Političen list za slovenski narod. P« polti prejemku velja: Za celo leto pred plačan 15 «ld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T »d*tctstraciji prejeman veljfl: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta » gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prej««» opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil ee sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. Štev. 175. V Ljubljani, v petek avgusta 1889. Letni It XVII. I ma/aiio ¡MMljetiiištvo. i. Vže davno ni bilo v Avstriji toliko, delavskih itrajkov. kakor letošnjo pomlad in poletje, in ni je skoro večje obrtne 6troke in vršbenega podjetja, da bi nc bili slabo plačani in trpinčeni delavci ustavili dela z namenom, da jim delodajalci zboljšajo gmotno stanje in skrajšajo predolgo delavno dobo. Vjednem oriru je to pojav ia dokaz, da obrtnija in industrija ne greste rakovo pot, temveč procvitate z nova, kajti „štrajki" so takorekoč barometer za skupni gospodarski položaj, iz kojega se d i sklepati, da narodnogospodarske razmere prospevajo, napredujejo in da podjetništvo vendar posluje z dobičkom, kajti v nasprotnem slučaji bi delavci i nadalje trpeli svoj nezuosni položaj. Slednje velja zlasti o kranjsko-štirskem delavskem štrajku, ker so vže pred štirinajstimi dnevi premogokopi ustavili delo v Zagorji, Trbovljah, Hudi Jami, Breznu, Hrastniku in Ostrem. Kakor se nam poroča, je položaj v Zagorji, Trbovljah in Hrastniku nepremenjen; delodajalci, oziroma židovski podjetniki na Dunaji nočejo o kakem pobotanji ničesa slišati, delavci pa tudi ne odjenjajo od svojih pravičnih zahtev, saj ne zahtevajo druzega, nego tako mezdo, da bodo vsaj mogli kot ljudje dostojno živeti. Vsi delavci so torej iz Zagorja in Trbovelj rajši odšli v gozde in gore, kamor jim žene in otroci donašajo živež, drugi pa delajo pri kmetih na polji, dokler se razmere ne predrugačijo. Ta tožni položaj zakrivila je brezobzirnost židovskih umazanih podjetnikov, zaradi koje so morali eni vže lansko jesen iti po svetu, celo v Ameriko, in kar so leta in leta plačevali v bratovsko blagajnico, zdubili so vse. V ponedeljek služil je č. gosp. župnik Erjavec sv. mašo, kojo so premogokopi naročili, iu jim tudi v propo-vedi na srce polagal, naj odjenjajo. Besede so jim sicer globoko segale v srce, ali vspeha do danes ni še nobenega. Kdor v Ljubljani in po deželi natančneje motri delavske razmere, dobro ve, da je kranjsko delavstvo, bodisi že v kateremkoli zavodu, tovarni ali podjetji, v ogromni večini svoji — pohlevno, da to pohlevnost je provzročil samo ljut boj za obstanek in je storil potrpežljive, — kakor n. pr. v Železnikih iu Kropi, — iu če se lepo in dostojno ravnd ž njim, je kranjski in sploh slovenski delavec vsakemu rahlejšemu čutu in pojmu pristopen. Nemec sicer pravi: „Die Braven sind feige," — ali pohlevni rajši ustopijo in se umaknejo, nego bi se oskrunili z radikalnimi življi. To vemo iz onih šol, v koje pošilja siromašnost svoje otroke. Najslabši živelj v kakem mestu ali kraji ni povsem delavec, ki v potu svojega obraza — kakor premogokopi v jamah pod zemljo — dela, temveč delavski postopač, lenuh, ki nikjer dolgo ne ostane, temveč hodi iz dela do dela, in nikjer ni zadovoljen ter povsod druge podpihuje. Pošten delavec dolgo prenaša vse težave in krivičnosti, kajti on dobro ve, da njegova usoda na svetu je: delati in trpeti! Toda tudi iz najpošte-nejšega, najpohlevnejšega delavca učini furijo, brezčutnega besneža: delodajalec - oderuh, podjetnik! Doslej se med kranjsko-štirskimi premogokopi in delavci niso pripetili ni najmanjši izgredi, kar je dokaz njihovega zrelega razuma, iu skoro bi rekli, da je tu oborožena moč — odveč. Toda to brezsrčno stiskanje in izkoriščevanje delavčevih sil trajati mora več let, da v delavcu zaduši poslednjo iskro potrpežljivosti. Ako se pa eksekutiva ali zakonodajstvo ves ta čas ne gane in nebrižno gleda to oderanje, pač ni čuda potem, da tudi poštena delavska duša skušnjavam nastavi uho in se da pregovoriti k vsakor-šnirn činom. Zakoni so dobri, toda eksekutiva je slaba in popustljiva, to že čivkajo vrabci na strehah ; seveda so tudi izjeme. Križ na cerkvi sv. Sofije. V Sebastopolu, kjer so I. 1855. imeli Rusi hude in krvave boje z evropskimi zavezniki, na teh s krvjo napojenih krajih in proslavljenih po mnogih junaških činih, vršil se je te dni zanimljiv shod. Kjer je nekdaj mogočno štrlel proti nebu Malakov nad gradbami in trdnjavicam', v katere so se Francozi, Angleži. Turki in Lahi morno zaletavali s svojimi glavami, popenjajo se dandanes nove, še straš-nejše pomorske utrdbe, ki se razprostirajo poleg celega sebastopolskega nasipa. In ne samo ta, tudi druga važnejša pobrežna mesta na Črnem morji obdaja pas trdnjavic, opremljenih z baterijami, ki na daleč in široko obdajajo morje in pobrežje. Kjer je bila pred 34. leti potopljena pred očmi zaveznikov ponosna ruska mornarica v morske globino, ondi se danes zibljejo morski orjaki na penečih se valovih črnomorskih, ladije prve velikosti, vsaka kakor trdnjava z.lse, štrle dandanes na širnem morskem površji plavajoče baterije, in režejo gladino nebrojne torpedovke. Ravno te dni zbrali so se v Sebastopolu ruska admiraliteta, vojaški poveljniki in načelniki vseh gubernij in ozemlja, dotikajočega se Črnega morja, da bi pregledali rusko namorsko moč na Črnem morji in se uverili o tem, kaj se je tekom deset let tu ustvarilo. In v istini, mnogo se je storilo. Ruska, tu popolnem v kot potisnjena in ki je vsled pariške pogodbe prestala biti sploh moč na črnem morji, stoji tu zopet v razvoji svojih vojskinili močij, pripravljena in oborožena vže zdaj bolj nego kedaj. More li to naraščanje ruske moči na Črnem morji imeti samo namen obrambe ali ohranjenja ruskega primorja proti sovražnim napadom? Vojaški veščaki ruski, ki so pregledovali utrdbe in mornarico v Odesi, besarabske trdnjave in krimske gradbe, ar-zenale in ladijedeluice, bili so drugih mislij, katere so dosti jasno izrazili pri gostiji v Sebastopolu mi-nolo nedeljo. — „Ruska se dobro pripravlja na vojsko" — rekel je generalni gubernator Rop. — „Ruska bode na vse mogoče načine zadrževala dan krviprelitja, dokler ne bode na črnem morji s svojo vojno mornarico popolnem gotova. Mornarice neizogibno trebamo. kajti brez nje imela bi naša iztočna vojna jednaki LISTEK. Pred sto leti. (Dalje) Pravosodnjemu ministru Garatu so naročili, da je kralju obsodbo naznanil. Stopil je predenj pokrit in ga tako-le nagovoril: „Ludovik! Narodni konvent naročil je začasnemu izvrševaluemu odboru, da Vam objavi ukrepe z dne 15., 16., 17., 19. in 20. jauuarija t. 1. in odborovi tajnik jih bo pre-čital." Tajnik prične in ves čas ni bilo opaziti sledu najmanjše nevolje, ne uajmanjšega strahu na obrazu Ludovikovem. Le ko čuje, da ga dolže državne izdaje, posmehne se nevoljno. Pri besedah : „Kaznuje naj se zaradi tega s smrtjo!" je bil njegov pogled v nebo obrnjen in tako vesel, da so bili vsi navzoči prepričani, da bodo tu nedolžnega umorili iu da 6mrt takemu človeku nikakor ni grozna. Kralj je poslušal obsodbo do konca brez vsake najmanjše pritožbe ali ugovora. Ko je bilo berilo pri kraji, se je vsedel in napisal, da zahteva tega in tega izpovednika in pa tri dni odloga, da se bo mogel do-stpjuo na pot v večnost pripraviti. Konečno je še poprosil, naj Francozi za njegovo družino in služabnike skrbč. Garat je odšel med tem v konvent, kjer se je imelo o kraljevih poslednjih željah določiti, kralju prinesli so pa kosilo, toda brez noža in vilic. Malo je jedel, meso si je z žlico narazen raztrgal, kruh pa zlomil in rekel: „Mar mislijo, da sem res tak strahopetnež, da bi se sam končal? Obdolžili so me raznih hudodelstev, o katerih nič ne vem, ker sem nedolžen, in zaradi tega bom prav brez strahu umrl. Želim, da bi bila moja smrt Francozom na srečo in da bi ugonobila nesrečo, katero v duhu vidim nad njimi vshajati." Konvent je dovolil izpovednika, odloga pa ne. Kljubu temu je obsojeni kralj ponoči mirno spal. Ob petih zjutraj v ponedeljek 21. januarija 1793 prišel ga je budit njegov služabnik, katerega so mu jedinega pustili. Kralj mu je izročil zakonski prstan kot tiho poslovilo od kraljice, katerej naj ga da. Niso mu dovolili, da bi jo bil še jedenkrat videl in se osobno od nje poslovil. Ob še6tih zjutraj prejel je sv. zakramente, nakar je z abbšjem Edgeworthom molil. Le-tega si je namreč kralj za izpovednika na poslednjo uro izprosil. Ludovik je bil pošten katoličan in je kot tak dobro vedel, da sv. zakramentov duhovnik-odpadnik nikdar ne more veljavno deliti. Abbé Edgeworth pa se je do svojega poslednjega izdihljaja odločno branil novo ustavo podpisati, katera bi ga bila od Rima odtrgala, in zato si je kralj na poti v večnost tega gospoda za spremljevalca izvolil. Ob osmih zjutraj vstopili so municipalni uradniki, katerim je kralj svojo oporoko iu svoj poslednji denar izročil. Sto in petindvajset zlatov je bilo in še te si je izposodil od nekega prijatelja pl. M a I es h e r b e s-a in ob enem določil, da se naj mu vrnejo. Ob desetih zapovedal je San t erre, da je čas odriniti na morišče. Kralj poprosi le še za tri minute časa, kar se mu je dovolilo, ali San-terre je lil v pravi luči svojo surovost pokazal. Segel je namreč po uro v žep in gledal, kedaj bodo te tri minute potekle. Kralja je ta nesramnost tako razdražila, da je vstal in rekel: „Pojdimo!" Bobni 60 zaropotali in Mariji Antonijeti naznanjali, da bo skoraj vdova. Pri izhodu iz templa*), kjer so imeli namreč kralja poslednji čas vjetega, ugledal je kralj nešteviluo množico, ki je upila: „Milost, milost!" Nato pa se je vrišč polegel, in čira dalje se je sprevod pomikal, tem večji je bil naval ljudstva in 6mrtna tihota. To jutro ni bilo nobenega voza po Parizu slišati razun rabeljnovega s kraljem in pa izid kakor zadnja — morali bi se zopet vrniti od carigrajskilfgradeb. Prihodnje spremljala bode naše polke preteča mornarica na morji. Vse naše misli namreč obrnjene morajo biti na to, da se kar najhitreje moči zgradi velika naša mornarica na Črnem morji, katero mora postati izključno rusko." Tako je označeval general Rop namen ruskih vojnih priprav. General Konštantinovič pa je nadaljeval: „Bes-arabija, to so tista vrata, katera iz Ruske vedo do Carjigrada. Ta vrata imamo dandanes v svoji oblasti, ležeče je samo na tem, da se teh vrat poslužimo vže zdaj, kakor se spodobi, a to ne samo na Črnem morji, temveč i na Dunaji. Ruska se ne more ustaviti, dokler ne bode imela Bospora in Dardanel, oboja ta vrata k Črnemu morju, v svoji oblasti!" Tretji general pa, S t a 1 y p i n , je napil dnevu: ko se zaleskeče sv. križ na cerkvi sv. Sofije v C a r j i g ra d u. Bila je sicer to gostija, ko se pri polnih kozarcih penečega se vina kri razburja ter usta izgovarjajo, kar srce čuti. Toda ti, ki so tako govorili, niso bili samo možje samega čuta, temveč i hladnega razuma. Postavljenje sv. križa na starodavni cerkvi sv. Sofije, nad katero se doslej popenja in blesti zlati polumesec, tudi ni ideja, katero je svet čul prvikrat stoprav minolo nedeljo, temveč je to vže davno ruski idejal. Verodostojnost oporoke Petra Velikega, da Ruska mora vse svoje cilje in korake naperjati proti Carjigradu, da bi oudi povzdignila križ k stari slavi in inoči, tajili so istotako čvrsto, kakor tudi priznavali. In ko bi tudi ne bila istinita, pove vže ruska zgodovina sostavno postopanje ruske sile od severa proti jugu. To postopanje, koje traje dve sto let, bilo je sicer 1855. I. zadržano, 1878. 1. ponovljeno, doslej še ni dovršeno. Temu bodočemu cilju imajo torej služiti one orjaške priprave na Črnem morji. Napominane besede, izražene v Sebastopolu, spremljajo vže pomenljivi pojavi. Na otoku Kandiji razsaja vstanek, ki ima namen, otresti se turškega jarma. Srbska in Črna Gora hrepenite po Kosovem. Bulgarska se na tihem pripravlja, da združi svoje doslej še neosvojene bolgarske pokrajine, ki se razprostirajo do Kgejskega morj3, da, celo do Carjigrada. Neprestano in silno gibanje širi se po balkanskem poluotoku ... In njegov konečni cilj ? Ni li to isti program, obsežen v besedah: Sv. križ na cerkvi sv. Sofije? — Srb z jednakim hrepenjenem kot Bolgar in Grk pričakuje dneva, kedaj se zvali v prah polumesec, ki je toli barbarstva in bide prinesel balkanskim narodom; nestrpno čakajo vsi trenotja, kedaj bode odseval križ svobode in človečanstva v modrih valovih Bospora. Kako bode rešeno to vprašanje evropskega jugoiztoka in kedo bode gospodoval nad Bosporom, ali samo jeden narod ali vsi skupe, o tem danes soditi, bilo bi predčasno. Da se pa bliža dan, da je skoro prav blizo ono vzvišeno trenotje, ko zablesti sv. križ na cerkvi sv. Sofije, to nam znova dokazuje razvoj ruske črnomorske moči, koji je bil baš tako javno povdarjan minole dni. — topničarji peljali so svoje topove za prvim in so imeli prižgana netila. Kralj je ves čas molil na moiitvenik. Ob desetih dospeli so na trg Ludovika XV., ali kakor se je sedaj imenoval „prekucijski trg" (place de la révolution). Guilotina (stroj s sekiro za obgljavljevanje) stala je na mestu, kjer je poprej bil kip Ludovika XV. — za čegar pregrehe se je moral Ludovik XVI. sedaj na morišči pokoriti. Ko je kralj z voza stopil, ropotali so bobni, da ui bilo nič druzega slišati. Podi se takoj na mrtvaški oder (šafot, kjer so jih ob glavo devali), oudi sleče nemudoma svojo vršno suknjo ter se vstopi na kraj odra in z ¡ednini samim pogledom bobnarjem za-pové prenehati : „Francozje, jaz umrjem po nedolžnem, kar Vam pri Bogu prisežem ! Sovražnikom svojim sem odpustil in želim, da bi Francija . . ." dalje mu Santerre ni pustil govoriti in je ukazal zopet bobnati, da bi kralja nihče ne slišal. Rabeljni ga zgrabijo in takoj na to zavalila se jo kraljeva glava izpod sekire v guilotini na tla. Samson, pariški ralielj jo je pobral in oudi prežeči drnhali pokazal, katera je zaguala nepopisljiv divjašk krik odobravanja. Kralj Ludovik XVI. umrl je udan v voljo božjo. (Dalje sledi.) Politični preg-led. V Ljubljani, 2. avgusta. Notranje dežele. Kakor trdi „Presse", odpotoval bo cesar s posebnim vlakom dne 11. avgusta zvečer po se-verno-zapadui železnici čez Draždane v Berolin, kjer bo ostal pet dnij. Dne 17. avgusta bo prišel zopet v Išel, kjer bo v krogu svoje družine praznoval rojstni dan. Bolezen nadvojvode Albrehta je navaden nahod brez vsake nevarnosti. Zdravnik njegov, dr. Hiibl, upa, da bo nadvojvoda že v nekaterih dneh popolnoma brez vsakih nasledic zdrav, vendar mu je pa predvčeraj naznanil, da ne sme takoj iz Sibinja odpotovati. Naučni minister Gautsch se je predvčeraj povrnil z odpusta na Duuaj. Mladoveški „Narodni Listy" so veselo porabili vest o poravuavnih obravnavah mej konservativnim in liberalnim plemstvom pod vladnim zašči-tom, da so zopet pričeli nesramno sumničiti uarodno stranko. „Politik" ta napad dobro odbija, rekoč: Ker nam je več na koristih češkega naroda, neraz-deljivosti češkega kraljestva, narodui ravnopravnosti in deželnem miru ležeče, kakor pa na tem, da bi ustrezali radovednosti „Niir. L.", odklanjamo razpravo o tej zadevi ter dostavljamo, da nikakor ni treba poravnavi mej Čehi in Nemci še posebnega konečnega potrdila s strani mladočeškega glasila. Zadnji galiHki deželni zbor je sklenil, da predrugači volilni red, in sicer da se pomnože mestni zastopniki. Deželni odbor je zaradi tega sklical enketo, ki se je pod predsedstvom dr. Smolke posvetovala ter sklenila: Lvovski zastopniki se pomnože za dva, krakovski za enega; virilna glasova se podelita vsakateremu predsedniku krakovske akademije in rektorju lvovske politehnike; konečno bodo dobili diplomovaui iuženorji aktivno volilno pravico. Tnanje države. Dosedanji avstrijski poslanik na srbskem dvoru, Hengelmuller, je odpoklican ter na njegovo mesto imenovau baron G. Thoemmel. Tem povodom objavlja glavno radikalno glasilo „Odjek" Avstriji prijazen članek pod naslovom „Avstrija in Srbija", v katerem pravi: „Kolikor bolj želimo, da bi razmerje mej Avstrijo in Srbijo postalo tako, kakoršno zahtevajo koristi obeh držav, tem večjo važnost moramo pripisovati tej osebni premembi. Srbom sovražna agitacija nekaterih dunajskih listov ne more radikalne stranke v zavesti pravice in moči omajati. Grof Kalnoky sam mora te časnikarske agitacije zoper Srbijo tem odločneje obsojati, ker nasprotujejo njegovemu pred delegacijami razvitemu vsporedu. Radikalna stranka, močna vsled enotnega zaupanja narodovega in popolue svoje identitete z deželnimi koristmi, daje najboljše jamstvo za točno izvrševanje mejnaroduih dolžnosti), kajti kar obljubi, to more tudi izpolniti." Članek sklepa z besedami: „Menimo, da dobro tolmačimo namere vlade in radikalne stranke, če izjavljamo, da prisrčno hrepenimo po prijateljskih oduošajih k Avstro-Ogerski na podlagi Kulnokvjevega programa, ter upamo, da se bo novi avstrijski poslanik odkritosrčno potrudil spraviti namene avstro-ogerske politike v soglasje s koristmi srbskega naroda." — Kakor znano, posvetovali se bodo pri Rističu v Vranji kralj, Belimarkovie, Gruič in Tavšanovič o razmerji mej mladim kraljem in kraljico-materjo Natalijo. Gruic in Tavšanovic sta za to, da se izvrši sestanek kraljev z materjo v inozemstvu, Ristiii in Belimarkovič pa odločno zastopata stališče, da bi prišla Natalija v Belgrad. — Uradni list objavlja ukaz, s katerim je zopet mnogo politiških uradnikov odstavljenih ali umirovljenih ter njihovi namestniki imenovani. Pred nekaterimi dnevi je ruski uradni list objavil postavo, s katero se za vse nemške zasobne učilnice v baltiških provincijah zaukazuje ruščina kot učni jezik. Ta uaredba pa se ne tiče veronauka. — „Journal de St. Petersbourg" razpravlja francoske volitve generalnih svetnikov ter konečno dostavlja: Če je Boulauger 150krat kandidoval ter le 12krat zmagal, ne more se to imenovati sijajen vspeh. Boulangistiška izjava je ostala popolnoma brez nameravanega učinka. Preklic severne brzojavne agenture se v prvi vrsti nanaša na dotično poročilo Havasoveg» izvestja 0 francosko-raski pogodbi, slednje pa je menda zajemalo iz povesti francoskega „Parti National", ki slove: „Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, skušala je Rusija že pred letom dni skleniti s Francijo tajno pogodbo, ki bi obsegala dve točki: i Med Francijo in Rusijo se sklene ofenzivna in defenzivna pogodba. 2. Nobena teh dveh držav ne sme brez dovoljenja druge skleniti kako pogodbo." 1 raden ruski pooblaščenec je baje prišel v Pariz ter je imel več posvetovanj s Carnotom, ki je navdušeno pozdravil ruski predlog. Ustavoverui pomisleki pa so mu branili, da ni podpisal listine. Naznanil je vse to ministrom, ki so sklenili odposlati v Peterburg nediplomatsko osebo, katero naj bi sprejel car. . Do tukaj je pripovedoval „Parti National" tt-r dostavil, da mu ni znano, ali se je pogodba skleu li ali ne: roti! pa je vlado, uaj nemu- doma stori to ter tako reši Francijo iz osamljenja, ob enem pa ta vspeh porabi za prihodnje volitve-poslancev. Preklic severne agenture se pa v drugt vrsti tudi zoper nemške liste obrača, ki so s pri-povestmi o sestaukih ruskega in francoskega vojnega ministra v Vichy-ju in o rusko-francoski vojni pogodbi razburjali javno mnenje. Berolinska „Börsenzeitung" pravi, da je nemška vlada izdelala nov načrt postave zoper socijaliste, ki obsega v mnogih ozirih manj stroge določbe, kakor dosedanji zakon. — Kakor zatrjuje „Köln. Ztg.", poslal je minister notranjih stvari nadpredsednikom vzhodnjih provincij Prusije ukaz, v katerem jih po-zivlje, naj poizvedö, koliko inozemcev poljske narodnosti je tekom tega leta došlo iz ruske Poljske in Galicije v ta okrožja, kje so so naselili in s čim se pečajo. Ob enem jim je zabičal, da ne smejo trpeti nadaljnega naseljevanja inozemskih Poljakov. Kaj je provzročilo to naredbo, ni znano. Menda poznajo na Pruskem poleg „strahu božjega" tudi še druge strahove. Slabi Boulangerjevi vspehi pri zadnjih volitvah fra)icoskili generalnih svetnikov vendar niso brez vsakega pomena, kajti general je zmagal sicer le dvanajstkrat, toda to vedno le zoper republikanske, oportunske nasprotnike, mej temi odličujake, kot senatorja Dauphina in Trarieuxa, člana državnosodiščne devetorične komisije. Skoraj vsi kantoni, v katerih je prodrl, so mestni in sploh laki, v katerih konservativci ne morejo veliko zgubiti. Da so se taki okraji obrnili od sedanjih veljakov, mora se z veseljem pozdraviti, tudi če volijo Boulangerja. ki ni za las boljši od Clčmenceau-a, Constausa itd. Zasluga generalova je ravno ta, da seje mej republikance neslogo. Konservativci so nekaj sedežev pridobili. Da niso dosegli večjih vspehov, krivo jo temu v prvi vrsti pač to, da narod, sam na sebi konservativen, ne more imeti zaupanja do brezznačajnih mož, ka-koršen je Boulanger. V tej dobi, ko vladuta nenrav-nost in nesramnost, dolžni so monarhisti in katoličani dvakrat, da se odlikujejo z zvestobo in trdnimi načeli. Posebno pa jim mora biti skrb, da bodo pri volitvah poslaucev postopali samostojno, tembolj, ker jim je posamična volitev ugodna bolj, nego volitev z zapisniki. S posamičnimi volitvami je mogoča konservativna, nikdar pa ne boulangistiška večina. To uče sedauje volitve generalnih sovetnikov. — Iz Toulona se brzojavno poroča: Na topničarski vežbalni ladiji „Couronne", ki je bila v zalivu Sa-Iins d' Ilyeres, se je razletela v revolverskem topu nabasana granata, ki je ubila pet oseb, sedemnajst jih pa ranila. Nedavno so bili v Spanjski provinciji Valen-ciji nemiri, katerih provzročitelj je bil po poročilih neki karlistiški polkovnik. Uradni listi so temu oporekali, češ, bili so navadni roparji; toda najnovejše vesti potrjujejo prvotno, dostavljajoč, da nemir ni bil uiti tako neznaten, kakor se je začetkoma mislilo. Iz Madrida se piše „Frankfurter Ztg.": četa bivšega karlistiškega polkovnika Martorella broji nad 100 mož. Mej klici „Živela republika!" je planila na kolodvor v Alkali ter oropala blagajnico, potem pa se umaknila v gorovje, kamor so jo zasledovali orožniki. Bojazen je opravičena, da ima vlada tukai opraviti z jako razširjeno republikansko zaroto. V ostalih provincijah in v prestoluici sami je sedaj vse mirno. S Krete so došla žalostna poročila. V raznih krajih se bijejo ljuti boji. Kri se pretaka v potokih, mnogo oseb je ubitih. Turčini so do tal zažgali neko vis, v kateri je bilo 150 krščanskih družiu. Grški konzul je zaradi preteče nevarnosti poslal svojo družino v Syro. O nedavnem napadu na brazilljskega cesarja se natančneje poroča: Napadnik, Portugalec, 20 let star, trgovski pomočnik, je bil rojen v Ca-minhi ob Minbu ter se je pred petimi leti preselil v braziljsko prestolnico, kjer je stanoval pri svojem očetu. Jetnik je odkritosrčno vse priznal ter povdar-jal, da so ga k temu činu naščuvali braziljski republikanci. Po njegovi povedbi se gre tedaj tukaj za poskusen politiški umor. Odkar je bil cesar don Pedro napaden, pozdravlja ga z velikim navdušenjem narod, kakor hitro se javno pokaže. Prebivalstvo prestolnice je bilo nevarno razburjeno, ko se je raznesla vest o napadu, vendar se je pa sedaj že skoro popolnoma pomirilo. Izvirni dopisi. Iz Reteč na Gorenjskem, dne L avgusta. — „Pojo, pojo zvonovi!" — Da, milo-tožuo so mi doneli po ušesih glasovi reteških zvonov v dan 1. avgusta. Zbralo se je nad petindvajset duhovnikov, da spremimo k zadnjemu počitku prerano umrlega gosp. Stankota Sranca, prisrčnega prijatelja, uzor duhovnika in domoljuba. Kako vnet je bil za čast božjo, priča popolnoma prenovljena, razširjena in sedaj lična farna cerkev. Kako vnet je bil za izveličanje izročenih mu ovčic, sveduči njegovo neumorno delovanje v cerkvi in šoli, njegova gorečnost na propoveduici in v izpo-j vednici. Bil je zares dober duhovni pastir, ki je vsikdar i svaril svojo čredo pred strupeno pašo, a jo Vod i na birno zelene pasirke krščanske rodovitnosti, lu kako bi tudi farani ne sluuali gla?u tako ljubeznji-vega pastirja, ki ni učil samo z besedo, marveč tudi z dejaujem, s svojim plemenitim življenjem, s svojimi uzornimi čednostmi. A drag prijatelj je bil rajuki tudi nam sosedom, vedno mirnega, vedrega in veselega duba, jako gostoljuben, da, nepozabljiv nam ostane umrli gosp. Stanko. Rajnki pa je bil tudi vzoren domoljub. Kako se je poganjal za slovenščino, vzlasti za slovensko uradovanje, to je nam duhovnikom dovolj znano, to izpričujejo lahko duhovniki in drugi narodnjaki, ki so živeli pod gospodarstvom „Vtsteneckove" dobe. Bil je vsikdar mož, ki se ni dal pregovoriti, ne upogniti; ko se je poganjal za pravico materinega jezika, bil je pravi narodnjak, — Le samo v frazah junak „Slovenije", marveč v resnici in dejanji. Ni se širokoustil in bil po prsih, češ: „mi smo napred-ujaki, — mi smo narodnjaki," a pokazal je to v dejanji, kadarkoli je bila prilika. Da, bil je pravi slovenski značaj, kakoršnih ne nahajamo med današnjimi kričači, — ki so le po ustih „strašni" narodnjaki, sicer pa „poturice", zavezniki nemčurjev, če jim le kaže. Kako slovenski narod — katoliški narod — ljubi svoje duhovnike, se je pač dovolj prepričal vsakdo, ki je bil navzoč pri pogrebu rajnkega gospoda Stankota. Kako je plakalo to dobro, sedaj zapuščeno ljudstvo, — ni se dalo utešiti, — kako je prelivalo grenke solze žalosti in sočutja — in bile so solze izvirajoče iz dna srca, — ne iz hinav-ščine, — ne samo zaradi zunanjosti, — ker izgubilo je največjega dobrotnika. Semkaj naj bi prišli oni brezverni „Slovenci", ki hočejo naše ljudstvo ločiti od duhovščine, tu bi se dovolj uverili, da to ne bode šlo, zastonj je njih upor, njihovo prizadevanje, dokler je ljudstvo tako ozko zvezano z duhovščino; dokler ljudstvo tolikauj ljubi svoje duhovnike, ne bo pognalo seme liberalizma na zemlji slovenski, marveč bo vselej sproti usahnilo. Ti pa, dragi Stanko, spavaj mirno v hladnem zemlje krilu; tožnim srcem se ločimo od gomile tvoje, toda s trdno nado, da se zopet pozdravimo v rajskih višavah. Duh tvoj pa, upamo, zre obličje Vsemogočnega; — prosi, — prosi za narod mili slovenski, kateri si v življenji tako prisrčno ljubil, da ostane zvest svoji materini tradiciji — sveti katoliški veri. Gorjanski. I Dnevne novice. f Ivan Kukuljevič-Sakcinski. i „Matica Hrvatska" nam je danes naznanila prežalostno vest, da je včeraj umrl njen predsednik, gospod Ivan Kukuljevič-Sakcinski. Telo pokojnikovo je prenešeno v mrtvašnico na Mirogoju ter bode jutri ob 5. uri pokopano na skupnem groblji. — Hrvatski narod stoji ob krsti velezaslužnega svojega književnika in rodoljuba Ivana K u k u 1 j e v i c a - S a k c i n s k e g a, ki je umrl dne 1. t. m. ob polu 1. uri ponoči po kratki a težki bolezni na svojem posestvu v Puhakoveu v Zagorju, v 73. letu svoje dobe, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Nad 50 let je blagi pokojnik delal na hrvatskem književnem polju. Od vseh ouih mož, ki so narod hrvatski prerodili in vzbudili, pričel je Ivan Kukuljevič med prvimi, a končal je zaduji. Do poslednjega časa ni ga zapustila neumorna volja, gibčui in sveži duh, idejalni vzlet, navdušenje za književni napredek, do svoje smrti je bil na čelu „Hrvatske Matice", kateri je on žrtvoval svoje obsežne izkušnje in znanje, pospeševal njene namene z onim čistim ognjem, ki mu je vedno po-inlajal duševne in telesne moči, tla je do svoje smrti bogatil hrvatsko knjigo s plodovi svojega uma in duha. V pravem napredku je rešitev in bodočnost naroda: to načelo je vodilo Ivana Kukuljeviča do njegove smrti. Izmučen od dela na drugem polju, našel je krepčila pri slovstvenem vrelcu, iz katerega je pil nove moči, da je koristil .svojemu narodu. Med prvimi je on pojasnjeval zgodovino hrvatsko vnanjerau svetu. Bil je tih, skromen, a neumorno delaven, da ga more zgodovinar hrvatskega slovstva prištevati prvim pisateljem hrvatskim. Bil je vzor mladiui, katero je navduševal z idejali ter gladil pot'boljši bodočnosti s svojim peresom. Nestor je bil hrvatskim književnikom, katerim .ie kazal pot na «lovstveuem polji. Ker bodemo jutri priobčili obšir- nejši njegov životopis, kličemo danes z bratskim narodom onkraj Sotle: Slava spominu Ivana Kukuljeviča! — Kakor čujemo, položila je „Matica Slovenska" na krsto lep venec in se bode po posebni deputaciji vdeležila pogreba. (Isterski deželni glavar.) „Politiki" se poroča z Dunaja, da bode v kratkem imenovan isterskim deželnim glavarjem škof v Poreči dr. Fla p p. Kakor dostavlja imenovani list, utegne med vcemi kandidati biti ta najboljši iu Slovanom najpravičnejši. (Iz Zagorja) se nam poroča dne 1. avgusta: Štrena je vedno bolj zamotana. Da je mogla tukajšnja steklarna kakor tudi cinkarna delo nadaljevati, morala je dobivati premog po železnici iz Trbovelj. Domii se je vsa zaloga že porabila, v Trbovljah pa so imeli še silo velike kupe drobnega premoga, kateri ni za kupčijo, pač pa se porabi v tovarnah. In to je tisti premog, kateri je šlo v soboto popo-ludue štirideset delavcev v Trbovlje le nakladat, ne pa kopat, kakor ste Vi napačno poročili. Delavci tudi niso bili premogarji, ampak nekaj steklarjev, nekaj pa topilcev (Zuikschmelzer). — Že zadnjič o veliki povodnji je voda raztrgala velik del zidu ter odnesla, odtrgala lep del ceste, takoj ko se ^ride z mosta od kolodvora proti Zagorju. Ostala je vsaj trivrstna rudniška železnica. Ravno nad tem krajem v hribu pa je rudnik kopal svoj kamen za rudniške apnenice. Dokler je bil hrib strm, je voda kakor po strehi lahko zdrčala, sedaj pa, ker je vse prekopano in prevrtano, ni mogla voda takoj odtekati po strmini, ampak je v zemljo zlezla. Ker pa je zdolej menda kamen, kateri ne pušča vode skozi, zgodilo se je, da je začel celi hrib lezti v mimo-tekočo strugo. Od danes zjutraj pa do zvečer je razdejana cesta kakor tudi vsi trije tiri rudniške železnice. Tam, kjer je bila prej cesta, je sedaj hrib. Struga se ni zasula, pač pa je od zdolej navzgor z vodo vred porinjena za kakih 4—5 metrov. Kamen, ki tehta do dvesto stotov, in je prej globoko doli v strugi ležal, krog katerega se je peneča voda vila, je sedaj nižje od prejšnje ceste. Veliko delavcev posluje, ker voda zastaja. Vsak promet z železnico je tako za nekaj dnij ustavljen, peš pa se še lahko pride v Zagorje. Kdo bode nosil ogromne troške, ki bodo potrebni, da se stvar vredi in cesta napravi? Bog se usmili! Če se ne pobotajo z delavci, — v soboto imajo zopet obravnave, — potem mora tudi steklarna in cinkarna delo ustaviti. — Zanimivo pa je res videti to naravino prikazen — živ hrib! (Levstikova slavnost v Velikih Laščah.) Odboru naznanila so svoj prihod in sodelovanje do sedaj sledeča društva: Pisateljsko podporno društvo v Ljubljani. Ljubljanski „Sokol" z zastavo po veliki deputaciji (najmanje 20 mož). „Sokoli" nesli bodo svojo zastavo prvikrat v naš okraj. Pevsko društvo „Slavec" v Ljubljani z zastavo (30—40 mož), katero bode, pomnoženo še z drugimi pevci, oskrbelo petje pri odkrivanji spomenika in sploh pri slavnosti. Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji, katero šteje Levstika svojim častnim članom, iu akademično društvo „Triglav" v Gradcu. Klub slovenskih bi-ci tv I is to v v Ljubljani. — Odbor prosi slavna društva, katera nameravajo pri slavnosti sodelovati, da naznanijo prej svoj prihod. — Odbor dalje opozarja, da se mu jako ustreže, ako ljubljanski gostje na-stojajo, da se vsi ob 9. uri d o pol ud ne v Vel. Lašče pripeljejo zaradi slavnostnega sprejema. Da se to doseže, blagovolijo se naj mej peto in šesto uro zjutraj iz Ljubljane odpeljati. Važno je tud>, da se vsi pravočasno z vozovi preskrbijo in nasvetujemo v tej zadevi tudi kočijaže iz ljubljanske okolice. .— Vsak dan dohajajo odboru poročila, posebno iz Ribnice, Blok, Loža, Zatičine in Cirknice, da bode vdeležba jako velika. — Zahvaliti se moramo la-ščanskim in retenskim posestnikom, ki so se navdušeno poprijeli dela in pripomorejo v to, da bodo Vči. Lašče in Retije dne 11. avgusta veliki slavnosti primemo okrašene. (Potrjena deželna postava.) Presvetli cesar je potrdil z Najvišjim odlokom z dne 24. junija t. 1. od deželnega zbora kranjskega sklenjeni postavni načrt, s katerim so se premeuile postavne določbe ob oproščenji pristojbin lovskih listov. (Iz metliške okolice,) 1. avgusta: Gosp. vodja R. Dolenec je v 30. številki letošnje „Weinlaube" popisal kletarstvo na Dolenjskem. Vse podpišemo, kar je v tem članku povedal praktični gosp. vodja. Povse istinito pa ni, ko reče: ;E'genfbilin1ieh ist es. dass d e Weiss-Krainer den Wein der Schwarz- Krainer, und diese jenen der Weiss-Krainer nicht mögen." Prva polovica tega stavka je resnična, da namreč Beli Kranjci ne marajo za vino Črnih Kranjcev in to iz vzroka pravega in pametnega. Da pa belo-kranjsko vino ugaja Črnim Kranjcem, to vedo ne samo daljni Gorenjci, Laščanje, Ribničanje in drugi, ampak tudi bližnji sosedje gospoda vodje, ki radi in večkrat mahnejo čez gorjanske hribe, da domov popeljejo belo-kranjsko vino, katero kaj hitro razgreje srce in je tudi izvrstno zdravilo, ako si človek želodec pokvari s čvičkom, katerega dobri Bog ohrani in v obilici daj vrlim našim sosedom onkraj sv. Gere. Ona pijača, s katero Hrvati (Vlahi) preplavljajo Kranjsko, ni belo-kranjsko vino, ampak zboljšana črno-kranjska voda. (Lokalna železnica Ljubljana-Kamnik.) C. kr. trgovinsko ministerstvo razglasilo je v svojem organu: „Verordnungsblatt des k. k. Handelsministeriums für Eisenbahnen und Schiffahrt" , da so se odobrili osnovni načrti za vrhnje naprave in za euo vrtilnico železnice Ljnbljana-Kamnik. (Pevci šišenske čitalnice) polete v nedelio 4. avgusta v prijazni Dol. Odhod ob 5. uri zjutraj z mešanim vlakom. Sv. maša bode v Dolu ali bližnji podružnici. Zajutrek, obed in zabava pri „Leveu." Častite društveuike k vdeležbi izleta najuljudneje vabi Odbor. (Osobna vest.) Č. g. Anton Korbič, rovtarski župnik, je dobil faro V al t a vas. (O delavskem štrajku) se poroča: V Trbovljah so sprejeli nekaj tujih delavcev. Včeraj je delalo 133 delavcev. Upravni svet še ni določil plače, dt-lavci so se večinoma vrnili v svoja stanovanja. S:cer je vse mirno. V Hrastniku in Zagorji so razmere nepremenjene. Tudi v Breznu in Hudi Jami so delavci mirni. Lastnik jam, g. Geipel, je sam zboljšal delavcem plačo. (l'mrl) je včeraj dopoludne g. J. Brandtuer, c. kr. major v pokoji 19. kranjskega lovskega bataljona, v 64. letu svoje starosti. Pogreb bode jutri popoludne ob 4. uri s Fran Josipove ceste. (Deželno gledališče.) V prodajalnici gosp. V. Petričiča je razstavljen načrt, kateri sta izdelala za deželno gledališče deželni inžener Hrdsky in arhitekt Hruby. Po tem načrtu bodo troški znašali 237.000 gld. " (Iz Logatca) se poroča, da se je g. okrajni glavar dr. Gstettenhofer odpeljal v Rimske toplice; vodstvo okrajnega glavarstva je prevzel vladni koncipist g. Ivan Tekavčič. (Kmetom v mariborskem okraji) piše „Slov. Gospodar", ne vemo pomoči, ker tudi pri zadnjih volitvah so vlekli ploh za nemškutarji v Mariboru. Zato pa je sedaj v okrajnem odboru 5 mariborskih meščanov in le dva okoličana, dr. Fr. Kornfeld iz Št. Marjete na Pesnici, in Josip Wies t h al er iz Tresternice. Kmeta torej ni v odboru. (V Tokačevem) župnije sv. Križa pri Slatini so spet zmagali nemškutarji pri občinskih volitvah. Da jim je bilo to mogoče, pomagali so si s tem, da niso o pravem času razglasili vohlcem, da je c. kr. namestuištvo ovrglo prvo volitev. Vendar so se naši možje še krepko držali. (Vinoreja.) Kakor poroča „Slov. Gospodar", preti vinoreji ne samo trtna uš, ampak tudi strupena rosa; na vinorejski šoli pri Mariboru imajo sedaj že obe nadlogi ter ne vedu nobene prave pomoči. To je žalostno za to šolo, ki pa se nam te smili, ker gospoda so bili vedno veliki nasprotniki slovenskemu ljudstvu. Pri vsaki volitvi so bili, kakor na višje povelje, ti gospodje in nikoli niso dali glasu za slovensko stranko. Taka gospoda se pošilja od štajerskega deželnega odbora. (Nevihta. ) ki je dne 23. in 24. julija na Kranjskem naredila toliko škode, razsajala je tudi po Sp. Štajerskem. Okoli Slatine je voda nanesla na travnike blata in peska ter po nižjih krajih pokončala otavo. Razkopala je tudi pota in ceste. Med viharjem je strela udarila v križevsko cerkev. (0. g. Janez Pajek.) župnik v Zdolih na Štajerskem, dobil je župnijo v Poličanah. (Ogenj) V sredo zjutraj je nastal ogenj v kuhinji posestnika Jurija Stritofa na Ravnem pri Št. Vidu v logaškem okraji. Pogorela je hiša iu gospodarsko poslopje. Škode je do 600 gld., pogo-relec je bil za toliko zavarovan. (List brez tiskarja.) Iz Trsta se poroča, da ' "bode' iutri izšla, zadnja številka irredentovskegu lisu Jui;pendente", k*r ga noče tiskati noben tiskar. Telegrami. Praga, 1. avgusta. Deželni odbor je določil. da se pri deželnozborskih volitvah prazno oddane glasovnice no smejo vračunavati v število glasov. Potemtakem bi dr. Julij Gregr, ki je dobil od 301 glasov in one prazne glasovnice IT)t glasov, ne obdržal mandata. Rim, 1. avgusta. „Agenzia Štefani" javlja iz Oonija : Pravosodnje oblastnijo so odredile, da se bo poročnik Lovzeau do Granmaison izpustil in odvedel do meje. Carjigrad, 2. avgusta. Reuterjevo izvestje: Sartynskv paša, turški in dva druga člana večine in dva člana manjšino v kretskem velikem zboru so pozvani k sultanu, istotako Photiade paša, da ustno pojasni kretsko vprašanje. Umrli so: 28. julija. Jakob Gruden, delavec, 58 let, Poljanski nasip 50, marasmus. 29. julija. Ivana Kopač, železniškega sluge hči, 3 mes., Rimska eesta 3, katar v črevih. 30. julija. Karol Zupančič, ključar, 45 let, Kolodvorske ulice 5, jetika. Tuj ci. 28. julija. Pri Malifiu: Prever iz Vipave. — Weinberger, Scliwarz, Oreschnig, Kaufler in Hangg, potovalci, z Dunaja. Pri Slona: Hudovernik iz Kranja. — Fabiani in Covil, tovarnarja, z Dunaja. — Oberliinder, trgovec, z Dunaja. — Brauner, trgovec, z Dunaja. Vremensko sporočilo. Dani Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zriikomera v min toplomera po Celziju 1 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 739-2 7390 738 6 15 6 25-6 20-4 brezv. zapad M megla jasno 000 Srednja temperatura 20 5° za 0 7° nad normalom. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 2. avgusta. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 90 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 84 „ 90 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 90 , Fapirna renta, davka prosta......99 „ 65 „ Akcije avstr.-ogerske banke............907 „ — „ Kreditne akcije ....................307 n 50 „ London.............119 „ 95 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond..................9 „ 53'/j „ Cesarski cekini ....................5 „ 66 „ Nemške marke ..........58 „ 65 s Brata Eberl, Izdelovalen oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. ■a Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vllharja hiši št. i. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najlineje naribane in boljše Ji nego vse te vrste v prodajalnah. (li) Cenik« no. zahtovnnjo. K H K K X X X x X x x x lenjsta); Išče se v vseh kuhinjskih opravilih izurjena kuharica. Služba je dobra in trajna ter se more nastopiti z dnem 15. avgusta. Pismeno ponudbo sprejema do O.avg. gospa 31. Ehrlicll, poste restante Ljubljana, (3_2) Prostovoljna dražba zemljišč in hiše v Krškem. Slavno c. kr. okrajno sodišče v Krškem dovohlo je z odlokom od 19. julija 1889 štev., 6867, prostovoljno javno dražbo v zapuščino dne 14. aprila 1889 v Krškem umrle Terezije Sotelšek spadajočih neobremenjenih zemljišč vlog. štev. 127 in 128 kat. občine Krško in se bo ta dražba 20. avgusta 1889 dopoludan ob 9. uri na licu zemljišč vršila. Zemljišče vloga št. 127 kat. cbč. obstoji iz stavišča parcel, št, 80 z nezagotovljenim katastralnim površjem 52Q sežujev z novo, zidano, do incl. 1898 davka prosto hišo št. 32 z dvema nadstropjema, s tremi prostornimi kletmi pod zemljo in eno v pritličiji; v priti čiji z vežo in dvema sobama za stanovanje, kuhinjo in shrambo za spravljanje jedil; v prvem nadstropji s tremi sobami in kuhinjo; v drugem nadstropji s št rimi sobami, izmej katerih se lahko ena priredi za kuhinjo; v podstrešji z eno sobo in shrambo za prekajanje svinjskega mesa; na dvorišči s hlevom za konje in govedi iu svinjskim hlevom; prostorno drvarnico in skladiščem za steljo; nadalje iz vrta parcel, št, 42/2 z nezagotovljenim katastralnim površjem 109Q 6ežujev iu se bo klicalo za cenilno vrednost 5850 gld. Vsa poslopja so v dobrem stanji iu za go-stilničarsko obrt pripravna, katera se je poprej tamkaj izvrševala. Zemljišče vloga št. 128 kat. obč. Krško obstoii iz gozda parel. št. 101/11 z nezagotovljenim katastralnim površjem 1 oral 389[[] sežnjev, ki je s starim drevjem dobro obraščen, ter se bode klicalo za eenilno vrednost 80 gld. Dražbeni pogoji, vsled katerih mora vsak ponuduik pred dražbo 10% varščine položiti, ki se b» še-le v zadnji obrok kupnine vračunila in vsled katerih se mora četrtina kupnine takoj po dražbi v roke sodnega komisarja položiti, četrtina v treh mesecih, četrtina v šestih in zadnja četrtina v devetih mesecih od dne dražbe izplačati in cesilni zapisnik se more v uradnej pisarni podpisanega sodnega komisarja ob navadnih uradnih urah pogledati ter pri njem tudi vse, kar se te zadeve tiče, poizvedeti. V KRŠKEM, dne 29. julija 1889. C. kr. notar kot sodni komisar. I)' Jurij Pucko. v Ljubljani, Valvazorjev Tri št. 5 sc priporoča preč. duhovščini, društvom, trgovcem, občinskim uradom in slav. občinstvu za vsakovrstna v tiskarsko stroko spadajoča naročila. Št, 5240. (3-1) Razglas zadevajoč posojila iz ustanovnih zakladov. Deželni odbor daje iz ustanovnih zakladov v zneskih od 500 do več tisoč goldinarjev proti 5°/0 obrestim in s pupilarno varnostjo. Kdor želi kako posojilo, naj se obrne do deželnega odbora kranjskega in priloži svoji prošnji dokazila zahtevane pupilarne varnosti. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 31. julija 1889. Popotovalen uradnik se pod jako ugodnimi pogoji pri enem prvih avstrijskih zavarovalnih zavodov sprejme v Ponudbe pošiljajo naj se pod znamko A. K. vredništvu „Slovenca". ' (3_3) ^pppppppppppippppppppic: * t f j ^ i Vrelec „Oariiithia", § alkalična kiselica, nahajajoča se poleg gradu Hagenegg na Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd. Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, o