JUN 1 1 1927 tSITY TA leto-ykar xjl GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uiedalškl ta BUT 8. Lswadal* Avl OfflM of Publication •W7 South UwthUU A*. jlttsl ome-nita, da je tudi v Rusiji še mnogo caristov, ki so pripravljeni na nasilja. V prostorih komunističnega debatnega kluba v Leningradu sta se razleteli dve bombi, ki sta ranili 26 oseb, med temi deset deklet. Neksj ur prej je pa prišla vest iz Minska, da Je bomba, ki je bila položena na tir, raznesla motorni voz in ubila načelnika politične policije Opanskega in njegova dva pomočnika. Ubit je bil tudi poljski oficir Jani, ki ga je trojica vodila v zapor qa obtožbo vohunstva. Vsi ti dogodki utrjujejo mnenje v sovjetskih krogih, da je ofenziva Anglije proti sovjetom že v teku. "Pravda" piše, da Je vse to delo teroristov angleške vlade, ki imajo svojo organizacijo Špljonov in morilcev po vsem svetu. > "Varšava Je drugi Lausanne," pišejo lzvestja, "ne bo pa drugo Sarajevo. Sovjetl se ne bodo pustili izzvati v pokolj niti s temi zločini." List nadaljuje, ds U>ndon Je zdaj kraj, kjer je mogoče dobiti dovoljenje za vsak protisovjetski zločin. Umor Vo-rovskega v Švici Je sledil tlradl takratnega angleškega zunanjega ministra Curzona proti sov-jetom, Zadnje dni je London s|>et oklevetal sovjete, oglasil s« je ameriški (»oslanik Herrlck v Parizu in za njim Mussolinl \ Itlrnu. Posledica? Nov umori , Varšava, Poljaka. 9. jun. Poljska vlada je zavzela drastl Čno akcijo proti tajni organiza ciji ruskih caristov. V Vilm. kjer je študiral tudi morilec Boris Kovčeda, je bilo aretiranih 30 Rusov, med katerimi je tudi Gorlov, agent velikega kneza Nikolaja Nlkolajeviča ln več bivših ruskih generalov. Truplo ustreljenega sovjetskega poslanika Petra lazare viča Vojkova je bilo'danes odposlano v Moskvo s posebnim vlakom. Spreriilja ga Rosen-goli, bivši skrbnik sovjetskih poslov v Londonu, ki Je bil pri Ča atentata. Ostra ijtvlnova nota je na redila boleč vtis na Poljake. Poljska vlada še nI odgovorila. Sploh je v vladnih krogih velik strah, da rdeče čete morda vde-rejo čez mejo. * Zunanji minister Zaleskl se namerava odpe Ijatl v Berlin, kjer se zdaj na haja Clčerln, sovjetski komissr zunanjih zadev, kjer bo * nJim konferlral.. Sovjetska vlada zahteva, da so pri preiskavi o umoru udeleženi tudi sovjetski zastopniki. Poljski ministri se obotavljajo, ieš da je to napad na neodvisnost Poljske, tods general Pil-sudskl nima baje nič proti temu, samo da se pomirijo raz burjeni duhovi v Rusiji. Pil-sudskl Je zato, da se morilec poslanika .Vojkova takoj poatavl pred vojno sodeče M obsodi ns smrt. (Peter 1 azarevič Vojkov Je bil star 89 let. Rojen Je bil v kerču ha Krimu iz bogatih staršev. Njegov oče ju bil svoje čssno gubarnator v Simferopo-lu. 8e mlad. ko Je bil v srednji Šoli, Je |>o*tal revolucionar, za kar Je bil Izključen od študij in kasneje Je bil obsojen na smrt radi neke zarote. Vojkov Je pa pobegnil leta 1Ü07 v Švico in lam je bil z Leninom do leta 1917, ko Ja padel carlzem. Tekom revoigelje je imel razne «lužbe. Bil Je tudi komisar trgovine v sovjetski vlsdi ln leta 1921 Je bil člsn mirovne komisije, ki Je skleiml* mir s Polj-«ko. Poslanlško službo v Var-lavi Je nastopil 10, oktobra 1924.) Byrd namerava leteti v Pariz prihodnji teden NemAkl avijatik se priprsvljs ns polet Iz Berlins v New York. Trideset tekmecev pri. glašenlh zs pol«! v Honolulu, med njimi tudi ens ženaks. New York, 9. Jun,—Koman-dant Byrd je naznanil včeraj, da namerava letati s svojim monoplanom "Ameriko" Iz New Yorka v Pariz med sredo In petkom prihodnji teden. Prej noče iti, dokler se ne vrne Llnd-bergh. I Berlin. 9. Jun,-»Priprave za brezprestani polet iz Berlina v New York še to poletje so v teku. Ullsteln, eden Izmod vodilnih nemških izdajateljev šaso-pisov, I »o financiral |iolet, pilot bo pa iiunther Plueschow. Han Pranclaro. t al., 9. Jun -Trideset letalcev ae Je že prlgla silo za letalsko tekmo v poletu Iz Kan Francises v Honolulu ns FAŠISTI IN PROTIFAAIHTI UDARILI SKUPAJ, Fašista sta Izrivala nefašlste. Han IVancUo, (al. — (J I no Baffo in Frank (iagllasso, proti-fašlstovska Italijana, sta bila obsojena na šest mesecev za-|s»ra, ker sta pretepla fašistov-m k h agitatorja, ki sta izzivala po italijanski naselbini. Obsodba je bila suspendirana. Fašlstovska agitatorja šta hodila |hi Italijanski naselbini in na prsih sta Imela pripeta velika gumba, na katerima Je bli-ščala |Ksloba fašistovskega načelnika Mussolitiija. Pri tem «ta nagovarjala italijanske delavce, da se naj pridrutijo črnosrajč-nikom,. Ker ni |»omagalo lepo prigovarjanje, da naj utihneta s svojimi čenčami, je prišlo do pretepa, pri katerem sla fašista okusila, kako fašiztl delajo a protifašiNti v Italiji. IZKORIŠČANJE HAVAJSKIH DELAVCE« Strašno preganjanje voditelja plantažnih delavcev. Raame-re krlče po kongresni preiskavi. Kljubuje žeal i znižanjem plače. Chicago, 9. Jun,—Ilylen Deery Havajskih otokih. Prvega, ki ■ ■ , pride tja brer. prestanka. čsk«! vbflls tožbo ns clrkut- Rim, ». Jun,—Dsnes Je bila ¡ f2ft,000 nagrsde. Med prlgla -i r,"m *'>dlSču. da si Je njen mož otvorjena sodna obravnava pro- A#nimj j# tu 21letns iičlurtjlrs Is Klindolarjev ns teden, ds mu ! ne bo trebs plačevati njenega ■ ' pozelinega vzdržavsnjs. Sodnik i je dal llerryju časa do IH. jun., da |M»ravna svojo afero. tembru minulega leta vrgel dve,(At Mfch bombi v Musaolinijev avto v Rl- ^ ^^ mu. Z nJim vred sU obtožena NAPOTITI-, še dva moška kot sokrivca. HI KNJIOO AMERIŠKI HlvOVENCr Washington, D. C. — Pablo Manlapit, havajski odvetnik ln IHttomec filipinskega plemena, ki je bil vodja stavke filipinakih delavcev na sladkornih plantažah leta 1924 za ' dva dolarja dnevne mezde in ki je bil zaradi vodstva stavke obsojen na dve leti Ječe, je sedaj glavna oseba v I a» ju mod sladkornimi baroni, teritorijalno vlado v Honoluluju in človekoljubnim elementom na Havajakem otočju. Napredni element na otočju si pritadeva, da dajo terltorljalne oblasti odgovor za svoje maščevalno postopanje, kajti sumi se, da so nekateri vladni uradniki zapleteni v sladkorne posle. Američani, ki so bili na otočju, pripovedujejo, da so bili delavci s filipinskega otočja impor-tirani, da nadomestijo na sladkornih plantažah kltajake, portugalske in Japonske delavce, ki so zopet bili importlranl, da na»^ domeatljo havajske domače de-^ lavce, na katere je trdo delo na plantažah tako vplivalo, da se Je havajsko prebivalstvo v petdeset letih znižalo s 800,000 na 21,000 prebivalcev. Japonska vlada Je pre|>ovodala japonskim dsiavcem delati za 980 mesečno in komiutnijsko stanovanja na sladkornih plantažah. To je povzročilo, da so bili Japonski de-I s vel boljše Idsčani, kitajski de-lavri pa so si Izvojevall boljše pogoje. Pred petns/stlm! leti so pričeli prihsjsti filipinski ds-Isvci kot kontraktnl delavci. Sprejeli so K¿0 mezde na mesec In da se Jim |io dveh Istih plača vofcnja nazaj nu Filipinsko otoč» J*. Manlapit Je postal odvetnik u-nlje, ki so jo ustanovili fillpln« skl sladkorni delavci, ¿IvIJenski stroški so naraščali. Položaj sa Je poslabšal In Manlapit Jih je navduševal, da si mogoča isbolj« šajo svoj položaj, ako sastsvka-Jo. Sledila Je atavka, kateri se Je pridružilo na tisoča slsdkor« nlh delavcev, Ameriški plantaš-nikl, organizirani v Havalian Sugar Plantéis Assn., so postali psnlčni. Bali so se, da unija ostsne stalna In da bodo prisiljeni plačevati mezdo, ki bo višja kot navadna. Manlapita so razglasili za nevarnega agitatorja. Policija je dobila nalogo, da u)N)gne stavkarje. VeNko stavkarjev je bilo aretiranih. Skupine stavkarjev se nlao strašile policije, Od|ioslsno Je bilo zvetno vojaštvo in več stavkarjev Je bilo ustreljenih, veliko pa ranjenih. Htsvks je bila zlomljena. Filipinski delavci so ss vrnili na plantažno delo, Manlapit je bil aretiran In obsojen na ob-totbo zarote na dve do deaet lat Joče. Ko Je odsedel dve leti Ječe, Ja bil Manlapit upravičen do psroli-ranja. V mesecu januarju Je prosil za pnroliranje, a kaznilnlškl odbor mu Je odgovoril, da ne bo pamllran, ako ne privoli prostovoljno v de|sirtaciJo ns Filipinsko otočje. Manlapit nI nikdsr živel na Fillpinzkem otočju. Njegova lena je Mopoltna ameriška državljanka. Oče Js štirih otrok. Sladkorni plan tajniki so bili takoinaščevslni, da dobro-tvorne družbe niso hotele pomagati n Jakovi družini. Njegova žena je morala ,itl df|at kot perka in xa osem dolarjev na teden. Njegove otroke so oddali v sirotišnico. V tsklh razme-rah pa Manlapit ni sprejsl de-portad je na Fillplaako otočje, ako se ne pošlje a njim njegova drutlns. Ksznilnlški odbor ae nI oziral na njegove sugestije. Ae potem, ko js driavnl prav« . (Usljs as i. tfrasM . „ - ■■■■■MMM •V< » . .. ... . PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JBDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK Cena offlmov po dofororu. Rokopiei ee m rra¿»Jo. Naročnin«: Zadinjene drŽava (lives Chicago) $6.00 na Uto, ffJ« sa pol leta la fl.21 aa tri mesece; Chicago In Cicero na leta. 9*M M pol leta, fl.M sa tri mesece. In aa inoseasetro $8.00. Nesle v sa rae, kar lasa etik s -PROSVETA" MS 7'19 S«. Lavada le Avenae. Chicago. mínale. -THE ENLIGHTENMENT Or gas of the Slaveee National Beaeflt M+J-Ow—à by the Slov« National Benefit Society. MQ"-7,tt:.. Mil ■■ a" Ii t-jira mm trrjga¿- ' ' """ Advertising ratas on agreement Subscription : United States (accept Chicago) and Canada per yaar; Chicago and foreign countries $8.00 par year. MKMBKR of THE FEDERATED PRESS" 1M Datum v oklepaju a. pr. (May Il-lt27) poleg vaéega imena aa aaslovu pomeni, da vam Je s te« dnevom potekla narotaiaa. Ponovite Jo pravtrfasao, da se tam ae aaUvi list. ^ ........ UMOK SOVJETSKEGA POSLANIKA. Nezrel mladenič, po imenu Boris Kovčeda, star komaj devetnajst let, je ustrelil na varšavskem kolodvoru sovjetskega poslanika M. Vojkoya, ko je prišel na kolodvor čakat sovjetsko diplomatično delegacijo, ki se je pod vodstvom sovjetskega poslanika M. Rosengolza vračala iz Londona v Moskvo zaradi pretrganih diplomatičnih stikov med Britanijo in Sovjetsko unijo socialističnih republik. Morilec je znan monarhist, pripadnik klike, ki je skozi stoletja čepela ruskemu ljudstvu na tilniku in ga izže-mala, da je lahko sama živela v brezdelju in udobnosti. Morilec je tako mlad, da je jasno kot beli dan, da čina ni izvršil iz lastne inicijative,. ampak mu je bilo dejanje počasi sugestirano, kakor strup, ki se daje človeku počasi, da uniči njegov organizem. 0 morilcu je toliko povedano, da je bil dijak, ki se je hotel maščevati za izgube, ki so jih doživeli njegovo prijatelji zaradi odprave carskega režima v Rusiji. Ako se te vrstice čitajo med vrsticami, tedaj se čita, da so starejši monarh isti vplivali na mladega Kovčeda, da umori sovjetskega poslanika, da tako s terorističnim činom širi strah in grozo med diplomatičnimi zastopniki Sovjetske unije v tujezemstvu. Britski reakcijonarni dnevnik "Evening News" opravičuje ta zavraten in strahopeten umor z vestjo, da je Vojkov podpisal smrtno obsodbo ruskega carja, dasirav-no ja danes zgodovinsko dognano, na kakšen način je carjeva družina našla smrt. Ce ruski monarhisti mislijo, da bodo z umori dosegli simpatije v tujezemstvu, tedaj se motijo. Simpatije lah« ko uživajo pri ljudeh, ki so na zelo nizki stopinji, pri ljudeh, ki si domišljajo, da so prišli na svet z ostrogami, da jašejo druge in žive o sadovih dela drugih svoje po-stopaško in nekoristno življenje za človeško družbo, ker lahko gledajo na celo vrsto roparskih prednikov. Krožek te vrste ljudi se vedno Bolj krči, tako da ti ljudje preidejo kmalu v muzejsko pozabljivost, kjer se ohranijo ko spomeniki na razvaline, ki spominjajo na razne faze razvoja, skozi katere je šla človeška družba k svoji izpopolnitvi. Ta čin ima večalimanj tudi politično ozadje. Namen monarhistov, ki so organizirali ta politični umor, ima očivldcn namen razsuti diplomatično misijo sovjetske vlade v tujezemstvu. Cin je bil izvršen s premislekom onih, ki stoje zadaj za monarhističnim odrom monarhi-stičnih marijonet, ki jih cukajo, da plešejo in skačejo tako, kot je želja monurhističnih režiserjev. Ako bi bilo mottftrhiatičnim režišorjem samo za maščevanje, bi poslali svojo morilce v Kusijo in morilci bi zadeli one, ki so po njih mnenju največ krivi, da so minili za cariste prijetni dnevi v Aranjuezu. Toda izbrali so si za tfvojo žrtev sovjetskega podanika. To je že druga žrtev v diplomatični službi Sovjetske unije. Prvi umor ni prinesel ruskim nazadnjakom že-IJenega us|>eha. A zdaj je bila zanje prilika bolj ugodna. V Pekingu je dal kitajski nazadnjaški militarist udreti v sovjetsko poslaništvo. Pred kratkem so bili pretrgani diplomatični stiki med Britanijo in Moskvo. Iz toga so monarhistični teroristi sklepali, da jo prišel ugoden čas, da udarijo po diplomatičnih zastopnikih Rusijo in širijo strah in grozo mod njenim diplomatičnim zborom, obenem se pa sov joti provocirajo, da izbruhne vojna, da bodo car isti v kalnem ribarili in rusko ljudstvo zopet prikovalo na carsko sužnost. Kdor takti računi, jo blazen. Monarhistični teroristi no morejo žeti drugega kot zaničevanje in preži ran je vsega izobraženega in civiliziranega sveta. Taki blazni čini no bodo omajali Sovjetske unijo, kajti zdajšnji voditelji uhhIo Rusije niso tako neumni, da bi jih čini zavratnih morilcev zavedli do nepremišljenih dejanj in začeli vojno ob času, ko bi dobro došla caristom. Umor sovjetskega |K»slanika v Varšavi ni povzročil le toga, da so so caristi osmešili pred vsemi civiliziranimi In pametnimi ljudmi, ampak dokazal je, Up so caristi ljudje, ki so na zelo nizki stopnji morale in se ne slrašijo zavratnih umorov, da dosežejo svoj cflj. Zavraten un\or ostane zavraten umoh teden, potem pridejo komični akti. — "Dve sestri" obe enako oblečeni v kratkih krilih, da lahko rob svojega krila tudi rabijo za pas, obe enako ostrižene po »modi, obe imati po dvoje rok, dvoje štembalastih nog, in to Je vse, v čemur sta ai podobni ; v očeh in obličja aU si pa toliko pbdobni, kakor jaz n. p. zelandskemu eskimu. Sestri tudi flJKE IZJMOBII 8 PQta. ' (le Klan, Wa*h. — Kakor se je prebudila narava iz dolgega zimskega spanja, tako sem ae probudil tudi jaz; kadar se smeje narava, se smejem tudi jaz z njo. Tora j sem se namenil, da opijem mido svoje potovanje po severozapadu proti pacifičnl ofcali. ko sem se podal iz Chicaga v mesecu apriiu, sem se namenil naravnost na divji Zapad. Lu-kamatija železnice C. M. St. Paul me je potegnil direktno do Roundupa, Mont, Na tej postaji pride k meni sprevodnik in mi pravi: "mari ven, tvoj listek se je iztekel, in nimaš več pravice v tem vlaku?' "Hvala lepa," sem mu rekel, prijel za svojo ptrla-go, nadiham se svežega gorske^ ga zraka, in hajd na obiske k starim znancem. Meato Roundup leži nekako tri tiaoč pet sto , čevljev nad morsko gladino, in je takorekoč historičnega pomena. Pred več leti, ko še ni bilo tukaj skozi železniške proge, je bil v tej okolici najbolj divji kraj države« Montane. Tukaj so bila divja indijanska plemena, tako zva-nih "Black-foot" Indians," tukaj je bilo zavetišče vsakovrstnih pustolovcev, kateri so prišli v te kraje z namenom, da obogatijo čez noč na račun drugih, bili so tudi velikanski pašniki, po Katerih ae je paslo na tisoče in tisoče goveje živine. Vsako jesen so "cow boys" obračali svojo živino v to okolico in odbrali bolj rej eno za na trg, največ v Omaho, Neb. Kadi tega je tudi to mesto dobilo svoje ime. Ker so pastirji tukaj obkroževali (roundup) svojo živino za na trg, radi tega se mesto imenuje Roundup. Tukaj so sedaj bogati premogovniki, v katerih dela veliko naših rojakov! Delalo se je letoo Še precej povoljno, ali novincu delo dobiti je skoraj nemogoče. Obiskal sem tudi naselbine Red Lodge in Bear Creek, kate-r,e so oddaljene od Roundupu kakšnih 120 milj. V tej okolici se je bolj slabo delalo, pač pa mi to pravili, da za oves še vedno zaslužijo. V Rod Lodgu sem bil dobro sprejet od prijateljev Willy Soušeka in Kajtan Erznožnika. Kaj smo delali in govorili na domu Erznožnika, se ne sme tukaj zapisati — eno je radi osemnajstega dodatka, drugo pa tudi ni za javnost. Po pretoku nekoliko todnov v premogovem okrožju Montane, sem se odpravil zopet naprej proti Butte, Mont., ali takozva-nemu najbogatejšemu hribu nu svetu. Tukaj so bakreni, svinčeni in cinkovni rudokopi. Tudi tukaj dela voliko naših rojakov. Plače so bolj nizke, ampak delo je stalno in tudi dokaj naporno. V tej okolici so mi pa vremenski bogovi hudo nagajali. Celi mesec v maju ni bilo drugega kakof sneg, dež, dež in sneg potem pa zpet mrzli viharji, le dva dni je bilo gorko vreme, toliko da sem poslal svoj svršnik domov, drugI dan pa tak Ana zima, da sem moral potem pet dni za pečjo stati, ker me je bilo sram iti na prosto brez svršnika. V tem kritičnem času sem se namenil, da bom tudi enkrat obiskal gledišče premikajočih slik. Kaj sem doživel takrat in videl, vam tukaj vsaj malt» opišem. Ko pridem preti gledališče "Lijjc", sem si najprej preskrbe! za petnajst centov "peanpt sov", nato stopim v linijo, kjer je že čakalo par sto ljudi. Po polurnem čakanju vendar pridem na vrsto. Vred-me »topi reditelj in me dostojno vpraša, kje hočem sedež (kar pa pojtalnoma nič ne pomeni). Ko mu rečem, da bi bil rad kje v sredini gledališča, m r po pol je po. hodniku v prve sedele v ospredju na demo ravno sa galerijsko ograjo, od kodar nlaem moral še titelnov od alik čitati. še majn l»a kaj videti. Radi čitanja ti-MJnov me nI preveč vmemir-Jalo, k>r je vedno kdo zdraven, da čita titeljne nagiba. Program Je bil sledeči: Prvo uro je vselo t oglašanjem, kaj se bo igralo drugi pojeta v otročjem tonu, ampak glasovi ao>olj podobni sfovika-nju sov; nazadnje še zaplešejo "black bottom" za zaključek. Potem pride klaaična plesalka, ona zapleše "black bottom" za začetek, zapoje otroško uspavanko in "Oj, spomladni čas" (na katerega se večkrat zmisli, ker ona je že bolj proti jesenskemu času v letih) in potem zopet zapleše za zakljuČdc "black bottom". Sedaj sem bil že popolnoma pri plavi jen, da bom videl sliko Delije de Swank v ulogi "Shady Sins", ampak kaj še: sedaj pridejo na vrsto novice. Tukaj vidiš I^indbergha na Robsevelto-vem letalskem polju, Llndberg-hovo letalo, potem vidiš na tisoče ljudi pozdravljati Lindberg-hu bon woyage, potem vidjj poplave v Tennessee ju, kitajske vojne slike, našega predsednika ko pozdravlja nekoga po imenu Nobody, Oshkoško princezlnjo, Portlandski cvetlični karnival in vse lepotice. Največja oseba v mestu aedi ravno pred menoj, sem pa tam se mi posreči, da vidim k»s slike nad, ali iz pod njegovih ušes, vsakih deset minut mi nova krdela stopajo po mojih palcih, ker hočejo ravno v moji vrsti sedeti. Sveta jeza me zagrabi in začnem svoje "pea-nutse" drobiti in hrusUti, kakor za stavo; med domačimi sem se naredil domačega. Sedaj bi morala priti na platno slika "Delie Swank", ampak še od blizu ne. Najprej pride na platno njeno filmsko oonareje-no ime, ikiena dfrektirjtiv in poddirektorjev, ime prod učen ta in Ime osebe, katera je napisala titel sliki, ime dotične osebe, ka-ktera je prepisala roman za filmiranje, potem pride še cela vrsta karakterjev. Ako imaš dobre oči, boš, najdel tudi ime avtorja, ako pa ne, si out of luck. Slika se začne; ob tem času sem bil pa že tako izmučen, posebno moje oči, zdraven sem bil po tudi že laéen ; well, izmùznil sem se iz gledališča, zavil v restavracijo na vložek in kavo. Nato sem šel v svojo sobo vzel v roke časopis, v katerem je bil opisan roman "The Shady Sins", v katerem je imela glavno vlogo Délia Swank in tako sem si vsaj malo potolažil svoje živce, ampak slike pa le nisem videl.—Frank Stonich. Vesti iz Rentona. Renton, Pa. — Ker se redkokdaj čita kakšen dopis iz zapad-ne Penne, bom jaz malo opisal tukajšnje razmere. Kakor je že gotovo znano našim rojakom po širni Ameriki, smo od 1. . aprila izprti ali na stavki. V tej okolici (Alegheny county) smo bili večinoma zaposleni v premogorovih. V naselbini Renton atanujo še precejšnje število Slovencev.* Dosedaj se vsi trdno držimo v boju proti kapitalistom. - V bližnjem premogorovu Kenklok so operatorji pričeli obratovati rove s stavkokazl, seveda ]>od odprto delavnico. Večina stavkokazev je črncev iz Zapadno Virginije. Kakor se pa sliši, ima kompanije le malo unpeha z njimi. Slovenec nobeden ne stavkokazl. Kompanije imajo vse polno svojih agentov, ki preže na delavce ter jih vabijo na delo. Slovenci, pazite se teh agentov, ki jih je polno v bližini Pittsburg-ha, da ne apeljejo na limanice tudi kakšnega našega rojaka. Torej pozor, rojaki, držite se proč od tapadne Penne! — F. Cellgoj mL. naročnik Prosvetc. tiho in mirno «kot da bi gar ji sploh ne eksestirali. Ker imamo časa več ko dovolj, seveda pridno zasledujemo časnikarske novice in vesti, ki bi se tikale premogarskega boja, pa teh pride jako malo v javnost. Taktika, ki so jo poyzeli sedaj unijski voditelji aa nekako čudno glasi in ni upati, da bi pri nesla za rudarje dober rezultat. Tukaj so vladal« jako slabe delovne razmere ie nekaj let sem, veČina rovov je bilo zaprtih, nekateri celo po par let skupaj. Nekdaj cvetoča naselbina je za-dobila žalostno lice; svoječaano so gradili vsakovrstna poslopja kot za stavo, danes pa Mkdo še ograje ne popravi, izčrpanost odseva iz ljudi in poslopja. Ni moj n^men argumentirati stališče sedanjega boja, o tem mogoče se oglasim pozneje en krat; moj namen je, da v javnosti sporočim tužno vest, da Bem bil pozvan na pogreb svoje sestre Mary Hrovat .rojene Tru Paj- ' > V imenu njenega soproga naznanjam znancem in sorodnikom, da je neizprosna smrt nji pretrgala nit življenja dne 3. maja ob treh popoldan in pogreb se je vršil na željo matere po katoliškem \ obredu dne 8. maja v Frontenac, Kan«. Po-kojna je bila rerjena 1. nov. 1871. na spodnjem Štajerskem pri Celju; v Ameriki je bivala približno 15 let; ves čas v Franklin, Kans. Zbolela je na zastrupi jen ju krvi dne 1. maja 1.1. Ves trud zdravniške pomoči od raznih zdravnikov je bil zaman. V sredi svojega živ-ljenskega pota je morala v prerani grob. Dolžnost me veže, da izrečem iskreno zahvalo vsem, ki so pri njej čuli, tolažili in v kateremkoli načinu drugače pomagali v težkih urah. Osobito iskrena hvala dr. "Rožna Doling" št. 92 S. N. P. J., katerega članica je bila, za obilno vdeležbo z zastavo in krasen venec, ki so ji ga poklonili v zadnji pozdrav. Ena ko se lepo zahvalim za vence in cvetlice, ki so jih darovale družine. Vse vas ohranim v ved-nem hvaležnem spominu! Tebi, draga Mary, želimo mirni odpočltek v hladni zemlji od življenjskega truda. Tvoj blagi spomin bo ostal za vedno med namif Žalujoči ostali: John Hrovat, soprog, Franklin, Kans., Marija Trupaj, mati, Breezy Hill, Kans., John Trupaj in Rudolf Trupaj brata vjClinton, Ind. Dolžnost me veže, da se obe nem zahvalim tudi vsem rojakom za brezplačne avtomobile in prijazno gostoljubnost, kateri ste me postregli v vseh ozirih! S prijaznim pozdravom ostajam Vaš — John Trupey. Smrtna kana. Clinton. Ind. — Od aprila sem «mo po tukajšnjih in okoliških rovih na ttrajku oziroma Izprti, v»aj tako Izgleda, ker se sploh nikdo ne tmenl za nas, vse je Za Sacca in Vanzettija v Detroilu. Détroit, Mich__Dne 28. ma ja je bil tukaj velik protestni shod proti smrtni obsodbi Sac ca In Vanzettija, katerega je% sklicalo štirinajst delavskih podpornih in drugih organizacij. Govorili so štirje govorni ki in potem je bila sprejeta resolucija sledeče vsebine: "Ker sta Sacco in Vanzetti dva delavska borca, obsojena na smrt na električnem stolu radi zločina, ki ga nista nikoli stori la, po pristranskem sodniku W Tayerju, in ker je vrhovno sodišče države Massachusetts kljub vsem dokazom in činjeni cam odklonilo apel za ponovno obravnavo, in ker se je natan čno ugotovilo in dokazalo, da sta Sacco in Vanzetti nedolžna glode zločina, radi katerega sta bila obsojena in sta bila obsojena preti vsem vsled njunega delavskega stališča in delovanja v delavskem gibanju, in ker je tudi Ameriška delavska federacija na svojima konvencijama v Cincinnatlju, O. in El Pasu. Tex. obsodila njuno obsodbo kot krivično in kot "izvržek justice", in ker je končno 60 milijonov delavcev in veliko število drugih ljudi raznih poklicev iz vseh krajev sveta ožigosalo obsodbo kot nepravično "In pri-stranko, je bilo zaključeno na tem maanem protestnem shodu v Del. domu. 1843 Ferry Ave., v Detroltu. Mich., sklicanem po štirinajstih organlzacljh in za-stopajočlh 4.000 Članov, da zahtevamo od gpvernerja države ZARKOMET Letanje. Well, fantje, zdaj smo v dobi poletov. Vae leti — ali hoče leteti nekam. Nekateri letijo gor, drugi dol in tretji na vse strani. Qlavno je, da letiš kamorkoli; kam, ne vpraša nihfe. Američani imajo manije letanja v Evropo. Tam jih sprejemajo kot kralje. Bojim aa, da «e kmalu naveličajo. Se dva priletita tja, pa bo konec glori-. je. Potem bodo leteli brez slovesa ./. Evrope i nočejo leteti sem. To izgleda kot zarota. Zakaj Radič ne leti v Ameriko? On zna leteti visoko . . . kakor Mussolini. Moj kolega Najboljši je tudi letel 50,000 čevljev od tal —- pa je že spet na tleh. Skoda razbitega letala, ki smo ga nekoč pomagali graditi. e e e Strigelj štriglja Skebeta. Dragi Zarkomet! Nedolgo nazaj je pisal Skebe v skebskem strašilu, da res ima bolezen v hiši, katero pa z lahkoto prenaša. Bedak! Kdo pa lahko prenaša bolezni? Ce bi Skebe imel mesto slame le količkaj soka v glavi, bi več kot polovica bolezni izostala, ali ker je, greh-- Ko pa pride bolezen, ni greh. Tako vas menda učijo vaši misijonarji in druga taka sodrga, Dalje piše, da Strigelj sam sebe po ustih tolče. Ali misli s tem* da je tudi Strigelj bolan? Ne, ne, Skebe, Strigel nji bolan. Le vprašaj bolniškega tajnika, koliko so mu podporo izplačali. Piše tudi, dq je Strigelj celo zimo spal. Motiš se, Skebe. Strigelj mora štrigljati pozimi in poletu, zato nima časa spati« Ako' bi Strigelj pisal za Skebe-tove, bi res spal vse leto — ker potem bi drugi mislili zanj kakor za Skebeta. Strigelj misli in piše sam. — Collinwoodski Strigelj. e e e Domača drama. (Trije akti.) Prvi akt. — Dokler se nista poročila, je on govoril in ona je poslušala. Drugi akt. — Ko sta se poročila, je ona začela govoriti in on je poslušal. Tretji akt. — Kmalu potem sta začela oba govoriti, sosedje so pa poslušali. Se par besed — preden pade caster. Clan št. 89, Midway, Pa., trdi, da jaz nisem pisal resnice v Žar- kometu. Ali si pozabil kaj se je govorilo na seji dne 8. maja? Ako nisi, tedaj veš, da je pastir poročal resnico. Tudi jaz vem, da take reči ne spadajo na sejo! ali dokler ne bodo bratje do. stojni na sejah, ne bomo druga- če poročali. — Pastir. e e e Krtačarski pogovori. Dragi Jež! Veseli me, da si se oglasil, čeprav nisi pravilno rešil uganite. Vsekakor rad vi-diš, da ne bi šla krtačarska družina v Žarkometov koš. Zadostuje torej, da si odgovoril. Upam, da Strigelj ali kdo drugi pravilno reši mojo uganko; akp ne, jo ob priliki sama povem. — Bodeča roža iz Gevelanda. Dragi Krtačar! Zakaj vedno tako stokaš, posebno pa zdaj, ko sem te vprašala radi lepih oči? Malo je manjkalo, da nisi uganil. Veseli me pa le, ker si istih miali kot jaz. Oh, lepe oči so takrat, kadar--no, kmalu bi se bila spozabila. Povem drugič, — Bodeča roža. Draga Kanalja iz Iowe! Ti si pa res prijazna in dobra dušica! Zame si prihranila divjo kapljico. Skrajni čas je, t da kaj dobim, ker špice ae že sušijo. Naslov ti naj pošljem? Veš kaj, pošlji mi ti svojega — pridem ko* k tebi in tam povžijem. Ne bo nobenih sitnosti. — Bodeča roža. Helo Krtačica! Iz te moke pa že ne bo #kruha! Prvič zato ne, ker nisi uganila, drugič pa ne maraš kapljice zase. Zakaj ne vprašaš Krtačar ja za svet? On ve. Saj je že nekaj namigaval Bodeči, pa ni povedal vsega. Menda se tudi on boji divjak?, ki bi ga Kanalja poslala. Le vprašaj Krtačarja in potem si vsaj za špas privošči divjaka. Saj ne bo nič hudega — veliko bolj se pa krtači po njem. Ako se vidva hitro ne požurita, dobi kapljico Bodeča. — Kanalja iz Iowe. .;;•»♦ v Pertinentno vprašanje. Ali so "flečkajnarji" še v Chi-cajru? (Vaš župan je namreč izjavil, da kmalu izžene vse "kruke" iz mesta. — Rogač iz Kansasa.) K. T. B. Massachusetts, da posreduje in da pravico dvojici naših delavskih borcev, ki sta žrtvovala za delavsko stvar vse, kar sta imela, ter da ju brezpogojno osvo bodi vsake kazni. Dalje je bilo zaključeno, da se kopija te resolucije pošlje go-vernerju Alvanu T. Fullerju, State House, Boston, Mass., Wm. Greenu, predsedniku A-meriške delavske federacije, Washington, D. C., in delavskim ter naprednim listom. — Anton Krznarič, predsednik in Jo- aip Kraina, tajnik shoda. , , . • % i .. i— lM»>« . Razmere v naselbini Coverdlale. CoverdaJe, ' Pa. — Nedavno sem poročal o naših delavskih razmerah, danes pa ne bom dosti, ker se niso nič predrugači-le. Smo še vedno tam, kjer smo bili 1. aprila. Nekateri imajo vesele počitnice, ker jim ničesar ne manjka, drugi smo pa zaposleni pri naših domačijah, kjer smo že vse obdelali. V dveh mesecih se že nekaj naredi — in nobeden nima dosti zemlje. Solata že dobro napreduje. Tako raste, da jo ponoči slišim, kako poka ia zemlje! Kakor vse kaže, bo treba "karjo-lo" postaviti, če bomo hoteli priti do vrha — tako rodovitno zemljo imamo tukaj v Cover-dalu. To pa še nI vse. V bližini imamo naravno kopališče, ki je zelo prijazno. Voda je precej globoka in v njej je mnogo rib in tudi velikih — nekatere za deset krav! Kaj mislite, bratje, kaj se mi je pripetilo lani? Sel sem s prijatelji h kopališču, pa ne peš. Peljali smo se z Micko-Llzo. Ko se ustavimo, gledamo drug drugega. Jaz ae prvi ojunačlm in skočim v vodo. Kar naenkrat priplava velikanska riba in me požre ... Tri dni In tri noči sem bil v ribjem vampu. Bilo je precej prostor- no tamkaj . . . Lahko rečem, da je bilo zraven mene še za dvanajst ljudi prostora v želodcu. Ampak bile so muke. Pravega zraka ni bilo, in kdo naj diha brez pravega zraka? Moja sreča je, da ne grem nikamor brez čevljarskega šila. V tistem težkem momentu se torej spomnim, da imam šilo v žepu in začel sem tuhtati, kako se naj rešim sužnosti. Vzamem šilo v roko in zabodem enkrat v ena rebra in drugič v druga. Riba je seveda imela strašno ščipanje v trebuhu (kakor včasih pravimo), In ko ni mogla več prenašati svojih bridkosti, je splavala na vrh in me vrgla na sveži zrak s tako silo, da sem zletel tako daleč, da sem potem moralv hoditi štiri dni domov, pravzaprav štiri noči, kajti podnevi sem se moral skrivati v grmovju, ker na sebi nisem imel drugega kot avojo kožo . Sosedje, varujte se takih netilk ! Kakor se je meni tako «e tudi vam lahko pripeti. Boljše je podati se v zakonski jarem kakor pa živeti v ribjem vam-PU- >Ker že omenjam jarem, moram povedati še to, da se je nai znani rojak Viktor Vodišek podal v zakonski jarem. Obems Želim veselo življenje in zdravo podnebje. , Mi ostali pečlarji in vdovci ie vzdihujemo po bolj-Šem življenju, a če se nobena ne zaljubi v nas, se pa mi vzljubimo v Micko-Llzo Fordovega očetovstva, ki nam bo tudi dobro služila, samo polente n« zna kuhati .. . ^Pozdravljam vn brate in sestre po širni Ameriki. — Martin Kasic, član dr. it 427. Ustrelil dečka, ker ga je dra>IL Chicago. 9. jun.—Ray trgovec a starino, je včersj ustrelil lft-letnega zamores Roberta Hailyja, ker ga Je draiil skoti špranjo Dollove garale. Politični pregled po Jugoslaviji KLERIKALNI SOCIALISTI IN NJIHOVA POLITIKA. (bvlraa FraaraU.) 3. "Socialna" politika slovenskih klerikalcev v Jugoslaviji. Ker je ljudstvo v Jugoslaviji, izmučeno po dolgoletni mesarski vojni, na katero so hujskali klerikalci, izgubilo vero v duhov-ništvo in njegov nauk, ter pričakovalo od socializma zboljšanja svojega položaja, so hitro višji duhovniki v svoji stranki ustvarili krščanske socialiste. Pod vodstvom dr. Gosarja, teologa Ušeničnika, socialističnega odpadnika Gostinčarja, ki so ga napravili za ministra, so začeli klerikalci ustanavljati "klerikalne strokovne organizacije," klerikalne delavske konzum6 in prosvetne in politične delavske organizacije. Toda nobena od teh organizacij ni samostojna, vse so pod škofovo kuratelo. Škof kot vrhovni cerkveni poglavar je obenem glavni šef klerikalne ljudske stranke. Katoliška tiskarna, ki je ena največjih v Jugoslaviji, tiska Vse klerikalne časopise in knjige. Ta tiskarna pa je last škofa in kanonikov. Oni odrejajo urednike, o-ni potrjujejo in cenzurirajo časopise in knjige. Oni potrjujejo kandidate in voditelje vseh organizacij. Zato so vse klerikalne delavske organizacije pod kuratelo višje duhovščine. Ta jim nikdar ne bo dovolila boriti se za interese delavstva proti kapitalistom. Saj so vendar kapitalisti glavni podpbrniki klerikaliz-ma. Klerikalni tovarnarji vršijo v svojih, obratih organizacijski teror. Delavec, ki hoče biti pri njih uslužben, se mora obvezati, da ne bo član socialističnih delavskih organizacij« Oni ga na tu način direktno silijo v klerikalne delavske organizacije, dobro vedoč, da jim te niso nevarne, ker jih vodijo oni sami ali njihovi hlapci: klerikalni voditelji: S tem da so klerikalci začeli ustanavljati svoje delavske organizacije, so silno oslabili enotno delavsko fronto delavstva v Jugoslaviji V Jugoslaviji je namreč delavstvo raznih ver, katoliško, pravoslavno, mohame-dansko, judovsko, luteransko itd. Jasno je torej, da vsak, ki hoče organizirati delavske organizacije na verski podlagi, razbija delavce ter na ta način pomaga kapitalistom. To so ravno taki Škodljivci delavstva, kot narodni socialisti, ki hočejo na podlagi narodnosti organizirati delavstvo. V Jugoslaviji pa je več narodnosti: slovenska, hrvaška, srbska, nemška, madjarska, albanska itd. Če bi se delavstvo dalo zapeljati od nacijonalistov, bi bilo razcepljeno na 6 do 10 nacionalističnih organizacij, ki bi bile vse brez.moČi v veliko veselje kapitalistov. Zato pa tudi kapitalisti — Nemci — podpirajo srbske, hrvaške in slovenske nacionalistične ljudske «tranke. Judovski kapital podpira krščansko-socialne delavske organizacije. Trboveljska pre-mogokopna družba, ki je inozem-«ko-judovska, je izvolila dva klerikalca v svoj upravni svet, samo da pridobi to stranko zase. Tako ftnabmo zanimivo kapitalistično igro: judovski kapitalist )H>dpira krščanskega socialista — nemški kapital — slovenske nacionaliste. To bi pač lahko odprlo oči vsem delavcem, (la bi spoznali nacionalistične in verske razbijače. Toda da jih ne odpre, zato "krbi plačan tisk — kapitalistično časopisje. L Klerikalni misterfslizem in socialna politika. G. Gojtinčar, ki je bil nekdsj "ocialni demokrat, pa je prestopil iz koristolovstva v klerikalni tabor, je bil eden prvih "kronsko - socislnih" ministrov, ' »da vlada, ki mu je ponudila ministrski portfelj, je bils vse-H v ne-¡alnem ozlru reakcionarna. Zavlačevala je rešitev «rrarnega vprašanja. nI spreje-'a niti onega socialno-politične zakona v varstvo delavske i« razreda. On v tej in taki vladi ni predlagal nikoli niti enega daleko-sežnejšega Zakonskega predloga o zaščiti delavne sile. Pod njegovim ministrovanjem cela Srbija in druge pokrajine niso imele niti naj primitivne j šega socialnega Zavarovanja v slučaju bolezni, nefcgode, smrti in starosti, fitrajki, ki so bili takrat vsakodnevna pojava vsled neznosnega stanja po delavnicah in tovarnah, je vlada, v kateri je sedel "socialec" g. Go-stinčar neusmiljeno dušila s silo, Kongres strokovnih organizm i j se ni smel vršiti. Niti g. Gostin-čar niti g. Korošec nista kot ministra, kot "ljudska" kot "delavska" zastopnika protestirala proti, takemu nasilju nad organiziranim delavstvom. Ti krščanski sociajci so se tega nasilja veselili, češ — naj zatrejo socialno demokratične delavske organizacije, bomo lažje mi pridobili neorganizirano delavstvo v svoje mreže. Da je pri tem bilo delavstvo preganjano, slabo plačano, torej brez pravic kot sužnji, to teh božjih namestnikov ni motilo, saj so njihovi predniki držali suženjstvo in tlačanstvo kot božjte ureditve, a trpeče tolažili s plačilom na o-nem svetu/ Za sebe pa so si seveda vsi krščanski socialcjl preskrbeli raj že na tem svetu. Sezidali so si vile in udobni stanovanja, dočim niso niti s prstom mignili, da bi olajšali strahovito stanovanjsko bedo delavstva, ki smo jo že enkrat opisali. Poglejmo še, kako je dr. Korošec postopal kot železničarski minister z železničarji. Njegov prednik je priznal razredno že-lezničarsko organizacijo: Zvezo transportnih delavcev, ki je združevala vse železničarje cele države v enotni organizaciji brez razlike vere in narodnosti. Njegov prednik — pristaš kapitalistične demokratske stranke — je pokazal toliko uvidevnostisda je z omenjeno organizacijo sklenil protokol sporazuma, v katerem je na načelu sodelovanja z organizacijo bilo predvideno ureditev prometa železničar-skih plač in najemne pogodbe. Minister Korošec te ministe-rialne uredbe kratkomalo ni priznal in je ni hotel izvrševati. Naravnost izzival je železničarje s takim postopanjem na skrajno borbo, na štrajk, železničarje pa proglasil za protidr-žavne elemente, on, pristaš strank^, ki je med vojno agiti-rala "Srbe na vrbe", je proglasil vrle srbske železničarje, ki so 10 let kot vojaki stali na straži, se borili na vseh frontah za neodvisnost Srbije in Bosne kot levi, za antidržavne elemente zato, ker so zahtevali, da se mi-nisterska uredba "protokol sporazuma" izvršuje! Resnično takega zločinskega postopanja ne pomni novejša zgodovina. Klerikalni socialci so se pokazali vredni nasledniki jezuitov in njihove srednjeveške inkvizicije, ko So sežigali na grmadi učenjake in vsakogar, ki jim je bil na poti-("Havno danes, ko to pišemo, je 71etnica žrtev, ki so padle na Zaloški cesti ob priliki štrajka. In značilno za klerikalce je, da je policija pod njihovim velikim županom danes aretirala na pokopališču grupo delavcev in delavk, ki so prišli počastit spomin svojih padlih tovarišev na njihove grobove. Sami klerikalci so se zbali, da bi oživel spomin na njihov krvavi režim. Rop v litijski okolici. Obisko-valcem Svete gore nad Litijo Je gotovo znana Vasica Cirkuše, ki leži v dolini potoka Mačkov, ne. Tam Živi 65letni mlinar, ki ima za svoje bližnje sosede malo trafiko. ,Ker mu Je zaloga to baka že pošla, je odšel dne 21. maja v bližnjo Litijo, kjer si je nabsvll v glavni trafiki potrebno. Isti čas je kupovrnil ob zidu nebotičnika. Voznik avta je srečno ostal brez poškodbe. IZKORIŠČANJE PLANTAŽNIH DELAVCEV NA HAVAJSKEM OTOČJU. (Nadaljavania • 1. strani.) dnink odloČil, da se Manlapit ne more dqportirati. ga kaznilnl-ški odbor ni hotel parolirati. Dva ali trije Člani tega odbora zavzemajo važna mestu v sladkornih kompanijah, a tretji je neki bivši član organizacijo I, W. W., ki se je "spreobrnil." Tudi ta je glasoval, da Manlapit ostane v ječi. • Governer Farrington, ki bi lahko prisilil ta odbor, da izpusti iz ječe Manlapita, je drug v Čas-niškem podjetju s človekom, ki igra veliko vlogo v organizaciji sladkornih plantažnikov. Izognil se je temu vprašanju in si umll roke kot poncij Pilat, Češ, da je naloga odbora pod vzeti korake za paroliranje Manlapita. BltZOVLAK ZADEL V PULL- MANOVA VOZA. » Več kot sto paaažirjev vrženih iz postelj; nekaj jih je ranjenih. Rochester, N. Y., 9. jun.—Iir-zovlak, ki je vozil snoči iz Cle-velanda v New York, je doživel čudno kolizljo. V Pullman vo-zove stoječega vlaka je zadel drugi brzovlak in stresel vozova s tako silo, da je bilo nad ste pasažirjev vrženih iz postelj; nekaj jih je bilo tudi lahko ranjenih. Brzovlak je zadel k sreči v stoječi vlak na tukajšnji postaji, kajti ako bi oba vlak» drvela na odprtem tiru, tedaj bi bila kolizija velikanska in mrtvih bi bilo veliko. Eksplozija povzročila ogenj. San Pedro, Cal., 9. jun.—Dve zaporedni eksploziji, ki sta' se dogodili pri Union Oil konipanij! tukaj snoči, sta povzročili spek> tekularen ogenj. Z.ubelj jo Avl-gal 150 čevljev visoko. Skoda se ceni na milijon dolarjev. Kopališča nnpolnjena ob prvem * gorkem dnevu. Chlcago, t), jun.—Včeraj ji kazal toplomer 82 stopinj v tej okolici. Na stotine ljudi se jt obrnilo v mestna kopališča v parkih in ob jezeru. SOVRAŽNI PODJETNIKI BI RAIN UNIJKKI DENAR. Vložili NO tožbo za odškodnino. San Franriseo, Cel. — Neki Tanrter. stevkokaški livar, je to-*|| Mednarodno unijo livarjev za $100,000 odškodnine. Razume se, da ga podpira podjetniška organizacija, ki bi rada spravila unijake delavce iz delavnic in tovarn, kajti ona ufta, da ns ta način odškoduje unijo livarjev. RAZNO Mimogrede , . . Ni vedno dobro, če se Človek vtika v slovstvo, to , se pravi : Če piše. Napišeš lepo povestlco, jo duhovito zaokrožiš, osebe krepko podčrtaš, kraj dogajanja o-rišeš tako, da ga čitatelj kar vidi pred sabo. Tako zahtevajo od pisunov, pisačuv in pisateljev neizprosni kritiki. Ven-dar pa nI vse/n prav, če si pre» več jasen in izrazit. Cujmo ne-prilike mladega madžarskega pisatelja Tomasu Mihalyja v Berehovem na Slovaškem. V bratislavskem listu "Reggel" ji napisal za veliko noč novelo "Hiša lepe Angel.'." Vsi so bili zadovoljni, le meščanom v. Be-rehovu, majhnem, židovskem mestu, ki «lovi zarmii izvrstnega vina, so se ljudje nekam Čudno muzali, češ, da osebe te povesti hodijo žive po l>erehov-sklh ulicah. Pisatelj naj svoj« junake izmišlja, nikar pa jih ne pobira po ulicah, zlasti ne po domačih 1 ' In Mihaly Je moral podati v listih izjavo, da nI mislil ljudi iz Berehova. Ni zaleglo. Eden Izmed prizadetih ga je ob belem dnevu In na javnem mestu oklofutal. Zdaj se bo zadeva obravnavala pred so-d iščem. Vendar pa dogodek za pisatelja ni tako tragičen, kakor bi človek mislil. Postal je na mah slaven, o nj«m se piše In govori, njsgovs novela bo Izšla v posebni knjigi in se bo dobro prodajala», V poduk vsem onim, ki pišejo sli dopisujejo. — (življenje in svet.) Roman Zadravec: SLABIČ RAD BI IZVEDEL za nstsnčen nsslov zs Psvel ft|w-hsrjs; zadevs J« radi društva. Zdi as ml, ds ae nahaja nekje v Kaliforniji. Cs katlrl rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi to naznani, zs ksr ae mu v nsprej zahvalim, ali ps nsj ml asm piše čim hitreje mogoče; at v ar Je važna. Geo. Pri j a no I v ich, 126 Pax ton Ave., Halt I Lake City, Utah.—(Adv.) Nemara ste že opazili, da go-je močni, mišičasti ljudje nekak ne buš prostovoljen prezir nasproti slabičem. Pre višek lastnega zdravja in moči jim vsi-ljuje zavest neke vzvišenosti, ki ae ji v razdraženih trenutkih zazdi, da zavise slabiči oil trpežljivosti močnih, tako kar kor muhe, ki sedajo na obraa. Ce se srečata razdražen hruat in domišljav slabič, se utegne pokazati prizor z muho: toliko časa jo loviš, dokler je slednjič z resnično slastjo ne stisneš. Poznan» primer, ko je tako srečanje zbog neverjetno malenkostnega razloga uničilo obstoj človeka, ki ni bil slab po značaju, a je skušul svojo šibko naturo zakriti z namišljenim ponosom. Moj oče je imel gostilno. Saj jih poznate, tiste tihe, kretske gostilne ob hribovskih cestah; ustavi se kak voznik in xalije skromno južino z vinom, ali pa se naslaja pri kozarcu sadjevca razcapan občinski berač; Če je kaj izrednega, se dolgočasi zs mizo pri Četrtinkl najboljšega kak Štrlc, ki so ga zanesli o-pravki na hribe. Le ob nedeljskih večerih so sobe polne; gramofon zaigra tirolsko koračnico in pari se spoprimejo na ozkem prostoru v tistem tip-to-pu, ki dviga oblake prahu nad nalite kozarce. „ V naši gostilni so je rad u-stavil majhen, vrlo šibek, alesr pa prav domišljav financar s črno, visoko, srebrno obrobljeno financarsko Čepico, ki Je vzbujalu kmetom hlinjeno apo* Itovanje. Nosil je sabljo v dolgi, črni nožnici, ki ae je možakarju pri hoji okorno zapletala med noge. Bilo je nekako v zgodnji pomladi. Večerilo se je že, ko amo imeli dva gosta: financarja in nekega zajetnega moža, ki so ga zvali 2ani. Slovel je v deseto faro kot aprettfn in neukrotljiv prete|tač. Žanl je praznil bokale In motril s izzivajočim posmehom financarja pri drugi mizi, ki je delal silno važen obraz, ne da bi se bil mogel odloČiti za drugo četrtinko. — Ali vam smem ualiti, go-spod financar? — je vprašal fcanl priliznjeno, kakor da bi nagovoril pajek muho. Sedel je /'.a mizo Široko razkoračen, s ple- M kakor gora, skoraj brez vratu, z debelo glavo In širokim jbrazom; lično kosti so mu bile krepke kakor opičje. Klobuk je Imel po strani in debele, težke roke so počivale na mizi kakor ostudne želve. Financar ga Je nejevoljno |h>-gledal, zacepetal z nožicami In siknil užaljeno: "Hvala!", nato pa se je obrnil z ozkim hrbtom, ki je bila zanj zelena uniforma dokaj preohlapna, proč od fca-nlja, razlagajoč očetu sila brezpomembne In nezanimiv« zade. ve. Flnancarjov obraz jo bil *irok komaj za navadno moško dlan; (H>d velikim nosom so izzivalno Štrlele angleško pristrižene brke, sicer pa Je kazal prikrito boječnost In očitno duševno In telesno nemoč. Zanl si Je zažgal -debelo «mot-l*o In puhal težke oblak« dima. Zdaj pa zdaj Je lzprar.nll kozarec d(> dna. Videlo se Jo, da kuha jezo. Kakor raztogoten puran je vedno bolj rastel v samem sebi In postajal rdeč v obraz. Hpasnal sem, da bo kmalu vzkipel; že se ml Je zdelo, da mu Igrajo mišice na rokah In ds . potapljajo «»čl v neko sl«|><» beloto. Venomer j« atrmel .v financarja. ki ga Je očivldno —-boga i ga vedi zakaj, dejal b|, zbog svoje šibke, Jadne teleenoatl — izzival a svojo navzočnostjo. Tisti hip sta moj oče In fina near govorila o oddaljenosti mesta 0., Ijjer Je bil ssdež finančne straže. — Dve url najmanj! — Je d«, jal financar. — Poldrugo uro največ I — je zsrenčsl Zanl. Premaknil je ogromne pleči in posunll desno I »est še IkiIJ nuprvj. — Oprostite, ssj hodim vsak dan InSem najbolje! — Je odvrnil financar In prlatavll prisiljeno krepko: —- Nlksr ae ne vmešavajte v najin razgovor t Zsni je l/plazll Jezik, oato pa se Je vgriznil v ustnico. Financar ga Je pičil. Sunkoma Js dvl- kih tel po-A^met (a- «n Al gnil pea,t in Jo apuatll s vao silo ns mizo, ds so zsžvenketsll kozarci. — Financar me ne bo učil.— Zelen močerad ne bo strahoval Zsnija. Financar je skočil pokonci in gledal prestrašeno zdaj 2anija zdaj očeta. Oče je občutil uevarnoat. Hotel je pomiriti razjarjenega >eta. Zaman. Zani je vstajal si in groseče, krileč x ro-1, ki bi mogle zadaviti medveda. V sobi je nastalo na mah napeto ozračje. Z nagonom močnega človeka, ki zmerom preceni šibkega nasprotnik«, je opazil vinjeni 2a-ni na finanearjevem obrazu obupen strah. Prihajal Je a drugega ogla sobe velik ln divji kakor merjasec. Financar je bledel. Izgubil je namišljeri pogum; vide« njegovega dostojanstva se je v tistem trenutku razblinil v obupno strahepotnost. Cepetal je x nogo, pačil obraz in poataj»! čedalje bolj ubog. Ko ae je približal Z«nl t razširjeno desnico ln s skrčeno pre-lajočo levico, pripravljeno, da zarije debele prste v nasprotnikov tilnik, se je v financar ju noMtj zganilo. Zbral je vso moč ln pokazal v nagonskem odporu vrsto majhnih zob. Sunkoma Je izdrl sabljo. V medli svetlobi, ki je padala skozi okna, je zasijala na mah v befcm, mlačnem al-ju med Vreatrašenlm financar-jovlm obrazom in obličjem ve-likana, ki se Je napelo od skrajne togote, zardelo od vina ln jo-ze ln očitovalo nepopisno polnost enega aamega občutja: stisniti • palcem zeleno muho, ki je brcala ln nemočno brnela krog «eba. * Kakor po taktu Je padla 2a-nI Jeva desnica flnancarju za vrat, levica |>a mu Je Utrgala sabljo, ki J« financar ni umel sukati. Oče Je planil med oba nasprotnika, ali fcani J« Jel suvati z ogromno nogo In braniti pristop. Sablja ae Je ««pičila v pod; par allnlh aunkov In obratov In ae Je zlomila. 2anl Je ponesel cepetajočega ln paovajo-čegtt financarja mirno in doato-janatveno iz sobe. Kakor j« njegov« Jez« n« m«h vzkipel«, U ko J« naglo aplshnels. ftlroko .obličje ae mu je razlezlo v ameh, 1«prva porogljiv, nato pa dobrodušen. Tepci Je financarja po zadnji plati kakor oče otroka. Brez jaze in sovraštv« — se mi Je «delp. Flnancarju J« pozelenel obra* kakor uniforma In brezupno «e mu je izpl«zll jezik. 2«nl gs Je treščil ns tla In odšel mirno, odmerjeno, s spu-ščenlml rokami In povošeno glavo v hišo. Z«žeJ«lo ga Jf). Slabič jfc |M»časi vstal. Huk njlč mu Jo1 b|l razpet, zvezde na vratu odrotilJonn, hlače |wvalj«-ne v blatu! Pr«zna sabljina not nlca Je vNel« kl«vrno in smeš no k«kor t p«llc« jiolomljenega dežnik«. .DrgeUjoč od strahu, |)onlžanja, bolečin In od mrazs, kl Je pritiskal z vetrom čez dvorišče, Je stopil bledozelen, žalosten, do solz razjokan k meni In me zrl z deško naivnostjo. Zazdelo ae ml Je, ds m« bo vssk hip povsbll k Igri. ZsksJ bil sem rnsjhen in šibsk. — Hurovežl — je zagodrnjal skozi zobe In venomer cepetal s nogami. Drhte ao mu polskull prsti v žepu tobačnico In vžigalice. Vzel si Je cigareto, Jo potisnil m«*l ustnice In zažgal. Prihajal mu je |Kjgum, ali videlo s« Je, da Je notranje ž« zlomljen. — Hurovežl — Je zamrmr«! in puh«l dim Iz ust nerodno ln plaho, kakor da bi bil |*>zabll kaditi. Stisnil ae Je k zidu in čakal, da se mu pomiri onemogla to-gota. ZaniJa ao pozneje obsodili ns več tednov zsisirs. O flnsncsr ju ps so mi pravili, ds mu Js liostsl dogodek usoden; Izstopil Je In se poavetil (»oklicu, kl gs nI zadovoljil. Zspil m» je. Mords mu je velik vojni metež v Galiciji, ki gs J« vsnj pahnila mo-billzsi-IJs in v kst*r»m Js izginil kakor muhs, postsl zsželjens odrešitev. TO HOLDERS OF SECOND UBEKTY LOAN BORDS EXCHANGE OFFERING Of NEW TREASURY BONDS NA PRODAJ JE — Kendy store, slndoled, šolske potrebščine, cig«re in. drugo blago. Stanovanje Štiri sobe odzadej. Najemnina niaka. Oglasite se na: 3H45 W. 28rd Street, Chicago, 111.—(Adv.) naroČite hi knjh;o amkkiftkl slovenci/ '"T ^ i* ll sr •«ml TK« Wild* »ff MMtur« ta «»«at t tart May U mliii (w rrd—tta« »in» SIIMI Mara. «»'"fit l^O» Ua* win ka m- CTS»; ¿Start? Ü.MU J /r.sf*" w,u * - - I m ^.M^atoj. ••Ü^Ji' »•»■»••* N.vaiatar I». 191 «•Ira tap & rte Är A. W. MELLON, aCtba H Washington, May II. IM9. Zelo vaino za Baroiiikl ^ Protvtle. Po sklopu ssje glavnega odbora 8. N. P. J., zborujočeg« meseca februarja, 1027, sa PO-VISA NAROČNINA ZA DNRV. NIK PROBVKTO ZA $1.00. Ta sklep stopi v veljavo ad 1, Julija, 19t7, naprej. Upravni-«tvo želi, da naročniki ln članstvo ta aklep upoštevajo, kajti bil j« potreben, da as oMranl list, kakorften j«, povečan m as-dam kolon le za naprej In tako da laiajo naročniki več dobrega gradiva« Seja js tudi aklenlla, da n da vsem naročnikom« kl ao le sedaj naročeni na Hat, prilika, da lahko plačajo po stari cen! svojo naročnino In val, kl tako ls-IIJo« lahko to liviis do !. julija. 1*27. To velja tudi sa vse one, katerim poteče naročnina po 1. Juliju, da lahko plalaja sedaj sa naprej Ae po «tarl ceni. llratjs ln sestre, Mdaj Imate priliko, da poAljete^naročnino, pred no stopi v veljavo nov« cena. Časa je Ae skoro dva me« sera, vendar hitite « poAllJ«tvljo ▼«A« naročnine In pridobile Ae k«keg« novega naroinlka. Zapomnite, da Je tas do 1, juliju. 1927, Cene po 1. juliju, !t27, bodo t Dnevnik sa eelo leto 90.00, sa pol let« f J1.00. ■flanl doplačajo «a celo leto $4.K0, za pol leta $2.40. Za staro domovine stans sa cslo Isto 90.00, sa pol leta $4.50. Za mesto Chlcago In Clcero, sa cslo leto „97.50, sa pol leta 93.75. Te nove cene stopijo v veljave tskoj po 1. juliju, 1927. FIIJI* GODINA, upravitelj. POJASNILO IMUfiTVENIM TAJNIKOM IN POAllJATE-IJEM KAZNIH NAZNANIL. Kadar poAlJsts listu l»roeve-ta« kokoršnskoll ns znan i la In sahvsle o smrti, tedaj vselej povejte v pismu, ali talite Imeti plačan oglas sil kot navadno vsst. Ako Js prlobčano kot na-vodna ve»t, as ispustl is aaans-nlln vss osebns sahvals In Imena poss steznikov, ter ss I ako naznanilo priobči hrezplsčno. Kadar pa hočete Imeti priobče no relo vrsto rasnih I ms« ln drugih slvsrl, Js ps to oglss. ss katar*ga as mers plačali, to valja «s člane In «s nečlana. Nadalje veljs Isto (udi sa rasns prireditve, vessttcs, «kode, Itd Vssfcj Js Irsbs povedali ali hočete Imet! plstan oglas ali ms m o navsdno časnikarsko vsst, (ud v takem slsčsju se sa navadno vsst, naredi stvar bolj ns kratko In se povs Is vsJUieJA! dat Ce p« naročile, ds nsj bo plačan o-glsa, as priobči vsa, kar sshts-vata. Isto taks veljs sa vas druga naznanila Is ss koga išče, le- nltvsnr ponudbe, prodaje, Itd Za vss laka stvari ss mers vsd-no povedati, ds naj bo to oglss, kolikokrat naj as Isti priobči la ds bodc4a «saj plsčsli. To pojasnilo dsjsm radi tega, ker je (o »A l*p konvencije, da ae pete si ravnam«» vsi, društva, člani, naročniki In upravalMra lista. Prosim, dn t« upoAtevsts la se potem ravaate. — Filip («odlna upravitelj. , BISERI IZ SVETOVRE LITERATIRE F. M. Danto je vuk i: Iz 2irljefi)i Stepana Trollmo-viCa Verhovenskefta (Dalja.) IX. Nekaj ¿asa ao govorili po me-«tu, da je naš krožek gnezdo brezboinosti; to mnenje je pognalo globoke korenine. V resnici pa ae je gojilo pri na« zgolj nedolžno, prijetno, prav rusko veselo liberalno kramljanje. "Višji liberalizem" in "vi-Ají liberalec", t. j. liberalec brez vsakega cilja, to dvoje raate samo na ruskih tleh. Kakor vsak duhovit človek, tudi Stepan Trofimovič ni mogel Živeti brez poslu is v cev- in brez zavesti, da izpolnjuje višjo dolžnoat propagande Idej. In naposled Je bilo vendar treba piti z nekom šampanjec ter izmenjevati pri čaši dobrega vina vesele misli o Rusiji in o "ruakem 'duhu", o Bogu sploh in o "ruskem Bogu" še posebej;'treba je bilo prem le vati vedno iznova tiste ruske Škan-dalne anekdote kl jih zns vsakdo že na pamet. Tudi mestnih čenč se nismo izogibali, in pogosto- ms si slišal rsvno med nsmi najstrožje velenrsvstvene obsodbe. Razglsbljsli smo tudi občečlo-veška vprašanja, modrovali strogo o bodoči usodi Evrope in vsegs človeštva ter doktoralno prorokovsli, ds pade Francija po cesarstvu mahoma na stopnjo drugovrstne države, trdno prepričani, da se zgodi to lehko strašno kmalu. Papežu smo obetali že dsvno vlogo navadnega nadškofa v združeni Italiji, in globoko smo bili uverjeni, da je vae to tisočletno vprašanje v našem veku človekoljubja, industrije in železnic prava ma-lenkoat. Toda "višji liberalizem" tu sploh ne gleda drugače na stvari. Stepan Trofimovič je semtertjs prav dobro, govoril o umetnosti, le žal, da je bil nekoliko abstrakten. Včasih se je spominjsl prijateljev svoje mladosti, samih mož, zaznamovanih v zgodovini ndšegs razvoja, apominjal se jih ganjeno in pobožno, s tudi z majčkeno primesjo zavisti. Kadar smo ae hudo dolgočasili, nam je Žid Ljam-šin, majhen poštni uradnik in mojster na klavirju, kaj zalgrsl, presledkih^ pa nam predstav* ljal svinjo, nev(hto, porod s pr- vim veksnjem otroka Itd., itd.; samo zato smo ga tudi vabili. In če smo krepko pili — tudi to se je dogajalo, čeprav ne pogosto-ma — je zavladalo med nam navdušenje; enkrat smo celo zboru zapeli Marseljezo, Lam šin pa nas je spremljal na klavirju; ali smo jo dobro urezali ne vem. Veliki dan devetnajstega februarje (osvobojenje kmetov) smo pozdrsvili z navdušenjem; Že dolgo naprej smo gs proslavljali z napitnicami. To je bilo še davno; niti Satova še ni bilo takrat, niti Virginskegs, in Stepan Trofimovič je živel še v eni hiši z Varvaro Petrovno. Ze nekaj časa pred velikim dnevom se je bil Stepan Trofimovič navadi J brundati sam pri sebi znane, malce pretirane stihe, ki jih je najbrž spesnil kak liberalen graščak pretekle dobe: "2e kmetje gredo in sekire neso nekaj strašnega se pripravlja." Mislim, da se glasi tako; dobesedno ne pomnim. Ko ga je Var-vara Petrovna.enkrat slišala, je kriknila: "Neumnoat! Neum nost!" in jezno odšla iz sobe. Uputin, ki je bil slučajno navzoč, je strujeno pripomnil Ste-panu TrofimoviČu: "Skoda bi bilo, Če bi doletela gospodo od njenih bivših tlača-nov namesto veselja kaka neprijetnost." mm 'T™ • .. »¡«V . MARK TWAIN: MALI KLATEŽ TOM SAWYER , Poslovenil L Kolaček. (DaUs.) "To je .zabavni večer, kakor jih imajo večkrat. To pot na čast Waleščanu in njegovima dvema sinovoms, ker so jo rešili iz nevarnosti tiato noč. Veš — jaz ti lahko npkaj povem, če hočaš vtdetl." v "No, kaj pa?" "Veš, stari gospod Jones namerava drevi iznensditl te ljudi z neko stvsrjo; slišal sem ga slušajno, ko je pravil danaa tetki o tem kot o skrivnosti, vendar mislim, da ni več zdaj taka akrivnost. Vsi vedo to — celo vdova, najsi se tudi dela, kakor da ne ve. Ooapod Jones je poskrbel, da bo tudi Huck zraven — brez Hucka ne bi mogel opraviti ničesar s svojo velikansko skrivnostjo, veš. ' . "Kakšno skrivnostjo, 8id?" "O Hucku, ksko je zasledoval roparje do vdovine hiše. Mislim, da se je nsmeraval gospod Jones imenitno postaviti s svojim iznena-denjem, pa stavim, da ne bo nič posebnega." In Sid se je. hehetal zelo zsdovoljno. "Sid, ali si ti izdal?" "O. nič za to, kdo je bil. Nekdo je izdal, to je dovolj." "Sid, v celem tem mestu je samo ena podla oaeba, kl bi lahko to atorlla, in to ai ti. Ce bi bil ti na Huckovem meatu, bi ae bil zmuzal doli po hribu in ne bi bil zinil nikomur o roparjih. Ti se razumeš samo na neumnosti, in kar no moreš prenesti, da bi hvalili drugega zavoljo dobre atvari. — Pojdi — nobene hvale, kakor pravi vdova." In Tom je lopnil Sida po ušeaih ter mu pomagal z nekoliko sunki do vrat. "Sedaj pa pojdi in zatoži tetki, če se upaš, bova že Jutri zaropotala 1" Nekaj minut kaaneje so bili gostje zbrani okoli večerje; pri majhnih stranskih mizah v Isti sobi se je stikalo kakih dvajaet otrok, kot je bila navada v tiatih krajih in tistih čaalh. Ob primernem čaau ae je dvignil gospod J6nes in imel govor, v katerem je zahvaljeval vdovo za čast, ki jo je izkazala njemu in njegovima sinoma, da ja je še ena oseba, katere «krom?» nost — — In tako dalje in tako dalje. Razodel je svojo skrivnost o Huckovem deležu pri tistem dogodku na kolikor mogoče dramatičen način, pa iznenadenje, ki ga Je vzbudila, je bilo v veliki meri itonarejeno in ne tako bučno in obilno, kakor bi bilo v srečnejših okolščinah. Navzlic temu se Je delala vdova precej začudeno in obsipala Hucka s tolikimi pokloni in toliko hvaležnostjo, da je malone pozabil na skoraj neznosno nezadovoljstvo, v katero ga je pripravljala njegova nova obleka. In na zadrego, ki je izvirala iz tega, da Je poatal tarOa vseh oči in vse-ga hvalisanja. Vdova je izjavila, da namerava dati Hucku domačijo pod njeno streho, ga dati vzgojiti in mu preskrbeti pozneje, kadar bi j| bilo mogoče, malo obrt. Sedaj je bila ugodna prilika za Toma. Oglaail ae je: "Huck ne potrebuje tega. Huck Je bogat!" Eino dobro vedenj«« zbrane družbe je pri-pomogto, da nI primerno huAila v smeh vzpričo tega lepega dovtlpa. Pa molk je bil nekam neprijeten. Tom ga je kmalu prekinil. "Huck ima denar. Morda tega ne verujete, |ta ga ima v reanlcl vse polno. OJ, nikar ae ne smejte; mislim, da vam lahko dokažem. Sa-mo malo počakajte." Tom Je planil is hiše. Družbe ae je oeupla spogledovala In se ozirala vpraiajoče na Hu-cka; temu pa je Jezik otrpnil. "Sid. kaj pa masjka Tomu?** je vprašala leta Polly. "On — da. flovek res ne ve. kaj bi naredil s tem fantom —. —" Tu Je vstopil Tom, boreč se s težo svojih vrečic, ln teta Polly ni dokončala svojega atav-ka. Tom je atresel na mizo množico rumenih ziatov ter rekel: "Evo — kaj sem vam rekel? Polovica je Huckova, polovica pa moja l" Ta prizor je zaprl sapo vsem. Vse Je strmelo, nikdo ni izpregovorll besedice. Nato se je vzdignil enoglasno klic po pojasnilu. Tom je izjavil, da jim ga lahko da, ln ga je dal takoj. Zgodba je bila dolga, pa prekipevajoča zanimanja. Skoraj nikdo je ni prekinil, tako čudežno se je glasilo. Ko je končal, je rekel gospod Jones: "Menil sem, da sem pripravil malo presenečenje za to prilošnost, pa je sedaj brez pomene. To-le ga deva v nič, priznam rad." Prešteli so denar. Vsota je znašala nčkaj nad dvanajsttisoč dolarjev. Presegala je vse, kar je videl kdaj skupaj kterlkoll navzročih, čeravno je bilo med njimi več takih, ki so pre-' mogli po -vrednosti posestva dokaj več. XXXVI. POGLAVJE. Citateljl si lahko mislijo, da je mogočno vzburkala Tomova in Huckova nepričakovana areča revno malo meatece St. Petersburg. Tako ogromna vsota v gotovem denarju se jim je zdela skoraj neverjetne. Govorili so o njej, zijali vanjo, jd proslavljali ln poveličevali, dokler se ni začela majati pamet mnogih meščanov pod vplivom nezdravega razburjenja. Vsako hišo v St. Petersburgu in okolici, kl je v nji 'strašilo", so razsekali desko za desko, razkopali njene temelje in razrlll zemljo, takajoč zakopanih zakladov — pa ne samo dečki, tudi možje — nekateri od njih precej resnobni, nero-msntični. Kjerkoli sta se prikazala Tom in Huck, so jima dvorili, ju občudovali, zijali vanje. Fanta se nista mogla apomlnjati, da bi bile imele njun« besede v prešnjih časih kako veljavo; zdaj so pa nabirali in ponavljali vse za njima; vse, kar stš storila, ao smatrali — kot se je zdelo — kakor nekaj znamenitega; in oba sta resnično postala nezmožna, da bi delala ln govorila vaakdanje stvari; vrhu tega so razbrskali njuno zgodovino ln našli v njej znake očitne izvirnosti. Mestni čaaopia je objavil žl-votopisne črtice obeh dečkov. Douglasova vdova je naložila Huckov denar po šeat odstotkov, in sodnik Thatcher iato-tako Tomovega na prošnjo tete Polly. Oba dječ-ka sta imela aedaj dohodke, ki ao bili uprav velikanski — dolar za vsak delavnik v letu, za nedeljo pa pol. To je bilo prav toliko, kolikor je dobival duhovnik — ne, toliko, kolikor mu je bilo obljubljeno — po navadi ni mogel nikoli nabrati te vaote. Dolar in četrt je bilo v tiatih dobrih čaalh dovolj za stanovanje, hrano in šolskfe potrebe dečka — pa še za obleko in u-mivanje povrhu. Sodnik Thatcher si je ustvaril visoko mnenje o Tomu. Dejal je, da ne bi bil pripeljal noben navaden deček njegove hčerke iz jame. Ko je Becky povedala čisto zaupno svojemu očetu, kako je prevsel Tom v šoli njeno kazen ln bil tepen, je bil aodnik vidno ganjen, in ko je opravičevala tiato velikanskp laž, kl jo je izrekel Tom. da bi svalll šeškanje s njenih ram na svoja pleča, je izjavil oče navdušeno, da je bila to plemenita, velikodušna, nesebična laž — laž. ki je bila vredna, da ae postavi v iato vrat o s Waahingtonovo slsvljeno resnico o bojni sekiri! Becky se je zdelo, ds nI bil njen oče nikoli tako velik in tako ponosen, kot takrat, ko je hodil pp sobi, udaril z nogo ob tla -in izjavil to. Pohitela je naravnost k Tomu in mu vae povedala. Sodnik Thatcher se je nadejal, da bo videl nekoč Toma kot velikega odvetnika ali velikega vojaka. Dajal je. da ae namerava reano pobrigati, da bo vtprejet Tom v državno vojaško akademijo, ln da ae bo kaaneje Izobrazil na najboljši pravniški šoli cele dežele, tako da bo pripravljen za to sil ono karljero, aH pa za obe-dve. In potekni! si je s kazalcem okrog vratu. "Cehr ami " ga je blagodušno zavrnil Sttpan Trofimovič, "verujte mi, da to" (ponovil je gesto okrog vratu) "ne bo niti našim graščakom niti vobče nam vsem v nikakšen prič. Mi si tudi brez glav ne bomo vedeli pomagati, ne glede na to, da nas naše glave čimdalje bolj ovirsjo v ume van ju." Mnogi naši ljudje, celo vsi ta-kozvanci naroda in države, so pričakovali, da se na dan razglasitve manifesta zgodi neksj nenavadnega, takšnega, kakor je prorokoval Liputin. Zdi se, da je bil tudi Stepan Trofimovič teh misli, tako zelo, da je začel skoraj tik pred velikim dnevom prositi Vgrvaro Petrovno, naj ga pusti V jnozeflistvo; z eno besedo, bil je v skrbeh. Toda minil je veliki dan, poteklo je še nekaj časa, in visokomerni smehljsj se je spet pojavi! na ustih Stepana Trofimoviča. V naši družbi je izrazil takrat nekaj znamenitih misli o značaju ruskega Išoveka sploh in ruskega kmetiča še posebej. "Nam se vedno mudi; tudi s kmetiči smo preveč hiteli," je končal svojo vrsto znamenitih misli. "Spravili smo jih v modo, in cela slovstvena struja jih je negovala nekaj let po vrsti kot nanovp odkrito dragocenost. Pokladali smo lavorjeve vence na ušive glave. Ruska vas nam je dala v celih tisoč letih edino kamarinski ples. Znan ruski poet, ki mu tudi duhovitosti ni manjkalo, je vzkliknil v svojem navdušenju, ko je prvič videl na odru veliko Rachel: "Ne dal bi Rachel za tnužika!" Jaz grem še dalje: vse ruske kmete dam, v zameno za eno samo