GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK Statut za Po dolgih razpravah, stališčih in mnenjih članov delovne skupnosti je bil v preteklem letu predložen delavskemu svetu v dokončen sprejem nov statut podjetja. Še noben splošni akt ni v svojem osnutku doživel toliko sprememb in predlogov, kot sedanji statut, ki je resnično dokaj dovršen »zakon« podjetja, razen morda s pripombo organizacije samoupravljanja z ozirom na njegovo široko razvejanost. Takšna samoupravna oragnizacija zahteva doslednost v sistemu odgovornosti, če pa ta ni takšna kot podjetja je zakon i elane podjetja Ob Gtc&ku Ob vznožju gore, tiha vas stoji, vse v večernem mraku, tiho, sladko spi. Le pri majhni hiš’ci, lučka še gori, mati nad otrokom bolnim, vendar še ne spi. Tiho vstaja zora, mati še ne spi, toda v njenem srcu, bol, noči leži. jo statut določa, je podana statutarna kršitev. V letu 1970 se je poslovanje podjetja v glavnem kar se tiče delitve in izvajanja planskih nalog odvijalo po prejšnjem statutu, dosledno izvajanje statuta pa nastopi v letu 1971, kot določajo končne določbe statuta. Da bi delavci, posebno pa vodilni kadri lahko organizirali delo in poslovanje podjetja, morajo biti seznanjeni z določbami novega statuta. S tem splošnim aktom prevzamejo delovne enote neposredno odgovornost za organizacijo proizvodnega procesa, delitve dohodka in urejanja delovnih razmerij, sveti delovnih enot pa prevzamejo večjo samoupravno odgovornost kot doslej. V organizaciji samoupravljanja deluje v podjejtu poleg delavskega sveta pet svetov proizvodnih delovnih enot, en svet vzdrževalne delovne enote in štiri strokovne delovne enote. Poleg teh organov pa je izvoljenih še deset kolektivnih izvršilnih organov z vsemi pravicami in dolžnostmi prejšnjega upravnega odbora z razliko, da vsak odbor sklepa s specializiranega poslovnega področja. Statut pod jejta je za vse nas zakon. V njem so določene samoupravne pravice članov delovne skupnosti, družbeno ekonomski položaj, ter delavčeve in delovne dolžnosti. Statut določa, da pomeni kratenje ali neupoštevanje njegovih določb hujšo kršitev delovnih dolžnosti. Vsak delavec, vsak vodja dela in vsak strokovni delavec bo v njem na- šel samega sebe. Ker bo delo po upravno - tehnični proizvodno planski in samoupravni strani moralo temeljiti na določbah statuta. Z določbami statuta se morajo spoznati vsi, predvsem pa vodilni kadri iz proizvodnje in strokovnih služb. Kaj pomeni za podjetje statut morajo še posebno vedeti predsedniki svetov delovnih enot in predsedniki izvršilnih organov. To seznanjenje z določbami statuta naj bi se organizirala podjejta s kratkimi seminarji tako, da bi se poučili, kako je treba statut brati, ga spoštovati in izvajati. A. Konda ; j Detajl iz sejma MODE 1971 Ob sprejetju gospodarskega načrta Gospodarski načrt za leto 1971 ne prestavlja večjega finančnega obsega proizvodnje kot 2%, zato pa v finančnih pokazateljih predvidevamo povečanje poslovanja za cca 8%. Tako visok procent, ki predstvalja v absolutnem znesku 8.124.000 ND je predvsem rezultat boljšega asortimana oz. kvalitete artiklov. Pri fizičnem obsegu proizvodnje pa nam povečanje predvsem omogoča ukinitev zastojev avtomatskih statev za časa malice. Iz navedenih podatkov lahko zaključimo, da bo povečan rezultat poslovanja v letu 1971 predvsem nastal zaradi boljše organizacije dela in kvalitete asortimana, kar se bo koristno odražalo v povečanju sredstev za osebne dohodke in sklada skupne porabe. S planom je predviden porast osebnih dohodkov za cca 8%. V celoti se bo realiziral dodatek na stalnost, za stimulativne j še nagrajevanje režijskih delavcev pa je s planom predvidenih dodatnih 400.000 ND izplačila za K 15 se bodo povečala od sedanjih 200 na 400 din. Istočasno se bodo mnogi izdatki, ki bremene sklad skupne porabe n. pr. stroški za štipendiranje, izobraževanje, okrevanje delavcev, za tople napitke, dotacije sindikatu za oragnizacijo izletov ipd. Posebno razveseljiv je podatek o podjetniški akumulaciji, ki predvideva za 4.263.465 din a-mortizacije in za 3,636.379 din ostanka dohodka. Ti podatki nam lahko zagotavljajo sigurnost poslovanja na področju enostavne in razširjene reprodukcije, razen tega pa bomo tudi na področju krepitve lastnih obratnih sredstev veliko uspešnejši, kot v preteklosti. Za boljšo ilustracijo naj omenim, da nam je že v letu 1970 uspelo vložiti v korist lastnih obratnih sredstev za 4.000.000 din kar se je v drugi polovici leta sila ugodno odražalo pri pre- magovanju težav, ki so nam jih povzročale visoke terjatve do kupcev, ki so v posameznih obdobjih presegale 13. milj. din. Zradi nove gospodarske reforme oz. tozadevnih ustreznih predpisov, ki nam žal še v celoti niso znani, tokrat razpravljamo o gospodarskem načrtu, ki ima za izhodišče prejšnje gospodarske predpise. Iz tega sledi, da nas čaka ponovna razprava o gospodarskem planu, ki pa ne bi pogojevala spremembo fizičnih pokazateljev, temveč predvsem finančnih. Z novo valutno reformo bo postal izvoz znatno stimulativnejši ker bo razlika med doseženo ceno pri izvozu v odnosu na cene domačega trga manjša, kot je bila pred devalvacijo. Prav obratno pa bo devalvacija vplivala na uvoz surovin in ostalih reproma-t e rial o v, ker se bodo zaradi nove cene dolarja in v mnogih primerih pri sedanji carinski stopnji podražili, kar bo predvsem zelo negativno vplivalo na tista podjetja, ki nič ali pa zelo malo izvažajo, pri potrošnji reproma-teriala pa so odvisni od uvoza. Devalvacija ni edini element v vrsti spremenjenih gospodarskih predpisov, vsekakor pa eden glavnih, ki bo mnoga podjetja prisilil, da se v večji meri vključijo v mednarodno trgovino ter, da v čim večji meri uporabljajo domače repromateriale. V zadnjem času je izšlo še več drugih predpisov, tako s področja nive-liranja carinskih stopenj, prometnega davka kakor tudi zvišanja cen na veliko in podobno. Ko bodo znani še ostali predpisi, ki vplivajo na sestavo gospodarskih načrtov sleherne gospodarske organizacije in ko bodo do kraja razčistili regulative gospodarskega stanja na domačem trgu in mednarodni izmenjavi, bomo pristopili k ponov- nemu izračunu letnega plana. Predvidevamo, da nam reforma ob sedanjih pogoj ih organizacije proizvodnje, obvladanja domačega, in tujega tržišča, ne bo delala težav in da ne more priti do večjih razlik pri že omenjenem rezultatu poslovnega uspeha za leto 1971. Stane Marci jan Kulturni praznik Slovencev Dne 8. februarja 1971 je minilo 122 let, ko je v Krahju Umrl v 49 letu starosti prvi' In' veliki slovenski pesnik Frhnče 'Prešern. V njegov spomin' 'praznujemo Slovenci ta dan kot svoj kulturni praznik. Vsako leto podeljuje Prešernov sklad na ta dan najzaslužnejšim strokovnjakom ift delavcem na' področju kulturš' in umetnosti posebna priznanja. 95 a p Kot vsako leto se je podjetje tudi letos s svojimi proizvodi u-deležilo modnega sejma v Ljub-bljani. Po podatkih komercialne službe je Svilanit dobro štartal v leto 1971. Začetek je bil presenetljiv, saj takega komercialnega uspeha od sejma nismo pričakovali. Trgovski zastopniki so imeli ves čas sejma polne roke dela. S kupci so se razgovarjali o prodajnih pogojih, dobavnih rokih in cenah. Kupoprodajnih zaključnic je bilo podpisanih za 670 milj. st. din, medtem ko je bilo lani prodanih naših izdelkov na tem sejmu za 180 milj. st. din. Upamo, da bo tako uspešno zaključeno tudi poslovno leto, to se pravi, da bo komercialna služba to kar bomo proizvedli tudi prodala. Uspešna prodaja je pogojena z zahtevami in potrebami tržišča. Nakazana prodaja v mesecu januarju še enkrat potrjuje pravilo, da se dobro blago samo prodaja. Daločen procent k tej uspešni prodaji je sicer prišteti tudi negotovosti na tržišču v zvezi s predvideno devalvacijo. Razmere, kakršne vladajo na tržišču, kjer se bije konkurenčni boj, kdo bo koga zadušil, zahtevajo integracijo oblikonvih in ekonomskih sposobnosti. Da smo na tem področju, ko se gre za sodelovanje, vzorčenja, prodaje in proizvodnje, storili korak naprej, nam dokazuje januarski sejem v Ljubljani. Naši eksponati so bili tako glede kvalitete, kakor tudi vzorcev kupcem po volji. Naši izdelki so se tako v barvah, vzorcih in kvaliteti zlivali v eno celoto od brisač, frotir tkanin do konfekcije. V tej celoti se je našel tudi potrošnik, ker je v njej spoznal široko uporabnost frotirja od brisač, kot predmetov za osebno higieno do cenenega oblačila. Celovitost razstvanega paviljona pa so izpolnile kravate z najnovejšimi vzorci. Naši proizvodi iz frotirja in kravate so bili skladno aranžirani v lepo urejenem in prostornem paviljonu. Ne bi bila pretirana teditev, če zatrjujemo, daje letošnji razstavni paviljon prekašal vse dosedanje, posebno pa lanskega v Zagrebu in Beogradu. Za ta uspeh gre tudi praznanje delavcem komercialne službe, ki so se načrtno in pravočasno vključili v sejemske predpriprave. A. Konda Trgovski zastopnik tovariš Stankovič in Hasibovič na sejmu Mode 1971 v Ljubljani razgovarjata s poslovnimi strankami. Občni zbor p * B osnovne orgamzacij' je potekal v prijetnem vzdušju podjetja Dne 20. 12. 1970 so se v menzi podjetja zbrali delegati delovnih enot na občnem zboru sindikata podjetja. Občnega zbora se je udeležilo 68 članov podjetja, od tega 49 delegatov. Zbora se je udeležil tudi tajnik Občinskega sindikalnega sveta. Predsednik Novak Franc je vse navzoče pozdravil in predlagal dnevni red. Prebral je poročilo v dvoletnem delu OO sindikata in med drugim poudaril, da se delo sindikata ni omejevalo samo v nabavi ozimnic, premoga in raznih industrijskih izdelkov, pač pa se je sindikat srečeval tudi z drugimi pomembnimi vprašanji. V sov jem poročilu se je dotaknil vprašanja stanovanjske izgradnje, dela organov upravljanja in politike izobraževanja. Sindikat se je pri spomladanskih volitvah lanskega leta aktivno vključil v to akcijo. Uspeh te akcije je bil, da se je volitev udeležilo mnogo več delavcev kot v prejšnjem letu. Po delovnih enotah so člani sindikata zelo živahno razpravljali o povišanju analitskih ocen delovnih mest. Čeprav so bile razprave "po teh vrašanjih zelo vroče, sta sidikalni odbor in delavski svet našla ustrezno rešitev t^ko, da so člani delovne skupnosti končno le osvojili predlagano analitsko oceno, kajti ob tej situaciji ni bilo najti boljše rešitve. Govoril je tudi o družbeni diferenciaciji, to je socialni neenakosti. Po tem vprašanju bo potrebno storiti še marsikaj, predvsem na področju izobraževanja. Težko se je zamisliti samouprav-Ijalca v organih upravljanja, ko pa ni strokovno dovolj razgledan, da bi se spoznal na ekonomiko, finance in tehniko. Tem strokovnim vprašanjem se bo proizvajalec vsekakor moral približati, če bo delovna skupnost hotela dosegati svoje proizvodne rezultate in se konkurenčno uveljavljati na tržišču. V poročilu za razpravo so bili nakazani poslovni in finančni uspehi podjetja. Nakazane so bile pa tudi težave, ki tarejo podjetje, to je predvsem likvidnost. Te težave pa povzročajo še zmaj Sevanj e kratkoročnih kreditov, vendar podjetje še kar relativno dobro posluje. Ker mnoga podjetja niso mogla izplačati niti osebnih dohodkov. Ob splošni skrbi komercialne in finančne službe pa se v našem podjetju osebni dohodki vedno redno izplačujejo. Po poročilu je dal predsednik besedo navzočim delavcem. K razpravi se je priglasil tov. Šuštar Slavko, ki predlaga, naj bi se v bodoče izvolila posebna komisija, ki bi skrbela za razne nabave industrijskih izdelkov. Tov. Zajc Jakob je omenil naj bi se posvetilo več skrbi strokovnim ekskurzijam po delovnih enotah. Predlagal je naj sindikat sprejme ustrezne zaključke in omogočil delavcem, da bi vsaj enkrat na leto imela vsaka enota ekskurzijo, bodisi v kakšno tovarno ali ogled zanimivosti v raznih krajih. O vprašanju vključitve podjetja v stabilizacijski program in izvajanje gospodarske reforme je govoril direktor Marci jan Stane. Med drugim je povdaril, da je naloga podjetja predvsem v tem, da se zavzamemo za jačanje in dosledno izpopolnjevanje izvajanja gospodarskega plana in razvoja tehnologije. V letu 1971 si moramo začrtati jasen proizvodni koncent, iz katerega mora iz^ bajati naša poslovna politka, to je uvedba novih artiklov, izbalj-šanje asortimana v frotirju in povečanje kapacitet svile. Pri vseh teh programih pa nastaja na drugi strani vprašanje denarnih sredstev. Predlaga naj bi strokovne službe proučile možnost uvedbe denarnih obveznic. S takimi obveznicami bi se delavca bolj pritegnilo k pripadnosti podjetja, v večji meri bi bil zainteresiran za boljše delo, ko bo videl, da se mu višek dela ost-varja preko obveznic. V razpravi so še sodelovali tov. Robida Karel, ki je govoril o športu članov, o rekreaciji in pomoči socialno šibkim de'avcem. Izrekel je tudi kritično pripombo na račun blagajnika sindikata, ki ni pripravil blagajniškega poročila za občni zbor. Ko je bila tema razprave izčrpana je občni zbor sprejel tudi program de'a za prihodnjo mandatno dobo. Ta program obsega naslednje: 1. Člani sindikata bodo z organi samoupravljanja in vsemi člani delovne skupnosti skrbeli za izvajanje že nakazanega stabilizacijskega programa tako, da tudi v lastnem podjetju storimo vse, kar se da storiti za izboljšani e proizvodnje in zmanjšanje proizvodnih stroškov. 2. Zavzemali se bomo in sodelovali s samoupravnimi organi ter strokovnimi službami za iskanie najboljših rešitev nagrajevanja po delu in iz delo, 3. Podnirali bomo stališča in predloge za izboljšanje in naraščanje materialnega in kul-b.trnoga standarda delovnega človeka, kar je pogoj za rUe-govo večio svobod'"’, neodvisnost in ustvarjalnost. 4. Zavzemali se bomo za trajno utrjevanje socialne varnosti delovnega človeka, mu vlivali zavest v dogovorjeni red v tovarni in mu poskušali omogočiti, da se bo vsebolj posvetil ustvarjalnemu delu na delovnem mestu. 5. Skrbeli bomo za tesnejše sodelovanje z organi, ki nosijo odgovornost za informiranje članov delovne skupnosti ter večje sodelovanje z odborom za informiranje tudi o delu osnovne organizacije sindikata. 6. Konstruktivno sodelovanje z odborom za kadre v pogledu razmeščanja delavcev na u-strezna delovna mesta, v pogledu prenehanja dela, strokovnega izobraževanja in rekreacije. 7. Sodelovanje s pristojnimi organi in enotami v zvezi s predlogi o klimatskem in podobnem okrevanju članov delovne skupnosti, ki so takega okrevanja resnično potrebni. 8. Zavzemali se bomo za uspešno in učinkovito delo in sodoben proizvodni proces, vspodbujali delavce k kvalitetni proizvodnji, k manjšemu škartu, sodelovali s strokovnimi službami v zvezi z poučevanjem delavcev glede varstva pri delu, pomagali pri utrjevanju delovne discipline in medsebojnih delovnih odnosov. 9. Podpirali bomo iniciative organov upravljanja in strokovnih služb v zvezi z ustrezno politiko stanovaniske izgradnje in skrbi za reševanje stanovanjskih problemov tistim delavcem, ki nimajo materialnih sredstev. Ta akcijski program, sprejet na občnem zboru nalaga vsem članom sindikata podjetja, da se vanj aktivno vključijo in se borim za njegovo ustvaritev. '