Obrtni Vestnik Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva. »Obrtni Vestnik« izhaja mesečno dvakrat, i. s. vsakega 5. in 20. v mesecu ter stane celoletno . . K 5' — polletno . . » 2 60 posamezna številka 30 vin. Oficijalno glasilo „Dež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani11 in „Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug11 s sedežem v Laškem trgu ter v teh včlanjenih zadrug. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatis dovoljen le z navedbo vira. Cene inseratom: l/3a strani pri enkratni objavi K 1 '50, pri večkratnih objavah primeren popust. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Sodna ulica 2. I. letnik. V Ljubljani, 20. julija 1914. Štev. 8. Socijalno zavarovanje. n. Da je socijalno zavarovanje v posameznih točkah naperjeno proti obrtnikom, oziroma proti samostojnim, na to smo že opozarjali v 1. in 2. številki našega lista in se v tem oziru samo sklicujemo na tamošnje naše navedbe Toda danes nam ni razpravljati o tem, danes hočemo podati samo na kratko načrt novega socijal-nega zavarovanja. Po predležeči zakonski predlogi dobe samostojni (obrtniki, branjevci in kmetovalci) s 65. letom starostno rento. Preostalim se dovoli enkratni odpravek. Zavarovankam se vrnejo, ako se poroče, vplačani prispevki. Pri samostojnih znaša zahtevek po 30. letih 222 K, po 40. letili 246 K. Pri vprašanju glede določitve prispevkov se mora imeti pred očmi, da samostojni nimajo tako rednih prispevkov in da sc morajo vsled tega nastaviti prisilni prispevki kolikor mogoče nizko. To se je zgodilo v zakonski predlogi na ta način, da se je določil pri letnih dohodkih do 480 K prisilni prispevek mesečno na 30 h, pri vseh drugih na 1 K. Pri tem je pa dana delnim zakonodajstvom pravica, da se izrečejo glede posameznih delov dežel, morda glede gotovih mest ali pa tudi glede cele dežele za zvišanje prispevkov. Za to bi se seveda potem dobila višja renta. V zakonski predlogi sc pa seveda ozira tudi na to, da se posameznik lahko zavaruje na višjo rento, oziroma višje prispevke. Kdor plačuje višje prispevke, dobi naravno potem večjo rento. Kar se tiče prisilnega plačevanja prispevkov, ga oblastva lahko odrede, ni jim pa tega treba, ako nočejo. ■ Zavarovalna dolžnostseje omejila tako, da je revni človek pritegnjen brezpogojno v zavarovanje. Od tega izvzeti so le oni, ki imajo več kakor 2400 K letnih, davku podvrženih dohodkov, ali ki imajo v službi več kot dva ne k rodbini pripadajoča pomočnika. Obrtnik z dvema pomočnikoma in dvema vajencema je torej tudi podvržen zavarovanju. Tedenski prispevki delavcev se gibljejo z ozirom na plačo med 6 in 36 h. Enak prispevek mora prispevati tudi podjetnik (delodajalec). Pri delavcih znaša renta potem tudi po 30 letih 228 K. do 486 K, po 40 letih 324 K do 586 K. Njih renta je torej višja, kakor pri samostojnih. Ako plačujejo samostojni višje prispevke, potem se naravno zviša tudi renta ozirajoč se na višje prispevke. Predno se dobi pravica do rente, je treba imeti za seboj gotovo čakalno dobo in znaša ta pri starostnem zavarovanju 200 prispevajočih tednov. Z navedenimi prispevki pa še niso pokriti prispevki za starostno in invaliditetno rento. K temu prispeva še država iz javnih sredstev za vsako rento fiksni prispevek po 90 K. Prispevke pa dovoljujejo lahko tudi deželni odbori in je celo njih dolžnost, dovoljevati take prispevke, ker se razbremeni z vpeljavo starostnega zavarovanja oskrba ubožcev. Na take prispevke se predloga ozira in ti naj bi znašali 30%. Kot najnižji zavodi za celotno socijalno zavarovanje naj bi sslužili okrajni zavodi, v katerih so zastopani vsak z eno tretjino samostojni, delavci in podjetniki. Zadnja dva se voli iz načelstev bolniških blagajn, zastopniki samostojnika pa se imenujejo na predlog deželnih odborov tako dolgo, dokler se za to ne vpelje poseben način volitev. Rentni zahtevek prizna rentna komisija. Ta obstoja iz treh članov; iz od države imenovanega predsednika in dveh izvoljenih in sicer pri samostojnih iz enega samostojnika in enega podjetnika, pri delavcih pa iz enega delavca in enega podjetnika. Dalje so mišljeni za upravo deželni zavodi in na Dunaju centralni zavod. Pri vseh teh zavodih vodijo upravo izvoljeni, torej je uprava avtonomna. Vlada si ohrani pri teh zavodih vpliv s tem, da imenuje pri okrajnih zavodih uradnika - voditelja, pri deželnih in državnih zavodih pa eno tretjino, oziroma eno četrtino članov. Ta vpliv države odgovarja od nje dovoljenim prispevkom To so v glavnem osnovne točke novega socijal-nega zavarovanja. Gotovo je to delo človekoljubnosti, vendar obenem šele začetno delo, zato se tudi še ne more ponašati s popolnostjo. Tudi ti načrti niso ne-izpremenljivi in se lahko spremene tako potom deželnega kakor tudi državnega zakonodajstva tako, kakor bo to pokazala potreba in praksa. To je torej vzrok! Na Slovenskem in zlasti na Kranjskem vladajo v marsikaterem oziru čudne, naravnost nezdrave razmere. Sicer neradi spregovorimo o njih, toda primorani smo, da označimo natančno svoje stališče. Ne maramo namreč, da bi se ribarilo v kalnem. Ljubimo odkrito besedo. Povdarjali smo že in povdarjamo danes ponovno: Stojimo na stališču, da v obrtne in strok ovne organizacije ne spada strankarska politika. Vsa naša politika je namreč: Spopolnitev obrtne in strokovne organizacije, spopolnitev strokovne naobrazbe med obrtniki, zboljšanje gmotnih razmer pri obrtnem stanu. Zato smo se vedno in se bomo tudi še naprej varovali, zanašati med naše vrste strankarsko politiko in pečati se z njo v našem glasilu. Povdarjamo pa pri tein, da se s tem ne odrekamo pravici, ožigosati razmere, ki so na kvar celokupnemu obrtništvu ali posameznim skupinam obrtnikov in najsi je potem te razmere zakrivila ta ali ona politična stranka, ta ali oni voditelj ali pripadnik kake politične stranke. Kot obrtniki smo samo obrtniki in pri tem ne vpraša mo nikogar, kakega političnega prepričanja je posamezni član naše organizacije. Liberalcev in klerikalcev se v našem glasilu ne gremo. In vendar smo že proglašeni za liberalce. Že svoj čas je prinesel „Domoljub“ notico, da našega glasila ne priporoča v naročilo, ker je njegov izdajatelj in odgovorni urednik član napredne delegacije v ljubljanskem mestnem svetu in v trgovski in obrtniški zbornici kranjski. S tem se je že označilo naše glasilo za glasilo politične stranke ter se nam napovedalo bojkot. Mi smo na to molčali, ker smo bili in smo še mnenja, da sta obrtništvo in politika dva različna pojma. Danes pa o tem ne moremo molčati več, ker je isto stališče zavzel o f i c i j e 1 n o tudi „Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem“, od ministrstva za javna dela, dežele, trgovske in obrtniške zbornice kranjske in deželnega stolnega mesta podpirani zavod, čigar naslov jasno pravi, da je ustanovljen zato, da pospešuje pri nas obrt in ne strankarske politike. V zadnji seji kuratorija tega zavoda je med drugim interpeliral naš odgovorni urednik predsednika zavoda gosp. Kregarja, zakaj se ne izvršuje storjeni sklep kuratorija in zakaj zavod ne pošilja svojih objav in razglasov tudi uredništvu „Obrtnega Vestnika“ v svrho objav. In gosp. predsednik Kregar je imel pri svojem odgovoru drzno čelo, označiti „Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem11 o f i c i j e 1 n o za strankarsko politični inštitut, kajti med drugim je tudi trdil, da zavod svojih obvestil „Obrtnemu Vestniku" ne pošilja radi tega, ker politična stranka, kateri pripada po svojem političnem prepričanju naš urednik, napada v svojih političnih časopisih člane politične stranke, h kateri sc prišteva on po svojem prepričanju. Naš list je oficijelno glasilo dveh slovenskih obrtnih zvez in ker slučajno njegov odgovorni urednik ni pristaš S. L. S., zato je proglašen nasproti nam politični bojkot s strani „Zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem"! Dragi stanovski tovariši! Z mirno vestjo vam prepuščamo, da si sami napravite sodbo o takem postopanju in naziranju. Nas to ne bo odvrnilo od začrtanega programa, pa naj predsednik g. Kregar drugič v svojem omalovaževanju naše organizacije zopet trdi, da tudi ni vedel za naš naslov, četudi se naše uredništvo nahaja slučajno ravno nasproti zavodu samemu in je naš natančni naslov razven tega še v vsaki številki natančno označen. Politično prepričanje našega odgovornega urednika je torej vzrok, zakaj ,.Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem“ noče imeli z nami ničesar opraviti. Jemljemo to v vednost in z nami vred menda tudi vsi naši prijatelji. Nedeljski počitek. Z zakonoma z dne 16./1. 1895., drž. zak. št. 21., in z dne 17./VII. 1905, drž. zak. št 125., so se izdali posebni predpisi glede nedeljskega in prazniškega počitka v obrtnih obratih. Glede praznikov je edinole določeno, da je ob praznikih dajati delavcem potreben čas, da morejo iti k prcdpoldanski službi božji. Podrobnejše so določbe o počitku ob nedeljah. Vobčc mora ob nedeljah mirovati vse obrtno delo in se ima nedeljski počitek pričenjati vsako nedeljo najkasneje ob 6. uri zjutraj in sicer ob istem času za vse delavce vsakega obrata in mora trajati vsaj 24 ur. Od te splošne določbe je pa mnogo izjem, o katerih govore členi III. do XIII. omenjenih dveh zakonov. Nekatera dela so ne glede na vrsto obrta pod gotovimi pogoji tudi ob nedeljah dovoljena (člen III, IV. in V.), pri gotovih vrstah Kdaj je nedeljsko delo dopuščeno pri naslednjih obrtih: .2 as -o -o co >• o •00 S .2 cd C=J ;= a a c/3 c/a •>—s OJ .a a - — CJ> TE p- ^ 'f 3 cd (ofppau oioouo>i!|oy\ bu unzea) aaaaAZ aan '8 op auppdop aan -6 po aupjodo aan 'z\ op : upaj ofBpoad m oabjsop bz ‘tipaj afuEAoppzi bz AojBJBdB paqo bz uBp pao tafuEfspoad bz ui ESBjq afuEf[AB}sop bz (q toupjodo aan ‘gj op tafuBAOjapzi bz (b : Biqop|o eSojojsa op judB q pasatu a >iqs Bfsppo u; BABJdBti Boapajs foqE} nfpusod BiiafiOAop ipn; af ipasiA -bjszbj ui q|5SiABqBZ bu ‘qdBJ>| q;ujO|zi a uiojEa3o)ojozaq uiuibazo>iej (q ! ouafauioau :afiiBj}s>[ij tu afuefiAZBa ‘afuEiuausod bz (b appAO giupoaud ddbj -ajd bz joi[Bq isidpaad pst ofefpA AaauaA ui Aoqdos ipuappAa afuEfaaBu bz aupjodod aan 7 op aan j po ;pnj uaasndop nyqo a paqo ofppau ofiipajSEu OAid af ‘ojoqos bu paAg isy\ ofapBd ui ‘UBp bj af fBpaj ‘ofppau bu (BaquiaAou •[) poAg pa !| ofapBd laupjodo aan ■%[ op lEpnfz aan 7 po aupjodo aan z\ °P feajnfz aan -g po tjBin ipujaa -3a tu qpjsuBpiodo a :Bjppu BSanazjotu azaAS oquiEaq bz ui oz|otu bz (q !aup|odop aan -oi op : ofBpoad bz ui pjqo uiAipjnpojd bz (b aupjodop aan -gl op feajnfz aan 7 po :ofBpoad bz aupjodop aan ‘6 op : ofBpoad ui afueaps bz aapaAZ aan '8 op fBJjtifz oan -8 po : ofBpoad bz ouafauioau : ofBpoad bz (q ; ouafauio -au uzaAS pBf|ABadiad ofeaotu as >[BdiuB ‘iSojbz a pami ofaaoui au as iq ‘AO>|[apzi i|;>[Bj afiiBAoppzi bz (b •do 'gl op pnfz -9 po :ofBpoad bz (q laoaaAz aan -8 [od op 7 P° ;sba>[ jABjsod as Bp ‘uauiBu bj a opp oipaaud afppBU aapaAz aan '6 P° ui -dop aan p op : afiiBAoppzi bz (b 3 8 C ^ I 3 O -C Ul 0) E > i S « -s -s* o o "Z -a ^ o S .S, d -K o - « s s .‘i -S » c tr ;« ni o m ' >i7i S s s • s >» ■§ « .5 m o. o :r •>-> o aupjodop aan ‘oi op fBajnfz aan 7 po :ofBpoad bz oupjod -op aan -oi op : ofBpoad m afuBqas bz aaaaAz aan 7 op aupjodod aan 7 po ui aupjodop aan ‘oi op fe.pn.fz aan '8 po :ofBpoad bz ouafauaoau ‘ofBpoad bz (q I aupjodop aan '01 op :iz3as pBf|ABadiad ofBaom as >]EduiE ‘iŠo|bz a parni ofaaoui au as pi ‘AO>]ppzi qi>|Bj afuBAoppzi bz (b fBajnfz un -g qo qafppuod a paa -iad auis as BApad mafuBAoppzi z (q laupiodod aan -g op aan -g po ui aupjodop aan '01 op fBapifz aan -g po lofepoad bz (b -c U jS 13 Ul Jz, o ^ >N -o CN m < o Ul rt* SL cr PT •t n> o n Pl w N< g- g g cr Q< S o *-r 3 S o cr » 3;-‘o o ° o £S‘ o-S-2 2' O fii ^ — p." N P M.fV^ ? gr.*? o .t c ■“t r-K CD —t , crq p. n o - ■ *-j ■ p M if U . C/} fD 3 o —• cr D < E C/J "O c 03 S< s- cr ^ o P 03 cr pl o o N<*CJ o' O ^ CL 03 p C/i ?r o £r 1° JT* O o’*2 o N p. 03 C ° •-t p n< 03 ^rr ^ s 2 03 P^ crq N Q c' < o cr , o* cr. o .. n < * o (V rt i—* O N tsO o. » . Ul _ ns O n “| -o crq 0^0 o. 5. ^ 3 ^ rt, ra » o •— cr o. 3-o .. ra < 7i *-< p 3 PL O NJ O c c -t -t f_+. P P -n crq 33 22. o o c < •§30 ra ^ 3 o. cr. rt O .. izjeme za vse trgovinske obrti: V nedeljo pred sv. Miklavžem (6. dec.) in pred Božičem (25. decembra), v nedeljo, ki nanjo pade praznik deželnega patrona (sv. Jožef, 19. marca) in v posameznih krajih tiste nedelje, ko se deli sv. birma, in sicer od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 2. ure popoldne do 5. ure popoldne. p co p p fD aq fD co P pr p 0 P pr < 0 pr o< 0 p 0* r p c rt* cr o< C < g D- &> O g ui ui O » m ~ n o UH rf IT rt Sa 33 1*8 < P _ 3 P* O O “ O- < c o< • pr r4 ^ ^ vL. ~ ČL C ^ pi cr cr i p yi n O 03 03 O- o • * O c o o* -t PL &3 p Pr-. ^ ° CL O C c/) ■n ^ < O ^ ^ - N N< ap- p r £ aq ra 3" ot izjeme za vse trgovinske obrti: V nedeljo pred sv. Miklavžem (6. dec.) in pred Božičem (25. dec.), v nedeljo, ki nanjo pade praznik dež. patrona (sv. Jožef, 19. marca), in v posameznih krajih tiste nedelje, ko se deli sv. birma in sicer od 7. ure zjutraj do 12 ure opoldne in od 3. ure popoldne do 6. ure zvečer D D OJ S-Stj n> rt- -i ir.c o O) Ou • r p E ~ N • P O-C 3 m p rt> p N §*< č'S < 3-^3 Is 51 < ;i“ £< D p < 3 ?c ^ 3 O O -•a S. w 2. ' s-S 3 3 P C/) I—t- <—t- o> O D-3 p 2 D D N 3 C fD cr -i T3 P O 5 S — (D a. Cl 3 fD P O N 3 O < o. p cd cr _. CLCrq rvj to 3 P 3 ' P;- n) 3 D- ° 3 D- n> ° 3 n 3 33 (D Jp S"?! 3 E^- cl P -J. c 2L^ fD '©'a 3 33 •ggJS° ■a ^a- E O ft) 4-*- O O-' cx. ‘ < 3 C fD P P O) ' O CTQ 13 N S 2-!°£f §.po3 ž- w to 7? • /? -D crq -r P o Q- cr oj p 'oj’ crq OJ (/) co pc 3 3 -o-a < “ ° P ?*< f/3 C ?C r* 3 0 o -t ■— —• 3 3 N r-t- .-------- c’c -E- a. d _ -3 — 2*™ 2 D-o P;- C; o O • 3 O fD 3 -1 fD 15 ST o- 3 0 ffq O P Ou to? • fD p. N O V" N C O C’ n< fD pc ■a p 5 0 T3 a. r-t- jr: o rD — a> -I O I v—✓ a- X3 c t/3 E" O < _L 33 >—> O p. p. J—. to® o < — ■ -3 3 3.« J? c fD C1 3 • ™ => 3' o« S c £- O 61 ■g 3 3 o -a a-l_ r»”3 °-)0 O-, p. 3 rD cj • 3 fD P cr 0 t- 33 ^ : n 0-^3° fD fD — ?°3 e-S a. rJ < 5 3 rt rt Ul N *“»• cc =T 7S 61 61 il -A ?C N N r* *“ S 3 O « •a z? o_ r. O- 3 3 O) fD CL. i- fD 1 P , o '■a g-T3 V-O -1 O pNTD c 2. _ q co <. T3 3 n> P ? z.zz. CL 3 O O -*■ 3 * P C CL o T3 ? 5' S.-5 p r a. < o 9. -p PC • o S 3 p o rx o'3' T3 O J. O- 0Q O OJ < •a o o. S r E E 3 p .P S 2 3 71 P r-*- P £ 3 §" < O C J-s E. S Xn P g* p"”'' 0 cr S"E < > N C .3 0- P — c/l —I -J— cr m & § < 3 ■^-3 o 3 3 P CLcr* ^ P 'p P 3 C >«_✓ p _ O S* • s» c 3 cr. p p N -—- Is! p . p a-^TS' ° »sr OJn 5. C rj T3 “i p ^ < 24? P O CL N. 3 c 'n: S^c- — ■ UK 3 O. S ° < to 3 * P C o- a- =r < fD r^ •— rx O O 3 PC " s O or: 7? or p fD CC O 3 !■§ 3? p P to 3 • p 03 1 fD C 9. 3 -1 P P P ■—✓ I P ■§ P -CJ ,__ 9.0 a- 3 3 p p Cr ■ - . v—u P x-v O- to^p .v S—. 5g -• 3 N W 3 o o Nd.3- c O -a -n P O O P r« ~C-a 00< O--h p- 3 3 p p —. rt O 75' a 7š p 3 • 3 p c ^ fD P ?C C, O-3 o a’^ TJ 3-0 O p o ^ ao O- P^ PC ^ o'S. to c o T3 “O O ° ' 3' V o-p »-♦-p p c? < C &3 3 p p p ' w 0 *2- 2-o-p S p O- o p *—• r-t- 3 3 P p ^ *a 0^3 O- CL. P P r" 3 co o-^ 3 ~ 3 cr p (/j 1/3 P fD 3* ar 3 ct 3-crq § c O' 3T < (/)< p y^< C 0^ 5 c p £ T3 ST O *o o J. o- O P er^-a . p PJJ 0 = 2 ^P 3 ' a- 3 p O -k o- o 3 p p T3 P E 3 T3 T3 p o M. I I ^3 C 0- o §•§ 01-a crq c E3 § SS5- P 3 P TJ P” O P ? fD J s.. -t O O-— P 3 3^° P o ** 3 ■a o p 0 o 3* T3 P o ^jk=: o-' 0 3 C i? P 3 CL. N. 3 C o p yi p o. < O 1 X p < N 3 - T3 C ro Cl O en fD cr 5. t-. Sr m' 5*r *7d' —» _ 3 fO 0 < 3. 3* ■-t D3 N 3 ro način, kako se naj pri trgovinskih obrtih nedeljski počitek izpelje: Č. XIX. Med časom, ko nedeljsko delo za trgovinsko obrt ni dovoljeno, morajo biti zaprta vhodna vrata k proda-jalnicam, ki so določena za promet z občinstvom. Tudi tisti imetniki trgovinskih obrti, ki nimajo delavcev, ne smejo ob nedeljah izvrševati poslovnega obrta, v kolikor mora počivati po zgoraj navedenih določilih, oziroma ne smejo imeti odprtih vhodnih vrat k prodajal-nicam, ki so določena za promet z občinstvom Č. XX. Kadar se s trgovinsko obrtjo izvršuje v skupnem obratovališču druga obrt, glede katere je nedeljski počitek uravnan drugače, tedaj velja za ves obrat strogejši počitni predpis, kadar odredba obratovališča ne omogoči take ločitve posameznih obratov po prostoru, ki bi zanesljivo jamčila za to, da se izpolnjujejo dotični predpisi o nedeljskem počitku. oq o < 5' CO gr S1 o cr N <; co< ?r ff •t CT £ O _ ►< §■§_ ^ o' o »E N p CO<^ rt- (D 0 r-t- *T3 3 *-s 2. rt- N* N< < P 3 SL E T3 51 O 3 0 cr fD *-< rt- rt* O P1 3 < P N pr 0 < 5: co< ST 0 fD 3' 5T O Tl S* 3 (D O- g-vS. H <“ ir 2-3 n. a' c 'S*'® 22. o< rt rt £0* 3 P < P P P P < co< rt* fD r-f- o O Q- .P 3 Q P* O « K O P* O m O p* o c c ®< 0^ o p o o a. obrtov sme trgovski minister potom naredbe dovoljevati obrtno delo (člen VI.), glede nekaterih obrtov pa sme deželno politično oblastvo (c. kr. deželna vlada, c. kr. namestništvo) z ozirom na posebne krajevne razmere dovoljevati izjemoma od predpisa o nedeljskem počitku (člen VII. do XIII.). V izvršitvi teh zakonov je c. kr. trgovinsko ministrstvo izdalo tri naredbe in sicer z dne 24./IV. 1895., drž. zak. št. 58., z dne 12./IX. 1912, drž. zak. št. 186 in z dne 13./IX. 1913., drž. zak. št. 208. C kr. dež. vlada za Kranjsko pa je z razglasom z dne 29. maja 1914., dež. zak. št. 17., dopustnost obrtnega dela pri nekaterih obrtih na naslednji način uravnala: „Čle n I. Na Velikonočno nedeljo in kadar pade Božič (25. decembra) na nedeljo, tudi ta dan, obrtno delo popolnoma počiva, v kolikor ni nič drugega izrečno določenega." Člen XVIII. razglasa določa, kdaj se ima vsled nedeljskega počitka vpeljati nadomestni počitni čas. Glasi se: „V tistih proizvajajočih (produkcijskih) obrtih, ki v njih nedeljsko delo traja dalje nego tri ure, je delavcem dati najmanj štiriindvajseturni počitni čas prvo prihodnjo nedeljo ali, kadar to z ozirom na obrat ni mogoče, na kakšen delavnik, ali pa po dva šesturna počitna časa na dva dneva v tednu. V tistih trgovinskih obrtih, v katerih se osobje ob nedeljah uporablja dalje nego tri ure, je temu osobju zamenoma dati popolnoma prosto vsako drugo nedeljo ali, kadar se to ne da izvršiti, mu je dovoliti polovico delavnika kot počitni čas. Določiti to ali ono alternativo, navedeno za nadomestni počitni čas, je za vsak posamezni obrtni obrat prepuščeno dogovoru med delodajavccm in njegovimi pomožnimi delavci. Dognani dogovor kakor tudi za dotično obrt veljavna določila o dopustnem nedeljskem delu je sprejeti v delavski red (§ 88 a obrtnega reda), oziroma kadar delavski red ni predpisan, je dogovor in dotična določila o dopustnem nedeljskem delu na primernem mestu nabiti v delavskih prostorih v jezikih, v deželi navadnih. “ V členu XXII. se nahajajo podrobne določbe glede kontorskega in pisarniškega dela v obrtnih obratih. Glasi se: „Opravljati kontorska in pisarniška dela je dopuščeno uslužbencem ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne pod pogojem, da se dš-vsakemu uslužbencu najmanj vsaka druga nedelja popolnoma prosta, v nastopnih obratih: 1. v tvorniško obratovanih proizvajajočih obrtih, ki razpolagajo za ta dela z osobjem, pod svojim vodstvom stoječim, od tehničnega obrata ločenim, in sicer tudi v pisarnah in kontorjih, ki so krajno ločeni od delavnice, kateri služijo; 2. v pisarnah in kontorjih živinskih in konjskih trgovcev, potem transportnih obrtov, dalje brzojavnih agentur in potnih pisaren, in 3. v pisarnah obrtov za posredovanje služeb in mest. V potnih pisarnah in v pisarnah za posredovanje služeb in mest je ob pisarniških urah dopuščen tudi promet naročnikov. “ Ker se morajo prestopki predpisov o nedeljskem počitku strogo kaznovati in znaša najnižja globa 20 K, je pač umljivo, da se naj obrtniki dobro seznanijo s predpisi o nedeljskem počitku. Končno se še pripomni, da veljajo ti predpisi ne samo za one obrtne obrate, ki delajo s pomožnimi delavci (pornagalci, pomočniki; vajenci itd.), temveč tudi za one, ki se obrtnih pomožnih delavcev ne poslužujejo. □= Dopisi. □= =□ Odprava delavskih knjižic. Obrtnik z dežele nam piše: Bral sem o odpravi delavskih knjižic v »Obrtnem Vestniku.“ Kako ponosno se dopisnik protivi odpravi. Vsa čast mu! Tako je tudi mene in menda vsakega mojstra ta stvar raztogotila prav pošteno, kajti s tem bi se naravnost pomnožilo pohajkovanje delavcev in vse to, kar omenja „Vestnik“. Naj se le malo pomisli to-le: Tako ni človeka na svetu, da bi ne bil enemu ali drugemu podložen, pa so to še večji gospodje kakor naši delavci. Tudi mojstri nismo brez podložnosti; mi smo dolžni streči našim odjemalcem. In kar nam je le mogoče, jim moramo iti na roko. Zakaj pa naj bi bili naši delavci popolnoma prosti? In ali bi to imelo kakšno korist? Meni se prav tako zdi, naj se mi ne zameri primera, kakor z živino na paši. Ali pa bi bilo še celo na slabšem I Že dolgo časa namreč opazujem, da bi naši delavci najrajše nosili svoje knjižice v svojem žepu. Radoveden sem, kakšni bi potem bili, ako bi jim oblast to privolila. Zdi se mi, da bi jih potem še v žepu ne imeli. In kaj bi bilo potem? Delavci bi imeli še večjo priložnost, potikati se okrog in mojstrom bi primanjkovalo delavcev. Torej ne bi mogli izdelovati o pravem času svojih izdelkov. In naročniki bi tudi ne čakali, ampak bi se posluževali tovarniškega dela. S tem bi bila le izguba za nas obrtnike, tovarne bi pa prednost imele. Zakaj je tega treba? Zatorej, tovariši obrtniki, vsi na noge in delajmo z vso silo proti odpravi delavskih knjižic, da se znameniti predlog 19 poslancev ne vresniči. In pri prihodnjih volitvah se zopet vidimo, seveda drugače. To menda zadošča vsakemu pametnemu človeku. V pojasnilo mizarju za veliko večino stanovskih kolegov. Kako mislijo ključavničarji? V tej zadevi nam je prišlo par dopisov, katere objavljamo. Prvi se glasi: Prav z zadovoljstvom sem čital v cenjenem Vašem listu dopis „Kako mislijo ključavničarji na deželi." Ali se je vendar oglasil eden v zadevi našega obrta, katerega nam v resnici mizarji pojedajo. Vendar ste pa stanov, tovariši ključavničarji nekaj sami zakrivili zaradi vaše popustljivosti. Odločno naj vsak v svojem okraju brezobzirno nastopa in takega mizarja naznani na pristojno oblast, kakor sem storil jaz v tej zadevi pred več leti. Onemu mizarju, kateri je napravil dopis v št. 7. „Obrtnega Vestnika'1, pa prav tiho na uho povem, da je dajati okovanja za okna in vrata okovati bilo nekdaj, je sedaj in bode ključavničarsko delo. Ti dragi kolega, le pojdi v mesta in videl bodeš, kdo to delo izvršuje. Le poglej kolarja; on naredi kolesa in drugo opravo za vozove in potem — kdo okuje? Kovač. Kar se tiče obliča, katerega poznamo tudi mi ključavničarji in ga tudi rabiti znamo, n. pr. če je okovanje predolgo, bodisi preširoko, bodeš pa Ti, dragi mizar, z obličem za to pripravil? — Železo je železo in les je les. Pripomnim, da sem imel v teku let premnogo dela pri javnih stavbah. Proračuni in načrti so bili narejeni od inženirjev, ključavničarska dela so bila v proračunu, sem jih prevzel in tudi izvršil. Dotična fina omara, katero omenjaš v svojem dopisu, pa ne spada med stavbeno mizarstvo, ampak med mcbljc in ta zadeva nima tukaj nič opraviti, ker sc gre le za stavbno stvar. Zdaj pa, dragi tovariši ključavničarji, pleskarji in steklarji „pozor!“ Vsak v svojem okraju, kjer je kakovi tak mizar, da bode prevzel ta dela, kar naznanite ga pristojnemu oblastvu. Vsakemu svoje. Zakaj pa moramo plačevati tako visoke davke? Ključavničar z dežele. Drugi dopis pa se glasi: V dopisu zadnje številke „Obrtnega Vestnika" se nam sicer oporeka od strani mizarjev, kako si lastimo pravico do okovanja oken in vrat. Gospodje mizarji, mi ključavničarji imamo sploh pravico do nabijanja oken in vrat; mi oporekamo in zahtevamo, da mizarji to delo opuste, ker jim ne spada. Mi ključavničarji opravičeno trdimo, da je to naša obrt. Poglejmo si mizarje malo bol od blizu! Mizarji kupčujejo z železnino; blago naročajo in potem strankam proti zaslužku oddajajo in potem še nabijajo, toraj na vse strani segajo v ključavničarski obrt. Mi ključavničarji plačujemo ogromno visoke davke, naložene na našo železno trgovino in obrt. In mizarji izvršujejo še druga ključavničarska dela; kljuke v vrata vstavljajo itd. Tu vidi vsak človek, kaka krivica se nam godi od strani mizarjev. Kaj bi neki rekli mizarji, ako bi se vtikali mi klučavničarji v mizarsko obrt? Gotovo bi bili takoj na nogah. Ravno tako se moramo tudi mi potegniti za našo stvar, kar nam gre. Poglejmo si druge dežele! Kjerkoli si eden misli, povsod imajo ključavničarji nabijanje oken in vrat v rokah, ne sme noben mizar ta dela sprejemati. Toda, kar je drugje, moramo imeti tudi na Kranjskem, ker nam tudi opravičeno spada. Združiti se moramo ključavničarji iz cele Kranjske in osnovati Zadrugo ključavničarjev za Kranjsko, skupno nastopiti, da bodemo to veliko motenje našega ključavničarskega obrta, odstranili. Tako je, gospodje mizarji! Proč roke od tega dela, ki ne spada vašemu obrtu. Vi imate misli dragačne, ker sami dobro veste, da spada okovanje oken in vrat v ključavničarsko obrt. Je pa boljše, da se držite vašega obrta in lesene trgovine, ne pa železne, kar nam morate priznati. Eden za večino stanovskih kolegov. J ----- ... ■ = =C 0 Obrtno zadružništvo. O J ..... -== u Informacijski tečaj za zadružne funkcijonarje v Ljubljani. Namen takega tečaja je, dati osebam, katere kot zadružni odborniki ali zadružni uradniki opravljajo zadružne posle ali vodijo zadružno poslovanje, priliko, da se pouče in izobrazijo teoretično in praktično v zadružnem poslovanju ter si pridobe potrebno znanje onih zakonov, s katerimi imajo kot zadružni odborniki ali uradniki redno opraviti. Po poročilu zborničnega tajnika dr. Frana Windischerja je zbornica sklenila, da priredi II. informacijski tečaj dne 16., 17. in 18. novembra 1914. Tečaj bo trajal tri dni ter bo obsegal 22 predavalnih ur. Predmeti so sledeči: Poslovanje obrtnih zadrug, izbrana poglavja iz obrtnega reda, občna pridobnina, osebna dohodnina, akcija države in drugih faktorjev na polju obrtnega pospeševanja, izobrazba obrtnega naraščaja. Predavali bodo gg. vladni svetnik Šubic, ravnatelj Remec, finančni tajnik Martin Špindler, dr. Marn, zadružni inštruktor Henrik Steska. Maksimalno število udclcžnikov je določeno na 50. Vodstvo tečaja je poverjeno dr. Windi-sche rj u. Zadruga mizarjev v Ljubljani je imela svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo dne 5. t. m. dopoldne ob pol 10. uri v prostorih Mrakove restavracije na Rimski cesti. Razven članov sta se udeležila zborovanja g. dr. Berce kot zastopnik obrtne oblasti in g. A. Mencinger kot zastopnik Obrtne Zveze. Od 45 članov jih je prišlo 16 na zborovanje. Načelnik g. Matija Dolničar je po običajnem pozdravu konštatiral sklepčnost ter prešel takoj na dnevni red. Iz poročila o delovanju zadruge je navesti, da je imela zadruga v pretečenem letu en občni zbor in da je načelstvo sklicalo v svrho obravnavanja zadružnih zadev 8 odborovih sej, od katerih ste pa bili dve nesklepčni. Članov ima zadruga 45, pri katerih je zaposlenih 40 pomočnikov in 77 vajencev. Blagajniški zaključek izkazuje 508 K 65 h dohodkov in 224 K 91 h izdatkov, torej prebitka 283 K 74 h, dočim znaša zadružno premoženje okroglo 1100 K. V zadružno načelstvo so bili izvoljeni sledeči: gg. Matija Dolničar za načelnika, Ivan Škafar za podnačelnika, Simon Praprotnik, Primož Rožmane, Josip Senica, Anton Rojina, Ignacij Vehar in Matija Andlovič za odbornike ter Ludovik Jaklič, Alojz Tri n k in Karel Japelj za namestnike. Na nasvet g. Mencingerja so sc izvolili tudi delegati k zveznim zborovanjem in sicer gg.: Matija Dolničar, Ivan Škafar in Ignacij Vehar. Pri raznoterostih sc je naročilo načelstvu, da naj pozove pismeno mizarska tovarniška podjetništva v Ljubljani, da pristopijo k zadrugi, ker tako olajšajo preskušnje vajencem in pomočnikom. Končno se različni člani britko pritožujejo nad neopravičeno konkurenco, ki jo morajo trpeti s strani posameznih dobrodelnih zavodov, kateri mizarstva ne izvršujejo samo za lastno potrebo, temveč tudi za odjemalce. Posamezni teh zavodov so celo opremljeni s stroji in delajo pod konkurenčno ceno. Pojasni se, da je treba v tem oziru ovadbe na obrtno oblast. Tudi Zveza bo tej zadevi posvetila svojo pozornost. Ob 11. uri zaključi načelnik zborovanje z običajno zahvalo. Redna seja načelstva »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug« se vrši v torek dne 28. julija 1914 popoldne ob 3. uri v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročila predsedstva. 3. Stališče obrtnikov k nameravani odpravi delavskih knjižic. 4. Stališče obrtnikov k socialnemu zavarovanju. 5. Mnenja glede nameravanega zvišanja odškodnine prisednikom obrtnih sodišč. 6. Spremembe pri nedeljskem počitku. 7. Posvetovanje o eventuelnem obrtnem shodu v Ljubljani in eventualna določitev dnevnega reda. 8. Raznoterosti. Z ozirom na važnost dnevnega reda sc vabijo k seji načelniki in podnačelniki v zvezi včlanjenih in nevčlanjenih zadrug, četudi morda niso odborniki. Vsi vabljeni pa se najuljudneje naprošajo, da se gotovo udeleže seje. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Postojni priredi v času od 19. do 26. julija 1914 I. razstavo vajenških izdelkov v poslopju ljudske šole v Postojni. Razstava sc je otvorila v nedeljo dne 19. julija ob 9. uri dopoldne. Pri otvoritvi in zaključku razstave bode predavanje o obrtnih zadevah. Razstava je odprta vsak dan od 9. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Vstop prost. Ker je razstava za razvoj obrtništva v našem okraju velikega pomena, se vljudno vabijo vsi prijatelji obrtništva, posebno pa obrtniki, da si jo ogledajo v največjem številu. —Razstavni odbor. j □ n........................ . - ..........-.r Sokolski zlet v Ljubljano končno — prepovedan. Obrtnike v Ljubljani so opravičeno razburjale že dalj časa vesti, da je c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani prepovedalo nameravani sokolski zlet v Ljubljano. Pričakovalo se je, da se ugodi pritožbi in dovoli zlet vsaj za avstrijsko sokolstvo, toda tudi ti naši upi so šli po vodi. Sokolskega zleta ne bo in z njim vred tudi ne pričakovanega zaslužka, katerega je v teh kritičnih denarnih časih vsakdo tako krvavo potreben. Ne razpravljamo o vzrokih, ki so bili za vlado baje merodajni glede te prepovedi, pač pa si hočemo ogledati nekoliko bližje škodo, katero ima vsled tega naše obrtništvo. In skromnega mnenja smo, da bi se ta škoda morala tudi vpoštevati. Nočemo razmotrivati, kake posledice bo imelo to za tujski promet v naši deželi, tudi nas ne zanima, kaj je ukrenil v tem oziru predsednik „Deželne zveze za tujski promet in turistiko“, edino to povdar-jamo, da bi bilo v Švici, kjer znajo izrabiti vsako priložnost za povzdigo tujskega prometa, kaj takega nemogoče, nasprotno da bi še celo vlada globoko posegla v žep in tako pripomogla k sijajnejšemu uspehu. No, pa mi nismo v Švici, mi smo na Slovenskem in tukaj ne poznamo prav nič denarne krize, zato to malenkost lahko prebolimo. Oglejmo si to malenkost! Da bi bil sokolski zlet dovoljen, bi prišlo v Ljubljano gotovo na tisoče in tisoče tujcev, da se ali udeleže slavnosti, ali pa, da si jih ogledajo. Zlet je bil projektiran na tri dni. Vzemimo, da bi se ob tej priliki sešlo v Ljubljani , dnevno povprečno 25-30.000 tujcev, kar gotovo ni pretirano, ako uvažujemo, da jih je bilo na zadnjem sokolskem zletu skoraj pol miljona. Oni, ki se pečajo s tujskim prometom, trdijo, da v Avstriji porabi vsak, kdor potuje, najmanj po 15 K na dan. V našem slučaju bi sc torej pustilo v Ljubljani te tri dni 1,125.000 — 1,450.000 K denarja. Ako bi bil obisk še večji, bi prišlo samo v Ljubljani do 2 iniljonov kron denarja v promet. Toda s tem še ni označena s številkami vsa škoda. Gotovo je namreč, da bi si večina udeležencev ogledala pri tej priliki tudi naše bisere kakor Bled, Bohinj, Kamnik, Postojno i. t. d., da bi posamezniki ostali dalj časa tam in da bi se njih nadaljni izdatki zopet sukali okoli enega milijona kron. Prepoved sokolskega zleta pomenja torej v denarju izraženo — tri mil j o ne kron izgube. In kaj je za nas tri miljone kron? Bagatela! Saj se vendar v denarju kopljemo, posebno mi obrtniki, ki smo poleg trgovcev s to prepovedjo najbolj udarjeni. Tesarji, mizarji, dekoraterji, krojači, čevljarji i. t. d. bi imeli polne roke dela s pripravami in radi domačih udeležencev. Gostilničarji, izvoščeki, peki, slaščičarji, mesarji, brivci i. t. d. bi v teh dneh tudi zaslužili lepe vsote in tako bi prišlo nekaj denarja v deželo in vsled kroženja bi to vsoto občutil vsakdo, četudi bi morda z udeleženci ne bil v posrednem stiku. Toda kaj! Čemu jadikovati, saj smo slovenski obrtniki, nastavljeni v deželah, kjer se cedi sama strd in mleko, kjer se nam obeta najlepša bodočnost, zakaj se torej razburjati radi par miljonov kron zaslužka, ker imamo že itak vsega preveč. Bodimo hvaležni vladi, obvarovala nas je za par dni napornega dela in držali bomo zdaj lahko križem roke, usta pa bomo imeli odprta, da nam lete vanje pečene piške. In pri vsem tem naj kdo reče, da se nam godi krivica in da se nas zapostavlja. Da, da, skoraj so že tu časi, ko bomo poljubljali bič valpeta. Smrtna kosa. Neumornemu boritelju na obrtno-zadružnem polju gosp. Lavoslavu Bučarju iz Kostanjevice, članu obrtniške zbornice itd., je umrla soproga Frida, stara komaj 22 let. Naše iskreno sožalje! Posnemanja vredno. Posamezni stanovski tovariši, zlasti na Notranjskem, prav pridno širijo med svojimi sotrpini naše stanovsko in strokovno glasilo. Dan za dnevom nam prihajajo od njih dopisi, v katerih nam sporočajo, komu naj pričnemo še list dopošiljati. Bodi jim na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala za dobro organizatorično stvar. Obenem jih pa stavimo za vzgled ostalim tovarišem s pripombo, da le na ta način, ako izvedemo s pomočjo strokovnega glasila po celem slo- venskem ozemlju stanovsko organizacijo, pridemo lahko do ugodnejših gospodarskih in gmotnih odnošajev kakor tudi do ugleda in vpoštevanja našega stanu. Posnemajte v obilni meri te naše sobojevnike in delujte na to, da se seznani vsak obrtnik z vsebino „Obrtnega Vestnika". Uverjeni smo namreč, da sc bo potem mnogo glasnejše zahtevala izvedba organizacije obrtnega stanu. Iz kranjskega okraja. Vkljub temu, da je tuk. c. kr. okr. glavarstvo izdalo odredbo že 14. maja t. 1., se ni v tem oziru na pritožbe zadruge še do danes nič ukrenilo. Zidarji še vedno imajo stare table pri stav-biščih ali sploh nobene kakor tudi ne na stanovališčih. Zakaj ne? f © Vprašalnica. © Vprašanje št. 18. Kdo dobi še koncesijo za zidarsko obrt po J? 6 zakona z dne 25./XII. 1893? Ali se da ista še razširiti na več občin, oziroma na celi politični okraj? Ali sc take koncesije še izdajajo? Odgovor : Pred vsem sc sklicujemo na odgovor št. 16. Dodamo pa, da se take koncesije še izdajajo, toda le izjemoma o slučaju posebne krajevne potrebe. Vprašanje št. 19. Kje naj se zavaruje mojster, če se hoče zavarovati za slučaj bolezni ali nezgode? V tem oziru je namreč na slabšem kakor navaden delavec. Ta dobi, a mojster nič podpore v slučaju bolezni. Odgovor : Kot mojster se lahko zavarujete a) glede bolezni 1.) pri okrajni bolniški blagajni na podlagi § 13 točke 4 zakona o bolniškem zavarovanju delavcev ; 2.) pri morebitni registrovani pomožni blagajni ali morebitni zadružni mojstrski blagajni; b) glede nezgod pa pri kaki zasebni zavarovalnici, ki se peča z zavarovanjem zoper nezgode. Vprašanje št. 20. Prosim, kako naj se tolmači § 71 stavbenega reda za Kranjsko, ki pravi: „da sc smejo za pritlične stavbe brez obokanih stropov in kletnih prostorov rabiti obrtniki, pooblaščeni po obrtnem redu “ Kaj je smatrati za pritlično stavbo in ali ni morda tukaj kaka izjema za gotove kraje? Ali je morda izdana kaka razsodba upravnega sodišča o tern ? Odgovor : Tudi pri teh stavbah se morajo stavbni gospodarji posluževati koncesijoniranih obrtnikov (n. pr. zidarskih mojstrov, zidarjev itd), a ni treba, da bi se postavil posebni stavbovodja, ki je oblastem za solidno, strokovno izvedbo stavbe in za osebno varnost delavcev odgovoren. Pritlično stavbo je vzeti tu dobesedno, torej stavba, ki ima samo pritličje in nikakih nadstropij. Izjem ne poznamo, istotako nam ni znana nikaka razsodbo upravnega sodišča. Vprašanje št. 21. Komu izpregleda glavarstvo, oziroma trgovska in obrtna zbornica učno, oziroma delavsko izpričevalo pri rokodelskiih obrtih ? Zadostuje li izjava županstva, ki potrdi, da je dotični delal že dolgo dobo let? Častite naročnike in bralce prosimo, naj se ozirajo pri nakupu svojih potrebščin na oglase v našem listu. »Obrtni Vestnik« mora postati ognjišče organizacije slovenskih obrtnikov, zato se ravnajte po geslu »Svoji k svojim!« Izdajatelj in odgovorni urednik: Engelbcrt Franchetti. Tiska A. Slatnar v Kamniku. Odgovor: Vaše vprašanje je presplošno in ne-“točno. Zato Vam .ne moremo dati povoljnega odgovora. Zdi se nam, da imate pred očmi pregled dokaza vspo-sobljenosti v smislu § 14 c odstavek 2 in 3 obrtnega reda, o čimer pa odloča deželna obrtna oblast, na Kranjskem torej deželna vlada in pa okrajno glavarstvo. Pač pa mora deželna vlada pri tem zaslišati trgovsko in obrtno zbornico ter morebitno strokovno ali obrtno zadrugo. Ali zadošča izjava županstva ali ne, je od posameznega slučaja odvisno. Vprašanje št. 22. Ali sme zidar z omejeno koncesijo tudi pod lastnim vodstvom zgraditi enonadstropno hišo, ki ima klet in je nad pritličjem med traverze obokan strop? Je pa seveda to v tem kraju običajna .stavba. Odgovor: Kaj pravi zakon v tem oziru, ste lahko ^azvideli iz vprašanja štv. 17 v 7. številki. Na Vaše vprašanje pa ne moremo dati točnega odgovora, ker to še ni natančno urejeno. Pri nas je namreč manjkalo dosedaj izprašanih zidarskih mojstrov in zato se je tudi večkrat zgodilo, da so navadni zidarji gradili samostojno celo šolska poslopja, četudi so po zakonu upravičeni samo do pre- in prizidav. V vprašanem slučaju ima v smislu § 36 obrt. reda 2 odstavek odločati c. kr. deželna vlada, potem ko je zaslišala trgovsko in obrtniško zbornico in ta morebitno strokovno zadružno zvezo in dotično zadrugo. Ker ima deželna vlada po nalogu ministrstva ravno te razmere urediti, Vam priporočamo, da napravite na deželno vlado primerno, s kolekom za 1 K kolekovano vlogo s prošnjo, da vsaj za Vaš okraj uredi to v smislu § 36 obrt. r. Vprašanje št. 23. Ali smejo tisti zidarski mojstri, kateri imajo obrt na Hrvatskem, delati brez vsake ovire na Štajerskem ali Kranjskem ? Odgovor: V smislu določb obrtnega reda ne bi smeli delati, ker je Hrvatsko smatrati za inozemstvo. V vprašanem slučaju je pa stvar drugačna. Trgovska in carinska pogodba z Ogrsko z dne 30. decembra 1907 drž. zak. štv. 278 pogodba 1., člen XV. drugi odstavek se namreč glasi: „Trgovci in obrtniki ene države so upravičeni v ozemlju druge pod istimi pogoji kakor domačini dajati tja izdelke svojih obratovališč v komisijo, ustanavljati podružnične etablisemente in zaloge, po naročilu delati in blago dajati, naročena dela povsod izvrševati, nabirati naročila in subskripcije ter nakupovati." Iz tega najbolje razvidite, da tudi hrvatski zidarski mojstri smejo delati v Avstriji, seveda ako zadoste našim tozadevnim predpisom. Vprašanje št. 24. Čital sem nekje, da obstoja na Dunaju šola za usnjarje in da dobe obiskovalci te šole štipendije po 500 K. Prosim pojasnila, kaj vam je znanega o tem. Odgovor: Da, na Dunaju obstoja taka šola za usnjarske poslovodje v XVII. okraju. Tudi je res, da se razpisujejo vsako leto za obiskovalce te šole štipendije v znesku 3-500 K. Dotične prošnje je vložiti na šolsko vodstvo (Schuldirektion) navedene šole (Dunaj XVII. Rosensteiggasse 79). Prošnji je treba priložiti rojstni in krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, strokovna spričevala (event. obrtne šole, vajenško ali pomočniško) in končno, ako prosite za štipendijo, tudi ubožno spričevalo. Prošnjo je seveda treba sestaviti v nemškem jeziku. Opozarjamo Vas pa, da je treba bilo vložiti prošnjo že najkasneje do 15. junija t. 1. in da bo torej letos težko kaj. Ker se pa štipendije razpisujejo vsako leto, Vas morda predznamujejo za drugo leto, oziroma vložite drugo leto pravočasno prošnjo. © Posredovalnica. © & Naša posredovalnica je namenjena posredovanju med obrtniki, zlasti pa posredovanju služb. Pri posredovalnici se računa tako za delodajalca kakor delojemalca beseda po 5 vinarjev, najmanj pa 50 vinarjev, tudi če ima oglas manj nego 10 besedi. Pristojbina naj se nakazuje naprej in sicer v poštnih znamkah. Trije vajenci se sprejmejo za brivsko obrt. Kje, pove Deželna zveza brivcev v Ljubljani. Nujno se išče sedlar (zaveden Slovenec) za ogrožen slovenski kraj na Sp. Štajerskem. Kraj pove upravništvo. Za odgovor je priložiti znamko. Dva čevljarska pomočnika in enega vajenca sprejme takoj Franc Lukek, čevljarski mojster v Št. Rupertu na Dolenjskem. Za krojača ali mizarja prikladni prostori na dobrem mestu se prodajo ali dajo v najem. Pojasnila daje Matevž Pečar v Radni pri Sevnici. Brivskega vajenca v lepem štajerskem trgu se sprejme s 1. septembrom -1914. Ponudbe na upravništvo »Obrtnega Vestnika". Za krojače, krojačke in šivilje! V Zagrebu, glavnem mestu Hrvatske, obstoja od kr. zom. vlade dovoljena krojaška sola, kateri ni primere na celem kontinentu. Tu se izuči vsakdo temeljito krojiti kakor tudi šivati in to po novem, od lastnika samega izumljenem sistemu. Ženske morejo istotnko šivati svoje ali svojcev obleke. Kdor se hoče prepričati o vrednosti te šole, naj se preje vpraša ali si naj naroči po ceniku kak kroj ter ga preizkusi. Zlasti samostojni moški krojači lahko to store, ako primerjajo mere s svojimi nepravilnimi vzorci. Lastne hrv. knjige za samouke. Navodila za jemanje mere mojega najnovejšega anatomičnega sistema in prospekt pošljem zastonj. Ravnatelj: Josip Pest, Zagrel), Jelačičev trg li*. ut r\ jk m /s Kartoni 1 _ '4-1 -5 za shranjevanje blaga ^ v trpežni obliki Trgovske knjižice za odjemalce v platno vezane se dobe najceneje pri za razpošiljanje klobas, masla, oblek, perila In drugega blaga, i kartonažni tvornici I. BONAČ v Ljubljani. Blagovoli naj se vprašati. A /s l\ /s A lK Trgovina z usnjem K. JI. Kregar, Sjubljana na debelo in drobno Sv. Petra cesta št. 21—23. Telefon 96. Priporoča svojo največjo zalogo raznovrstnega tu- in inozemskega usnja; dalje vseh vrst podplatov (Vache-Croupon) najboljših znamk. Velika izber gornjih delov za čevlje iz čohovine, teletine gladke, boks goveje, boks teletine in ševro. Največja zaloga raznovrstnih kopitov v vseh modernih oblikah. Bogata izber vseh v čevljarsko stroko spadajočih potreb. 2 K i ii več na cUm lahko zasluži doma v sobi vsakdo, kdor si naroči stroj za pletenje nogavic, rokavic, jopičev itd. Poduk, ki traja le nekaj dni, je brezplačen. Za trajni zaslužek jamčim vsakemu naročniku. Franc Kos, Ljubljana Sodna ulica. Fotografični atelier VIKTOR V I ilihliani Bethovnova ulica St. 7, po:eg L|uuijain iiKfanJske hranilnice'', se priporoča za izvršitev modernih portretov. Umetni zobje Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo a m eri kanski umetni zobje, posamezno ali cela zobovja, izvzemši nedelje in praznike vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer v konces. zobarskem ateljeju O. Seydl, Ljubljana, Stritarjeva ulica 7. Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. Največja slovenska hranilnica. Inštalater Fr. Sax konces. elektrotehnik, Ljubljana, Rimska cesta 19. se priporoča kot specijalist vsakovrstnih električnih naprav. Sprejema tudi naročita na dežalu. W Stampilije Denarnega prometa koncem leta 1913................... Vlog.......................... Rezervnega zaklada . . . K 700,000 000'-„ 43,500.000-- 1,330.000-- Prlznani krojaški salon za gospode Ivana igla v Ljubljani Dunajska c. 20, nasproti kavarneEvropa se priporoča za izdelovanje oblek. Zaloga angleškega blaga. Sprejema hran. vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka, hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. ima Vpeljane6 domače hranilnike, Kreditno društvo. MT. CIRNE vseh vrst za urade, obrtnike, zadruge itd. Anton Černe graver In izdelovatelj kavčukovih štampilij Ljubljana, Šelenburgova ul. 1. Ceniki franko! ivovarna GOSS priporoča svoje priznano priljubljene izdelke marčna, cesarska, vležana, eksportna In bavarska piva v sodčkih in steklenicah. Zastopnik: FR. SITAR v Sp. Šiški. Tovariši obrtniki! Priporočajte in širite povsod svoje glasilo »Obrtni Vestnik«! Peter Slepič, f~....... Vmsky trgovina Spodnja Šiška 256 priporoča svojo voliko zalogo zajamčeno naravnih vin Iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. v________________:_____________J Filip Pristou Specialni atelje za slikanje napisov na steklo, kovine, les, zid, platno itd. fijubljana, Kotel ,Jalič“ nasproti glavne pošte. ^Ljubljanska kreditna banka V Ljubljani. PodKw>tt'&Tfl!i.s^ Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Delniška glavnica K 8.000,000 —. Rezervni zaklad K 800,000'—. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vredn. papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje preduJme'narvrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in£devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Kskompt in inkaso menic. — Florznn naročila. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga s 4 72% čistih. Promet s čeki in nakaznicami.