Leto XV., štev. 146 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Laseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št. 11.S42, Praga čialo 78-180, Wien št 105.24L tO*** 1 Ljubljana, četrtek 28. junija 1934 Cena i,— Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Vidov dan Vidov dan, naš tradicionalni narodni ki državni praznik, je gotovo ena izmed najprimernejših prilik za pregled našega dela v neposredni prošlosti in za ugotovitev nalog, ki čakajo rešitve v najbližji bodočnosti. Vsa leta obstanka naše države tega velepomembnega dne nismo slavili pod ugodnejšimi zunanje političnimi avspicijami, kakor storimo to lahko letos. Težika leta kritične osamljenosti naše države so minula za vselej in danes lahko olajšano ugotavljamo, da je v preteklih letih usoda miru visela često na nitki in da se je od časa do časa napetost tako zgoščevala, da iz zapletenosti skoroda ni bilo mirnega izhod a. Rimska tvorba železnega obroča okoli nas je obsojala našo državo skoro na ono skromno vlogo odvisnosti, ki je bila delež male predvojne Srbije v odnosih do Dunaja. Na vso srečo pa je naša zunanja politika še pravočasno krenila na nova pota in postavila proti silnemu pritisku Italije kot močno utrdbo zvezo treh držav Male antante. S to protiute-žjo Dunaju in Budimpešti, kjer je rimska diplomacija imela najtrdnejše pozicije, se je večji del Podunavja odtegnil presilmemu italijanskemu pritisku in naša kraljevina je svobodneje zadihala. Samopomoč, ki je temeljna poteza politične tvorbe Male antante, ni mogla ostati brez učinka in brez vpliva v ostalem svetu. Imponujoči nastop treh držav je temeljito izpremenil ocenjevanje njihove sile v mednarodnem svetu, ki je uvidel, da mora z novim činiteljein prav resno računati. Naslednji dve etapi, ki siM. še bolj vzbudili pozornost zapada, sta. bili vzhodni in balkanski pakt in z njima je popolnoma prestal skoro koncentričen pritisk sovražnih sosedov na naše meje. Zemljepisni položaj naše države in nedavni politični obračuni z našimi sosedi; na severu in zapadu povzročajo, da dušeči obroč okoli nas ni razbit v teritorialnem pogledu, saj imamo med sedmerimi našimi mejaši komaj enega ali dva, ki sta nam odkrito prijateljska. Vendar pa so naši politični sporazumi tauko zelo okrnili silo neprijateljskih sosedov, da slednji ne morejo več niti po-mišljati na kako dejansko sovražno akcijo proti nam. Modra politika našega zunanjega ministra Jevtiča je popolnoma paralizirala naš neugodni zemljepisni. položaj, zaradi katerega smo stisnjeni. med neprijatelje, ki imajo namišljene stare in nove zahteve na škodo našega narodnega ozemlja. Kot Slovane nas napolnjuje s posebnim zadovoljstvom, da je izpadla iz sovražne nemško - madžarsko - italijanske falange bratska Bolgarija. Kljub prizadevanju iz Rima in Budimpešte se je močno razrahljala veriga okoli nas in to ravno na najobčutljivejši točki, na naši skupni meji z Bolgari, na katero so v Rimu in drugod zaradi znanih vojaških vrlin bolgarskega ljudstva polagali največ smelih nad. Osebni sestanek obeh vladarjev je v znatni meri zbližal oba naroda in ustvaril prve pogoje za premostitev nasprotstev, vendar tudi pri tej priliki ne moremo mimo dejstva, da je naš zunanji minister g. Jevtič, čigar popularnost in ugled kot državnika čistih mirovnih prizadevanj sta v veliki meri povzročila, da se je mišljenje v Bolgariji korenito izpremenilo in da smo sedaj na najboljšem potu, da nastanejo iz zhližanja ne samo dobri sosedski, marveč naravnost bratski odnosi. Ravnokar izvršeni poset francoskega ministra zunanjih zadev Barthouja v Beogradu je dal tudi svečano zunanjo potrditev davno znanemu dejstvu intimnega zavezništva z velikim francoskim narodom, pokazal pa je ostalemu svetu, da je treba smatrati našo državo za izredno važen faktor političnega ravnovesja ne samo na Balkanu, marveč tudi v Srednji Evropi Na temelju tesne povezanosti med Francijo in našo kraljevino se trdno nadejamo, da bodo v najkrajšem času urejene tudi druge pereče zadeve naše zunanje politike, kajti ugodno rešitev pričakuje naš narod z vsem srcem in jo bo tudi pozdravil z velikim zadovoljstvom. Naša zunanje politična bilanca nam bo nedvomno omogočila, da tudi v notranje političnih vprašanjih premagamo vse težave, trm bolj, ker se bodo spričo ugodnega stanja naše države na ven lahko posvetile vse ustvarjajoče notranje sile utrditvi šest o januarske države in narodne misli med najširšimi sloii prebivalstva naše kraljevine. Gospodarska stiska, ki ima vzroke in svoj izvor drugod, se pri nas čuti bolestno ravno sedaj, moramo pa si biti na jasnem, da se je pri nas uveljavila kasneje iin zaradi posebne strukture našeea naroda nikoli ne more zavzeti onih razmerov in ostrosti, ki so se kakor elementarna nesreča zrušile na nekatere druge države. Zlonamerne in ozdravljenje ovirajoče ie ?ato početje nekaterih manjših političnih skupin, ki izrabljajo stisko v političnem boju, dolžeč odgovorne čini tel je, da so oni krivi težkega stanja. Proti elementarnemu pojavu, ki je zadel najhuje tudi celo vrsto zelo bogatih držav, JEVTIČ 0 SODELOVANJU Z ITALIJO Izjava zunanjega ministra o razgovorih z Barthonjem — Sodelovanje Italije bi lahko bilo koristno za okrepitev mira Pariz, 27. junija r. Silen odmev, ki so ga izzvale veličastne manifestacije o priliki poseta francoskega zunanjega ministra Barthouja v Bukarešti in Beogradu. je še bolj podčrtal jugoslovenski zunanji minister g. Bogoljub J e v t i c v svoji izjavi, ki jo je dal direktorju lista >Ageaice Economique et Financiere«, v kateri je obeležil tudi glavne probleme, o katerih je bilo govora na sestankih z Barthoujem in označil tudi bodoče smernice razvoja mirovne politike Francije in Male antante. G. Jevtič se je dotaknil vseh aktualnih problemov in zlasti tudi odnosajev Jugoslavijo do Italije, Bolgarije in drugih sosedov. Med drugim je izjavil: Navdušene manifestacije Barthouju, ki so trajale od trenutka, ko je stopil na jugoslovenska tla, do njegovega odhoda, so bile dovolj zgovorne priče našega razpoloženja in mišljenja, tako da mi ne preostane nič drugega, kakor da potrdim svoje veliko zadovoljstvo spričo poseta vašega zunanjega ministra v Beogradu. Kakor razgovori v Ženevi in Parizu, tako so tudi sestanki v Bukarešti in Beogradu absolutno potrdili popolno harmonijo v mednarodni politiki med Francijo in Jugoslavijo. Sestanek v Beogradu pa je bil še posebno koristen, ker je omogočil pojasnitev izvestnih mednarodnih vprašanj, ki se tičejo obeh držav, da bi se moglo tem bolje pripraviti naše skupno stališče napram tem problemom v sedanjosti in bodočnosti. Med najvažnejša vprašanja, o katerih smo govorili, spada gotovo priključitev Bolgarije v sistem balkanskega sporazuma. Čeprav Bolgarija ne sodeluje pri balkanskem paktu, ki je bil pred kratkim podpisan, je vendar glavna stvar njen duh in njena želja po zbližanju. Gotovo bo Bolgarija zahtevala izvestne revi ndikaci je. Toda imam vtis, da bodo v glavnem gospodarskega značaja. Izhajajoč iz ideje zbližanja z vsemi sosedi, bo mogla Bolgarija na tem terenu sodelovanja najti naklonjen sprejem pri vseh balkanskih državah in verjetno se bo našla zadovoljiva rešitev tudi n. pr. glede izhoda na Egejsko morje, ob katerem si bo lahko ustvarila svobodno lu-ko, ali pa se bo našla rešitev na kak drug način v okviru obstoječega gospodarskega sistema. Po mojem mnenju so to vprašanja, katerih ureditev ni nemogoča. Kar se tiče Italije, sta Francija in Jugoslavija docela enakih misli. Zvesti načelu vzajemnega podpiranja bi želeli, da bi Italija sodelovala v sistemu regionalnih paktov. Zlasti pri sredozemskem paktu je pričakovati njenega koristnega sodelovanja. Jasno je, da so v tem smislu neposredni stiki z rimsko vlado sami ob sebi razumljivi in jaz ne vidim nikake ovire, da ne bi prišlo do takega sestanka, ld pa bi moral roditi konkretne rezultate. Zato bi bilo potrebno, da se sedanje stanje problemov, ki se tičejo obeh držav, izboljša. Nekateri problemi pa še niso dozoreli. Zaključujoč, želim izraziti vam svojo vero v uspeh sedanje akcijo Francije za ohranitev miru. Nadejam se, da bo evropska situacija zaradi teh naporov kmalu postala manj mračna, kakor je bila dosedaj. Zahvala Barthouja Beograd, 27. junija AA. Zunanji minister Bogoljub Jevtič je prejel danes naslednji dve brzojavki: »V trenutku, ko se poslavljam od vaše domovine, izpolnjujem svoj prvi dolg hvaležnosti, ko se vam iz vsega srca zahvaljujem za sprejem, ki mi je bil prirejen v Jugoslaviji. Bolje kakor kdajkoli prej sem razumel politične in moralne činitelje, ki združujejo naša dva naroda. Vsa Francija bo ganjena od navdušenja nad tem, o čemur sem bil navdušen svedok. Bodite prepričani o mojem absolutnem osebnem prijateljstvu. — Louis Barthou.« Zahvala francoskih novinarjev »Zastopniki francoskih listov ne morejo zopustiti Jugoslavije, ne da 'bi izrazili vaši ekscelenci svojo hvaležnost, ki jo čutijo spričo tolikšne prijateljske pozornosti, s katero ste jih obdajali v času njihovega prekratkega bivanja v vaši krasni domovini. — Francoski novinarji«. šef centralnega presbiroja pri predsed-ništrn vlade dr. Kosta Lukovič je prejel naslednjo brzojavko: Vašim prijateljem iz vrst francoskih novinarjev je do tega, da vam izjavijo, kako zelo so znali ceniti podporo, ki ste jim jo ob vsakem času izkazali, da ste jim olajšali vršitev njihovih dolžnosti. Odnašajoč rz vaše velike države nepozabne spomine, vas prosijo, da sprejmete izraze njihove iskrene zahvale in njihovih globokih simpatij. — Francoski novinarji. Odmev v pariškem tisku Pariz, 2fJ. jnnija AA. Listi objavljajo tudi danes obširna poročila o včerajšnjih slavnostni seji jugoslovenskega Narodnega predstavništva na čast francoskemu zunanjemu ministru Barthouju. Vsi naglaša-jo, da sme prisrčni in veličastni sprejem, ki ga je doživel zastopnik Francije v Jugoslaviji, služiti za nov dokaz velike ljubezni jugoslovenskega naroda do francoskega naroda in za neomajno solidarnost med Francijo in Jugoslavijo v mednarodni politiki in pri delu za zagotovitev svetovnega miru. Naglasa jo tudi nekatere aluzije, ki jih je omenil v svojem govoru predsednik vlade Uzunovič glede na spletke nekih držav v podunavski Evropi in zadovoljstvo ki ga je v zvezi s tem izrazil predsednik vlade nad odločnim stališčem Francije nasproti revizionističnim poskusom. Na posebno vidnem mestu prinašajo besede g. Uzunoviča Barthouju; »-Prepričani smo, da stoji ves naš narod in vsa Jugoslavija kakor en mož za Francijo«. Listi priobčn-jejo doslovno govor g. Barthouja v jugo-slovenskem Narodnem predstavništvu in posebno podčrtujejo njegove laskave besed o Nj. Vel. kralju Aleksandru, jugosloven-skem narodu in njegovih bratskih čuvstvih do francoskega naroda. Dopisniki pariških listov pof.darjajo v svojih obširnih poročilih zmagoslavni sprejem Barthouja v jugoslovenskem Narodnem predstavništvu in izražajo svoje zadovoljstvo, ker je uradni zastopnik Francije doživel t srcu Jugoslavije, ki jo Francija neizmerno ljubi, res izredno lep sprejem, ki bo ostal v nepozabnem spominu Barthouja in vseh, ki so bili z njim. Na prvih straneh prinašajo tudi posrečene slike raznih momentov sprejema Barthouja v Donjem Milanovcu, Smederevu in Beogradu in fotografije, kjer se vidi Barthou v družbi Jugoslovenk v narodnih nošah. Tekst pod slikami je sestavljen v isredno simpatičnih besedah. bajonetov v Budimpešti Budimpešta, 27. junija. AA. Vračajoč se iz Beograda, se je davi peljal skozi Budimpešto francoski zunanji minister Louis Barthou. Policija je izvršila obsežne varnostne ukrepe, da prepreči morebitne demonstracije. Na po6taji in okoli nje so bili zbrani močni policijski oddelki, med njimi tudi stražniki na konjih. Ko je brzi vlak prispel na postajo, je policija napravila kordon ob vsem vagonu, v katerem se je vozil Louis Barthou. Celo na ulicah, ki drže na postajo, so stale policijske patrulje. Razen zastopnikov francoskega poslaništva v Budimpešti je prišlo na postajo tudi mnogo novinarjev. Ker je pa bila pozna ura (pol 2. ponoči), Barthou ni zapustil svojega voza in ni nikogar sprejel. Barthou jevo potovanje skozi Budimpešto je poteklo brez incidenta. Pozdrav na Dunajn Dunaj, 27. junija. AA. Danes je francoski zunanji minister g. Louis Barthou potoval čez Dunaj. Na postaji so ga pozdravili šef avstrijskega protokola g. Blkss, francoski poslanik Puaux, jugoslovenski poslanik Nastasijevič, runrunski poslanik Bredi-oano in češkoslovaški poslanik Firlinger. ostanejo nepomirljivi Budimpešta. 27. junija, d. Ministrski predsednik Gombos, ki se je zaradi slabega zdravja ni udeležil seje poslanske zbornice včeraj popoldne, na kateri so razni govorniki protestirali proti poslednjim izjavam fancoskega zunanjega ministra Barthouja. je objavil po madžarskem dopisnem urada naslednjo izjavo: Barthoujeve izjave so seveda zbudil« veliko presenečenje in nerazpoloženje v onih madžarskih krogih, ki so bili doslej prepri-čani, da francoska zunanja politika ne temelji na bajonetih, temveč na pravičnosti in da ima namen olajšati žal danes še vedno obstoječa nasprotstva med narodi, jih zbližati ter pripraviti za postopno sodelovanje, ki so ga baš francoski državniki to-likrat poudarjali. Najnovejše Barthoujev« izjave so to upanje uničile. Fancoski zunanji minister se je ponosno priznal za odkritosrčnega človeška, ki ne prikiva. kaj misli in čuti. Barthou bo torej popolnoma razumel, če tudi mi mirno in odkrito označimo svoje stališče. Madžarska vlada zasleduje mirovno politiko, kakor je vsakomur znano, ter bo skušala doseči svoje cilje v mirovnimi sredstvi. Ta politika ne temelji samo v duši naroda, temveč tudi v mirovnih pogodbah samih. Madžarska vlada bo to na zakoniti podlagi temelječo politiko nadaljevala kakor doslej tudi v bodočnosti izključno z mirovnimi sredstvi, vendar pa z isto odločnostjo kakor v preteklosti. Vojaška diktatura v Nemčiji na obzorju? Senzacionalna napoved padca narodno-socialističnega režima Pariz, 27. junija, g. »New York Post« je objavil senzacionalen članek, v katerem pravi, da se bo sedanji režim v Nemčiji v kratkem zrušil in da bo proglašena vojaška diktatura. Pisec članka je odličen Nemec, ki je bil na visokem političnem mestu kot član pruskega deželnega zbora. Članek je podpisan s psevdonimom Jo-hannes Steel ter je prvi napovedane serije treh člankov. Informirani krogi pripisujejo napovedbam tega članka mnogo verjetnosti, ker se strinja z razvijajočimi se dogodki, zlasti pa zaradi tega, ker vodi več evropskih držav, zlasti pa Francija svojo sedanjo zunanjo politiko na podlagi teorije, da gre hitlerizem naproti svojemu koncu. »New York Post« pravi, da bodo diktatorski režim, ki bo sledil sedanjemu režimu, vodili predstavniki vojaštva, policije in Stahlhelma in da se bodo dogodki najbrže razvijali takole: Izguba celokupne oblasti kancelarja Hitlerja, nadaljevanje gospodarske in finančne usode Nemčije po dr. Schachtu, odstop predsednika Hindenburga, imenovanje bivšega prestolonaslednika ali nekega nečaka bivšega cesarja ali celo Hitlerja samega za regenta ali predsednika Nemčije, imenovanje Pa-pena ali Goringa za državnega kancelarja. Prenos eksekutivne oblasti na državnega kancelarja, ako bi Hitler postal predsednik, ali prenos te oblasti na poglavarja države, ako bi kak Hohenzollernc prevzel to mesto. Monakovo, 27. jtmija. AA. Včeraj ee je vršila plenarna seja akademije za nemško pravo. Svečani sejh so prisostvovali kot gostje tudi mnogi ugledni inozemci. Govoril je državni tajnik v finančnem ministrstvu Rernhardt o narodno-socialističnem načrtu vellike davčne reforme, ki jo vlada pripravlja in katere uzakonitve je pričakovati že jeseni. Med drugim je naglasiL da ori sedanji davčni obremenitvi ne more biti niti govora o zvišanju kateregakoli davka, pa tudi ne o uvedbi novih davkov. Ze sama misel o tem ne bi bila samo v nasprotju s težnjami po socialnem ozdrav ijenju nemškega naroda, temveč bi tudi nasprotovala najosnovnejšim gospodarskim načelom. ^ Reinhardt je med drugim posebno odločno nastopil zoper glasove o dozdevni uvedbi posebnega davka, ki naj bi pomagal povečati nemški izvoz. Na drugi strani sedanji nemški proračunski položaj žet ne dopušča niti misli o kakšnem splošnem znižanju davčnih bremen, pač pa se v okviru davčne reforme misli na več olajšav davčnih obvezancev glede načina plačevanja davkov. Pri tem se računa na to, da po novi metodi davčni dohodki ne samo ne bi manj vrgli, temveč bi celo presegli dosedanji dotok davkov. V zvezi s tem je bilo gibanje davčnih prejemkov v letošnjem letu zelo ugodno m se sme pričakovati, da bodo skupni davčni dohodki za 1. 1934 za več sto milijonov mark večji od lanskih. Litvinov o vzhodnem paktu Rusija za vzhodni pakt, ki bi jamčil varnost vzhodnih evropskih držav Pariz, 27. junija. AA. Posebni odposlanec velikega pariškega lista »Pariš Soir« je imel v Moskvi razgovor s komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim o razorožitvi in varnosti'. Litvinov je izjavil, da ne veruje v rešitev razorožitvenega vprašanja. O dvostranskih nenapadalnih paktih >e dejal, da ne koristijo varnosti. Tudi naj-agresivnejša država lahko zaključi nenapa-dalni pakt s svojim sosedom zato, da ima proste roke, da si zavaruje svoj hrbet al: boke i,n da nato lažje napade drugo državo. Zato je mnenja, da so še najboljši regionalni pakti o vzajemni pomoči, ki nudijo so skoro vsi ukrepi posameznih držav samo začasnega pomena, kajti ni je vlade, ki bi mogla sama popraviti to, kar je zagrešil ves svet. Mnoga znamenja govore za domnevo, da je splošna stiska že prekoračila svoj vrhunec in da bo svetovno gospodarstvo skoro našlo pot k popolni ureditvi. Nam je ta nevšečni pojav prizanašal dobro leto, ko so ga Nemci in Avstrijci že čutili v najhujši obliki, upravičeno je tudi prepričanje, da se bodo agrarne države najprej opomogle od vseh posledic. Zato ne smemo izgubiti poguma v nevarnosti, marveč upreti svoj pogled v bodočnost ter se s trdno odločnostjo postaviti v bran opasnosti, zavedajoč se, da se obupanec še nikoli ni rešil pogube. Globoki etični pomen današnjega praznika naj nas navda z zavestjo, da pogumni ne podleže nikoli. Zdravi optimizem naj na3 ne zapusti, obenem pa moramo imeti pred očmi, da v gigantskem boju nismo sami, marveč da se z nami bojujejo vsi narodi, od katerih so mnogi še vse silneje prizadeti. To sobojev-ništvo nam je jamstvo, da bo stiska po trdem delu premagana in da bodo zopet napočili časi urejenih gospodarskih prilik. še največjo varnost Ženevsko zasedanje, je nadaljeval Litvinov, je pokazalo, da ima misel o vzajemni pomoči malo nasprotnikov. Zanjo so celo države, ki so proti paktom. Nasprotniki teh regionalnih paktov o vzajemni pomoči dokazujejo s tem, da' jim ni do varnosti, če bi jih kršitev varnosti ne ogražala. Taki pakti so edino lojalno sredstvo splošne varnosti, zlasti &a varnost malih držav. Litvinov obsoja zadržanje takih držav in pravi, da bo pakt. ki ga sestavlja s Francijo za vzhodno Evropo po vsej priliki ustvarjen in ne bo v nobeni zvezi s sporazumom, ki že obstoja med balkanskimi državam. Rusija je pripravljena pristopiti' k paktu vzhodne Evrope, smatra pa, da bi kazalo podolbne pakte skleniti tudi v drugih delrh Evrope in celo na drug h celinah. Ta pakt bo jamčil za mir na vzhodu Evrope, kakor velja locarnski pakt za mir na zapadu. - Z vlakom 140 km na uro Pariz, 27. junija. AA. Železniška družba »Pariš — Lvon — Sredozemsko morje (PLM)« je dala v promet ekspresni motorni voz Pariš — Vichy. Normalna hitrost vlaka bo znašala po voznem redu povprečno 98 in pol km na uro, vendar bo vlak brez težav dosegel hitrost tudi 140 km na uro. Vagon ima 2 oddelka T. razreda s skupno 72 sedežev. Italijanska demonstracija v Draču Rim, 27. junija, p. Tukajšnji uradni kroga so v hudi zadregi zaTadi odmeva, kj je nastal v svetovnem tisku zaradi imperialistično - militaristične demonstracije -italijanske vojne mornarice v albanski Inki. Na vse načine skušajo postaviti vso stvar v drugo toč. Danes je bil objavljen komunike, ki pravi, da je vsa stvar nastala zaradi neprijetnega nesporazuma. Zaradi' nekih tehničnih ovir je prepozno prispela brzojavka, v kateri je bilo italijanskemu poslaniku r Tirani naročeno, naj obvesti albansko vlado o prijateljskem posetu italijanske vojn« mornarice v luki Drač. Preden pa je brzojavka prispela v Tirano, je biLa italijanska mornarica že več ur zasidrana v draški hi-ki. Zaradi tega je nastal nesporazum in je italijanska vojna mornarica prišla v albanske vode docela nepričakovano. Seveda ta izgovor ne drži, kajti poseti vojnih mornaric se ne organizirajo v 24 urah, marveč zahtevajo daljših priprav in razgovorov med prizadetimi vladami. Italijanom je sedaj zelo neprijetno, ker so spoznali, da se jih Albanci prav nič več ne iboie, na dragi strani pa je ta korak italijanske vlade na-i pravil v svetovni javnosti silno slab vtis, ker jasno osvetljuje italijanske imperialistične težnje na Balkanu. Titulescovi obiski Bukarešta, 27. jpinija. g. Rumtufnski zunanji minieber Titulescu odide 12. julija na veliko potovanje v inozemstvo. Poeetil bo Pariz, London. Pra$po in Beograd. Eksplozije peklenskih strojev v Avstriji Dunaj, 27. junija. AA. V javni telefonski celici blizu Schonbrunna je eksplodiral peklenski stroj. Na bližnjih hišah so popokale šipe in je nekega osemletnega otroka kos stekla ranil. Peklenski stroj je eksplodiral tudi na progi lokalnega vlaka Ebels-berg - St. Florian. V Welsu so aretirali dve osebi, ki sta prišli čez mejo. Pri njih so našli dva peklenska stroja in propagandno gradivo. Iz Oberalsa poročajo, da je tamkaj eksplodiral peklenski stroj pred hišo župnika. Materijalna škoda je velika, človeških žrtev pa ni. V NVeiregu so vrgli bombo na tamošnjo orožniško postajo. Povzročena škoda je precejšnja. V Belsburgu je eksplodiral peklenski stroj pred hišo tamošnjega beimwehrovsk"ega prvaka Sneugena. Eksplozija je povzročila materijalno škodo. V Honemsu je policija prijela udeležence tajnega sestanka krajevne hitlerjevske organizacije. Šest ljudi zgorela v avtobusu Pariz, 27. junija w. V bližini Luxeuil v departementu Haute Saone se je dogodila huda avtomobilska nesreča. Avtobus, v katerem je bilo 7 potnikov, je pričel goreti. Še6t potnikov je popolnoma zgorelo. Katastrofalen tajfun Tokio, 27. junija wk. Nad severno Japonsko je divjal tajfun, ki je po dosedanjih poročilih porušil 340 hiš. Večje število oseb je mrtvih ali ranjenih. Osem ljudi pogrešajo. Brzojavne zveze so prekinjene. Seja Narodne skupščine Odobritev nekaterih mednarodnih konvencij — Na prihodnji seji v ponedeljek bo imel zunanji minister g. Jevtič ekspoze o zunanji politiki Jugoslavije Beograd, 27. junija p. Narodna skupščina je imela danes dopoldne sejo pod predsedstvom dr. Koste Kumanudija. Po odobritvi zapisnika in prečitanju nekaterih interpelacij je skupščina takoj prešla na dnevni red. Prva točka je bila konvencija z Rumunijo o ureditvi tromeje v Banatu. Poročevalec odbora za konvencije, poslanec čirič, je uvodoma omenil včerajšnjo slavnostno sejo Narodnega predstavništva in naglasil, da se vsi narodni poslanci strinjajo z izjavami, ki so jih podali gg. dr. Tomašič, dr. Kumanudi in predsednik vlade g. Nikola Uzunovič in jih soglasno odobravajo. Narodna skupščina je izjavi poslanca čiri-ča viharno pritrjevala. V pogledu konvencije z Rumunijo je poročevalec pojasnil, da je bila sklenjena zaradi tega, da se definitivno uredi vprašanje tromeje. Prvotno je bila meja določena na koti 84. Pri razmejitvi na terenu l>a se je pokazala potreba neznatne korekture. Madžarska vlada na to sicer 'brezpomembno korekturo, ki se nanaša na 13 km dolg pas v širini 1 do 3 m, ni hotela pristati, češ da bi pomenilo to že revizijo mirovne pogodbe. Izjavila je, da naj se izvrši revizija, če se hoče pogodba revidirati, v celoti v smislu madžarskih revizioni-stičnih zahtev. Ker je madžarska vlada trdovratno odklanjala vsak sporazum, sta se naposled sporazumeli Jugoslavija i.n Rumunija sami ter s to konvencijo določili neke vrste nevtralen pas, ki ga bo za dobo M let upravljala Rumunija, naslednjih 9® let pa Jugoslavija. Gre v stvari za korekturo meje iz docela praktičnih razlogov. Senat je poročilo odbora sprejel z odobravanjem na znanje in konvencijo brei debate % aklamacijo odobril. Druga točka dnevnega reda je 'bila konvencija o osnovanju mednarodnega zavoda za kemijo v Parizu. Zavod bo proučeval vse pojave r kemiji in sproti obveščal vse zainteresirane države. Skupščina je tudi to konvencijo brez debate soglasno odobrila. Iz klerofašistične Avstrije Dunaj, 36. junija. Prav nič se nisem začudil, ko sem slišal, ca moja poročila iz Avstrije niso všeč onemu krilu politične javnosti v dravski banovini, ki je našemu kancelarju idejno zelo sorodna. Vendar me vse to ne ovira, da ne bi poročal objektivno o stanju na Dunaju in v ostali državi, o kateri svet ne ve, dali bi ji že dejal lahko monarhija, ko je vsem jasno, da republika ni več. Prihod nadvojvode Evgena na Dunaj je vzbudil vseobčo pozornost prav starih ljudi in nedeljeno ogorčenje mladine. Habs-buržanom so se po prirodnem razvoju tla močno izpodmaknila in izključeno je, da bi se ta dinastija lahko zopet vdomačila na bivšem cesarskem Dunaju. Dunajčan ima pač veliko potrpljenje z onimi starimi upokojenci uradniškega in častniškega stanu, ki porabljajo vsak praznik bivšega cesarstva in bivše dinastije, da se vržejo v parado in se okrase s perjanicami in medaljami, vkljub vsej svoji dobrodušnosti pa dunajsko prebivalstvo nima niti najmanjše želje po nekdanji vladarski hiši. Slednja se je še pošteno kompromitirala s tem, da se je zanjo zavzel sedanji režim in da je nosilec novega habsburškga patriotizma ravno naš kancelar Dollfuss. Morda so kje na svetu naivne duše, ki mislijo, da se bo Dollfussu posrečilo pridobiti večino prebivalstva za svojo domovinsko fronto, toda v Avstriji ni takih kratkovidncžev. Nasprotna agitacija je pač tako močna, iznajdljiva in požrtvovalna, da v vsakem pogledu postavi v senco plačane pristaše režima. Marksisti obeh struj niso pozabili krvavega februarja; res so sedaj razbiti in dolže šc vedno drug drugega za februarski neuspeh, toda njihovo ogorčenje proti Dollfussu in režimu je še vedno nepomirljivo. Zdi se, da so se socialisti odtegnili politiki in da jih je Dollfuss res temeljito pobil. Mase so nedvomno preplašene, one stotine pa, ki so se udeleževale odpora proti režimu, ne k ioni jo niti sedaj in ljudski glas ve povedati, da se hitlerjevcem samo zato po-srečujejo atentati, ker jim delavske množice dajejo potuho. Hitlerjevska agitacija je zadnje čase preplavila vso državo s svojim propagandnim materialom, ki je pred vsem naperjen proti bivši cesarici Žiti, proti njenemu sinu Otonu in proti vsem Habsburža-nom. Toliko in tako ostrih napadov na bivšo avstrijsko dinastijo gotovo niso pro-ducirale vse nasledstvcne države skupaj, ki so v prvih letih po prevratu dale precej duška svoji mržnji do Habsburžanov. Podobice s Žito in Otonom gredo iz rok v roke; ne morda zaradi popularnosti, marveč zaradi zafrkljivih napisov in pesmic, s katerimi so opremljene. Močno v čislih je tudi slika z naslovom: »Črni diktira, mali parira«. Na tej sliki sta razoglavi kancelar Dollfuss in nuncij Sibilia. Slednji živahno prepričuje o nečem Dollfussa, ki s klobučkom v roki resno posluša besede visokega prelata. Slika je res tako posrečena in poučna, da Je tvorcu s stališča objektivnosti samo čestitati na izvrstno uspeli fotoreportaži. Besedilo. ki ga sliki dodajajo hitlerjevci, je zelo strupeno, ni pa tako prepričljivo, kakor slika sama. To prečesto shajanje z nuncijem in kardinalom preseda tudi že zvestim pristašem, ki morajo preslišati marsikatero pikro iz ust političnih nasprotnikov. Verna domovinska fronta si želi, da bi se kancelar malo manj kazal v družbi visokega klera, ali pa da bi se vsaj ne dajal vedno fotografirati pri takih prilikah. Da je med Ehmajčani veliko nejevolje zaradi te intimnosti posvetne in cerkvene oblasti, izhaja iz nedavnega poročila dunajske evan-geljske občine. Lani je v teku celega leta prestopilo v evangeljsko cerkev le 2200 oseb. letos pa se je že za prve štiri mesece to število povzpelo na 10.000 prestopivših. Vendar pa se v statistiki ti prestopi ne bodo poznali, ker se na drugi strani mnogo proletarcev vrača v katolicizem, osobi-to pa se opaža med židi, da se pokrščuje-jo. Glasilo dunajskega židovstva »Der Israelite« grmi proti tej »pokrščevalni epidemiji« (Taufepidemie«). Akcija nekadilcev je še vedno v polnem razmahu. Poročal sem že, da so vse toba- Tretja točka dnevnega reda je bila konvencija o ureditvi medsebojnih terjatev med Jugoslavijo in Turčijo, ki predstavlja sestavni del prijateljskega pakta, sklenjenega med obema državama. Pri obračunu medsebojnih terjatev se je pokazalo, da presegajo terjatve turških podanikov terjatve jugoslovenskih državljanov za 15 milijonov. Na osnovi posebnega sporazuma se obvezuje Jugoslavija v smislu predložene konvencije, da bo v teku letošnjega leta izplačala Turčiji 7 milijonov, t teku prihodnjega leta pa v dveh obrokih 10 milijonov, s čemer 'bodo terjatve Turčije končnoveljavno likvidirane. Skupščina je konvencijo soglasno odobrila. Na predlog predsednika dr. Kumanudija bo prihodnja seja Narodne skupščine zaradi praznikov v ponedeljek 2. julija. Na dnevnem redu bo prijateljski pakt s Turčijo ter konvencija o unifikaciji meničnega zakona. O priliki razprave o prijateljskem paktu s Turčijo bo podal zunanji minister g. Jevtič obširen ekspoze o jugoslovenski zunanji politiki in o dogodkih zadnje dobe v zvezi s konferenco Male antante in posetom francoskega zunanjega ministra Earthouja v Beogradu. V parlamentarnih krogih vlada zaradi tega za prihodnjo sejo skupščine veliko zanimanje. Skupščinski odbori Beograd, 27. junija, p. Skupščinski odbor, ki razpravlja o zakonu o mestnih občinah, je dan® v glavnem končal svoje delo ter odobril predloženi zakon resen rezerviranih členov. Med temi eo zlasti členi, ki se nanašajo na ureditev položaja in odnošajev mestnih uslužtvnoev. Da bi ee mogla vlada glede teh členov izjaviti, je odbor odgodil svoje sej? do 7. jalija. Finančni odbor Narodne skupščine je danes v načelu in podrobnostih odobril zakon o državnem pravobranilstvu ter predložil svoje poročilo plenumu Narodne skupščine, da ga čiin prej stavi na dnevni red. karne dobile nalog, naj nikomur ne izda-do upadka prodaje, marveč naj se pohvalijo s svojo dobro prodajo. Neka trafi-kantka na Karntnerci je prečesto poudarjala, kako ji dobro gre, pa se je naposled našla šaljiva ali zlobna duša, ki jo je naznanila financi. Zgovorna ženica ni bila malo presenečena, ko je od davčne oblasti dobila nalog za plačilo višjega davka, ko ji vendar tako dobro gre. Denunciacije so tudi posebno poglavje, ki priča, kako strahovito demoralizujoče vpliva strahovlada klerofašističnega režima na ljudstvo. Drug se boji drugega in nezaupanje vlada med najboljšimi prijatelji. Ovaduštvo cvete in vsak dan ustvarja na stotine novih žrtev. * Ponoven sestanek Dollfussa in Mussolinija Dunaj, 27. junija d. »Reichspost« poroča, da bo Mussolini tudi letos prebil svoj dopust s svojo družino v svoji vili v Ric-cionu, kamor naj bi prispel že prihodnje dni. že ob priliki poslednjega obiska dr. Dollfussa v Rimu ga je Mussolini povabil, naj ga obišče s svojo družino v Riccionu. Povabilo je bilo poslednje dni ponovljeno in ga je dr. Dollfuss tudi sprejel. »Reichspost« pravi, da je mogel vsakdo, ki je zasledoval zadnji dve leti razvoj avstrijsko-italijanskih odnošajev, ugotoviti naraščajoče razumevanje italijanske javnosti za potrebe Avstrije, kakor tudi, da so rimske pogodbe jasno dokazale, da je vodila od pogodb v Stresi, Mussolinijeve podunavske spomenice do rimskega pakta pot naravnost k določenemu cilju. Prihodnji obisk dr. Dollfussa v Riccionu ne bo temeljil na politični in gospodarski potrebi časa, pač pa dokazuje način povabila njegov prijateljski in družinski značaj, kar je jasno znamenje posebno dobrih odnošajev med Italijo in Avstrijo. Budimpešta, 27. junija d. Po poročilu lista »Pesti Naplo« pričakujejo v Rimu z velikim zanimanjem napovedani sestanek Mussolinija im Dollfussa, na katerem naj bi razpravljala o razmerju med Nemčijo in Avstrijo s posebnim ozirom na neprestana teroristična dejanja, ki so v nasprotju z uspehom razgovorov v Benetkah. Nadaljnja zadeva, s katero se bavijo tudi v Rimu, je dejstvo, da pridobivajo Nemci vedno več zemljišč v švicarskem Tessinn. Mussolini je nedavno napisal gloso proti tej akciji, s čimer je hotel posvariti nemško vlado in na drugi strani opogumiti Francijo za zbližanje z Italijo. Pomorska oborožitev Anglije London, 27. junija, g. Kakor poroča »Morningpost«, se je Anglija končnoveljavno odločila za oborožitev na morju in v zraku. Na mornariški konferenci 1. 1935. bo Anglija zahtevala obsežno povečanje svojih pomorskih sil ter najmanj 70 kri-žark. V ostalem menijo v merodajnih angleških krogih, da mornariške konference L 1935. sploh ne bo, ker je preveč nesoglasij med velesilami. Posojila ameriški industriji Washington. 27. junija. AA. Guverner federalnega, urada Black je izjavil, da so federalne rezervne banke pripravljene pristati na predloge o podeljevanju neposrednih posojil indjstrijii. pri čemer bodo v prvi vrsti upoštevale potrabe manjših podjetij. Francija gratfi vojne ladje za Rusijo Helsingfors, 27. junija, č. To vesteh iz Moskve je ruski komisar za državno obrambo naročil v francoskih ladjedelnicah štiri križarke po 7000 ton in štiri rušilce. To je prvi uspeh poset«. ruske vojaške ko" misije v Brestu in Toulonu. Francosko-angleški trgovinski sporazum London, 27. junija. AA. Danes ob 16.45 so podpisali v britanskem zunanjem ministrstva novi francosko - amgleški trgovinski dogovor, ki stopi v veljavo že 1. julija. MuMe^sino Cftoufeftp. tfAamin. de ^er Otvoritev 1. juCija 1934 Ljubljana je izkazala Janku, Čolnarju zadnjo čast Ljubljana, 27. junija Ogromne množice so danes spremile Janka Čolnarja na njegovi poslednji poti. Kmalu po 17. uri so se jele pomikati iz mesta po obeh straneh Tvrševe ceste procesije ljudstva, vrste so se zgostile na Vodovodni cesti. Olkrog vile v Dravski ulici, kjer jc ležal pokojni Janko na mrtvaškem odru, pa se je zgrnilo na tisoče ljudi. Zagreb se je nad vse lepo poslovil od Janka Čolnarja, Ljubljana pa mu je izkazala ob slovesu še večjo čast. Medtem ko je opravljal pred krsto Janka Čolnarja župnik iz Šiške o. Modest Novak z asistenco molitve in blagoslavljal krsto, ko so zapeli pevci Narodne čitalnice iz Šiške žalostinko in je igrala vojaška godba, so prikrožila pod nebom od letališča sem tri letala: spredaj na klubskem letalu »Pelikanu« narodni poslanec in bivši komandant I. letalske eskadrile v Ljubljani g. dr. Stane Rape, na ostalih vojnih letalih pa dva vojaška pilota. Vsa tri letala 60 krožila Venomer v širokih poletih nad Ljubljanskim poljem in spet v zavojih prikrožila nad hišo žalosti, spremljajoča turobni sprevod pogrebcev. Velika žalna povorka se je razvila po Vodovodni in krenila na Tvrševo cesto. Za križem so korakali nosači prelepih vencev, ki so jih poklonili pokojnemu Janku na sveži grob: Aeroklub Ljubljana, osrednja uprava Aerokluba, Aeroklub Zagreb, ljubljanski piloti, 4. letalski polk Zagreb, Aeroput Ljubljana, rezervni letalci iz Zagreba. brezmotoraši Aerokluba Ljubljana, Aerodetašman Ljubljana, pivovarna Union, delavstvo pivovarne in številni sorodniki Sledila je vojaška godba, ki je nenehoma igrala žalostinke. Za njo je strumno korakala četa vojakov, sledili so pevci. Za vozom z duhovniki so vozili krsto, nad katero se je spet kopičila grmada vencev in svežega cvetja. Ob pogrebnem vozu so korakali na obeh straneh po 4 vojaki z nasajenimi bajoneti kot častna straža. Za potrtimi sorodniki so stopali v vrsti predsednik Aerokluba Ljubljane g. Rado Hribar, podpredsednika dr. Otmar Pirkma-jer in polkovnik Pera Nedeljkovič, celotni odbor ljubljanskega Aerokluba, v zastopstvu predsednika zagrebškega Aerokluba g. J. P. Šabec, za osrednjo upravo Aerokluba v Beogradu pa dr. Anda Mitrovič iz Beograda, rezervni letalci, učenci pilotske šole, zastopnik župana g. dr. Kodre in še mnogi drugi. Sledile so dolge vrste ostalega občinstva. Žalni sprevod se je vso pot pomikal med gostim špalirjem, ki ga je tvorilo meščanstvo ob obeh straneh. Ista sli-Ka tudi v Linhartovi ulici tja do pokopaliških vrat. Med pomikanjem žalnega sprevoda k Sv. Križu je prikrožil pod nebom še četrti aero-plan in so zatrepetali v zraku nad Ljubljanskim poljem raznobojni papirnati zmaji. Na pokopališču so pričakovale žalni sprevod zopet nove množice. Ob svežem grobu je spregovoril mrtvemu junaku v slovo predsednik Aerokluba g. Rado Hriba, spominjajoč se ga kot viteza po značaju in pogumu in kot zvestega tovariša. Spet so zapeli pcvci, zaigrala je godba, prikrožila so letala, metajoča sveže cvetje in so oddali vojaki v zrak častno salvo. Nato so položili krsto v sveži grob in množice so se otožno razšle. Elemir Vajda - umrl Čakovec, 27. junija Včeraj je nepričakovano umrl znani ve-leindustrijec in banovinski svetnik g. Elemir Vajda. Operiran je bil na slepiču. Ker pa je boloval tudi na sladkorni bolezni, se rana ni zacelila, nastopile so komplikacije in je podlegel. Pokojni Elemir Vajda poteka iz male trgovske rodbine v Čakovcu. 2e v zgodnji mladosti je pokazal velike sposobnosti. Z 18. letom je šel v svet in bil zaposlen pri raznih velikih svetovnih izvoznih tvrdkah za perutnino in divjačino. Specializiral se je za to stroko in ko se je že pred vojno osamosvojil ter si uredil v Čakovcu vzorno trgovino za konje, perutnino in divjačino, je s tem odprl v našem narodnem gospodarstvu novo panogo. Takoj po prevratu je svoje podjetje še povečal, uredil moderne hladilnice ter perutninsko farmo, na kateri je stalno gojil po 60.000 piščancev. Bil je največji strokovnjak v tej panogi. Dasi je posvečal vso skrb gospodarstvu, se je mnogo udejstvoval tudi v javnem življenju. Sodeloval je v raznih patriotičnih društvih in organizacijah in aktivno sodeloval v politiki. Do 6. februarja je bil pristaš SDS in vedno odločen propagator jugoslovenske ideje v Medjimurju, Prekmur-ju in drugih hrvatskih srezih. Po osnovanju banovinskih svetov je bil imenovan za člana banovinškega sveta savske banovine. Kot gospodarski veščak je sodeloval na mnogih gospodarskih konferencah v Zagrebu in Beogradu. Njegova izvozna politika je prinesla mnoge koristi ne samo za Med-jimurje, marveč tudi za Prekmurje ter za ptujski in ljutomerski srez, zlasti r pogledu pospeševanja konjereje in perutninar-stva, ki predstavlja danes v teh krajih važno gospodarsko panogo. Pokojni Vajda je bil star šele 43 let. Zapušča vdovo in dva otroka. Bodi mu ohranjen časten spomin, preostalim pa iskreno sožalje! Sokolski dnevi v Sarajevu Slovesna otvoritev sokolske razstave v mestni palači — Glasbeni festival — Lahkoatletske tekme Sarajevo, 27. junija, j. Davi so se pričelo v Sarajeva velike sokolske manifestacije. Na sokolskem stadionu so bile lahkoatletske tekme, pri katerih so se plasirale sokolske župe po naslednjem redu: Sarajevo, Mostar, Tuzla in Užice. V Narodnem gledališču, v židovskem domu in v prostorih pevskega društva »Sloge« so nastopile godbe in tamburaški zbori v glasben h tekmah. Pri festivalu je sodelovalo 19 sokolskih godb in fanfar, 18 tamburaških zborov in 6 narodnih guslar-jev. Nastopile so tudi sodbe mariborske župe, in sicer iz Slatine Radencev, Središča ob Dravi in Male Nedelje. Rezultati teh tekmovanj še niso znani. Ob 10. dopoldne so otvorilj v palači mestne občine sokolsko razstavo- V prostorni avli občinske palače so se na okusno okrašenem odru zbrali k svečani otvoritvi razstave podstarosti SKJ Engelbcrt Gangl in Paunkovič, prvaki sarajevske in drugih sokolskih žup, namestnik drinskega bana dr. Hadžiomerovič, podpredsednik Narodne skupščine dr. Avdo Hasanbegovič, načelnik Sarajeva Matevelič in podnačelni-ka dr. Pavičič in dr. Jeftanovič, večina mestnih občinskih svetnikov, generala To-mič in Mi k) rado v ič, senatorji Ljubic, Ljubi-fcratič in Jankovič, narodna poslanca dr. Bogdan Vidovič :n Ivo Princip, češkoslovaški, francoski, belgijski konzul in večia skupina češkoslovaških Sokolov s rodsta-rosto COS Truhlarem. Na galerijah i« v avli je bila zbrana ogromna množica ljudstva. Prvi je govoril prosvetar SKJ Vlado Be-lajčič iz Novega Sada, ki je nagiašal vdanost Sokola Nj. Vel. kralju. Njegove besede so prisotni sprejeli z burnim in dolgotrajnim odobravanjem. Obširno je nato razpravljal o zaslugah predvojnih bosanskih in hercegovskih Sokolov za narodno zedi-njenje in osvobojenje. Sokoli je dejal, se nismo zbrali na drugem sokolskem zletu v Sarajevu samo zato, da bi pokazali svoje sile jn patriotska čuvstva. marveč, da se poklonimo tudi onim velikim borcem in graditeljem naše zedinjene Jugoslavije. Končno je govoril o pomenu razstave, ki je živa priča velikega dela bosansko-hercc- Aesolucija Narodne Odbrane V nedeljo je bila r Ljubljani glavna skupščina oblastnega odbora Narodne Odbrane. O skupščini smo poročali že r .ponede-Ijski številki, danes objavljamo še sprejete resolucije. Glase se: Današnje razrvane razmere s&btevajo nujno koncentracijo vseh konstruktivnih nacionalnih elementov v državi. V našem narodu je mnogo res idealnih in požrtvovalnih nacionalistov, ki streme vsi za istim smotrom, pa so razcepljeni na razne drobce Ln organizacije, ki nimajo med seboj dejansko nobene zveze. Narodna Odbrana kot matica složnega nacionalnega dela je dolžna povezati vse te drobce in organizacije v skupno, jako centralo, ki bo usmerjala Po enotnih pravcih delo vseh nacionalnih elementov in organizacij ter dosegla njih enoten nastop v vseh onih vprašanjih, ki so pomembna za naš narod in našo državo v nacionalnem, socialnem, kulturnem in gospodarskem oziru, zlasti pa pritegnila vso našo javnost za ono ofenzivno narodno obrambno delo, ki edino odgovarja interesom države in ugledu državnega, jugoslovenskega naroda. n. Naša nacionalna mladina sirom države je danes razbita na nebroj lokalnih pokre-tov, zaradi česar ne more nastopati kot kompaktna predstavnica borbenega nacionalizma. Prvenstveno tej naši jugoslovenski mladini mora Narodna Odbrana ustvariti centralo, ki bo izvedla zedinjenje vseh zdravih elementov v naši mladini ter stvo-rila na ta način iz te naše mladine oni neizčrpni vir idejno in morata« prekaljenih borcev, ki bodo polagoma * uspehom lahko prevzeli vodstvo vsega nacionalnega žitja in bitja v naši državi. M. Osrednji odbor NO v Beogradu naj ustanovi v najkrajšem času tiskovno centralo, ki bo s svojimi navodili in poročili usmerjala pisavo vseh nacionalističnih glasil ši-rom države ter tako dosegla enoten nastop nacionalističnega tiska. IV. Po osrednjem odboru NO pokrejena gospodarska in socialna akcija pod geslom »Svoji k svojim!« se mora nujno razširiti na ozemlje celotne države s tem, da se poleg vseh organizacij NO pritegnejo k sodelovanju tudi vse druge nacionalne gospodarske, stanovske, socialne im kulturne organizacije. V zvezi s temi organizacijami naj izvede osrednji odbor NO tudi akcijo za pripravo m izvedbo enotnega gospodarskega načrta, po katerem naj se razvija gospodarsko življenje naše države tekom bodočih let. V. Osrednji odbor NO t Beogradu naj organizira s pritegnitvijo vseh organizacij in celotnega članstva NO, pa tudidrugih nacionalnih organizacij širom naše države, sistematično borbo proti vsakovrstnim pojavom in dejanjem korupcije kakršnekoli vrste. Samo z zasledovanjem vsakega posameznega konkretnega primera korupcije se bo dalo to zlo omejiti do one mere, ki ne bo več škodljiva za razvoj naSe države in našega naroda. VL Osrednji odbor NO v Beogradu naj skliče čimprej plenarno sejo s pritegnitvijo delegatov vseh oblastnih odborov, da se izdelajo smernice bodočega dela NO, ki mora biti čim aktivnejše t vsakem pogledu. Na tem sestanku se naj ugotovi razmerje NO do vseh drugih nacionalnih organizacij katerekoli vrste hi izdela točen načrt za izvedbo v točkah I. in SI. navedene koncentracije. govskega Sokolstva v preteklosti ia sedanjosti Poleg sokolske razstave je mosUmatisko društvo treznosti v prostorih mestne občine priredilo protialkoholno razstavo. Zato je kot drugi govori] dr. Mehmed Agič, ki je poudaril pomen profcialkohokiega pokreta in ga primerjal s sokoiskim pokretom v službi naroda m domovine. Končno je dr. Hasanbegovič otvoril obe razstavi. Sarajevska sokolska godba je odsvirala himno »Hej Slovani«. Sokolska razstava je v razkošno okrašeni dvorani bivšega bosanskega-hercegovskega sabora, protialkofrolna razstava pa r stranskih prostorih. Sokolska razstava prikazuje razvoj Sokolstva v Bosni in Hercegovini zadnjih 25 let Delo kažejo grafikoni, pisma in razni dokumenta- Posebno važni so originali pisem umrlih sokolskfh nacionalnih prvakov ob pričetkn sokolskega pokreta v Bosni in Hercegovini. Antialko-holna razstava kaže propagand^tični material, uspehe treznostnega pokreta pci nas La v tujini. Mestna občina je razstavila tudi grafikone o kulturnem in gospodarskem razvoju Sarajeva v poslednjih 1® letih. V imenu GOS so češkoslovaški Sokoi poklonili sarajevskemu mestnemu načelniku umetniško izdelam kip sv. Jurija, posnetek znamenitega kipa tega svetnika na Hradčan h, ki ga je izdelal znamenit? češki umetnik v 15. stoletju. Nato je podstarešina EngeJbert Gangl posetil občinsko načelstvo. V imena zagrebške sokolske žure je dr. Oton Oavrančit povabil Sarajevo na veliki sokolski riet, ki bo meseca avgusta v Zagrebu Popoldne so sokolske godbe obhodSe mesto in igrale koračnice- Ljodstvo J« prirejalo Sokolom navdušene ovacšje. Zvečer je bil v oiicirskem doma vseslovanski večer. Glavne zletne svečanosti bodo jutri in pojutrišnjem. Po napovedi, da prisrejo dsavS ▼ Sarajevo bolgarski Junaki, so se oa postaj? zbrate velike množice ijndi. Starešinstvo sokolske sarajevske župe pa je preiek) braojavko a Sotije, da Junaki niso mogli odpotovati na zlet zaradi valutnih težkoč ter da ohžaln}®« jo. ker so morali odgoditi svoj prvi bratsfei poset jugoslovanskim Sokolom. Bivši minister Kapetanovic umrl Beograd, 27. junija, p. Dopoldne je omrl v visoki starosti 76 let bivši minister m dolgoletni profesor nekdanje velike šole (univerze) v Beogradu inž. Milan Kapetanovic. Pokojnik je bil minister v prvi jago-sloveraski vladi 1. 1918, pozneje pa je zastopal našo državo v reparacijski komisiji, zadnja leta se je docda ranakni! iz javnega življenja. Ugodna žitna žetev 5ovi Sad, 27. junna. c. Žetev je v potnem tekli. Strokovnjaki sodijo, da bo l^os po-voljna, čeprav ee je L4o pričelo v uaagod-nih meteoroloških razmerah. Si»a je spočetka povzročila mnogo ekrfoi, pozneje pa je zadosten d»3Ž nadoknadil škodo. Računajo, da bodo leSos pride lali n Sremrn no oralu zeml fe 7 metrskih stotov, v južni Baški 9, v severni Baoki 10, v Banatu pa 6 do 7 stotov žita. Žetev jj nekoliko boljša kakor običajno. Barthoufeva tffica v Beograd« Beograd, 27. junija. Beograjski obnins&i svet je krcal snoči sejo, na kateri je sklenil, da se dosedanja Cetinjska utira preimenuje v Ulico Louisa Barthouj». Ulica gre od Za-natskftga doma do Vajfertove pivruvaem^ ▼ Djšanovi ulici. Iz državne službe Beograd, 27. junija, p Premeščal je ka»-nilniski duhovnik Velimir GrgurereBč ie kaznilnice ▼ Novi GTadiski v kamžhiKT* ▼ Maribor. — V višjo skupino so napredovati profesor srednj? tehniške šoie ▼ Ljabljani Roman Gregi ter učiteljici n» osrednjem zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljan« Jelica Podobnik in Katka Mtmih._ — Upokojen je vlakovodja ljubljanske ž^Jezutske direkeijp Karol Trotovš^k. Nova vojašnica v Senfi Beograd, 27. junija A-A. Mesto Seocta priredi jutri 28. t. m. lepo svečanost- Posvetili bodo novo vojašnico in jo izročili naši, s slavo ovenčani vojski. S sklepom dne Si. marca 1931. leta so predstavniki mesta in meščani darovali ministrstvu vojake in mor narice stavbišče ▼ izmeri 33.500 kvadratnih metrov in obenem votirali 4 milijone dinarjev, da se na njem zgradi vojašnica z vsemi potrebnimi objekti za nastanitev ene, ga bataljona. Vojašnica se bo imenovala po Nj. Vel. kralju Aleksandru. Konec strankarska fistov na Bolgarskem Sofija, 26. junija, č. Snoči je potekel tok, do katerega so morali listi dobiti novo dovoljenje ta nadaljnje izhajanje. Strankarski listi, kakor »Eho«, »Pladne«, >Zemlje-delsko Znanje« in »Demokratičeški Zgo-vor« ne bodo več izhajali. Sofija, bo imela odslej Se 10 dnevniikov, med njimi »Utro«, »Mir«, »Zoro«, ^Kambano«. »Noro Vre me«, »Zaiijo«, »Slogo« in drage. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved m danes: Oblačno, ponekod dež in nevihte. — Situacija včerajšnjega dne: Šrnofc slab ciklon pirevladutje nad jugozapadno Evropo ter se polagoma širi proti severu. Pritisk je paded za 1 do 3 mm v Primorja in južnih krajih države, natraeal pa za 0.1 do 15 mm na ee-. vem. Temperatura je narasla v Primarjo in na jugu države aa 1 do 3 stopinje, na severu pa je padla za 1 do 5 stopin j. Dunajska vremenska napoved ae četrtek: V južnih Alpah precej jasno vrane, noko-lloo topteje. In ljudje Sveti Vid v nebeški zarji tehta čase nad viharji, meri svet in premišljuje, narodu usodo kuje: blagoslavlja žitno polje, polni vedra dobre volje, kiti gore mu zelene, mlin in brod z vetrovi žene — sveti Vid v nebeški slavi suče svet po svoji glavi. Ali kaj, da pod oblaki mro pod mečem mu rojaki: Lazar, Miloš, Jugovici, sami zvesti soke lici? Mar je slep za črno togo, palež, gladež, smrt in kugo? Mar se res prav nič ne meni. da polmesec cerkev pleni, da v stoletni mrak zaprta gine žlahtna vinska trta, da čez Kosovsko planoto stopa suženjstvo z robo to? Svet se suče in prevrača — vremenarstvo ni igrača — nova sapa v jadra vleče: sveti Vid krmilo k reče. Narod trga težke spone, kliče zveste bataljone. Kna vije se zastava od Soluna do Triglava. Sveti Vid svoj rod preraja: Kosovo od mrtvih vstaja! Griša Koritnik. obiska ministra Barthouja Odlični in dragi gost na svečani seji Narodnega predstavništva (v sredini). V ospredju sedi predsednik vlade g. Uzunovič, na desrn pa zunanji minister g. Jesvtici. Narodno predstvamštvo posluša nagovor predsednika Šport tn poletje« B. KOLB & PREDALIČ LJUBLJANA — Šelenburgova 6 Danes premiera velefil-tna, Id je dosegel na Dunaja in v vseh velemestih ogromen uspeh ČRNI LABOD Film strasti in greha. — Claudette Colbert in Bicardo ELITNI KINO MATICA Cortez. — Dopolnilo »Paramountov« zvočni tednik. Telefon 2124 Predstave na oba praznika ob 3., 5., 7.15 in 9.15 zvečer. Uomače vesti Prihodnja številka »Jutra« izid« zaradi dveh praznikov v soboto v običajnem obsegu. * Vojaške vesti. Kakor javlja »Vojni list«, so prideljeni na službovanje: kapetan 2. razreda Vladimir Skarlovnik kot vršilec dolžnosti komandirja 2. četi II. bataljona I. pontonirskega polka; artiljerij-ski podporočnik Leopold čuček kot vodnik I. divizijonu 24. artilerijskega polka; nižji vojni uradnik 2. razreda artiljerisko-teh-nične stroke Marko Ancel kot manipulant artilerijskega materiala vardarslti delavnici; veterinarski poročnik Fran Zoreč kot veterinar 3. konjeniškemu polku kraljice Marije Rumunske; veterinarski pomočnik 1. razreda Anton Makuc štabu 39. pehotnega polka; veterinarski pomočnik 1. razreda Jakob Dimec kot manipulant veterinarskega materiala potiskemu municijske-mu skladišču; veterinarski pomočnik 1. razreda Fran Tancar štabu 32. artiljerij-skega polka; veterinarski pomočnik 3. razreda Ivan Drinovec divizijonu artiljerijske oficirske šole; veterinarski pomočnik 3. razreda Miroslav Šimenc štabu 23. samo-stalnega artiljerijskega divizijona; veterinarski pomočnik 4. razreda Davorin Kalin-šek štabu 16. artiljerijskega polka; veterinarski pomočnik 4. razreda Stanislav Hro-vatin štabu 14. artiljerijskega polka; veterinarski pomočnik 4. razreda Valentin Se-Ijak na službovanje pri referentu veterine komande I. armijske oblasti; artiljerijski podporočnik Fran Košnik pa komandi ljubljanskega vojnega okrožja. Senzacija! i to Din i samo pri Foto Tourist — Lojze šmisc Ljubljana, Aleksandrova cesta št, 8. ♦ Promocija, v Gradcu je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Rado Debevec z Gline pri Ljubljani, čestitamo! ♦ Diplomirali so na jurldični fakulteti gdč. Bezlaj Marija iz Ljubljane in gg. Smodlaka Milcvan iz Splita in Zupan France iz Novega mesta, čestitamo! ♦ Nov tolmač italijanskega jezika. Ape-lacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo g. Marija iBratuža, šolskega, upravitelja v Gornji Rečici pri Laškem, za sodmega tolmača za italijanski jezik na sedežu sre-skega sodišča v Laškem. SOKOL MEDVODE priredi nepreklicno 29. junija ob 16. url TOMBOLO Vabi odbor. 5718 ♦ Na banovinski mlekarski šoli v škofji Loki sc otvori novo šolsko leto 15. septembra. Glavni pogoji za sprejem: praksa iz mlekarstva ali dovršena kmetijska šola in krepka telesna konstituclja. Vsa oskrba na zavodu stane mesečno 500 Din. Obiskovalci izven dravske banovine plačajo še 100 Din na mesec za šolnino. Banske uprave podeljujejo ubožnim učencem mlekarske šole v škofji Loki podporo od polovice do dveh tretjin zneska za vzdrževanje. Kolkovane in predpisano opremljene prošnje za sprejem se morajo vložiti najkasneje do 15. avgusta pri zavodovem ravnateljstvu, ki bo obvestilo prosilce tudi še o ostalih formalnostih glede sprejema. Hotel „Madeira", Vrboska (Dalmacija, na otoku Hvaru) 5701 1'-okrajno kopališče, popoi notna nov, udoben in mo- hotel, ki i-eSi n« oni plaži, obdan e naijv-e6-j.;-m borarfon $o«dom; na>j>lepea panorama na Jadrana, neiona za. začetek radi reklame rerednio nizke. — Zahtevajte takoj prospekte ♦ Upraviteijstva osnovnih in ravnateljstva meščanskih in srednjih šol opozarjamo, da bo v šolskem radiu v četrtek 28. t. m. ob 9. dopoldne prenos vidovdanske proslave, ki jo bo oddajala III. državna realna gimnazija v Ljubljani. Pred proslavo bo govoril zaključno besedo k šolskim oddajam v tekočem šolskem letu predsednik šolskega radia profesor g. Leopold Andree. Spored vidovdanske proslave: 1. Ob solncu s Kosovega polja (govoril bo profesor dr. Lovrenčič Joža). 2. a) Kernjak: Juhe, pojdamo v škofee!« (pel bo dijaški oktet); fc) rnska narodna »Dvanajst razbojnikov« (oktet). 3. Vladimir Nazor: »Molitva« (de-klamiral bo Sark Mitja). 4. a) Bučar: »Prelepa je trnovska fara« (moški zbor); b) Aljaž: »Divna noč« (moški zbor). 5. Osme-rica. proste vaje ( sestavil Nahlik, glasbo zložil Schweiger). 6. a) Beethoven: »Variacije v C-duru« (na klavir Demšar Goj-mir); b) Schubert: »Dve koračnici« (klavir Demšar Gojmir in Hubad Samo). 7. a) Gerbič: »Pojde m na prejo« (pel bo Ska-berne Ljudevit); b) Prelovec: »Moja kosa je križavna« (Skaberne). 8. Dr. Debeljak: Na Vidov dan (deklamiral bo Levart Mitja) 9. Golterman: »Koncert v G-duru« I. stavek (na čelo šivic Gustav). 10. narodna »Trije kovači« (moški zbor; spremljal bo na harmoniko Košak Karel). 11. a) Adamič: »Pod zelenim oknom« (deški zbor); b) Premrl: »Slovanska pesem« (mešani zbor). 12. Državna himna. ♦ Vsedržavna organizacija rejcev malih živali. Te dni so bila potrjena pravila »Glavnega jugoslovenskega živinarskega saveza«, s čimer so vsi rejci malih živali dobili svojo osrednjo ustanovo, po kateri bodo lahko uspešno reševali svoje zadeve. Savez bo imel svoj lokal v Beogradu in bo navezal stike z društvi rejcev malih živali, kolikor jih doslej imamo v Jugoslaviji. ♦ čebelarje opozarja kr. banska uprava na »Naredbo o prevažanju čebel na ajdovo pašo«, ki bo te dni razglašena v »Službenem listu«. Dovoz čebel je treba prijaviti pristojni občini od 1. do 20. julija. V prijavi je treba točno navesti število čebelnih panjev in prostor, kamor se nameravajo postaviti, dalje naslov čebelarja ali njegovega pooblaščenca, in kraj (občina), kjer se čebele stalno nahajajo. Morebitne prepovedi dovoza čebel bodo občine izdale po prijavnem roku. ♦ Sarajevski profesorji proti veronauku v srednjih šolah. Sarajevska sekcija Jugo-venskega profesorskega društva je na svoji konferenci pretekli ponedeljek razpravljala o predlogu resolucije za letošnji kongres profesorjev, ki se bo vršil 5.. in 6. julija v Banjaluki. Nekateri profesorji so zahtevali, naj se v resoluciji zahteva ukinitev verouka na srednjih šolah. O tem se je razvila živahna debata in je slednjič bilo sklenjeno, da sekcija ne bo stavila takega predloga, pač pa se lahko vsak delegat po svoje opredeli v tem vprašanju. + Dva češka novinarja gresta raziskovat Arabijo. Skozi našo državo potujeta češkoslovaška novinarja Alan Forej, urednik praškega dnevnika »Narodni listy« in njegov tovariš Bohumil Pospišil. Prispela sta v Beograd preko Budimpešte z izvrstno urejenim lastnim avtomobilom. Pot ju vede preko Carigrada v Kurdistan, Sirijo, Damask, Mosul, Bagdad, Jeruzalem, nadalje v Perzijo, Armenijo in v Arabijo. Tu bosta raziskala one predele, ki so svetu še malo znani. Njuno turnejo je aranžiral češkoslovaški novinarski sindikat z namenom, da podjetna novinarja čimbolj proučita možnosti plasiranja češkoslovaške robe v Arabiji in da obenem prineseta poročila o neznanih krajih. ♦ Vrnitev po dvajsetih letih iz Rusije. V nedeljo se je vrnil iz Rusije v Subotico bivši ujetnik Paja Bešlin, doma iz Ade. V ujetništvo je bil zašel takoj v začetku vojne. Pred 14 leti se je oženil z rusko učiteljico, s katero ima dvoje otrok. Svojo družinico je kajpa pripeljal s seboj. Svidenje na domačiji v Adi je bilo silno prisrčno, drug drugega pa so komaj spoznali. Paja je bil odšel na fronto kot mladenič, zdaj pa ima že dvanajstletno hčerko. Pri zdravju je našel še oba starša in sestro. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 51. letošnji številki z dne 27. junija: navodila, kako naj se sestavi predlog proračuna državnih razhodkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 1935-36 in Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. ♦ Sprejem v enoletni tečaj za otroške vzgojiteljice in negovalke traja do 10. avgusta 193*4. Kolkovane prošnje je nasloviti na Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. Natančnejše informacije so na vpogled pri upravi zavoda dmevno do 12. ure. ♦ Za CM Ivana Vrhovnlka sklad so nadalje darovali: neimenovan 500 Din; ženska podružnica v Novem mestu 100 Din. Iskrena hvala! ♦ Policijska ura v okrepčevalnicah. Prejeli smo z banske uprave: Po odredbi gospoda bana se je odložila obvezna moč naredbe o policijski uri z dne L t. m. samo kolikor se tiče buffetov (okrepčevalnic, torej § 2 naredbe) do 10. julija t 1. ♦ Avtobusni Izlet v Ti«t, Benetke, Gorico od 14. do 16. julija. Prijave na avto-podjetje J. Gorečan, Tržič. ♦ Preselitev odvetniške pisarne. Odbor Odvetniške zbornice v Ljubljani je dr. Er-vinu Mejaku, odvetniku v Konjicah, dovolil skrajšani rok za preselitev njegove pisarne v Gornji grad. Selitev se lahko izvrši 21. julija. Za prevzemnika pisarne je bil imenovan dr. Anton Prus, odvetnik v Konjicah. Odbor Odvetniške zbornice je istodobno dovolil dr. Teodorju Sbrizaju, odvetniku v Gornjem gradu, za preselitev v Mursko Soboto skrajšani rok. Selitev se lahko izvrši 1. avgusta. Za prevzemnika pisarne je imenovan kakor rečeno dr. Er-vin Mejak, zdaj odvetnik v Konjicah. ♦ Na Vrboski (otok Hvar) tej idilični luki, ki je obdana od krasnega borovega gozda, so zgradili nov, moderen, vsem zahtevam današnjega letoviščarja ustrezajoč hotel, ki nosi ime »M a d e i r a«. V Vrbo-sko, ki ima približno tisoč prebivalcev, je vsako leto prispelo mnogo potnikov in le-toviščarjev, toda samo za kratke, par ur trajajoče izlete, ker luka ni nudila prilike za stalno letovanje in ker je primanjkovalo gostinskih obratov, zlasti pa udobnih hotelov in penzionov. Sedaj se je temu od-pomoglo in bo to kopališče moglo sprejeti letno mnogo gostov. Izletniki v Vrbo-sko se zlasti zanimajo za bogastvo slik starih mojstrov, ki krasijo Obe cerkvi v Vrboski. Videti je originale Tiziana, Pa-ola Veronesa, Bassana, Alabardija in drugih. Ime hotela, namreč »Madeira«, je kar najboljši poudarek za odlične klimatične prednosti tega obmorskega romantičnega sela, ki je kar najboljše zavarovan proti neprijetnim vetrovom. Hotel ima glasbeno dvorano s klavirjem, radio, teraso za ples, kegljišče ter lep park. Gostom so na razpolago čolni, motorni čolni in razna druga sredstva. Cena vsej oskrbi je dnevno 50 do 60 Din. ♦ Nalezljive bolezni v dravski banovini. V dobi od 1. do 7. t. m. je na področju dravske banovine za nalezljivimi boleznimi obolelo 82 oseb, in sicer: za ošpicami 28, za davico 20, za škrlatinko 15. za senom 7, za tifuzom 6, za vnetjem priušesne slinavke 4, za otročično vročico pa 2 osebi. ♦ Proglasitev za mrtve. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da. se proglasi za mrtvega Franc Breg, rojen leta 1882. pri Sv. Antonu na Pohorju, po poklicu žagar, ki je ob mobilizaciji leta 1914. odrinil k 4. poljskemu topniškemu polku v Celovec in od tam na rusko, pozneje pa na srbsko fronto. ♦ Smrtna nesreča se je pripetila na železniški progi pri Velimirovcu v osiješkem srezu. Seljak Ivan Klas je hotel prekoračiti železniško progo, da ibi iz .bližnjega MEšiSnE t:« mi zdravilišče želodca črevesa žolčnega mehurja, gihta in sladkorne bolezni. Med glavna zdravilna sredstva spada zdravljenje z rogaško slatino, ki je najjačja zdravilna voda izmed vseh znanih alkalosalinskih-zem-ljatih vrelcev. Vsled čudovitih zdravilnih uspehov, ki se dosežejo v Rogaški Slatini, jo nazivajo jugoslovenski Karlsbad. Vsled svojih redkih naravnih lepot je Rogaška Slatina tudi iskano letovišče. Bujno zelenje— tihi, temni gozdovi — osvežujoč hlad — čisti ozonski zrak — krasani izleti — vsakodnevni koncerti — kopališče na prostem — zabava — kino itd. Prospekti in cenik: Zdravilišče in vse pisarne »Putnika«. 4832 studenca zajel pitne vode. Zgrabil ga je pa tovorni vlak, ki mu je odrezal obe nogi pod kolenom. Klas je v osiješki bolnišnici podlegel poškodbi. + Ogromni roji mušic. Pretekli torek je bil za Banja Luko pravcati solzni dan. Takoj z zgodnjim jutrom so se pojavile ogromne množine mušic. Meščani so hiteli zapirati okna. Naj.neprijetneje pa je bilo, da so se mušice zaletavale ljudem v oči in se je vse solzilo, še popoldne okrog pete ure je bilo po ulicah toliko mušic, da so se ljudje pozaprli po hišah, šele ponoči So se celi mušičji oblaki dvignili iznad mesta. KAVARNA „LEON" danes in jutri kakor tudi v soboto ln nedeljo vso noč odprta. Igra prvovrsten damski jazz - orkester. ♦ V župnišče v Javorju so vdrli te dni kar dvakrat zapovrstjo neznani tatovi, ki so odnesli župniku Josipu Klopčiču prvič nalivno pero, škatlo cigaret, nekaj steklenic žganja ln ruma, nekaj steklenic radenske vode, nekaj olja in ključ od pisarne, drugič pa so bili prepodeni. A zato so imeli večjo srečo pri posestniku Matevžu Koširju, k-i so mu odnesli okrog 500 Din gotovine, žepno nikljasto uro in precej mesnine. | „Mož Senzacijonalne pustolovščine v okviru najveselejše vsebine in mnoge glasbe. V glavnih vlogah Kurt Bois, La Jana, H. A. Schletov. — Samo na praznik 28. t m. ob 3., 5., 7. in 9. — Vstopnina Din 4.50 in 6.50 »Zvočni kino Dvor« Telefon 2730 ♦ Zasledovan potepuh in vlomilec. 231et- ni Matija Damiš iz okolice Ivanjkovcev je bil zaradi svojih tatinskih podvigov že večkrat kaznovan. Kazni pa niso zalegle in nevarni Matija vedno opreza za tujo lastnino. Pridobil si je tudi komplica, okrog 30 let starega neznanca, s katerim sta te dni obiskala stanovanje posestnika Antona Kralja v Moravcih pri Mali Nedelji. Odnesla sta mu veliko najrazličnejše obleke, več parov čevljev, vojaško listino na ime Antona Kralja in pa okrog »600 Din gotovine. Prijatelj milijonar Po veseli opereti F. Ujhelyja v glavnih vlogah Hermann Thimig, Jakob Tiedtke, ki skrbita za smeh in zabavo. — Samo na praznik 29. t. m. ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer —. Vstopnina Din 4.50 in 6.50. »Zvočni kino Dvor«. — Telefon 2730 ♦ Nevarni cigani. V hišo posestnika Janeza Miheliča v Dol. Brigi pri Kočevski Reki so vlomili cigani ter odnesli dve moški obleki, sedem srajc, več moških spodnjih hlač in drugega perila, par črnih čevljev, nekaj rjuh in dežni plašč. Posegli so pa tudi po jestvinah in si prilastili 4 kg prekajene slanine, nekaj sladkorja in več hlebov kruha. Cigani so po tatvini pobegnili, vendar so jih ljudje spoznali za Hudo-roviče. ♦ ženo je zaklal. S krvavim nožem v desnici je prišel na sresko načelstvo v Ca-zinu tridesetletni Peter Dukič in prosil, naj ga zapro, ker je z nožem razparal trebuh svoji ženi Devi. Peter se je bil. oženil pred tremi leti Deva mu je rodila dva otroka in zakon je bil srečen do lanskega božiča, ko se je Deva na lepem zagledala v premožnega vdovca Radovana Sremca. Pred štirimi meseci je zapustila moža in otroka in se preselila k vdovcu. Mož je bil takrat po opravkih v Slavoniji. Ko je prišel domov, je rotil ženo, naj se vendar vrne k njemu, štiri mesece jo je zaman čakal. Zdaj jo je poiskal na vdovčevi njivi in, ko ni hotela z njim, ji je z dvema udarcema razparal trebuh. Nato je kakor brezumen hitel 40 km daleč v Cazin, kjer so ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 SYLVIA SIDNEY, CARY GRANT v nepozabnem filmu Madame Butterfly Razkošen tonfilm v nemškem jeziku ob spremljavi lepe Puccinijeve glasbe Dopolnilo nov zvočni tednik Predstave: v četrtek in petek ob 5., 7. ln 9. uri. Pride! Pride! »CARICA KATARINA« Elizabet Bergner aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa, Kopalci in turisti* Uporabljajte za solnčenje dr. Kmetovo m azile iN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijab po 10 Din. yvywvwywwwvvvy^ ustregli njegovi prošnji in ga za pokoro posadili v zapor. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Pogreba gospe Tončke Bezenškove, ki se je vršil včeraj ob 17. iz mrtvašnice Leonišča, se je udeležilo poleg sorodstva mnogo Ljubljančanov, zlasti pa še ljubljanskih dam. številni krasni venci in šopki so poleg velike udeležbe vidno pričali o iskrenem sočustvovanju z usodo pokojne mlade gospe. Zlasti je vse ganil šopek 'belega cvetja, ki ga je ob vznožje krste položila hčerkica — edinka. Ob poslovilnem govoru in glasnem ihtenju sorodnikov in prijateljic je pokojnica legla v preraoi grob. Lahka ji bodi rodna zemlja! u— Pri komandi dravske divizijske oblasti je imenovan za ordonanenega častnika konjeniški kapetan I. stopnje g. Predrag Stefanovič. n— Državna dvorazredna trgovska Sola v Ljubljani. Zavrsni izpit se je vršil pod predsedstvom direktorja J. Gogale. K izpitu ja bilo pripuščenih 43 kandidatov in kandidatinj. Završni izpit so napravili: z odličnim uspehom: Ravnik Maks, Ham Jožica. Hladnik Ivana, Klemene Mira, Verbič Ivana, Žebavec Marija; e prav dobrim uspehom: Žagar Boris. Adamič Jožica. Frae Ba-rica, Hawlina Šarlota, Mišjak Martina, Primic Marija; z dobrim uspehom: Abram Stanko. Cerček Zdenka. Dolhar Ana, Fj.'an Marija, Kovač Edita, Obid Danica, Rabnik Albina, Jalen Marija, Jez?ršek Helena, Po-čivalšek Berta, Stare Regina, Striner Draga, Škofic Štefanija, Techarre Silva. Sladič Antonija, Urh Angela, Zajec Silva, Zagmei-etdr Ana; z zadostnim uspehom: Dernik Anton, Golob Branko, Blatnik Ladislava, Kramaršič Marija, Štrekelj Senafina, Valen-čič Nada. Sedem kandidatov in kandidaiinj je bilo odklonjenih za tri mesece, za oelo leto ni bil odklonjen nihče. — Vpisovanje v Drž. dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani se bo vršilo dne 1., 2. in 3. septembra Naredba zaradi sprejema je objavljana na razglasni deski: začetkom eolskega Ma pa bo razglašena v dnevnem časopisju. — Podjetja, ki nameravajo sprejeti nove pisarniške moči, naj se obračajo na ravnateljstvo Drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. u— Vabljene so članice vseh slovenskih ženskih društev, da se udeleže ustanovnega občnega zbora banovinske sekcije Jugoslovenske ženske zveze. Zbor se bo vršil 30. t. m. ob pol šestih v sejni dvorani mestnega magistrata. —- Jugoslovenska ženska zveza u— V pravoslavni kapeli ev. Nikolaja na Taboru bo danes ob 10. sveta liturgija, ob 11. pa parastos za kosovske mučenike in vse junake, ki so položili življenje na oltar domovine. u— Sokolsko društvo štepanja vas sprejema prijave za sokolski zlet v Zagrebu še do 2. julija. n— »Črni labud« je naslov filmu, ki ga bomo danes videli v kinu Matici. Film ise spo-t etno onih valikih del, ki nam predoča križev pot lepe mlade Američanke, ki jo ie zapastil njen ljubček. Ubožica postane mati in ss mora ločiti od svojega otroka, nato pa napravi kot »kraljica noči« in šao-soneta največjo velikomestno karijero. Vsi moški nore za njo in ona jih izkorišča brez usmiljenja, vendar je pa njeno lahkoživo življenja le lupina njene notranjosti, saj je še vedno dobra in pripravljena vsakomur »omagati. Hrepeni po svojem izgubljenem otroku ter vsak dan govori v radiu 6totieo-čim otrokom kot radijska tetka, ki o njej nikdo ni sluti, da ee za njo skriva razvpita >kraljica noči«. Po tej poti ee ji posreči, da najde svoje dete, ki jo spet pripelje v naročje ljubljenega moža. u— Srečolov Belo-modrj knjižnice javlja vsem plačnikom srečk, da izdaja dobitke vsak delavnik ob uradnih urah v društveni pisarni, Prečna ul. št. 2 do 20. julija t. 1. Po tem roku zapadejo dobitki v korist založbe. Po pošti se dostavljajo dobitki proti povračilu poštnine. u— Zagrebški humor v kavarni Nebotičnik. Znani zagrebški recitator in humorist Evgen Pancer priredi drevi izredno gostovanje v kavarni Nebotičnik. Na sporedu so znane njegove originalne kajkav-ske šaljive scene in imitacije. Ker je g. Pancer dobro poznan od lanskega leta, vlada za to prireditev veliko zanimanje. Začetek ob 10. zvečer, vstop prost. u— Cenen Izlet v Logarsko dolino. V nedeljo prvega julija priredi esperantski klub skupno z esperantskimi klubi iz dravske banovine, Zagreba in Celovca avtobusni izlet v Logarsko dolino. Vožnja sem in tja 50 Din. Priglase in plačilo sprejema trgovina Leitgeb, Jurčičev trg. Priglase s«» lahko tudi neesperantisti. Informacije so dobe v navedeni trgovini. u— Vrtna prireditev bo v nedeljo 1. Julija ob 4. popoldne na vrtu restavracije »pri Levu« (Gosposvetska cesta). Nastopil bo mešani pevski zbor »Tabora« s tržaškimi narodnimi in drugimi pesmimi. Pel bo tudi tenorist g. Angel Jarc. Na sporedu bodo še recitacije, srečolov, ples itd. u— Reklamo v stolpnih električnih urah odda mestna občina. Tvrdke, ki reflektira-jo na namestitev njihove reklame v teh stolpih, dobe točnejSa pojasnila pri gospodarskem uradu. u— Otroško igrišče TKD Atena sprejema v varstvo otroke za vse poletje brezplačno. Vpisovanje vsak dan od 9. do 12. In od 15. do 18. Vpisnina je 20 Din. u— V Logarsko dolino vozi jutri razgledni avtobus. Naše najlepše visokogorsko letovišče. Cena vožnji in prehrani 120 Din. Prihodnji mesec krožna vožnja pa Sloveniji. Dolenjska, Bizeljsko, Haloze, Maribor, Dravograd, Velenje, Logarska dolina, Gornji grad. Cena 250 Din. Informacije v trafiki nasproti pošte. Izletni avtobusi najceneje na razpolago. u— Karambol konj In tramvaja. Včeraj okrog ene nopoldne je prišlo na Tyrševi cesti blizu Bavarskega dvora do razburljivega karambola. Eden izmed voznikov, ki odvažajo material iz Ljubljanice po Miklošičevi. Pražakovi in ryrševi na Linharto- Dojenčkom od 5 mesecev dalje se dajejo z dobrim uspehom prikuhe kot špinača pesa koleraba ali karfijola, obenem s preizkušenim in znanstveno pregledanim proizvodom HORDENZYM dr. Wandera Prikuho s Hordenzymom jemljejo dojenčki zelo radi. »Hordenzym« se dobiva v vseh drogerijab in lekarnah. Cena Din 39.—. vo cesto, je privozil od Sv. Krištofa proti Pražakovi ulici prav v hipu, ko je od Evrope pribrzel voz cestne železnice. Voznik je menil da bo lahko s konji tramvaj prehitel, in je pognal tik pred vstopom v Pražakovo pa je voz z ojesom od spredaj trčil v tramvaj, oje je s spodnjega pločevinastega dela zdrsnilo o'b šipo pred tramvajskim voznikom in jo povsem zdrabilo. Tramvajski voznik se je komaj rešil pred ostrimi drobci, ki so leteli na vse strani, eden izmed konj pa se je toliko obrezaL, da so ga morali prepeljati v živinsko bolnišnico. Tatinski vlom je marsikomu povzročil že ogromno škodo. Proti taki škodi lahko zavarujete po neverjetno nizki premiji svoje pohištvo, zlatnino, srebrnino, dragulje in zaloge pri »JUGOSLAVIJI" SPLOŠNI ZAVAROVALNI DRUŽBI Ljubljana, Tyrševa c. št. 15. Informacije brezplačna u— Nezaželjeni obiski. Včeraj popoldne je nekdo vlomil v podstrešne prostore na Poljanski cesti 15., vdrl v zaklenjeno celico ter ukradel na škodo Antona Ravnika skoro nov suknjič, turistovske hlače, srna-čarske hlače, zimski površnik in športne čepico. Tat je vlomil tudi v celice stranke Josipa Fišingerja in odnesel temnozeleno pelerino, nakar je obiskal še oddelek podstrešja dr. Frante Misa in Josipa Rohrma-na, vendar tu ni ničesar zmanjkalo. — Iz javne kuhinje v Delavski zbornici pa je izginilo okrog »0 kompletnih jedilnih priborov, žlic, vilic in nožev v vrednosti 5000 dinarjev. DOVRŠENI GENTLEMAN uporablja za umivanje samo Lavender Soap Paracelsus odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično milo, ki omehča brado in prepreča kožne infekcije. u— Obsežna racija. V noči na sredo ia v zgodnjem jutru je priredila policija po mestu in na vzhodni periferiji obširno racijo. Po mestu se namreč še vedno klatijo razni delomrzneži, ki bi lahko poiskali delo zlasti zunaj na deželi pri kmetovalcih. Pošteno delo pa jim nikakor .ne diši in rajši ostajajo v mestu, kjer prosjačijo ia nadlegujejo ljudi na ulicah in v stanovanjih. Med njimi so nekateri pravi teroristi, ki groze posameznikom in si hočejo tudi s silo pridobiti, česar jim ljudje prostovoljno ne naklanjajo. Med takimi pro-sjaki, ki se ogibljejo poštenega zaslužka, so tudi številni dolgoprstneži. Policijski organi so včeraj aretirali nad 30 takih sumljivcev, ki so jih nalovili zlasti mnogo v Mostah. Med drug_im so aretirali tudi 5 žensk, ki So se vdajale lahkoživemu življenju. PLITVIČKA JEZERA „B e 11 e v u eu renoviran, prvovrstna oskrba, pension od 50 do 75 Din. Se priporoča Joža Krainer, Obsojeni ponarejevalci kovancev. Pred malim kazenskim senatom so bili obsojeni trije delavci, ki so bili že dalj časa brez posla, zaradi ponarejanja in razpečevanja 50 dinarskih kovancev. Letos od konca januarja do srede februarja &o ponaredili več komadov 50 dinarskih kovancev. V promet so pa spravili le tri. Bili so obsojeni: ključavničar Jože G. na € mesecev in 15 dni strogega zapora, livar Anton K. na 3 mesece in 15 dni strogega zapora in Rudolf D. na 3 mesece strogega zapora. Zadnjemu je bila kazen odložena za 4 leta. Obtoženci so se v splošnem zagovarjali, da so 'bili zaradi brezposelnosti v silni stiski. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni. u— Strogo obsojen goljuf in vlomilec. Pisano preteklost ima za seboj Jože Bečan, doma iz okolice Medvod, po poklicu krojaški pomočnik, že nad leto dni je hodil okrog in se izdajal za krojaškega pomočnika pod raznimi tujimi imeni. Opeharil je mnoge stranke za večje vsote, osobito pa je najemal pri ljudeh moška kolesa ter ia z njimi vozil v širni svet. Cek> nekega šoferja je prevaril za 250 Din, ko ga je peljal iz Ljubljane v Polhov gradeč. Največji plen je lani decembra dobil na Bledu, kjer je odnesel svojemu gospodarju za 4595 Din blaga. Razne stranke je osleparil za 10.000 Din. če se mu je kazala prilika, je tudi vlamljal. Pred malin senatom je večinoma vse sleparije in tatvine prostodušno priznai. Bil je obsojen na 3 leta in 6 mesecev rob;je. Državni tož.lec je predlagal zanj tudi prisilno delavnico, kar pa je sodišče odklonilo. Jože Bečan je sodbo sprejel, državni tožilec pa se je pritožil zaradi prenizke kazni. Tragična smrt otroka Celje, 27. junija V torek dopoldne so se igrali otroci na nekem dvorišču v Levcu pri Celju okrog truge za gramoz, ki je bila prislonjeia k zidu. Truga se je nenadoma zrušila na štiriletno dninar jevo hčerko Pavlo Vet biče-vo iz Levca in ji zdrobila lobanjo. Dtklico so takoj prepeljali v celjsko bohišnico, kjer pa je že opoldne podlegla težki oa poškodbam. JUi&tcbAS* AomaU mik, da JUM jptcilo- Iz Celja e— Izobesite zastave! Mestno načelstvo v Celju poziva hišne posestnike, da okrasijo danes, na Vidov dan, svoje hiše z državnimi zastavami. e— Z drž. realne gimnazije v Celju. Po zahvalni službi božji v Marijini cerkvi bo danes ob 8.45 na gimnaziji vidovdanska proslava, na katero je vabljena tudi celjska javnost. Višji tečajni izpit je napravil naknadno v ponedeljek Boris Pik lz Celja, Id je moral pred dnevi zaradi obolelosti preložiti ustmeni višji tečajni izpit. Za vpis v I. razred so se te dni prijavili 204 učenci in učenke. Sprejemni izpit je napravilo 127 učencev in 59 učenk, 18 učencev in učenk je bilo reprobiranih. Nekateri učenci bodo odšli na druge zavode. Prvi razred celjske gimnazije bo imel v prihodnjem šolskem letu tri oddelke. e— Zaključne izpite na drž. rudarski šoli v Celju je polagalo od 21. do 23. t. m. 18 absolventov UL letnika, in sicer 13 iz rudarskega in 5 iz plavžarskega oddelka. V izpitni komisiji, ki ji je predsedoval zastopnik rudarskega glavarstva v Ljubljani g. inž. Kubias, sta sodelovala tudi gg. inž. Lipužič, ravnatelj TFD v Kočevju in inž. Krulc, obratovodja Cinkarne v Celju, fepit je napravilo 5 kandidatov z odličnim, 9 s prav dobrim in 3 z dobrim uspehom, 1 kandidat je bil reprobiran za tri mesece. e—K zaključnemu Izpitu na drž. dvoraz-redni trgovski šoli v Celju se je prijavilo 20 učencev in učenk. Dve učenki sta zaradi bolezni odložili izpit. Zaključni izpit so napravili: Frančiška čmakova (odlično), Bronislava Kompoševa, Blanka Kra-merjeva (odlično), Olga Mahničeva, Ernn Pfefererjeva, Jožica Rebernikova, Jos. Veb-le in Marija žolgarjeva. Izpitni komisiji je predsedoval ministrski odposlanec g. Miha jI o Presl, inšpektor za strokovno šolstvo pri banski upravi v Ljubljani. e— Učni uspehi na obeh meščanskih Šolah v Celju. Na drž. deški meščanski šoli v Celju je bilo ob koncu šolskega leta 297 učencev. Razred je dovršilo 210 učencev, ponoviti ga mora 30, neocenjen 1, popravni izpit ima 56 učencev. Končni izpit, h kateremu se je prijavilo 21 učencev, je napravilo 16 učencev, med izpitom je odstopil 1, popravni izpit 2, za eno leto sta re-probirana 2 učenca. Na dekliški meščanski šoli je bilo ob koncu šolskega leta 271 učenk. Razred je dovršilo 212, razred ponavlja 22, popravni izpit ima 37 učenk. H končnemu izipitu se je prijavilo 22 učenk, ki so vse uspešno napravile izpit. e— V celjski bolnišnici je umrl v torek 25letni posestnikov sin Peter Kovačič s Pristave pri Šmarju, istega dne pa je umrla v Gaberju, Tovarniška ulica 10, pri Celju 581etna vdova po nedavno umrlem tovarniškem delavcu Marija Hribernikova. e—- Kino "Union. Danes ob 16.15 in 20.30 pvočni velefllm »Carica Katarina« in zvočna predigra, Jutri opereta »Madona — ■ kje si?« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Pred ustanovitvijo Jugoslovansko-bolgarske lige v Mariboru. V torek zvečer so se sestali v lovski sobi pri »Orlu« številni prijatelji bolgarskega naroda in se temeljito porazgovorili o ustanovitvi Jugo-slovansko-bolgarske lige v Mariboru. Sestanek je vodil g. dr. Verčon, prisostvovali pa so mu razni predstavniki mariborskega javnega življenja K besedi se je oglasilo več govornikov in so besede vseh izve-nele za čim tesnejše zibližanje z bratskim bolgarskim narodom, izvoljen je bi! pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse za ustanovitev omenjene lige v Mariboru. V odbor so bili izvoljeni minister v p. dr. Kukovec, glavni urednik »Večernika« Ra-divoj Rehar, prof. šedivy, podžupan Go-louh, prof. dr. Dolar, dr. Rosina in dr. Verčon. a— Abiturientl mariborske klasične gimnazije so priredili poslovilni večer v kazinski dvorani, ki jim jo je odstopila mariborska občina. Večer so počastili s svojo navzočnostjo inšpektor dr. Prijatelj, ravnatelj Mastnak in profesorji obeh razredov. Dobrote s0 jim darovali nekateri mariborski gospodje, godbo je oreskrbel radio - Maribor, kavarnar Kleščič pa je poskrbel za večerjo in dekoracijo dvorane. Poslovilni večer bo ostal vsem v najlepšem spominu. Advokat dr. Fran Irgolič v Mariboru ima sedaj pisarno v Cvetlični ulici št. 13/1. a— Proslava Cirila In Metoda na Pohorju. V nedeljo 1. julija bo velika proslava slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda pri Senjorjevem domu na Pohorju. V soboto zvečer bo zažgala podružnica SPD velik kres, drugi dan pa bo planinska maša. a— Brivnice na Vidov dan Jn praznik Petra in Pavla. Združenje brivcev in frizerjev obvešča občinstvo, da bodo brivnice in damsko-česalni saloni zaprti na Vidov dan med službo božio od 10. do 11.30 in da ta dan ne bo opoldanskega odmora. Na praznik Petra in Pavla morajo biti brivnice ves dan zaprte, v soboto pa bodo odprte brez odmora do 20. ure. a— žebelj je pogoltnil. V mariborsko bolnišnico so pripeljali včeraj 51 letnega hlapca Josipa Likarja iz Rošpoha, ki je pogoltnil precej velik žebelj. Zdravniki bodo morali hlapca operirati in mu z operacijo odstraniti neprijetno snov iz želodca. Iz Kranja r— Sokol v Stražišču je že lani presenetil z igro »Divji lovec«, ki jo je uprizoril na prostem. Vsa scenerija je bila iz-borna in občinstvo ni štedilo s priznanjem vsem sodelujočim, zlasti pa Mirku Kozini, ki je prireditev režiral. Tudi za letos je pripravljeno enako presenečenje. V soboto 30 t. m. uprizori stražiški Sokol ob pol 9. na vrtu Frana Benedika veseloigro »Pri belem konjičku«. V nedeljo ob 17. se igra ponovi Vse vloge so primerno razdeljene, igra dobro naštudirana pod vodstvom Mirka Kozine. Ne zamudite, ne bo vam žal. r— Kino v Narodnem domu predvaja še v petek ofc 5., 7. in 9. uri izvanredno uspelo komedijo v češko-poljskem jeziku z znanim komikom Vlasto Burianom: »12 sto-lic«. V »oboto in nedeljo pa bo predvajal čarobni pevski film »Pesem o sreči«. V glavni vlogi najboljši svetovni tenor H. B. Groh. r— Da ®e omogoči poset po nizki ceni tudi Kranjčanom, priredi avtopodjetje 1. Gorečan avtobusni izlet v Logarsko dolino v nedeljo, dne 1. julija. Prijave takoj v trafiki Komatar nasproti hotela »Stare pošte«, Kranj. Z Jesenic 8— Desetletnica prvih absolrentov jeseniške meščanske šole. Letos poteče 10 let. odkar so tukajšnjo meščansko šolo zapustili prvi absolventi. V proslavo te obletnice prirede absolventi v nedeljo 1. julija skupen izlet z avtobusom v Bohinj. Zbirališče bo v nedeljo zjutraj ob 6. 45 pred Paaro^im hotelom na Jesenicah. Priprave sprejemata Stegu Milan in Stržinar Ft. najkasneje do petka zvečer. s— Kino Radio bo predvajal v petek 29. t m. ob 3. popoldne in pol 9. zvečer, v soboto in nedeljo dne 30. t. m. in 1. julija t. 1. ob pol 9. zvečer (v nedeljo popoldne samo ot> slabem vremenu) slavni ruski film »Rasputin« s Conradom Veidtom v glavni vlogi. Dodatki običajni. Prihodnji spored: Ključ ljubezni«. Iz Tržiča C— Kino Nadišar predvaja danes ln jutri velefilm »Bskadra smrti«, v soboto in nedeljo pa opereto »Havajska roža«. č— Avtobusni izlet v Logarsko dolino bo v nedeljo dne 1. julija. Odhod ob pol 4. zjutraj. Povratek iz Logarske doline ob 18., prihod ob 22. Avtopodjetje I. Gorečan. Iz Kamnika ka— Priprave za otvoritev Sokolskega doma v Radomlju so v teku. Za Radomlje •bo to veliK dogodek, na katerega se prav vsi pripravljajo z veliko vnemo, saj vedo, da toliko gostov še ni bilo v Radomlju kakor jih bo 15. julija. Na sporedu bo velik telovadni nastop, združen z zletom kamniškega sokolskega okrožja. fca— Za jubilejno proslavo mengeške godbe, ki bo 8. julija, je dosedaj prijavilo sodelovanje 12 godb. ka— Nesreča pri slamoreznlcl. Dveletna Frančiška, hčerka nekega posestnisa na Duplici, je videla kako domači pokla-dajo slamo v slamoreznico. Ko ni nihče pazil nanjo, je tudi ona potisnila fcop slame proti rezilu. Ostrina slamoreznice pa ji je presekala roko v dlani, da je obvisela samo za kožo. Iz Zagorja z— Prissrfna poslovitev od narodne dvojice. V soboto zvečer se je zbralo v znani narodni gostilni Draga Korbarja veliko »levilo prijateljev in zastopnikov narodnih organizacij, da se poelove od g. Draga Korbarja in ge. Štefke, ki se ie preselila 1. julija v Trbovlje. Najprej je izpregovorila zastopnica Kola jugoslovenskih sester in očr-tala delo za siromašno deco, ki ga je vršila ga. Štefka kot odbornica. podpredsednica in nazadnje kot predsednica. Poklonjen je bil ge. Štefki krasen šopek. Potem eo govorili: zastopnik Sokola, ki mu je bil br. Korbar podstarosta in član že 40 let; zastopniki JNS, NSZ, Glasbenega društva. Narodne odbrane in občine. Največje zasluge ima gosp. Korbar e tem, da ie svoje časno 'lstanovil kot občinski gerent Električno zadrugo in pripomogel do občinskega vodovoda. G. in ga. Korbarjeva bosta 1. julija prevzela v Trbovljah rjdniško restavracijo. Na novem mestu iima želimo mnogo sreče! z— Strelska družina v Zagorju je dogradila novo strelišče pod hribom Malovrhom. Slovesna otvoritev bo zaradi počitnic 2. septembra. Iz Ptuja j— Mesto Ptuj dr. Abramiču ob njegovi 50 letnici. Te dni je proslavil v Splitu SOletnico rojstva ravnatelj splitskega mu-zija g. Abramič. Glede na njegove velike zasluge za mesto Ptuj v pogledu raziskovanja zgodovinskih znamenitosti v mestu tn okolici mu je mestni načelnik g. Jerše v imenu mesta poslal iskrene čestitke, za kar je prejel od g. dr. Ahramiča pismeno zahvalo. 3— Z občinske seje. v ponedeljek se Je vršila občinska seja pod predsedstvom župana g. Jeršeta. Iz njegovega poročila povzemamo: Tvrdka Zelenka & Kornp. v Mariboru, ki je vodila pogajanja zaradi ustanovitve tekstilne industrije, je odstopila od svoje ponudbe. Po poročilu revizorjev za mestno avtobusno podjetje se je bilanca, ki izkazuje nad 200.000 Din izgube, soglasno odobrila. Krivda na veliki izgubi pa ne zadene upravnega odbora, temveč jo je v glavnem pripisati uvedibi novih davkov in gospodarski stiski, zaradi katere je število potnikov padlo. Priznala se ie krajevna potreba Kravini Francu za gostilno na sejmišču. Istotako se je priznala krajevna potreba za prevažanje oseb z oseo-nim avtomobilom Tonejcu Rudolfu, ker je enako dovolilo odložil dosedanji prevoznik Kuder Josip. V gospodarsko-upravni odbor meščanske šole, ki se je na novo konstituiral, se izvoli kot zastopnik mestne občine občinski svetnik g. Ogorelec Mirko. V upravni odbor delavskega podpornega sklada sta se izvolila gig". Koren Dragotin in Vincekovič Ivan. Občinskemu svetu se je predložil načrt o kategoriziranju občinskih cest 1. in H. reda. T II. kategorijo se uvrstijo pešpot, ki drži preko sejmišča mimo Grajene na levem bregu do rogoz-nlške ceste. V podaljšek slednje pešpoti se bo napravila tudi cestna zveza z Masa-rykovo cesto ob strugi Grajene ln železniškem mostu. Mesto Ptuj pristopi k sodelovanju izdajanja revije »Kronika slovenskih mest«. Glasbeni Matici se je poklonila podpora v znesku 800 Din. V domovinsko zvezo so bili sprejeti Plsanec Andrej z ženo tn otroki, Vincenkovič Ivan z ženo in Tis-nikar Dominik z ženo in otroki. j— Izreden občni zbor občinske organizacije JNS v Ptuju bo 2. julija ob 20. v Narodnem domu, I. nadstropje. Glavna točka dnevnega reda: Stališče na*e organizacije nasproti bojevniškemu gibanju. j-— Vest o pretepu v Dornavi, kjer ie bil posestnikov sin Slodnjak Stanko hudo poškodovan. popravljamo v toliko, da fantje niso popivali v graščinskem vinotoču, marveč v neki klet! v Dornavt. j_ Boievniški shod. ki je bil napovedan za dne 20. t. m. na prostem, je oblastveno prepovedan. j— Naši mati harmonikarji se nam bodo predstavili na praznik sv. Petra in Pavla z javnim koncertom v mestnem parku. Nastopilo jih bo 36 (dečkov in deklic) pod vodstvom učitelja g. Baše. Koncert bc prične ob 11, Iz življenja na deželi RAKEK. Državna meščanska šola je zaključila šolsko leto. Izmed 102 učencev (-enk) so izdelali razrede: 3 odlično, 36 prav dobro, 30 dobro in 33 slabo. 19 slabih ima popravni izpit v jeseni. Za vršni izpit)© napravilo 9 učencev (-enk), 3 ao odklonjeni za 2 meseca, 1 za eno leto, prijavili se pa nista 2 učenki. — Na Vidov dan priredi podmladek Jadranske straže v Sokolskem domu po maši akademijo • skioptičnim predavanjem o našem morju. -— Vpisi v meščansko šolo bodo prve dni septembra. Starše opozarjamo, da si pravočasno preskrbe potrdila od davčne uprave in drugo, kar je potrebno za vpia. GOSPODARSTVO Naš pomorski promet Trgovinsko - industrijska zbornica v Splita je izdala, kakor prejšnja lete, obsežno pomorsko statistiko za leto 1933. Iz tega statisičnega dela, ki je letos izšlo v izpopolnjenem obsegu, posnemamo naslednje zanimivosti: Promet ladij. Ladijski promet naših luk ee je lani v nasprotju s predlanskim letom zopet dvignil. V naše pomorske luke je lani prispelo 111.537 jadrnic in 80.583 parnikov s skupno tonažo 16.44 milijona neto registrskih ton, nasproti 15.79, 16.68, 14.97 in 14.94 milijona ton v zadnjih petih letih. Tonaža do-šlih ladij je torej lani zopet dosegla skoro rekordno višino iz leta 1930. in je bil lani promet naših luk večji kakor v letih pred krir/o in trikrat večij kakor v letu 1923., ko ie znašal le 5.7 milijona ton. Te številke pa seveda še ne pomenijo, da naša trgovinska mornarica ne čuti gospodarske depresije. Tudi naše paroplovne družbe preživljajo težke čase, zlasLi one, ki se pečajo e svobodno prekomorsko plovbo. V naših lokah ji? zaradi tega še mnogo razpremljenib ladij. Po tonaži prispelih ladij je bil lani promet naših glavnih luk naslednji: Split 2.86 milijona ton (leta 1932. 2.70, leta 1931. 2.90, leta 1930. 2.73); Dubrovnik 2.06 milijona ton (1.80, 1.71, 1.58); Sušak 1.07 milijona ton (0.95, 1.23, 1.19); šibenik 0.89 milijona ton (0.94, 1.10, 0.93). Na gornje štiri glavne luke odpade preko 4o% vsega prometa naših lrailt (ki jih je po statistiki 69). Od ostelih luk je omeniti še naslednje: Korču-la 0.77 milijona ton; Kotor 0.63 milijona ton; Hvar 0.53 milijona ton; Makarska 0.51 milijona ton. Blagovni promet. Nekoliko drugačno sliko pa dobimo, če zasledujemo razvoj blagovnega prometa naših luk, ki je seveda važnejši, kakor ladijski promet. Blagovni promet naših lik e tuzemetvom in inozemstvom je leta 1925. (ko so pričeli beležiti te podatke) znašal 19.27 milijona kvintetov; od tega se je stalno dvigal in je lete 1929. dosegel rekordno višino 29.90 milijona kvintalov, naslednje leto p zdrknil na 28.17, lete 1931. na 25.01 in predlanskim na 19.89 milijona kvintalov, lani pa se je zopet dvignil na 21.10 milijona kvintalov. Kriza naše trgovske mornarice izvira torej predvsem iz manjšega obsega blagovnega prometa. Ta kriza pa bi bila gotovo še mnogo večja, če ne bi prišlo do preorien-tacije našega izvoza v ©meri na morje. Lani smo po statistiki naše zunanje trgovine izvozili po morski poti 1,600.000 ton, t j. skoro 55% vsega našega izvoza, dočim smo leta 1929. izvozili po morj/u le 27 % našega izvoza. Količina našega izvoza po morju te bila lani celo nekoliko večja nego leta 1929., kakor je razvidno iz naslednjih številk (v milijonih ton): ves promet izvoz po morju 1929 5.33 1.45 1930 4.73 2.25 1931 3.32 1.70 1932 2.40 1.35 1933 2.93 1.60 Gleda na blagovna promet je vrstni red naših luk nekoliko druaačen, kakor glede na ladij&ki promet. Najvažnejše naše luke so lani imele naslednji blagovni promet: Split 7.84 milijona kvintalov (leta 1932. 8.04. lete 1931. 10.28. lete 1930. 10.81, leta 1929. 11.51; Sušak 5.81 mil. kvintal. (4.20, 5.66, 7.01, 6.34); Dubrovnik 2.63 mil. kvint (2.23. 2.90, 3.33. 3.67); Šibenik 1.78 milijona kvintetov (1.82, 1.94, 2.25. 2.32); Omiš 0.72 milijona kvintalov (0.82, 0.95. 1.36, 1.77) in Metkovič 0.63 milijona kvintetov (0.35. 0.82, 0.95, 0.97) Blagovni promet ostalih luk je v razmerju z gornjimi lukami malenkosten. V primeri e prometom v predvojni dobi kažejo nekatere gornjih luk prav znatno ;m>-večamje, čeprav je promet zadnja lete nazadoval. Lani je bil blagovni promet splitske luke Se vedno za 77% večji nego lota 1913.. blagovni promet Dubrovnika je bil za 40°/o večji nego pred vojno, blagovni promet Omiša m je bil lani trikrat večji nego lete 1913. Manjši promet nego pr*l vojno pa beležite Šibenik in Metkovič. Udeležba jugoslovenske zastave. V ladijskem prometu naših luk naravno prevladuje jugoslovenska zastava, kajti 78 odst. v naše luke došlih ladij je lani imelo jugoslovensko zastavo, 18 odst. italijansko zastavo, 2 odst. angleško, 1 odst. grško in pol odst. nemško zastavo. Manjša pa je seveda udeležba naše zastave v blagovnem prometu z inozemstvom. V tem pogledu smo opažali zadnja leta stalno zboljšanje v korist jugoslovenske zastave, lani pa je bilo zabeleženo zopet poslabšanje. Udeležba naše domače zastave in tujih zastav pri prometu blaga z inozemstvom je bila lani v primeri s prejšnjimi leti naslednja: zastava jugosl. italijanska ostale 1926. 21.7% 66.3% 12.0% 1Q12 35.5 % 46.7% 17.8% 1933. 31.1% 50.8% 18.1% Dočim se je udeležba jugoslovenske zastave od leta 1926. do 1932. dvignila od 21.7 na 35.5 odst., je lani ta odstotek zopet padel na 31.1 odst. Udeležba tujih zastav v blagovnem prometu je bila lani naslednja: Italija 50.8 odst., Grčija 11-3, Anglija 3.8, Norveška 0.9, Nemčija 0.8, Albanija 0.5, Nizozemska 0.4 odst. Pri izvozu je bila lani jugoslovenska zastava udeležena z 29.8 odst. (predlanskem 34.1 odst.), pri uvozu pa 34.6 odst. (40.6 odst). Naša trgovinska mornarica. Tonaža naše trgovinske mornarice, ki je predlanskim dosegla rekordno višino, se je lani prvikrat zmanjšala. Ob koncu leta smo imeli 179 parnikov (leta 1932. 188) s 347.200 bruto registrskimi tonami nasproti 360.500 tonami ob koncu 1. 1932. Naša mornarica se je torej zmanjšala za 9 parnikov s skupno tonažo 13.300 ton. V ostalem smo imeli 11.191 jadrnic (10.595 v letu 1932.) s 30.530 neto registrskimi tonami (25.680), nadalje 369 ladij s pomožnim motorjem (262) s 4690 tonami (4460) in 327 motornih čolnov (394) s 1020 tonami (923). Zanimivo je, da se je število jadrnic lani pomnožilo in prav tako tonaža jadrnic. Minimalna pridobnina Kakor znano, je bila z davčno novelo od 18. februarja t. 1. uvedena minimalna pridobnina, ki se načina na podlagi letne najemnine za stanovanje in deloma tudi letne najemnine za lokal. Ugotovljena letna najemnina za stanovanje pa ee po zakonu zmanjša za 10% za vsakega mladoletnega ali nepreskrbljenega otroka, vendar to zmanjšanje sme presegati 40%. Glede tega 10°/o odbitka za otroke jie finančno ministrstvo izdalo naslednje pojasnilo: Po § 7. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih od 18. februarja t. 1., ee srne pri izračnavanju minimalne pridobnine priznati 10°/o odbitek od ugotovljene najemnine za stanovanje samo onim davčnim obvezancem, ki imajo otroke brez lastnih dohodkov ali otroke, ki ne morejo sami zaslužiti, ker so duševno ali fizično nesoosobni za pridobivanje. Zaradi tega se ne more dovoliti odbitek niti za mladoletne otroke, ki imajo lastne dohodke, bodisi iz odnosa ia javne ali privatne službe ali od imovine. Prav tako se odbitek ne more dovoliti niti za one otroke, ki so polnoletni in za pridobivanje sposobni, četudi nimajo lastnih dohodkov, ker ee ti otroci lahko uporabijo v hišnem gospodarstvu ali v obrti davčnega za*vezanja namesto tujih delavcev, kadar ee na te način razbremeni hišno gospodarstvo zavezanca, odnosno ©e zmanjšano režijski stroški podjetja, v katerem ee taki otroci zaposlujejo ali bi se mogli zaposlovati. Iz tega sledi, da je § 7. zakona in člen 5. pravilnika za izvajanje zakona od 18. februarja t. 1. razumeti tako. da se sme dovoljevati 10% odbitek od ugotovljene najemnin? za stanovanje samo za mladoletne otroke brez lastnih dohodkov ali imovine in za mladoledme otroki, ki so duševno ali fizino nesposobni za vsako pridobitno delo. Kot mladoletni otroci ee smatrajo otroci do 18 let, glede katerih veljajo tudi olajšave pri računanju ueluzbenskeg« davka po čl. 90. zakona o neposrednih davkih. Gospodarske vesti = Trgovinska pogodba t Bolgarijo stopi v veljavo 1. julij«. Kakor poročajo i« Beograda. bo trgovinska pogodba, ki je bila nedavno sklenjena med našo državo in Bolgarijo. stopila 1. jiuliia t. 1. v veljavo. Z uveljavljenfem te pogodbe, ki bo odstranila dosedanje dolgoletno bre^nogodbeno stanje, bo omogočen intenzivne'?! trgovinski Hromet med obema državama Pr^to; ie bili naša trgovina 7. Bo1g»ri;o m'n'nMlnn. T,;ini smo v Bolgarijo izvozili le 7n 20 miH'om Din. iz BoVnriip ^no nv?"' ^-om^i 7:1 1.1 milijona Din. Čeprav meji Bolgarija na našo držaivo, fei bila Bolgarija lani v našem izvozu šetle na 29 mestu, v našel uvoau> pa na 40. mestu. Nova jugoslovensko - bolgarska trgovinska pogodba je sklenjena za dve leti. V pogodbi je Bolgarija dala naši državi carinske olajšave za uvoz hmelja, kemičnih proizvodov, emajlirane posode, papirja itd., naša država pa je dala ugodnosti zia uvoz volnenih tkanin, nekaterih kmetijskih proizvodov, čevljev iz gume itd. Oživ-ljenje trgovinskega prometa je zamišljeno teko, da bo Bolgarija utvažala emajlirano oosodo iz železne pločevine, žioo, razne aparate. orodje in papir, mi pa bomo za kompenzacijo uvažali premog, semena od sladkorne pese in razna oljnata semena in oljnate plodove. Med našo državo in Bolgarijo je bil prav tako sklenjen dogovor o klirinškem plačilnem prometu, ki je stopil že v veljavo. Zbiralni klirinški računi se vodijo pri naši Narodni banki in pri bolgarski Narodni banki. _ . , „ „ , , = Kritje nemške marke samo ie 2.3 odst. Nazadovanje zlate in devizne podlage nemške Reichsbanke se je tudi v tretji četrtmi junija nadaljevalo, in sicer celo v pospešenem obsegu. Čeprav v tem razdobju niso bile potrebne nobene devize za plačila anuitet zunanjih posojil, se je zlata in devizna podlaga skrčila nadalje za 24 milijonov mark, tako da znaša sedaj samo še 76 milijonov mark. Zlata in devizna podlaga se torej približujeta popolnemu izčrpanju, saj je kritje obtoka bankovcev v zlatu in devizah padlo že na 2.3 odst. (prejšnji teden 2.9 odst.). — To praktično izčrpanje kritvenih rezerv je dalo tudi povod za nedavni sklep nemške vlade, po katerem sme nemška Reichsbanka prodajati devize uvoznikom le v okviru dotoka deviz od izvoza, to se pravi, da od svojih že itak na minimum skrčenih rezerv ne bo nič več oddajala. S tem pa je seveda stopilo v ospredje vprašanje, ali bo mogoče brez intervencij držati v bodoče nemško marko vsaj približno na zlati pariteti. ~ Znižanje diskonta v Avstriji. Kakor poročajo z Dunaja je bila za sredo sklicana seja generalnega sveta avstrijske Narodne banke zaradi sklepanja o znižanjb diskonta od 5 na 4.5 odstotka. Tozadevna predhodna pogajanja z denarnimi zavodi so Že končana. Denarni zavodi bodo obrestno mero za takoj odpovedi ji ve vloge znižali od 3% na 3%, obrestno mero za trimesečno vezane vloge pa od 3% na 3%%. Prav tako se bodo tudi debetne obresti znižale za pol odstotka. = Ustanovitev zveze trgovskih združeni za primorsko banovino. Ustanavljanje pokrajinskih zvez trgovskih združenj v ^adniem Času napreduje. Nedavno smo noročaH da sta bili dve taki zvezi ustanovljeni v Novem Sadu in Skoplju. Kakor se- GILLETTE BRITVICE z dolgim prerezom uporabljati pomeni največjo udobnost pri britju in minimalne stroške za eno britje. Gillette] BLApe daj poročajo iz Splita, se vršijo priprave za ustanovitev saveza trgovskih združenj za primorsko banovino. V tem vprašanju so dala posamezna združenja primorske banovine mandat splitskemu in šibeniške-mu združenju, ki bosta izvršila vse priprave za ustanovitev saveza. Borze 27. junija. Na ljubljanski borzi je deviza N*wvork danes popustila, dočim jie bil Berlin cvr-steiši. V privatnem kliringj notiraijo avstrijski šilingi nekoliko nižje, in sicer 0.30 do 9.40 (v Zagrebu 9.25 _ 9.35). Angleški funti so s? v privatnem kliringu v Zagrebu trgovali po 253.25, grški boni ixa po 30.25 in 30. Na zagrebškem efektnem tržišču notira Vojna škoda 305 — 306 brez prometa (v Beogradu zaključki po 305 in 304.o0). Dolarski papirji so nadalje čvrsti in je prišlo do zaključka v 8% Blairovem posojilu po 62. Končno je bil zabeležen promet v 6% beg-luških obveznicah po 54.25 in v delnicah Plriv. agrarne banke po 214 in 215. Devize Ljubljana. Amsterdam 2311.79 — 2323.15, Berlin 1316.80 — 1327.60, Bruselj 796.07— 800.01, Curih 1108.35 — 1113.85, London 171.14 — 172.74, Newvork 3377.72—3405.98, Pariz 224.68—225.80, Praga 141.34—142.20, Trst 290.46 — 292.86 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringa 9.30—9.40. Zagreb. Amsterdam 2311.79 — 2323.15. Berlin 1316.S0—1327.60, Bruselj 796.07 do 800, London 171.14—172.74. Milan 290.46 do 292.86, Newyork kabel 3399.72—3427.98, ček 3377.72—3405.98. Pariz 224.68—224.79. Praga 141.35—142.20, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.2750. London 15.49, Newyork 307.375, Bruselj 71.8250, Milan 26.26. Madrid 42, Amsterdam 208.60, Berlin 119.75, Dunaj 56.68. Stockholm 79.85, Oslo 77.80. Kobenhavn 69.20. Praga 12.76, Varšava 58.10, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaii v priv. kliringu.) Beograd 10.80. London 27.21. Milan 45.98. Newyork 538.34, Pariz 35.58. Praga 21.73, Curih 175.lt, 100 S v zlatu 128 S pap. Olajšanje pri vsakodnevnem delo nudi čokolada Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 305 — 307, 7% investicijsko 71 — 71.50, 7% Blair 55 do 55.50, 8% Blair 62 — 62.50, 7% Drž. hipotekama banka 67 den., 4% agrarne 36.50 den., 6% begluške 54.50 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 305 — 306, za september 305 den., 4% agrarne 36.50 — 37.50, 7% Blair 55.25 do 56, 8% Blair 61.75 — 62.50, 7% Drž. hipotekama banka 67 — G8. 6°/« begluške 54 do 54.50; delnice: Priv. agrarna banka 214 do 216. Šečerana Osijek 145 bi.. Trbovlje 80 do 90. Beograd. Vojna škoda 305, 304.50 zaiklj^ za september 305.50 den.. 7% investicijsko 71.50 zaklj.. 4% agrarne 37 — 3750, 6% begluške 54.10, 54 zaklj., 8% Blair 62 zaklj., 7®/» Blair 55.50 — 56. 7% Drž. hipotekama banka 67.5<) den., Priv. agrarna banka 215 zakljiuoeik. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 10.15, Držav-ne železnice 13.65. Ruše 7, Alpine-Montan, 9.60, Šečerana 16.25. Blagovna tržišča ŽITO + Chivago. 27. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 90.25, za september 91, za december 92.25; koruza: za september 59.125, za december 60.125. + Winnipeg, 27. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 76.125. za avgust 78, za oktober 89. Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca m žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79-80kg oo 177.50—180. baška. 80 kg po 180—182.50; koruza (po navadni tarifi): popolnoma suha 6 kakovostno garancijo za julij 147.50--150; moka: baška >0g< po 275—280. banatska po 280-285. -1- Novosadska blagovna borza (27. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: težka 77 kg: baška okol. Novi Sad 116—118. okol. Sombor 112.50—115; sred-njebaška, gornjebaška 116—118; baska ladja Tisa 127.50—130; sremska. slavonska 114 do 116; težka 77 kg: baška potiska 120 do 122.50; ladja Tisa 120 — 122.50; ladja Begej 122.50—125; gornjebanatska 114—116. — Koruza: baška 106 — 108; okolica Sombor 107 — 109; banatska 102 — 104; sremska, nar. Indjija 196—108; ladja Sava 113—115; ladja Begej 114 — 116; ladja Tisa, Dunav 115—117. — Moka; baška in banatska »Og« in >0gg« 190—210; >2« 170r-190; >5* 150 do 170; »6« 130—150; >7« 110—113; »8< 107.50—112.50. 6lavonska »Og« in >0gg« 190 do 200; >2« 170—180: >5« 150—160; >6« 130—140; »7« 105—115; >8« 105—110. — Otrobi: baški in sremski 95 — 97.50; banatski 92.50 — 95: baiki ladin 105 — 106. + Bndimpeštanska terminska boraa (27. t m.) Tendenca slaba, promet srednji. Pšenica: za oktober 15.72 — 15.74; kormga: julij 11.03 — 31.05. ?» avguste 11.15—11.17. In mladina Sodba izkušenega ravnatelja klasične gimnazije Ob koncu šolskega leta se vsakokrat odpira v javnosti cela^ kopa aktualnih življenjskih vprašanj. V tej dobi gospodarske ^ obce zivljenjske stiske ie mladina stalno v ospredju vsega javnega zanimanja. Šola je S ndanS m Jvažnejša baza v razvoju človeškega življenja m je dobda vse večji pomen, kakor ga je imela prejšnji čas: postala je neposjeden člen "iganiziaciji gospodarske borbe. Naprosili smo direktorja državne klasične fimnaziji v Ljubljani dr. Janka L o k a r j azak^tekmzgovor o konkretnih vprašanjih, ki jih naša doba stavlja srednji šoli, in gospod direktor je pripovedoval: Zanimivo je, da je na naš zavod vedno večji naval, čeprav smo klasična gimnazija z obveznim poukom klasičnih jezikov in se pri nas_ takoj v prvi šoli poučujeta dva tuja jezika: latinščina in francoščina. Takoj je treba poudariti, da je to preveč in da Bi bilo treba enega teh dveh jezikov preseliti v drugi razred, ko je študent v materinščini že bolje podkovan. Da pa ima klasična gimnazija ravno v Sloveniji toliko navdušenih pripadnikov — celo iz Celja, kjer imajo realno gimnazijo, nam prihajajo učenci — je samo dokaz, da hočejo starši poskrbeti svojim otrokom temeljito izobrazbo. Realna gimnazija je posredovalni tip med dvema starima težkima tipoma srednje šole. Pri nas imajo učenci v I. in II. razredu sicer precej težkega dela, a se kmalu privadijo. Ravno v dejstvu, da se mora mladina privaditi težkemu delu in da ne dobi spričevala z lahkoto, vidim najpoglavitnejšo korist za narod in državo. Pri nas postanejo učenci v višjih razredih resni, svojo šolsko izobrazbo skušajo izpopolniti s či-tanjem. O posameznikih med njimi lahko rečem, da so zelo načitani. Tisti stari odpor proti grščini in l-atinščini, ki ga je v prejšnjih časih gojilo občinstvo, je dandanes izginil zaradi metode, po kateri se ta dva jezika poučujeta, ko se gramatika goji samo na nižji stopnji, na višji pa se samo čitajo klasiki. Na ta način se učencu odpre upogled v staro rimsko in grško kulturo, ki sta obe zelo važni tudi za poznavanje duhovnega razvoja našega nsroda, grška predvsem za brate na jugu, rimska pa za nas. Pri tej novi metodi ne gre učenec več mimo klasikov, tako da bi videl samo jezikovne težkoče, s katerimi ga profesor mori. Čitanje klasikov mu kaže, kako ozko je zvezana vsa naša kultura in vse naše življenje ,tudi politično (spomnimo se samo Platona!) s staro kulturo. Učenec dobi na ta način neko notranjo izobrazbo in se ne nabere samo nekaterih •j. m •e&srat jisMlej Sokola v S^dražlei V nedeljo 17. t. m. je proslavilo agilno sokolsko društvo Sodražica z okrožnim zle-tom dolenjskega okrožja župe Ljubljana 25-letnico plodonosnega delovanja, članstvo je ves teden urejalo in krasilo zletišče. Na predvečer si je nadel naš napredni trg praznično lice, raz vsake hiše so plapolale državne trobojke. Zbralo se je članstvo z naraščajem in deco ter v slavnostni povorki z bakljami in godbo krenilo na dom br. staroste Jos. Oberstarja, ki je praznoval srebrni jubilej sokolskega starostovanja. Jubilantu je zapel sokolski pevski zbor dve pod- Br. Josip Oberstar 25 let starosta oknici, za kar se je br. starosta iskreno zahvalil. 135 članov broječa povorka je krenila nato pred sokolsko dvorano, kjer se je vršil slavnostni koncert, katerega so otvorili pevci z »Sokolskim pozdravom«. Br. starosta je nato v vznesenem govoru pozdravil vse prisotne ter v lepih besedah orisal 25 let delovanja. Poimensko se je spominjal vseh sodelavcev od ustanovitve do danes: mnogi člani, ki se udejstvujejo pri drugih društvih, so poslali pismene čestitke. Po govoru br. staroste, ki je ganil vse prisotne je izročila br. starosti nara-ščajnica z primernim nagovorom šopek cvetlic z željo, da bi nam bil br. starosta vodnik tudi v bodoče. Br. Kleindinst je nato posvetil svoj govor br. starosti ter izrekel v imenu članstva vse priznanje ter iskrene bratske čestitke, nakar je v imenu starešinstva župe Ljubljana čestital br. Stane Flegar. Pevci so pod vodstvom br. Adamiča zapeli več pesmi, nato se je pa vršil na domu br. staroste prijateljski sestanek. Naslednji dan kmalu po jutranji budnici so pričeli prihajati oddelki raznih sokol-skih edinic okrožja, nakar so se vršile skušnje, ki so trajale vse dopoldne pod nadzorstvom br. okrožnega načelnika Stanka Hočevarja ter župnega prednjaka br. Raj-nerja. članstvo društva Sodražica je po končanih skušnjah odkorakalo na pokopališče, kjer je zapel moški zbor dve žalo-stinki v spomin umrlim društvenim članom. Br. starosta se je v ganljivem govoru poimensko spominjal vseh članov kakor pok. narodnjaka in člana tržaškega Sokola br. Kržeta, dalje I. staroste br. Grudna, blagajnika br. I. Drobnica, Košmalja, dalje pred kratkim umrlega člana br. Vesela in Jelovška, posebno pa še kumice pok. s. Amalije Fajdigove. Na trgu je medtem svirala godba br. društva iz Ribnice. V opoldanskem odmoru je društvo v lastni režiji skrbelo za prehrano naraščaja in dejstev, ki jim ne ve izvora. — Z našo mladino sem v splošnem zadovoljen, ker po večini stremi res za pravo izobrazbo in se zaveda boja, ki jo čaka v življenju. Danes ne moremo več govoriti o pijančevanju srednje šolske mladine, kakor se je zdaj "pa zdaj dogajalo včasih; Ugotoviti je treba tudi, da se je mladina v zadnjem času nekako umirila. Pred leti se je skušala še nekako politično udejstvo-vati, kolikor sploh moremo o takem udej-stvovanju govoriti pri študentu. Zdaj sem pa opazil, da rajši mirno zasleduje razvoj našega življenja in se ne usmerja prenaglo. Da je dotok na srednje šole še zmerom tako velik, je vzrok predvsem v tem, da človek ne more danes, niti do najskromnejšega kruha, če nima vsaj nižješolske izobrazbe. Saj je preprosta reč, da je tudi delavec za svoje delo tem bolj uporaben, čim bolj je izobražen. Moram pohvalno podčrtati, da kažejo starši vedno večje zanimanje za šolska vprašanja in da dobri dve tretjini izmed njih izdatno podpirata šolo v njenih stremljenjih, kar se zrcali tudi v boijših uspehih. Veliko trpi naša šola zaradi stalnega pomanjkanja zadostnega števila učiteljskega osebja. V tem pogledu se razmere nikakor ne boljšajo, temveč slabšajo. Nekaj potrebnih učnih moči dobivamo šele proti koncu leta. tako da se do zaključka šolskega leta niti uživeti ne more v svoje delo, ker prihajajo naravnost z univerze. Za vire izven šolske izobrazbe mora mladina sama skrbeti, ker zavodi ves čas po vojni ne dobivajo nobenih dotacij za izpopolnitev knjižnic in za nakup učil. Kar imamo dandanes v šolskih knjižnicah, je vse že staro. Današnja mladina je temu štivu »odrasla« in išče zato knjig po javnih knjižnicah, kar je v neki meri slabo, ker pride tudi do takšnih knjig, ki nanjo ne vplivajo posebno dobro. Po mojem mnenju bi morala banovina, na katero je prenesla država to skrb, posve- dece. Vse je brezhibno delovalo. Ob 15. je bila slavnostna povorka, pri kateri je sodelovalo poleg 19 članov godbe 5 praporov: Ribnica, Kočevje, Velike Lašče in Dolenja vas, sredi njih pa z lipovim vencem okrašeni prapor Sodražice; poleg tega je nastopila četa Koprivnik z drž. trobojko. Sprevod so zaključili gasilci s praporom. Številno občinstvo je navdušeno pozdravljalo vso povorko, ki se je zaključila na letnem telovadišču. Udeležile so se zleta skoro vse edinice dolenjskega okrožja. Javno telovadbo je otvorila deca (152), nato je nastopilo: 18 ženskega naraščaja, 23 moškega, 78 članic, 78 članov ter 21 starejših bratov s palicami. Pri orodni telovadbi so nastopile 3 vrste članov ter 1 vrsta članic; vsi so pokazali posrečene vaje in občinstvo ni štedilo s priznanjem. Posebno se je odlikovala vrsta na krogih. Društvo Sodražica je za zaključno točko nastopilo samostojno s posebnimi vajami, pri katerih je nastopilo celotno članstvo 148. Z vajami »Morje« je bil dosežen višek priznanja, izvedba je bila skladna in brezhibna, v čemur gre največje priznanje našemu agilnemu načelniku br. Franu Fajdigi. članstvo je pa pokazalo svojo neomajno voljo in disciplino, svoj napredek dolgoletnega sokolo-vanja in moč sokolske misli. Ob zaključku je br. starosta Oberstar imel na vse prisotne navdušujoč govor ter je podal smernice bodočega dela. Godba br. društva iz Ribnice je pod vodstvom br. Majnika spremljala vse točke in zasluži priznanje. Po nastopu se je razvila prijetna zabava, ki je zadovoljila vse goste. Bil je res lep sokolski dan. Vidov dan 1914 v žireh žiri, konec junija. žirovski Sokol je na Vidov dan 1914 razvil svoj prapor. Enako kakor mariborski v Rušah. Značilno: obe danes obmejni obrambni društvi. Kakor je imel Mariborski Sokol najhujše borbe z nemškutarijo, tako se je bilo boriti tedaj Sokolu v žireh proti vsemogočnemu klerikalizmu. Ta je usmeril vse svoje sile na to dolgo kljubu-jočo podeželsko napredno postojanko. Res se mu je posrečilo z vsem pritiskom dobiti občino v last, ali naprednega mišljenja mnogoštevilnih mož, žena, fantov in deklet ni mogel izruvati iz src. Zatorej so klerikalci začeli borbo proti sokolski trdnjavi. Poslužili so se podlih pripomočkov, da preprečijo razvitje prapora. Cerkev sama nikakor ni zaostajala. Le vprašajte o tem stare zavedne žirovce! Ali vsa gonja je bila brezuspešna. Na Vidov dan 1914 je žirovski Sokol razvil prapor, ki so mu ga podarile zavedne žirovske žene in dekleta. Bila je lepa solnč-na nedelja, že prejšnji dan so prihajali Sokoli in prijatelji v žiri v goste. Na predvečer je bil koncert v Sokolskem domu, na Vidov dan pa IV. župni zlet idrijske župe. Pravo življenje se je pričelo v nedeljo zjutraj, ko so se zgrinjale od vseh strani sokolske čete v krojih in civilu. Vsa slav-nost se je izvršila kar najslovesneje, v zgledni disciplini. Pri razvitju prapora pred Sokolskim domom je imel župni starešina br. E. Gangl navdušujoč govor, prepleten z najradikalnejšo slovansko mislijo za našo svobodo. Spominjal se je 50-letnice slovenskega Sokolstva in 500-letnice vstoličenja zadnjega koroškega vojvode na Gosposvet-skem polju: »Slovenski Sokoli so straža in poborniki resnice in pravice. Ako bi slovenski Sokoli stražili knežji kamen, bi bila nekdanja naša last še vedno naša! Z močjo telesa in duha hočemo, spoznavajoč svojo zgodovino in proučujoč svojo sedanjost, ustvariti svojemu narodu lepšo bodočnost. V boj za stara prava!« Na slavju v žireh je dr. Lah že govoril o belem orlu, ki razteza bela krila nad nas! Krasno je minila nedelja. Drugo jutro, na Petrov praznik, se je bliskovito po vsej do- titi zadevi vsaj nekaj pozornosti. Saj bi bil denar, ki bi ga vložili v nakup dobrih knjig za mladino, brez dvoma najbolje naložen, ker bi se na ta način vzgojil dober naraščaj in bi ta dobra plast vplivala med našim narodom blagodejno na vse naše razmere. Kriza naše inteligence ni toliko v tem, da pride težko do kruha, temveč je kriza v inteligenci sami, ker ji šola ne more nuditi tako popolne izobrazbe, kakor bi bilo to potrebno za res dober inteligenčni naraščaj. Tu so naše srednje šole prav tako brez potrebnih sredstev, kakor naše vseučilišče. Veliko napako našega učnega načrta vidim tudi v tem, da imajo učenci na nižji stopnji skoraj več tedenskih ur, kakor na višji. Tu vse premalo gledamo na telesno potrebo razvijajoče se mladine, če smo odkriti, moramo priznati, da je pet ur pouka na dan za 12- do 14-letnega dečka na vsak način preveč. Izgovor, da se v teh petih urah uči tudi predmetov, ki ga ne utrujajo — telovadba, risanje — ne drži, kajti vsak predmet, ki se resno uči, utruja učenca, če že ne drugače, pa s tem, da zahteva od njega pazljivost. Brez škode za celotni učni načrt bi se dalo temu odpomoči. Saj ni potreba, da se v širšem obsegu poučuje na nižji stopnji snov, ki je v bistvu pridržana višji, recimo: zgodovina starega veka, ki se na nižji in višji stopnji poučuje v enakem obsegu. Tudi z učnimi knjigami imamo precej težav. Le malo jih je med njimi, ki ustrezajo moderni metodiki in pedagogiki. Po večini se naše učne knjige še zmerom preveč naslanjajo na knjige tujih držav. Tako se naš učenec uči v prirodo-pisu marsičesa, kar živi in klije zunaj po svetu, — o tem, kar nudi naša zemlja, pa ne sliši dovolj, če ni učitelj sam na mestu. Razveseljivo pa je, da se nauči učenec živega jezika — na klasični gimnaziji francoščine — v toliki meri, da jo lahko s pridom uporablja v konverzaciji in pri znanstvenem študiju. Obžalujem samo, da se vsaj par let ne poučuje na klasični gimnaziji tudi nemščina, ki je nam Slovencem tako z gospodarskega kakor tudi s klasičnega vidika še zmerom potrebna. Tudi temu bi se dalo odpomoči z majhno spremembo učnega načrta. Veliko naših učencev študira v zelo slabih gmotnih razmerah. Tu bi morala naša uprava gledati, da uredi še nerešeno vprašanje stipendijev. Potrebni bi pa tudi bili internati, v katerih naj bi dobivali dijaki brezplačno ali za majhen denar stanovanje in hrano. V tem pogledu so se razmere po vojni znatno poslabšale, kajti vsi internati zahtevajo dandanes plačilo in celo najboljši in najrevnejši izmed dijakov se težko dokopljejo do brezplačnega mesta. lini razširila novica: prestolonaslednik Ferdinand ustreljen v Sarajevu. Baje je bilo orožništvo obveščeno o tem že zvečer, a je to pridržalo zase zaradi sokolske slavnosti. Našim nasprotnikom je zrasel pogum, vzkipelo je sovraštvo in z njim maščevalnost. Utihniti smo morali, a misel v naših srcih na osvobojenje je tem živeje tlela in se utrjevala, čim bolj so avstrijakanti po žirovski in Poljanski dolini prežali za Sokoli z očesi in ušesi. Delo našega Sokola po vojni se je podvojilo, saj žirovci se zavedamo, da smo stražarji jugoslovenske meje. ;' delu nastopa se je razvila izredno dobro animirana zabava, pri kateri je neumorno svirala »Dravinja«. prijazne sestre pa so nudile v šotorih dobro jed in pijačo. — Konjiški Sokol more zaznamovati s to skromno proslavo loletnice lep pozitiven uspeh pri svojem deln v blagor naroda in domovine. Naši sokolski tekmovalci na zletih v Opa-vi in Ustju. Pod vodstvom namestnika sa-veznega načelnika br. Jerasa Josipa odpotuje v četrtek 28. L m. ponoči na Češkoslovaško sedem bratov tekmovalcev, da pokažejo na zletih v Opavi 1. julija in v Ustju 8. jnriija tudi bratom Cehoslovakom svojo pripravljenost, ko se iz znanih vzrokov niso mogli udeležiti mednarodne tekme v Budimpešti. Sokol Ljubljana II. poziva vse članstvo. ki se namerava udeležiti* pokrajinskega zleta v Zagrebu, da se prijavi najkasneje do 4. julija v društveni pisarni na Prulah med 19. in 20. uro pri tajniku br. Kebru. S prijavo plačajo telovadci (ke) 10 Din, ostalo članstvo 20 Din. — Sokol Ljubljana H. nadalje opozarja vse tiste, ki neupravičeno zahajajo na parcelo v konjušnici ob šva-bičevi ulici, ki je last Sokola Ljubljana H ter delajo šaodo, da bo uprava Slavje cerkniškega Sokola Srebrni jubilej cerkniškega Sokola je bil ta mesec proslavljen z okrožnim izletom v Cerknici, kjer so nastopila skoraj vsa omejna društva in čete: iz Grahovega, Rakeka, Gor in Dol. Logatca, Unca, Ho-tedršice in Borovnice. Dopoldne so bile tekme. Prvi dve mesti sta osvojili vrsti iz Cerknice in Borovnice, kot posameznika pa sta zmagala br. Franc Lado iz Borovnice in br. Kristen iz Cerknice. Popoldne je bil na prostranem šerkovem vrtu javni nastop. Nastopilo je 46 članov in 46 članic s prostimi sarajevskimi vajami. Istotako tudi deca in naraščaj. Sodelovala je cerkniška gasilska godba. Na zlet bi imel priti g. minister n. r. dr. Albert Kramer, katerega je zastopal narodni oo-slanec g. dr. Stane Rape, ki je v imenu g. ministra kumoval društvenemu praporu in pripel nanj krasen jubilejni trak. V toplih besedah je navduševal člane za sokolsko idejo. V imenu župe je spregovoril njen odposlanec br. Flegar iz Ljubljane, na kar se jima je zahvalil br. starosta Kristen. Po nastopu je bila sokolska povorjca kakršne Cerknica še ne pomni. Zastopana je bila tudi vojska po častnikih pogranič-ne trupe iz Hotedršice, Logatca, Planine, Cerknice, Grahovega iz Kozarč. S hiš so plapolale trobojnice. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo Sokole, jim v pozdrav metalo cvetje, ovacije se niso mogle poleči. Kljub deževnemu vremenu, ki je zlasti popoldne oviral zlet, je moralni kakor gmotni uspeh Sonola zadovoljiv. vsakogar, ki ga bo zalotila na parceli, brezpogojno izročila sodišču. Zato se opozarjajo zlasti starši, da pazijo na svoje otroke, da ne bodo imeli nepotrebnih stroškov in posledic. Sokol v Dolenjkm Logatcu. V >Jutrovem* poročilu o novi društveni upravi so bili po pomoti izpuščeni namestniki, ki so: Goie-tova Marija. Hodnih Iv., Jernejčič Ivan. Ko-renčan Franc in Žitko Stane. — Društvo ima svoj odsek za kino. ki se je po občnem zboru ločil od pros -etnega odbora in se osamosvojil. Je pa še pod nadzorstvom pro-s veta rja. V polenih mesecih se predvaja le po en zvočni film na mesec., redno pa bo začel obratovati zvočni kino spet v septembra. Članstvo se pripravlja, da se bo čim dostojnije izkazalo na javnem nastopu v nedeljo 1. julija. Nastop bo ob vsakem vremenu, in sicer v primeru dežja v društveni dvorani. Zlet šentjursko-šmarskega okrožja v proslavo 25letnice šentjurskega Sokola bo 7. in 8. julija v Št. Juriju ob južni železnici. Izrekla se je želja, da bi se ob tej priliki vršil prijateljski sestanek vseh šentjurskih rojakov in tudi onih. ki so po svoji službeni dolžnosti kdajkoli bivali v Št. Juriju. Tem željam hoče Sokol ustreči in organizirati prijateljski sestanek, le, če bo dovolj priglašencev. KULTURNI PREGLED Pesmi O. Župančiča v beograjski izdaji 15-letnica konjiškega Sokola V nedeljo je ob izredno ugodnem vremenu obhajalo Sokolsko društvo Slovenske Konjice ob prisotnosti številno zbranega sokolstva iz vsega konjiškega okraja na skromen način 151etnico društvenega obstoja. Narodni dom, od nekdaj sokolsKa trdnjava, in za njim letno telovadišče sta bila bogato in okusno okrašena z državnimi trobojnicami in s cvetjem. Po dopoldanskih skušnjah je društveni načelnik točno ob pol 16. uri dal znak za nastop, na katerem so se vrstili v vzornem redu vsi mladinski oddelki in oddelki članstva s prostimi vajami in igrami; nastop je zaključila vrsta na orodju. Priznati je treba, da spada nastop ob 151etnici med najboljše, Kar je v prvi vrsti zasluga vadi-teljskega zbora z br. načelnikom Nardi-nom in s. načelni-co Križmaničevo na čelu. Po telovadbi je imel govor starešina br. dr. Mejak Ervin, ki se je spominjal v iskrenih 'besedah 201etnice vladanja našega kralja, kateremu so poslušalci viharno vzklikali, godba »Dravinja« pa je zaigrala državno himno. V nadaljnjem poteku govora je br. starešina v kratkih potezah podal najznačilnejše in najvažnejše dogodke društvenega delovanja v teitu 15 let, omenil posebno za društvo zaslužne člane in članice in pozval ob koncu zbrano članstvo in sokolsko mladino k nadaljnjemu požrtvovalnemu sokolskemu delu, ki je še zlasti v našem okraju zelo težavno. To priliko je uporabil br. dr. Mejak tudi za nekaj poslovilnih besed svojim sodelavcem in prijateljem, ko odhaja iz SlovensKih Konjic ter se preseli s svojo pisarno v Gornji grad. Po oficielnem Med letošnjim knjigami biblioteke Zadruge profesorskega društva v Beogradu »Lu-ča< je izšel izbor poezij? Otona Zupan č>iea z naslovom »Pesme«. Priredil in uredil sa ije Tone P otok ar, ki se v »Srpskem književnem glasniku« pridno oglaša z referati o slovenskih knjigah. lansko leto pa je uredil in prevel za biblioteko >Luča« zbirko Cankarjevih novel. Izbor Župančičeve p-v-zije je opremil s kratkim uvodom o pev sniku in dodal ob koncu seznam neznanih besed. Hvalevredno je. da izdajatelji »Lučec upoštevajo pri svojem programu tudi slovensko književnost; kakor posnemamo iz programa te biblioteke, napovedujejo za prihodnje leto med drugim knjigo o slovenskem preporodu. Načelno zanimiva je njih rešitev vprašanja: ali naj prevajamo iz slovenščine v srbohrvaščino (in vice verza)? O tem vprašanja je bila ž? ponovno beseda v javnosti in v naših založniških krogih. Izdajatelji »Luoe« eo se odločili za načelo, da naj se proza prevaja, pesmi pa nai izhajajo v izvirnem besedilu s slovarčkom neznanih besed. Na i pravilne iša rešitev bi kajpak bila, da naj se vsak čitatelj iz srbskohrvaškega kulturnega kroga nauči toliko slovanski, da bo lahko čital v izvirniku, a Slovenci nai čila-j» srbskohrvaške pisatelje v originalnem besedilu. Ta zahteva gotovo ni visoka in maihen trud bi se nedvomno poplačal, toda v naših razmerah je še vedno močno idealna in tako malo izvedljiva, da se išče praktičnega rešitev. (Pri tem moramo poudariti. da pretežna večina in t >ligentnih Slovencev dobro čila srbskohrvaSko. medtem ko >e v Zagrebu in Beograda zanimanje za slovensko knjigo vprav minimalno.) Rešitev »Lučet pomeni torej koncesijo dejanskim razmeram in je zato praktičnej-ša od idealne zahteve, ki ji stoji na poti gora predsodkov. S prevedeno prozo je tako, kakor v srbskohrvaških gledališčih s prevedenimi slovenskimi dramami: ima občinstvo. Vrh tega ie prozo lažje prevesti kar le mogoče adekvatno, medtem ko je prevod poezij prepogosto ponesrečen. Nadaljnjo rešitev (pri poeziji) predstavlja Kohnova izdaja Prešerna: izvirnik in prevod skupaj. Edinole v Beogradu bi nam lsihko povedali, katera izmed rešitev je uspešnejša. Gotovo je samo to, da s prevajalci slovenske poezije v srbohrvaščino nimamo sreče, in ker v izvirniku le redkokdo črta naše pesnike!, nismo nič kaj utrdili glasu, da je slovenska lirika najlboljša na slovanskem jugu*. Pričajoča izdaja Zupančičevih poezij ima namen, prikazati pesnika z vseh važnejših strani. Urednik jo je razdelil v osem d dal urednik naslov »Različne pesmi« in je zbral pod tem zaglavjem nekatere pesmi meditativnega in opisnega značaja e primeri Župančičeve baladne poezije. Nadaljnji del je označen z znanimi verzi »Vso noč oči upi-ram v prazni mrak«. Tu eo pesmi, ki jim je predmet narod (med nj,imi »Zemljevid«, »Naša beseda«. »Vprašanja«, »Naše pismo*). Poseben del zbirke tvori pesem »Z vlakom«. Ob koncu je »Duma«, ta mogočni višek Župančičeve poezije in fortissimo ljubke simfonije, kakršno tvori zbirka Župančičevih pesmi. Ureiditev T. Pot oltarja ie v glavnem organ ična in logično utemeljena. Mladostna erotika se preliva v trpko spoznanje ob prijateljevi smrti: z bolestjo presunjena mladost sd postavi pokonci, meri globine in višine življenja, nastavlja mu obebnost, češ, kiuij me življenje, kuj! Tedaj zazvene glasovi najvišjega priznanja življenja, vseh živih dan seje zlata semena. »Različne pesmi« so kakor igrivi, nežni, zdaj veseli, zdaj otožni motrvri med velikimi crescendi v Beethovnovih simfonijah. Od osebne bolesti in sreče se pesnik vedno bolj obrača k bolesti in velikim upom svojega težko preizkušenega naroda. Iz pesnitve »Z vlakom« ee oglaša mogočna himna domovini, ki v »Dumi« preide v najsilnejšo pesniško afirmacijo naše narodne usode, kar jih sploh premore slovenska literatura. Urednik novega cvetobera Zupančičeve noezije ie izpustil mladinske pesmi. Takisto ni upošteval »Veronike Deseniške« in Župančiča kot satirika in inonika. Nedvomno ei pri tem odločeval močno omejeni obseg zbirke (136 strani), nemara pa tudi stremljenje. pokazati Župančiča kot najsubtilne.v sega umetnika - lirika in z najznačilnejšimi potezami njegovega pesniškega obličja. Mladinska poezija je izostala iz praktičnih razlogov. Umljivo je. da je vsako izbiranje subjektivno in da bi kdo drug v tem, zares skrčenem in skorai že nezadostnem ©bsepu to ali ono pesem izpustil in to ali ono dodal, temu pa moramo priznati, da prva. beograjska izdaja Župančičeve lirika ustreza dvojemu namenu in smo lahko za njo hvaležni Fotokarju in izdajateljem. Knjiga bo prodrla tja, kamor sicer ne prodre slovenska beseda, in morda bo vendarle vzbudila zanimanje zanjo, zakaj tudi tu veljajo Krekove besede -Začeti je treba, v tem je vsa umetnost.« Kdor bo na Župančičevi liriki spoznal lepoto in ubranost našega jezika, se bo hkrsltli iznebil predsodka, ki moeao ovira našo kultarno simbiozo. Naj s tem v zvezi omenim še n«e*aj.: Prav te dni mi j? pripovedoval prijatelj, o nekem srbskem literatu. ki je v razgovora z njim deval v nig naše pesnike in izražal dvorne o doizorelosti in prikiadnosU nečega jezika za poezijo. Šele ko mu je bil prijatelj pravilno prečrtal nekatere Prešernove in Župančičeve pesmi, je moral priznati, da so na mah pridobile večjo vrednost. Vokalna niansiranost našega jezika ra njegov naglasevalni sistem se tolikanj razločujeta od srbskohrvaškega, da močno trpi ritmična lepota in blagoglasnost pesmi, a&o čitatelj ne pozna pravil slovenskega nagla-šania. Zaradi tega. morda ne bi bilo na;«o no, če bi pri izdajah slovenskih pesmi za srbskohrvaške čitatelje označevali vsaj najvažnejše aikcente; to bi sicer neprikupno ra-prf-menilo grafično sliko pesmi in dalo zbirki videz hrestomatije za vajo v tujem jezika, vendar bi na drugi strani olajšalo pravilno čitanje slovenskih tekstov. — *> Predavanje o verstei filozofiji pravoslavja V torek, dive 26. t. m. je priredil Ljubljanski klub zadnje predavanje v potoka^ druižabni sezoni. Zbrane člane in goste, mod katerimi sta bila avstrijski in francoski kon-zul, je pozdravil klubov predsednik rit. Fran Windiscber. nakar jie povzel besedo znani publicist Fran T e rs e glav m v enournem predavanju podal poslušalcem zgoščeno, vendar pa do temeljev poglobljeno. z lucidnimi miselnimi refleksi osvetljeno in kljub avtorjevemu katoliškemu stališču objektivno orisano sliko verske filcoA-fije vzhodnega krščanstva ali pravoslavna. Predavatelj je dokazoval m z avtoriteto teologov obeh cerkva podprl svojo tezo, da imata obe Cerkvi bistveno iste verske ldei-le, ki eo v vzhodni in zapadni pohiti dr>-gače niansirani in po svoje upodobljeni v liturgičnih simbolih, v organizaciji versk&-era življenja in v pastoralni praksi. 01>e Cerkvi sta komplementarni strani enega ia istega krščanskega nazora. Istovetnost religioznega ideala je predavatelj posebej dokazoval na vstajenjskem verovanju žalnih in vzhodnih kristjanov. Pomenljiva so bila tudi njenova izvajanja o cezaropapizr-nrn in pravoslavju. Skratka: predavatelj dokazal na osnovi katoliške in pravoskivne teološke literature, da združitve obeh Cerkva ne ovirano nikake versko bistvene razlike, zato je bilo njegovo predavanje tehtn-*-ga pomena za vsakogar, ki se hooe informirati o tem delikatnem. vendar pa važnem problem« versko razcepljenih Slovanov m ne v zadnji meri Jugoslovanov. Splošno odobravanje je nagradilo objektivna jamja. __' . Tihi klavir Na Angleškem je bistroumen in človeJco-ljuben izumitelj, prof. Loar, zgradil nov-tovrsten klavir, ki ima namestu stTun ten-ce. le nekoliko palcev dolge jeklene ploscice. Na ta klavir igraš kakor na običajnega, s pomočjo tipk. poln glas pa dobiš le, če vključiš električni tok. Glas pa je tako čist, da ga baje ne doseže nobeden doslej konstruiranih klavirjev in vrhu tega novega glasbila ni treba nikoli uglašati. Ima pa še eno neprecenljivo lastnost. Kadar vadiš, bi bilo v prid izmučenim živcem svojih ljubih bližnjikov, če bi klavir ne imel nobenega zvoka. In ta ga n5ma, če izključiš pri igranju električni tok. V tem primeru navzoči ljudje ne slišijo skoraj nobenega glasu, tebi pa zveni polno m čisto, če si natakneš na ušesa slušalke. Gramofonsko iglo je pogoltnila Prošlo soboto ponoči je pogoltnila 20 let* na pomožna delavka Elizabeta Pomperjeva na Dunaju gramofonsko iglo. Čistila si je z njo zobe, pri tem pa ji je igla zdrknila v goltanec. Pomperjevo so z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico. Škodljivec tobačnih kultur V Strabičevu pri Munkačevu so odkrili poljedelci na njivah, kjer rase tobak, gosenico metulja agrotis tritici. Ta gosenica prežre steblo tobačne rastline meter do meter in pol nad zemljo, nakar se rastlina posuši. Gosenica žre samo ponoči in uniči v eni sami noči 20 do 50 tobačnih rastlin, podnevi pa se skriva, da je nihče ne vidi. Tri sreske skupščine JNS v Mariboru V navzočnosti glavnega tajnika stranke dr. Kramerja so v soboto in nedeljo bile skupščine sreskih organizacij JNS za mesto in oba okoliška sreza Maribor, 24. junija. Sinoči in danes dopoldne sta bila v Narodnem domu dva krasna občna zbora sreskih organizacij Jugoslovenske nacionalne stranke, ka terih se j z udeležil tudi pod" predsednik in generalni tajnik, minister n. r. g. dr. Albert Kramer. Sinoči ob 20. uri je bil občni zbor sreske organizacije za mesto Maribor. Delegati m odborniki organizacij posameznih mestnih okrajev so prisostvovali polnostev i lno. Navzočni pa eo biLi tudi mestni načelnik g. dr. Franjo Li-pold, naTodrri poslanec g. dr. Ljudevit Pivko in drugi zastopniki. V odsotnosti predsednika sreske organizacije, podpredsednika senat* dr. Miroslava Ploja, ki se mudi ▼ Beogradu /aTadi sprejema francoskega zunanjega ministra Barthouja, je otvoril in vodil o bon i zbor predsednik organizacije L okraja g. dr. Vinko Rapotec, ki je v uvodu prisrčno pozdravil generalnega tajnika g. dr. Kramerja in ostale. Prvi je izprcgovcril g. dr. Albert Krater. ki jc v obširnem govoru orisal nas zunanji polo2aj in naše notranje politične, gospodarske in socialne razmere. Podal je sliko uspehov naše zunanje politike in položaja, ki ga zavzema Jugoslavija nasproti tujini. Nato je prešel na našo notranjo politiko, na delo vlade, narodnega predstavništva in zlasti poslanskega kluba JtNS. Obširno je nadalje govoril o ra^mh ilegalnih akcijah ki so se v zadnjem času pričele S.riti v naši državi, t!isti v dravska banovini t ar jih obsodil kot rušiteSjice konsolidacije in napredka našega nacionalnega dela in narodnega edinsiva. Nato je govori o m^nih specialnih gospodarskih in socialnih vprašanjih ter zaključil svoj govor s pozivom k vztrajnemu složnemu delu proti vsem sovražnikom stranke in vsedržavne politike. Njegov govor so navzočna poslušali 7. velikim zanimanjem ter ga nazadnje odobrili x navdušenim ploskanjem in vzklr kanjem. Za ministrom dr. Kramer jem je mariborski poslanec g. dr. Pivko govoril zlasti o zakonu o mestih, o bojevnikih, o napredovanju naših organizacij v mestu io v srezu Mariboru levi breg. Mestni načelnik g. dr. Iipold »e podal f-ratko poročilo o komunalni politiki. Ome-rii je, da je na tem zboru premalo časa, da bi mogel referirati o vsem. Zato je obljuhH, da se bo v najkrajšem času sklical nov širši sestanek, na katerem se pre-tresejo vsa komunalna vprašanja Za tem je podal poročilo sreski tajnik g. dr. Milo? Vauhnik m naglašal, da se organizacije v mestu sprva niso gibale tako, kakor bi bilo želeti, v zadnjem času pa je nastalo v v>eh on borih novo žMjenje, ki obeta najlepši uspeh. Vrste organiziranih pristašev JNS postajajo vedno števU-nejše. Sledila je izvotrtev predsednika sreske organizacije. Soglasno je bU za predsedni-kn ponovno rzvoljen podnrfdsedn k senata g. dr. Miroslav Ploj. Kot virilisti pridejo v odbor gg. dr. Pivko, dr. Rapotec m dr. Lipoild. Vsaka organizacija pa mora v ♦eku i0 ^ dni izvoIH.i svoje tri delegate v sreski odbor m prav tako tudi delegate za glavni odbor. Ko bo to delo opravljeno, s; bo novi odbor sestal in konstit-ural. S!e:i'!e so slučajnosti, pri katerih so se k besedi člani gg. Stare, Rozman, Pla^ko, Gala, Malenšek in razni drugi, ki so govorili zlasti o vprašanju železničarskih režijskih kart, stalnosti uradništva, posebnih potrebah obmejnega Maribora in drugem. Odgovarjal jim ie nvmster g. dr. Kramer. Občni zbor je trajal skoro do polnoči. Maribor, 24. junija Danes, v nedeljo dopoldne, so se polno-številno zbrali delegati obeh zunanjih mariborskih sreskih organizacij JNS k rednemu letnemu občnemu siboru. Zbor je voda predsednik sreske organizacije za mesto Maribor levi breg, mestni župan dr. L i-p o 1 d. V otvoritvenem govoru je prisrčno pozdravil navzočnega glavnega tajnika stranke dr. Alberta Kramerja, ki so mu prisotni prirediM navdušene ovacije. Pozdravil je nadalje tudi navzočna narodna poslanca g. Antona Krejčija in g. dr. Lju-devtta Pivka. Najprej je podal tajniško poročilo za sresko organizacijo Maribor levi breg g. dr. Miloš Vauhnik. V tem srezu ima JNS 18 krajevnih organizacij, ki štejejo lepo armado članstva. V poročilu je tajnik priporočal, naj bi se tajništvo glede na velike naloge in dolžnosti, ki ga čakajo v bodočnosti, preosnovalo tako, da bi poslovalo ves dan in da bd bilo pristaševi stranke lahko vedno na razpolago. Pozval je nadalje navzočne delegate, naj vplivajo na odbore posameznih krajevnih organizacij, da bodo svoje posle vršili hitro in točno. Tajniško poročalo za srez Maribor desni breg je podal g. Mirko Prime c, ki je prav tako poročal o zelo lepem napredku JNS, ki ga dokazujejo pred vsem volilni uspehi pri zadnjih, občinskih volitvah. Upoštevati moramo, da je bil srez Maribor -desni breg svoj čas skoro popolnoma v nasprotnem taboru in da je v njem delo za nacionalno politiko zelo težavno. V svojem poročilu se je tudi toplo zahvalil za sodelovanje narodnemu poslancu KrejCiju, ki je čestokrat prihajal med svoje votilce. Po podanih poročiHh, ki sta bali sprejeti z velikim odobravanjem, se je razvila obširna deteta, v katero so posegli mnogi delegati. Sledfle so nato volitve za vsak srez po- Za predsednika sretfee organizacije Ma-rlbor-levi breg je bal izvoljen dr. Gorišek, v odbor ipe, Janžekovrfč, Ivan Cvetko, Fran Cvetko, Senčit, Lovrenčič, Vollmajer, Mer-moTja, Hlade, dr. Jančifc Ferk, Kožar, V11Č-nik, Rotman, KerenOČ, GoWb, giker, 2u-pec, Terčelj in PrekorEek. Za predsednika sreske organizacije BTa-ribor-tieSni breg je bil izvoljen g. Lesjak, v odbor pa dr. Pučnik, Pšeračnik, Primee, Kegai, Papež, Požar, Cermelj, Bemat, Medved, Godec, Sošter, FreSer, Hočevar, Rajšp in Urban. Oba odbora se bosta na svojSi prvih šojah konstituirala. Sklenjeno je bilo tudi, da se bodo odslej sklicevale okrožne konference, da bi se na ta način dosegel čim ažfi stik med predsed-ndStvama in člani. Nato je sledilo poročilo narodnega poslanca Krejčija, kije med drugim omenjal važnost zakona o državnem računovodstvu, ki ga proučuje sedaj Narodna skupščina. Nadalje je sporočal, da je posredoval pri finančnem ministru zaradi 1-odstotne takse, ki se odteguje privatnim uslužbencem in delavcem od njihovih prejemkov. Narodni poslanec dr. Pivko je v svojem poročilu opi3al razmere strankarskih borb iz dobe pred 6. jftnuarjem leta 1929. ter ugoden vpliv nove politike na rezvoi nacionalnih razmer. Oba poslanca, kakor tudi ©sta« govorniki, ki so posegli v debato, so ostro obsodili "bojevniško razdiralno delo. Nato je povzel besedo minister, dr. Kramer. ki so ga zborovalci pozdravili z gotrajnimi ovacijaimi. V svojem (govoru, Id je trajal poldrugo uro, je pokazal jasno sliko vsega našega notranjega in zunanjega gospodarskega in političnega položaja ter v ostrih besedah obračunal z razdirale! naše narodne sloge. Poudarjal je važnost enotne nacionalne politike kakor tudi potrebo složnega skupnega dela za boljšo bodočnost naroda in države. Zborovalci so mu živahno pritrjevati ln burno odobravali njegova izvajanja. Za njegove izčrpne besede se je zahvalil župan dr. L. i p o 1 d, nakar se je razvila debata, v katero je poseglo več govornikov. Vsem je minister dr. Kramer ponovno odgovarjal ter pojasnil razna pereča vprašanja, tako da so delegati nad vse zadovoljni z njegovimi pojasnili zapuščali ob zaključku lepo uspeli občni zbor v prepričanju, da je rešitev vseh njihovih stremljenj le v enotni JNS. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Dva shoda JNS v krškem srezu Krško, 35. junija. Tri občine v doltni Krite, Kostanjevica, Skocija-n io Si Jernej, se pridno ^Opravljajo za ponovne občinske volitve, ki so razpisane za prihodnjo nedeljo 1. julija. Glede na to sta se vršila v nede!jo dva shoda v škocijanu in Št. Jerneju, dočim se bo vršil shod v Kostanjevici na Petrovo. Na shodu v Škocijanu sta poročala gg. narodni posta-nec Alojzij Drmelj in novinar Oton Ambrož, v Št Jerneju pa narodnj poslanec g. Milan Mravlje. V Škocijanu se je vršit shod po rani maši na trgu pred cerkvijo, aa katerem se je zbralo okrog 400 zborovaicev. Shodu je prisostvoval tudi dekan g. Josip Anžič, voditelj naših nasprotnikov. Predsedoval je priljubljeni župan g. Josip GJobevnHt. Poslanec g- Drmeij je obširno poročal o delo Narodne skupščine in o sklepih poslanskega in senatorskega ktaba JNS. Med drugim i« omenil, da se pripravlja tndi zakonski predlog o karteKh, ki bo vseboval določila glede cen kar te H ranih podjetij in glede minimalnih delavskih mezd. Obširno se je bavil ta-di z dosedanjim početjem bojevnikov, k5 so povzročili le zmedo med našim ljudstvom io zopet poživeli že popolnoma resignirani kle-rrkalizem. Končno ie poročal o regulaciji Radnlje, ki je lansko leto pri poplavah povzročila veliko škodo. Novinar g- Oton Ambrož ie obravnava! ▼zorno občinsko gospodarstvo iupaoa gosp. CBobevnika, ki je dosegel veliko koristne®* za svojo občina Po ljubljanski konferenci JNS, K Je tako enodušno obsodila bojevnika. je naše staHSče napram njim popolnoma jasno. Bojevniški gromovniki so napad ah vse politične Hodi, ki v današnji težkih časih nosijo odgovornost, s iwygrS> wt izrazi. Bojevniški pokret je danes že izgrib« vsak ugled med ljudstvom. Bojevniško zvezo m danes reč potrebno razr«- stiti, temveč ie bolj opoftuno, prepustiti jjb, aa umrejo naravne smrti, kakor to tudi zaslužijo. Bojevniški pokret bo predstavlial le kratko epizodo, loj je imela samo to pozitivno, da je združila in nčvrstiia naše nacionalne vrste. Govoril je tudi dekan g. Anžič, ki pa ni znal našemu županu nič konkretnega očitati, na kar mu je g. Globevnik v zaključnem govoru krepko odgovoril na splošno zadovoljstvo zborovaicev. Istočasno je imel narodni postenec g. Milan Mravlje zelo uspel shod v Št Jerneju, kateremu jc prisostvovalo okoli 500 zborovaicev. Shod je vodil predsednik organizacije JNS g. hran Metelko. Župan g- Anton Radkovtt je v temperamentnem govoru položil račun o občinskem gospodarstvu- Pobil je vse izmišljene očitke naših nasprotnikov ter obširno obravnaval občinska dela m novo regulacijo meje napram Kostanjevici. Številni zborovalci so živahno odobravat razlaganje župana g. Radkoviča o njegovem nesebičnem deln v prid velike šent-jernejske občine. f\>sl. g. Mravlje je poudarjal, da se moramo izogirttf vsakemu hujskanin in sploh vsema, kar bi povečevalo razdor med narodom. Le s slogo bomo premagali težkoče, ki nas pritiskajo. Bojevniki so zgreššH svoj cilK Mesto miru in sloge so zanetili med ljudstvom požar in spore. To delo ni koristno. Nobenih ovir in predsodkov ne more bi-ft. ki bi nam preprečevali složno delo za srečo naroda. JNS je v polni zavesti svojih dolžnosti šla na delo m v duhu šestojano-arskft načel pričela s konstruktivnim delom na političnem, gospodarskem in socialnem polju. UredHa je naše občine, sedaj pripravlja tudi banovinsko samoupravo ter sprejela celo vrsto zakonov in trredh, da olaiša gospodarsko stanje. Ustanovila je foednostne fonde za> javna de!a ter daje zaslužka in deta vsem potrebnim. Energično jo nastopna proti vsem zlorabam v javni oprav* hi tako odgovorila na vsa vprašanja, kj so jih razmere postavile oa dnevni red. Sp ©rt V nekaj vrstah P«xšk> neddjo je gostoval v Tržiča SK Zalog proti tržaški svoobdi. Gostje so zmagali s 6 : 1 (3 : 0). V petek bo moštvo Zaloga nastopilo na športnem dnevu SK Litije. Simpatizerji Zaloga se vabijo, da se i jo nogometašem pri potovanju ▼ .litiji. , V Hrastniku ste se prošlo nedeljo odigrala dve prijateljski tekmi. Hrastnik je premagal Litijo s »ha ženski m« rezultatom 10 : 3. Hrastničani so bila ves čas v premoči. Domačini so tik do konca vodili že z 10 : 0, vendar je Litiji v zadnjih trenutkih uspelo zabiti tri gole. Publike je bite kljub lepemu vremenu za izlete dovolj. Druga tekma se je odigrala na novozgrajenem igrišču SK Rudarja SK. Laško je premagal SK Rudarja z 2 : 0. Oba kluba sta m brla precej enaka, vendar je Rudarju manjkala. odločnost pred golom. Publike dovolj. Višek nogometne sezone v Hrastniku bo prihodnja nedelja, ko se Ko odigrala finalne tekma med prvakom Trbovelj in prvakom Hrastnika za prestop v podsavezno ligo. Igralo se bo na igrišču čez Savo v Hrasthiku med Dobrno in Hrastnikom. V nedeljo se je odigrala na igrišču Drave v Ptuja med ptujsko Dravo m mariborskim Železničarjem. Zmagali so Mariborčani s 6 : 2. Na nedavni glavni skupščini zagrebške sekcije ZNS je bil izvodjen za predsednika g. dr. Miroslav Pandakovič, za tajnika pa g. RosenfekL »Ju tam ji List« poroča, da se na mero-dajnih mestih razpravlja o tem, da se od-godijo vse glavne skupščine podsavezov, ker se "namerava z novim pravilnikom ia-premeniti delokrog podsavezov ter poleg tega znižati njihovo število. Sedeži in Število podsavezov bi se odredilo po sedežih banovin. Na ta način bi odpadli osiješki, subotiški m bečkereški podsaves. Tudi naša sodišča imajo precej posla zaradi športa. Po incidenta n« zadnji pokalni tekmi med Hajdukom m BSK v Splitu je organ BSK »Naš šport« žalil razne funkcionarje Hajduka, ki bodo proti imenovanemu listu vložiK tožbo. V službenih objavah smo Se prinesS imena onih atletov, kd bodo v soboto in v nedeljo nastopili kot reprezentanca Ljubljane ▼ khkoatletskem dvomatehu proti beograjski reprezentanci v Beogradu. Tudi Beograd je že določil svoje Teprezentante, in sicer: 100 m Stevanovič (Jugoslavija), Bauer fPSK), 400 m: Nikhazi (PSK), Stevanovič ( Jugoslavija), 1500 m: Buteja (PSK), Deči (PSK) 5000 m: Deči (P5K), Gjorgjevič (Jugoslavija), skok v daljavo: v višino: Miokovič (BSK), TeWVo (PSKV Miokovič (BSK), Novakov« (BSK), skok troskok: Miokovič (BSK), Novakovič (BSK), met krogle: Kleut (Jugoslavija), BojoVič (Jugoslavija), met diska: Kieut (Jugoslavija), Bojovič {.ugoslavija), met kopja: NikoMč (Jugoslavija), Kleut (Jugoslavija), štafeta 4 krat 100 m: Stevanovič (Jugoslavija), Miokovič (BSK), Nova kovic (BSK), Bauer (PSK). Za vse discipline so bile določene tudi rezerve. ASZ Primorje (nogometna sekcije). V petek na praznik naj bosta obe subjuni-orsiki garnituri ob 9.30 na igrišču. Zorna-da, Puterle sigurno. V petek ob 18. igramo z Grafiko. Postavo določi trener. SK Grafika (nogometna sekcija). Zaradi tekme s Primorjem naj bo prvo moštvo na praznik v petek ob 17.30 na igrišču. Slalom klub 34. Danes ob 20. v posebni sobi restavracije Emone (klet) redna seje upravnega odbora. Posebna vabHa izostanejo. SK Svoboda. Danes ob 20. sestanek vseh nogometašev v Delavski zbornici. Sestanek je izjemoma v četrtek, ker je v petek praznik in je obvezen za vse igralce. Na sporedu imamo več prijateljskih tekem. SK Mera. Danes strogo obvezen trening za vse igralce. Po treningu članski sestanek v gostilni Baver. 2SK Hermes. Seja centralnega odbora danes ob 18.15 v klubski sobi na kolodvora. Zaradi važnosti dnevnega reda se vabijo vsi odborniki. SK Celje : SK Olimp. Na praznik, v petek 39. t m. ob 18. se bo pričela na Glaziji v Celju zanimiva prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Olimpom iz Celja. Sodil bo g. Adolf Presinger. Zapiski iz rumunske prestolnice Bukarešta, sredi junija. Naš potni maršal, vedno ljubeznivi in nič manj z menoj zaeno žejni Anastasiu nas je nekega dopoldne naložil v avtomobile z našimi državnimi zastavami. Po kratki vožnji preko južnega dela Bukarešte smo zavili skozi železna vrata Karlovega parka na eno izmed divnih avenij tega 34 ha prostranega parka, urejenega po francoskem načinu, ter se ustavili pred Vojaškem muzejem. Tu leži na prostrani, s cvetjem okrašeni terasi v senci v svetovni vojni zaplenjenih topov grob romunskega neznanega vojaka. Okoli groba je bila ob našem prihodu postavljena častm četa rumunske kraljeve garde. Strumni trobentači so res odlično odigrali svojo vlogo ter maje-stetično svečano odtrobili svoj pozdrav padlemu tovarišu, ko so polagali zastopniki naše in češkoslovaške novinarske delegacije vence. Po polaganju vencev smo si ogledali voj-r; muzej, ki je urejen po vzoru pariškega invalidskega doma in berlinske orožarne. Pri tem sem mislil, koliko smo že zamudili Jugosloveni, ko smo imeli po vojni denaT za vse in se lotili ustanavljanja vseh mogočih institucij, dočim smo na čuvanje spominov na junaška dela naše vojske povsem pozabili. Sai vidi danes Jugosloven več dokazov junaških del naše vojske po vojnih muzejih v Parizu, Berlinu, na Dunaju in v Pra^i, kakor v Beogradu. Napraviti na tem polju kaj, bi bila, mislim, vse primernejša in hvaležnejša akcija za naše bojevnike, kakor pa napadat? predstavnike nacionalne fronte v dravski banovini. Rumuni se ponašajo s tem, da so potomci Rimljanov in zaradi tega je povsem razumljivo, da sega početek zgodovine rumunske vojske v čase cesarje Trajane, za mojo malenkost žalostnega spomina, ker sem zaradi njega ujel ponavljalni izpit iz latinščine, ker nisem vedel, koliko lokov je štel slavni most preko Dunava. Spomin na to mi je tako zagrenil zanimanje za to dobo vojnih podvigov praočetov mojih rumunski h kolegov, da sem kar bežal skozi oddelke Rimljanov, ženijskih čet zbirk orožja od koščenih sulic pa do najmodernejših Mauserjevih brzometk. Ustavil sem se šele pri oddelku rumunske vojne mornarice, o kateri sem prvič v življenju doznal, da sploh obstoja na Črnem morju. Malo dalje sem se zamudil v artiljerijskem oddelku, kjer sem občudoval kakor buče debele kamnite krogle, s katerimi so turški kanonirji branili ustje Dunava. Mimogrede sem še pogledal v notranjost letala, s katerim se je pripeljal 6. junija 1930. kralj Karol v Kluž in Bukarešto po svojem prostovoljnem eksilu. V zgornjih prostorih, do katerih se pride po stopnjišču, na katerega stenah so vklesana v marmor imena v svetovni vojni padlih častnikov, so pro-stori posvečeni spominu Štefana Velikega, Mihaela Viteazula in obnoviteljem rumun-ske vojske knezom Vladimerescu, Aleksandru Ghiki, Bibescu in Aleksandru I. Cuzi. Imena kneževskih femilij, ki igrajo še da-nfS v ™,mmiski Politiki večje eli manjše vloge. Obširni prostori so posvečeni tudi kralju K.a-rolu I. ter borbam za neodvisnost Kumumje m vojni z Bolgari leta 1913. Se prostornejši so prostori in zbrani material, ki spomnija rumunski narod na borbe za časa svetovne vojne in vladanje kralje Ferdinanda I.. ki se ga spomin je jo Rumuni z velikim spoštovanjem. Zanimiv je tudi obisk dvorane vojnih operacij v letu 1919. ko so Rumuni ne malo doprinesli k zlomu boljševiškeg* režima Bele Kuna ter okupirali celo Budimpešto. Poseben oddelek je posvečen tudi borbam naših dobrovoljcev v Dobrudži, ki priča, kolike žrtve so doprinesli najboljši sinovi našega naroda tudi na uedinjenja rumunskege narode. V Rumamji se izheje s francoščino prav dobro in to ne samo v prestolnici, nego tudi v provinci. Saj je francoščina glavni predmet na vseh rumunskih srednjih šolah. Proti našemu pričakovanju pa je močno razširjeno tudi znenje nemščine. Melo ze šalo, malo zares pa smo poskušali tudi z lomljenjem rumunščine, ki pa jo je dosti lažje razumeti pri počasnem čitanju listov, kakor pa v govoru. Nejznečilnejša poteze rumunskega jezika je pritikanje ertikle na kraju besede. In sicer je moški artikel »ul« (bulevaTdul), ženski pa »e« (piata). To izglede sicer zelo primitivno, vendar pa mi je zatrjeval neki nemški kolege, ki prebiva v Bukarešti že dolgo vrsto let, da se še vedno zmoti ter postavi moški artikel ne kraj ženskege samostalnika. Ker nisem bil nikoli posebno nadarjen za jezike, mi je ostalo od vse rumunščine do danes le par besed, kakor mere—veliki, he* mal—nosač, lista de mancere—jedilni list, cafea magna—črna kava, halla—veliko pivo, p lata—plačati, te rog—prosim. S tem besednim zakladom sem čisto dobro izhajal, ko sem obiskal neke špelunke v predmestju Bukarešte, kjer je bik) skoro teko zanimivo, kekor v kaki m«Tsejski botegi. O postanku rumunščine mi je držal daljše predevanje v restavraciji Flora rumunski kolega Clarnet med prigrizovenjem »mititex«, eli po naše čevabčičev. Zibelke rumunščine je tekle v drugem stoletju iz mešanega zakona Trojenovih legionarjev in 106 let pr. Kr. pod jarmi jenih Dekov. Sočasno z ruimmščino se je razvijal tudi novi deko-rumunski tip, katerega zaključno fazo predstevljajo denes Rumuni. O razvoju svojega jezike imajo Rumuni obširno literaturo, ki je zelo zanimiv predmet ze primerjalno jezikoslovje. Pripommjem samo še, de »no tudi Slovani prispevali lep del k romunskemu besednemu zaklada ter posodili rumunski pravoslavni cerkvi celo stemoslovenščino in cirilico. + Krasen, vroč dan. Temperatura r senci presega 35.6 stopinj Celzija. Ulice 60 za-Hte z občinstvom, da se jedva prebijem skozi te žive reke. Sedaj šele verujem, da šteje Bukarešta 800.000 duš. Žene, ki imajo med pohajkovalci ogromno večino, se ustavljajo pred krasnimi izložbami, ka so bHe za prihod Barthouja še prav posebno aranžirane. Z vseh poslopij! vihrajo francoske in rumunske trikolore. Po pločnikih se dere jo očrneli cigančiči in njihove sestrice, ki prekričavajo z naslovi pravkar izišlih listov ves poulični trušč, kombiniran iz hupanja limuzin, pozvanjanja cestne železnice, trobentanja iz-voščkov in brnenje številnih motociklov. Rumunsko novinarstvo je še mlado. Njegovi pocetki segajo kafcih 100 let nazaj. Prej so izhajale v Tumunščini samo poedi-ne nabožne knjige in še te večinoma v staroslovenščini. Prva rumunski list je izšel leta 1820. z imenom »Crestometicu Roma-nesc«, torej mnogo pozneje kekor Vodnikove »Novice«. Danes dzheja v Rumuniji 657 no vin in 433 revij. Od tega odpade ne Rurmme 471 dnevnikov, Albance 1, Nemce 50. po tri na Armence in na Bolgare, Francoze 5, Madžare 93, Jugoslovane 1 itd. V Bukarešti sami izheje 38 časopisov, od tega 21 dnevnikov in 130 revij. Zatorej je razumljivo, de se dere jo mali cigančiči, Icakor da hi iih drl na meh. ko se imejo boriti s toliko konkurenco. Novinarski stan je v Rumuniji zelo visoko cenjen ter se s ponosom prištevajo med novinarje ne le vodilni politiki, nego tudi številni kulturni delavci ki žive z novinarstvom v mnogo tesnejšem kontaktu, kekor naši slovenski kulturni delevci. Danes je gotovo najbolj razširjen rumunski dnevnik »Univerzul«. ki ni samo odlično arejevan, nego tudi gospodarsko solidno fundrran. Izhaja v štirih do šestih nakladah ne deset do šestnajst straneh. D. V. SK Zalog. V Litiji nastopi jutri nasled-l nje moštvo: Juvančič, Korli, Cezar, Franci. 1 Jenko, Danilo, Joško, Jakec, Edv, Stane, Hans, rez. Vendel. Vsi morajo 1>iLi ob 13.30 na kolodvoru v Zalogu. V neaeljo gre rezerva v Domžale. Proti Disku nastopi naslndnje moštvo: Edi, Vendel, Franci, Černe, Strah, Mejač, Bezlaj, Fatur, Jaka. Markič, Židan. V stafetnem teku v Litiji nastopijo: Stane, Juvančič, Franci, Hans. SK Slavija. Danes ob 19. strogo obvezen sestanek vseh nogometašev v posebni sobi kavarne Evrope. Vsi točno zaradi jutrišnjih tekem in nedeljskega gostovanja. Za prospeh tujskega prometa pod Begunjscico Begunje, 27. junfia Tudi naš kraj se mora prištevati med one, ki streme za čim večjim razmahom tujskega prometa. V zadnjem času se izvršujejo dela, ki bodo mnogo pripomogla k temu. Naše tujsko prometno društvo gradi kopališče, ki bo res nekaj posebnega. Zanj ne bo treba niti lopate betona, ker bo v celoti iz lesa. Porabili smo veliloe množine pilotov in rezanega lesa, žičr.ikov pa kar na cente. Največ zaslug za to zgradbo ima g. Ivan Avsenik. Mnogo sta pripomogla tudi kr. banska uprava in občinska uprava z naklonjeno podporo. Upamo, da bo kopališče privabilo mnogo letoviščar-jev v Begunje in Poljče. Posebno bo kopališče dobrodošlo vsem obiskovalcem Roble-kovega doma na Begunjščici in koče Draga, ker si bodo vračajoči privoščili še kopanje v čisti in primerno topli vodi. V najkrajšem časa bomo imeli otvoritev najmlajšega kopališča na Gorenjskem Posebno glede obilnega avtomobilskega prometa je važna prestavitev ka^rlmškega zidu od pošte do kaznilnice. Zid, ki je 300 let zapiral razgled in oviral promet, je že padel. Sreski cestni odbor je žc zgradil nov betonski zid, ki ga je še treba olepšati m napraviti trotOar. To delo izredno delavnega radovljiškega cestnega odbora bo zelo ugodno dvignilo zunanje lice naše vasi. Največjo zaslugo za to izpolnjeno željo na ših občanov ima g. občinski predsednik Ivan A ž man. Obe deli, pri katerih je zaposleno dosti domačih brezposelnih, imata tudi r tem pogledu svojo dobro stran. R a d i # Četrtek 28. junija LJUBLJANA 9: Šolska nra: Vidovdan-ska proslava, izvaja UL drž. reaL gimnazija (prenos iz Filharmonije). — 12.15c Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: cas, plošče. — 18: Kosovska bitka (Vlado Puc>, ! — 18.30: Srbohrvaščina. — 19: Plošče po željah poslušalcev. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Prenos iz Beograda. — 22s Čas, poročila, lahka glasba. BEOGRAD 20: Koncert godbe na pihala in recitacije. — 22: Slušna igra. — 22.30: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Jugoslovanska glasba. — 20: Prenos i* Beograda. — 22.15: Jugoslovanska, glasba na ploščah. — PRAGA 19.IO: Program ia Brna. — 19.50: Orkestralen koncert —. 20.30: Slušna igra. — 22.15: Pesmi za ples. — BRNO 19.10: Zabaven program. — 19.50: Prenos iz Prage. — 20.30: Slušna igra. — VARŠAVA 20.12: Orkester. — 21: ! Vojaška godba. — 21.12< Simfoničen kan-j cert — 22.15: Plošče. — DUNAJ 12: Plo-i šče. — 16.10: Koncertna ura. — 17: Orke-! s ter. — 18.45: Kabaret — 20.10: Na pJa-j ninah. — 22.40: Klavir. — 23.20: Lahka hi | plesna glasba. — BERLIN 20.45: Orke-S stralen in pevski koncert. — 22.20: Polnočni kabaret — KONIGSBERG 20.50: Mladostne skladbe znamenitih komponistov. —< 21.40: Mešan program__MtJHLACKER 20.50: Wagnerjev večer. — 21.20: Plošče. — 23.30: Pevski koncert. — 24: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 19: Violinski koncert. — 20.30: Slušna igra. — 21.4fts Lahka glasba. — 23: Ciganska godba. — RIM 20.15: Plošče. — 20.45: Glasba Rihar-da Straussa. — 22.15: Lahka in plesna muzika. Petek, 39. jsn&i LJUBLJANA 8.15; Poročala. — Oe Telovadba (Pustišek). — 9: Orgefefef koncert (Pavel RančigaJ). — 9-SO: VersKo predavanje (dr. R. čebatj). — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Radio orkester. — 12; Cas, piošče. — 16: Filozofsko predavanje. — 16.30: Radio orkester, vme3 klavirska harmonika (g- Breznik). — 20: Klavirski koncert ge. šmate-Svajgerjeve. — 20.4&; Radio orkester, vmes skefc sKacreii . Jubilant Pullman Pohištveni mizar, pionir udobnega potovanja v spalnem vozu L. 1858. se je vozil z železnico iz Buffala ▼ Chicago neki Georges M. Pullman. Bila je noč in mladi mož zaradi neprestanih sunkov vlaka ni mogel zadremati na trdi klopi. Sopotniki, ki isto tako niso mogli spati, so kleli. Pullman, po poklicu pohištveni mizar iz Chicaga, pa ni klel, temveč je premišljeval, kako bi se dalo odpo-moči tem strašnim potovalnim razmeram V tej noči se je rodil načrt za spalni voz. Pullmann je stopil takoj v zvezo z železniško družbo, ki je upravljala to progo. Ne z njene strani, ne s strani oblasti ni bilo nobenih ovir in tako je mož začel predelovati nekoliko navadnih železniških voz z desetimi oddelki v spalne vozove. Že leto dni pozneje, tedaj pred 75 leti, je prvi voz te konstrukcije zdrdral po progi Cum-berland-Vallevske železnice. Prvi spalni vozovi so bili seveda zelo primitivni. V dolžino so merili komaj 7.90 m, v vsakem oddelku so spali 4 potniki, majhne železne pečice so v mrzlih nočeh skrbele za dim, saje in nekaj malega toplote. Vendar začetek je bil stOTjen. Pullman svojega prvega voza ni imenoval zaman »Pionir«. Tako na hitro tudi ni bilo mogoče priti do trikrat, štirikrat večjih sodobnih spalnih voz, v katerih spita le po dva potnika v enem kupeju. Saj je bilo treba uvesti na železnicah še marsikai drugega. kar se nam zdi danes samo ob sebi umevno. Ponekod so še več let pozneje ugibali, da-li kaže v vlake uvesti oddelke, »za neke potrebe«. Prva stranišča v vlakih, za katera je bilo treba plačati posebno pristojbino. so se ljudje naravnost ženireli uporabljati. Potem, ko so spalni vozovi že povsod prodrli, pa je bilo treba v dnevih velikega navala še dolgo posebnih ministrskih dovoljenj, če so hoteli poleg stalnega priključiti vlaku še drug spalni voz. Da- nes pa obratujejo vlaki iz samih takšnih voz. V splošnem je Pullmanova ideja precej hitro prodirala. Že 1. 1867. je izumitelj s kapitalom 1 milijona dolarjev osnoval družbo, ki deluje pod njegovim imenom še danes. Pullman je tudi izumitelj jedilnega voza. Prvi te vrste, ki je nosil ime »Predsednik«, pa je bil tudi precej primitiven. Prav za prav je šlo samo za spalni voz z vgrajeno kuhinjo. Prve čase so se takšnih voz branili, ker so bili težki in za tedanje razmere, kakor spalni vozovi, tudi dragi. Dočim je veljal navaden voz n. pr. 4000 dolarjev, je Pullmanna »Pionir« veljal 18.000 dolarjev. Danes ima Pullmanova družba okrog 10.000 modernih voz in njene naprave zavzemajo celo mesto, Pullman-Citv. Na leto uporablja njene spalne vozove okrog 20 nvlijonov potnikov. Pullman te umrl 1. 1897. PRAVKAR IZISLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: Filmska umetnica JUNE VLASEK Naslovna slika: VAN GOGH: KAVARNA ŽIVAL IN DRUŽINA — KITAJSKI MODRIJAN VANG CONG (A. D.) — ORJAŠKI TELESKOP V KANADI (Cnj) — PLANETARIJI V STAVBARSTVU — TEHNIČNI OBZORNIK (Velikani tehnike - tma — Oddajna postaja za televizijo - tnj) — I. K o š t i a 1: SLAVEC — WATERLOO (H. D.) — A n t o n D e b e 1 j a k: HUBERT KRAINS — SLIKOVITA SLOVENIJA V PARIZU (A. D.) —PETELIN BREZ PE-ROTI — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — Z OPRTNIKOM SKOZI KAFRSKO (P. J.) — Msrgita Matches: DIVJI PARADIŽ (24) — ELASTIČNE CESTE — NEMŠKE AVTOMOBILSKE CESTE — NADLOGA KUNCEV V AVSTRALIJI — Vlad, Kapus: RIBARJENJE Z UMETNO MUHO PO NAŠIH VODAH (2) — ANA STENOVA (Nova ruska zvezda v kinu - Fr. G.) — EKSPLOZIJA ATOMOV — MED BURMO IN KITAJSKO (A. J.) — EDINSTVEN PRIMER — ČLOVEK IN DOM (Gospodinjsko delo v kuhinji - I. D.) — ZA MISLECE GLAVE — ŠAH — Na platnicah: HUMOR * Priloga: Dr. Vlad. Travner: KUGA NA SLOVENSKEM »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Ne bo jim kmalu sinila svoboda! umira Že večkrat so poročali listi, da leži Z a r o a g' a, ki so se o njena ra znašale vesti, da je star 160 let, a ima v resnici »samo« 120 let na smrtni postelji. Sedaj ga imajo v cari-grajski bolnišnici in se njegovi dnevi menda res bližajo koncu. Bolniku strežeta njegova 8o-letna hči in žena, na sliki pa ga vidimo z bolničarko, ki mu pomaga prebirati eno izmed neštetih pisem, ki prihajajo dnevno iz vseh koncev sveta na njegov naslov kobilice • . • Koje škodljivcev uničujejo z ognjemeti in strupenimi raztopinami Na jugovzhodu Južnoafriške Unije so opazili te dni ogromen roj kobilic, ki je za-ternnil nebo kot črn oblak v dolžino 50 km. Spustil se je na veliko farmo v bližini dežele Culov z mogočnostjo tropskega viharja. Drevesa so se upognila pod njegovo težo. polia so se pod njim tako skrila, da ni bilo videti niti sledu rastlinstva, ki je pa v najkrajšem času izginilo v nenasitne želodce nevarnih žuželk. Vojaški oddelki z ognjemeti m brizgalnami arzenika, stotine farmarjev z vsemi mogočimi orodji in orožji so se vrgli na uničujoči roj. Papoušek objavlja v listu »Nar. Osvo-bczeni« načrt panslavistične države, ki ga je napravil dr. Kramar kratko pred izbruhom svetovne vojne 1. 1914 ter ga je predložil tedanjemu ruskemu zunanjemu mini-st~u Sazonovu. Načrt je poslalo v Petro-grad rusko poslaništvo na Dunaju. Osnutka načrta ni več, ker ga je Kramar pri neki preiskavi avstrijskih oblasti 1. 1917 uničil. Papoušek javlja, da si Je Kramaf takole zamišljal »Slovansko državo«: Urejena naj bi bila po vzorcu predvojne Nemčije in naj bi seštojala iz Rusije, ki bi bik carstvo. Poljske in češke, ki bi bili kraljevini, iz Bolgarske (carstvo). Srbije (kraljevina) in Črne gore. Na čelu teh zveznih držav bi bil kot vrhovni poglavar ruski car. Vse države bi imele skupni državni zbor. Carinskih mej ne bi bilo, držav-jezik v tem vseslovan-skem carstvu pa ni bi bila ruščina. ZANIMIVOSTI Ruski učenjaki so odkrili vitamin C tudi v borovem lesu. Zdaj izdelujejo v Rusiji že borovo mezgo in borov liker, ki bosta ljudi na dalekem severu obvarovala skorbuta. Navzlic legendarno debeli koži je slon silno občutljiv za mraz. Sveti lotos Nila, ki je danes že zelo redek cvet, je vrsta lilij, ki cvete samo ponoči. V Franciji izhaja dnevnik, ki je natisnjen z Brailleovimi tipi pisave za slepce. V Ameriki so našteli 600 vrst gob, med katerimi pa je samo 20 strupenih. Kri 5000 let starih egiptovskih mumij se da preiskati in klasificirati na isti način kakor kri živih oseb. Kdor hoče prisiliti svetlordeče in brona-storjave krizanteme, da bodo začele cve-sti pred časom, jih mora vsak dan nekaj časa bolj ubraniti sončevja. Vsekakor postajajo cvetovi s tem tudi za. spoznanje blede jši. V Ameriki razpečavajo z velikim uspehom poleg trdih tudi mehke ovratnike iz panirja in jih zelo hvalijo. Kunec je ena izmed najbolj katkoživih živali. Največja starost, ki jo učaka, je pet let. r Najmanjša hišica v Londonu stoji ob Hyde Park plače, široka je samo 1.80 m, dolga pa 6 m. V pritličju je poldruga soba, k dvema sobama v prvem nadstropju pa se pride po orfrih železnih stopnicah. Po končanem boju je bilo preko 1500 m dolgo in 150 m široko ozemlje pokrito z debelo plastjo mrtvih živali. Toda drugi roji so na pohodu in oblasti so morale zanje pripraviti letala z brizgalnami strupa in z drugimi pripomočki, da jih pokončajo. Tudd od drugod poročajo, da se nadlogi suše pridružuje nevarnost kobilic, ki ima v sedanjih časih tesne medsebojne gospodarske povezanosti vseh dežel lahko usoden pomen. Ni dvoma, da so ti kobilični roji v zvezi z dobami katastrofalne suše, sama prevelika razmnožitev in iz tega sledeče pomanjkanje hrane ne bi jih mogla spraviti na potovanje. V naših krajih nastopa posebno evropska kobilica, ki pa potuje tudi preko Južne Rusije in Male Azije do Vzhodnega Tur-kestana. Njena pot se križa tod z maroško kobilico, ki razsaja preko Severne Afrike, a tudi preko Iberskega polotoka in Južne Francije in po drugi strani preko Male Azije, Kavkaza in Južne Rusije. V Afriki je še več vrst kobilic, ki povzročajo v raznih njenih delih neizmerno škodo. Najdemo jih pa tudi v najoddaljenejžih delih sveta, celo na Pacifiku. Zedinjene države jih imajo več vrst, med katerimi je najnevarnejša kobilica iz Skalnega gorovja. Miloška Venera brez sex appeala Te dni je obiskala skupina ameriških dijakov pariški Louvre in si ogledala tudi sloviti kip Venere z Miloša. Profesor, ki je vodil dijake, je porabil to priliko za nenavaden plebiscit. Vprašal je družbo, v kateri je bilo prav toliko dijakov kakor dijakinj, če se jim vidi miloška Venera tako mikavna, da bi jo vzeli za ženo, če bi stala živa pred njimi. Deset dijakov in petnajst dijakinj je odgovorilo, da se jim Venera z Miloša nikakor ne zdi ideal ženske lepote in so se zlasti pritoževali, da je brez sex appeala. Soglasno so dijaki izrazili začudenje, kako so mogli Grki, ki so bili vendar narod na visoki stopnji civilizacije, občudovati telo miloške Venere kot ideal ženske lepote. Američanom se vidi miloška Venera -vse preveč obilna ... Nov motor za letala Nap i er je ve tvornice v A ctonu so izdela" k nov motor za angleška letala s 24 cilindri. Angleški tisk soglasno piše, da predstavlja najnovejši izum tehnično čudo, ki se bodo z njim okoristila zlasti vojaška letala. »Dailv Mali« celo pravi, da bo s tem motorjem opremljen eeroplan napravil lahko do 90 ur vožnje po zraku ter letel s povprečno brzino 200 milj na uro. Gospodje! Moderni vzorci blaga za letne obleke so dospeli. Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri Drago Schwab, Ljubljana Guverner Metza Francoski general Langlois je te dni nepričakovano umrl Roparska tolpa, ki je zaradi denarne odkupnine, ki 9e jo je nadejala od svojcev ameriškega milijonarja Williama G e 111 a, ugrabila bogataša in ga pozneje zopet izpustila, je zdaj za varnimi zapahi ameriške ječe. Dve vdovi je zapusti! Katera ima pravico do pokojnine, prva ali druga žena t Prebivalstvo Toulona razpravlja te dni o groteskni aferi. Nedavno je umrl v mestu železniški uradnik Leon. Živel je tako solidno, da mu nihče ne bi prisodil stvari, ki so prišle na dan po njegovi smrti. Kmalu po Leonovem pogrebu se je zgla-sila pni upravi železnic, kjer je bil pokojnik v službi, črno zastrta ženska in je prosila, naj ji nakažejo pokojnino po umrlem možu. Predložila je dokumente, ki so potrdili njene navedbe, namreč, da je bila pokojnemu uradniku žena. Par dni po tem dogodku pa se je javila takisto črno oblečena ženska, ki je prišla tudi zaradi Leonove pokojnine. Železniška uprava je v prvem trenutku menila, da ima v enem izmed obeh primerov opraviti s sleparko in je pozvala policijo, naj lažno Leonovo vdovo aretira. Toda vdova je imela pri sebi dokumente, ki so jasno izpričali, da je bila zakonita Leonova žena. Tako se je razkrilo, da je bil pokojni Leon prav za prav dvoženec. Železniška uprava se je morala o tem dokumentarično prepričati. Dognala je, da se je Leon pred petnajstimi leti oženil po katoliškem cerkvenem obredn, a je svojo ženo pozneje zapustil Potem oženil še s svojo drugo ženo, ki jo je prav tako kakor prvo peljal pred oltar, ne da bi se bil ločil od prve. Prva Leonova žena ni niti slutila, da tma njen mož še eno zakonsko družico. Kako se mu je posrečila prevara cerkvene oblasti, se ni pojasnjeno. Obe vdovi pokojnega Leona zahtevata zdaj pokojnino, ki jima pripada po zakonitem dogovoru. Zadeva je takšne narave, da se je moralo z njo baviti celo francosko notranje ministrstvo, ki je odločilo, da. rma pravico do pokojnine Leonova druga Godbe iz vsega sveta v Parizu žena, s katero je živel pokojnik do smrta. S to odločitvijo pa je prišlo notranje ministrstvo v navzkrižje z železniško upravo, ki noče priznati te rešitve, marveč trdi, da ima pravico do pokojnine Leooova prva zakonska žena. Spor še ni dokončno odločen in francoska javnost s pozornostjo čaka, kako se bo pravda končala. Življenjska doba in uspehi Lindberghu j^ bilo, ko je prvič preletel Ocean, 25 let. Samo eno leto starejši je bil Pit, ko je postal ministrski predsednik Velike Britanije. Pesnik Chattertan je dosegel višek svojega razvoja že v 18. letu. Tudi matematik Galois. danes že pozabljen, je dosegel v 18. letu svoje dobe mojstrsko stopnjo. Shelley je zaključil svoje pesniško delo v tridesetem letu. Sehubert je napisal svoje zadnje kompozicije v 31. letu; Mozart v 35., Bizet in Byron sta tisnila oči v 36. letu. In sta ostala nesmrtna do danes. Uniforme iz svile Mussolini, ki ni samo ministrski predsednik, ampak tudi vojni mmister italijan-^ ske vlade, je izdal dekret, da morajo no>f siti italijanski častniki vseh vrst orožja ^n* pomorski oficirji poleti uniforme rz svile. Ta dekret je posledica ugotovitve, da. se zaloge italijanskih svilam silno ki/pičijo. Blago ne gre zaradi gospodarske krize nikamor v inozemstvo, nekoliko tudi zategadelj, ker je začela delati Japonska italijanskemu trgu veliko konkurenco. Da bi odvrnil preteči propad italijanske svikirske industrije, se je Mussolini oKam pa hodi?« »Tega seveda ne vem, gospod grof,« je z drobnim nasmeškom odvrnil Eweding. »Gospod baron odide navadno o poli osmrh in se vrne okoli polnoči.« »To je pa res zanimivo,« je skoraj prepadeno vzkHknil Henikstein in takoj spoznal, da mora neogibno preložiti svoj odhod. Brezpogojno je moral dognati, kako uporablja Garragan svoje večere. »Torej do svidenja, gospod Eweding.« »Srečno pot, gospod grof.« »Hvala lepa. Da, kaa sem še hote! reči: če bi bile morda kake ovire, saj človek nikoli ne ve, in se jutri še ne bi mogel odpeljati, tedaj vam sporočim, kaj ne da?« »Prosim, gospod grof.« Kakor da bi se mu mudilo popraviti zamudo, je Henikstein že ob petih stal na Knežji cesti in pazil. Nekaj minut po še strti je pržšel Garragan in stopil v svojo hišo. Henikstein je z nemirno radovednostjo pričakoval dogodkov, vendar zaman. Garragan ni šel nikamor z doma. Mladi grof je čakal do desetih, nato je obupal in se odpeljal v svoj hotel, da bi tam prebil konec nevšečnega dne. Večerjal je brez teka, tako se mu je vsaj zdelo v njegovi slabi volji, se nato mučil s pismom GJoriji, v katerem ji ni iz previdnosti ničesar omenil o Garraganovih večernih potih, in nazadnje dolgo ni mogel zaspati, ker so se njegovi možgani neutolažljivo lovili med najraznovrstnej-šimi možnostmi. Drugo jutro je napočil pust dan, čigar klavrnost sta še podorta-vala veter im dež, a večer mu je prinesel gotovost Henikstein je ob četrt na osem videl barona Garragana, kako je odšel z doma, in ga sledil do podzemeljske železnice. Peljala sta se na trg Viktorije-Lujize. Garragan je izstopil in krenil v majhno vnarno. Mladi grof, ki je vstopil nekaj sekund za njim, .ie še videl, kako je Garragan brez obotavljanja zavil k prazni mizi v enem izmed mnogih kotov in kako ga je natakar pozdravil kakor staJ-nega gosta. Henikstein si je našel prostor v nasprotnem kotu, se razgledal po vinarni, slišal otožno staro operno godbo, videl šepetajoče zaljubljene dvojice in po teh znamenjih z zanesljivostjo pretkanega filmskega detektiva spoznal, da Garragan najbrže ne bo ostal sam. Za zdaj je Garragan seveda mirno in brez živčne napetosti čakajočega zaljubljenca sedel za svojo mizo, srebal vino, kadil cigareto, skratka, se vedel tako, kakor da ne bi niti v sanjah mislil na ljubezenske reči. Mladi grof, ki se je lotil večerje, ne da bi dobro vedel, kaj je, je skoraj zdvomil, ko je vide! Garraganovo vedenje. Takole čakamo dolgočasnega prijatelja, ki nam z odkritočrsnostmi sladi življenje, aii teto iz Gradca, ne pa ljubice. Vrag si ga vedi, zakaj si je bil Garragan izmed tolikih drugih izbral baš to strašno vinanao! Tisti mah je stopila t restoran zala mlada dama svettopJavft ias in zlekriienih udov, ki so pričali o gosposkem rodu, in krenila v Heniksteinovo veliko presenečenje naravnost proti Garraganovi mizi. Garragan je bil vstal; pozdravil je gospodično, ji pomagal, ko je slačila jopico, in io očividno nekaj vprašal. Dama se je za-smejala, se naglo ozrla po lokalu, opazila tudi samotarja Henik-steina in sedla. Glej, glej, je ves osupel pomislil mladi Avstrijec, stari Garragan se druži s takimle brhkim dekletcem, in Glorija mu je deveta skrb! Kdo bi bil to shitrl! Zdaj je tudi razumel, zakaj je bilo Mariski T6thovi izpodletelo. Po pravici si je moral priznati, da je bil mo-zmec Garraganove prijateljice očarljiveiši kakor vsa Mariska Tothova, čeprav tudi ta ni biLa brez vrlin. Vendar, čimdelj je Henikstein opazoval dvojico, tem negotovejši je postajal, zakaj v ljubezenskih rečeh ga ni bilo moči prevaliti. Videl je namreč, da se ta dva nista vedla kakor zaljubljenca. Dekle je jedlo s krepkim tekom, se ni prav nič pačilo, se ni spogledovalo z Garraganom in se je vobče vedlo tako naravno ki neprisiljeno, kakor se zaljubljene gospodične nikoli ne vedejo. To, da ženska od svojega prijatelja ni Bog si ga vedi kako navdušena, ni nič redkega na svetu; a to, da je tudi Garragan govoril s tem dražestnim dekletom kakor s kakim starim profesorjem, mu je bik) uganka, ki je ni mogel razrešiti. Ce bi vsaj slišal, o čem se razgovarjata čudna človeka, bi takoj vedel, kako in kaj. Pa nocoj je bila ta želja ne-izpolnljiva. Sklenil je, da si prihodnjič brezpogojno izbere kako bližnjo mizo. Tisti trenutek je Nikolina vprašala: »Ka?j je prav za prav x vami, Garragan? Že nekaj dni imate tak zaskrbljen obraz, kakor da bi bili finančni minister.« »O tem n3č ne vem, Nakolina.« »Morda imate težave s svojim motorjem?« »Moj Bog, težav se nikoli , ne manjka.« »Aha, vidite! Misel, da zgradite motor v majhni neukollnsk: delavnici, je bila seveda nesrečna. Kakšne težave torej imate? N« dajte si, človek božji, vsake besede posebej izpuliti iz ust!« PERJE Kokofije, par je, gosje, račje, navadno, s strojem člščea« in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno Id franko. Dobavlja se v vsaki množini E, Vajda, čakovec Telefon 4te?. 68, SO, 8, i. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE. ZAHTEVAJTE CENIK IM VZORCE, ta JIH DOBITE BREZPLAČNO I Tvrdka L REP ŠE, Ljubljana Tesarska nI. 7 (Karlovška cesta) priporoča vsakovrstne specialne patentne lestve za: industrije, trgovce, obrtnike, sadjarje, vrtnarje, hišne posestnike, gasilna društva itd. Lestve se lahko uporabljajo na vse načine, tako da ena lestva nadomešča šest drugih. 5700 Medfca ptiCi&a! & .v „a» Globoko pretreseni javljamo, da je naš dragi in dobri šef, gospod vetetrgovec in industrijalec, posestnik reda Belega orla, Jugoslovenske krone, banski svetnik savske banovine, cenzor kraljevske Narodne banke, podružnice t Varaždinu dne 26. junija zjutraj ob i uri, v 53. letu svojega življenja, izpolnjenega s težkim in uspešnim delom, preminul po kratki bolezni. Vrli pokojnik je posvečal podjetju vso svojo stvariteljsko moč do konca svojega življenja. Zato mu ohranimo zaradi njegovega vestnega in požrtvovalnega dela hvaležen in trajen spomin. Smrtne ostanke dragega pokojnika položimo v sredo, dne 27. junija, ob 5.30 popoldne k večnemu počitku. Sprevod se bo vršil iz izra-elitskega oddelka mrtvašnice v Čakovcu. čakovee, dne 26. junija 1934. Uradniki in delavci tvrdke E. Vajda, 5711 Zoper izpadanje las in prhljaj, ne dela mastnih las in ima prijeten duh. Mnogi zdravniki ga priporočajo. Prodajajo ga vse trgovine te stroke. Zastopstvo: H. MATER IN DRUG, ZAGREB. 154 Pčtrole Hahn Din 300.000.- posojila v gotovini Išče veletrgovina za dobo dveh let. Za posojilo jamči prvovrsten zavod, ki ni pod zaščito. Ponudbe z navedbo skrajne obrestne mere pod »Absolutno jamstvo« na oglasni oddelek 2-Jutra«, podružnica Maribor. 5685 1 stara 60 let, piše: Ta recept je povzročil\ da sem na videz za 20 /et m lajša " „— V dveh mesecih so izginile vse gube", »V mojih letih jc bilo videti naravno, da j« bilo moj« lic« nagubano. S to mislijo sem m cesto tolažila. Nekega dne pa sem čitala o epohalaih poizkusih, izvrženih pri ženah od 72 let x novim hranilom za kožo, ki so dali presenetljive rezultat«. Trdilo se j«, da so gub« popolnoma izginil« v šestih tednih. Sklenila sem, da tudi sama to poizkusim ter ugotovila, da j« nova iznajdba vsebovana v kremi Tokalon, hranila za kožo. Po dveh tednih sem ž« videla zboljšanje in lahko si mislit« moj« veseli«, ko »o po dvomesečni uporabi izginil« vse moj« gub« in »o moje prijateljic« govorile: »Tako ste videti mladi!« Moja koža j« sedaj čista ia lepo gladka, jaz pa lahko vsem ženam mojih let svetujem, naj poizkusijo kremo Tokalon, hranilo za kožo. Dimi so občutki, če te Vam lice vsak daa očividao pomlajuje.« Gospa, ki j« to pisala, a« želi, da bi s« objavilo njeno ime. lahko pa s« vidi njeno originalno pismo. Jamčimo, da vsebuje krema Tokalon, hranilo ca kožo, hranilne sestavine, o katerih pravijo strokovnjaki, da so potrebn« koži, da bo ostala čista, sveža, odporna in brez gub. Uporabljajte kremo Tokalon rožnat« barv« z« noč, ono bel« barv« pa zjutraj. Čudili 9« boste, kako s« Vam bo polt popravljala preko noči. mnogo cenejše Mornarske obleke za gospode Mornarske obleke za dame . Mornarske obleke za otroke Din 300 300 90 210 290 150 99 99 99 490 -490 -170 -290 -190 Bele poletne obleke...... Posebni modri sako (blezer) . Poletne hlače Din 110.-, 140.-, 160.- TIVAR OBLEKE ZA VSO DRUilMO PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM. To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in izboren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol-litrska steklenica Din 35.—. Reg. S. br. 4787-82 Na krlžiSčn centroma LJubljane oddam«' za l. avgust v L nadstropju komfortno stanovanje j bs to ječe: lz 5 velikih sob m dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale za: zdravnike zobozdravnlke zavarovalnice odvetnike agenture modne Malone. 474< Vprašati ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. aTKIBUKA« F. Batjel, Najnižje cene! cesta 4 Pred nakupom at ogleju ▼etiko razstavo otroMdfe in igračnih voaie- --kov, stotte, bolen- derjer, csaHb * MmM Dw M.— Dote?« m r wh tr«e*tuli t« etrok«. Dej**; OO6MOCHEUA. ZAGREB. nfcea 33. 1« ALEKSANDROVO OTOK KRK NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA HOTEL VILA LUCUA tik ob morju PENZION DIN 55—65 — PRVOVRSTNA POSTREŽBA — ZAHTEVAJTE PROSPEKTE — UGODNE PAVŠALNE CENE NOVA UPRAVA BORIS M. PLESNIMI 178 (PREJ V PARK-HOTELU NA BLEDU) CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglaa tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dio 12*—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglaaa Din 20__. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka >Jutra« T|fl«t t m « odgovor, priložite UM ▼ znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. žmtm deseda 1 Din. davek 2 Din za fiilro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pletilje i Točl-ertno prakso za stalno Hprejme tvrdfca A. Sin-nasii. Suse, Mestni trg. 17087-1 Prodajalko ■aaim.mr kavcije, sprejmem t Špecerijsko trgovino. — Ponvidbe na oglas. oddelek »J«tra< pod >Kavci-ja«. 17200-1 Podnatakarica K?—:!0 let stara, čedne zn-na.nj.jsti, -emvam ne.me.kcga jezika, dobi sta.lim> službo v boljši restavraciji v Ljubljani. O?!a« naj se v eo-boto med 11. i.n 13. ur-o pri wa-tarj»u hotela >Union« t Celju. 17188-1 Dobrega pianista sprejme takoj kavarna »Leon«. Ostalo i« dogovo-ra. 17226-1 šivilj, pomočnico samostojno sprejme takoj m Kini salon Jožica Ru-melj, Gledališka u^-a 7, visoko pritličje, desno. 17324-1 Mlajšo frizerko dobro omd-uler.ko sipr;-jme takoj Štefan Osojmik, br-i-vec v Kranju. 17325-.1 Plačilni natakar ki govori več jezikov ta ki položi kavcijo, išče na meščenj-e. Kveait. prevzame dobro idoč lokal v najem a!i na račun. Cenjene ponudbe r« oglasni oddelek Jutra pod šifro >Zmožen« 17217-" Vzgojiteljica Nemka Inteligentna — z večletno prakso v vzgoji otrok ta vešča Srt.mostoj.noga vod. sttva gospodinjstva, išč mesto. Ponudbe na naslov Hse Mursche-tz, Trbovlje — lekarna. 17242-2 Kontoristinia- družabnica rnteHgieatna., simpatična in energična, večje postave, ne preko 25 let, dobi boljše mesto takoj ali pozneje Ponudbe z jze.ttrunim opisom življenja i n d nižinskih raamer s s.iko n« og!. oddelek ojutrac pod šifro >X rč povpr ečm e ga«. 17345-1 3 kroj. pomočnike 2 za velika in 1 za malo sprejmem takoj. — Studenci-Maribor, Aleksandrova. česna 5. 17267-1 Beseda 1 Din davek 2 Din ea Slfro ali dajanje na slove 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Puškar. učenca sprejmem. Naslov v ogl. oddelka >Jutra*. 17186-44 Vajenko s* žemsko krojašt-v-u sprej-jrecd takoj v Šiški, Gasilska fes ta štev. 10. 17051-54 Trg. učenca ki ima veselje do mešane stroke, sprejmem z oskrbo v hiši. Naslov v ocasneni oddelku »Ju-tra«. 17176-44 Učenko sprejmem v manjšo trgovino v Ljubijajii. Prednost, dekleta z deže-le! Ponudbe na oglasili oddelek Jutra pod r,načko >Vsa oskrba«. 1720-5-44 Učenca ali učenko f primemo šolsko pred Izobrazbo sprejme takoj v jnod.n... trgovino Anton Paš — Maribor, Slovenska u.i. «.4. 17268-44 Mlad slaščičar dober de-iavec za razna topla ta mrzla m-očnata po eiva, različne sladolede itd., išče nameščenje za takoj. Ponudbe na oglnsn oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno aii sezijsko«. 17236-2 Brivski pomočnik vojaščine prost, išče službo. Nastopi lahko takoj. Alojz Urh. Celje, Kralja P-etra. cesta 24. 17260-? Beseda 1 Dtn davek 2 Dtn za šifro ail dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Otroške vozičke in kolesa kupite poceni in tudi obroke pri S R e b o 1 j & drug. Vožnja kova ulica 4. 84-6 Na-dtmo V« m oa majhen denar dobra oblačila A. Presker Ljubljana. Sv. Petra eesta 133 Empir komodo z nastavkom (Tabernakel-kasten) bohotno vložen, več slik od A. Zoff. P. Kun! itd. prod« antiikvarnica Ti-ziian, Sv. Petra cesta 4. 37066-6 Pozor! Novost! Patentirane »prage« brezhibno praktične ln vsakim vratom, red« hi jem, železna ali med-ene v vsaki dolžtai in množim. Za vsako mesto Jugoslavije iščem zastopnike, mizarje., za mno-tiranje pragov. — Skico z navodilom ta cenami vsakomur franko. Prime Al-ojiz — Dečkova c. 15, Celje okolica. 16813-6 Otroški voziček in šivalni stroj skoraj nov. zelo poceni prodam. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 171SS-6 Otroške vozičke najnovejši modeli, v vwh modn;h barvah dobite naj-najceneje edinole pri tvrdki M. Tomšič Sv. Petna cesta 52. 3č<)6-6 Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na 6lova j Din. Najmanjši iinesek 11 Din Velik zaslužek brez lastnega kapitala nudimo fS«komnr, posebno na deželi! Dopise z znamko za odgovor na: Persecu. Ljubljana,' poštni predal S07. 166-3 Beseda i Din. davek 2 Din Ea šifro ali dajanje na slova 5 Din. Nalmanjš' stnesek 17 Din. Dijaki 12 Dtn Sivec Lojze, proi. poučuje matematiko ta fi-z-ifco tta vse razrede srednjih šol, event. tudi druge predmete. Ljubljana. Ko-rvtkova ulica 5. 16239-4 Srednješolce (ke) 7«. ponavlja-lne izpite v francoščini in nemščini pripravlja A. Potočnik, uči-te'jica jezikov, Wo!fova ulica 10. drugo stopnjišče. II. nadstropje. 17189-4 Nemščino, italijanščino, francoščino in angleščino poleti zelo poceni, posamezno in v skupinah poučuje diplomirana gospa K »več, Miklošičeva 22-i!I 171ČS-4 E m 22 BSK £3 Beseda 80 para daves lan Je naslova 3 Din Najmanlši znesek 12 Din Mlada gospodična simpatična. bi šla za ča6 šolskih počitnic k enemu a*i dv?ma otrokoma na de-že-io, ali na morje. Nastopi lahko taikoj. Pism-eine ponudbe aa, oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »0'noke imam rada«. 17078-2 Gospodična n. zmanjem slov. ta nemške stenografije ter strojepisja. i£če sliržbo za takoj. ponudibe na og'aeni oddelek »Jatra« pod šifro ►Stalno«. 17257-2 Motorje male ta -velike, .peč za plin, varnimi a.parat. aluminij. biw, -peresa, proda Kristan Frane, Tvrševa 54. 1712-7-6 Avto, moto Beseda 1 Din. davek 2 Dtn za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Motocikla Harlev-Davidson 350 ccm. ta Iodian police scout 750 c cm e prikolico, oba v naj.boljšem stanju ngodrao proda Viktor Bohtac, Ljubljana, Tvršeiva cesta 21. 17086-10 Osebni »Tatra« dvocilinderski, prodam ali zamenjam za težji osebni zaprt avto, dobre znamke Ponudbe na oglas, oddelek »•Jutra« pod šifro »Ta-tra avto«. 17175-10 Motor F. N. 350 om3. v brezhibnem stanju. luksuzno opremljen, davek plačan, prav ugodno proda fotograf Hudn-ik, Celovška cesta štev. 43. 17318-10 BHSB Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifre ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa mošk« ta ženska, rabljena t er nova proda K r ista« Franc, Tj-rševa cesta 54. 17128-111 Koleslji rabl-j-eiH, različne oblike — eno- ta dvoNiprežne, z aa-vad.nimri in gumi kolesi, v dobrem sta-n-ju zelo poceni naprodaj. Iz prima gumi izdelujem gumi kolesa — garnitura 2000 Din. Martam Brus, strojno kolarstvo, Zg. Breg št. 44 pri Ptuju. 37056-lil Žensko kolo dobro ohranjeno — ter plahto za voz 8X6. kupi Opresnik, Sv. Jurij ob Taboru. 17261-1-1 Kupim Besed8 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. 2 kolesi damsko ta moško — ter šivalni stroj knipim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Rabljeno«. 17233-7 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova š Din. Najmanjši znesek 17 Din Hranilne vloge vseh bani ku,p:mo m prodajamo najugodneje io promptno. Bankarsko - po-pn.ož it znamk« za 3 Din 161-16 Večje vloge hranilne knjižice Mestne hra.niJn.ice ijubljans^e. Celjske ta kranjske, eventuelno tudii dirugth večjih denarnih zavodov kupi solidno domače podjetje. Ponudbe na ogla^m oddelek »Jutra« pod šifro »Domač zavod-«. 171Ž3-16 50.000 Din posojila išče trgovec p not,-, vknjižb; aii pa odde v najem trgovino z zaiogo ud obrtjo vred. Dopise na oglasini oddeiek »Jutra« pod značko »V ko respondkranj« se izve več« 16672-16 Posojila dajemo na hranilne knjižice veliklb denarnih zavodov proti 9®/« obrestim letno. Ravno tako iste kupujemo ln prodajamo. Hitro ln točno poslovanje. Pučka štediona, Zagreb. Naš zastopnik za dravsko banovino je: Zore Ru dolf, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. 16465-16 Hranilno knjižico Jadraneko-Podu-navske banke v Ljubljani, prodam. Ponudbe na -podruž. Ju.tTa na Jesenicah pod značko 100.000«. . 17177-16 Kniižico Meetine hranilnice ljubljanske. r. vlogo 50.000 Dim prodaim najvišjemu ponud nlku. — Po-nud.be sprejme oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Marta o«. 17196-16 Knjižice Ljubljanske kreditno baatke z vlogo 185.000 Din prodam najboljšemu ponudniku p.r-oti takojšnji gotovini. Ponudbe Da oglas, oddelek »Jutra« .pod značko »Bnoj 185.000«. 17168-16 15.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na pno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Obresti po dogovoru«. 17220-16 Kupim knjižice vselh Iju.bljainskih ta podeželskih zavodov. Sporočite zavod, znesek ta ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vsaka vloga«. 172S2-16 Denar se Vam obrestuje z 10 do 20 %, ako ga vložite kot tih družabnik v dobro vpelja-no trgovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "»Prilika ugodna 35.000*. 17034-16 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro &11 dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Prima zemljišča 18 oralov, z električno silo ta lučjo, mlinom na ribniku ta domačim mlinom, prima gozdom, sladko seno. Potreben kapi-tu.1 8000—9000 šilingov. Pojasnila: Lassf.lsd o-rf 10 be>i Gr-oss St. Floriam, Austria. 17169-20 Opremljena vila komfortom, naprodaj na deželi v okolici Ljubljane. Okoli vole je kultivira-n vrt, cca 4.700 m1. Poizve ee pri d.r. A. Smole, odvetniku v Ljubljani, Dalmatinova 5. 37195-20 Enodružinsko hišo novo, e sadnim vrtom cca 900 m!, v najbližji okolici Ljubljane prodam -proti nekaj gotovine, knjižici ta prevzemu hipoteke. Kupe« se 'ahko vseli takoj. Pojasnila v GoriSka ulici 31 — ob gorenjski železnici. 17179-20 Štiristanovanf. hišo z vrtom zelo ugodno prodam v lepem kraju. Prevzem hipoteke -ta nekaj gotovine. — Pojasnili!« daje Slajko Josip, Zg. Šiška. 17154-30 Enodružinsko hišo z vrtom, v Maribora prodam pod lastno ceno. Priložnost! Pojasnila daje g. Mavrič, Maribor, Bebnav-ska 6. 17266-30 Hiša 4 soi>e, kuhinja, predsoba, pralnic«, klet, drvarnica im velik vrt, tik Vojnika pri Celju naprodaj za 50.000 Din. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 17262-30 V NEDELJO, DNE 1. JULIJA na običajnem mestu med »Malimi oglasi« »Jutra« NOVA SLIKANICA izpod peresa in risala našega ljubega znanca G. TH. ROTMANA To bo smeha!—ha!—ha!—ha! za mlade in stare kakor že zlepa nikoli I POZOR NA ZAČETEK: V NEDELJO, DNE 1. JULIJA Sobo s štedilnikom oddam s 1. julijem. Poizv« M oa Tržaški cesti št. 4. 17219-23 Prazno sobo popolnima separ-ira.no takoj ■'•ddam. Naslov v op', oddelku »Jutra«. 17222-23 Pozor, društva! 2 senčni so-bf z balkonom in souporabo telefona takoj oddam v centra mesta Naslov v og aenem oddelku »Jutrac. 17221-23 Večja parcela za gradnjo vid«, fo>i'7.u parka .naipr.^daj. — Pojasnila daje R:barič Zorko, Mari-b>r, Slovenska m-ica 20. 17364-20 Majhno hišico z vNoai kupim ma deželi. —- Kupnina v gotovini pri sklepu pogodbe. Pojasnila. da;e Ivain Kodrič. trgovina, Fram. 17265-30 jeseda I Din davek i Din ■;a 61 tre ali dajanje na lova S L)m. Najmanjši znesek . a Dtn Gostilno z vrtom na prometni točki takoj oddam v najem. Naslov v oglaoint-m oddelku »Jutra« 17194-17 Beseris 1 Dtn davek 2 Din za šifro ali dajanje ua slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih ceneb CERNE — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Pohištvo tfeseda i Din. davek i Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek l'» Dtn Radi selitve prodam razno po-bištvo — omare za knjige, igralno garnituro, satanske garnitur«, spalnico, ra-itie mize, 3 pisalne maže m 1 ame-rikarak-o. NasJiov pove ogl. oddelek »Jutra«. 17067-12 Pohištvo predno se nabavite, — oglejte si moje moderne šperane sipalnice, trde, mehke in kuhinje, pleskane. Znižane cene. Jože Kurnik, mizar, Zg. Šiška 51 pod Hribom. 16 il4 -12 Moderno spalnico iz črešnjevega lesa in kuhinjske oprave imuni v zalogi. — Najmodernejša ta vse-vrsitna izdelava pohištva ter nizke cene. — Franc &emrov, Gor. Logatec. 17139-12 tfeseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Lokal z izložbo in pisarno s .predsobo oddam ua Tyr-ševi cesti 36. 17214-19 Popravila čevljev samostojnemu obrtniku odda velika trgovina v Ljubljani. Ponudbe z navedbo c-ene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidno delo« 17229-19 Slaščičarno dobro idočo, brez konkurence, več lot obstoječo, zelo poceni prodam radi osamljenosti, ali sprejmem družabnico staeito gospodično ali gospo e kapitalom 10.000 Dta Ženitev ni izključen«. M. Ilič, Bos. Brad, Glavna ul. št. 58. 17247-19 Beseda I Dtn davek 2 Din za Slfro aH dajanje oa slova S Din Najmanjši znesek 17 Din Belo vino izvrstno, iiz Bizeljskega, 14 hI, letnik 1933, j« naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17059-33 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro al) dajan le aa slova S Din. Najmanjši znesek 17 ntn Kolarji! — Suh les! Jesenov i hlodi, suhi, izredno leipi, okro-g 10 m*, hlodi, šjpice, ta -razen druig kola reki les, sušen že po 8 let, se bo prodajal v nedeijo 1. t. m. v št. Vidu nad Ljubija.no štev. 47. 17256-15 Gostilno in trgovino z mešanim biagom, z in-ve-n-tarjem ta e-b-tmico, v kraju i industrijo, blizu Zagreba oddam v najem s 1. avgustom. Oboje obstoji že nad 30 let, ter se hiša z gospodarskimi pos.lo.pj i ta vrtom tudi proda. Resni reflektan-ti z garancijo naj se javij-o -na oglasni oddielek »Jutra« -pod šifro »Hrvatsko«-, 17283-17 Polovico šupe za voizove, ta poov.ico konjskega hleva oddam v -najem na Novem tr^ru o. 17269-17 Dijaške sobe .eseua i Um aaieS ^Uiu 'A Stfrc alt dajanje na ^lova 6 Din. Najmanjši znesel! H Dtn Dijaka nliještlca — tprejimfm s septembrom. Pomoč -pri učenju. Naslvv v ogius. oddeiku »Jutra«. 172«8-22 Dijaka sprejmem na stanovanje proti itaštrukciji. Na*?k>v v oglasnem oddeiku »Jutra« 17204-22 2 mlajša dijaka aH dijakinji sprejmem po zmerni čemi v vso oskrbo pod vesunim nadzorstvom. Gosposka ul. št. 10/1. 17191-22 Dva dijaka (inji) iz dobre obiteiji, sprejmem v popolno dobro oskrbo ta skrbno nadzorstvo. Naslov v oglasnem od-de-lku Jutra 17216-22 Dijakinji ki je zm ožna poučevati klavir (zače-tnico) nudim brezplačno stan.o-va.nje s souporabo klavirja ta kopalnice. Hrana po dogovoru. Ponudbe na og-esni oddelek »Jutra« .pod šifro »Pri toltaski tovarni«. 17230-22 Dva dijaka iz boljših rodbin, sprejmem v dobro oskrbo. Po želji nemška konverzacija. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16967-22 Mi tfeseda I Din davek 3 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din V Novem mestu n« Ljubljanski cesti št. 31 v I. nadstropju oddam takoj trisobno zdravniško — ordinacijsko stanovanje. 17181-2H Štirisob. stanovanje oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17202-21 Stanovanja enosobno za 200, dv osobrvo za 400 ta trisobno za 625 Din odda Grašek, Gledališka 4. 17231-2! Sobo in kuhinjo solnčno, manzardno, oddam v Jezerski u ic.i 4 — Ljubljana VU. 17253-21 Stanovanja 2 -trisobni in 1 enosobno oddam. Naslov pove ogl. oddehk »Jutra«. 17206-211 Šestsob. stanovanje komfortno, v I. nadstropju za zdrav-n-ika ali zobozdravnika, v bližini otroške bolnice ta trarnv a ja odda.m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17227-21 Stanovanje sobe in kuhinje, sotočmo ta sn,ho. takoj oddam mali družini v Trnovem — Je'ovškova -34. 17346-21 V Naklem 20 mrtaut od Kranja zelo počen« oddam trisob. stanovanje z vsemi pri tik l.i nam i. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17053-21 Stanovanje velike sobe in kuhtaje oddam na G!tacah, Tržaška cesta 12 (pri Ickairnil. 17251-21 Pripravno stanovanje »obe. kuhtaje in shrambe, z vrtom, tudi samo čez počitnice oddam takoj v Domžalah, Kolodvorsko ul. št. 37. 37259-21 tanovanja rieseda t Dtn davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmaniš-znesek •'< Dtn Dvosob. stanovanje s kopalnico, išče mlad zakonski par. Ponudbe na ogias. oddeiek »Jutra« pod značko »Reden plačnik«. 17243-21/a m rieseda I Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjša znesek 17 Din. Na praznik vsi Petrčki in Pavlice na koncert k Fabjanu. — Za jedačo ta pijačo dobro preskrbljeno. Se priiporoča Fa.bjan, Glince. 17250-38 iJiIIMlTifff' Beseda M' para dave« < Din ta airc &u da lanje naslova 3 Din Naj -nantš- znesek 13 ntn Mesečno sobo lepo ie sotaouio, e sape.rat-nn-m vbodom, oddam e 1. jiulijem. Ogledati v Kna.f-Ijevi ulici 13/2. 17000-23 Dve sobi parke tira ai, obe separira-ni, eno veliko in eno manjšo, 6 skrbno postrežbo po ugodna oeoi oddam š 1. julijem v Koleoijski ulici St. 2l/L 16736-23 Prazno sobo s 1. julijem oddam no Taboru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17237-2G Separirano sobo leipo im zračno, v Stritarjevi ulici oddam solidnemu gospodu. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 17249-33 Lepo, zračno sobo z vso oskrbo aii brez oddam e 1. julijem na Aleksandrovi cesti 4/IU vrata št. 15. 17348-23 Opremljeno sobo z eno posteljo, zraven gl. pošte oddam. Naslov -pove oglasni oddelek »Jutra«. 17353-33 Sobo lepo opremljeno, za 350 Din mesečno oddam v Beethovnovi trlici. Naslov v oglasnem odde'ku Jutra 17258-23 Vis a vis gl. pošte oddam takoj v najem lepo pisarn :ško sobo s posebnim vhodom. V ugodno najemnino všteta električna razsvetljava, top'a voda ta uporaba telefona. Pojasnila daje Aloma Com-panv d. z o. z., Ljubljana. Aleksandrova cesta št. 2/1 17270-23 Sobo s pnsebrrlm vhodom zelo poceni oddam f*ii ali dvema osebama na Miklošičevi cesti 16/IV. 17207-23 Prazno sobo solnčno, s hro.no ta vso oskrbo oddam v Trstenja-kov-i n-Hci 7. 17183-33 Sobo oddam solidni osebi n« Bleiweisovi cesti št. 15/111 vrata 38. 37210-23 Lepo sobo v sredini mesta, s hra.no ali brez takoj oddam eni ali dvema osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17193-33 Lepo sobo v vili oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17201-23 Sobo lepo opremljeno, e posebnim vhodom s stopnjic, tekočo vodo, balkonom ta elektriko, eveint. z vso oskrbo takoj oddam ®a 200—350 Dta v Šiški, Goriška u-i.ica 31. 17180-23 Sostanovalca v lepo ta čisto sobo z elektriko ter sneženjem sprejmem za 100 Dta mes. in sobo 6 3 posteljami oddam trem gospodom za 300 Din mesečno. Sv. Jakoba trg 5. 37206-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodiom, na Miklošičevi oeeti takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17322-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddain boljšemu gospodu v centru m-esta.. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37323-23 Opremljeno sobo prvistonno. poceni oddam tik trnovske cerkve — Ko-leiijska 8. 17234-33 Solnčno sobo z tw> nskibo oddom dvema ot^ebama na R*mski c, 4. Hgod.no za šiviljo, kateri n-udiim uporabo stroja'. 37239-23 Sobo lepo opremljeno, z balkonom ta uporabo kopataVe takoj oddam. Naslov pove og'ee«i oddelek »Jutra«. 17241-23 Sobe išče Seaed« 50 para davek i Din za šifro ali da-lanje naslova 3 Din Najmanlši znesek 12 Din Prazno sobo s posebnim vbodom. iš?em blizu Rimske ceste. Naslov v oglasnem oddeiku Jutra 17340-23/a Glasbila Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nov pianino radi odjpotovanja prodam. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 17184-26 Beseda i Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i? Din. 3 mlade jazbečarje z rodovnikom proda Janko, Gosposka uiica št. 4/1 37190-37 Lovska psica rjava, ki sliši na ime He- la. se je zatekla dne 27. junija. Proti nagradi jo je oddati na Aleksandrovi c. št. 9. 17244-27 Stroji tieseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stroj za izdelovanje eementme strešne zereBne opeke proda Peter Lackner, Kočevje 17178-29 /J Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Obleko je izgubila revna vajenka od Gospo-svetske do Ižanske ceste. Poštnega najditelja prosi, da proti nagradi odda v ogasnem oddelku »Jutra« 37185-38 Rdzno Beseda ' Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjš1 znesek 17 Din. Sobo 6 posebnim vhodom, elektriko in razgledom na ulico. oddam takoj »H s 1. julijem n« Taboru št. 5/1 17352-23 Opremljeno sobo r cen-trn, s souporabo kopalnice, na željo tudi 6 hrauo taikoj oddam v Beethovnovi ulici 15.111, vrata 14 (desne storojlce) 17215-33 Opremljeno sobo poceni oddam s 1. juiiijem v 2idwski stezi štev. 611 17285-23 „ŽIMA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) 2imo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC J E Š E, tovarna žime, Stražišče pri Kranja. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! bi krepi In zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBENIK Ljubljana VU Premog drva in KARBO PAKETI pn rv. SCHUMl Dolenjska cesta Telefon 29-5] Letoviščar ji! V Ljubnem na Gorenjskem sprejmem preko počiitnAe □a brano to stanovanje solidnega samca. Radio, kopalnica io elektrika. Mar-kov*ek. 16684-38 >§ILAVIIJA< Letoviščarje V Ljubnem na Gorenjskem sprejmem preko počitnic zm hra.no ta stanovanje po solidni c-eni. Mankošek. Ko-pa-limca, radii« in eJektrika 16684-38 Na Gorenjskem iščem za julij dve sobi s prehramo za zakonca s 3 otroci. B a I o h Vekos-lav, Moste pri Ljubljani. 17190-38 V Preddvoru nad Kranjem oddam 3 dvosobna stanovanja po 4 postelje —- v kraern-o ležeči vili. Vodovod. koi>ataiCH in električna razsvetljava v hiši. Pri vi'i je velik gozdni park. krasna in zdrava lega. brez prahu, mir, kar vse je za oddih zelo prijvor očkovo. Raz«n tega so v bližnji okolici tudi krasni izpre-hodi. Stamova-nja se lahko vsak dam ogledajo. Vse potrebne informacije daje Fr. Dolenc, Preddvor nad Kranjem. 17]38-o£ Letoviščarii r»d! letovanja se obrnite aa gostii.no Tavčar t Poljanah nad Sfaoijo Loko. Dobra postrežba, k>pe sobe, secčna.1 vrt, kopanj« v topH Sori. Oešodnevaa oskrba, 32 Dia. 16035-38 Letovišče Nudim -lepe ta čiste sobo, v-rtt. salon, dobno br«ino ta vsakovrstna pristna vina, kopoMšče, zdrava voda ta zmerne cene. Rotten-biiciier, Škofja Lokn. 33T18J93 Letovišče Po-eg železsiiSke post« je Št. Y'id pri Stični na Dolenjskem Vam nudi gostilna Rudolf K-rašovec najboljši oddih. Na razpolago več drvžtatkih tn-jskih sob s souporabo kopalnice ta telefonu. Kuhinja ta postrežba prvovrsHna. Poteg gostilne se nahaja smrek«v gozd s krasnimi sprebTd-:, brez vsakega praha. Celodnevna oskrba 25 Dta. 171flfv-'t8 K Samo E ilustrirana slovenska revija ■ ^Življenje in svet<< vam nudi tedensko pouka In zabave v besedi in sliki za 2 Din Uprava: Ljubljana, Knafljeva al. 5 VRTNE SOLNČNIKF šsd-eJujet BELA FETTMANN Zagreb, Masarykova c. 9. Preraema tudi prevleke. — Zahtevaj*« brezplačni Muswi"v-ni cenik! 121 KAKOR KRONOMETER MORA DELOVATI VAŠ ŽELODEC, ako jemljete za iztrebljenje prašek »Magna« purga. Deca malo, odrasli veliko žlico na vodi ali mleku. Ako použijete prašek »Magna« na konici noža, pospešuje prebavo, odpravi za-gatenje, zgago, vzpehavanje, bljuvanje in zoprn dih ust. Zdravi: želodčni in črevesni katar, hemoroide in čire v žeTodcu. »Magna« prašek se dobiva v lekarnah. Zavojček Din 4.—. Reg. S. br. 4788-32 Privatni dekliški tečaji Graz, Osterreich, Franzensplatz 1. Trgovske stroke, jeziki, strojepisje. Prijave za sprejem do 9. julija 1934. Začetek pouka 15. septembra. Prospekte daje ravnateljstvo. 5695 K U B A N Y-JEV MATE ČAJ brani ter krepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Lenstek, Ljubljana, Resljeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 ZA IZLETE - TURE ali ko pojdete na počitnice, ne pozabite se oglasiti pri Foto Touristu Lojze Šmucu na Aleksandrovi cesti štev. 28 Ta Vam da potrebna navodila, kako morate fotografirati, da prinesete res lepe spomine na Vašem filmu. Kupujte samo kvalitetne sveže filme, ker samo s temi to dosežete. MOŠKI ki trpite na seksualni nevrasteniji, oziroma IMPOTENCI, nezadostni funkciji spolutla žlez, duševni depresiji, poskusite OKASA TABLETE ki so od mnogih zdravnikov preizkušene ln odobrene kot hormonski preparat. Naročila in vprašanja poslati na zastopnika: lekarno Hofer, Zagreb, oddelek OKASA, Preradovičeva 40. Zahtevajte v vseh lekarnah! Ogl. reg. Sp. br. 382-28 OH 1934. V LJUBLJANI, Gosposka ulica IZ, telefon štev. 3176, Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad in Split Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za Inseratni del je odgovoren Aloja Novak. Val v Ljubljani.