Zavarovanci
5.	člen
Za zavarovanca, ki je obvezno zavarovan po tem zakonu, se šteje:
1.	lastnik, solastnik ali zakupnik kmetijskega zemljišča, za katero je ugotovljen ali se da ugotoviti katastrski dohodek, ne glede na to, ali ima še kakšne druge dohodke, ter druge osebe, ki so uživalci kmetijskega zemljišča in zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti;
2.	lastnik ali solastnik kmetijskega zemljišča, ki je na podlagi proizvodnega sodelovanja deloma ali v celoti svoje zemljišče združil z obdelovalnim zemljiščem kmetijske gospodarske organizacije in ki je po uspehih svojega dela in za oddano zemljišče udeležen v dohodku kmetijske gospodarske organizacije, pa ni z njo v delovnem razmerju;
3.	tisti, ki se v pridobitne namene kot posameznik poklicno ukvarja z lovom ali ribolovom.
6.	člen
Za zavarovanca po tem zakonu se šteje tudi:
1.	tisti, katerega kmetijsko zemljišče je v celoti ali deloma prešlo v družbeno obdelovanje ali v družbeno lastništvo in mu je zato po občinskih odlokih priznana preživnina, če sta komunalna skupnost kmetov in občina sklenili pogodbo o zavarovanju takih oseb;
2.	lastnik ali solastnik kmetijskega zemljišča, ki se za določen čas (npri v času kmetijske sezone) zaposluje kot sezonski delavec doma ali v tujini, pod pogojem, da v celoti plača prispevek za preteklo leto;
3.	tisti, ki mu je v splošnem aktu komunalne skupnosti kmetov priznana pravica do zavarovanja.
b)	Družinski in gospodinjski člani
7.	člen
Kot družinski in gospodinjski člani so obvezno zavarovani po tem zakonu:
1.	zakonec in tisti otroci zavarovanca iz 5. člena ter iz prve in druge točke 6. člena tega zakona (zakonski, nezakonski, posvojeni, pastorki, otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi), ki jih je zavarovanec dolžan preživljati; otroci so zavarovani do 15. leta starosti, če se Šolajo, pa do 26. leta starosti;
2.	starši in stari starši, očim, mačeha, bratje, sestre in vnuki zavarovancev iz 1. in 2. točke 5. člena tega zakona, ki jih zavarovanec dejansko preživlja;
3.	preužitkarji in njihovi zakonci pri zavarovancih iz 1. in 2. točke 5. člena tega zakona, ki jim je kmečki preužitek glavni vir za preživljanje, in sicer ne glede na to, ali so v sorodstvenem razmerju z zavarovancem ali ne.
8.	člen
Kot družinski in gospodinjski člani so obvezno zavarovani po tem zakonu tudi:
1.	odrasli člani družinske in gospodinjske skupnosti zavarovancev iz 1. in 2. točke 5. člena tega zakona, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot z rednim poklicem in jim je ta dejavnost redni vir za preživljanje, vendar se ne more šteti, da so z zavarovancem v delovnem razmerju, \ zavarovanec pa jih tudi ni dolžan preživljati;
2.	člani družinske in gospodinjske skupnosti lastnikov kmetijskega zemljišča, zavarovanih v delavskem
zavarovanju, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot z rednim poklicem in Jim je to redni vir za preživljanje, vendar nimajo pravice do zdravstvenega varstva po lastniku kot zavarovancu v delavskem zavarovanju in se tudi rte more šteti, da so z njim v delovnem razmerju.
9.	člen
Po tem zakonu zavarovane osebe, ki so postale nezmožne za delo in za svoje preživljanje pred prenehanjem zavarovanja, ostanejo zavarovane, dokler traja nezmožnost za delo.
III.	PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
10.	člen
Zavarovane osebe imajo tiste pravice iz zdravstvenega zavarovanja kmetov, ki jih določi komunalna skupnost kmetov s svojim splošnim aktom.
11.	člen
Komunalne skupnosti kmetov morajo zagotoviti zavarovanim osebam v celoti na račun sklada za zdravstveno zavarovanje kmetov poleg pravic iz prvega odstavka 5. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SFRJ, št. 25-453^65 in št. 12-180/67) najmanj še pravico do tehle oblik zdravstvenega varstva:
1.	zdravljenje v vseh zdravstvenih zavodih in na bolnikovem domu, če zavarovana oseba zboli za aktivno tuberkulozo katerekoli oblike;
2.	ambulantno zdravljenje raka, levkemije in podobnih malignih obolenj ter sladkorne bolezni v vseh zdravstvenih zavodih in na bolnikovem domu;
3.	zdravniški pregledi, svetovanja in zdravljenje nosečih v zdravstvenih zavodih in na domu ter zdravniški obiski na domu, če so zdravstveno potrebni;
4.	zdravstveno varstvo predšolskih in šoloobveznih otrok, vendar najdalj do končanega 15. leta starosti — v enakem obsegu, kot je to zagotovljeno otrokom zaposlenih delavcev po predpisih o zdravstvenem zavarovanju delavcev.
5.	zdravila za zdravljenje nalezljivih bolezni;
6.	prevoz bolnikov, obolelih za nalezljivo boleznijo, duševnih bolnikov, ki so nevarni za okolico, in hudo poškodovanih ali obolelih oseb, glede katerih so nujni zdravniški posegi v bolnišnici;
7.	ambulantno in bolnišnično zdravljenje učencev šol druge stopnje.
12.	člen
Komunalne skupnosti kmetov morajo poleg oblik zdravstvenega varstva iz prejšnjega člena zagotoviti zavarovanim osebam deloma na račun sklada za zdravstveno zavarovanje kmetov še tele oblike:
1.	bolnišnično zdravljenje raka, levkemije in podobnih malignih obolenj ter sladkorne bolezni;
2.	porodniško pomoč doma in v bolnišnici ter zdravljenje v bolnišnici v zvezi s porodom;
3.	bolnišnično zdravlienje življenjsko nevarnih poškodb.
S splošnim aktom se določi, do katere višine gredo stroški za zdravstvene storitve iz prejšnjega odstavka na račun sklada za zdravstveno zavarovanje kmetov.
13.	člen
Komunalna skupnost kmetov samostojno določi oblike zdravstvenega varstva, ki jih poleg oblik iz 11. in 12. člena tega zakona zagotavlja zavarovanim osebam v celoti ali deloma in koliko na račun sklada za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Komunalna skupnost kmetov določa obseg zdravstvenega varstva v mejah možnih dohodkov sklada za zdravstveno zavarovanje kmetov, pri tem zahteva mnenje pristojnih organov zdravstvene službe o obsegu, ki ga ima namen določiti.
14.	člen
Splošni akt komunalne skupnosti kmetov, s katerim se določijo pravice iz zdravstvenega zavarovanja kmetov in način odmerjanja prispevkov, sprejme skupščina komunalne skupnosti kmetov po prejšnjem javnem obravnavanju.
Da se opravi javno obravnavanje, določi skupščina najprej predlog splošnega akta z obrazložitvijo. V obrazložitvi se navede, kolikšen prispevek bi morah plačevati zavarovanci, da bi se pokrili stroški za zdravstvene storitve, za katere je>predvideno v splošnem aktu, da gredo v celoti ali deloma v breme sklada. Predlog pošlje skupščina vsem občinskim skupščinam na območju komunalne skupnosti kmetov in ga objavi v vsaki občini na način, ki je v njej v navadi.
Z objavo predloga splošnega akta se pozovejo prizadeti občani, da v določenem roku pošljejo svoje .pripombe in predloge za spremembo predloga splošnega akta
Skupščina komunalne skupnosti kmetov organizira in vodi javno obravnavanje predloga splošnega akta z zavarovanci.
Pri sprejemanju splošnega akta skupščina komunalne skupnosti kmetov ne more spremeniti tistih določb predloga splošnega akta, glede katerih pri javnem obravnavanju ni bilo pripomb.
Postopek po prejšnjih odstavkih velja tudi za spremembe splošnega akta.
IV.	FINANCIRANJE
15.	člen
Sredstva za kritje stroškov skladov za zdravstveno zavarovanje kmetov se zagotavljajo:
1.	s prispevkom za zdravstveno zavarovanje kmetov, ki ga plačujejo zavarovanci po tem zakonu;
2.	s prispevkom za zdravstveno zavarovanje kmetov, ki ga plačujejo lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci tega zavarovanja, za zavarovane osebe iz 2. točke 8. člena tega zakona;
3.	s posebnim prispevkom od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih opravijo osebe, zavarovane po tem zakonu;
4.	s prispevkom, ki ga plačujejo občine za tiste zavarovance, za katere se občinska skupščina v sporazumu s komunalno skupnostjo kmetov zaveže v celoti ali deloma plačevati prispevek;
5.	z republiškim prispevkom iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki ga SR Slovenija odstopa skladom za zdravstveno zavarovanje kmetov.
16.	člen
Višino oziroma stopnjo prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov po 1. in 2. točki 15. člena tega zakona določa skupščina komunalne skupnosti kmetov.
Sklep, s katerim se določi višina prispevka, mora skupščina komunalne skupnosti kmetov sprejeti najkasneje do konca leta za prihodnje leto, sicer velja višina, določena za preteklo leto. Skupščina komunalne skupnosti kmetov tega sklepa med letom ne more spreminjati, razen če to terjajo spremenjeni predpisi.
Sklep o višini prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov se objavi v »Uradnem listu SRS« ali v občinskih glasilih za območje ustrezne komunalne skupnosti kmetov.
17.	člen
V	osnovo za odmero prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov po 1. in 2. točki 15. člena tega zakona spadajo katastrski dohodek od negozdnih površin, osebni dohodek iz gozda, dohodki iz drugih kmetijskih dejavnosti in vsi drugi dohodki zavarovanca in tistih njegovih družinskih oziroma gospodinjskih članov, ki so zavarovani po tem zakonu, razen dohodkov, ki se vštevajo v osnovo za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev.
V	osnovo za odmero spadajo tisti dohodki iz prejšnjega Odstavka, ki so ugotovljeni v zvezi z odmero prispevkov in davkov občanov.
Zavarovanci plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov po 1. točki 15. člena tega zakona tudi od tistih dohodkov, ki so oproščeni prispevka oziroma davka po predpisih o prispevkih in davkih občanov.
Ce je kmetijsko zemljišče v solastništvu zavarovancev po tem zakonu, se prispevek odmeri po istih načelih, ki veljajo za odmero prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti.
Če zavarovanec da svoje kmetijsko zemljišče v zakup delovni organizaciji ali komu drugemu, plačuje prispevek od zemljišča, danega v zakup, po katastrskem dohodku od zemljišča, če skupščina komunalne skupnosti kmetov ne določi drugače.
Če ima zavarovanec v zakupu zemljišče, ki je družbena lastnina ali lastnina koga, ki ni zavarovanec po tem zakonu, plača zavarovanec prispevek od zemljišča, vzetega v zakup, po katastrskem dohodku za zemljišča, če skupščina komunalne skupnosti kmetov ne določi drugače.
18.	člen
Prispevke za, zdravstveno zavarovanje kmetov po
1.	in 2. točki 15. člena tega zakona odmerja, evidentira, izterjuje in zaradi neizterljivosti odpisuje za dohodke pristojni občinski upravni organ po predpisih, ki veljajo za prispevke in davke občanov. Vplačane prispevke odvaja skladu za zdravstveno zavarovanje kmetov v rokih, določenih v ^predpisih o knjiženju prispevkov in davkov občanov.
Občinska skupščina in komunalna skupnost kmetov se dogovorita o tem, ali in kolikšno povračilo pri-nada občini za opravljanje dela po prejšnjem odstavku. V tej pogodbi se uredi tudi vprašanje odgovornosti občine za neizterjane prispevke.
Skupščina komunalne skupnosti kmetov lahko sklene, da prispevke odmerja, evidentira in izterjuje služba za izvajanje zdravstvenega zavarovanja kmetov. V tem primeru so za dohodke pristojni občins^5 upravni,organi dolžni tej službi dati vse podatke, po
trebne za odmero, evidenco in izterjavo, ki jih imajo v uradni evidenci.
19.	člen
Ce se priznajo zavarovancem posebne olajšave zaradi naravnih nezgod ali zaradi drugih izrednih dogodkov po 56. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/67), veljajo te olajšave tudi za plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov po 1. in 2. točki 15. člena tega zakona, če se prispevek odmerja od katastrskega dohodka.
V organe, ki ugotavljajo prizadetost po naravnih nezgodah, se pritegne tudi zastopnik komunalne skupnosti kmetov.
Znižanje ali odpis prispevka po prvem odstavku tega člena je rizik po 21. členu tega zakona, ki ga kot element pozavarovanja določi skupščina republiške skupnosti kmetov.
20.	člen
Poseben prispevek po 3. točki 15. člena tega zakona se plačuje od zaslužkov za občasna dela, ki jih opravijo osebe, zavarovane po tem zakonu v korist delovnih organizacij.
Poseben prispevek po 3. točki 15. člena tega zakona se plačuje v višini 0,5 Vo od izplačanega kosmatega zaslužka; pri tem se ne odšteje v zaslužku všteto povračilo za lastna delovna sredstva.
Ce gre za občasno delo samo z ročnim orodjem, se poseben prispevek plačuje v višini 1 «/o od izplačanega kosmatega zaslužka.
Za obračun in odvod tega prispevka v sklade za zdravstveno zavarovanje kmetov je odgovorna delovna organizacija. Prispevek se plačuje kot odbitek pri izplačilu zaslužka in se odvede v sklad tiste komunalne skupnosti kmetov, pri kateri je zavarovan občasni delavec.
21.	Člen
Pri republiški skupnosti kmetov je republiški sklad za pozavarovanje.
Sredstva republiškega sklada za pozavarovanje se oblikujejo iz premij, ki jih plačujejo komunalne skupnosti kmetov iz svojih dohodkov. Višino premij in rizike, ki se krijejo iz sklada za pozavarovanje, določa skupščina republiške skupnosti kmetov.
22.	člen
Sredstva skladov za zdravstveno zavarovanje kmetov in republiškega sklada za pozavarovanje se razporejajo s finančnimi načrti.
Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme skupščina skupnosti kmetov na predlog ustreznega zavoda za socialno zavarovanje.
23.	člen
Odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta je direktor zavoda za socialno zavarovanje.
24.	člen
Stroški poslovanja zavoda za socialno zavarovanje v zvezi z njegovim delom za zdravstveno zavarovanje kmetov se krijejo iz sredstev sklada za zdravstveno zavarovanje kmetov oziroma iz sklada za 'pozavarovanje na podlagi pogodbe med skupnostjo kmetov in zavodom.
25.	člen
V	okviru sklada za zdravstveno zavarovanje kmetov ima komunalna skupnost kmetov rezervo sklada.
V	rezervo sklada se vlaga 10/o sredstev, ki se dosežejo s prispevki po 15. členu tega zakona. V rezervo sklada se vloži tudi presežek sklada ob koncu poslovnega leta. V rezervo sklada je treba vlagati, dokler njena sredstva ne dosežejo 10 °/o letnih dohodkov sklada v prejšnjem letu.
Sredstva rezervnega sklada se smejo uporabljati samo za kritje primanjkljajev.
Ce sredstva rezerve sklada ne zadoščajo se kritje primanjkljaja, predpiše skupščina komunalne skupnosti kmetov izredni prispevek zavarovancev.
V.	UVELJAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
26.	člen
Zavarovana oseba pridobi pravice iz zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu šele potem, ko je bil zavarovanec zdravstveno zavarovan najmanj toliko časa, kolikor to določa splošni akt komunalne skupnosti kmetov; ta čas ne sme biti daljši od enega leta (predhodno zavarovanje). Skupščina komunalne skupnosti kmetov lahko določi izjeme od predhodnega zavarovanja in obdobja zunaj zdravstvenega zavarovanja kmetov, ki se lahko vštevajo v predhodno zavarovanje.
27.	člen
Zavarovana oseba lahko uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so ji zagotovljene s splošnim aktom po 10. členu tega zakona, samo pod pogojem, da ob uveljavljanju pravice predloži zdravstvenemu zavodu zdravstveno izkaznico.
Komunalni zavod za socialno zavarovanje izda zdravstveno izkaznico in potrjuje njeno veljavnost: veljavnost zdravstvene izkaznice potrjuje vsako leto meseca aprila. Komunalni zavod potrdi veljavnost zdravstvene izkaznice, ko ugotovi, da sta zavarovančevi obveznosti iz naslova republiškega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti in prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov po 1. in 2. točki J.5. člena tega zakona za preteklo leto v celoti izpolnjeni oziroma odpisani ali da teče postopek za ugotovitev neizterljivosti.
Komunalni zavod potrdi veljavnost zdravstvene izkaznice na zahtevo zavarovanca tudi med letom, če zavarovanec dokaže, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
28.	člen
Republiški sekretar za finance izda navodilo o načinu dajanja podatkov občinskih upravnih organov komunalnim zavodom za socialno zavarovanje v zvezi s potrjevanjem zdravstvenih izkaznic in dajanja podatkov o razmerju delitve prispevkov.
29.	člen
Obrazec zdravstvene izkaznice ter način izdajanja in uporabe zdravstvene izkaznice določi republiški zavod za socialno zavarovanje. Iz zdravstvene izkaznice morajo biti razvidne pravice in dolžnosti zavarovane osebe glede uveljavljanja zdravstvenega varstva.
30.	člen
Komunalni zavod za socialno zavarovanje ugotavlja, kdo je zavarovana oseba po tem zakonu na podlagi prijave o zavarovanju, ki je vložena po predpisih o evidencah zdravstvenega zavarovanja delavcev.
31.	člen
Ce ni v tem zakonu drugače določeno, se za izvajanje zdravstvenega zavarovanja kmetov primemo uporabljajo predpisi o zdravstvenem zavarovanju delavcev glede uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev in povrnitve škode ter predpisi o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja.
<71. ORGANIZACIJA
32.	člen
Komunalno skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov tvorijo zavarovanci na njenem območju.
Komunalne skupnosti kmetov na območju SR Slovenije tvorijo republiško skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov.
33.	člen
Organa skupnosti kmetov sta skupščina in izvršilni odbor.
Skupščino komunalne skupnosti kmetov sestavljajo člani, ki jih izvolijo zavarovanci.
Skupščino republiške skupnosti kmetov sestavljajo člani, ki jih izvolijo skupščine komunalnih skupnosti kmetov.
Skupščina skupnosti kmetov izvpli izmed sebe izvršilni odbor.
VII. RAZMERJE DO ZDRAVSTVENIH ZAVODOV
34.	člen
Glede razmerij med komunalnimi skupnostmi kmetov in zdravstvenimi zavodi veljajo določbe temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov ih predpisi, veljavni v SR Sloveniji, ki urejajo razmerja med skupnostmi socialnega zavarovanja delavcev in zdravstvenimi zavodi.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 16. člena tega zakona lahko skupščina komunalnih skupnosti kmetov izdaja sklepe o višini prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov za leto 1968 najkasneje do 29. februarja 1968.
36.	člen
Določbe tega zakona o kritju primanjkljajev in o izrednem prispevku (25 člen) veljajo tudi za kritje primanjkljajev, nastalih v skladih za zdravstveno zavarovanje kmetov v letih 1966 in 1967, in za izredne prispevke za kritje teh primanjkljajev.
37.	člen
S 1. januarjem 1968 preneha veljati zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 36-377/65), razen 28. Člena.
38.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1968.
337.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o pravicah funkcionarjev in drugih delavcev iz SR Slovenije, ki so zaposleni v organih federacije
Razglaša se zakon o pravicah funkcionarjev in drugih delavcev iz SR Slovenije, ki so zaposleni v organih federacije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 29, decembra 1967 in na seji organizacijsko-poli-tičnega zbora dne 27. decembra 1967.
St. 020-31/67
Ljubljana, dne 29. decembra 1967.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o pravicah funkcionarjev in drugih delavcev iz SR
Slovenije, ki so zaposleni v organih federacije
1.	člen
Zvezni poslanci iz SR Slovenije, ki so zaposleni na stalnih funkcijah v Zvezni skupščini in v Zveznem izvršnem svetu, ter drugi funkcionarji oziroma delavci iz SR Slovenije, ki se na predlog Skupščine SR Slovenije oziroma na predlog Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije zaposlijo v organih federacije, imajo pravico:
—	do nadomestila za kritje razlike v osebnem ' dohodku;
—	do delnega nadomestila za stanarino, če se za določen čas preselijo z družino in obdržijo tudi prejšnje stanovanje;
—	do nadomestila za druge posebne stroške, ki jih imajo v zvezi z zaposlitvijo v zveznih organih.
Funkcionarjem in drugim delavcem iz prejšnjega odstavka se zagotavlja zaposlitev v SR Sloveniji, ko jim preneha funkcija oziroma delo v zveznih organih.
2.	člen
Zakoncu upravičenca iz prejšnjega člena, ki je bil pred preselitvijo v Beograd zaposlen in ki ne dobi v Beogradu zaposlitve, se prizna nadomestilo za plačane prispevke za podaljšano zavarovanje (2. točka 130. člgna temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju), lahko pa tudi del nadomestila za Izpadli osebni dohodek.
Pravice iz prejšnjega odstavka pripadajo zakoncu upravičenca tudi po vrnitvi v SR Slovenijo, dokler ne dobi zaposlitve.
r	3. člen
Nadomestila iz tega zakona ter način uporabe stanovanja, ki ga je upravičenec obdržal (2. alinea 1. odstavka 1. člena zakona), se določijo s pogodbo, ki jo sklene z upravičencem Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
4.	člen
Sredstva za nadomestila iz 1. in 2. Člena tega zakona se zagotovijo v proračunu SR Slovenije.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije s svojim predpisom natančneje določi višino posameznih nadomestil iz tega zakona.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
338.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o vodnem prispevku za leto 1968
Razglaša se zakon o vodnem prispevku za leto 1968, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 29. decembra 1967 in na seji gospodarskega zbora dne 25. decembra 1967.
St. 420-17/67
Ljubljana, dne 29. decembra 1967.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher 1. r.
ZA K O N
o vodnem prispevku za leto 1968
1.	člen
Zavezanci vodnega prispevka ta izkoriščeno ali uporabljeno vodo in zavezanci vodnega prispevka za izpuščeno onesnaženo vodo plačujejo v letu 1968 vodni prispevek po določbah tega zakona.
2.	člen
Vodni prispevek za izkoriščeno ali uporabljeno vodo plačujejo:
1.	Delovne in druge organizacije, ki proizvajajo električno energijo, od kWh pridobljene električne energije:
a)	termoelektrarne — po 0.0015 din;
b)	hidroelektrarne — po 0.0020 din;
c)	druge delovne organizacije — od kWh pridobljene električne energije v svoji termoelektrarni ali v svoji hidroelektrarni — po 0.0020 din.
2vDelovne in druge organizacije, ki opravljajo in-dustfijsko, rudarsko, komunalno ali obrtno dejavnost, ter Civilne pravne osebe in občani, ki opravljajo obrtne ali druge podobne dejavnosti — po količini m3 izkoriščene ali uporabljene vode:
Za letno količino
vode (v 000 ms) nad	do	
0	200
200	500
500	1.000
1.000	2.000
2.000	10.000
10.000	in več
Znaša vodni prispevek letno
(v 000 mJ)
0,30 din/m8
60.000	din + 0,15 din/m3
105.000	din + 0,09 din/m3
150.000	din + 0,05 din/m3
200.000	din + 0,04 din/m3
520.000	din + 0,03 din/m3
od presežka 200—500 od presežka 500—1000 od presežka 1000—2000 od presežka 2000—10.000 od presežka nad 10.000
Ce delovna ali druga organizacija, ki ni našteta v prvem odstavku te točke, opravlja kot postransko dejavnost katero od dejavnosti iz prvega odstavka, plačuje vodni prispevek po prvem odstavku od vode, izkoriščene ali uporabljene v tej dejavnosti.
3.	Delovne organizacije, ki opravljajo dejavnost komunalnih vodovodov, plačujejo vodni 'prispevek — po 0,05 din od ms izkoriščene ali uporabljene vode razen v primerih iz drugega odstavka 71. člena temeljnega zakona o vodah (Uradni list SFRJ, številke 13-262/65).
4.	Delovne ali druge organizacije, ki izkoriščajo vodo za pogon mlinov, žag in podobnih vodosilnih naprav, plačujejo vodni prispevek — po 0,01 din od m3 izkoriščene vode.
1	3. člen
Občani, ki plačujejo prispevek'iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, plačujejo v letu 1968 namesto vodnega prispevka za izkoriščeno ali uporabljeno vodo
za 1 °/o povečano stopnjo prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. Na ta način zbrana sredstva se vplačujejo v vodni sklad SR Slovenije.
Povečane stopnje prispevka po prejšnjem odstavku ne plačujejo občani od katastrskega dohodka zemljišč, ki so oproščena prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, in tudi ne od katastrskega dohodka zemljišč, za katera plačujejo odškodnino po določbah 1. do 3. točke drugega odstavka 87. člena temeljnega zakona o vodah.
Odmero povečanja stopnje prispevka po prvem odstavku tega člena opravi pristojni občinski upravni organ za finance po enakem postopku in hkrati z odmero prispevka iz bsebnega dohodka od kmetijske dejavnosti.
4.	člen
V letu 1968 so oproščeni plačila vodnega prispevka za izkoriščeno ali uporabljeno vodo: a) premogovniki;
b) občani za pogon vodnih mlinov, žag in podobnih vodoMlnih naprav.
5.	člen
Vodni prispevek za izpuščeno onesnaženo vodo plačujejo delovne organizacije, civilne pravne osebe in
občani za onesnaženo vodo, ki jo izpuščajo v vodne tokove ali druge zbiralnike pri opravljanju svoje gospodarske dejavnosti po količini m3 izpuščene onesnažene vode in po stopnji njene onesnaženosti, izraženo v enotah (populacijskih ekvivalentih E), in sicer:
(v oo« E)
Za število enot (v 000 E) nad do
Znaša vodni prispevek letno
0	1	10,00 din/E
1	5	10.000	din	+	9,00	din/E
5	10	40.000	din	+	4,00	din/E
10	50	66.000	din	+	1,00	din/E
50	100	106.000	din	+	0,50	din/E
100	300	131.000	din	+	0,40	din/E
300 in več 211.000 din + 0,30 din/E
Način preračunavanja količine onesnažene vode in stopnje njene onesnaženosti v enote iz prejšnjega odstavka predpiše republiški sekretar za urbanizem.
6.	člen
Vodni prispevek je dohodek vodnega sklada SR Slovenije; plačuje se na njegov žiro račun.
7.	člen
Vodni prispevek se plačuje za čas od 1. januarja 1968 do 31. decembra 1908.
Zavezanci iz 1., 3. in 4. točke 2. člena tega zakona, ki ugotavljajo količino pridobljene električne energije oziroma količino izkoriščene ali uporabljene vode s tehnično merilno napravo, obračunavajo in plačujejo vodni prispevek mesečno za nazaj, in sicer najpozneje do 25. v mesecu.
Drugi zavezanci iz 2. člena (zavezanci iz 1., 3. in
4.	točke, ki nimajo merilnih naprav, ter zavezanci iz
2.	točke) in zavezanci iz 5. člena tega zakona plačujejo mesečno akontacijo do 25. v mesecu za nazaj. Mesečna akontacija znaša eno dvanajstino Zneska, ki se dobi tako, da se na količine v letu 1967 pridobljene električne energije, uporabljene ali izkoriščene vode oziroma izpuščene onesnažene vode uporabi višina vodnega prispevka (tarifa), ki je predpisana s tem zakonom. Zavezancem, ki v letu 1967 niso plačevali vodnega prispevka, določi višino mesečne akontacije Zavod za vodno gospodarstvo SR Slovenije z odločbo, zoper ka-
od presežka	1—5
od presežka	5—10
od presežka 10—50 od presežka 50—100 od presežka 100—300 od presežka nad 300
tero je dovoljena pritožba na republiški sekretariat za urbanizem.
Zavezanci, navedeni v tretjem odstavku tega člena priglasijo najpozneje do 31. januarja 1969 količino pridobljene električne energije, količino izkoriščene ali uporabljene vode oziroma izpuščene onesnažene vode Zavodu za vodno: gospodarstvo SR Slovenije, ki izda odločbo o dokončni odmeri vodnega prispevka. Zoper odločbo o dokončni odmeri vodnega prispevka je dovoljena pritožba na republiški sekretariat za urbanizem.
8.	člen
Izpolnjevanje obveznosti iz tega zakona kontrolira služba družbenega knjigovodstva.
9.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija ali druga pravna oseba, ki ne vloži priglasitve v roku iz 7. člena tega zakona.
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do'500 dinarjev tudi odgovorna oseba delovne ali druge organizacije ali druge pravne osebe.
Posamezniki ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 500 dinarjev.
10.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1908.
339:
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o obveznem deponiranju določenih sredstev podjetij za proizvodnjo in prenos električne energije
Razglaša se zakon o spremembi zakona o obveznem deponiranju določenih sredstev podjetij za proizvodnjo in prenos električne energije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 29. decembra 1967 in na seji gospodarskega zbora dne 25. decembra 1967.
St. 402-82/67
Ljubljana, dne 29. decembra 1967.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o obveznem deponiranju določenih sredstev podjetij za proizvodnjo in prenos električne' energije
1.	člen
V 1. členu zakona o obveznem deponiranju določenih sredstev podjetij za proizvodnjo in prenos električne energije (Uradni list SRS, št. 24-141/66) se odstotek amortizacijskih sredstev, ki jih morajo podjetja deponirati pri Splošni gospodarski banki v Ljubljani, spremeni tako, da znaša 75 %> od sredstev, zbranih od 1. januarja 1965 do 31. decembra 1967, in 90 %> od sredstev, zbranih od 1. januarja 1968 do 31. decembra 1970.
, '	2. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS«.
340.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o ustanovitvi zavoda za delovno usposabljanje mladine v Crni na Koroškem
Razglaša se zakon o ustanovitvi zavoda za delovno usposabljanje mladine v Crni na Koroškem, ka ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 29. decembra 1967 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 22. decembra 1967.
Št. 022-162-/67
Ljubljana, dne 29. decembra 1967.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o ustanovitvi zavoda za delovno usposabljanje mladine v Crni na Koroškem
1.	člen
Ustanovi se zavod za delovno usposabljanje mladine v Cmi na Koroškem (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Sedež zavoda je v Crni na Koroškem.
2.	člen
Zavod usposablja duševno prizadete otroke in mladino, ki ni sposobna za šolanje, je pa sposobna za delovno usposabljanje.
3.	člen
Finančna sredstva za začetek dela zavoda se zagotovijo iz republiških virov.
Zavod prevzame brez povračila osnovna sredstva odpravljenega bolnišničnega oddelka slovenjgraške bolnišnice v Crni.
4.	člen
Priprave za ustanovitev in za začetek dela zavoda opravi republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
Zavod začne poslovati 1. januarja 1968.
5.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
341.
Na podlagi 1,51. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi z 52. členom zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 29. decembra 1967 in na seji organizacijako-poli-tičnega zbora dne 27. decembra 1967 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju republiških potreb v prvem trimesečju 1968
1.	Potrebe republiških organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev se v prvem trimesečju 1968 do sprejetja proračuna SR Slovenije za leto 1968 financirajo na podlagi proračuna za leto 1967.
2.	Izdatki se smejo izvrševati v tem času največ do višine 25 %> izdatkov proračuna SR Slovenije za leto 1967 in po njegovih splošnih določbah.
3.	Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna SR Slovenije za leto 1968 in se morajo pokazati v njegovem zaključnem računu za leto 1968.
4.	Ta odlok začne veljati 1. januarja 1968.
St. 400-35/67
Ljubljana, dne 29. decembra 1967.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
*	Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
342.
Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 29. decembra 1967 in na seji organizacijsko-političnega zbora dne 27. decembra 1967 sprejela
v	ODLOK
o finančnem programu za financiranje preureditve bolnišničnega objekta v Crni za zavod za delovno usposabljanje mladine v Črni na Koroškem
I
S tem odlokom se ureja financiranje preureditve prostorov prejšnjega bolnišničnega oddelka v Cmi za potrebe zavoda za delovno usposabljanje mladine v Crni na Koroškem.
II
Skupna vrednost investicije znaša 382.500 dinarjev. Investicija se bo začela v letu 1968 in končala leta 1969.
Investicija iz prejšnjega odstavka obsega: pripravljalna, gradbena in obrtniška dela v zvezi z adaptacijo objekta ter nabavo potrebne opreme.
III	'
Investicijska sredstva zagotovi SR Slovenija iz proračuna, in sicer v 1968. Jetu 296.000 dinarjev in v 1969. letu 86.500 dinarjev.
Investitor je zavod za delovno usposabljanje mladine v Crni na Koroškem.
IV
Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbita republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo in republiški sekretariat za finance.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži po končani ureditvi Skupščini SR Slovenije poročilo o izvršitvi tega finančnega programa.
V
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 402-75/67
Ljubljana, dne 29. decembra 1967.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
343.
Na podlagi 14. alinee 186. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakonika izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
■o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Nadaljnje prestajanje kazni se odpusti:
Bunderlu (Stefana) Rudolfu; Erjavcu (Franca) . Petru; K o d r i n (Alojza) Zlati; M e n h a r t u (Jožeta) Avgustu; Plestenjaku (Jana) Janezu;
5	e verju (Antonije) Ivanu; Spingler (Antona) Mariji; V a i n g e r 1 u (Antopa) Jožetu.
2.	člen
Kazen se zniža:
Pogačarju (Jožeta) Henriku se zniža kazen 3 let strogega zapora na 2 leti strogega zapora.
3.	člen
' Izvršitev kazni se pogojno odloži:
; Kod ranu (Jožeta) Matiji se izvršitev kazni 2 mesecev zapora pogojno odloži za 1 leto;
Kovačič (Alojza) Katarini se izvršitev kazni
6	mesecev zapora pogojno odloži za 2 leti;
Lundru (Alojza) Marjanu se izvršitev kazni 7 mesecev zapora pogojno odloži za 2 leti;
Pavliču (Franca) Francu se izvršitev kazni 3 let .in 10 dni zapora pogojno odloži za 1 leto;
Slaku (Leopolda) Mirku se izvršitev kazni 4 mesecev zapora pogojno odloži za 1 leto;
Želodcu (Antona) Andreju se izvršitev kazni 3 mesecev zapora pogojno odloži za 1 leto.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«.
St. 25-9/64
■ Ljubljana, dne 27. decembra 1967.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
344.
Na podlagi 4. člena zakona o uskladitvi republiških aktov o ustanovitvi znanstvenih zavodov z zakonom o znanstvenih zavodih (Uradni list SRS, št. 13-65/66) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
I.	Ing. Mira Puc, strokovni svetovalec v republiškem sekretariatu za gospodarstvo, se razreši dolžnosti v svetu Veterinarskega zavoda Slovenije.
II.	V svet Veterinarskega zavoda Slovenije se imenuje kot predstavnik družbene skupnosti dr. Karel G o š 1 e r, republiški veterinarski inšpektor v republiškem veterinarskem inšpektoratu.
III.	V svet Veterinarskega zavoda Slovenije delegirajo po enega predstavnika družbene skupnosti:
1.	Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani;
2.	Zavod SRS za zdravstveno varstvo;
3.	Gospodarska zbornica SR Slovenije;
4.	Skupnost veterinarskih zavodov;
5.	Agrokombinat Emona, Ljubljana;
6.	KIK Pomurka, Murska Sobota.
St. 022-7/62
Ljubljana, dne 27. decembra 1967,
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
345.
Na podlagi drugega odstavka 23. člena zakona o organizaciji jugoslovanskih železnic (Uradni list SFRJ, št. 5-49/66) in 6. člena zakona o organih za opravljanje določenih zadev s področja železnic v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 31-324/65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejel tale
SKLEP
Združenemu železniškemu transportnemu podjetju Ljubljana se daje soglasje, da s 1. januarjem 1968 trajno ustavi prevoz potnikov in blaga na železniški progi Ljubljana—Kamnik.
St. 34-18/62
Ljubljana, dne 27. decembra 1967.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
I
Predsednik:
Stane Kavčič 1. c.
Predsednik:
Stanc Kavčič 1. r.
Splošni akti kom analnih
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI
SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV MURSKA SOBOTA
204.
Na podlagi 1. odstavka 16. čleru^ statuta komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni vestnik Pomurja, št. 6/66) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota na XXV. rednem zasedanju dne 27. decembra 1967 sprejela
PROGRAM
zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1968
I. IZHODIŠČNE OSNOVE
1. Osnova za določanje materialne zmogljivosti sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev je bruto osebni dohodek zavarovancev v določenem obdobju.
Bruto osebni dohodek je bil sicer vse do leta 1965 v precejšnjem porastu kot posledica inflacijskega sistema v našem gospodarstvu. Z uveljavitvijo reformskih ukrepov pa beležimo tudi na tem področju določeno stabilizacijo.
Podatki o ustvarjenem bruto osebnem dohodku od leta 1963 dalje pri čemer je leto 1963 označeno z indeksom 100:
Bruto OD
Leto	Bruto OD J skupaj din	Verižni Indeks	na akt. zav. din	Verižni indeks
1963	99,695.260	100,0	4.981,77	100,0
1964	141,071.880	141,5	6.649,94	133,5
1965	190,625.150	135,1	8.908,13	134,0
1966	238,155.030	124,9	11.205,19	125,8
1967'	260,000.000	109,2	11.860,77	105,9
Na višino bruto osebnega dohodka vplivata dva .faktorja:
a)	število zaposlenih zavarovancev;
b)	višina osebnih dohodkov zaposlenih zavarovancev.
Pri uresničevanju gospodarske in družbene reforme, je v letu 1966 zabeleženo zmanjšanje števila zaposlenih zavarovancev za 0,7 °/o, podatki v letu 1967 pa kažejo na ponovni porast števila zaposlenih.
Podatki o zaposlenih zavarovancih z indeksom 100 za leto 1963:
neto	Število zaposlenih	Verižni Indeks
1963	20.012	100,0
1964	21.214	106,0
1965	21.399	100,9
1966	21.254	99,3
19672	21.921	103,1
S programom za leto 1967 je bil predviđen porast bruto osebnih dohodkov v primerjavi z letom 1966 za 7,29%. Pričakovan porast bo tudi uresničen, saj podatki kažejo, da bo porast bruto osebnega dohodka za
*	Ocena (v razdobju od I. do XI. meseca ustvarjeno 239,820.815 dinj.
*	PovpreCno število zaposlenih zavarovancev v 11 mesecih.
samoupravnih organizacij
9,20%, pri čemer gre na račun povečanih osebnih dohodkov 5,9 %, 3,3 % pa na račun večjega števila zaposlenih.
Po osnovi bruto osebnega dohodka se zbira osnovni in dodatni prispevek, ki skupaj predstavljata 76,33% vseh dohodkov sklada.
2. Za zdravstveno varstvo upokojencev se plačuje posebni prispevek. Ta je sedaj določen v pavšalnem znesku na upokojenca in je torej odvisen od števila upokojencev in višine pavšalnega zneska.
Število upokojencev z indeksom 100 za leto 1963:
Leto	Število upokojencev	Verižni indeks
1963	3.183	100,0
1964	3.483	109,4
1965	3.649	104,8
1906	4.010	109,9
19673	4.260	106,2
Pavšalni znesek prjspevka za zdravstveno varstvo upokojencev s skupnim zneskom prispevka z indeksom 100 za leto 1963:'
Leto	Za upoko- JChba din	Verižni indeks	Sjtupaj din	Verižni indeks
1963	330	100,0	1,052.120	100,0
1964	400	121,0	1,395.900	121,2
1965	480	120,0	1,758.120	120,0
1966	550	114,0	2,215.718	114,6
19674	570	103,6	2,428.200	109,6
Po predlogu Republiškega zavoda za socialno zavarovanje ostane pavšalni znesek prispevka za zcjrav-stveno varstvo upokojencev nespremenjen.
3.	Na dohodke sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev vpliva tudi sistem pozavarovanja. Ta institucija doživlja vsako leto spremembe. Glede na sedaj veljavni sistem je v letu 1968 pričakovati približno enaka sredstva kakor v letu 1967.
Povračila iz sklada zdravstvenega pozavarovanja z indeksom 100 za leto 1963:
	Bruto	Neto
Leto	povračilo	povraCiio
	din	din
1963	1,231.460	882.065
1964	2,518.610	2,034.096
1965	2,234.000	1,603.312
1966	2,574.000	1,863.093
1967'-	2,587.000	2,167.000
4.	Sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev za-' gotavlja še nekatere pravice iz invalidskega zavarovanja (rehabilitacija in zaposlovanje invalidov). V ta namen določi skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja Ljubljana sistem povračila stroškov skladom zdravstvenega zavarovanja. Po sedaj veljavnem sistemu je višina teh sredstev odvisna od višine zbranega prispevka za invalidsko pokojninsko zavaro-
*	PovpreCno število upokojencev v razdobju od I. do XI.
meseca.
*	Ocena za leto 1987.
*	Ocena za leto 1967.
vanje in od števila koristnikov pravice do rehabilitacije oziroma do nadomestil.
5.	V letu 1967 je bil na novo uveden posebni dodatni prispevek, ki ga plačujejo:
a)	zavarovanci, člani gospodinjstev, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo;
b)	zavarovanci, ki so poleg dela s polnim delovnim časom, zaposleni še zaradi pridobivanja dopolnilnih dohodkov.
6.	Sklad zdravstvenega zavarovanja pridobiva še druge dohodke (povračila škode, obresti itd), vendar ti dohodki bistveno ne vplivajo na razpoložljiva sredstva.
' II. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV
Upoštevajoč dinamiko razvoja v letu 1967, je v letu 1968 pričakovati povečanje števila zaposlenih in porast osebnih dohodkov zaposlenih zavarovancev ter s tem v zvezi porast bruto osebnih dohodkov kot osnovo za zbiranje osnovnega in dodatnega prispevka za 9,6 “/o. Pri tem je upoštevan porast mase osebnih dohodkov zaradi večjih osebnih dohodkov za 7,46 %>, zaradi večjega števila zaposlenih pa za 2,14 “/o. Tako bo v letu 1968 bruto osebni dohodek znašal približno 285 milijonov din.
S 5 %> osnovno prispevno stopnjo na predvideni bruto psebni dohodek se ustvari 14,250.000 din osnovnega prispevka. Poleg tega so za osnovni prispevek zavezanci še: obrtniki, za zdravstveno zavarovanje sebe in svojih družinskih članov, iz katerega naslova se pričakuje 360.000 din; občinske skupščine, za zdravstveno zavarovanje socialnih podpirancev in njihovih družinskih članov, iz katerega naslova se pričakuje
300.000	din; zavodi za zaposlovanje, za zdravstveno zavarovanje začasno brezposelnih oseb in njihovih družinskih članov, iz katerega naslova se pričakuje 110.000 din; zavezanci prispevka za del zdravstvenega varstva oseb v začasnem delovnem razmerju, iz katerega naslova se pričakuje 40.000 din; zavezanci za prispevek za zdravstveno zavarovanje vajencev, iz katerega naslova se pričakuje 150.000 din.
Med osnovni prispevek še vštevajo tudi prispevki, ki jih plačujejo osebo zaposlene v tujini, za svoje družinske člane v Jugoslaviji, če jim država, v kateri so zaposleni, ne nudi zdravstvenega varstva za njihove družinske člane v Jugoslaviji. Iz tega naslova se pričakuje 80.000 din.
Dodatni prispevek po 1. točki 79. člena TZOF ne sme presegati 25 % od zbranih sredstev z osnovno prispevno stopnjo, zaradi tega se iz naslova dodatnega prispevka pričakuje 3,820.000 din.
Dodatni prispevek po 2. točki 1. odstavka 79. člena TZOF, ki ga plačujejo zavarovanci — člani gospodinjstev, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo,, se pričakuje v višini 50.000 din, po 3. točki 1. odstavka 79. člena TZOF pa v višini 150.000 din' (dohodek iz dopolnilnega dela).
Glede na predviden porast števila upokojencev za 5 %> in višino pavšalnega zneska za zdravstveno varstvo lipokojencev, se iz tega naslova pričakuje 2,560.000 dinarjev.
Za del invalidskega zavarovanja, ki ga zagotavljajo , skladi zdravstvenega zavarovanja, je po predlogu Republiškega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana predvideno, da ta prispevek zna^a 1 “/o od zbranih prispevkov za invalidsko-pokoininsko zavarovanje in pavšalni znesek za vsakega koristnika (330 dih za koristnika rehabilitacije — za otroke 300 din. in 140 din za koristnika začasnega nadomestila). Z upoštevanjem na-
vedenih elementov se iz tega naslova pričakuje 510.000 dinarjev dohodka.
Elementi za obvezno zdravstveno pozavarovanje so bili menjani v letu 1967. Glede na sedaj veljavne elemente pozavarovalnega sistema, se pričakuje 2,600 tisoč dinarjev bruto dohodka za sklad.
Drugi dohodki bodo realizirani v višini 50.000 din (regresi), drugi prispevki pa predvidoma v višini 7.000 dinarjev.
Celotni dohodek v skladu zdravstvenega zavarovanja delavcev se pričakuje v višini 25,037.000 din ali za 3,65% več od pričakovanega celotnega dohodka v letu 1967.
Pričakovani celotni dohodek sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1968 po posameznih virih:
Vir dohodka
Osnovni prišpevek . . I ; . , Dodatni prispevek (1. točka) . . Dodatni prispevek (2. točka) . . Dodatni prispevek (3. točka) .	.
Zdravstveno varstvo upokojencev
Drugi prispevki.................
Del invalidskega zavarovanja . Regresi in druga povračila . .
Drugi dohodki...................
Povračila iz pozavarovanja . . Skupaj celotni dohodek ....
Pričakovana
sredstva
din
15.290.000
3.820.000
50.000
150.000
2.560.000 7.000
510.000
40.000
10.000
2.600.000
25.037.000
III.	ZAGOTAVLJANJE PRAVIC
Pravice iz zdravstvenega zavarovanja predstavljajo dve osnovni grupi:
1.	zdravstveno varstvo, ki ga zavarovane osebe uveljavljajo neposredno pri zdravstvenih zavodih;
2.	denarne dajatve, ki jih zavarovane osebe uve- ' Ijavljajo neposredno v breme sklada pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje.
Pravice iz zdravstvenega zavarovanja so določene s temeljnim zakonom o zdravstvenem zavarovanju, obseg posamezne pravice pa je odvisen še od sklepov skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota.
Z upoštevanjem razpoložljivih sredstev v skladu zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1968 in glede na že veljavne predpise o udeležbi zavarovanih oseb pri stroških posamezne vrste zdravstvenega varstva oziroma na določen obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja (denarna nadomestila, povračila in podpore) se določa za stroške zdravstvenega varstva 73,51 odstotka čistih dohodkov sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev v letu 1968 (od celotnih dohodkov odštet znesek za obvezni rezervni sklad), za ostale stroške zdravstvenega zavarovanja pa 26,49 %.
1. Zdravstveno varstvo
Vrste zdravstvenega varstva določa temeljni zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev, obseg in načint uveljavljanja teh pravic pa sklepi skupščine komunalne skupnosti. Po sedaj veljavnih predpisih zavarovane osebe prispevajo del stroškov za posamezno vrsto zdravstvenega varstva (participacija), ki predstavlja dohodek zdravstvenega zavoda, ki tako obliko zdravstvenega varstva nudi. Zdravstveno varstvo zagotavljajo zdravstveni zavodi (zdravstveni domovi, bolnišnice. lekarne in drugi specializirani zdravstveni zavodi!.
Kakšno je razmerje med stroški posamezne vrs<o zdravstvenega varstva, podrobneje določa program
zdravstvenega varstva, ki ga predloži medobčinski zdravstveni center Murska Sobota.
Med stroške zdravstvenega varstva spadajo tudi stroški, ki so povzročeni z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva (prevozni in drugi stroški v zvezi s potovanji zaradi uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva).
2. Druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja
Sklad zdravstvenega zavarovanja zagotavlja tudi druge pravice kot so: nadomestitev materialne izgube zaradi bolezni ali drugega vzroka (nadomestila osebnega dohodka); ter v obliki pomoči ob nastanku določenega dejstva (smrt, rojstvo).
Za nadomestitev materialne izgube in za pomoč ob nastanku določenega dejstva se v letu 1968 pričakuje
4.860.000	din Stroškov ali 19,81 °/o od čistih dohodkov sklada.
Sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev zagotavlja del pravic iz invalidskega zavarovanja (rehabilitacija in zaposlovanje invalidov). Za zagotovitev teh pravic se v letu 1968 pričakuje 510.000 din stroškov ali 2,8 »/o od čistih dohodkov sklada.
V skladu zdravstvenega zavarovanja se pojavljajo še druge obveznosti kot so: obveznosti do sklada zdravstvenega pozavarovanja, stroški službe zavoda za socialno zavarovanje, obresti in provizije, stroški samouprave (skupščina in izvršilni odbor) in drugi nepredvideni izdatki. Za tovrstne obveznosti se pričakuje
1.230.000	din stroškov ali 5,01 °/o od čistih dohodkov sklada.
Pričakovani stroški denarnih nadomestil in drugih obveznosti iz sklada zdravstvenega zavarovanja v letu 1968:
Vrsta stroškov
Predvideno
din
Nadomestila OD ob bolezni............ 2,000.000
Nadomestila OD ob porodu in SDC .	. 2,510.000
Oprema za otroke....................... 130.000
Pogrebni stroški in pomoč ob smrti .	220.000
Skupaj denarna nadomestila .... 4,860.000 Del invalidskega zavarovanja ....	510.000
Pozavarovalne premije.................. 285.000
Stroški službe zavoda.................. 800.000
Stroški samouprave....................... 5.000
Obresti in drugi izdatki................ 40.000
Skupaj............................... 6,500.000
St. 01/1-1247/1-1967
Murska Sobota, dne 27. decembra 1967.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota
Predsednik:
Milan Klemenčič 1. r.
205.
Na podlagi 16. člena statuta komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni vestnik Pomurja, št. 6/66) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota na XXV. rednem zasedanju dne 27. decembra 1967 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu za leto 1968
I
Sprejme se finančni načrt sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota za leto 1963, ki izkazuje 25,037.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov.
II
V skladu s 3. odstavkom 83. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, se med letom odvaja 2 u/o od skupnih dohodkov sklada v rezervo sklada.
III
Ta sklep začne veljati takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1968 dalje.
St. 01/1-1249/6-1967
Murska Sobota, dne 27. decembra 1967.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota
Predsednik:
Milan Klemenčič 1. r.
206.
Na podlagi 5. točke 16. člena statuta komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni vestnik Pomurja, št. 6/66) in prvega odstavka 34. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22/62 in št. 53/62 ter Uradni list SFRJ, št. 15/65, št. 29 66, št. 52/66 in št. 27/67) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota na XXV. rednem zasedanju dne 27. decembra 1967 sprejela
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah sklepa o prispevku zavarovanih oseb pri posameznih vrstah zdravstvenega varstva
I
V I. točki sklepa o prispevku zavarovanih oseb pri posameznih vrstah zdravstvenega varstva (Uradne objave, št. 2/67 in št. 9/67) se v prvem odstavku doda točka 4, ki se glasi:
■*4. za prvi pregled pri zdravniku — specialistu, v specialistični ambulanti 5,00 din.«
II
Za prvim odstavkom II. točke se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»Prispevek za specialistične preglede pri zdravniku specialistu se ne plača: za preglede v dispanzerjih: za preglede v zvezi z nosečnostjo, nalezljivimi boleznimi vključno TBC; za preglede v zvezi z rakastimi obolenji, sladkorno boleznijo, duševno boleznijo in epilepsijo; ter za specialistične preglede otrok do 15. leta starosti oziroma mladine do 26. leta starosti, če so zavarovani kot družinski člani in se šolajo ali so vajenci oziroma učenci poklicnih strokovnih šol s praktičnim poukom. Prispevek se ne plača tudi za ponovne
preglede pri zdravniku specialistu. Prispevek pod točko 4/1 se ne plača za ponovne preglede pri isti bolezni.«
m
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 01/1-1249/4-1967
Murska Sobota, dne 27. decembra 1967.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota
Predsednik:
Milan Klemenčič 1. r.
207.
SKLEP
o prispevku zavarovanih oseb pri posameznih vrstah zdravstvenega varstva (prečiščeno besedilo)
I
Kadar zavarovana oseba uveljavlja pravico do zdravstvenega varstva pri zdravstvenih zavodih na območju Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev. Murska Sobota, prispevajo del stroškov za naslednje oblike zdravstvenega varstva:
1.	za obisk zdravnika na bolnikovem domu —
5,00	din;
2.	za prevoz z rešilnim vozilom — 10,00 din, če dejanski stroški niso manjši;
3.	za preglede in zdravljenja akutnih zastrupitev' z alkoholom — 50°/o od stroškov;
4.	za prvi pregled pri zdravniku — specialistu v specialistični ambulanti — 5,00 din.
II
Prispevka za prevoz z rešilnim avtomobilom ne plačajo zavarovane osebe za prevoz v zdravstveni zavod, če gre za življenjsko nevarne poškodbe, za nalezljive bolezni, za katere je obvezna prijava ali za duševne bolezni, če je bolnik nevaren za okolico-
Prispevek za specialistične preglede pri zdravniku specialistu se ne plača- za preglede v dispanzerjih; za Preglede v zvezi z nosečnostjo, nalezljivimi boleznimi vključno TBC; za preglede v zvezi z rakastimi obolenji, sladkorno boleznijo, duševno boleznijo in epilepsijo; ter za specialistične preglede otrok do 15. leta starosti oziroma mladine do 26. leta starosti, če so zavarovani kot družinski člani in se šolajo ali sO vajenci oziroma učenci poklicnih strokovnih šol s praktičnim poukom. Prispevek se ne plača tudi za ponovne Preglede pri zdravniku specialistu pri isti bolezni.
III
Zavarovane osebe vplačajo s tem sklepom predvideni prispevek ob uveljavitvi pravice v zdravstve-nem zavodu ali ob obisku na bolnikovem domu neposredno zdravniku.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS.«
St. 01/1-1249/4-1967
Murska Sobota, dne 27. decembra 1967.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota
Predsednik:
Milan Klemenčič 1. r.
208.
Na podlagi 5. točke 16. člena statuta Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni vestnik Pomurja, št. 6/66), 34. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev (Uradni list FLRJ, št. 22/62 in št. 53/62 ter Uradni list SFRJ, št. 15 65, št. 29/66, št. 52/66 in št. 27/67) ter v skladu s sklepom skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št. 3/67) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota na XXV. rednem zasedanju dne 27. decembra 1967 sprejela
SKLEP
o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za zobno-tehnično pomoč in zobno-protetična sredstva, za ortopedske čevlje in posamezne druge vrste ortopedskih in drugih pripomočkov, sanitarnih priprav in sanitetnega materiala
I
Zavarovane osebe, ki uveljavljajo pravico do zobne tehnične pomoči in zobnih protetičnih sredstev, do ortopedskih čevljev ali do posamezne druge vrste ortopedskih in drugih pripomočkov, sanitarnih priprav in sanitetnega materiala, prispevajo k stroškom:
a)	— 25 odstotkov za vsa fiksna in snemna zobna protetična sredstva, vključno rep>arature in zobno tehnično pomoč (vse vrste prevlek in kron, vmesnih členov, inlayev, opornic, gredi, jahačev, zobnih protez, reparatur ipd.);
—	za sredstva in posege v čeljustni ortopediji se plača ta prispevek samo, če zavarovana oseba ta pripomoček izgubi, uniči ali ga ne uporablja po navodilih zdravnika;
b)	-J- 50,00 din; za protezo, ortopedski aparat za zgornje oziroma spodnje ude (razen za terminalni podaljšek in umetno pest), kovinsko sandalo, ortopedski korzet, invalidski voziček, usnjene rokavice, kilni pas, suspenzorij, trebušni pas, steznik, usnjeno kapo in lasuljo;
—	40,00 dinarjev oziroma 70,00 dinarjev: za navadne čevlje k protezi ali za ortopedske čevlje, in sicer 40,00 dinarjev do velikosti 35. številke, za večje pa 70,00 dinarjev:
—	15,00 dinarjev: za palice, bergle in za ortopedske vložke, ki niso vdelani v ortopedske čevlje;
—	trojni znesek, ki je predpisan kot prispevek zavarovane osebe za zdravila: za gumijaste nogavice (kratke za skočni sklep, nadkolenice in podkolenice).
na vleke za krn po amputaciji, elastični povoj, nočno posodo (gosko ali lopato), brizgalko za injekcije, žepni pljuvalnik, gumirani posteljni vložek, gumijasto blazinico ali gumijasti kolobar, razprševalec ali inhalator;
c)	— 20,00 dinarjev: za vse vrste očesnih pripomočkov;
—	50,00 dinarjev: za ojačevalni slušni aparat.
Od prispevka k stroškom za sredstva in pripomočke pod b) so izvzeti:	'
—	otroci in mladina do 19. leta starosti in osebe po dvojni ali večstranski amputaciji udov nad zapestjem ali nad gležnjem in osebe, ki imajo paraplegijo, triplegijo ali tetraplegijo, razen za čevlje k. protezam, za ortopedske čevlje in za usnjene rokavice.
Od prispevka k stroškom za pripomočke pod c) so izvzeti otroci in mladina do 19. leta starosti.
Za pripomočke, katerih nabavna cena je nižja od predpisanega prispevka, plača zavarovana oseba nabavno ceno.
II
'la sklep začne veljati takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1968 dalje. Do uveljavitve tega sklepa velja sklep skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana (Uradni list SRS, št.
3-5/67).
Št. 01/1-1249/2-1967
Murska Sobota, dne 27. decembra 1967.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota
Predsednik:
Milan Klemenčič 1. r.
209.
Na osnovi 5. točke 16. člena statuta komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni vestnik Pomurja, št. 6/66), 33. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list^FLRJ, št. 22 62 in št. 53/62 ter Uradni list SFRJ, št. 15/65, št, 29/66, št. 52/66 in št. 27/67) ter po pooblastilu skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana z dne 30. VIII. 1966 je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota, na XXV. rednem zasedanju dne 27. decembra 1967 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka, ki ga morajo plačati zavarovane osebe k stroškom za izdana zdravila
I
Kadar zavarovana oseba dobi zdravilo na recept v lekarni ali katerem drugem zdravstvenem zavodu na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota, prispeva k stroškom takega zdravila pavšalni znesek 3,00 din za vsako zdravilo.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 01/1-1249/3-1967
Murska Sobota, dne 27. decembra 1967.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota
Predsednik:
Milan Klemenčič 1. r.
210.
Na podlagi 16. člena statuta komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni vestnik Pomurja, št. 6/66) je skupščina komunalne skupnosti socialnega/ zavarovanja delavcev Murska Sobota na XXV. rednem zasedanju dne 27. decembra 1967 sprejela
SKLEP
o podpori za opremo otroka
I
Znesek podpore za opremo otroka, ki se izplača zavarovanki oziroma svojki zavarovanca ob rojstvu otroka, znaša 100,00 dinarjev.
II
Podpora za opremo otroka ima namenski pomen in služi za opremo novorojenega družinskega člana in se izplača praviloma materi.
Ce skrbstveni organ pristojne občinske skupščine ugotovi, da podpora, izplačana materi, ne bo uporabljena za novorojenčka, izda odločbo, da se podpora izplača preko skrbstvenega organa, ki bo poskrbel, da bo izplačani znesek namensko uporabljen,
III
Ta sktep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 01'1-1249/5-1967	•
Murska Sobota, dne 27. decembra 1967.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota
Predsednik:
Milan Klemenčič 1. r.
St. 4) — 29. XII. 196'
URADNI LIST SHS
Stran 631
211.
Na podlagi 6. točke 16. člena statuta komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni vestnik Pomurja, št. (k66) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota na XXV. rednem zasedanju dne 27. decembra 1867 sprejela
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o uveljavljanju zdravstvenega varstva
1.	člen
Četrti odstavek 20. člena pravilnika o uveljavljanju zdravstvenega varstva (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 3/65) se črta.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
Doda se novi peti odstavek, ki se glasi:
»6. Ce zavarovana oseba izbere bolnico, ki je bolj oddaljena od bolnice, v katero jo je pristojni zdravnik po določbah tega člena dolžan poslati, plača sama razliko v ceni bolniško oskrbnega dne in razliko pri potnih stroških. Ta obveza zavarovane osebe mora biti razvidna iz napotnice z navedbo, do katere višine krije stroške zavarovana oseba sama.«
2.	člen
V	četrtem odstavku 50. člena se namesto besed »najmanj 10 km« vstavijo nove besede »najmanj 15 km«.
V	petem odstavku 50. člena se besede »izpod 10 km« nadomestijo z besedami »izpod 15 km«.
3.	člen
Tretji odstavek 51. člena se spremeni in glasi:
»3. Za potovanje oziroma bivanje v drugem kraju, ki traja do 12 ur, zavarovana oseba nima pravice do dnevnice«.
4.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS.«
St. 01/1-1299/1-1987
Murska Sobota, dne 27. decembra 1967.
Skupščina komunalne skupnosti
socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota
Predsednik:
Milan Klemenčič 1. r.
212.
Na podlagi 5. točke 16. člena statuta komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni vestnik Pomurja, št. 6 36) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota na XXV. rednetn zasedanju dne 27. decembra 1967 sprejela
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah statuta komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska
Sobota
1.	člen
2. odstavek 19. člena statuta komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni vestnik Pomurja, št. 6/66 in Uradne objave, št. 5/67) se spemeni in se glasi:
»Splošni akti iz 1. odstavka tega člena se objavljajo v »Uradnem listu SRS.«
2.	člen
Ta sklep začne veljati takoj.
St. 01/1-1249/1967
Murska Sobota, dne 27. decembra 1967.
Skupščina komunalne skupnost
socialnega zavarovanja delavcev Murska Sobota
Predsednik:
Milan Klemenčič 1. r.
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA KMETOV LJUBLJANA
213.
Na podlagi 11. in 12. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 36-377'05) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov Ljubljana na 8. seji dne 26. decembra 1967 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetov na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov Ljubljana
1
V sklepu o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetov na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov Ljubljana (Uradni list SRS, št. 21-106 66 in št. 41-157/66) se v 3. točki 1. podtočka spremeni tako, da se Blasi:
»1. zdravil, tako da prispevajo zavarovane osebe k prodajni ceni vsakega zdravila znesek do 3 dinarje nad zneskom, ki gre v breme sklada osnovnega zdravstvenega zavarovanja;«
2
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1968.
St. 190 E-6/66
Ljubljana, dne 26. decembra 1967.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov Ljubljana
Predsednik:
Alojz Jakopič 1. r.
POPRAVEK
V 4. točki sklepa o plačevanju dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje (komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana), objavljenem v »Uradnem listu SRS«, št. 42/67, se na strani 618 panoga 912 pravilno glasi: »912 Znanstvena dejavnost«.
Uredništvo
\
Opozarjamo, da bomo kmalu izdali brošuro:
ZAKON O SKUPNOSTIH OTROŠKEGA VARSTVA IN O FINANCIRANJU NEKATERIH OBLIK OTROŠKEGA VARSTVA V SR SLOVENIJI
z uvodom in pojasnili ter
knjižico:
ZAKON O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU KMETOV s temeljnim zakonom, uvodom in pojasnili.
Sprejemamo prednaročila!
CZ Uradni list SRS
i
Izdaja Časopisni zavod -Uradni Ust SRS- — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča*, vsi v Ljubljani — Naročnina letno 36 din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova n. poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20-701, Prodaja, preklici in naročnine 23-579 — Čekovni račun 501-3-60