Štev. 25.
Velja po pošli: la celo leto naprej K 2C1— ta pol leta	13-
ta četrt leta „ „ 6'50 ta en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10' — sa Četrt leta „ „ 51 — ja en mesec „ „ 170
la požilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
--dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
me vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
V Ljubljani, v sredo, M 30 januarja 1901
Političen Ust za slovenski
Leto XXXV.
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat . . . 9 „ za ^cč ko trikrat . A „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popusl.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JpraVniŠlVO ie 'J Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserateln
reklamacije, tlpravniškega telefona štev. 188.
foclnlno tlelo no Nemškem.
Največjega nemškega kancelarja Bismar-ka je uklonil katoliški centrum, štirikrat, leta 1878, 1887, 1893 in 1907, ko je vlada razpustila državni zbor samo zato, da stare centrum, je pri volitvah ta mogočna katoliška organizacija odbila naval vlade, liberalcev, zagrizenih luterancev in socialnih demokratov ter postala po vsaki borbi močnejša. Vzrokov za to je mnogo, tu opozarjamo le na enega: na socialno politiko centra, ki je med vsemi strankami največ storil za socialnopolitično zakonodajo.
Le kratek pregled! Dozdaj se je na Nemškem iz zavarovalnih zavodov za bolezni, nezgode in invaliditeto delavcem izplačalo že 5 milijard mark; delodajavci so dozdaj prispevali v ta namen 31/« milijarde mark. Odkar se je vpeljala carinska tarifa, se vsako leto izplača vdovam in sirotam 50 milijonov mark. Po leta 1910 se bodo vse delavske organizacije združile v eno samo ter se bo zavarovanje razširilo tudi na kmečke posle. K tej organizaciji se bo priklopilo tudi zavarovanje vdov in sirot.
Kar se tiče delavskega varstva, je od leta 1891 sem nedeljski počitek za vsakega delavca zakonito zajamčen. Varstvo otrok je že zdaj dobro urejeno, tudi pri domači industriji se zdravje in nravnost kolikor le mogoče varujeta. Enako z delavkami. L. 1880 je delavni čas žena po predilnicah znašal 12, 13 in 14 ur, v sobotah se je delalo do desetih ponoči in ko so leta 1881 izkušali nekateri tovarnarji sami uvesti dvanajsturni delavni čas, so naleteli na tak odpor ostalih delodajalcev, da se je ta poizkus popolnoma ponesrečil. Leta 1891 pa se je uvedel parlamentarno 11-urni delavnik, v sobotah je dela konec ob polu šesti uri, ponoči pa se sploh ne dela več. Sedaj pa je vpliv strokovnih društev že tako močen, da skoro povsod delajo samo še 10 ur. Centrum je prvi delal na to, da se deseturni delavnik tudi zakonito uvede in je zato dobil že večino.
In če pogledamo po nemških industrijskih okrajih: povsod tovarniški nadzorniki, nadzornice, strokovna društva, obrtna sodišča s splošno, enako in tajno volivno pravico in nebroj nepolitiških delavskih izobraževalnih društev.
To so pa šele početki še trdnejše organizacije, katero je v prvi vrsti zasnoval cen-
L1HCK.
Ines de las Slerras.
Francoski spisal Charles Nodier.
I.
Pot do skrivnostnega gradu.
In ti natn ne veš ničesar povedati o strahovih? me vpraša Anastazij.
Gotovo, mu odgovorim; kajti bil sem priča najbolj čudni prikazni, ki se je sploh kdaj dogodila. A to ni nobena pripovedka, temveč resnična prigodba.
Lepa je ta, zamrmra namestnik in za-ničljivo zategne svoje ustnice. Kdo pa danes šc veruje v prikazni?
Vi bi ravno tako verovali kot jaz, čc bi bili na mojem mestu.
Evdoksija jc porinila bližje mene svoj naslanjač, in jaz sem pričel:
Bilo je zadnje dni leta 1812, ko sem bil nastanjen kot dragonski kapitan v Gironni. Moj polkovnik se je namenil me poslati me v Barcclono kupovat konje, kjer jc bil, dan po sv. Štefanu najbolj znamenit konjski semenj v celi Kataloniji. Pridelil mi je dva poročnika, Sergyia in Bontraixa, ki sta bila moja osebna prijatelja. Dovolite mi. da se bavim trenotek
trum, dočim so socialni demokratje zakoniti uredbi vedno nasprotovali, da ne zmanjšajo stanovskega boja. Sedaj dela centrum na organizacijo stanovskih zvez in za to potrebnih delavskih zbornic. Nemške zvezne vlade so se s to centrovo zahtevo že izpoprijaznile.
To je v velikih potezah ključ do skrivnosti, zakaj je moč centra nepremagljiva. Ni treba še posebej povdarjati, da svoja socialno-politiška načela zajema tudi iz svojega religi-joznega krščanskega naziranja.
Zadnja sejo spojke zbornice. Škofje za Kongrua.
Zadnje gosposkozbornične seje so se udeležili tudi trije kardinali, nadškof dunajski, Gruscha, nadškof praški, baron Skrbensky, in solnograški dr. Katschthaler, nadalje tudi olo-muški nadškof dr. Bauer, ki so se vsi zavzeli za koiigruo za nižjo duhovščino.
Nujnost avtomobilne predloge je zbornica odklonila. Grof Rudolf Czernin je namreč po-vdarjal, da nc gre tako postavo, ki bo imela velik vpliv na razvoj industrije, kar tako, brez temeljitega posvetovanja skleniti; potrebna je posebna enketa, da postavo o jamstvu avtomobilov za nezgode primerno izpremeni, oziroma izpopolni. Zaman so govorili za postavo Wittek, dr. Unger in justični minister Klein, ki je povdarjal, da bo Avstrija prva država, ki bo imela avtomobilni zakon: gosposka zbornica je hotela pokazati, da ne mara vsega v naglici odobriti, kar je te dni sklenila poslanska zbornica. Nujnost je bila odklonjena: proti so glasovali seveda tudi vsi industrijci.
Umazana konkurenca.
Grof Schonborn naznani, da je obrtna komisija gosposke zbornice končala svoja posvetovanja o zakonu proti umazani konkurenci. Večina pa zakona, kakoršen je sedaj, ne more sprejeti. Zato so člani naprosili zastopnike vlade, naj zakon predložijo v prihodnjem zasedanju in sicer boljšega. Predloži na.i se pa zakon najprej gosposki zbornici, ker hoče gosposka zbornica pokazati, da le vsled kratkega časa ni mogla zakona meritorno rešiti.
Kardinal Gruscha.
Po poročilu barona Niebauerja, ki je zbornici priporočal, naj sprejme predlogo o kon-grui neizpremenjeno, je govoril knezonadškof dunajski, kardinal Gruscha nekako sledeče:
Govorim za duhovski stan, kateremu pripadam že 60 let in poznam iz lastne izkušnje dušnopastirsko delo. Spominjam se onih dni pred petdesetimi leti, ki so bili za Avstrijo usodni v socialncm, verskem in politiškem oziru. Takrat je moralo duhovništvo izpolniti
s popisom teh dveh svojih prijateljev, ker je neobhodno potrebno za mojo povest, da popišem njun značaj.
Sergy je bil eden onih mladih častnikov, ki morajo, k« vstopijo v polk, premagati marsikateri predsodek in celo marsikatero antipatijo, da ostanejo priljubljeni tovarišem. To se mu je prav v kratkem posrečilo. Njegov obraz je bil interesanten, njegovo vedenje di-stingvirano, njegov duh živahen, in srce pogumno. V vsaki vaji se je odlikoval in za vsako umetnost je imel okus; a njegovi deli-katni in razburljivi živci so ga napravili najbolj čutečega za godbo. Glasovi strun, ki so sc dvigali izpod umetniških prstov, še bolj pa blagoglasno dovršeno petje, ga ic napolnjevalo s takim entuzijazmom, da se dostikrat ni mogel vzdržati solz. Večkrat smo se bali za njegovo pamet. To srce v resnici nikdar ni bilo prosto onih divjih strasti, ki obvladajo človeško življenje; a izgredov ga jc varovala ravno ta njegova neizmerna čuvstvenost. Povsod je iskal sebi enako čutečo dušo, a srečal jo ni nikdar. Vsakokrat, ko je pai iz višine svojih iluzij v ponižujočo vsakdanjost, je trdil, da neznano bitje njegovih najiskrenejših želja ne prebiva na zemlji; a vzlic temu jc vedno in vedno iskal to bitje, gotov novih razočaranj.
Ker so bili njegovi čuti tako razburljivi, je bilo povsem naravno, da jc bil dostopen vse-
svoje poslanstvo - zlasti na Dunaju — nasproti inozemskim agentom, ki so prišli, da iz-podkopljejo naši državi temelje. Ko se je tedaj država povpraševala: biti ali ne biti. je duhovništvo utrdilo v srcih svojih vernikov ljubezen do države, narodnosti in vere ter s tem zajezilo pot toku, ki je hotel razrušiti državno enoto.
Vsi smo prišli iz ljudstva, naš blagor in naše gorje je povsod in vsikdar združeno z ljudskim, Cel episkopat so nasprotniki obre-kovali, toda zgodovina je pokazala, da so tudi iz obrekovalcev nastali prijatelji. Duhovništvo je vedno stalo na čelu patriotiških in karita-tivnih akcij, spominjajoč se besed Kristusovih-»Revežev boste vedno imeli okolu sebe.« Večino svojega premoženja je cerkev vporabila za dijaške, vseučiliške in ubožne ustanove ter pri tem gojencem, ki jih uživajo, klicala: Molite za državo! To vse samoodsebe utemeljuje upravičenost izboljšanja kongrue. (Živahno odobravanje.)
Nadškof dr. Bauer.
Ne bom slikal žalostnega položaja duhovščine, ki je vsakomur znan, ovreči hočem zgolj obrekovanje, češ, škofje za svojo duhovščino ničesar nc store, da lažje zasužnijo ubogo duhovniško paro. Nasprotno je res, da so škofje prvi in pri vsaki priložnosti zahtevali za svoio duhovščino tak gmotni položaj, ki odgovarja njenemu stališču, izobrazbi in delu. Ko je leta 1885. še predno so se sklenile predloge o kongrui, umrl kardinal knez Sch\varzenberg, ic vse vedelo, da sta mu veliki trud in žalost, ker ni dosegel primernega izboljšanja za duhovništvo, izpodkopavala zdravje iu ga vrgla v grob. Ko je I. 1885 v nekem dunajskem listu izšel članek, ki je obsojal nedostatke postave o kongrui, je vlada, ki je mislila, da so škofje dali za ta članek iniciativo, zagrozila celemu episkopatu z represalijami, ki pa ničesar niso izdale, kajti škofje so se za svojo duhovščino vedno zavzeli. Izboljšanja, ki so se pri postavi o kongrui izvršila, so delo episkopata.
Konečno povdarja, da je vse, kar se stori za cerkev, tudi v blagor celi družbi.
Naučili minister.
Naučni minister Marchet povdarja, da je položaj duhovništva mogoče izboljšati le s stalnimi plačami. To pripoznavajo tudi nasprotniki predloge, vendar pa ie bilo le z ve liko težavo mogoče, spraviti zakon o kongrui na dnevni red. Kar se tiče dostavka Periče-vega, ki zviša kongruo tudi dalmatinskim redovnikom, ki so v dušnem past i rs t v u, povdarja vlada, da so ti redovniki tega skrajno potrebni. Sicer .ic poslanska zbornica ta dostavek pomotoma sprejela, toda gosposka zbornica ne b« imela več časa, to popravljati. Do-tično zvišanje znaša le 60.000 K.
Vlada smatra predlogo o kongrni za pri-poznanje marljivosti in požrtvovalnosti, s katero duhovščina izvršuje svoj težki poklic.
mu, kar je bilo nenavadno. Ni jc bilo tvarine,
v katero ne bi zavozile njegove misli. Bil je žc vzgojen spiritist, a njegova domišljija iu instinkt sta ga še bolj v to vtopila. Njegova vera v neko nadnaravno oboževanko, ki se je gibala v svetu duhov, ni bila samo navadna igra njegove domišljije, temveč priljubljeno bitje njegovih sanj, skrivni roman njegovih mislij, neka gracijozna in tolažljiva uganka, ki ga je oškodovala za njegova neprijetna razočaranja. Nikdar se nisem upiral tem njegovim mislim, kadar jc pogovor slučajno nanje nanesel, temveč se jih še posluževal, da sem premagal njegov obup, ki se ga je loteval vsak mesec; saj je itak najbolje vtopiti se v neko idealno življenje, kadar spoznamo, kako malo je vredna naša realnost.
Bontraix jc bil ravno nasprotje Sergyja. Sicer tudi poln smisla za čast, pogum in požrtvovalnost, toda obraza prccei vsakdanjega in duha enakega obrazu. Njegove misli pa so bile vedno pri mizi, pri kateri je bil prvi in katero je zadnji zapustil, če Ic vina ni manjkalo. Za kakim lepim junaškim činom je bilo vino edina stvar sveta, ki ga je nekoliko navdušila. O vinu je pripovedoval z veliko zgovornostjo, in pil jc mnogo, a nikdar do pijanosti. Nikdar ni pal v ono surovo stanje, ki približuje človeka živali; toda priznati moram, da jc o priliki tudi zaspal pri vinu.
Zbornica sprejme nato zakon o kongrui, iieizpremenjcn z dodatkom Peričevim, zakon o sodnosti deželnih razsodišč in najvišjega sodišča, algezirsko pogodbo, pristaniška dela v Trstu in zakon o kovanju nikljastega denarja.
Nato zaključi predsednik grof \Vindisch-gractz v kratkem govoru zasedanje.
totuo izseljencev.
Avstrijska družba sv. Rafaela v varstvo katoliških izseljencev objavlja:
Velikanske množice in ž njimi milijone vredne delavske moči zapuščajo vsako leto domače pokrajine. Moremo li to mirno gledati? Nimamo li sredstev, da jim preskrbimo v domovini dela in jela? Z Italijo delimo dvomljivo čast, da odpošiljamo vsako leto več kakor stotisoč izseljencev čez morje. Lahko razumemo, da posvečujejo sociologi in vlade v obeh državah izseljenskemu vprašanju intenzivno pozornost. V »Avstrijskem gospodarskem društvu« je razpravljal 15. januarja t. 1. dr. Caro iz K rakova o izseljenskem vprašanju. Državna politika mora hoditi glede na izseljevanje druga pota. Kljub vsem zaprekam vedno le narašča število izseljencev. Večje važnosti mora biti varstvo izseljencev kakor pa, da se varujejo koristi in dobiček domačega delodajalca, lastnika ladij in agentov. Predavatelj nato opisuje zvijače, kako izvabljajo agenti raznih družb izseljence sami in po svojih najetih podagentili. Opisuje razne dobrodelne naprave po pristaniščih, kako postopajo z izseljenci po ladjah in po deželah, kjer se naselijo in kjer se raznarodujejo. Predavatelj je ostro ob soja! nesrečno izseljevanje v Brazilijo v San Paolo, kjer morajo naši delavci delati pod tropičnim obnebjem v kavimh plantažah. Nikakor ne priporoča izseljevanja v razne južnoameriške države, kjer nimajo naši izseljenci zadostne pravne obrambe in jih raznarodujejo s silo južnoameriške države. Avstrijski konzulati so na razpolago izseljencem le po nekaterih krajih .večinoma konzuli niso zmožni jezika izseljencev in tudi niso več avstrijski državljani. V Argentiniji .ie nedavno odklonil konzul pritožbo slovenskih kmetov, ker sprejema lc prošnje v nemščini, francoščini in španščini. Ker konzuli niso zmožni jezika izseljencev, jim tudi ne zaupajo in ne iščejo pomoči pri njih. Dokler nimajo v Trstu takih dobrodelnih naprav, prenočišč cenenih vožnih listkov kakor v Hamburgu in Bremenu in pogostili voženj, so razmere v Trstu za izseljevanje neugodne.
Predavanju je sledila razprava. Generalni konzul Wiesenburg je primerjal Buenos-Ayres s Parizom. Rekel je tudi, da je zemljišče v Argentiniji jako rodovitno. Pozabil je pa pristaviti, da pozna pač razmere po mestih nc pa razmer izseljencev v oddaljenih naselbinah,
Duševno življenje njegovo se je omejevalo na jako majhno število idej, iz katerih si jc napravil neovrgljive principe in ki jih je izraža! tako absolutno, da mu ni bilo treba dalje o njih razpravljati. Težava, dokazovati resničnost kake ideje po pravilih logike, ga je privedla do tega, da je vse zanikava!. Na vsak sklep, izvajan iz vede ali iz čuvstva, je odgovarjal samo z dvema besedama: fanatizem in predsodek, in migal pri tem z ramama. Če ni vs t rajal pri svojem dokazovanju, je naslonil svojo glavo na stolov hrbet in žvižgal toliko časa, da si končal. Ce tudi ni nikdar več čital nego dve strani naenkrat, si je vendar dotnišljcval, da pozna Voltaira in cclo Pirona, katerega je smatral filozofom: ta dva duha sta mu bila najvišji avtoriteti; in ultima ratio vseh razprav, ki se .iih je sploh vdeleže-val, je bila: Siccr pa poglejte, kaj pravita o tem Voltaire in Piron. Besedovanje jc navadno s tem končalo in njemu jc ostala čast, vsled česar je bil v polku na glasu imenitnega logika. Sicer pa je bil Bontraix dober tovariš in sc je spoznal brez ugovora najbolje na konje.
Ko smo torej imeli oditi na konjski trg v Barcelono, smo sklenili posluževati se arrie-rov, voznikov, ki jih je neštevilno v Gironni. Lahkota, s katero se dobe, nas jenavdala s tako zaupnostjo, da jc bila vredna prevare.
kjer nimajo niti cesta kaj še druga prometna
sredstva. Zastopnik »Austro Američane« Kufflcr se je jezil, ker je dr. Caro govoril tudi o izseljevanju Cez Trst. Mislil je, da lahko tudi govori o razmerah izseljencev, ker jc bival nekaj časa v St. Louisu in (ialvestonu. Seveda mu pa razmere slovanskih izseljencev ne more o biti znane, ker ni zmožen nobenega slovanskega jezika. Dr. Caro je nato rekel, da so parniki »Georgia«, »Gerthy« in »Francesca« prave orehove lupine, nikakor sposobne za vožnjo v Ameriko. Izločiti se morajo navedene ladje, predno je mogoče govoriti o popolni sposobnosti »Austro Američane« za prevažanje izseljencev v Ameriko. Nekaj ladij te družbe je sicer dobrih, a nc vse. Konzularni agent Mottl je naglašal, da se od konzulov ne more zahtevati znanje vseh 14 avstrijskih jezikov. A dejansko pridejo glede na izseljence v poštev le 3 ali 4 jeziki. Ce si pomagajo bankirji, da nastavijo jezika sposobne uslužbence, stori to lahko tudi vlada po konzulatih. Mottl je tudi rekel, da sc ogibajo izseljenci oblasti. Seveda se jih ogibajo ker ne dobe sveta in pomoči v sili. Baron Schregel v Chicagu se ne pritožuje, češ da ne hodijo k njemu izseljenci, ker se zanje toplo zavzema, kar se ne more
reči o vseh konzulih.
* * *
lz Ne\y Yorka priobčuje »Društvo sv. Rafaela« sledeče pismo:
Dasi prihaja v Ameriko vsako leto veliko Avstrijcev, avstrijski vpliv nič ne narašča m se ne izboljšuje. Avstrija sama je tudi potrebovala največ časa, da se je pričela zanimati za svoje rojake v Ameriki, zato pa ni čudež, da Avstrijci naseljeni v Ameriki poznajo naj-mani zvestobe nasproti domovini. Varstvo izseljencev zanemarja Avstrija najbolj in ni unanjc, da se v tem oziru poboljša. Slavna je Avstrija v Ameriki po varstvu, ki ga svojim otrokom v tujini ne deli. Ce se pa že namerava kaj storiti, pa že primejo slavnoznani avstrijski birokrati zadevo tako nerodno v svoje roke, da pravi praktični avstrijski Američan: »Bog nas obvaruj naših prijateljev, ki nas hočejo ščititi, ker sc moramo njih bolj varovati kakor svojih sovražnikov.«
Velika blamaža jc doletela zadnje poizkuse avstrijske birokracije v varstvo izseljencev. V Nc\v Yorku sta že svoj čas obstajali dve avstrijski društvi, ki sta nosili napis: »Varstvo izseljencev«. A prepirali sta se med seboj po stari avstrijski navadi toliko časa, da so Američani prepovedali zastopnikom obeli društev vstop na otok Ellis Island, kjer izkrcujejo izseljence. Zdaj pa nameravajo avstrijski vladni krogi v zabavo Američanov šc enkrat ponoviti to igro.
Pod vodstvom dr. Lennerja je obstajala v Ne\v Yorku avstrijska družba, ki je otvorila leta 1906 novo zavetišče avstrijskim izseljencem in ki ie ponudila pokroviteljstvo ne\vyor-škemu nadškofu Harleyu. Družba je dobila pravico, da sme pošiljati svoje zastopnike na Ellis Island. Zastopnik avstrijskega ministrstva, ki jc nedavno proučeval razmere izseljencev, je obljubil družbi, da avstrijska vlada izdatno zviša dosedanjo podporo. A ko se je povrnil avstrijski poročevalec v Avstrijo, sc je razbil dogovor in družbi so odtegnili tudi dosedanjo podporo. Nato sc je ustanovila nova družba »Austrian Immigrant«, Protektive So-ciety pod predsedstvom nekega Franka Brod-skega, ki ima sam banko in agenturo za prodajo voznih listkov. Novi družbi so nameravali izročiti monopol glede na uradno varstvo izseljencev. Ameriška vlada je pa hotela preprečiti trganje za izseljence m je zabranila novi družbi vstop na Ellis Island. Tako je imela stara družba izseljence, a ne denarja, nova družba naj bi pa imela dovolj denarja a ne izseljencev.
Ameriška izsel enška komisija ni imela ni-kakega povoda, da zabrani stari družbi vstop na Ellis Island in da dovoli vstop novi družbi. Proti delovanju stare družbe ni bilo pritožb in Američani so bili ž njo zadovoljni. Novi družbi pa niso zaupali, ker jc neki odbornik pobegnil iz Amerike zaradi dolgov, še predno je pričela družba sploh poslovati in neki drugi odbornik ni mogel dokazati, da ima pravico
do doktorskega naslova, ki si ga je prilaščal. Glavno vlogo v nameravanem novem društvu bi pa igrala dva protestanška pastorja Pisck in Koukol, ki bi tako spravljala avstrijske izseljence v bližini ležeči protestanški Husov dom.
VOLIVNA REFORMA.
Volivno reformo objavi »NViener Zeitung« danes skupno z zakonom v varstvo volivne svobode.
APEL VLADE NA VOLIVCE.
Današnja »NViener Zeitung« priobčuje od cesarja sankcionirano volilno reformo, cesarski patent ki razpusti državni zbor in na-redbo, kako izvesti nove volitve. V neofici-joznem delu pa priobčuje »Wiener Zeitung« vladni apel na volivce, kjer v glavnem izvaja sledeče:
Politiška enakopravnost odslej odstranja vsako ločitev vlade od ljudstva. Sedaj je padel razloček med državnimi in med ljudskimi potrebami. Zato naj volilci, predno izvolijo svojega zastopnika, predvsem premislijo, da jc dandanes najbolj potrebna socialna zakonodaja in gospodarska politika. Naše kmetijstvo se hoče v mogočnem konkurenčnem boju ohraniti, industrija udeležiti sc razvoja svetovnega gospodarstva, obrtništvo pa zagotoviti si častni obstanek. Najvišja naloga prihodnjega državnega zbora bo enotna gospodarska in socialna politika. Za to nalogo so potrebni možje, ki ljubijo svojo narodnost, pri vsem tem pa ne pozabijo na to, da je potreben narodnostni mir, ki bo šele razvil vse sile naše domovine. Vlada nato objavi, da bo nove volitve kmalu razpisala, medtem pa izvedla ravnokar sklenjene postave, ki so v občni ljudski blagor ter bo pripravila finančna sredstva, ki bodo potrebna, da bo novi državni zbor mogel izpolniti svojo visoko nalogo.
CEŠKi DEŽELNI ZBOR.
V	konferenci, ki se bavi z vprašanjem, kdaj sklicati češki deželni zbor, jc večina menila, da bi bil za dvakratno zasedanje najbolj pripraven čas od 18. februarja, do 23. marca in od 10. septembra do 30. septembra. Grof Franc Tinin iu knez Ferdinand Lobkovic sta bila proti marčnemu zasedanju, ker bi uspešno zbornično delo zaviralo volivno gibanje. Ministrski predsednik baron Beck jc izjavil, da bo vlada sklicala deželni zbor takrat, ko to zahteva večina. Vlada bo delala na to, da se asanirajo deželne finance; zato pa bo potrebno, da bodo komisije marljivo delale in bodo izključile vsa politiška vprašanja.
TIROLSKI DEŽELNI ZBOR.
I n o m ost, 29. januarja. Tirolski deželni zbor bo sklican dne 14. februarja.
POLONYJEVA AFERA.
V	neodvisni stranki so se glede na Po-lonyjevo demisijo pojavile tri frakcije: ena je zato, naj se Polonyi obdrži; druga, večina, naj sc Polonyi odslovi od stranke; tretja pa izjavlja, da ji nič ni mar, ali se Polonyi rehabilitira ali ne; na vsak način da je boljše, če gre.
Weckerle je povedal, da bo Polonyi demi-sijoniral 29. t. m. 12 poslancev neodvisne stranke je poizkusilo rešiti Polonyja. Šli so k Košutu, ki pa je po dolgem posvetovanju dejal, da nc gre braniti Polonyja, naj ukrene, kar sam hoče.
NAMERE MAŽARSKE NEODVISNE STRANKE.
Poslanska zbornica sc posvetuje o postavki za izdatke skupnih ministrstev. Poslar nec Bizony od neodvisne stranke izjavi, da bo sicer glasoval za to postavko, toda označi stališče svoje kot popolnoma nasprotno skupnim izdatkom. Skupna ministrstva in delegacije nasprotujejo ogrski neodvisnosti in se morajo ocjnraviti. Kakor hitro koalicija izpolni svojo nalogo, bo neodvisna stranka jela izvajati ta svoj program. (Pritrjevanje.) Član neodvisne stranke Hofmann se pritožuje zavoljo bosanske uprave, katero brani ministr-
ski predsednik Wekerle. Pri tem izjavi minister, da bo vedno delal na to, da sc Bosna s pomočjo ugodnih železniških zvez tesno priklopi Ogrski.
KOMPROMISNA POGAJANJA NA TIROLSKEM.
Briksenški škof dr. Alltenvveisel je sklical na Dunaju v posvetovanje zastopnike kršč. socialne in konservativne stranke. Nameraval je, da prepreči boj pri državnozborskih volitvah na Tirolskem med krščanskimi socialisti in pa konservativci. Želel je, naj bi dobili konservativci na Tirolskem 4, krščanski socialci pa 7 kmečkih volivnih okrajev. Zastopniki konservativcev so bili zadovoljni, krščanski socialci so pa odklonili nameravano obvezno kompromisno konferenco, ker so vezani na sklepe občnega zbora tirolske kmečke zveze, deželne konference v Inomostu in pa državne dunajske konference. Kršč, socialni zastopnik Schraffl je izjavil, da ga vežejo navedeni sklepi in da se mora izjaviti strankino vodstvo o kompromisu. Konservativci so pa ugovarjali in želeli, naj se izroči razsodba izjemoma briksenškeinu škofu. Ker so to krščanski socialci odklonili, kakor tudi druge predloge, so konservativci končno izjavili, da postavijo po vseh kmečkih okrajih samostojne kandidate.
RAZMERE NA FRANCOSKEM.
Reforma zakona. Dne 24. t. m. so poslanski zbornici sklenili postavo, ki še bolj omogočuje ločitev zakona, kakor prejšnje. Zakon se glasi: Vsaka sodba, ki med zakonskima določi ločitev, preide v treh letih, ako to zahteva eden izmed zakonskih, v popolno razporoko. Doslej so sc zakonski med ločitvijo večkrat zopet spoprijaznili, odslej pa bo po treh letih lahko tisti zakonski, ki je zahteval ločitev, dosegel popolno razporoko, ne da bi ga to stalo kaj potov ali kolekov.
Škof Vilatte straši. Vilatte je po celi Francoski znan klativitez. V Ameriki jc ustanovil več verskih sekt, se potem v Evropi izkušal približati starokatoličanom, ki ga pa niso marali in jc potem šel v Azijo, kjer ga je v An-tijohiji posvetil v škofa shiZmatični, nekdaj pravoslavni patriarh v Antijohiji, Ignacij Peter III. Ta Vilatte se je nedavno vrnil na Francosko in je sklenil, organizirati na podlagi francoske separacijske postave verska društva. Udri jc v kapelico, ki je bila nekdaj last bar-nabitskega reda in tam jel brati mašo. Pomaga mu odpadnik Abbe Roussau. Vilatte hoče »posvetiti« deset »škofov«, ki bodo ustanovili še nadaljna verska društva, potem pa se vrne v Ameriko, kjer bo opravljal dostojanstvo »nadškofa in metropolita neodvisne ameriško-katoliške cerkve«. Vilatta podpira društvo za »obrambo kultualnih družb«. Take so torej cvetke, ki jih poganja na Francoskem kulturni boj.
Francoski škofje. Francoski škofje so dne 28. t. m. sprejeli deklaracijo, sklenjeno na škofijski konferenci in od papeža potrjeno. »Figaro« piše, da hočejo škofje bogočastje organizirati na ta način, da sklenejo pogodbe z župani in prefekti.
CENTRUM IN SOCIALNA DEMOKRACIJA.
Nemški listi poročajo, da je centrum sklenil v okrožju Fiirth pri ožjih volitvah glasovati za social. demokrata. — Ccntrumova glasila pišejo, da centrum čisto gotovo nc bo volil nikjer nacionalnih liberalcev, pa tudi socialistov ne. — Gotovo je, da se še ne bo tako hitro izvedelo za centrumovo taktiko pri ožjih volitvah.
SPOR NA NORVEŠKEM.
Med vlado in stortingoin (državnim zborom) se je pojavil spor. Parlament je namreč izvolil stalni socialni odsek. Ta odsek se te dni bavi z vprašanjem o splošnem ljudskem zavarovanju in je sklenil, da za proučevanje tega vprašanja izvoli posebno komisijo. Odsek hoče, da naj storting v to komisijo pošlje tri člane, vlada pa bi rada sama izvolila vse člane. Vlada je napovedala, da demisijonira ,ako se ji ne ugodi.
UPOR NA JAVI.
Na Javi sc je uprlo v provinciji Kedirie 300 domačinov. Ubili so šefa policije, težko ranili nizozemskega guvernerja in več oseb ubili. Iz Batavije so odšli v Kedirie vojaki.
onevne novice.
+ Občinske volitve v Starem trgu pri Ložu. Iz Loža smo dobili danes dopoldne sledečo brzojavko: Danes so bile končane občinske volitve. Voljenih je 30 odbornikov: 27 odločnih mož »S. L. S.« in 3 liberalci. V II. in III, razredu soglasno z veliko udeležbo, v I. razredu so bili s 3 glasovi večine izvoljeni kandidati »S. L. S.«
X Izobrazba ua komando. V svojem poročilu o predavanju »Akademije« o »hrani in hranjenju rastlin« je »Narod« podčrtal na koncu sledeči opomin:
»Obisk je bil sreden. Lahko bi bil mnogo boljši, ker jc tvarina, ki se je obdelavala, za marsikoga popolna španska vas in se le čudimo, da marsikdo nc more žrtvovati tiste ure za tako podučilo predavanje. Ali se mora pri nas vsakega posameznika siliti, naj kaj stori v svojo izobrazbo?«
Tisti, ki bero »Narod«, bodo svojemu glasilu to zamerili. Saj sc lahko izobražujejo ob »Strahovalcih dveh kron«, kdor pa hoče seči globlje, lahko čita v »Narodu«, kako ic treba urediti razmere med cerkvijo in državo, ne da bi mu bilo treba hoditi v »Mestni Dom«. Mi seveda mislimo, da je prav. če je »Narod« uvidel, da je ljudem tudi potreba vedeti, »kaj nas uči kemija glede snovi rastlinskih teles«, ker je snov, iz katere sestavlja »Narod« svoje znanstveno-literarne produkte, navadno tuja, nemška rastlina in je zato predavanje inženirja Turka bolj domači izdelek, kot »Naravoslovne črtice« v »Narodovih« podlistkih. Zato — haid na izobrazbo, bravec »Narodov!«
t Ivan Hribar o Simonu Gregorčiču. Prejeli smo nastopno pismo: Slavno uredništvo! Zanašajoč se na Vašo lojalnost, prosim Vas, da na članek »Simon Gregorčič in dr. Anton Mahnič«, ki ste ga priobčili v letošnji 21. številki cenjenega svojega lista, sprejmete tale moj odgovor gosp. dr. Andreju Pavlici: Da jc profesorja Erjavca in Simona Gregorčiča vezala najnežnejša vez prijateljstva, je po Slovenskem, zlasti pa v Gorici, splošno znano. Simon Gregorčič sam jc to najbolje posvedočil, ko jc Erjavcu posvetil ono prekrasno, iz globine ranjenega srca prihajajočo pesem: »In zdaj šc Ti!« — Pa tudi v pogovorili s svojimi »prijatelji« je Simon Gregorčič večkrat naglašal. koliko jc v Erjavcu izgubil. Nekoč mi jc zatrjeval čula sta to tudi cfVa druga, sedaj šc živeča »prijatelja« — da mu Erjavec ni bil le najboljši »prijatelj«, temveč tudi učenik in toiažnik, čegar smrt šc vedno oplakava. — Mehkemu pesniku zalile so o tej priliki solze oči. Kako je spoštoval spomin do pokojnega 1. 1887. umrlega Erjavca, dokazuje najbolje njegova, dne 10. julija 1888 zapisana nripomnja na rokopisu svojih, v prvem zvezku izdanih pesmi. Ta pripomnja se glasi: »Opazke, pod nekaterimi poezijami s svinčnikom napisane, so od blage roke pokojnega prof. Fr. Erjavca, kateri mi je tc pesmi pred tiskom blagohotno pregledal.« — Sledi gorenji datum in podpis. Znano je, da je bil profesor Erjavce krepka individualiteta, ki je vedel z neubranuivo silo vplivati na svojo okolico. Glede na to in pa na doslej povedano, smatram, da sem bil opravičen trditi, da je bil Simonu Gregorčiču krepka opora v bridkih dneh. O tem, kdo mu je te bridke dneve pro-uzročil, sva si pač z gosp. dr. Pavlico na-vskriž. Jaz za svojo osebo vzdržujem svoje v občinskem svetu ljubljanskem izrečene besede. Da so hiIb opravičene, zato imam dokaz od pokojnega pesnika samega. Ta dokaz podam gosp. dr. Pavlici prav v kratkem. Potem bode pa gosp. dr. Pavlica — ki, kakor se kaže, rad generalizuje — sam vedel presoditi, če spadam tudi jaz med one liberalce, katerim
Slovesnost božičnega večera in bližajoči konjski semenj sta privedla iz vseh kotov Katalonije neštevilno potnikov. In mi smo seveda morali čakati ravno na poslednji trenotek, da si preskrbimo voz. Ob enajstih dopoldne smo še iskali arriera, in ravno k zadnjemu smo hoteli vstopiti, ko smo ga srečali med vrati, že namenjenega odhajati.
— Presnela tvoja karijola in tvoje mule, zakriči Bontraix razjarjen in se vsede na klop pred hišo. Vsi vragi naj se spuste na-te in Lucifer sam naj te spremlja! Nas torej ue boš vozil ?
Arriero so prekriža in odskoči za korak. Bog z Vami, Estevan, se nasmehnem. Imate dosti potnikov? ,
Nc morem ravno reči, da jih imam, odgovori voznik, ker čaka name samo gospod Bascara, režišer in gracioso od komedije, ki hoče k svoji družbi v Barcelono in ki ie šel iskat svojo prtljago, ki sestoji iz samih cunj in ki ne bi obtežila niti enega osla.
Dobro, dobro, Estevan! Vaš voz ima štiri sedeže in gospod Bascara bo rad dovolil, da plačamo tri četrtine voznine, katere bo potem lahko zaračunil svojemu ravnatelju. Mi bodemo že ohranili to skrivnost za-sc. Bodite tako dobri in vprašajte ga, če dovoli, da se ž njim peljemo.
Bascara se je samo toliko branil, da nam
je pokazal, da mu moramo biti hvaležni za dovoljenje. Opoldne smo odpotovali iz Gi-ronne.
Dan je bil tako lep, kakor je bilo le želeti v tem letnem času. Toda komaj smo zapustili zadnje mestne hiše, so se začele vzdigovati bele megle, ki so od vzhoda sem objemale vrhove kot mehke preproge, se razširjevale po celem obnebju in nas kmalu obdale od vseh strani, kakor zid. Kmalu so se razpustile v dež pomešan s snegom, tako drobnim in gostim, da smo mislili, da sc je celo ozračje spremenilo v vodo, ali da so nas mule zavozile v dno kake reke, v kateri sc k sreči še da dihati. Zrak je popolnoma izgubil svojo prozornost, da smo komaj šc videli cesto. Naš voznik je stopal od časa do časa naprej, predno je napodil svoje mule, da se je strašno zavlačevalo naše potovanje. Pri najneznatnejših brodili je voda v par urah tako narasla, da nam jc postala nevarna, m sc jc Bascara neprenehoma priporočal sv. Nikolaju in sv. Ignaciju, ki sta patrona brodarjev.
Po pravici sc bojim, pravi Scrgy in se nasmehne, da jc nebo uslišalo strašno proklct-stvo, katero jc Bontraix izustil nad nesrečnim arrierom. Zdi sc mi, kakor bi sc vsi peklenski vragi spustili z verig na našo pot, in samo tega nam še manjka, da večerjamo s hudičem samim, da sc izpolni njegovo preklinjanje. Ne-
prijetno je, morate priznati, da padajo na nas posledice tc brezbožne jeze.
—	Je že prav, odgovori Bontraix in odpre napol svoje oči in takoj zopet zaspi.
Pot je postala malo bolj varna, ko smo dospeli na skalnato morsko obrežje. Toda dež ali bolje povodenj, skozi katero smo plavali s tako težavo, ni prav nič pojenjala. Tri ure je preteklo po solnčnem zahodu, a mi smo bili še daleč od Barcelone. Ko smo dospeli v Mat-taro, smo sklenili tam prenočiti, ker so bile naše mule preveč utrujene. Ko smo s težavo privozili na dvorišče neke gostilne, nam jc naš arriero naznanil z žalostnim glasom, da ic vse prenapolnjeno in da nas gostilničar nc more prenočiti.
—	Usoda nas preganja, jc pristavil, na tem nesrečnem potovanju. Nikjer ni prenočišča nego v Ghismondovem gradu.
Za Boga, vskliknem ter planem s svojega sedeža, naposled bomo morali šc na prostem prenočiti. To bi bil skrajno neprijeten konec našega že itak trudapolnega potovanja.
Gospod častnik, odgovori jeden mular-jev, ki je slonel prav leno ob vežnih vratih in malomarno vlekel svojo cigareto, nc manjka Vam tovarišev v nesreči, kajii žc več nego dve uri sc nc sprejme nihče več v gostilnah in privatnih hišah, kier se jc posameznim še
posrečilo dobiti prenočišča. Le v Ghismondo-vem gradu šc dobite stanovanje.
Dolgo sem že poznal ta način familiiar-nega govorjenja, priljubljenega Špancem ob enakih prilikah, ali moram reči, da mi še nikdar ni udarjalo tako neprijetno na uho, nego danes.
Vzlic temu sem prodiral do gostilničarke skozi "neštevilno množico potnikov, arrie-rov, mul in konjskih hlapcev, ter nepotrpež-Ijivo rožljal s sabljo, tako. da se mi je res posrečilo vzbuditi pozornost.
—	Hlev, sobo in polno obloženo mizo, sem kričal z onim poveljevalnim glasom, ki nam jc navadno pomagal do vspeha, in to takoj! Prihajamo v službi cesarjcvi.
—	E, gospod kapitan, je odgovorila goslil-ničarka s sigurnostjo, cesar sam ne bi dobil v celem mojem hotelu mesta, kamor bi mogel sesti. Jedi in pijače pa kolikor hočete, če se vam ljubi večerjati na prostem; svoje hiše pa nc morem raztegniti, da bi vas sprejela. Na mojo vero, samo v Ghismondovem . . .
Kuga naj pobere vaše pregovore in cclo Sanchovo domovino, jo prekinem razburjeno. Ničesar nc bi rekel, čc bi žc bil v resnici kje ta presneti grad, samo da ne bi bilo treba prenočiti na cesti.
Cc jc temu tako, je odgovorila in vpi la v nič svoie oči, potem ste pač preskrb
jc baje Simon Gregorčič »v zadnjih letih govoril: Vam roke nič več.« Spoznal bode pa tudi — tako vsaj upam da me je natolce-val, očitajoč mi, da sem se pokojniku prilizoval. Tega pač ni bilo potreba. Vsaj sva, odkar sva se leta 1876. seznanila, bila v neprestanem pismenem in osebnem občevanju ter je v tem občevanju vladala ona neprisiljenost, ki je izključevala vsako prilizovanje z jedne ali druge strani. Gosp. dr. Pavlice ne poznam; vendar ga smatram za poštenega človeka. Zato mi pa nc gre v glavo, kako mu je mogoče sumničiti me, kakor jc to storil 011. Ne bodem preiskoval — v to nimam časa in ne volje ie-li Mahničeva epiteta, katera navaja res našel v listih, ki jih imenuje; resnici na ljubo pa vendar konštatujem, da jaz nisem nobenega onih izrazov zapisal in da za »Slovanski Svet« sploh nikdar ničesar napisal nisem. Neresnično .ie, da sem v krogu drugih »prijateljev« dejal Gregorčiču: »Simon, izberi si ulico, ki sc bo imenovala po tebi!« Res je le to, da sem mu, ko sva šla mimo Prešernovega spomenika, v šali, Uakoršna je — upam, da to prizna tudi gosp. dr. Andr. Pavlica — med »prijatelji« dopustna, dejal, naj si izbere v Ljubljani prostor za svoj spomenik in da jc 011 to tudi res za šalo smatral ter se smejal. Ko sem potem v družbi drugih »prijateljev« to pripovedoval, odvrnil je pesnik smehljaje: »Moj spomenik bode moj grob.« Gosp. dr. Andr. Pavlica kuje za svojo stranko in posredno tudi za dr. Mahniča kapital iz < nih ponesrečenih sršenov, katere jc pokojni Simon Gregorčič neko dobo priobčeval v podlistkih »Gorice«. Jaz smatram to za pesnikovo zablodo in prav ponosen sem, da sem jej naredil konec. Gosp. dr. Andr. Pavlica se bode temu čudil, in vendar je tako! Zgodilo sc je, pa to zopet v družbi »prijateljev«, v kate-rej se je govorilo o politiki 111 pesništvu. Po-rabivši to priliko, pripomnil sem 11111, da za pesnike ni politika in da tudi njemu ne delajo časti pesmi", katere priobčuje v »Gorici« ter, da je zato najpametneie, ako te vrste pesmi ne piše več. Prijevši me za roko, dejal jc Simon trdno in odločno: »Prav imaš; odslej nobene več!« ln ostal je mož beseda. Gosp. dr. Andr. Pavlica bode opazil, da sem sc posluževal njegovega označevanja prijateljstva; zato naj li koncu le šc omenim kot jako značilno dejstvo, da je pokojni Simon Gregorčič obiskoval v Ljubljani le svoje »prijatelje«, da se je skrbno ogibal prijateljev. Ivan Hribar.
Op. 11 red. Morda se bo zdelo komu čudno, da v svojem listu pustimo zbadati svoje dopisnike in prijatelje. A priobčili smo vendar dobesedno Hribarjev spis, ker se giblje v mejah dostojnosti in objavlja o rajnem Gregorčiču par zanimivosti.
+ Naše gorje! Pod tem naslovom je izšel v zadnji »Zori«, glasilu katoliško-narodnega dijaštva, zanimiv članek, ki razpravlja o napakah slovenske inteligence, njih vzrokih in sredstvih za vzgojo boljšega naraščaja. Tri glavne napake ima naša inteligenca: 1. Da je je premalo, 2. da je premalo delavna, 3. da jc premalo narodna. Da se vzgoji boljša inteligenca, jc treba obrniti več pozornosti na naraščaj dijaštva. Ustanovi naj sc posebno društvo. ki sc zanima za nadarjene otroke, katere bi bilo dobro dati v šolo, ki naj organizira podpore za učence vsake starosti, skrbi za dobra stanovanja in gre na roko pri izbiri poklica, zlasti seveda poklicev, ki ne zahteva--' jo mature. Za naše visokošolce nasvetuje študiranje v Krakovu. V isti številki se obravnavajo kot druga »Važna točka dijaškega vprašanja« tudi dijaška stanovanja, ki so za ves razvoj dijaka tolike važnosti. Priporoča sc posebno »Društvo dobrodelnih gospa v pomoč dijakom«, ki bi z dovoljnimi sredstvi v vseh onih točkah dijaštvu lahko in rado pomagalo. Priporočamo list »Zoro« v naročitev in zlasti čitanje, da sc ohrani ožji duševni stik med katoliškim narodnim dijaštvom na visokih šolah in somišljeniki v domovini.
—	Kandidat »Siidmarke« za Kočevje bo pri prihodnjih državnozborskih volitvah Peter Jonke.
—	Iz Preske. Dne 27. januarja se je vršil občni shod izobraževalnega društva. Predaval jc g. dr. Aleš Ušeničnik. Njegovemu izvrstnemu govoru so poslušalci pazno sledili in so izrazili splošno pohvalo. Hvala mu! — Predsednik je bodri! navzoče, da naj sc bolj razvija in širi prepotrebno društvo. Blagajnik jc poročal, da je bilo dohodkov 184 K ; stroš-
Ghismondov grad je oddaljen samo tričetrt ure od tukaj, in tam je vedno vse prazno. Res je, da tam menda ni posebno prijetno, a vi Francozje niste ravno ljudje, ki bi rade volje prepustili vragu dobro ležišče. Morda vam bo tam ugajalo, in jaz vam bom napolnila voz z vsem, kar je potrebno, da bodete veselo prebili noč, če ne bodete dobili kakega nepoklicanega obiska.
—	Predobro smo oboroženi, da bi se ga prestrašili, ji odgovorim. Ukažite torej, dobra mamica, da sc nam postreže! Jedij za pet mož, katerih vsak ie za štiri, sena za naše mule, in da vam na uho povem, malo več vina, kajti Bontraix je z nami . . .
—	Poročnik Bontraix, vsklikne in dvigne roki. češ, dvoje veder ga bode premalo!
Deset minut pozneje se jc spremnila notranjost našega voza v jedilno shrambo, ki jc bila tako napolnjena, da nc bi imel v njej prostora niti najtanjši potnik. Ker se je med tem tudi vreme nekoliko izboljšalo, smo sc takoj peš odpravili na pot. (Dalje prihodnjič.)
kov pa 156 K. Predavanj je bilo 7 in dve veselici. Prihodnjo nedeljo napravi izobraževalno društvo predstavo »Hmct Herod« in »,Kmet in fotograf«.
—	Umrla je v soboto v Trstu gospaVe-nutti, vdova po bivšem goriškem županu. Včeraj popoldne so jo pripeljali v Gorico ter pokopali.
Slapi Krke. V zadnje čase se je začela obračati pozornost tudi deželi Dalmaciji in nje naravnim zakladom. Posebno kapital iz italijanskega kraljestva je, ki si prisvaja te zaklade v veliki meri. Pozornost se obrača tudi vodnim silam. Tako namerava neka družba v italijanskem kraljestvu zgraditi na slapih Krke napravo za proizvajanje sil, ki naj bi dajala 24.000 konjskih sil in za katere gradnjo mislijo potrošiti kakih 8 milijonov kron.
Meščansko šolo v Ribnici namerava ustanoviti ribniški občinski odbor in sicer s pomočjo dežele. Izvoljen je odsek, ki bo vodil vse priprave.
—	Cementno tovarno nameravajo zgraditi v Rojanu pri Trstu.
—	Investicijski program Južne železnice. Investicijski program Južne železnice obsega povečanje kolodvora v Ljubljani. Z zgradbo se prične letos in bo trajalo delo pet let. Kolodvori sc dalje preurede v Beljaku, Gradcu, Mariboru, Pragerskem, Spodnjem Dravogradu in Zidanem mostu.
Novo sokolsko društvo. Dež. vlada je potrdila pravila društva »Telovadno društvo Sokol na Javorniku« v radovljiškem okraju.
—	Zagorje ob Savi. Razstava in brezplačen pouk v umetnem vezenju ie priredila tvrdka Singer Comp. v prostorih g. A. Grčarja. Pouka sc je udeleževalo precejšnje število šivilj.
—	Vabilo k veselici, katero priredi telovadni odsek Blaž-Potočnikove čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo, dne 3. jebru-arja t. I. v dvorani »Pri Cebav«. Spored: 1. Govor. 2. S. Gregorčič: »Oljki«, deklamacija. 3. »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček«. Veseloigra v dveh dejanjih. 4. S. Gregorčič: »V pepelnični noči«, deklamacija. 5. Za nameček: »Kmet in fotograf«.Komičen prizor. 6. Šaljiva licitacija in nato prosta zabava. — Začetek točno ob pol 6. uri popoldne. — Vstopnina: Sedeži prve vrste 1 K, sedeži druge vrste 60 h. — Ker je čisti dohodek namenjen za nakup potrebnega telovadnega orodja, sc preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi uljudno vabi - odbor.
—	Kako Bled raste, sc lahko iz sledečega izkaza: Hiš so imele posamezne vasi: Grad leta 1890 — 90, leta 1900 — 121, leta 1906 — 143; Zagorice leta 1890 — 41, leta 1900 56, leta 1906 — 65; Zeleče leta 1890 — 34, leta 1900 50, leta. 1906 — 53; Mlino leta 1890 - 65. leta 1890 — 77, leta 1906 — 85; Rečica leta 1890 - 51, leta 1900 — 58, leta 1906 — 79. Skupaj hiš: leta 1890 — 281, leta 1900 — 362, leta 1906 — 425. — Torej je zrastlo od leta 1890 do leta 1906 skupaj 144 hiš, to pa ne kakih malih bajtic, ampak večinoma lepe vile ali pa okusna vilam podobna poslopja, čeprav so jih zidali manj premožni posestniki.
—	Velika defravdacija na Reki. Na Reki .ic neki Maks Epstein, poslovodja tvrdke Pick & Winterstein, defravdiral 30.000 kron. De-fravdanta so zaprli.
—	Za župana v Št. Andrežu je izvolien Andrej Lutman.
—	Pred poroko se je obesil. Iz Vidma na Laškem poročajo: Dne 26. t. 111. bi se imel v Aviano poročiti 25 let stari Jeremija Cipolat z neko lepo dcklico. Predvečer poroke so ženinu prijatelji priredili slovesnost. Ženin je sredi veselja izginil. Ko so ga iskali, našli so ga obešenega v hlevu.
— Poverjenikom »Matice Hrvatske«. Radi izrednih stroškov, ki jih je imela »Matica Hrvatska« letos z »Umetniškim zbornikom«, pobira naknadno od svojih članov nadplačilo po 50 vin, vendar od slovenskih svojih članov ne zahteva tega nadpiačila. To naj vzamejo gg. poverjeniki na znanje.
—	Nadučiteljsko mesto jc razpisano na ljudski šoli v Nadanjem selu. Prositi je na posto.iinski okrajni šolski svet do 24. februarja I. 1907.
Štajerske nouice.
š Nemški narodni svet za Spodnje Štajersko bo imel sejo dne 19. marca.
š O strankarskem shodu »Štajerčeve« stranke smo dobili danes pojasnilo, da je Linhart poleg dr. Jurtele napadal poslanca Roša nc Roškarja. Linhart je pozival Roša, naj ga radi njegovih očitani toži.
š I. protialkoliolni shod za slovenski Šta-jer je bil v nedeljo, 27. t. m. v »Narodnem domu« v Celju. Kljub temu, da je bilo to za nas Štajerce nekaj novega, bil je shod vendar prav dobro obiskan. K dopoldanskim predavanjem jc prišlo nad sto poslušalcev, popoldan je pa bila dvorana natlačeno polna in je bilo navzočih precej čez 400. Prvo predavanje dopoldan je imel dr. Krek, v katerem je nam (za nas skoro preveč učeno) natančno razkazal slabe nasledke pijančevanja pri gospodarstvu. Drugi govornik, Ivan Podlesnik, nam je v kratkih a dobrih besedah pokazal nasledke pijančevanja v moralnem oziru. Popoldan nam jc g. dr. A. Sclnvab popolnoma natančno pokazal slabe nasledke ne samo vnetega »šnop-sarja« ali zastarelega piiančka, ampak povedal nam je tudi iz svojih dolgoletnih zdravniških izkušenj, da tudi redno pitje več ali manj škoduje. S svojim natančnim, a poljudnim predavanjem sc je našemu ljudstvu gotovo zelo prikupil in upamo tndi, da bodo njegove besede prav veliko koristile vsem, katerim jc njihovo telo vsaj nekoliko na skrbi. Nato nam ic vIč. g. stolni vikar Smolnikar na dolgo in natančno
razložil, kaj da so dosedaj druge države storile proti alkoholu in kaj bi lahko tudi naša nad vse ljubezniva Avstrija storila. Sklepal je z željo, da naj bi novi parlament malo več storil proti alkoholu, kakor sedanji.
š 25-letnico zadnjega misijona obhajali bodo v Šent Vidu pri Ptuju od 16. do 24. februarja 1907. Vodili ga bodo čč. 00. frančiškani: P. Avguštin, magister novic, v Brežicah: P. Kasijan, kaplan in katehet v Mariboru; P. Salvator, gvardijan na sv. Gori pri Gorici; P. Klement, pridigar in spovednik na Breziah. Pričakuje se velika udeležba.
š Star železničar umrl. V Mariboru je umrl upokojeni železničar g. Franc Šusteršič, najstarejši izmed ondotnih železničarjev.
š Umrl je častni meščan mesta Maribor, odvetnik dr. Reiser, star 77 let, ki je mnogo storil za nemško šolstvo v mariborski okolici.
KoroSke nouice.
k Duhovniške vesti. Podeljen je slovenskemu pridigarju, katehetu in spovedniku pri uršulinkah v Celovcu, gosp. Josipu Zeichen, kanonikat koleg, kapitelja Gospasveta, pre-fektu deškega Marijanišča, gosp. Jakobu Rozman pa tudi en kanonikat koleg, kapitelja Strassburg.
k Radovednost tudi ni dobra. Neki orožnik je sledil nekega tatu. Na poti proti Starim Osojam jc pa zapazil, da vranja glava moli iz snega. Orožnik hoteč vrano pobrati je bil pa naenkrat ujet za roko v skopec. S silo sc je potem rešil skopca, kateri je bil nastavljen za lisice. Vsled bolečin ker so se mu skopčevi zobje zadrli v roko, se ie skoraj onesvestil.
k Drsališče v jezerskem kanalu v Celovcu je zdaj podaljšano na Vrbsko jezero proti otroku in Porečam, ker je jezero zadnje dni zadosti zamrznilo.
k Izginil je iz Celovca magistratni oficijal Sumpcr. Imenovani je imel dva dni dopusta ter bi moral že pretečeni petek službo nastopiti. Izginil je brez sledu ter se do zdaj še nič ne vč, kaj da ic temu vzrok.
k Vojaška vest. Uvrščen je stotnik I. razreda Josip Loneck od pešpolka št. 17, pri-deljen postajnemu poveljništvu v Trstu, v ar-madni stan; nadporočnik Herman Holzner tega polka je pa upokojen s stalnim bivališčem na Dunaju.
k Razpisana ie do 7. marca t. I. župnija Št. 11 j na Dravi. Patron župnije je gospodstvo Rožak.
Milanske notiice.
lj Na magistratu pijo na medvedovo kožo.
Vedno boli zabavni so gospodje na magistratu, ko iščejo svojega kandidata za držav-nozborsko volitev v Ljubljani. Ker se župan brani prevzeti kandidaturo, je včeraj dr. Karol vitez Bleivveis sklical na magistrat nekaj ma-gistratovcev, da se pomenijo, kako bi se županu olajšalo sprejem kandidature. Sedanji podžupan vitez Bleivveis bi odstopil, za podžupana pa bi bil, ako bi bil župan Hribar poslanec »kak mož dela« n. pr. mogočni dr. Triller. Ali se slavni magistratni stranki ob teh porodnih bolečinah nc zdi, da preveč že pije na — medvedovo kožo? . . .
lj Na svečnico na predpustno veselico ljubljanskih obrtnikov! Opozarjamo danes še enkrat vse prijatelje obrtnega stanu na predpustno veselico ljubljanskih obrtnikov, ki sc vrši s sodelovanjem vojaške godbe v veliki dvorani »Uniona« na Svečnico. Začetek ob 7. uri zvečer. Vrše se obširne prirave, da bode ta prireditev ljubljanskih obrtnikov res velezabavna. Gg. obrtniki se trudijo, da bode občinstvo izredno zadovoljno, zato naj bi pa tudi res prijatelji obrtnega stanu prihiteli na svečnico v krog obrtnikov. Na svidenje na svečnico zvečer v veliki dvorani »Uniona«!
lj Proti podraženju telefona. Kakor je v obče znano, zvišal je s posebno naredbo trg. minister naročnino za telefonske naročnike. Proti tej naredbi vnela se je prav živahna agitacija po vseh mestih in sicer popolnoma opravičeno. Menimo, da je dolžnost vseh naročnikov telefona v Ljubljani, da stopijo v vrsto naročnikov telefona onih mest, katera se energično upirajo proti naredbi trgovskega ministrstva. Treba je, da se napravi proti tej naredbi resolucija in v to svrho vabijo se vsi ljubljanski naročniki telefona k skupnemu posvetovanju, katero se bo vršilo dne 31. t. m. ob 8. zvečer v mali dvorani hotela »Union«. — Več naročnikov.
Ij Nov sneg smo dobili včeraj in danes. Medc neprenehoma.
Ij Umrl je v deželni bolnici 18 let stan sin učitelja gospoda Jeršeta.
lj Dr. Oražem je bil včeraj na glavi operiran. Operacija se je posrečila.
lj Zidje na trgu. Prejeli smo sledeči dopis: Gospod urednik,brali smo popravek gospoda župana Hribarja v Vašem cenjenem listu. Gospod župan pravi, da ni res, da so židje na trgu dne 18. t. 111. postavljali svoje kolibe na najlepših prostorih in trdi dalje, da se prva vrsta smatra za najboljši prostor in da sc je ta oddal domačini prodajalcem iu sejmarjem. Gospod urednik, poglejmo si ta prostor in cenimo, koliko je vreden. Ozirati se je v prvi vrsti, da je poleg tega prostora prometna cc-sta za vozove in tramvaj. Ljudstvo, kupujoče občinstvo, kolikor ga pride v smeri od stolne cerkve, zavije večinoma v sredino med kolibe, ker se ne mara izpostavljati pehanju, posebno ako se srečata dva voza ali voz s tramvajem. Občinstvo, ki pa prihaja iz šolskega drevoreda ali čez Franc Jožefov most, to pa pade naravnost med kolibe Židov. Sploh je pa glavni trg, oziroma promet pri mesarjih v drevoredu in pri ženskah, ki prodajajo jestvinc. In v neposredni bližini so ravno židovske kolibe. Tudi poštna filijalka v Mahrovi hiši pride v
poštev, kajti, ako kdo hoče kaj oddati na pošto, mora se v pravem pomenu besede preriniti skozi čifutske kolibe. Na predzadnjem sejmu se je pripetilo, da se je odkazal domačemu obrtniku prostor, da ko ga jc prijatelj iskal, ga sploh ni našel. Tudi si pa znajo židje z upitjem in sploh umazano reklamo privabiti občinstvo, ker domačini tega ne moremo storiti. Oglejmo si, kako je 11. pr. drugod: Eden naših sejmarjev je prišel v Celje ter je prosil policaja na prostor. Ta ga jc najprvo vprašal, akoravno v slabi, vendar v blaženi nemščini: Von \vo sind Sie?« Sejma r 11111 odgovori da iz Ljubljane. Policaj 11111 odkaže prostor, o katerem je sejmar takoj vedel, da ni ondi sploh nobenega prometa. Nato je prosil policaja, ako bi ne bilo mogoče, da bi se mu odkazal boljši prostor. Policaj se zadere nad njim: »Weim Sie nicht u ollen, gelien Sie \vo Sie gekommen sind«. To je bil konec. Tako sc postopa drugod. Pri nas je narobe. S policijskimi organi se itak razumemo, vendar tujce — Žide ne ozmerjajo policaji, marveč narobe: židje opsujejo policaje. Vsaj se vidi kako sc krivijo židje, ko se pobira »štandnina». Domači odda brez ugovora svoto, žid pripoveduje, da ni nič zaslužil, da mora š_e doplačati itd., potem pa še gliha. Tako .ie in nič drugače in če bi hotel župan šc stokrat popraviti. Sedaj si pa šc poglejmo koliko se pri nas in drugod plača »štandnine«. V Celju 11. pr. je treba plačati 3 krone, v Idriji 2 kroni, v Kranju 3 krone 40 v., v Postojni I krona 20 v., ravno tako v Tržiču, v Loki 1 krono itd. Te svote veljajo pa po vseh teh mestih samo za cn dan, dočim sc plača v Ljubljani za vseh sedem dni, ko se prodaja celili 98 vinarjev. Gospod župan je nadalje trdil, da se ne more nihče, tudi tujec-žid od sejma izključiti! Dobro, to pa vendar ni nikjer določeno, da bi ne smela občina prostora oddajati po isti ceni, kakor ona hoče. Domačinom naj bi ga oddajala po stari ceni, dočim bi morala tujim Židom oddajati od kvadratnega metra. Pripetilo se je, da je marsikateri posamni žid na tedenskem sejmu napravil več prometa, kakor vsi domačini skupaj! Potem pa pride tudi pri domačinih v poštev, da morajo plačevati tukaj razne davkc\ kakor: dohodninski davek, osebno do-hodarino, občinske doklade itd., dočim se žid vsemu temu odtegne. Slišali smo, da jc bil ta zadnji semeni po tem sistemu. Upajmo, da bo nova ureditev boljša za domačine. Gospodje pri magistratu naj se pa lc oprimejo nasveta, da bodo od tujcev-židov pobirali od kvadratnega metra, tako da bo občina imela dobiček. Zidje pa bodo hodili tudi nadalje na naše sejme, saj je znano, da jim nese.
Ij Izvanredni občni zbor podružnice državnega društva za v c. kr. državni službi se nahajajoče pisarniške pomočnike, na Dunaju, za Kranjsko v Ljubljani vrši se dne 3. svečana t. 1„ ob 2. uri popoludne v dvorani punti-gamske pivnice, restavracija Fr. Remic, Turjaški trg. K temu zborovanju vabljeni so tudi vsi člani in nečlani z dežele. Po sklepu občnega zbora priredi sc istotain ob 7. uri zvečer kolegialni zabavni večer, h kateremu imajo vstop vse rodbine članov ter po članih vpeljani gostje. Ako bi kateri gosp. kolegov imel kak poseben predlog ali željo, naj sc obrne na kolega A. Logar, poni. uradnik c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani, kateri daje vsa tozadevna pojasnila.
Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. V petek se ponovi za par Donizettijeva opera »Lu-cia di Lammermoor«. V soboto popoldne (nepar) se vprizori drugič v sezoni Finžgarjev »Divji lovec«. V nedeljo popoldne (par) se uprizori zadnjič v sezoni Hauptmanova dra-matska bajka »Potopljeni zvon«, zvečer pa se ponovi za par »Arželanka«, drama z godbo in petjem, spisal Alphons Daudet, uglasbil Geor-ges Bizet. —Slavno občinstvo se opozarja, da padeta petkova in nedeljska večerna predstava obe na par, in da v soboto (na Svečnico) zvečer ni predstave. — Prihodnji teden gostuje na slovenskem odru domači umetnik gospod Ignacij Borštnik.
lj Sem mislil da je minister jc rekel danes ponoči neki pasant na Marije Terezije cesti, ko se je srečal z drugim pasantom. »Jaz sem pa mislil, da jc baraba,« jc ta ozdravi!. V tem trenutku jc pa zadnji dobil tako zaušnico, da ga je podrla v sneg.
lj Psa streljal. Namenoma je včeraj ob-strelil nek kleparski pomočnik s flobert-puško psa ključarskcga mojstra g. Ivana Luznarja. Policija jc kleparju puško konfiscirala.
li Denar zakopal v gnoj. Predvčerajšnjim je bila ukradena s postelje hlapcu Francetu Češkotu denarnica, v kateri jc imel 16 kron denarja. Ker je padel sum na hlapca Jakoba Juvančiča, jc tega policija aretovala. Pri zaslišanju .ie Juvančič tatvino priznal in povedal, da je ukradeni denar zakopal v gnoj. Oddali so ga sodišču.
lj Za kruhom. Včeraj se jc odpelialo z Južnega kolodvora v Ameriko 89 Slovencev in U Hrvatov.
li Izgubil je nek gospod zlat naočnik, vreden 20 kron. — Služkinja Ivana Kolcnpratova je našla poštno-hranilnično knjižico. — Delavčeva žena Terezija Zvončeva jc izgubila denarnico, v kateri jc imela nekaj čez 14 kron denarja.
iz slouanskesa sveta.
* »Slovanski Jug« o slovenskem umetniku. Bclgrajski »Slovanski Jug«, ki jc silno simpatiziral z urejevalci II. jugoslovanske razstave v Sofiji, pravi, da je »odnio pobedu« (na njej zmagal) g. Srečko Magolič. To jc do-voljna satisfakcija za gospoda Magoliča, katerega so skušali drugi slovenski slikarji v So-fiii bagatelizirati s tem, da so dali njegovim slikam najslabši prostor.
sl Hrvaški resolucionaši v stiski. Danes nam došlo »Hrvatsko Pravo« priobčuje na čelu lista z debelimi črkami naslednje za »obljube« resolucijonašev in njih »uspehe« vele-zanimive stavke: Gdje je reforma tiskovnog zakona? Odbor u Zagrebu sgotovio je osnovu več prije više mjeseci, te ju poslao kralju na sankciju. Ali osnove još danas nema nazad u Zagreb, Gdje je zaostala? Možda u Pešti? Za što se laže, da je več predsankcionirana i da bi ju sabor mogao odmah prihvatiti?! Što je s drugim ustavnim reformama, koje još nisu poslane ni na predsankciju? Kad če onda ove doči pred sabor, kad moramo tako dugo čekati na reformu tiskovnog zakona?
sl Obstrukcijo v hrvaškem saboru Starče-vičanci nadaljujejo. Predvčerajšnja seja je trajala do 3. ure zjutraj. Včerajšnja seja je trajala le malo časa.
sl Umrl ie v Semilu oče načelnika mlado-češkega kluba dr. Kramara, stavbeni mojster Peter Kramar, star 73 let.
sl Jugoslovanska umetniška razstava. V nedeljo, 29. januarja, so otvorili v Belgradu jugoslovansko umetniško razstavo, katere se je udeležilo 11 slikarjev in en kipar. Vsi ti so tisti, ki so se odcepili od »Lade« in osnovali svojo »Jugoslovansko umetniško kolonijo«. Od Slovencev so razstavili Jakopič, Grohar in Jama, od Hrvatov Meštrovič, Vidovič, Rački, Krizman in Kotmarič, od Bolgarov karikaturist Božinov in portretist Mihajlov, a od Srbov Vučetič in Nadcžda Petrovič. Razstava se vrši v prostorih »Narodnega muzeja«. Otvoril jo je v kraljevem imenu prestolonaslednik Jurij v navzočnosti raznih uglednih osebnosti. Kralj je bolan.
Razne stuari.
Dr. Luegerju se je ponoči zdravje zopet nekoliko poboljšalo, vendar ga zdravniki ne puste iz postelje. Ako ne nastanejo kake komplikacije, se poda dr. Lueger 2. marca v Monte Carlo. Vzrok ponovljeni bolezni je, ker se dr. Lueger ni oziral na zapovedi zdravnikov o hrani.
Mraz. Iz Amsterdama poročajo, da je včeraj deževalo. Boje se, da izstopi reka Ybbs in hudourniki. — S Solnograškega poročajo, da je ležal sneg 1 m visoko, včeraj je napočilo južno vreme. Male železnice so prenehale voziti že v ponedeljek. — Pri Obertilli-achu na Tirolskem je uničil snežen plaz dva gozda in odnesel neko bajto. Na Tirolskem ie včeraj močno snežilo. Vlaki imajo znatne zamude. Ponočni brzovlak Kuffstein-Ala je ob-ličal v Hallu. Pri Silliano je poškodoval snežni plaz gozd. Med Blombergom in Št. Gilge-nom je sedem sneženih plazov onemogočilo železniški promet. — V Crnigori so imeli včeraj 23° C pod ničlo. Skadrsko jezero je zamrznjeno.
Zdravnika umoril ie v Londonu tramvajski izprevodnikBell, ki je lani poročil proti volji njenih starišev mlado, premožno deklico. Bell je mislil, da je zdravnik vzrok ženine smrti in ga je umoril.
Stavka šolarjev. V neki budimpeštanski ljudski šoli stavkajo učenci, ker je voditelj zaprl nekega njihovega tovariša. Stavkujoči pravijo, da mora biti ta učitelj prestavljen, sicer ne pridejo v šolo.
Nad 100 Kitajcev utonilo. Iz Honkonga se poroča, da se je ondi vsled velikega viharja potopilo okoli 50 kitajskih ladijc. Nad 100 Kitajcev je utonilo.
Na južni zemeljski tečaj odpošlje ekspe-dicijo Belgija. Načrt izdela belgijska znanstvena komisija.
Pozno sta se našla. Neka 72-letna gospa se bo peljala iz Anglije te dni v Avstralijo, da poroči tam tistega, ki ga je imela najprej rada. Od takrat je poteklo že petdeset let. Ženin je vdovec po četrti ženi, a nevesta vdova po tretjem možu.
RUSIJA.
Cel kazaški polk dezertiral. Tatarski general Enšu v Kirinu poroča, da je v Cangčuju utaborjeni kazaški polk dezertiral ter vzel seboj brzostrelne topove. Polk pleni po Mongoliji.
Preiskave glede na atentat na Stolypina.
Preiskava o bombnem atentatu na letovišču min. Stolypina je dognala, da sta atentat povzročila Tarentjev in Klimov, ki bosta te dni sojena.
Častniki Nebogatovi. Celi ruski častniški zbor bojkotira častnike Ncbogatova, ki so ubogali povelje admiralovo ter se Japoncem udali. Sodišče iih je sicer oprostilo, vojaška oblast pa dela na to, da se častniki odpustilo iz službe.
Telefonska in brzojavna poročila.
MANIFESTACIJA OB SANKCIJONIRANJU VOLIVNE REFORME.
Dunaj, 30. januarja. Dunajski občinski svet je povodom sankcijoniranja volilne reforme sklican jutri na izredno sejo.
POLONYI DEMISIJONIRAL.
Budimpešta, 30. januarja. Polonyl je danes Weckerlu izročil svojo pismeno prošnjo za odstop.
PREGANJANJE SLOVAKOV.
B u d i m p e š t a , 30. januarja. Dne 19. februarja se vrši v Požunu obravnava proti Martinu Alhiniju, katerega dolže, da je huj-skal v listu »Lidove Noviny« proti Mažarom.
REVOLUCIJONARNI OKLICI V ODESI.
Odesa, 30. januarja. Po mestu so razširjeni oklici, ki pozivajo, naj se vse ladje po-ženo v zrak in kapitani pomore.
VELIKA NESREČA V RUDNIKU.
Saarbrucken,30. januarja. Danes so spravili iz rudnika zopet 75 mrtvili in 25 ranje-n!h rudarjev. Trupla so v takem stanju, da ni mogoče dognati, kdo so ponesrečenci. Vseh mrtvih je doslej 158.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
B e r o 1 i n , 30. januarja. Nemški državni zbor bo najbrž sklican že 19. februarja, kakor piše Vossische Zeitung.«
REAKCIONARNA NAMERA NA NEMŠKEM.
B e r o 1 i u , 30. jan. Vlada že delj časa premišljuje, kako omejiti »vpliv« parlamenta. Najprej je hotela na kak način odpraviti splošno iu enako vol. pravico, sedaj pa namerava predlagati, naj se izvolijo v državni zbor stanovski zastopniki in kurije iz posameznih deželnih zborov in trgovskih ter industrijskih zbornic.
UREDBA BOGOSLUŽJA NA FRANCOSKEM.
R i in , 30. januarja. »Osservatore Romano« priobčuje sledeči komunikč: V svoji zadnji konferenci so francoski škofje sklenili sestaviti pogodbo po pravilih državljanskega zakona, katero bodo škofje in duhovniki po celi Francoski predložili županom in prefektom. Pogodba bo cerkve zagotovila duhovski oblasti v bogoslužne namene. Ako pogodbe ne sprejmejo civilne oblasti po celi Francoski v vsakem okraju, jo bodo škofje revocirali tudi tam, kier jo bodo sprejeli.
PRIPOVEDKA O BOMBI V SRBSKEM KONAKU.
B e I g r a d , 30. januarja. O eksploziji bombe v srbski kraljevi palači se razširja tale vest: Prestolonaslednik je povabil k sebi več častnikov z njihovimi »damami«. Med zabavo je razpočila bomba, katero je prestolonaslednik sain napravil, da malo prestraši vesele goste, ki so res zbežali na vse strani. Drugi zopet menijo, da se je po nesreči vnel lovski prah.
SNEG V ČRNI GORI.
C e t i n j e , 30. januarja. Tu je padel velik sneg. Mraza je 23 stopinj C. Skadarsko jezero je zamrznilo.
METEREOLOGICNO POROČILO.
Dunaj, 30. januarja. Padavina, temperatura inalo izpremenjena.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2m, srednji zračni tlak 7^6 0 mm
□ «a S	Cas opazovanju	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celiiju	VetroTi	Nobe	c e e 5 D 6 -S TH ^ (2
29	9. zveč.	728';t	- 1 1	sl. jzah.	obl.	
30	7. zjutr	722 S	— C'0	sl. jvzh.	sneg	30
30	2. pop.	719-8	1 1	sl. szah.	n	
Srednja včerajšnja temp. — 3'4°, norm — r9°.
Hiša.
s sadnim vrtom
pri državni cesti se pod ugodnimi pogoji proda. — Več se poizve pri l«an Tischler-ju, Vrhnika. 150 3—3
Hiša na prodaj!
lz proste roke, pod zelo ugodnimi pogoji._ obstoječa in 3 sob, kleli, kuhinje, sušilnice za meso, veliko šupo, prostoren zasajen vrt z zemljiščem. Ves svet meri približno 780 kvadratnih sežnjev. Cena 8000 K. Natančnejša pojasnila daje Ludovik Kotnik, Opekarska cesta št. 36, v Ljubljani. 2761-9
Kot kontoristinja
v kako trgovino, ali kot c. kr.
želi vstopiti gospodična, ki je dovršila 5 ljudskih in 3 meščanske šole, vešča slovenskega, nemškega in laškega_ jezika. — Naslov M. M. v Trnji pri Št. Petru na Krasu.	155 3 3'
fl. JCicclicI}
župnik v St. Luciji pri Alboni, Istra, je ozdravil svojo devetletno bolezen v želodcu z vporabo
žsledčne tinkture
(tudi odvajalno) lekarja Piccolija v Ljublj.
1 steklenica stane 20 vin. 2;45 I d 12 steklenic z zavojem K 2 70 2*	d n 512
70 „	n	H' —
Zunanja naročila i/vršuje najtnčneje lekar Piccoli v Ljubljari, Dunai-ka cesta.
rm
r
Nadinženir Fran Žužek

H.
naznanja, da se je s svojo
tehnično pisarno
preselil v Šelenburgove ulice št. 3.
175 3-3
J!
Razglas.
Št. 242.
Radi oddaje zgradbe dvorazrednega šolskega poslopja v Valti vasi vršila se bode	- ....
dne 28. februarja 1907 v občinski pisarni v Kandiji
s zmonjševalno dražba š
n sicer s pričetknm ob 9. uri dopoldne; do iste ure se bodo tudi sprejemale pismene, z 1 K kolekovane ponudbe. Dotične načrte, troškovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih uradnih urah pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Rudolfovem.
Preračunjeno je:
1.	Dninarsko in zidarsko delo na 13.851 52 K
2.	Tesarsko delo na	3.183 01
3.	Kleparsko delo na	386 83 "
4.	Dobava železnine na	1.178 20
5.	Mizarsko delo na	2.029' — "„	135 2_t
6.	Ključavničarsko delo na	1.231'— "
7.	Pleskarsko delo	487 39 "„
8.	Krovsko delo	613'65 "
9.	Slikarsko delo	75'78
10.	Steklarsko delo	399'62
11.	Pečarsko delo	1.020' —
12.	Šolska oprava	1.444-_
13.	Kapnjica _ 1.200— "
Skupaj 27.100' - K Ponudbe se lahko stavijo za skupno delo ali pa za posamezna dela C. kr. okrajni šolski svet si pridržuje izbero med ponudbami brez ozira na visokost taistih.
C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo,
dne 24. januarja 1907.
Lepakopalnabana IzJava in priporočilo.
postelja (Tafelbett) ter nekaj slik in še drugo se poceni proda
Šubiceve ulice št. 5, 3. nadstropje 176	nasproti muzeju.
Stanovanje.
obstoječe iz 4 sob, kopalnice in pritiklin se odda takoj. Pojasnila daje iz prijaznosti V. Bann, kolarski mojster, Dunajska cesta.	]86 1 1
Hčerka podpisanega, Ivana Frančiška, je bila lani v decembru zbolela na očeh ter dobila temno-rdeče oči. Po preteku petih dni dni je jela rabiti na priporočilo takozvano Čo-ketovo vodo iz Črnuč pri Ljubljani. Deklici je čez 3 dni takoj odleglo in se sedaj brez zdravniške pomoči veseli popolno zdravih oči. Dolžan sem priporočati to sredstvo iz lastnega prepričanja vsakomur najtopleje.
Brdo pri Lukovici, 19. jan. 1907.
161 3-3
Bizjak,
c. kr. sodni kancelist.

Veliki cenik na
zahtevo zastonj!
Cenjenim nevestam in ženinom
priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga v največji izbiri, po najnižjih cenah kakor:
zakonske prstane, prstane s kamni, broške, uhane, verižice, okraske ter drugo zlatnino, srebrnino ia briljante, švicarske ure najbolj slovečih znatna, kakor tudi salonske-stenske ure in ure budilke.
Z velespoštovanjem
H. SUTTNER, Ljubljana,
Glavni trg, nasproti rotovža.
07127469
Priloga 25, itev, »Slovenca" dnč 30. Januarja 1907.
Književnost In umetnost.
*	Krasna slika Ivana Tišova: »Bogočastje« izšla v Izvrstni reprodukciji. — Znani hrvatski umetnik Ivan Tišov je spojil dve ideji versko čustvo in versko moč v svoji krasni sliki »Bogočastje«. Na eni strani velika in krepka idejtu. vodnica božjega nauka na zemlji, a na drugi čista harmonija nebeških sfer. Na eni strani oni ljudje, ki so vedeli, vsled svoje krepke in neomahljive vere v Kri-stove nauke, da vladajo le ti nauki ves svet iu ki so s svojo besedo in uzornim življenjem in s svoiimi deli živeli samo tem naukom in se od;ckli vsem nasladam tega sveta; a na drugi strani neizmerna ljubezen do božanstva, čista kakor eter. A v sredi prestol božji. In na tem prestolu Marija, blažena devica in mati božja z malim detetom v naročju, milostna svetu — a blažena v nebeških višavah. In zdi se, kakor da odmeva iz grl teh ljudi in nad-zemeljskih bitij en sam glas, spočetka tih, a vedno krepkeji, nalik velikemu šumnemu ko-ralu, v slavo blažene device Marije, božje matere. Iz njenih lic odseva božja sreča. Poteze na njenem obrazu so nekako spojene v iskreno, vročo molitev k Bogu Očetu, za vse človeštvo, za vse, grešnike in za pravičnike, da prvim odpusti in, da poplača vse z večnim veseljem. V svoji ljubezni do človeškega rodu, dviguje malega božjega Sina — rešitelja in zveličarja sveta. Starček sv. Ambrozij kleči pred prestolom, kadi s kadilom, a njegova ustna šepečejo molitev, veliki slavospev, vse ono, kar je ta veliki in slavni cerkveni očak govoril, delal in trpel v slavo živemu Bogu. Poleg njega stojita sv. Pavel in sv. Katarina. Obadva se zdita, kakor bi hotela nekaj govoriti in poklekniti pred zlati prestol, ki je prevlečen z dragocenimi preprogami in položiti predenj svoje srce in dušo — vendar molčita, ker zanja govori eden izmed največjih in najzaslužnejših cerkvenih očakov, ln molče klo-nita glavi, zatopljena v pobožno premišljevanje. Prekrasno lice sv. Katarine je kakor izmučeno pravi mučeniški obraz — in zdi se, da je popolnoma zatopljena v ta veliki in svečani trenutek. Roke ima položene na onem velikem kolesu, ki jo je mučilo, a na nje prsih leži velika palmova veia — znak zmage in slave. A sv. Pavel — ta svetnik, poln žarkega temperamenta in navdušenja se zdi, kakor da hoče potegniti svoj meč — vojak se oživlja v njem — in oditi tja med pogane, da osveti smrt tc velike mučenice. Glavo ima sklonjeno, kakor da pričakuje zapovedi, da kot vojščak križa Kristusovega ostavi to sveto mesto in da se vrne. izvršivši osveto nad sovražniki svetega nauka Kristusovega. Ali kakor da bere iz mirnega lica matere božje, iz onega vedrega ličica božjega sina, ali ir. lica sklonjenega starčka sv. Ambrozija, globoko zatopljenega v molitev, one velike, pomirljive besede: »Ljubite vse narode . . .« Pa glej, nebesa so zardela, mali oblaki so se pozlatili in zdi se, da odmeva iz modrih nebes glas zvonov vedno glasneje, jasneje in mileje: angeljski pozdrav. In sedaj pokleknejo ljudje na zemlji, da tudi oni, kakor angeli, zapojo na glas veličastno pesem v slavo blažene device, matere božje. In angela naslonita glavo ob glavo. Zlata in temna njuna krila se dotikajo in glasovi nedolžnih grl zatrepetajo, kakor njuni lasje in krila liki valovi harmonične, božje m Marijine pesmi. In glas angelsko zvenečih gosli se dviguje nežen, kakor petje slavca. Na gosli svira angelj, z rdečim cvetjem ovenčan. In zdi sc, da se dvigajo nebesa, da sc dviga prestol božji in one kamenite stopnjice, a vse v odsevu zahaiajočega solnca, v harmoniji pesmi iu glasov, v dišavi kadila — in tant visoko gori so čiste duše, kjer jc večni mir in ljubezen, kjer jc božji prestol matere božje in rešitelja in zveličarja sveta. V tej sliki se vidi vsa globoka vera in versko umevanje profesorja Tišova. Ljubkost občutka, ki je v vsaki reli-gijozni sliki posebno potrebna, jc tudi tu izražena v prekrasnem licu Marijinem, v katerega jc znal umetnik vliti vso mehkobo občutkov in ves verski ponos. Blagi mir, ki odseva iz slike, povečuie še vtis, ki ga napravlja slika na vsako krščansko srce. To sliko je naslikal profesor Ivan Tišov na Dunaju za svečanostno dvorano oddelka za uk in bogočastje, in dobil prvo nagrado. Na tej sliki, ki jc posebno za reprodukcijo slikana so narejene neke male iznremembe. No kolikor v teli izpremembah, toliko sc vidi v tehnični izvršitvi, da je .iel profesor Tišov delovati na to, da po tolikoletnem umetniškem delovanju svoje umetniške izkušnje čim bolje uporabi in izrabi. Baš s to sliko ie profesor Tišov pokazal, da je dozorel in gotov umetnik. V njegovi tehniki se opaža sigurna in krepka dovršenost. Tu ni sledu bojazljivega poskušanja. Njegova slika je, kakor starih mojstrov umetniške epohe, v koloritu bogata in bujna. Tišov jc jako uporabil za to i hrvatsko narodno ornamentiko, i v olepšavi na prestolu in v slikanju preprog, hrvatske narodne motive; to je prvič, da je naslikana re-ligijozna slika ne samo s hrvatsko roko, temveč tudi okrašena z lepim umetniškim delom hrvatskega naroda. Slika »Bogočastje« je izdelana na najdovršenejši način. Prof. Tišov je potrdil, da je ta reprodukcija popolni odsev njegovega originala. Dolžina — ali širina — slike je 95 cm, a višina 50 cm. Okvir je temno pozlačen (antiguc); širina okvirja jc 13 cm. Slika z okvirjem vred stane 50 kron, — v mesečnih obrokih po 5 kron; za gotov denar je 10 odstotkov popusta in se dobiva pri založniku in izdajatelju Peter Nikoliču v Zagrebu. Priporočamo slovenskemu občinstvu, ua si nabavi to res lepo in ceneno sliko, ki bo kras vsaki sobi.
*	Domača umetnost. Slikar gospod Matija Bradaška iz Kranja je napravil umetniško dovršeno podobo sv. Družine za župno cerkev
v Svibnem. Okvir pa je krasno izrezal znani podobar gospod Janez Vurnik iz Radovljice.
* »Zora«, glasilo katoliško-narodnega dijaštva. Urednik M. Bažič. »Zora« izhaja vsak mesec 20. ter stane celoletna naročnina 3 K, zadijake 2 K. Vsebina 4. številke, XIII. letnika: Ivan Dolenec: Dijaštvo in protialkohol-no gibanje. — L. Lenard: Naše gorje! — Jo.s Prevrat: Važni točki dijaškega vprašanja. — (Konec.) N. S.: Pomen tujih jezikov in narodna zavest. — Zorislav: »Krst pri Savici« v pogledu na celotnost Prešernovih poezij. (Dalje.) Glasnik: Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu. Iz »Zarje«.
Listek.
Slovensko jletfnliSče.
Ce se ozremo po slovanskem jugu in njegovih gledaliških odrih, lahko s precejšnjim ponosom trdifjio, da naš slovenski oder ni med zadnjimi. — Posebej imamo v mislih opero, kakoršne navzlic vsi bogati subvenciji ne zmore niti Zagreb. Če bi šteli vse opere, počenši od skromnega začetka z operetico »Mcsečnina«, operami »V vodnjaku«, »Miklavž« in tnnogo manjših del, pa do največjih in težkih del raznih narodov, ki smo jih čuli na slovenskem odru, bi bilo to število jako častno. Danes lahko trdimo, da poznamo po večini glasbenike vseh narodov romanskega, germanskega, osobito pa slovanskega plemena. Med operami, ki smo jih čuli do zdaj, zavzema glede prijetnosti za uho zbog svoje melodijoznosti odlično mesto Donizettijeva »Lucia di Lamermoor.« A čudo! Ti glasovi so nam že znani. — Ali ni nastop Lucie v II. sliki zelo enak Leonorinemu v »Trubadurju«? In lepa arija Edgardova v zadnji sliki , —• ni li slična Manricovetnu strettu, vsaj deloma in pa spevu v predzadnjem aktu »Trubadurja«?
Sorodnost je očividna in morda baš zato opera posebno ugaja. No pa z vprizoritvijo srno bili zadovoljni. Včeraj so bili vsi pevci pri dobrem glasu, posebno g. Skalova. Njen nastop v predzadnjem dejanju lahko nazove-mo mojsterski posebno tudi v igri, ker izražati v dejan in čut in vzdržati sc na višini v pevskem oziru, priča o istinitem umetniškem daru. - Z veseljem smo poslušali njeno lepo into-nacijo, ko sc je z uspehom kosala z orkestrom, in s pravo lahkoto obvladala vse koloraturne težkoče.
Baritonist g. Ourednik se je še vedno pokazal kot pevec posebnih vrlin; — tako tudi v tej "operi. Njegov lord Henrik bi delal čast marsikateremu odru. Poleg njegovega sonor-nega glasu, prijetno donečega v vseh legah, ugaja v obče tudi njegova mirna igra. — Prav posebno dober je bil g. pl. Režimov, čegar nastop v zadnjih dveh prizorih je bil prav impo-zanten. Njegova partiia je velika in težka, a z rutino pravega pevca jo je pel z čutom in toplim izrazom, da je bilo veselje. — G. Betetto je od dne do dne popolnejši. Zboru se nc da ničesar očitati; bili smo zadovoljni. Režija jc bila dobra in točna. - Orkester je bil v predigri II. prizora vrlo dober, zlasti so prijetno doneli zvoki harfe. — Summa summa-rum: opera je prav dobra, prija v vsakem oziru in je vredna, da se čuje večkrat.
izpred sodišča.
Krivo pričevanje pred sodiščem. Matevž Tičar, posestnikov sin iz Preddvora, se je dne 4. novembra m. 1. precej pijan z odprtim nožem v roki vračal domov. Srečal je Andreja Polajnarja, kajžarja sina in hlapca Jakoba Šavsa ter se zaletel vanja. Polajnarja je zgrabila jeza in brcnil je Tičarja z nogo v trebuh, da .ie ta padci na tla in zbog bolečin in svoje pijanosti obležal na cesti. Drugi dan mu je trebuh zatekel in sc mu jed uprla. Vest, da ga jc Polajnar obrcal, se je hitro raznesla. Polajnar se .ie tega prestrašil in se poravnal s 'l ičarjem za 20 kron. O tem so tudi izvedeli orožniki in zadevo naznanili c. kr. sodišču v Kranju. Pri prvem zaslišanju jc l ičar krivo pričal, da ne ve kako je zadevno noč hodil domov in da je mogoče, da jc v pijanosti sam padel. Pri drugem zaslišanju je pa na Polajnarjevo prigovarjanje zopet krivo izpovedal, da mu je dal Polajnar par klofut, na kar je on na stran stekel in v pijanosti padel. Isto noč, ko ic Tičar-;a strnil, imel jc Polajnar revolver pri sebi, ter v Mačali oddal iz njega par strelov. Orožniki so tudi to naznanili. Ker bi bil rad tudi to potlačil, pregovoril je Jakoba Šavsa, da je pri glavni obravnavi proti Polajnarju krivo pričal, da med tem časom, kar .ie bil on zraven, ni stcrljal. Pa tudi Marijo Bohinc je zapeljaval h krivemu pričevanju, rekoč, da naj izpove, da .ie slišala strel, da'pa ona ne ve, kdo da je streljal. Obdolženci vsega tega ne tajijo. Polajnar bo zato sedel pet mesecev, Tičar dva meseca in Šavs fi tednov v ječi.
Surovi mož. Jože Dobrave, drvar v Ko-privniku, je znan kot silovit človek, tako da sc ga žena in otroci boje ter morajo dostikrat iz hiše pobegniti in zavetišča iskati pri sosedih. Dne 7. t. in. je bil Dobrave malo pijan. Grozil jc svoji ženi in njenim otrokom iz prvega zakona, da morajo vsi štirje crkniti, pri tem jim pa kazal nož. Še vpričo orožnika jc te grožnje ponovil. Nato se jc obrnil proti razpelu in Boga preklinjal. Dobrave večinoma mu podtika-na hudodelstva taji. Za kazen je dobil tri mesece težke ieče.
Nasledki pozabljivosti. Dne l(>. oktobra m. I. ie prišel hlapec Jakob Juvan s Friškov-ca v Ljubljani v Kisovčevo gostilno v Jesenicah, kjer jc prenočil in drugo jutro odšel, ko je izpil frakcij žganja. Po njegovem odhodu je * n pazi! gostilničar, da mu je izginila na mizi ležeča žepna ura z verižico. Juvan priznava,
da je vzel uro, taji pa, da jo je ukradel. On pravi, da ko ie šel iz omenjene gostilne na delo, ter privezoval žico na brzojavne droge, zapazil je, da ima dve uri. Ker je bil v gostilni precej pijan, mislil je, da je svojo uro vzel ter jc to storil le pomotoma. Ker od dela ni smel stran, zavil je tujo uro v ruto in jo spravil pod grm, da bi jo nazaj oddal, a je kmalu nato prišel orožnik in ga ovadil. Sodišče ga je oprostilo tatvine.
Gospodarstvo-
g Kako pripraviti les, da je dober za stavbo iu orodje? Skoraj čudna jc razlika, kako ene vrste les ima tako različno trpežnost. Kdor še tega ni izkusil ne verjame. Tega ne uči toliko znanost, nego več izkušnja. Poslu-šajmo torej, kaj nam o tem govori priprosti kmet in po njegovih besedah šele sodimo: Splošna sodba je. da najboljše .ie sekati les za stavbe v pozni jeseni in v času hude zime. Takrat namreč vsa snov narave nekako stoji in drži svojo trdnost. Tedaj jc čas najbolj pripraven za napravo lesa za dotično porabo. Toda s tem ni rečeno vse! Da bi se le drevo posekalo, oklestilo in morda še razrezalo v primerno dolgost; to še ni vse! Treba je deblo koj razcepiti ali razrezati v potrebne kose, to pa koj sveže dati na zrak, da se lepo suši. Najboljše je, da se kosi debla naslonijo ob solnčnem kraju zida ali shrambe, kjer stoječ, se kosi posamezno bolje suše. Sedaj pa je treba pomniti, da je treba lesu skorjo blizu do na pol odsekati, kar je v vzdržljivosti lesa poglavitna reč. S tem se les'pravilno suši. Če je skorja vsa odsekana, se les prenaglo suši in silno razpoka; še slabše pa je, ako skorja ni nasekana. Od tam namreč izvira najprej troh-noba, katera je pač največji sovražnik lesa. To velja o lesu za orodje. Ako pa hočemo pripravnega in trpežnega lesa za stavbe, pose-kajmo drevesa v imenovanem času, pa ga ne pustimo v gostem gozdu, temveč debla spravimo na zračen in solnčen kraj. Ondi, če ni mogoče les primerno obsekati, pa ga površno samo skorje otrebimo. Pomniti je treba, da debla morajo ležati podložena precej od tal, za dalje časa ohranjena pa primerno pokrita. Zrak mora priti do lesa, sicer pride trhnoba, torej treba skrbeti prvemu na njegovo mesto. Ako hočemo torej napraviti les trpežen, moramo ga ob pravem času sekati, spraviti na zračen kraj, ga primerno obsekati, pokriti in tako ohraniti do porabe. Le tako nam bode les v resnici služil prav, ker bode trpežen in dolga leta vstrajen.	Pohorski.
Kletarski tečaj meseca februarja. Ako se zglasi zadostno število (vsaj 15) vdeležen-cev, priredi podpisani od 19. do 21. t. m. še en trodnevni kletarski tečaj. Kdor se ga misli udeležiti, zglasi naj se vsaj do 10. februarja pri c. kr. vinarskem nadzorniku B. Skalickyju v Rudolfovem. Z odličnim spoštovanjem c. kr. vinarski nadzornik B. Skalickv.
Nova obrtna zadruga. Dne 28. t. ni. vršil se je v prostorih pri »Črnem orlu« na Vrhniki ustanovni shod obrtne zadruge, ozir. občni zbor zadruge »Edinost« za sodni okraj vrhniški. Sklenilo se je: I. Razpust zadruge »Edinost«; 2. Ustanovitev nove obrtne zadruge, ki nai obsega vse rokodelske in dopuščene obrti, razun gostilničarjev in trgovcev. V to svrho izvolil se jc pripravljalni odbor 10 članov z načelnikom g. Ivan Ogrinom. Da zadruga ne prične takoj z delovanjem, je vzrok, ker v kratkem dobimo nov obrtni red. Odboru se je naročilo potem takoj sestaviti nova pravila na podlagi novega obrtnega reda. Shod je bil prccej dobro obiskan ter je prišlo veliko obrtnikov tudi iz Borovnice in Horjula. Shoda sc jc udeležil poleg vladnega zastopnika tudi zadružni instrukvor g. dr. Blodig iz Trsta, ter je v kratkih, jedernatih besedah očrtal pomen obrtnih zadrug.
Novice iz Križev pri Tržiču.
Zgradba elektrarne gosp. barona Borna v Križali pri Tržiču pridno napreduje. Postavljajo se koli in napeljuje žica. Upamo, da bo elektrarna kmalu dodelana.
Tat v cerkvi. Pretekli teden imeli so tatu v farni cerkvi v Križali pri Tržiču. Tat je pri velikem oltarju pri nabiralniku hotel razbiti ključavnico, pa ga jc cerkvenik slišal in ga je odpodil.
Pretep na plesu. V soboto zvečer 20. t. m. jc bil ples v gostilni g. J. Zupana kjer so sc vročekrvneži nekaj stepi i a ni bilo hudega. Pri nas plešemo prav pridno vsako nedeljo na Pristavi v gostilni g. P. in kakor govore brez licence. Če jc res, ne vemo.
Volitve in naše društvo. Bliža sc čas novih volitev. Liberalci ali kakor sc imenujejo »napredniaki« so že pridno na delu. Pridno hodijo po gostilnah in po zasebnih hišah, to je gotovo da ne za drugo nego radi agitacije za prihodnje volitve. Možje S. L. S. pa drže roke križem, ravno tako naše »Katol. slov. izobraževalno društvo« spi mirno spanje, saj niti občnega zbora ne skliče. Naj bi priredilo kako predavanje, ki bi bilo tako potrebno! Možje pri društvu vzbudite sc, da ne bo prepozno!
l epo stanovanje
s 3 ali 4 sobami ter pritiklinami v I. nadstropju se odda za majski termin.
Več se poizve pri D. Rovšek-u, fotografu v Kolodvorskih ulicah fitev. 35.	i£i 3 2
•*uu 104—98
Leopold Tratnik
LJubljana, St. Petra cesta 27
priporoča visokoCastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. ' Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! J Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vgorce. Stare reči popravim, poglatim itd.
Vallka zaloga elektr. avetn In klparaklb dal.
Borzna poročila.
,Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 30	januarja 1907,	
ZMoibeoS papirji.	Denar	Blago
i"', majeva renta......	99 15	99-35
.'1, »rebrna renta.....	loo-io	100- 0
avstrijska kronska renta .	»925	99 45
17, , zlata renta . . .	117 25	117 45
.'/„ odrska kronska , ...	95 66	95 8 <
f/, , zlata ....	114 30	tl4 50
5'/', posojilo dežele Kranjske .	99 10	10010
I1/«*/, posojila mosta Spljet . .	11330	113 6S
IV/. . . Zador . .	98 90	100 85
i'/i*/, boon.-herc. iel. pos. 1902	99 75	100-75
ll/. Češka dež. barka k. o. .	99'EO	99-70
VI. , , , *■ o.	•00 3i	99 90
I1/,'/, zast. pisma ga! d. hip. b.	1C010	101 10
4V/. P«**- k«®- k. o. b lo7„ jir.	105 70	106-70
i1/,7, zast. pisma Innerst. hr.	100 —	101-
47,*/. , , ogr. con. dež. hr	100 —	100-25
IV,7. . . hip. bankf.	100 -	100 30
»7,7, obl. ogr. lokalr.ib žal. d dr.	100-	101 —
4 V/, ob). Češke ind- ban*« .	>00-26	101*25
17, prior. Trst-PoreC lok.	9990	
prior. dol. žel......	99 60	_
37. , juž. žel. kup. VlVt • •	315 50	317 50
t1,7, avatr. pos. ta žsl. p. 0.	ICO 65	101 65
Bralka,		
	1&6"—	153 —
, , . 1864 ......	266 50	268-50
, tizsks.......	153 30	155 30
, s;im. kreditne I. emisij«	274 75	284 75
	283-75	293'7b
, o.',r. hip. banke ...	253 —	262 00
, srbske i frs. 100-— . .	loo-~	iOi —
, turške . ......	• 69-50	i70-50
Sasilika areik« .	?2 50	24 53
kreditne „ ...	447 —	ti 7 —
inomoške »	80'—	90
fCrnkovske „	92 -	■8 -
LJubliarste „	{6 -	ril-—
kvstr. 1 ud. krU* „ .	47 60	<9 50
Ogr.	28-25	30-25
iludolfove „	56 -	60--
■^slcburik* „	83	90 —
Dunajske kom. „ ...	497 50	6(8 —
D.Idi...		
	163 75	164 75
Jlrživr. e železnice ......	690 60	r'91'6U
VvHtr ogrske bitu Sns delnice	'.782	1791 -
Vvutr. kreditno banke ....	686-50	687*50
Jfciske „ „ ....	835 50	83 ."60
JI vnOBienske „ . .	2'4'čO	246 50
'remogokop v Mostu (llrtiz) .	764 -	770 —
Upmsko inontan......	62 V-	621-—
?rašie iel. iodr. družbe . . .	2660 —	2670*
<ima-Mur;inyt.......	(S70 25	571*75
Trbovljsko premog, družbe . .	281 -	284-80
IWi.tr. oroino tovr. druibe . .	070 —	673- -
Gnška sladkoren družbe . . .	142-	145 —
Vtltll,		
C kr. cekin ......	11 36	'1-40
U Danki .....	!9'C9	19 11
M mark« ....	23-48	..3f6
	24	i4*08
J»rke . . ...	117 425	117 625
.tškl barkovci . , . ,	98 50	95 70
Zublji .	2-5250	2 6375
OilarjI........	4 M	6'-
Zahtevajte zastonj
la Ir.nku moj veliki, bog.to llustrov.c Klavni cenik r nad llK'0 slikami vich vrst nlkeina.tlh, srrbrnlb Id rlullh ur i znamko Ro.konf, II.lin, Omng., SibafTbauaen, tiluDiitti' kakor tudi vieb vrat solidnih zlatuin in »rebrnln po iiTirntti lorarnMklb crnafc.
. K
J — «'—
4'— 5'— 7 SO 7-60 11-50
Nlkel. remont, ara . . .lit. Noakopl patent ura
. . črna |«kl. rem nra ivlc Izvir. Roskopl pat. ura . Ooldin rem. ura .luna" koles|e • rebr. . , .Olorla" . . . dvojni plast . . oklep verliica z rlnčlco na pero in karah., 15 ur. teika riika Tula nlkel ara t sidro z .Luna" kolesjem . . tra I kukavico K 3'50, budilka K 3 90, kuhln|ska ura K 3 — ivarcvaldska nra K J 80. Za Mako uro Dietno plamena J.m.trol fllk.k ri.lkol Zanima dovoljena, aH denar n.rfj I
Prva tovarna za ure Hanna Konrad v Mostu
1789 (Briix) žt. 654, Češko. '00 -46
i 50 9-50
Lepo stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kuhinje, kopalne sobe, pralnice in drugih pritiklin se odda takoj po ugodni ceni. — Natančnpje pri A. Su&nik-u, Zaloška cesta 6t. 21.
129 5-3
Prodaja na debelo in drobno.

Firnež
le Iz kranjskega lanenega olja
1619 100-S2 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrnežev, lakov in steklarskega kl»-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Najcenejše
domačega izdelka
priporoča uradniškim rodbinam
JOSIP VIDMAR
- v Ljubljani =
Prtd škofijo šte^ 19 — St ri trg štev. 4 Prešernove ulce štev. 4. i6i 5 -2 m Popravila točno in ceno. h
Društveni govornik.
Na razna vprašanja naznanjamo, da »Društvenega govornika« ne moremo posebej oddajati ter ga razpošljemo le kot prilogo »Duhovnemu pastirju«. Celoletna naročnina na mesečnik s prilogo znaša, kakor znano, 8 K. Istodobno naznanjamo tudi, da so stari letniki »Duhovnega Pastirja« deloma razprodani in da znižana, cena za stare letnike ni več v veljavi. Naročila sprejema »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Knjiga za vzgojitelje mladine.
Pred kratkim jc izšla knjiga pod naslovom: »Jugendlehre«. Ein Bueh fiir Eltern, Lehrer und Geistliche vod Dr. F. W. Foerster.
Pisatelj je siccr protestant, vendar pa vzbuja kaznici svoto za knjigo, dabi isto poštnine njegova knjiga tudi med katoliki posebno zanimanje in nudi vzgojiteljem mladine najboljše podatke. Knjiga obsega 724 strani, jc krasno prosto. Naročila sprejema »Katoliška Bii-vezana ter stane 7K-;0 h. Kdor vpošlje po na-kvarna« v Ljubljani.
Sienkiewicz »Jernač zmagovač« in pa znano Ahleitnerjevo povest tirolskega gorskega župnika »Med plazovi« prinaša sedmi sešitek »Ljudske knjižnice«, katerega smo ravnokar razposlali in kateri tvori začetek tretjega zvezka »Ljudske knjižnice«. Te dve povesti bota vzbudili splošno zanimanje med slovenskim ljudstvom in smo prepričani, da se bo »Ljudska knjižnica« splošno priljubila. Vsak zvezek »Ljudske knjižnice« je zase celota in se tudi zase dobi. Tako obstoji prvi zvezek iz treh sešitkov ter obsega povest: »Znamenje štirih«. Cena celotne povesti 60 h, oziroma s poštnino vred 66 h. — Isto ceno in isti obseg ima tudi druga povest »Ljudske knjižnice: »Darovana«, ki se vrši v dobi slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Ta povest tvori drugi zvezek »Ljudske knjižnice«. Kdor želi eno ali obe teh povestij, naj se blagovoli oglasiti in doposlati denar. Kdor pa želi postati s sedmim zvezkom (z začetkom Sienkieuiczcve povesti) naročnik »Ljudske knjižnice«, naj blagovoli na naslov »Katoliška Bukvama« v Ljubljani doposlati plačilo za vsaj deset sešitkov »Ljudske knjižnice«, t. j. 2 K 20 h.
Za društvene zbore.
Nova zbirka, obsegajoča: 21 moških in mešanih zborov«, uredil Matej Hubad, sc dobi j v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani ter velja 6 K. Na razpolago so tudi posamezni glasovi. >
Zbirka obsega:
A.	Moški zbori: St. 1. E. Adamič: »Eranica«.
»	2. J. Prochaska: »Popotnik«.
»	3. O. Dev: »Na poljani«.
»	4. J. Prochazka: »Pomlad«.
»	5. J. Prochazka: »Moč ljubezni«.
»	6. J. Ocvirk: »Napitnica«.
«	7. H. Vogrič: »Pismo«.
»	8. A. Sochor: »Nočna rosa«.
«	9. Jelen: »Uliši nas Gospod«.
«	10. To\vačowsky: »Tugospev«.
B.	Mešani zbor i.
« U. J. Prochazka: »Ljubezen«.
« 12. J. Prochazka: »Izprernenjeno srce«.
» 13. O. Dev: »Zarja«.
« 14. J. Aljaž: »Job«.
» 15. J. Aljaž: »Domovini«.
» 16. V. Krek: »Pogovor z domom«.
» 17. Dr. G. Ipavec: »Pozdrav«.
» 18. Dr. G. Ipavec: »Lahko noč«.
» 19. J. Padovac: »Vse mine« (»Moje jutro«).
» 20. Dr. A. Sch\vab: »Slanica«.
» 21. D. A. Schvvab: »Vasovalec«.
*	Društveni govornik (priloga Duh. pastirja) ima v prvem zvezku štiri v vsakem oziru poučne in vrlo zanimive govore. V prvem govoru »Socialne organizacije prvih kristjanov.« I. Podporna blagajna, slika veleučeni profesor dr. J. Ev. Krek na podlagi poročil sv. pisma cerkvenih očetov in istočasno poganskih pisateljev organizovano dejansko ljubezen prvih kristjanov pod vodstvom apostolov in prvih škofov. Govor bo povsod vzbujal požrtvovalnega apostolskega duha in najizdatneje priporočal današnje socialne organizacije v sv. Cerkvi. — V govoru »Koristi rajfajznovk« dobro pojasnjuje vč. g. J. Traven gospodarski, socialni in nravni pomen imenovanih denarnih zadrug. Članom rajfajznovk bo budil govor veselje do varčnosti in dela, nečlanom pa predvsem zmisel za zadružno organizacijo. — V govoru »Domače knjigovodstvo« naš neutrudni sociolog dr. J. Ev. Krek podaja navodila za gospodarsko izboljšanje v našem narodu. Ljudstvo naj skrbno zapisuje izdatke za hrano, obleko, stanovanje kurjavo in druge potrebščine. Podatki se bodo potem zbrali, priobčili in na njih podlagi se bodo natančno opisale razmere našega naroda in pokazala tudi pota, kako priti na boljše. Poslanci bodo pa v deželnem in državnem zboru s temi podatki prisilili na pomoč deželo in državo. Jasno je, da morajo z vsebino tega govora seznaniti voditelji vseh društev svoje člane. — V zadnjem govoru vč. g. Janko Jovan kratko in pregledno opisuje vpliv sv. Cerkve na narodno gospodarstvo. — Navedena vsebina najbolj priporoča »Društvenega govornika«. Naroča se obenem z »Duh. Pastirjem« pri »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
*	Das soziale VVirken der katholisehen Kirche in Osterreich. Band IV. Heft 1. D i o-ccse Laibach. Von dr. Josef Gruden. Laibach 1906. Verlag der Leo-Gesellsciiaft in Wien. Ze v uvodnem članku smo nedavno govorili o pomenu tc knjige. Knjiga je zelo natančen pregled in slika socialnega delovanja cerkve na Kranjskem, Pisana je v nemškem jeziku, ker je del, IV. zvezek, obširnega skupnega književnega dela dunajske Leonove družbe, ki naj obsega socialno delovanje cerkve v Avstriji sploh. Za nas je ta knjiga ena najznamenitejših publikacij zadnjih let, nujno potrebna zgodovinarju, vir za nadaljne študije, za praktično uporabo neobhoden pomoček. Uvod se bavi z ustanovitvijo naše škofije, prvo poglavje z verskim življenjem. To je cela vojska nioiivcev, ki so obenem socialni delavci — mogočen kulturen činitelj. 33.138 članov Marijinih družb, 109.200 članov bratovščine sv. Rcšnjega Telesa! Drugo poglavje nudi natančen pregled o vzgojnem delu ccrkve na Kranjskem s kratkim zgodovinskim uvodom. 4000 gojencev in gojenk vzdržuje cerkev v lastnih zavodih, od otroških vrtcev počenši do gimnazije. 129.800 kron duhovskih ustanov je omogočilo ustanovitev deželne gluhonemnice, cerkvenih ustanov za dijake pa je 153. Njih letni znesek šteje 69.600 K-, ustanovni kapital je visok 1,392.780 K. Tretje poglavje obravnava o splošni ljudski izobrazbi: o katoliškem časopisju (15 časnikov in revij), izobraževalnih društvih in knjižnicah, o umetnosti in znanosti, ki jo cerkev goji v posebnih društvih in gmotno podpira. Odlično mesto zavzema tu »Leonova družba«. Četrto poglavje govori o ka-ritativnem delovanju cerkve. Cerkvenih vsta-nov za reveže je 180; letni znesek je visok 39..890 K, ustanovni kapital 797.800 K. denar občinskih ubožnih fondov je iz cerkvenega premoženja. V. poglavje je obširen pregled o socialnem organizatoričnem delu cerkve med vsemi stanovi; zadruge, strokovna, rokodelska društva, hranilnice itd. Knjiga bo izvrstno služila apologetu, predavatelju, šolniku. Statistika, celo politiškemu uradniku. Za nas pa je ponosna priča naših moči in našega dela. Knjiga velja K 3.40, po pošti 20 v več in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
• FS1SO PRIMOŽIČ,I
H	-	mizarski mojster, .	^
1 Ljubljana, Hilšerjeve ulice štev. 5 S
^ izdeluje vsa stavbena in pohištvena dela, oprave gostiln, hotelov in prodajalnic. w
Priporoča se osobito preiast. cei kvenim predstoimštvom za napravo spovednic, klecalm-
\ J i [J"l ' 'v-u ow wnuum'	...... c -------' —	--- -	«	.	-
kov, klopij in omar za paramente. Načrti in proračuni brezplačni
m
niw|ii| ni uiiiai a« pM>	..........— r	.,	i/m
Poskrbi vse vrs'e parkete, deščice za tla, prevzame polaganje istih in poprave vj* ■ ...	* _ i_.su ... __ j„*..i: prodaja in po
^ starih podov, kakor tud. vtščenje m snaženje istih tu in na deželi šilj* tudi p> po* ti domače voščilo (kuhani v. suk).
Solidno delo, točna in cena postrežba
1Š9 10-3
S
£*«»»» K3KMDIOIt3>3Kl>OMI8IO>OWWIHKI>OIBKIKlK3KWt3Ki<BIUIt
Oglas.
Podpisano društvo išče
izurjenega trgovca
z mešanim blagom, kateri bi prevzel tudi vodstvo gostilne V novo sezidanem Narodnem domu v Buzetu, Istra.
Ponudbe naj se pošiljajo na Blizefsko družtvo za štednju i zajmove do konca
februarja.
172 4-»
Lovci! Turisti! Vojaki!
Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje
2947 32-10	^ ^ ^ ^ ^
Prospekte pošilja
Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv.
Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg ul. 4.
Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Va^im Heveaxom sem jako zadovoljeni, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. Kamilo Morgan, lovski pisatelj (častni predsed. .kluba
strelcev" na Dunaju.)
MMIMMMMMn
Izurjena
prodajalka
ki si želi službo premeniti; kje, pove upravništvo tega lista.	148 3—2
v manufak-turni in špecerijski stro-
fi križen pot
150 cm visok, popraj 250 gld , se proda sedaj za 200 gld. pri
FRANU TOMANU 12 11
podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valva-zorjev trg št. 1. — Od preč. cerkvenega predstojništva pregledan in odobren
N FR. ČUDEN,
urar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve.
Častiti ii ženini in neveste!
Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd.
Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike.
Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih oenah in najlepši obliki.
Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za Cbina-srebro tudi po pošti franko in zastonj.
Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr-
tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, dni in luno gld. 230.
131-4
Vubi in se priporoča za obilni obisk
Fr« Čuden,
urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve.


Podružnica s v Spljetu. s
Oelniška glavnica: : K 2.000 OOO. : :
WM Ljubljanska kreditno banko v Ljubljani.
priporoča k žrebanju dne I. februarja 1907 : Turške srečke: kurz K 169.	Glavni dobitek Frs. 300.000.
Srečke laškega rud. križa: kurz K 49. „	,, Lir 15.000.
Promese na drž. srečke iz I. 1860 { j:'t?Bke J ft } 9»- dobitek K 600.000.
Sprejema vloge na knjilioe in tekoči račun po 4'/,%._" 1
Podružnica : v Celovcu, s
: Rezervni fond: : K 200.000. :