85 54 \A
501OOZ0
PRI
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.p.126 66001 KOPER
n
SKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	0 ,
Abb- ostale i gruppo Cena oOO lir
Leto XXXV. Št. 180 (10.399)
TRST, torek, 7. avgusta 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1943, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra, 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* ^Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Eviopi.
ČEPRAV JE BILA SEJA PREDVIDENA ZA JUTRI
Danes se bo v palači Chigi prvič sestala nova vlada
Med drugim bodo imenovali tudi nove podtajnike - Sestanek vodstev PLI in KPI - Nezadovoljstvo raznih republikanskih predstavnikov
Bančnik Michele Sindona ugrabljen?
RIM — Ministrski svet se bo se-danes, čeprav bi se moral, * fe bilo predhodno najavljeno, estatj jutri. Nespremenjen pa o-^Ja datum, ko se bodo ministri Podstavili poslanski zbornici, to Pravi v četrtek. Za razpravo in vasovanje kaže, da bo treba dva teko da se bo ministrski svet Albrž pojavil v senatu v soboto, Pa bo glasovanje najbrž v ne-elJo, ali najkasneje v ponedeljek. Danes bodo imenovali tudi pod-jnike. Pravijo, da bodo potrdili eiko takih, ki so imeli podobno kest° tudi v prejšnji vladi. Skrat-, • zaenkrat ni predvidenih nobe-11 Presenečenj, kot je tudi prav,
Poziv založnikov predsedniku Cossigi
RIM — Predsednik italijan-s*e federacije založnikov ča-sopisov Giovanni Giovannini je y čestitkah novemu predsedniku italijanske vlade Cossigi Poudaril v imenu vseh založnikov težave, ki jih doživlja ita-lianski tisk. Zakonodajna pra-5una je onemogočila nakazali novih sredstev na podlagi zakona 172, Prav tako se ni Premaknila z mrtve točke u-kesničitev tolikokrat zahtevane reforme založništva. Giovanni-1 Je predsednika Cossigo za-Prosil, naj premosti te težave s Prednostnimi ukrepi v pri^ Sramskem načrtu nove vlade.
f!ecie na «tragično znani» značaj y ,e same.
, ceraj se je sestalo vodstvo li-d(/a{eev. PLI je izrekla zelo za-VJaH 'V0 oceno na(t tem, da se je sjauna kriza končala. Med drugim 'zbrali tudi osebe, ki jih bodo °au>estili j Sestali
v Parlamentu med razpravo o
se-gla-
na raznih podtajništvih. ri °yatal°-se je tudi vodstvo KPI, definiralo intervencije, ki jih Ji*0 komunistični predstavniki !—
, v Parlamentu med razprav v Pnici vladi. Že sedaj pa je ^ a jasno, da bodo komunisti proti.
^tem pa se je včeraj visoko gj ?nR° stokanje republikancev. j®1 minister Campagna se je pri-; yal nad odločitvijo vodstva svo-stranke, da PRI ne bo sodelo-
vala v novi vladi. Spadolini pa, ki je za seboj pustil praznino, se je zgražal nad strukturo vlade, ki jo je imenoval za «zakrinkano enobarvno vlado» in s tem dal razumeti, da bi republikanska prisotnost močno zmanjšala premoč krščanske demokracije.
Na koncu gre tudi omeniti, da glasilo KD «11 Popolo» obljublja danes v svojem uvodniku vso podporo KD Cossigovi vladi. Med drugim je tudi zapisano, da če je sedanja vlada vlada «premirja», to prav gotovo ni po krivdi križaste-ga ščita. In to vse v trenutku, ko so liberalci in socialdemokrati jasno pokazali, da smatrajo to vlado kot vlado »premirja*, čeprav so «pojasnili» da bo treba tudi v bodočnosti sestaviti približno enako vlado, vendar bo morala laična prisotnost priti do večje veljave.
P. P.
«Oporečništvo» v RB
RIM — V okviru raziskave o o-porečništvu v vrstah rdečih brigad bo neki današnji rimski dnevnik objavil dokument, ki so ga našli v skrivališču rdečih brigad v Drevoredu Giulio Cesare v Rirnu. Do kument ni nič drugega kot poltretjo stran dolgo tipkano Dismo, s katerim se je Valerio Morucci »odpovedal* vodstvu rimskega krila rdečih brigad. Pismo naj bi povzročilo »razkol* v rimskem krilu RB. vrste pa je kasneje strnil eden izmed voditeljev RB, ki je z novo strategijo (uboj karabinjerskega polkovnika Antonia Varisca), da! novega elana rimskim teroristom.
Turinski izvedenci so ugotovili, da so revolver znamke smitb - wesson kalibra 38, ki so ga našli v skrivališču v Drevoredu Giuiio Cesare, u-porabiii tako v Ul. Fani kot na Trgu Nicosia.
gneče na avtocestah in cestah Apeninskega polotoka. Avtomobilske vrste se sicer še vedno vijejo tako proti Jugu kot proti Severu, a so bolj razredčene. To je povsem razumljivo, saj se tisti, ki so izbrali avgust za nosilnice, že pražijo ob morju ali hladijo v hribih. Ponovno bo promet zavzel razsežnost prejšnjih dni verjetno v petek in soboto, ko se bodo odpeljali na dopust «zamudniki» in z njimi ,se bodo znašli na cestah tudi tisti, ki bodo izkoristili veliko-RIM — Notranjepolitična komisi- i šmarni dvodnevni «most». Med tem ja poslanske zbornice bo danes zgla- se bo tudi »bencinska fronta* popol-sovala ukrep o predlogih za par- noma ustalila, že v teh dneh petro-lamentarno preiskavo o umoru Alda lejske družbe redno dobavljajo po-Mora in o terorizmu v Italiji. Opa- I gonsko gorivo črpalkam, posebno na
lli>iiiiil,i„,,l|lllllllllllllllla|IIIIIIIIIIlmllminillllllll)llll||allll|lllll|llllll|lllnll||l,lll||l,|l„„||ai|l|,„l,lllt||l|,|||l|||llfllltlllllllltltll||IIIIIIII1lllllllll(lllllIIIII
Problem SIRT v dediščino Cossigi
Parlamentarna preiskava o umoru Alda Mora
zovalci nimajo nobenega dvoma v rezultat glasovanja, saj se večina članov komisije strinja s parlamentarno preiskavo.
Močna potresna sunka v San Franciscu
SAN FRANCISCO — Dva potresna sunka 5,7 stopnje Richterjeve lestvice, sta sinoči silovito stresla temelje San Francisca. Na srečo ni bilo žrtev in trenutno ni znano, če sta sunka, najmočnejša v zadnjih 20 letih povzročila kako škodo. E-picenter, ki so ga občutili v severnem delu Kalifornije, je približno 130 km južno od San Francisca.
Strah je ponovno zajel prebivalce San Francisca, posebno starejše, ki se še spominjajo strahotnega sunka 8,3 stopnje, ki je 1906. leta popolnoma uničil to ameriško mesto.
Bančnik Michele Sindona: ugrabitev ali le farsa?
NEW YORK — Michele Sindona ugrabljen? Vest so uradno sporočili sinoči v Rimu odvetniki znanega bančnika. «Na zahtevo svojcev in sporazumno z ameriškimi odvetniki* so rimski pravni zastopniki Sindone sporočili, da od petka zjutraj družina ne ve nič o znanem bančniku, razen tega, da je neznanec telefoniral v hotel, kjer Sindona že dolgo živi in sporočil, da je bil bančnik ugrabljen in da bo kasneje navedel svoje zahteve. Uradno sporočilo se nadaljuje s trditvijo, da vesti doslej niso sporočili na izrecno željo ameriške policije, ko pa je postalo jasno, da je Sindona res izginil in da za njim ni sledu, je družina s tem obvestilom tudi zaprosila vsakogar, ki bi kaj vedel o njem, naj jo takoj obvesti.
Nekaj ur kasneje so vest potrdili tudi Sindonovi ameriški odvetniki, na zvezni policiji FBI pa so le rezko odgovorili «No comment*. V hotelu, kjer je Sindona stanoval vsa ta zadnja leta, so v recepciji le odgovarjali, da v stanovanju ni nikogar.
Vest o ugrabitvi Micheleja Sindone je izredno razburila duhove. Bančnik je namreč odgovoren za enega največjih finančnih škandalov v italijanski zgodovini in marsikomu se je že sinoči vsiljeval dvom o resničnosti ugrabitve, kajti v prvih septembrskih dneh bi se moral Sindona predstaviti ameriškim sodnikom, kjer je bil obtožen 99 kaznivih dejanj, med katerimi tudi davčne utaje.
Sicer pa se je »sodna* zgodovina Micheleja Sindone začela pred devetimi leti, ko je v Pavii gradbenik Angelo Jacometti prijavil siciljskega bančnika nezakonitega prilaščanja, češ, da se je kot upravitelj banke «Unione» hotel prilastiti njegovega denarja. Zaradi te obtožbe so Sindono kasneje oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Za Sindono so se resnične težave začele leta 1973, ko so inšpektorji državne banke ugotovili
nekatere kršitve bančnih zakonov. Zaradi te kršitve je bil Sindona obsojen, seveda v odsotnosti na dve leti in dva meseca zapora. Njegov finančni imperij pa se je skrhal jeseni 1974, potem ko je združil obe svoji banki in ko je Banca dTtalia zahtevala likvidacijo «italijanske zasebne banke*, kjer je ugotovila 179 milijard pasiva. Štirinajstega oktobra so proglasili stečaj te banke in tedaj se je proti Sindoni začel dejanski kazenski postopek. Preiskovalni sodniki so se dalj časa ubadali s tem vprašanjem in potovali tudi v tujino. Likvidator Sindonove banke je bil odvetnik Giorgio Ambrosoli, prav tisti, ki je bil pred kratkim na skrivnosten način umorjen. Slednji je predstavil sodnikom vse dokumente, iz katerih je izhajalo, da je bil deficit Sindonove banke dosegel 257 milijard lir. Tedaj so proti njemu izdali zaporni nalog, vendar se je Sindona pravočasno umaknil v New York. Tam je živel v luksuznem stanovanju v hotelu Pierre, čeprav je bil tudi v ZDA obtoženec v zvezi s stečajem «Franklin National Bank*. Petega julija 1977 ga je milansko sodišče obsodilo na plačilo skoraj 16 milijonov lir sodnih stroškov, vendar pa kazenska preiskava ni napredovala. Velike težave so nastale, ko so hoteli preiskovalci odkriti seznam 500 imen, italijanskih veljakov, ki so s pomočjo Sindonovih bank izvažali denar v Švico. V okviru preiskave so celo aretirali bivšega upravnika Ban-co di Roma Boroneja, vendar pa je ta ostal v zaporu le kratek čas. Edini, ki je o tej zadevi spregovoril, je bil odvetnik Ambrosoli.
In sedaj ugrabitev Sindone. Naj bo resnična ali namišljena, finančnik je izginil. Ne bo se zagovarjal, ne pred ameriškimi, ne pred italijanskimi sodniki. Prav zaradi njegove preteklosti je vest o ugrabitvi, pa čeprav je morebiti vendarle resnična, le malo verjetna, (bbr)
................................................................................im.........................i.m.mm...........................
PITI KROG POSVETOVANJ V HAITI
V PRIČAKOVANJU VELIKOSMflRNEGA TURISTIČNEGA VALA
Mm j zmede in razredčene vrste vezi! na italijmskih cestah
Prometne nesreče, utopitve in požari grenijo marsikomu dopust
RIM — Končno ni več moreče . avtocestah in bencina je, skoraj pov-
tovarniškega_____________
Tatije preusmeritve proizvodnje v bivši steklarni novemu predsedniku vlade Cossigi. Poročilo berite
na tržaški strani.
sod, možno tankati brez težav. Tu pa tam nastajajo nevšečnosti, posebno po krivdi avtomobilistov, ki tan-kajo tudi brez potrebe, to je po nekaj litrov. Le ponekod dobave še niso stekle, medtem ko je težje z nafto. Vsekakor napovedujejo normalizacijo položaja na »celotni fronti* J
Kljub pomanjkanju bencina v prejšnjih dneh, ki je sprožilo pravcati preplah tako v Italiji kot v tujin;, pa turizem ni upadel. Po podatkih turističnih ustanov, ki so predvidevale 15-odstotno povišanje turističnega toka in z njim vsaj 6 milijard lir presežka tuje valute, kaže, da bo letošnja bera le presegla tudi najbolj optimistične napovedi. Povpraševanje po turističnih storitvah stalno narašča in če bo ostalo na istem nivoju, bo lahko Italija s turističnim izkupičkom že prihodnje leto nadoknadila deficit «petrolejske bilance*.
Bilanca poletnega množičnega preseljevanja ljudi iz mest na deželo, v hribovite kraje in k morju, pa ima j tudi svojo žalostno plat: prometne nesreče, utopitve in požari. Iz številnih krajev Italije javljajo o smr tih na asfaltu, kot se je včeraj pri petilo tudi 22-letnemu Mauru Ma riniju, ki je med povratkom z dopu sta k vojaški edinici v Videm skup no z 20-letnim Giorgiom Vairettijem verjetno zaradi prehitre vožnje z avtom po avtocesti Benetke - Trst pri San Stino di Livenzo zavozil s ceste v vinograd, kjer je obležal mrtev. Vozilo so agenti cestne policije našli šele nekaj ur kasneje in medtem ko Mariniju niso mogli več pomagati, so teže ranjenega Vairet-tija odpeljali v pordenonsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na oddelku za oživljanje.
Največ pa je bilo utopitev: pri Je-solu so štirje končali svoje življenje v morju, trije mladeniči, v glavnem študentje, so izginili v siniem morju sardinskih letovišč, trije, prav tako mladi, so utonili na področju Agrigenta, 15-letni fant je izginil v valovih pri Salernu, tri pa so pri Termoliju ob Jadranskem morju potegnili mrtve na površje, medtem ko so pri Viareggiu zabeležili dve žrtvi morja.
V Italiji poleti tudi rado zagori. Delno zaradi vročine, ko so samovžigi na dnevnem redu, velikokrat
gre seveda za namerni požig, največ pa malomarno odvržen cigaretni o-gorek povzroči neprecenljivo škodo. V teh vročih dneh so plameni zajeli precejšnjo površino oljčnih nasadov v okolici Reggio Calabrie, pri Neaplju so gasilci s težavo rešili postajo RAI s repetitorjem, okoli katerega je gorelo dračje, ogenj je. unb ceval tudi nasade in goščavo na Si-ciliji in sicer na Pianu degli Albane-si, pri Cefaluju, Trapaniju, Agrigen-tu, Messini, Siracusi in številnih mestih. Tudi v Toskani se dvigujejo visoki zublji, ki uničujejo gozdove in obdelane površine, kar se dogaja tudi na Sardiniji, kjer plameni upepeljujejo še tiste redke gozdove, s katerimi se lahko ta otok še ponaša.
Še daleč do avtonomije v Gazi in Cisjordaniji?
Izrael in Egipt imata do tega vprašanja popolnoma različni stališči-Na pogajanjih tudi ameriška delegacija
TEL AVIV — Včeraj se je v največjem izraelskem pristanišču Haiti začel peti krog pogajanj za avtonomijo Gaze in Cisjoroanije. O usodi Palestincev v teh dveh pokrajinah bodo »odločale* ameriška, egiptovska in izraelska delegacija.
Z izjemo nekaterih točk, ki so manj važne, potekajo dela v ozračju velikih protislovij in nasprotij v pogledih posameznih vlad do pomena in namena avtonomije ter glede načina ustanovitve reprezentativnih avtonomnih organov.
Izraelski notranji minister Yoseph Burg je v svojem včerajšnjem otvoritvenem nagovoru dejal, da so se v zadnjih tednih nad pogajanji zgrnili temni oblaki, vendar je tudi izra
|||
''''''■•iiiiiiii,,,,,(HHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiaiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiMuiiiHia
Nepotrebna tajnost in diskriminacije
*	osimskega sporazuma jc,
v" ureditve meje in kar je z *i v nePosredni zvezi, na celi čr-p0j 'Uudl. Zato je vsaka vest, ki R'ni (,av* z ene ali druge strani o ^Uitti!* Se govori o osimskih spo-s* ’ Pomembna kot dokaz, da

Pa
vendarle premika. Scvc-
j-ren,,. 0staja vprašanje kako se *lprjha.In v katero smer. Vesti, 'aJaio z italijanske strani, so ^tiie • a meglene in skriv-V i&vL111 žesto sP!°h ne prodrejo , 0s* Preko javnih sporočil, pač
Oth«.) 50*em naključju, kar nc-
h n 4V0|&>
"'a v ? Povečuje nezaupanje oziro-Pfetm. *jia dvome, da se stvari ne če 'l,a v pozitivni smeri. ariu(,j J oi bilo protesta tržaške fe-l. Malijanske socialistične najbrž javnost nikoli ne H.lil ’ oa sc je v preteklih dneh ai Hi . ”rstu italijanski pooblaščc-riter z« koordinacijo osim-
skih vprašanj dr. Vieri Traxler, in da se je sestal z nekaterimi predstavniki tržaškega političnega, gospodarskega in (po zadnji vesti) tudi sindikalnega sveta. Namen sestanka: zbrati na kraju samem stališča v zvezi z mešano prosto industrijsko cono na meji.
Normalno bi bilo, da bi predstavnik rimske vlade zato, da bi dobil o tem vprašanju, ki jc dvigalo toliko prahu v vrstah nasprotnikov vsakršnega sodelovanja med Italijo in Jugoslovaijo, celovito informacijo, povabil na razgovor vse krajevne politične, gospodarske in sindikalne predstavnike, in zakaj ne tudi predstavnike slovenske narodnostne skupnosti. Toda minister o-čitno ni smatral, da je to potrebno in tako sc je — kolikor jc mogoče vedeti — sestal le s predstavniki različnih struj krščanske demokracije, Liste za Trst, odv. Gerinom,
ki je bil svoj čas , načelnik urada za zvezo med vladnim komisariatom in zunanjim ministrstvom v Ri-mu(!), predsednikom industrijske cone v Žavljah, predsednikom trgovinske zbornice in še nekaterimi, med katerimi tudi s tajnikom sindikata UIL.
Kaj pa druge politične sile, kaj pa drugi sindikati oziroma sindikalna federacija, kaj pa drugi gospodarski dejavniki, kaj pa naša skupnost? Mar njihova stališča ne prihajajo v poštev?
Čc so informacije italijanskega tržaškega dnevnika točne se <’i razumeti, da so tržaški predstavniki v glavnem govorili z ministrom soroden jezik: mešana industrijska cona da, toda pod določenimi pogoji kar zadeva študije o njeni u-resničljivosti, kar zadeva izbi: » kraja in vrste industrij, ohranitve et-
ničnega ravnotežja itd., itd., vse stvari, o katerih teče polemika že toliko časa, da se opazovalec ne more znebiti vtisa, da gre v bistvu bolj za zavlačevanje kot za resne namene. Če so nekatera stališča nekaterih od omenjenih predstavnikov (predvsem iz vrst Liste za Trst) zdaj nekoliko drugačna, kot so bila v začetku, potem je to očitno posledica dejstva, da je danes gospodarska kriza v Trstu že tako globoka, da je v očeh javnosti skrajno protiučinkovito nasprotovati osimski industrijski coni na meji, ki predstavlja v današnji situaciji edino realno perspektivo za dvig tržaškega gospodarstva.
Toda zakaj potem diskriminirati pomemben del mestnega političnega, ekonomskega in etničnega življenja, predvsem tistega, ki je to perspektivo pravilno zaslutil v celovitosti plimskih sporazumov?
iiiiiiiiiiiiiiiniimiimiiiiiiiiiiiHiimiiiimuiimniiimniimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuimiimiiii
NEMIRNA KITAJSKO-VIETNAMSKA MEJA
Naraščanje napetosti na azijskem jugo vzho du
Vprašanje vietnamskih beguncev le izgovor za medsebojne obtožbe - Zamberletti končal obisk v Hajtoiu in dopotoval v Rim
PEKING — V pekinških gledališčih predvajajo v teh dneh dve novi dramski deli: Tema v noči govori o zaročencih, Kitajcu in Vietnamki, ki ju vietnamske oblasti prisilijo, da se pustita: on mora zbežati na Kitajsko, potem ko so mu ubili očeta, ljubljenke pa ne more odpeljati s seboj: Mož in žena pa je drama dveh kitajskih zakoncev, bivajočih v Vietnamu, ki morata zapustiti deželo, potem ko jima je policija zaplenila vse imetje in možu odrezala jezik, da bi ne mogel «povedati vse resnice*.
Že iz tega je jasno razvidno, da se napetost med Kitajsko in Vietnamom zopet veča. Vietnamski begunci so tokrat le izgovor, kajti državi tokrat pod pretvezo napetosti zaradi beguncev obtožujeta druga drugo, da se pripravlja na vojno. Hanojska vlada je tako naslovila Pekingu uradno noto, s katero protestira proti »provokacijam* na meji. Vietnam trdi, da so v zadnjem času kitajske čete večkrat prešle mejo in napadle vietnamsko prebivalstvo. V Pekingu pa zatrjujejo, da so Vietnamci prešli mejo in v nedeljo je kitajska tiskovna agencija Xing Hua uradno sporočila, da so vietnamski vojaki ubili dvanajstletnega kitajskega dečka. Ista agencija tudi obtožuje Sovjetsko zvezo, da je ojačila svojo vojaško prisotnost ne le v Vietnamu, ampak tudi v Laosu in v Kampučiji ter da hoče postopoma spremeniti indokitajski polotok v vojaško oporišče za »ekspanzijo v jugovzhodni Aziji in na Pacifiku*.
Sicer pa je treba pripomniti, da je treba nekatere izmed teh žolčnih izpadov pripisati dejstvu, da je pred kratkim prvi podpredsednik vietnamske skupščine Hoang Van Hoan zbežal na Kitajsko: ta beg je sprožil nov val polemik in medsebojni odnosi, ki so bili že itak zelo napeti, so se še poslabšali
Prav taka napetost pa vlada v zvezi z vprašanjem vietnamskih beguncev. Vietnamska tiskovna agencija je sporočila, da je «ljudsko
sodišče* obsodilo na smrt moškega («vojaka bivšega južnovitnamskega režima*), ki si je hotel skupno z drugimi 26 osebami 2. junija letos prisvojiti čoln, s katerim naj bi zapustil državo. Agencija poudarja, da je bil pri tem ubit neki vietnamski vojak, drugega pa so onesposobili. Poleg ene smrtne obsodbe je sodišče izreklo eno obsodbo na dosmrtno ječo, ostale udeležence poskusa tatvine čolna pa je obso dilo na zaporne kazni od 2. do 20 let.
Medtem pa se je končala akcija italijanske vojne mornarice, tudi kar zadeva diplomatsko fazo. Poslanec Zamberletti se je namreč v nedeljo mudil v Hanoiu, kjer ga je sprejel načelnik urada za zahodnoevropska vprašanja pri zunanjem ministrstvu Mai Van Bo. Zamberletti je izrazil zaprepaščenost italijanske vlade nad stališčem Ha-noia, ki je očital Italiji ta poseg ter dejal, da je šlo za izključno človekoljubno pobudo.
Predstavnik Hanoiske vlade pa je opozoril na: nevarnost, da bi take akcije «spodbujale emigracijo* in poudaril, da bo Vietnam v celoti spoštoval sklepe ženevske konference. Mai Van Bo pa se je zahvalil Zamberlettiju za stališče italijanske vlade, ki se je izrekla proti sklepom EGS, da prekine pošiljanje živil Vietnamu, dokler ne bo pozitivno rešeno vprašanje beguncev.
Zamberletti je že v nedeljo odpotoval iz Hanoia in je prispel včeraj v Rim, kjer ga je sprejel ministrski predsednik Cossiga, kateremu je poročal o uspehu svojega poslanstva. V Italiji pa se bo sedaj Zamberletti ukvarjal z vprašanjem namestitve beguncev, ki bodo prispeli predvidoma 20. avgusta s tremi vojnimi ladjami v Benetke.
(bbr)
GENOVA - Silovit požar v novi telefonski centrali v Genovi, ki so jo pravkar dokončevali, naj bi po prvih ocenah povzročil več milijard škode.
zil upanje, da bodo vse zapreke srečno preskočili, šef izraelske delegacije pa je tudi pristavil, da sploh ne bodo razpravljali o zadnjih a'»eriškili predlogih, ki bi po mnenju Jeruzalema pripeljali do ustanovitve palestinske države. Takoj zatem je spregovoril egiptovski predsednik vlade Mustafa Khalil, ld .je poudaril, da je zaenkrat še prezgodaj misliti, da bi na pogajanjih zavzeli dokončna stališča oziroma ukrepe. Zunanji minister Boutros Ghali je ob tem pristavil, da če se pogajanja ne bodo premaknila z mrtve točke, je nevarnost, da postanejo prava akademska vaja in razprava.
Kljub vsem tem protislovjem in polemikam, pa morajo ameriška, e-giptovska in izraelska delegacija tokrat pregledati poročili obeh podkomisij, ki sta izdelali osnutek, kako izvoliti načrtovani palestinski avtonomni svet in kakšno oblast bi moral le-ta imeti. V okviru teh podko misij so ZDA popolnoma soglašale z egiptovskimi stališči in podprle dejstvo, da se morajo pogajanj za avtonomijo Gaze in Cisjordanije u-deležiti tudi Palestinci ter da mora avtonomni svet imeti tudi zakonodajno in sodno pristojnost oziroma oblast. Izrael je seveda odklonil oba predloga, češ da se ne skladata z lastnim konceptom omejene upravne avtonomije, predloga bi bila tudi temelj novi palestinski državi. I-zraelci so tudi obdolžili ZDA, da so zavzele tako stališče, ki je bolj ekstremistično od egiptovskega.*
Ta ključni kontrast je prišel na dan tudi včeraj v Haifi, tovski predsednik vlade Khalil predlagal k dnevnemu rtou še tri argumente: avtonomija mora zajeti a-rabski del Jeruzalema, na volitvah naj glasujejo tudi palestinski begunci, volitve za avtonomni svet mora nadzorovati posebna mednarodna komisija. Izraelska delegacija teh predlogov seveda ni sprejela, saj je po njenem mnenju Jeruzalem del židovske države, o prihodu palestinskih beguncev v domovino pa se bo govorilo šele po volitvah.
Kairski tisk je včeraj namenil veliko prostora pogajanjem v Haifi. Dnevniki najprej ugotavljajo, da »normalizacija odnosov med Egiptom in Izraelom še ne pomeni bratenja*, drugič pa poudarjajo stališče, ki ga je do vprašanja avtonomije v Gazi in Cisjordaniji sprejela vvashingtonska vlada. To stališče, pripominja dnevno časopisje, se popolnoma sklada z egiptovskimi pogledi.
Ob vsem tem kaže, da predsednika fadata zelo skrbi nasprotovanje arabskih držav mirovnemu sporazumu med Izraelom in Egiptom, saj ima to nasprotovanje negativne posledice za vso egiptovsko ekonom, jo. Tako vsaj tolmačijo mnogi opa zovalci zadnje Sadatove izjave oziroma obtožbe arabskim državam, df «skušajo pahniti v lakoto egiptovsko ljudstvo in ga naostriti proti svojim voditeljem*, (mč)
ODLOK IS SR SLOVENIJE
Nadzorstvo nad cenami do konca leta
LJUBLJANA — Odloku zveznega izvršnega sveta o maksimiranju cen se je v petek pridružil še po doben odlok izvršnega sveta SR Slovenije. Že v naslednjih dneh pa bodo odloke o maksimiranju cen v svoji pristojnosti sprejeli tudi občinski izvršni sveti v Sloveniji.
Ne gre za klasično zamrznitev cen, so povedali včeraj na republiškem komiteju za tržišče in cene. Zamrznitev cen (zadnjo so imeli v novembru leta 1971) pomeni, da se cene sploh ne morejo spreminjati za določeno časovno obde bje. Maksimiranje cen pa je v tem pogledu nekoliko bolj prožno, saj izjemoma določa spremembe cen. vendar po dole '-enem postopku in znotraj določenih meja in okvirov.
Pri izvajanju ter ukrepov bodo o-mejene pristojnosti strokovnih služb, ki oblikujejo cene. Cene pa bodo ostale zadržane na ravneh, ki so v skladu z veljavnimi predpisi veljale 3. avgusta. Ti ukrepi naj bi veljali do konca tega leta.
Najnovejši ukrepi naj bi cene izdelkov in storitev ostale znotraj naslednjih predvidenih. Cene industrijskih izdelkov naj bi se povečale za 13 odstotkov v celem letu 1979, cene izdelkov kmetijskih proizvajalcev za 18 odstotkov, cene storitev za 17 odstotkov in cene na drobno in življenjski stroški naj ne bi presegli 19 odstotkov.
Konec junija je v Sloveniji ostalo še zelo malo manevrskega prostora za višanje cen. Po teh podati' julij jih še ni) bi se v Sloveniji cene pri proizvajalcih industrijskih izdelkov lahko povečale za še 4,1 odstotka, cene storitev za 6,5 odstotka in cene na drobno ter živije stroški med 5 in 6 odstotkov. S temi odloki je predvideno, naj bi delež, ki ga dobi trgovina s prodajo, ostal zamrznjen v absolutnem znesku.
Razlogi za uvajanje teh ukrepov so tako zunanji, kot tudi posledica nestabilnosti na svetovnem tržišču, naraščanja cen energije in reproma-terialov, mnogi razlogi pa so tudi domači.
Nosilci politike cen niso dovolj zavzeto uresničevali dogovorov in marsikje je bilo prisotno prizadevanje, da bi svoje probleme reševali z zvišanjem cen, V prvi polovici leta je prišlo do izrednega višanja cen na vseh področjih, brez ustreznega ukrepanja pa bi težko dosegli njihovo brzdanje, (dd)
Nova določila o kreditih v SFRJ
LJUBLJANA — Z včerajšnjim dnem je začel praktično veljati odlok o spremembi uredbe, ki določa splošne pogoje za potrošniške kredite. Sprememba se nanaša na višir.o obveznega pologa, ki ga mora občan vplačati, ko najame potrošniški kredit. Vse stopnje lastne udeležbe občanov pri najemanju potrošniških kreditov se v skladu s tem odlokom povečujejo za 50 odstotkov.
Ta ukrep bo prav gotovo najbolj prizadel občane, ki se nameravajo do novega osebnega avtomobila dokopati s pomočjo potrošniškega kredita, kajti polog se je povečal od dosedanjih 45 odstotkov na 67 odstotkov od vrednosti kredita za avtomobil.
Zelo močno je tudi privita pipica potrošnišk h kreditov za nakup cementa, cementnih izdelkov, betonskega jekla in valjane žice. Po novem znaša obvezen polog za nakup tega gradbenega materiala s pomočjo potrošniškega kredita kar 75 odstotkov vrednosti kredita.
Pri nakupu barvnih televizorjev, stereo radijskih sprejemnikov, magnetofonov in gramofonov, strojev za pomivanje posode in gradbenega materiala na potrošniški kredit je odslej potrebno plačati 45-odstotni polog: polog za nakup pohištva in stavbeno - mizarskih izdelkov znaša 30 odstotkov: za nakup hladilnikov, zmrzovalnikov, bojlerjev, strojev za pranje in sušenje perila, mono radijskih sprejemnih naprav na potrošniški kredit pa bo odslej treba odšteti 22-odstotni polog. Za vse ostalo industrijsko blago, za katerega je doslej veljala 10-odstotna lastna udeležba, se polog zviša na 15 odstotkov (razen za štedilnike in peči na trda goriva), (dd)
MOSKVA — Sovjetsko časopisje je v preteklih mesecih z velikim poudarkom prikazovalo energetske krizo na Zahodu, kot dokaz krize kapitalizma, ki ne more prizadeti socialističnih držav. Kilometrske vrste pred bencinskimi črpalkami pa v teh dneh niso samo značilnost «gnilega zapada*. z njimi se soočajo tudi sovjetski državljani na poti proti črnomorskim letoviščarskim krajem.
ATLETSKI EP V TURINU
NDR zopet najboljša
TURIN — V nedeljo se je v Turinu končal sedmi evropski pokal v atletiki, ki je zaradi dobre organizacije in izrednih tehničnih dosežkov povsem u-spel.
Drugi dan tekmovanja je bil za Italijo skoraj porazen, saj sta se morala favorita Mennea in Simeonijeva zadovoljiti le z drugim mestom. Za lepo presenečenje pa je poskrbel Scar-tezzini, ki je zmagal v teku na 3.000 m zapreke. V jugoslovanskem taboru pa je v drugem dnevu zablestel Životič, ki je na 800 m osvojil drugo mesto za svetovnim prvakom Coejem.	i
Na skupni uvrstitvi je bila I-talija šesta, Jugoslavija pa
Z VČERAJŠNJEGA SESTANKA NA PREFEKTURI IN SKUPŠČINE TOVARNIŠKEGA SVETA
Novi predsednik vlade naj se zavzame za čimprejšnjo izvedbo načrta SIRT
Tržaški parlamentarci, deželni odbornik za industrijo, tajništvo enotne sindikalne zveze in tovarniški svet zahtevajo takojšnje snidenje s Cossigo
Bo Cossigi uspelo to, kar ni Andreottiju? Ali bolje: bodo novi predsednik vlade in njegovi ministri o-boroženi z zadostno politično voljo, ki je potrebna, da se načrt SIRT o preusmeritvi proizvodnje v bivši tržaški steklarni Vetrobel na jeklarsko požene z mrtvega tira? To je vprašanje, ki si ga že nekaj dni neprestano zastavlja vseh 430 delavcev Landinijevega obrata v dopolnilni blagajni (ta se jim izteče pri hodnji mesec) skupaj s sindikalisti in naprednimi krogi Tržaškega. Odgovora nanj, žal, še ne vedo, pa ne zato, ker bi bili morda že po naravi pesimisti, marveč, ker jih je k pesimizmu navedla kopica dosedanjih, skozi 51 mesecev se ponavljajočih grenkih izkustev.
Na vprašanje ni mogoče odgovoriti niti danes, torej dan potem, ko je prefekt in vladni komisar dr. Marrosu sprejel vse štiri krajevne parlamentarce — senatorko Jelko Gerbec in poslance Cuffara, Gruber-Bencovo in Tombesija, da bi še enkrat preverili dejanske možnosti uresničitve uvodoma omenjenega industrijskega programa. Včerajšnje snidenje, ki so se ga udeležili tudi deželni odbornik za industrijo Rinal-di, tajniki Treu, Degrassi in Di Tu-o v imenu pokrajinske sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL ter množično zastopstvo tovarniškega sveta Vetro-bel/SIRT pod vodstvom Raunikarja, ni seveda moglo roditi kakšnega konkretnega rezultata; na njem je bila soglasno izražena nujnost, da se problem prenese na politično raven, da se, skratka, za njegovo rešitev zainteresirajo Cossiga ter ministra za industrijo Bisaglia in za zaklad Pandolfi. Dolžnost vlade je, da pri merno pritisne na kreditni zavod za javnokoristna dela ICIPU in od njega doseže sprostitev tistih 24 milijard lir, ki so bile že pred časom nakazane z ustreznim ministrskim odlokom za zagon načrta SIRT. Bo vlada zares zavzela tržaškemu gospodarstvu povoljno gledišče? Upati je, da bo, sicer bo spravila v šah že tako močno majavi čut zaupanja v rimske oblasti. Tržaški demokra-tje si tega res žele.
Bodočnost Trsta je zgolj v industrijskem razmahu, ta pa se lahko prične samo z izpeljavo načrta SI RT. Znano je, da tej tezi določene nazadnjaške sile žolčno nasprotujejo, ker bi rade ustvarile iz naših krajev nekakšen kapitalističen fevd na podlagi zavarovalnih polic, nečistega prekupčevanja s slovensko zemljo pod krinko zavzetosti za Kras, izžemanja jugoslovanskih kupcev jeansev ter nekaterih drugih, sila nevarnih pobud z bavarskimi markami. Tedaj si ne moremo kaj, da ne bi pomislili na trdovratno početje zavoda ICIPU, ki noče in noče sprostiti tistihle 24 milijard. Pravijo, da zaradi negotovosti, kolikor zadeva celovito finančno kritje načrta (zato zahteva vodstvo zavoda soudeležbo tudi IMI). V resnici se kuha v tem organizmu in krogih, ki nanj vplivajo, nekaj »zagonetnega*; dokaz tega je neveljavnost seje u-pravnega sveta ICIPU prejšnji teden zaradi nezadostnega števila članov, ki je bila pač spretno zrežirana, da bi se le ne bilo treba ubadati s tržaškim problemom (sicer pa bi na seji gotovo odbili predlog o financiranju SIRT). Na delu so torej (evfemistično povedano) podtalne sile, ki na vsedržavni ravni vestno zagovarjajo interese ozke tržaške manjšine.
Doklej bo to lahko trajalo, ni mogoče vedeti, kaže pa, da ne dolgo, na včerajšnji dopoldanski delavski skupščini v prostorih bivše steklarne je jasno prišla do izraza volja, da se takšne nakane preprečijo; delavci, ki dobro vedo, da imajo na svoji strani večino Tržačanov, zahtevajo čimprejšnji, dokončno razjas-nilni sestanek s Cossigo. (dg)
stanejo prebivalci zgornjega dela Doline brez vode.
Da bi to pomanjkanje preprečili, je dolinska občinska uprava, po mnenju tehnikov, postavila drugo cev, ki povezuje Boljunec z zgornjim delom Doline. Praksa pa je pokazala, da tudi ta cev ne zadostuje realnim potrebam.
Dolinska občinska uprava ima trenutno v načrtu novo rešitev, s katero bi Boljunec in spodnji del Doline navezali na vodovod, ki dovaja vodo tovarni velikih motorjev, tako bi vsa voda, ki teče po starem vodovodu iz Boršta v Boljunec, zalagala le zgornji del Doline.
Medtem ko je v zgornjem predelu Doline pomanjkanje vode odvisno od tega, da so cevi slabo postavljene, je v Gročani in na Pesku problem drugačem.
Vodovodno omrežje sicer zadostuje, vendar je cev preozka. Količina vode, ki dovaja vodo Gročani in Pesku, se med Bazovico in Trebčami znatno zmanjša, saj dovaja vo-
do tudi Lipici na jugoslovanski strani.
Ker ima cev premajhen prenos in je dobava vode torej omejena, je na obeh straneh meje premalo vode. Te bo dovolj šele potem, ko se bo tržaški ACEGA odločil, da nadomesti manjšo cev z večjo.
Vzroki za pomanjkanje vode v dolinski občini so torej različni. Medtem ko je v spodnjih predelih vode v glavnem dovolj, a je slabo razporejena in je zato potrebna gradnja novega vodovodnega odseka, ki bo vodo pravilno razporedil, je rešitev dobave vode na Pesku in v Gročani odvisna predvsem od tržaškega ACEGA; od njene odločitve, da postavi debelejšo cev, ki bo zadostila sedanjim potrebam po vodi.
Na koncu pa še opomin vsem vaščanom v dolinski občini, naj varčujejo s porabo vode, naj ne pe-re.jo po nepotrebnem svojih avtomobilov in naj čimbolj omejijo zalivanje svojih vrtov.	zt
OB PRVI RAJONSKI RAZSTAVI VIN IZ PODLONJERJA IN OD SV. IVANA
Preprečiti nadaljnje izmaličenje krajevne sotiaino-etnične podobe
Gradbeno-politične špekulacije pospešujejo raznarodovanje izrazito slovenskega predmestja - Lepo uspela prireditev in nagraditev vinogradnikov
Podlonjer in Sv. Ivan sta bila nekdaj posejana s cvetočimi vino gradi, pa tudi bujnimi sadovnjaki in cvetličnjaki. Večji del teh se je moral umakniti neizprosni cement ni ofenzivi, ki je bila marsikdaj sad umazanih gradbeno-političnili špekulacij. Vzemimo na primer grozni betonski stolpnici, ki se dvigata pod poslopjem bivše železniške postaje, skozi katero so vozili vlaki v Timinjan: če z vrta podlo-njerskega Ljudskega doma zreš v dolino, te kar zaskeli pri srcu, ko ugledaš sivi zgradbi; tem bolj, če pomisliš, da si je desničarski graditelj z njima prislužil lepe denarje na koži domačina, ki mu je naivno odstopil zemljišče za nekaj revnih lir.
Danes je v nevarnosti nadaljnjih 55.00C kv. metrov rodovitne zemlje med Podlonjer jem in Sv. Ivanom. Odkupiti so jih mislili po nesramni ceni 8.000 lir za kv. meter, pa so se ušteli in zadeva je romala pred sodišče. Razlastitvi za gradnjo sta-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiitiMiiiiiiiiiMiiMiiiiiiTiiiiiuitiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V JESENSKEM ROKU ZASEDANJA DEŽELNE SKUPŠČINE
Pred razpravo o novem deželnem zakonu o zaščiti tržaškega in goriškega Krasa
Gre za izvajanje znanega «zakona Beki» o kraških rezervatih, ki so ga slovenska javnost in druge sile odklonile kot neustreznega za realno zaščito Krasa in njegovih ljudi
Pereče vprašanje oskrbe z vodo v dolinski občini
Za številno prebivalstvo iz okolice mesta se s poletno vročino in sušo pojavi pereč problem pomanjkanja vode.
Današnji članek smo posvetili vsakodnevnim težavam, s katerimi se soočajo prebivalci in občinska uprava občine Dolina. V prihodnjih dneh pa bomo opisali enake p -oble-me tudi v ostalih občinah na tržaškem ozemlju.
V dolinski občini imajo zaradi starega vodovoda v obdobjih suše že kronično pomanjkanje vode v zgornjem predelu Doline, v Gročani in na Pesku. Vzroka za pomanj kanje vode sta različna. Trenutno imajo v zgornjem delu Doline vodo samo v nočnih urah, vodo dovajajo tudi s cisternami. V Gročani in na Pesku pa je dobava zadovoljiva.
Vodovod, ki oskrbuje nižje p-ede-le vasi dolinske občine, je bil zgra jen v prvih povojnih letih, ko so bile potrebe po vodi, zaradi manjšega števila prebivalstva, znatno manjše. V zadnjih letih je potreba po vodi, zarač velikega števila novih hiš in drugih potreb, zelo narasla. Vodovodna cev, ki zalaga nizke in visoke predele je ista; medtem ko imajo moderni vodovodi, za posamezne višine, ločene cevi.
Vodovod zajema vodo na (atinari v višini 300 m nato gre skozi Boljunec, kjer cev poteka pri 50 m nadmorske višine. Da doseže hiše v zgornjem delu Doline, se mora dvigniti zopet i i 180 metrov.
Pritisk vode v Roljuncu je zato velik in izguba zelo velika. Če v Boljuncu naraste poraba vode, o
V teku meseca septembra bo prva stalna deželna komisija, ki ii načeluje republikanec Barnaba, začela razpravo o zakonskem osnut ku. ki predvideva zaščito tržaškega in goriškega Krasa. Deželni od bor je zakonski osnutek že odobril, pripravljen pa je bil na osnovi državnega zakona štev. 442 iz leta 1971, ki ga bolje poznamo kot »zakon Belci* o sedmih kraških rezer vatih. Zakonski osnutek istočasno predstavlja tudi orvo obveznost. Ki jo narekuje deželni urbanistični načrt, s katerim bodo morale sedaj občinske uprave uskladiti lastne re gulacijske načrte.
Deželni urbanistični načrt med drugim predvideva ureditev, ki jo predvideva perirrjeJjacija	j
zanimivih področij v naši deieh. Ta področja posebnim vsej deželi je takih področij 76. ali 16 od sto celotnega ozemlja; sedem takih področij je na tržaškem in goriškem Krasu, porazdeljena pa
so na 14 zemljišč. Na osnovi za konskega osnutka, ki ga je pripra vil deželni odbor bo teh 16 zem ljišč zaščitenih na različne načine; zaščita bo upoštevala, naravne zna čilnosti kakor tudi družbene in oro-duktivne dejavnosti. Zato so poleg rezervatov (od sto zaščitenega Kraškega ozemlja), v katerih je prepovedana vsakršna dejavnost, predvideni še trije načini zaščite: področja predparka, usmerjeni rezervati ter vodeni rezervati.
Zaščito in valorizacijo kraškega o-zemlja bo upravljala posebna ustanova, ki bo imela zelo široke pristojnosti; upravnemu svetu ustanove bo načeloval predsednik Kraške gorske skupnosti, sestavljali pa ga hojln ^ nredstfl^piki .KGS ter zastopniki tržaškega Itd goriškega po
usta-__________________________sebni tehnični organizm'’
Vprašanje kraških rezervatov, oziroma zakona Belci, sega daleč nazaj. Že v letih 1973 in 1974 je de-
VČERAJ OPOLDNE MED BRIŠČKI IN REPNIČEM
EKSPLOZIJA PLINSKE JEKLENKE DO TAL UNIČILA VIKEND HIŠICO


ruševin
žel no odborništvo za prostorske in kulturne dobrine pripravljalo ustrezni zakonski osnutek, njegova vsebina pa ni najmanj zadovoljila slovenskega kraškega prebivalca. Zakonski osnutek ni zadovoljil niti slovenskih organizacij, ki so predvsem zahtevale, da morajo kraški rezervati celovito zaščititi splošne in narodnostne značilnosti Krasa. Poudarile so, da zaščita vsebuje tudi krajinsko ovrednotenje kraškega bogastva in naravno ravnotežje. Zakon Belci pa stremi za zaščito le majh nega dela teh značilnosti in dobrin. Kras bi bil učinkovito zaščiten s temeljitimi gospodarskimi posegi, ki bi prebivalce Krasa ponovno navezali na zemljo, ker je bil gospodarski —razvpj,	kraški
je bil zaradi tega pri-
pa je
oio^k
Zcfdet.	_...._
ZaJmisB. ! POT.Smitek deželnega zakona sta naletela na splo-šen odpor ne le prebivalcev Krasa, temveč vseh Slovencev in vseh, ki jim je dejansko do ohranjevanja njegovih naravnih značilnosti. Poudarili so, da bi zaradi tega zadostovalo sprejeti učinkovite ukrepe, ki bi nadalje razvijali za Kras zna čilno gospodarstvo. Poudarjeno je bilo tudi, da mora biti upravljanje ustanove poverjeno predvsem izvoljenim predstavnikom krajevnih u-prav in predstavnikom organizacij, ki delujejo na Krasu, znanstveniki in tehniki pa bi morali tvoriti le posvetovalne organe. Ustanova pa bi morala v vsakem primeru delovati dvojezično.
Take so bile zahteve predstavnikov slovenskih organizacij, ko se je pripravljal prvi osnutek deželnega zakona o kraških rezervatih. Deželni odbor pa je sedaj že odobril nov zakonski obnutek, o katerem bo najprej razpravljala prva deželna komisija, nato pa deželna skupščina. Njegova vsebina nam še ni znana, zato se bomo o njej izrekli, ko se bomo z njo podrobneje seznanili.
Sindikalist Albino Gerli zapustil vodstvo CGIL
Sindikalist Albino Gerli je zaradi zdravstvenih razlogov odstopil iz pokrajinskega vodstva CGIL, v katerem je opravljal funkcijo namestnika tajnika. Vodstvo CGIL se je na svoji zadnji seji zahvalilo sindikalistu za njegovo dolgoletno plodno delovanje
niso polnoštevilno odzvali nagradit-veni slovesnosti. V razsodišču, ki je odbralo vinske vzorce, so bili Aleksander Jerič, Oskar Kjuder, Miran Kuret, Robert Ota in Igor Petaros.
Prireditev je nekako pomenil? tudi prvi jubilej delovanja Slovenskega prosvetnega društva v sklopu združenja Union. Društvo ima v načrtu še marsikatero kvalevred no pobudo, tako na primer ustano vitev glasbene šole in lutkovne sku pine, razen tega bo prihodnji mesec priredilo praznik, namenjen vsem Slovencem teh krajev. Njegovi dejavnosti bi veljalo posvečati kar največ pozornosti, tudi v smislu primerne pomoči, saj je to na vsezadnje v interesu vse naše narodnostne skupnosti, (dg)
• Jutri se sestane miljski občinski svet. Na dnevnem redu bo med drugim tudi odobritev načrta za slovenski šolski center.
GOSTOVANJE ROMUNSKIH FOLKLORISTOV NA GRADU SV. JUSTA
RAZPOSAJEN NASTOP SKUPINE «ALUNELU»
Ansambel, ki ga sestavljajo univerzitetni študentje, je prikazal vrsto plesov iz vseh predelov Romunije
Med letošnje poletne prireditve na gradu Sv. Justa je tržaška avtonomna letoviščarska ustanova u-vrstila tudi nastop romunske univerzitetne folklorne skupine *Aiu-nelu». Šele sobotni ogled nastopa ie pravzaprav razčistil, da are za skupino univerzitetnih študentov, ki se poleg študija na Inštitutu za telesno vzgojo in šport ter na Inštitutu za ekonomske vede na buka-reški univerzi posvečajo še folklornemu plesu, saj so bile napo vedi organizatorjev precej nejasne
Napovedovalec- večera, ki je obenem tudi zastopnik agencije «Inier-folk», nam je v odmoru nato še pojasnil, da je dvajsetdnevno turnejo po severni in srednji Italiji ansambla «Alunelu». priredila njegova a-gencija, ki bo tako] nato prevzeta drugo skupino bukareških univerzitetnikov, ki pa plešejo v ansamblu «.Ciuieandra».
Po teh skopih osnovnih podatkih, pa kaj več o samem sobotnem tržaškem nastopu romunskih univer zitetnikov. Že uvodoma je napote dovalec dejal, da skupina dejansko predstavlja plese, ritme in obi-
novanjskih hiš se, kot kaže, ne bc mogoče upreti, lastniki zemljišč pa lahko vsaj izsilijo od razlaščeval-cev nekaj več domače razvrednotene valute. Nesmotrna urbanizacija tega predmestnega predela nudo izmaličuje krajevno socialno, zlasti pa etnično podobo, čemur bo treba s primernim, demokratičnim o-rožjem nujno napraviti konec.
Kako to doseči? V prvi vrsti s sensibiliziranjem javnega mnenja, to pa je mogoče med drugim s prirejanjem manifestacij, kakršno je npr. organiziralo podlonjersko združenje Union predvčerajšnjim. Mislimo na prvo rajonsko razstavo vir>, katere pomen pa je zdaleč: presegal razstavni okvir, kot je v priložnostnem nagovoru naglasil predstavnik Slovenskega prosvetnega društva, ki deluje v sklopu tega združenja, Andrei Petkovšek. Domačini nimajo prepotrebnih socialnih struktur, mladini pa primanjkujejo športno-rekreacijske naprave, zaradi česar jih je prisiljena iskati v mestnem kotlu; kaj vse se v njem kuha, pa je na dlani. Krajevno prebivalstvo hoče še naprej ohraniti svojo narodnostno istovetnost in pri tem so mu pripravljeni pomagati tudi demokratični pripadniki večinskega naroda.
Nedeljski praznik je prav lepo uspel, in to kljub raznolikim organizacijskim težkočam. Še posebno proti večeru se je na vrtu Ljudskega doma nagnetlo starih in mladih, ki so hvaležno poslušali narečne stvaritve pesnika Atilija Kralja in pesnice Marije Mijotove. šaljive ali pa tudi ne, deloma tudi v italijanskem tržaškem narečju. Zatem je bil do noči ples.
Brž po kulturnem sporedu je bilo nagrajevanje podlonjerskih in svetoivanskih vinogradnikov, ki so predstavili 12 vzorcev črnega in K1 belega vina. Nagrajenci so prejeli pokale deželne in pokrajinske u prave, tržaške trgovinske zbornice.
Tržaške kreditne banke. Primorskega dnevnika, Hranilnice in posojilnice na Opčinah, Kmetijske zadruge, Kmečke zveze in Slovenske prosvetne zveze. Prvih treh nagrad za belo vino so bili deležni Pavel in Marjan Furlani (Pod’o n.jer), Karla Grudina (Podlonjer) in Mario »Učo* čok (spod Cave) za črno pa zopet brata Furlani,
Claudio Schillani (Ograda) in Sal-valore Colino (Mandrja). Priznanja so prejeli še Milio Čok »Pušar*
(Podlonjer), Edi Černigoj (Poriic-njer). Cvetko Čok (Podlonjer), Karlo Pipan (Mandrja). Pjfto Živec (Podlonjer), Ferdinando Bloccari (Sv. Ivan), Vili Mikac (Boštič)
Anton Mlač «Barba* (Mandrja) in Giani Kokorovec (Ograda). Lepa spodbuda zanje, torej, ki pa se žal
■iiiniiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtunimiimiMiiiuimmMnniriiiiiiiimnmmiiiiimuiiiniiiiiiimiiiiniimiiMMiiiMmitiiiiiiiiiitiiimiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii
08 LEPEM IN SONČNEM KONCU TEDNA
Vrsta uspelih praznikov po Krasu
Veliko razvedrila in zabave v Prečniku, Križu, Bazovici in Prebenegu
Z nedeljskih praznovanj v tržaški okolici: zgornjo sliko je naš fotograf posnel v Podionjerju, spodnjo pa v Prečniku
Konec preteklega tedna je bilo v nekaterih naših okoliških vaseh dokaj živahno in veselo. V Prečniku, Križu. Bazovici in Prebenegu so namreč domačini pripravili že tradicionalne praznike, ki jih je ob le pem sončnem in toplem vremenu obiskalo veliko število ljudi.
V Prečniku je pripravljalni odbor za postavitev spomenika padlim pripravil 3. partizanski praznik. V vseh treh dneh praznika se je zvrstilo na lepem prireditvenem prostoru veliko obiskovalcev, ki so lahko uživali ob programu ter ob kapljici vina in res raznovrstnem prigrizku. V soboto je bil na sporedu slikarski ex tempore za najmlajše, ki se ga je udeležilo kar 61 otrok. Razdeljeni so bili v tri skupine ter so prosto risali po vasi na vaško tematiko. V A skupini (otroci od 4. do 7. leta starosti) je osvojil prvo mesto Massimo Govoni, drugo mesto Sonja Katonar, tretje pa Roberto Capelli. V B skupini (od 8. do 10. leta) je bila prva Sandra Kaizer,
Silovita eksplozija je včeraj opoldne popolnoma uničila eno od številnih vikend hišic ob cesti, ki iz Briščkov pelje proti Repniču. Kot so pozneje ugotovili gasilci, je nesrečo povzročila eksplozija plinske jeklenke, ki jo je lastnica počitniške nišice, 49-letna Adriana Ci-rielli iz Ul. Grandi 2, hranila na majhnem balkonu. Po eksploziji so se na kraju razplamteli številni požari, ki so uničili lesene zidove in streho hišice, tako da je od nekdanjega lepega počitniškega stano vanja ostal deloma pokonci le dimnik.
Ko je jeklenka eksplodirala, ni bilo v bližini nikogar- Ravno takrat se je namreč lastnica mudila s hčerko po nakupih na Opčinah. Ob povratku sta našli na kraju že tržaške in openske gasilce, ki so skušali [»gasiti požar, ter karabinjerje iz Nabrežine. Po prvih ugotovitvah je povzročila eksplozija za kakih 30 milijonov lir škode.
V trčenju motociklov jo je skupil vojak
Malo pred poldnem sta v Ul. Cu-mano trčila ciao, ki ga je vozil 15-letni študent Paolo Massi iz Ul. Co-lombo 31/2, in guzzi, na ’ aterem se je peljal 20-letni vojak Alessan-dro Giorgi. Slednji se je huje po škodoval in se bo moral zaradi številnih udarcev po trupu in udih zdraviti mesec dni v glavni bolnišnici.
V ZVEZI S KRIZO V VODSTVU POKRAJINSKEGA ZDRAVSTVENEGA KONZORCIJA
Socialistični odgovor na manevre LpT
Pustolovščine znotraj krajevnega zdravstvenega konzorcija so povzročile že dokajšnji pretok slabe krvi in ga še. Tokrat se oglaša s primerno ostrim tiskovnim sporočilom pokrajinsko vodstvo socialistične stran ke, ki trdo polemizira z Listo za Trst glede na trditve njenih pred stavnikov, češ da so melonarji v o-menjenem konzorciju žrtve diskriminacij.
Ko bi zastopniki LpT ne zapustili na vrat na nos sestanka, potem ko so se zavedeli odsotnosti kr-ščanskodemokratske skupine, piše v sporočilu pokrajinskega tajništva PSI, bi se lahko lagodno seznanili tako s prikazom programskih obvez, ki ga je tedaj podal kandidat za predsednika, kakor tudi z jasno iz raženo razpoložljivostio do tega. da se znotraj konzorcialnih vodilnih de javnikov zagotovi kar najpravičnej še zastopstvo vseh političnih skupin, večinskih ali opozicijskih.
Ravnanju listarjev ni torej botro vala morda bojazen pred namištje nimi diskriminacijami, nadaljuje so cialistični komunike, marveč želja, da bi se kakor koli udinjali krščan ski demokraciji, in to povsem v
skladu z usmeritvijo, ki postaja zadnje čase v LpT čedalje bolj očitna. Dejansko imamo torej opravka s pre ferenčnim odnosom »liste* nasproti KD in takšnega odnosa ni mogoče zanikati niti s cmeravimi in žrtveno obarvanimi komunikeji «liste», niti ne z »zaničevalnim* protistrankar-stvom nekaterih njenih predstavnikov, ki se v resnici v teh ali onih prefekturnih prostorih kar potegujejo za to, kdo bo prej sedel za skupno mizo z najpomembnejšimi zastopniki tiste oblasti, katere nit vodi KD Tajništvo PSI pribija, da je treba enkrat za vselej narediti konec na laganju splošnih in neopredeljenih odgovornosti vsem političnim stran-kam;kolikor specifično zadeva zdrav stveni konzorcij, so socialisti vselej pomenili v njem opozicijsko silo. za torej ne nosijo nikakršne odgovor nosti za to, da še vedno niso bili doseženi nakazani cilji, niti ne za to, kakšno je bil0 upravljanje obči ne že od leta 1975 naprej: nazad nje pa PSI tudi ne more nositi nobene krivde, kolikor zadeva ravnanje »Spaccinijevih odborov*, ki niso spo štovali obvez do konzorcija. V zdajšnjem trenutku, nadaljuje komunike
PSI, ni bilo mogoče uresničiti naprednejše in bolj homogene programske celote od tiste, ki so jo predlagali socialisti, socialni demokrati ter neodvisni iz socialističnega odbora, podprli pa tudi komunisti in pred stavniki SSk. Če namerava kdo drug predlagati kakšno drugačno »alternativno* večino, morda s KD, naj se kar javi, namesto da pobegne iz dvorane, vendar naj stori to čim prej, kajti strankarskim interesom je treba predpostaviti interes ljudstva; javi naj se in stopi za krmilo, kajti bolje je upravljati zmotno, toda s čutom odgovornosti, kot pa zvračati posledice lastne nesposobnosti na družbeno skupnost.
Socialistično sporočilo se zaključuje z jedko ugotovitvijo: možakarji iz LpT očitno ne razločujejo med pojmoma «krajevne ustanove* in «u-stanove*, kar je iz upravnega vidika sila nevarno in kar dokazuje, da sestavljalec nedeljskt listarske note sploh ni pobrskal po statutu zdravstvenega konzorcija. Je dotični morda odbornik na tržaški občini? Če to res je, potem se je treba vprašati: le kje še povzroča škodo?
(dg)
druga Ana Primosi, tretja pa Ele-na Sancin. V C skupini (od 11. do 14. leta starosti) pa je ocenjevalna komisija dodelila prvo mesto Valterju Auberju, drugi je bil Klavdij Le giša, tretja pa Sabrina Zidarič. Zmagovalci in tudi ostali udeleženci ex tempora so prejeli lepe na grade.
Istega dne so priredili tekmovanje v briškoli s številnimi bogatimi na-
Le četrtina tržaških bencinskih črpalk je včeraj delovala
V soboto so avtoprevozniki ponovno pričeli z oskrbo bencina in vsaj delno olajšali težave številnim avtomobilistom, ki so že od četrtka v stanju negotovosti glede goriva. Včeraj se je stanje nekoliko izboljšalo. V Trstu je delovala morda četrtina črpalk, naval pa ni bil tako izreden kakor prejšnji teden, čeprav so bencinarji imeli tildi včeraj polne roke dela. Težave so nastale le na črpalkah ob avtorestah, ki so jih oskrbeli s bencinom šele v o-poldanskih urah in omogočili tako številnim turistom, da nadaljujejo «romanje» na tako pričakovan počitek in oddih. Tudi glede plinskega olja se je stanje nekoliko izboljšalo, saj ga prejšnji teden sploh ni bilo, včeraj pa so skoro vse črpalke razpolagale tudi z nafto.
Kljub nekoliko boljšemu položaju pa vlada še zmeraj «pridržana prognoza*. Stanje se namreč še zmerom ni normaliziralo, bencinarji predvidevajo, da bo do normalizacije prišlo šele v četrtek ali petek, seveda če ne ho nepredvidenih nevšečnosti.
gradami, v nedeljo pa je v popoldanskih urah razvedrila občinstvo na-brežinska godba na pihala, ki jo vodi Stanko Mislej. Prva dva večera je igral za ples ansambel Lojzeta Furlana, med plesi pa so priredi li tudi razna tekmovanja. Sinoči pa je za razvedrilo poskrbel ansambel »Mokambo*.
V petek, soboto in nedeljo je bil v Križu praznik komunističnega ti ska, ki ga je priredila vaška sekci ja KPI. Prvi večer sta imela po-
litična govora Marta Ivašič in Pie-ro Panizon, ki sta podala splošni pregled političnega dogajanja v državi in pri nas. V soboto je bilo na sporedu tekmovanje v briškoli, v katerem je med 32 nastopajočimi pari osvojila prvo mesto nabrežinska dvojica Gruden - Pertot. Na drugo mesto se je uvrstil par Sossi Bor-tolotti iz Križa, tretja pa je bila dvojica Bubnič - Košuta, prav tako iz Križa. Zvečer je domači pevski zbor «Vesna* zapel pod vodstvom dirigenta Frančka Žerjala vrsto narodnih in partizanskih pesmi.
V	nedeljo se je praznik začel že dopoldne s slikarskim ex tempore na temo »Človek in delo*, ki se ga je udeležilo 20 otrok. Ob koncu so bili vsi udeleženci deležni lepe nagrade. Popoldne je na prazniku nastopila folklorna skupina «Castella-ni» iz kraja Castel S. Pietro pri Bo logni. Skupina je bila ves dan gost kriških komunistov in je s svojim nastopom navdušila ter požela za služen aplavz.
V	soboto in nedeljo je bilo zelo živahno tudi v Bazovici, kjer je domača Gospodarska zadruga priredita na zadružnem vrtu ljudsko zabavo s plesom, prav tako pa se je obnesla šagra v Prebenegu, ki jo je priredilo Prosvetno društvo Jože Rapotec. O šagri, ki se je zaključila sinoči, bomo podrobneje poročali v eni od naslednjih številk.
Povratek skavtov
Vodstvo slovenskih tržaških skavtov sporoča, da se bodo skavti in skavtinje, ki taborijo v Logu pod Mangartom, vrnili domov danes popoldne. Na železnišKo postajo v Sežani bodo prispeli ob 18.30 po italijanskem času.
čaje iz vseh romunskih pokropi-Zelo je naglasil tudi izvirnost ti bogastvo noš, pri čemer pa jo trs' ba pripomniti, da ima skupina i*s urejene noše, vendar pa so bila dekleta vseskozi enako obuta in sC nastopala v zelo neprivlačnih naj-lonkah.	.
Bežen prikaz ljudskih plesov rodne dežele so bukareški visoko-šolci pričeli s hitrim kolom iz j?‘ krajine Oltenija, ki leži pod m{ Karpati. Sicer pa sta hitr°" in veselo razpoloženje odlikoi^a malodane vse plese. Temperam^ ten in igriv obenem je bil ples iz Moldavie. pokrajine na drugem koncu države, tistem, ki v‘e-na Sovjetsko zvezo in je zat° J njem čutiti precejšen ruski vpliv.
Na zahod Romunije, točneje v pokrajino Banat, ki meji na •W1' slavijo in Madžarsko, nas je popeljal tretji, prav tako razposajen ples; tako noše kakor tudi koraki se seveda niso mogli ogni" vplivu sosednjih narodov. Fonoijpo iz pokrajine Oltenija je bil dekli ples *Oragajca», na katerega 00 fantje odvrnili z mitološkim P‘e' som Caluš* s Karpatov, ki je -a' radi zahtevnosti in privlačnosti občinstvo precej navdušil.	,
Drugi del sporeda so romWlslcl gostje pričeli z zanimivim plesom iz pokrajine Muntenia, ki se rth' teza nad glavnim romunskim stom. Tudi naslednji ples je bil’1 gorskega predela in sicer ie ^ rumeša, ki pa leži na skrajnem severu države, ob češkoslovaški riri1.
Kot posebnost je romunski an' sambel p italijansko turnejo pastil ples *Sucitoare», ki naj bi 5C neki romunski ujetnik povzel 0° kalabrijskem narodnem plesu. P krat so na solo moški ples odvile plesalke s «Corunoi> ali pleševa ki ponazarja praznik kruha in w ga poznajo po vsej Romuniji. .
S «Coruno» se je zaključil p!c?" del sporeda, precej pa bi bilo tre' ba napisati o orkestru, ki je spremljal študentsko folklorno skupip0' Gre namreč za približno deseter'100 profesionalnih godcev, ki so P°ej klasičnih glasbil odlično obvlada* še nekatera tipična romunska gto* bila.
Tako smo med drugim lahko sll‘ šali zelo izrazite zvoke (dambola^ ali po naše «cimbah, ki jih jo tudi v Prekmurju. V solo kah so predstavili še «drimbo>.. _ spominja na sicilijanski rscacciO' pensierh, pa piščali podoben tflv&S potem še romunsko inačico dud? «cimpoi», še posebne orglice c**41* in končno še tvioare cu goorufP' ki ...ie.	s trobento amplf£-
firanavtolma.	^
Vendar pa je ramo orkester *■ je plesalce vseskozi spremljal v slični zasedbi, nekako poenotil v*; motive, da so bili slišali precej ^ dobni. Vendar pa so godci s iF peramentnim igranjem sporedu vl1 li dokaj hitrosti in razigranosti J" s tem dali plesalcem skupine «A‘jf nelu», ki je tokrat prvič nastopa v Italiji in se je po tržaškem ^ stopu vrnila v domovino, doV možnosti, da so dokazali, da j sami sodijo v krog tistih vzhodni evropskih folklornih skupin, ki J*1?
plesne priprave manjka, (bp)
prav gotovo
UIL o obisku ministra Traxlcrja
Sindikalna organizacija UIL ^ objavila tiskovno sporočilo, v terem govori o obisku opojnom**^ nega ministra Vierija Traxlerja Trstu in o njegovem sestanku vrsto političnih in sindikalnih P1^ stavnikov. Traxler .je med drUg||B govoril tudi s tajnikom UIL P? briccijem, ki mu je orisal sVF stališče do osimskih sporazum® ter ponovil svoje znano stališče. ® je ustanovitev proste industrij6?) cone na Krasu gospodarsko ristno. Poleg tega je Fabricci jal, da 6i po njegovem mnenju ® lo boli primerno ustanoviti, seve® sporazumno z jugoslovansko str* njo, prosto cono nekje drugje.
Zdravstveno stanje Marjučita Cianija še vedno zelo resno
Zdravstveno stanje 19-letnega skujta Marjučita Cianija s Kontov®1” ki se je v petek zvečer hudo P°n4 srečil v avtomobilski nesreči Mangartu, je še vedno zelo resU Kot smo zvedeli iz šempetrske b°, nišnice, je njegovo stanje od sob° ne operacije zaradi pretresa možf! nov praktično nespremenjeno, m®® tem ko se počasi izboljšuje sta ar 15-letnega Marka Štoke s Prošenj ki je včeraj lahko že sam zaU* nekaj hrane. 16-Ietnega Davida W telka s Proseka so že odslovili mov, medtem ko bodo 15-letno C* ro Stefani iz Križa odslovili verF no jutri ali pojutrišnjem.
Dne 4. avgusta je preminila naša draga mama in nona
IVANKA SUBAN vd. CIJAK
Pogieb bo danes, 7. avgusta, ob 13. uri iz cerkve na Kontovelu.
Trst, 7. avgusta 1979 Pogrebno podjetje Zimolo
žalostno vest sporočajo: hčeri Milka In Kristina, sinova Viktor in Giordano (odsoten), zeta, snahi, vnuki in drugi sorodniki.
ODPOTOVALI SO V NEDELJO IZ NOVE GORICE V PREVOLE
Tudi skupina mladih iz zamejstva se udeležuje RUDA Suha krajina 79
Brigadirji s Tržaškega in Goriškega so vključeni v novogoriško MDB «Simon Gregorčič*
m.	2	3	1		l
NEVNIK
. V nedeljo zjutraj je odpotovala 12 Nove Gorice v Prevole skupina mladih s Tržaškega in Goriškega, skupno z ostalimi mladimi brigadirji novogoriške MDB «Simon Gre-Sorčič»i na mladinsko delovno akcijo (MDA) Suha krajina 79.
Prisotnost zamejske mladine na Suha Krajina je že tradicija, sta na tej akciji že pred dve-ma letoma bila prisotna dva Gori-c»na, lansko leto pa kar deset riladih s Tržaškega in Goriškega, “red odhodom brigade v Suho Krajino je v Novi Gorici pozdravil origadirje sekretar OK ZSMS No-va Gorica Andrej Kompara, ki je v svojem pozdravnem govoru po-
Kino
Ariston 21.30 «L'Australiano». A. Bates, S. York, J. Hurt.
‘*hz 18.00 «L’osceno desiderio». Ma-risa Mell, Lou Castel. Prepovedan mladini pod 18. letom,
^den 16.00 «1 misteri delle Bermu-de». Barvni film.
kscelsior 17.00 «Paura». Barvni film.
Grattacielo 17.00—22.20 «Duri a mo-rire». Luc Merenda. Barvni film.
M,gnon 16.30 «La pantera rosa». Peter Sellers, David Niven, Claudia Cardinale.
11 "Odrammatico 14.30—22.00 «La por-no ninfomane* in «Seximanie di una moglie». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Gristallo Danes zaprto.
Modern« 16.30 «La furia del drago». Bruce Lee. Barvni film.
Aurora 17.00 «11 gatto dagli occhi di giada». Prepovedan mladini Pod 14. letom.
Gapitai 17.00 «L’Umanoide». R. Kiel. Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 «Nero venezia-no». Prepovedan mladini pod 18. •etom.
Gledališča
Rossetti
Panes, 7. t.m., ob 20.30 četrta Predstava operete «Scugnizza» na glasbo Marie Costa.
J»tri, 7. t.m., ob 20.30 zadnja predstava operete tChicaška kneginja*, '■stopnice so v prodaji v Pasaži protti.
Prosveta
, Primorec iz Trebč prireja fo-~grafski natečaj na temo -•Mačka*.' dke (belo-črne ali barvne, format ■“jnimum 20 za 2b) sprejemamo ®d 20. 8 do vključno 23. 8. v ijud-„kem domu v Trebčah od 20.30 do p- Ure. Fotografije bodo razstav-na društvenem prazniku 25. in 26. avgusta.
Izleti
^BDT prireja od 25. avgusta do • septembra devetdnevni planinski Pohod po planinski vertikali SPDT u tromeje na Peči pri Trbižu preko p1 hodnih Julije ov, Rezije in Bene-jg Slovenije do Matajurja. Pohod jL Primeren za vse. Kogar bi rani ih? ’ naJ se za vse podrobnosti in formacije obrne na ZSŠDI (Ul. sv. rančiška 20, tel. 767304).
1 BB Ivan Grbec iz skednja prire-1» t avgusta izlet v Metliko - Be io krajina. Vpisovanje "sak dan od
do
štorih.
20. ure v društvenih pro-
Mesnica b a k padriče
sporoča cenjenim odjemalcem, da bo zaprta do 16. avgusta 1979.
UREDNIŠTVO DNEVA sporoča
hraleem, da revija avgusta ne h° izšla. Razlog za to so do-Phsti tiskarskega osebja (tiskarna avgusta meseca ne o-oratuje) in urednikov.
Naslednja številka DNEVA h° izšla zato septembra.
Uredništvo
udaril pomembnost MDA z vzgojnega vidika pri gradnji mladega človeka, ter podčrtal prisotnost v tej brigadi mladih iz zamejstva.
Nato sta še na kratki slovesnosti pred odhodom brigade spregovorila predstavnik podjetja Okroglica iz Nove Gorice, ki je pokrovitelj novogoriške brigade in pa sekretar OK Zveze borcev Franc Vidič, ki je prisotnim orisal junaško epopejo znane partizanske brigade Simon Gregorčič v času NOB na Primorskih tleh.
Na slavnosti so bili prisotni tudi predstavniki mladinskega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze iz Gorice. MDB «Simon Gregorčič* sodeluje na tretji izmeni MDA Suha Krajina 79, ki se je pričela v nedeljo, zaključila pa se bo v nedeljo, 2. septembra.
Naj omenimo še, da se bodo celotne izmene udeležili le nekateri mladinci iz zamejstva, drugi pa se predčasno vrnejo. Predvideno je tudi, da se bosta v to izmeno vključila naknadno še dva brigadirja, eden iz Gorice, drugi pa iz Trsta.
V zaključku navajamo še naslov brigade: MDA Suha Krajina 79 — Brigada «Simon Gregorčič* — Nova Gorica* — Prevole (pošta Hinje) — Suha Krajina (Dolenjska).
V teku vrsta javnih del v zgonišfci občini
V teh vročih in suhih avgustovskih dneh so na območju zgoniške občine stekla številna javna dela, ki so bila sicer že dolgo načrtovana, vendar se je realizacija zaradi zamudnih birokratskih postopkov precej zavlekla.
Najprej naj navedemo, da so pričeli z asfaltiranjem ceste, ki pelje iz Repnica v Zagradec. Kot nam je povedal zgoniški župan in obenem odbornik za javna dela Jože Guštin, je za to delo razpoložljivih 12 milijonov lir iz komisarskega proračuna in še nadaljnjih 8 milijonov lir iz istega vira, kar pa bo še vedno premalo za dokončno ureditev te ceste. Predvidevajo, da bodo z asfaltno prevleko prekrili cesto vse do Zagradca oziroma vsaj do «Pilja». Odcepa ceste od Zagradca proti meji z re-pentabrsko občino pa trenutno ne bodo asfaltirali, temveč bodo s sredstvi 9,6 milijona lir, ki jih je dala na razpolago Kraška gorska skupnost, razširili to ozko pot, da se bo promet lahko odvijal normalno in brez zastojev.
Včeraj so pričeli z deli za razširitev pokopališča v Zgoniku, potem ko je računski dvor po opravljeni razlastitvi vendarle izdal odlok. Predvidena je postavitev obzidja, občinska uprava pa bo morala od zasebnikov v občini odkupiti približno 700 kubičnih metrov zemlje.
Tudi v občinskih vrtcih opravljajo razna zunanja zidarska dela, kot je popravljanje strehe, žlebov in podobno, tako da bodo stavbe nared pred pričetkom pouka.
Končno naj omenimo še največje delo, katerega se je zgoniška občinska uprava lotila v zadnjih letih. Tu mislimo na občinsko telovadnico - socialni center, katerega lokacija je na skrajnem koncu Zgonika v smeri proti Repniču. V tem tednu so že pričeli z izkopavanjem temeljev s polno paro in če ne bo prišlo do neljubih zastojev, bo verjetno stavba iz montažnih elementov pokrita pred koncem tekočega koledarskega leta.
—bs—
n lun n niiimi lini i m n imi mi m m iiiiiiu m i mi ■■mimiiiiiiiiiiiiiiuii n im um n umi im |„l,l||inl|,m Hlinil
NA OPČINAH JE NUJNA NOVA SEKCIJA VRTCA
Obstoječi sekciji openskega otroškega vrtca ne moreta sprejeti vseh otrok, ki bi se radi vpisali
Že vrsto let otroški vrtec na Opčinah nima dovolj mest, da bi lahko sprejel vse prosilce, ki bi imeli po starosti pravico, da obiskujejo vrtec. Vse prošnje ravnateljstva ir združenja staršev, da
doslej »odgovora.
bi na Opčinah prišlo do ustanovitve no$b ■slove^1&<'!We$®rje, •' 'so
....
skrbništvo je navajalo razne birokratske težave, pomanjkanje prostorov, itd. Da pa so vse to le izgovori, smo lahko spoznali pred dvema letoma, ko je ostalo večje število italijanskih otrok brez mesta v obstoječih sekcijah. Takrat so brez posebnih težav ustanovili novo sekcijo za italijanske otroke.
Letos je vprašanje r.ove slovenske sekcije posebno aktualno, saj se je do sedaj vpisalo že šestnajst otrok več, kot jih moreta sprejeti
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica
sporoča obiskovalcem, da bo zopet odprta v ponedeljek, 3. septembra 1979.
Pisarna TPPZ bo do konca tega meseca zaprta.
Pokrajinsko združenje rejcev obvešča svoje člane, da bodo uradi zaprti do vključno 19. avgusta, sta.
Razstave
V PRIČAKOVANJU VIŠKA POLETNIH POČITNIC
Od včeraj so za dva ali tri tedne zaprte številne pariške trgovine
Zaslužene počitnice za trgovce in njihove uslužbence - Na povratku s počitnic se bomo soočali z marsikatero novo, seveda višjo ceno
obstoječi sekciji. Ker se vpisovanje nadaljuje še septembra, je verjetno, da se bo število odklonjenih otrok še povečalo. Kakšno upravičeno nejevoljo bi to povzročilo med družinami, je lahko predvidevati. Zato je treba na vseh ravneh in forumih zahtevati novo sekcijo. Ravna teljštvo je fo*4jpslalo na šolsko skrbništvo in- -težaško občino zah<-tevo ter podrobno dokumentacijo. Na podlagi člena 444, ki urejuje delovanje državnih otroških vrtcev, ima lahko vsaka sekcija največ 30 in najmanj 15 otrok. Odklonjeni otroci na Opčinah torej že presegajo število, za katero bi tudi po zakonu morali odpreti novo sekcijo. Zato morajo tako ravnateljstvi kot politične sile zastaviti vse sile, da bo do nove sekcije letos res prišlo in da bo tako zadovoljivo rasen problem, ki se ponavlja iz leta v leto.
M.P.M.
Od včerajšnjega dne je kar ve liko goriških trgovin zaprtih zaradi počitnic. Ovojnice trgovin so Zaprte, živopisani listki opozarjajo kupce in mimoidoče, da so tudi trgovci in njihovi uslužbenci na počitnicah za dva ali tri tedne. Nekateri teh listkov imajo tudi slovenski napis, kar je treba pri pisati zelo velikemu številu kupcev iz Jugoslavije, ki so postali že stalni gostje v Gorici.
Vrhunec počitnic bo tudi za trgovce prihodnji teden, ko bomo le s težavo našli odprto trgovino. To zaradi vrhunskega praznika italijanskih počitnic, ferragosta, velikega šmarna, ki pade sredi prihodnjega tedna. Še tiste trgovine, ki bodo v teh dneh odprte in ki prodajajo najnujnejše stvari, oodo prihodnji teden zaprte in le s težavo si bo moč v tistih dneh nabaviti kruh, mleko, hrano, meso.
Čisto razumljivo je, da tudi trgovci imajo svoje počitnice. To je tudi prav, saj gredo na počitnice vsi drugi, od delavcev do uradnikov. Težave so le v tem, da pridejo do počitnikovanja več ali manj istočasno. In to povzroča težave vsem. Pisali smo že pred nekaj dnevi, kako je bilo pred dvema tednoma v Sovodnjah, ko so bile vse gostilne istočasno zaprte, ali kako je v Gorici ob nedeljah, ko so prav tako skoro vse gostilne in bari zaprti.
Prodajalci časopisov in cigaret, bencina, kruha, mleka in cvetličarji so si svoj dopust uredili tako, da so njih trgovine izmenično zaprte cela dva tedna. Če ne dobiš zaželenega blaga v eni trgovini, si gotov, da boš dobil nekaj sto metrov stran. Edina hiba v tem sistemu je bila v teh dneh v.dobavi bencina, vendarle ne zaradi že ustaljenih počitnic uslužbencev, marveč zaradi kroničnega pomanjkanja bencina in drugih vrst goriva.
Drugače pa je z drugimi trgovinami. V Gorici so letos sicer trgovci odlašali z dopusti, kolikor so le mogli, zaradi velikega dotoka jugoslovanskih kupcev. Počitnice niso zaustavile tega pritoka, nasprotno, še več je jugoslovanskih turistov, ki izkoristijo svoje počitnice za obisk Gorice in še kakega drugega kraja 1 v naši deželi. Zaradi tega bo precej trgovin, razen
krep je nujno potreben, da se zagotovi redna preskrba prebivalstva v ostalih urah. Doberdobski župan pa je nadalje izdal odredbo, s katero prepoveduje porabo pitne vode za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov ali. druge namene. Vodo je treba uporabljati le v gospodinjstvu in v higienske namene. Za kršilce odredbe je predvidena denarna kazen v višini 200 tisoč lir.
TUDI VČERAJ GA JE BILO PREMALO
Bencin še vedno vznemirja duhove naših avtomobilistov
Z bencinom je razpolagala dopoldne le ena črpalka v središču mesta, popoldne pa še ta ne ■ Mnogi čakajo v vrsti pol ure, manjka pa jim samo šest litrov bencina
V	občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bodo v avgustu nasled nje razstave:
do 11. — Fernando Goina Gordini in Mauro Travan; od 12. do 17. — Ex tempore «Nc,jra-da Trga Unith dTtalia*; od 18. do 26. — Bruna Bertotti Frau-sin in Paolo Gerli; od 27. do 3. 9. — Simonetta Ferfo glia in Mario Salvo.
* * #
V	galeriji kavarne Tommaseo je
v teku 3. posmrtna razstava slik _____________________________Ettora Piccinija.
Včeraj - danes
Banes, TOREK, 7. avgusta j.	KAJETAN
)«2e vzide ob 5.55 in zatone ob ' ' 7- Dolžina dneva 14.31 — Lu-V2ide ob 19.52 in zatone ob 4.55 Jutri, SREDA, 8. avgusta MIRAN
e!JIe včeraj: najvišja temperatu-_.U’3 stoninie nainižia 21.8 sto-
stopinje, najnižja 21,8 stojte' ob 18. uri 27,8 stopinje, zračite11 1012,9 mb rahlo pada, vlaga dstotna, nebo jasno, veter 8 km razBik° jugozahodnik, morje malo st0«tean°, temperatura morja 25,2
JV ROJSTVA IN SMRTI ' torin 6‘ avgusta 1979 se je v Trstu tif? 0 otrok, umrlo pa je 12 oseb. ta rDIL1 so SE: Giovanna Ventu-vei| ‘ccardo Fumeo, Francesco No °’ Sara Vinovrski, Paola de A]exander Vecchiet, Alexan-Bclithanassis, Roberta Gerin. b^MRLi S0. 53 letni Giuseppe De lejn?’ 16-letni Virgilio lacobini, 87-t«ni Giuseppe Cabas. 93 letna An-GjJ® Udovič vd. Rmiber, 73 letna to U!r!llna Bnssanesp vd. Del San ’ ‘‘■letna Rosana Singolo vd. le
lich, 89-letni Ernesto Savi, 79-letna Caterina Radossich vd. Buda, 60-letni Giuseppe Maitzen, 67-letni Li-vio Bonner, 79-letni Nicold Ruzzier, 80-letni Gregorio Pini.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Gibtti (S. Francesco) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Trg Oberdan, 2, Ul. T. Vecellio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan, 2, Ul. T. Vecellio 24.
Predsednik Ljubljanske banke na obisku v Devinu
Pred dnevi se je mudil na krajšem osebnem obisku v Devinu pred sednik ljubljanske banke Janko Smole. Izkoristil je tudi priložnost, da si je ogledal devinsko-nabrežin-sko občino in se zlasti zanimal za posamezne gospodarske dejavnosti Obiskal je med drugim Kmečko in obrtno hranilnico in posojilnico v Nabrežini, kjer so ga toplo sprejeli predsednik Guido Zidarič in uslužbenci tega denarnega zavoda. Predsednik Smole si je ogledal nove prostore hranilnice in posojilnice ter se zanimal za njeno de lovanje, o čemer mu je poročal predsednik Zidarič. Ugledni sloven ski gospodarstvenik je voditeljem in uslužbencem tega denarnega zavoda čestital k uspešnemu delovanju in jim zaželel, da bi se hranilnica in posojilnica še bolj uveljavila.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
Vr s,obotolt 4, t.m. je praznoval
I}OMINIK VIDMAR
80. rojstni dan in god. Zdravja in še dosti veselih let mu želijo žena Amira. sin Roman in hčerka Marta z družinama in prijatelji.
tedna okrog velikega šmarna, kar odprtih in počitnice so si v njih tako trgovci kot uslužbenci uredili tako, da ne bo trpelo poslovanje v trgovini.
Sicer pa bodo pičitnice tudi v trgovinah, prav tako kot v tovarnah, trajale tja do 20. ali najkasneje do 27. avgusta. Potem pa bodo stvari šle naprej po starem, vsakdanjem tiru. Le marskatera cena v trgovini bo, zaradi že napovedanih skokov v cenah, dražja. Kar pripravimo se!
Strogo varčevanje z vodo v Doberdobu
Dosedanji pozivi k varčevanju s pitno vodo, ki so jih izdali v posameznih občinah, do zdaj niso kdove kako zalegli. Sušno obdobje se nadaljuje, poraba vode pa je zmeraj večja, žato so v nekaterih krajih sprejeli te dni strožje ukrepe.
Na področju doberdobske občine so se zato, v soglasju z upravo vodovodnega konzoreija Cafo, odločili za drastičen ukrep. Uvedli so namreč prekinitev dobave vode in to med 20. in 6. uro vsak dan. U-
Goriški planinci obiskali Pelmo (3168 m)
Interpelacija KPI o tovarni monopola
Komunistična senatorja Bacicchi in Gerbec sta pred nekaj dnevi poslala ministru za finance vprašanje, s katerim hočeta izvedeti, zakaj noče direkcija državnih monopolov vzeti v službo novega osebja v goriški tovarni državnega monopola. na Drevoredu 20. septembra, kjer izdelujejo oblačila za osebje drugih tovarn te direkcije. V tej tovarni je bilo svojčas zaposlenih 160 ljudi, sedaj jih je le 79. Ti pa ne zmorejo zadostiti vsem naročilom. Za normalno poslovanje bi v tovarni potrebovali najmanj 29 novih delavcev.
Kljub vsem zagotovilom, ki prihajajo iz rimskih ministrstev, bencina ni in noče biti dovolj za vse, ki po njem sprašujejo. V vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini je bilo tudi včeraj zelo slabo z dobavo bencina. Kot je poročal tržaški radio včeraj opoldne je bilo v sosedni videmski pokrajini moč dobiti bencin le na nekaterih črpalkah ob glavnih poteh, ki s Trbiža vodijo v Videm in od tod v kopališča. Očividno hočejo pri tujih avtomobilistih ustvariti vtis, da pri nas vse poteka v "redu. V manjših krajih pa bencina skoro ni bilo na razpolago. Če vemo, da se je poraba v teh dneh, bodisi zaradi tujih turistov, kot domačinov, ki zaradi dopustov v tovarnah, hitijo dan za dnem z družinami k morju (v Li-gnanu so našteli v soboto ln nede-lio 200.000 ljudi, v Gradežu pa 70 tisoč), zelo povečalo, potem je vsakomur jasno, kakšno škodo in nevšečnosti prinaša pomanjkanje bencina.
Še hujše je bilo včeraj v Gorici. V strogem središču mesta je bila odprta le ena bencinska črpalka, ona na trgu pred županstvom. Včeraj dopoldne so vrste avtomobilov pred to črpalko, prav tako kot že v soboto popoldne, dobesedno onemogočile promet na tej važni pro-
metni točki, saj je ena vrsta vozil segala v Garibaldijevo ulico, druga pa v De Gasperijevo ulico V nekaterih trenutkih sploh ni bilo moč po ozki Garibaldijevi ulici in mestni stražniki so morali priskoči-k urejanju prometa. Zaustavili smo se nekaj trenutkov pred to črpalko in videli, da je ljudi prevzela prava panična psihoza. Ali je sploh moč čakati pol ure v vrsti s skoro polnim rezervoarjem, saj so nekateri v avto srednje kategorije polnili le po šest ali osem litrov? Marsikdo je hotel napolniti tudi premične rezervoarje, pa mu niso u-stregli. Okrog poldne pa so tudi oni izčrpali zalogo in niso imeli na razpolago ne bencina ne nafte.
Nafto za tovornjake pa so imeli na razpolago na črpalki pri pevm-skem mostu, bencina tu ni bilo moč dobiti. Enostavno zaprte pa so bile včeraj doocldne, bodisi zaradi dopustov, kot zaradi pomanjkanja bencina, vse črpalke v bližini ločniškega mosta, one na Tržaški cesti in še drugod po mestu. Prišlo je torej do prave paralize. Kdor ni hotel čakati v vrstah, je izbral najbolj enostavno rešitev. Šel je v Jugoslavijo čez šem odrski ali solkanski meini prehod in tam dobil toliko bencina, kot se mu je zljubilo. Pa še cenejše je bilo.
iiiiiiiiiiHimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiMiiiHimiiiMiiiiiiiiimHMiiiiMiiiiiiiiiinfiimMimiHiiiiHiiimiiiiiiiiiMiiHiiiimmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiMiiniiiii«
OB KOMU TEDNA
Razgibana črna kronika s tatvinami in dramatičnim poskusom samomora
20-Ietni vojak si je poskusil vzeti življenje s skokom s strehe palače v mestnem središču ■ Tatovi v uradih Site in dveh privatnih stanovanjih
Medtem ko maloštevilni Goričani, ki se v tem času niso odpravili na letovanje, iščejo hladnih kotičkov, kjer naj bi se izognili moreči vročini avgustovskih popri dnevov in ko je javno življenje v mestu skoraj popolnoma zamrlo, sc .je, kot se običajno dogaja v Um času, precej obogatila goriška črna kronika. Za to gre zasluga, oz. krivda, predvsem tatovom, za katere to obdobje predstavlja višek delovne sezone, in nekaterim drugim dogodkom, ki za naše mesto na srečo še ne predstavljajo nekaj vsakdanjega
Po začnimo pri prvem, potencialno najbolj tragičnem dogodku, ki pa se je kljub vsemu srečno končal Njegov protagonist je bil 23-letni Folco Scalambrino, ki trenu no služi vojaški rok v Šlovrencu. V nedeljo popoldne se je fant povzpel na streho dveh štirinadstropnih stavb na Korzu Italia 54 in 56,
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209 197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure telef. štev. 732 627.
OSMICA — Miroslav Žigon — Zgonik — toči svoje domače črno in belo vino.
PRODAM enoinpoltonski tovornjak «OM-40», leto izdelave 1975. Pokličite tel. (0481) 24-60, vsak dan med 9. in 12. uro.
PRODAJAM zazidljivo zemljišče o-koli 1000—1200 kv. m, ob cesti Devinščina - Prosek. Telefonirati na št. 225333.
PRODAM malo motorno črpalko za namakanje vrti in nasadov — je popolnoma nova. Prodam tudi u-metniške fotografije za okrasitev stanovanj in drugih prostorov Lilija Bogomil, Bidovčeva 13/A Koper.
PRODAM po zelo ugodni ceni 5-me-trsko jadrnico z lastnim privezom ob pomolu v Piranu. Informacije na tel. štev. 910148.
TRGOVINA Mode Valentina pri Domju št. 89. Velika razprodaja oblačil vseh vrst!
PRODAM FORD taunus 1600 SW, letnik 76, v odličnem stanju, avtoradio Ulica Rapicio 7, telefon 763 107 Carli.
	
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV	
6. 8. 1979	
Ameriški dolar	813—
Funt šterling	1825—
Irski funt šterling	1 650,-
švicarski frank	490,-
Francoski frank	189—
Belgijski frank	26,5
Nemška marka	444,50
Avstrijski šiling	60,40
Kanadski dolar	690,-
Holandski florint	402.-
Danska krona	156,-
Švedska krona	188—
Norveška krona	158—
Drahma	22,-
Mali dinar	38,50
Veliki dinar	38,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
tik zraven vogala z Ul. IX. avgusta, z namenom, da skoči v prazno Njegov namen je bil takoj jasen ljudem, ki so posedali pred kavarnama na Korzu in nekaterim mimoidočim, ki so brž obvestili policijo in gasilce. Ko je že kazalo, da je tragedija neizbežna, sai se je mladenič ob prihodu gasilcev začel živčno premikati po štreni, je prišlo do srečnega razpleta: gasilci so prepričali fanta, da ni naredil usodnega koraka, ampak se je v spremstvu policije odpeljal najprej na kvesturo, nato pa zopet v kasarno v Šlovrenc. Množica radovednežev, ki se je bila med tem časom zbrala pod palačo na Korzu. si je lahko oddahnila in se po napeti predstavi vrnila domov zadovoljna zaradi srečnega konca. Morda pa je komu ostalo kljub vsemu v mislih vprašanje, zakai se je dvajsetletni vojak sredi sončnega avgustovskega popoldneva odloči!, da poskusi samomor.
Kot rečeno, so za popestritev črne kronike poskrbeli predvsem ta tovi, ki so v c-nem samem dnev i opravili tri podvige. Najprej so v noči med soboto in nedeljo vdrli v urade družbe Site. ki se ukvarja s telefonskimi napeljavami, v industrijski coni. Nekajurni trud. da so vdrli skozi vrata in odprli železno blagajno, je bil poplačan le s pičlo vsoto pol milijona lir in z nekaj neuporabnimi čeki. zaradi česar so nepridipravi pobesneli in se s steklenicami in peno za gašenje požarov znesli nad stenami in pohištvom uradov.
Druga dva podviga so tatovi o-pravili po vsej verjetnosti kar sredi belega dneva, saj so lastniki okradenih stanovanj odkrili nezaželeni obisk v večernih urah, rta povratku z izleta k morju. Tarči tatov sta tokrat bili vila 33-letnega trgovca Bogdana Macuzzija. v L1!. Brigata Re v Ločniku, in stanova nje Lidie Paulin, v Ul. Aquileia 11. Pri prvem, ki so ga tatovi že obiskali letos pozimi, je bi) plen razmeroma skromen. Neznanci so odnesli le radijsko budilko, dve uri in še kak drug predmet v skupni vrednosti okoli 500 tisoč lir, v naglici pa niso prišli do denarja, k’
ga ie bilo v hiši kar precej.
Nekoliko izdatnejši je bil plen v Ul. Aquileia kjer so se tatovi po lastili ,300 tisoč Ur v gotovini ter zlatnine za približno milijon lir. Oba primera sedaj raziskujejo a-genti goriške kvesture.
Včerajšnji dan ie bil na srečo precej bolj umirjen, saj niso zane-lež;li nebenega pomembnejšega do godka, če izvzamemo požar avtomobila v zgodnjih jutranjih urah na Majnici, Iz še neznanih vzrokov je ogenj zajel fiat 850. last Alda Cidina, iz Ul. Udine v Ločniku. Gasilci so takoj priskočili na pomoč, kljub temu pa znaša škoda okoli pol milijona lir.
Veliko turističnih plovil ob obali -nekaj tudi nesreč
Kljub pomanjkanju nafte je te dni ob naši obaU precej živo. Med toUko množico najrazličnejših turističnih plovil pa ni nič čudnega, če pride tudi do nesreč. Tako je v noči od nedelje na ponedeljek posadka izvidniškega čolna CP 2054 tržiškega luškega poveljstvi, morala priskočiti na pomoč tričlanski posadki motornega čolna, last 21 letnega Giacoma d'Ambrosia iz Vidma, ki se je znašla v težavah, nedaleč od sipine Mula di Muggia. Plovilu je namreč odpovedal motor in posadki ni preostalo druge ga, kakor da po radiu zaprosi za pomoč.
Vse se je srečno končalo pri bUžno ob pol enih včeraj zjutraj, ko je izvidniški čoln zavlekel pokvarjeno plovilo v gradeško pristanišče.
Sicer pa imajo za varnost zadolženi organi te dni kar precej dela, marsikdaj po nepotrebnem. Tako je bilo tudi v nedeljo, pa tudi v soboto ponoči, ko so neznanci na področju gradeške lagune izstrelili nekaj rdečih signalnih raket, ne da bi se znašli v težavah. Luško poveljstvo opozarja pred takim ne odgovornim ravnanjem.
Skupina goriških planincev je v soboto in nedeljo, po nekajletnem premoru, vnovič obiskala Dolomite. Že v soboto popoldne so se povzpeli do zavetišča Venezia, nad Fornom di Zoldo, v višini 1957 metrov, tik pod stopom v Pelmovo steno. V nedeljo so se nekateri, medtem ko so drugi raje ostali v koči, povzpeli na 3168 visoki Pelmo in to po običajni smeri. Imeli so kajpak srečo z vremenom, kajti po sobotni nevihti, ki je dobro počistila ozračje, je bilo vreme v nedeljo zares čudovito. Brez oblačka vse da popoldanskih ur, ko so se nad vrhovi začele zbirati megle. Razgled z vrha, ki so ga dosegli po več kakor štirih urah preče, naporne hoje, je bil enkraten. Polg množic okoliških tritisočakov so se v daljavi, čeprav nekoliko zakriti z oblaki, videli tudi naši Julijci.
Po povratku z vrha preko precej zračne poti, čeprav ji pravijo «via normale* in pred odhodom v dolino in proti domu, so napravili še gornji spominski posnetek pri zavetišču. V ozadju je, na drugi strani doline, Pelmov sosed Antelao.
Še o publicizaciji avtobusnih prevozov
Na sedežu pokrajinske uprave so prejšnji dan ponovno preučili vprašanje publicizacije avtobusnih podjetij Petruz in Isonzo. Kot je znano, so v pokrajinskem svetu že sprejeli zadevni sklep, deželni nadzorni odbor pa je sklep raz vel javil, ker ni bil najbrž pravilno formuliran. Pokrajinska uprava si prizadeva ponovno dati ta sklep v razpravo svetu. Tudi deželna urava je z besedami odbornika za prevoze Cociannija, ki je sodeloval na že omenjenem sestanku, še en krat potrdila svoje pozitivno sta lišče do publicizacije omenjenih dveh podjetij. Na ta način bi bila vsa medkrajevna avtobusna služba na Goriškem v rokah enega samega, t.j. pokrajinskega avto busnega podjetja.
O Dva dni prejšnji teden, 30. in in 31. julija, so stavkali uslužbenci goriške hranilnice. V zvezi s tem je za dva dni goriški prefekt podaljšal rok plačila menic v vseh podružnicah omenjene banke.
V TRŽTŠKI BOTNTŠNICT
Socialni centri zaprti do konca avgusta
Uprava tržiške bolnišnice sporoča, da socialni centri, kjer opravljajo specialistične zdravniške preglede za zunanje paciente, v avgustu ne bodo poslovali. Redno bodo začeli delati šele 1. septembra.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «Distanza 0». Annie Girardot, J. Dupronic. Barvni film.
CORSO Zaprto zaradi dopusta. VITTORIA 17.00—22.00 «Kaputt La-ger: gli ultimi giorni delle SS».
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Moglia-mante*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Americ* 1929». .mg
JSova Gorica
in okolica
SVOBODA 18.00-20.00 «Tiger». Jugoslovanski film.
SOČA 18.00—20.00 «Razjezil se bom*. Francoski film.
DESKLE 19.30 «Grške smokvice*. Nemški film.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Debora Negro, Elena Samonati, Fabio Monfardin, Federica Narduzzd. Lorenza Mar-cuzzi, Valentina Maun. Laura Na-dah.
UMRLI SO: 67-letnd upokojenec Pompeo Rizzatto, 71-letnj upokojenec Giovanni Cenci, 37-letni delavec Mario Saher, 62-letna upokojenka Natalia Burgnich, 95-letni u-pokojenec Giuseppe Gon, 77-letna gospodinja Carolina Clede vd. Bregant, 91-letna upokojenka Luigia Franceschini vd. Gandolfi, 44-letni invalid Sergio Prež, 84-letna upokojenka Ivana Pelicon vd. Cotič.
POROKE: uradnik Mariano Mau-ri in delavka Cinzia Sinopoli. študent Stefano Fornasier in študentka Anna Cecchini, uradnik Antonio Abrescia in prodajalka Rita Cej, trgovec Paolo Simoni in uradnica Ada Leban, delavec Claudio Chio-pris in študentka Monica Cailiga-ris, bolničar Glorgio Comel in vzgojiteljica Laura Mareni.
OKLICI: prodajalec Manlio Sciar-rino in uradnica Concetta Di Minica, oficir Giuseppe Martucci in vzgojiteljica Filcmena Pisini, delavec Sergio Frascina in študentka Eleonora Barbangelo, tehnik Flavio Gerin in univerzitetna asistentk^ Alida Oleotto, prodajalec Giampao-lo Ceretti in uradnica Daniela Tonini; uradnik Felice Aprile in u-radnica Ivana Gratton, profesor Božo Gruntar in profesorica Anna mana Verbi, delavec Giorgio Fina in učiteljica Giuliana Magnarin, delavec Giorgio Bregant in uradnica Luciana Russian.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Corso Italia 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72 701.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše
IVANE PELICON vd. COTIČ
se iskreno zahvaljujemo gg. župnikoma, dekliškemu in moškemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin.
Sinova, hčere in drugo sorodstvo
Vrh, 7. avgusta 1979
SE O POLPRETEKLI ZGODOVINI ROJANA
NITI FAŠIZMU NI USPELO POVSEM ZATRETI PROSVETNEGA DELOVANJA MLADIH ROJANČANOV
Pomembno poslanstvo mladinskega društva Zarja po osvoboditvi - Navezanost na bazoviške junake,
- Velik razmah kulturno-prosvetnc dejavnosti takoj po katerih se danes imenuje rojanska osnovna šola
V eni prejšnjih številk Primorskega dnevnika smo pisali o pro-ovetnem delovanju v Kojanu. jrro-stor, ki smo ga imeli na razpolago ni dovoljeval, da bi o zgodovini prosvetnega delovanja v Rojanu obširneje poročali. Zdi se nam pa umestno, da bi se pri nekaterih točkah ustavili, jih poglobili in dopolnili. Te zadevajo predvsem potek društvenega delovanja v času fašizma in takoj po osvoboditvi.
Že po prvi svetovni vojni je bilo društveno delovanje v Rojanu, kot tudi drugod na Primorskem, precej otežkočeno, saj ni bil novi «gospodar» Slovencem preveč naklonjen. Stanje se je z nastopom fašizma še poslabšalo. Najbolj so bila pri tem prizadeta slovenska društva predvsem mladinska, saj je fašizem prav v njih videl največjega sovražnika. Z druge strani so seveda mladinska društva i-mela za glavno nalogo vzgajanje mladine v protifašističnem in narodnostnem duhu. V tem obdobju se je povsod na Primorskem začelo množično ustanavljanje raznih zvez, društev, krožkov itd. Nnhovo delovanje je nekako vodila oziroma jim dajala smernice Zveza mladinskih društev. cNaloga in program Zveze je bilo množično vključevanje slovenske mladine v narodnostnoobrambne namene,* (Roian skozi čas).
Mladinsko društvo Zarja iz Rojana, ki je bilo ustanovljeno leta 1924, sodi med najpomembnejše. Društvo je delovalo v gostilni «Ma-
FESTIVAL LJUBLJANA
27. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL
DANES, 7. avgusta, ob 20. uri —
1000 YEARS OF JAZZ (Legende Jazz glasbe), New Orleans. JUTRI, 8. avgusta, ob 20. uri — SCOTTISH BAROQUE ENSEM-BLE, Edinburgh — Dirigent: Leonard Friedman - Handel, Mozart, Elgar, Sibelius, Wi-ren.
V	ČETRTEK, 9. av„ ob 20. uri — SCOTTISH BAROQUE EN-SEMBLE, Edinburgh — dirigent: Leonard Friedman -Handel, Vivaldi, Bach, Wil-liamson, Mozart, Skakoltas.
V	PETEK, 10. av., ob 20. uri — Folklorni ansambel Hrvatske LADO.
V	SOBOTO, 12. av.. ob 20. uri -Fornezzi: V SVINAFELL PA KAR BREZ BATERIJE, Ljubljana - Janez Hočevar - Rif-le - 1. izvedba.
V	NEDELJO, 12. av., ob 20. uri - Klavir: DIRK JOERES, Bonn - Schumann, Brahms, Chopin, Skrjabin, Stravinski. V preddverj-’ festivala je odprta razstava Janeza Pirnata «Istrski kamen*.
Vstopnice v prodaji od 11. do 13. in od 18. do 19. ure ter pol ure pred začetkom predstav pri blagajni festivala.
ria Longa* (nekje med Ulico Mo-reri in škalasanto). Pozneje so se člani zbirali v hiši Olge Petkovšek. Med glavne in vodilne člane sodi soustanovitelj in prvi predsednik Rihard Kapun, ob njem še Josip Fišer, Vladimir Turina, Iva Višnjevec, Lojze Spacal. Naj tu podčrtamo, da so se rojanski mladini takoj pridružili še Zvonimir Miloš, Franjo Marušič in Ferdo Bidovec — bazoviški junaki.
Že v prejšnjem članku smo o-menili, da so v društvu delovali razni odseki. Poleg športa so pri Zarji vestno gojili kulturne odseke, med katerimi je občasno delovala tudi dramska skupina. Prirejali so predavanja, ki so jih vodili sami člani. Imeli so knjižnico; knjige pa so posojali članom in nečlanom. V času fašizma je bila Zarja dvakrat razpuščena; prvič ob izletu v Lokev pri Divači, kjer so mladinci položili venec na grob Svobodina čoka. buditelja slovenske misli. 8. 11. 1926 je komisar izročil odbornikom dekret o razpustitvi društva. Zakon je predvideval petnajst let zapora za morebitni poskus obnovitve društva. Že na prvem sestanku so se mladinci odločili, da bodo nadaljevali, tokrat z novim imenom Zora. Zbirali so se na domu pokojnega Ivana Novaka, včasih pa pri Lojzetu Spacalu. Na usodni u-darec ni bilo treba dolgo čakati. Z odlokom notranjega ministra o razpustitvi vseh slovenskih in hrvaških društev v Julijski krajini je 17. avgusta 1927 Zora končala s svojim delovanjem. Mladinci pa kljub temu niso klonili, saj so še naprej prirejali vrsto izletov in srečanj. Leta 1928 so sredi januarja pripravili vsemladinsko srečanje na Slavniku.
Vsemu temu so seveda sledile množične aretacije, med katerimi je vso slovensko in antifašistično mladino najgloblje prizadela u-smrtitev štirih bazoviškili junakov, leta 1930. Vsa dejavnost se je v tem času posebno osredotočila na politično in v manjši meri na kulturno angažiranost. Naj tu o-menimo skupino Štempiharjev, ki je izdajala v ilegali še svoje glasilo. Imeli so se za pristaše slavnega junaka Štempiharja, ki je v-starodavnih časih povzročal skrbi cesarju in užival spoštovanje preprostega junaka*. (Jadranski koledar - 1968).
Omejili pa bi se le na ilegalno kulturno oziroma "pros Vetrih delovanje. Sem spadajo tudi tečaji slovenske šole, Id so se zvrstili na področju Grete in Rojana. Vodila jih je Karmen Zorč - Tatjana, v stanovanju Marije Samsa in pokojnega Ivana Novaka.
Po osvoboditvi je prosvetno življenje v Rojanu ponovno zaživelo. Najplodnejša leta so gotovo bila od 1945 pa do 1948. 14. junij 1945 je še danes za vse zavedne Slovenke in Slovence zgodovinski datum. Tistega dne se je v rikrea-torju namreč zbralo nad tristo Slovencev. Na občnem zboru so ustanovili Prosvetno društvo Rojan, Zmaga Bufona pa so izvolili za predsednika. V okviru društva je deloval mešani pevski zbor, ki ga je spočetka vodil Ubald Vrabec, nato na profesor Šonc. Imeli so še mladinski pevski zbor, dramsko skupino in telovadni odsek. Društvo je imelo tudi svojo knjižnico, saj so člani darovali nad 250 kniig. Ko je decembra 1945 zavezniška uprava izrinila Slovence iz rikreatorija, je društvo ostalo brez primernih prostorov. Ožnji odbor se je nadalje sestajal pri Sabini Piščanc v Ulici Moreri. Žal pa nista pevski zbor in dramska skupina imela primerne dvorane, zato sta bila nekako prisiljena delovati na tujih odrih. Ustanovili
[ so tudi tamburaški zbor, ki so ga I imenovali Tržaška tamburica. Čla-| ni so bili rojanski otroci; pobudo j za ustanovitev zbora so dali prav slovenski starši, ki so želeli, da bi se njihovi otroci kulturno udejstvovali tudi izven šole. Zbor je svoje delovanje prekinil leta 1959. Njegov vodja, Janko Gerdol je moral zaradi slabega zdravja o-pustiti dragoceno dejavnost, naslednika pa niso našli.
V drugi polovici petdesetih let se je skupina mladih slovenskih fantov in dekleh iz škorklje in Rojana začela redno shajati in prišlo je do ustanovitve Prosvetnega društva Rade Pregare Rojan - škorklja. Skupini so se kmalu nato pridružili še nekateri izkušeni prosvetni delavci; pobuda je pri vseh prebivalcih vzbudila zanimanje in žela odobravanje. Za društveni prostor so mladi preuredili garažo v Ulici Manna 29,
kjer so se nato redno zbirali. V društvu so delovali folklorna skupina, športni odsek, Tržaška tamburica in dramska skupina. Posebno velik uspeh so žele veselice, ki jih je društvo prirejalo pri Piščancih. 14. decembra je društvo sklicalo izredne občni 2Dor: z njim se tudi zaključuje plodno življenje samega društva.
Tri leta zelo uspešnega delovanja je zabeležila tudi dramska skupina Dom. Skupino so ustano vili leta 1982 v novih prostorih Marijinega doma, kjer so člani imeli tudi vaje in nastope. Cilj skupine je bil, da bi se mladi naučili lepe slovenske besede in jo nato posredovali še ostalim.
V zadnjih letih ni bilo prosvetno delovanje preveč bogato. Pravo poživitev je pomenilo lansko poimenovanje rojanske osnovne šole po bazoviških junakih.
(vb)
Pročelje rojanske srednje šole Fran Erjavec
INTERVJU Z MLADIM TRŽAŠKIM PEVCEM, KI NOČE BITI LE KANTAVTOR
Balkanski ritmi, mitologija, nenehno iskanje osnovne značilnosti glasbe Alfreda Lacosegliaza
«Ni mi do aplavza množice, pač pa do osveščanja poslušalcev>x Težko je prodreti, če te velike glasbene hiše ignorirajo
V tržaških glasbenih krogih je pevec Alfredo Lacosegliaz prav dobro znan. Navajeni smo ga videvati na raznih festivalih komunističnega ali socialističnega tiska, na vseh političnih prireditvah naprednega značaja, pa naj bo to zbiranje podpisov proti stanovanjskim izgonom v posameznih mestnih četrtih, protestna manifestacija za sindikalne pravice delavcev ali pa koncert v prostorih bivše psihiatrične bolnišnice. Lacosegliaz nastopa v Trstu sam kot pevec s kitaro v roki ali pa kot član glasbene skupine «Giorni Can-tati», po Italiji pa nastopa kot član že priznanega «Gruppo folk intemazionale», skupine, ki izvaja narodne pesmi z vsega sveta.
Lacosegliaza kot pevca ni mo-gQče, yokvifjU v noben glasbeni tok, po svojin pesmih pa ga ni mogoče približati nobenim že standardiziranim glasbenim modam, pa naj bodo to jokajoče ljubezenske pesmi ali pa giasbeno dovršene in učinkovite pesmi nekaterih kantavtorjev. Pa poglejmo, katere so njegove značilnosti kot pevca in glasbenega ustvarjalca, ki so vsekakor globoko zakoreninjene v njegovem lastnem značaju iskalca vedno novih poti, ki naj bi ljudi približalo glasbi s kritičnim pristopom.
Lacosegliaz nas je obiskal kar v redakciji našega časopisa, kjer smo skoraj dve uri govorili o marsičem, ne nazadnje o tem, kako je težko v mestu, kot je Trst, poskušati nekaj, kar bi bilo resnično novo, pa naj bo to na glasbenem ali kakem drugem področju, kako ljudje težko sprejemajo nekaj, kar gre izven, že standardnih glasbenih shem: pesem — prijetno poslušanje melodičnega ritma in večkrat nesmiselne vsebine — neizbežen končni aplavz. Izvedeli smo nadalje, da živi v nekem stanovanju, ki je vselej, tako podnevi kot ponoči, odprto za prijatelje in znance, preživlja pa se izključno s svojim glasbenim udejstvovanjem.
Zabeležimo sedaj intervju.
Vpr.: Ko govorimo o tebi, ne moremo mimo tvojega glasbene-
ga ustvarjanja, ki je popolnoma različno od že ustaljenih snem rekli bi skoraj, da je tvoja glasba stalen poiskus iskanja novih vsebin. Zakaj sploh to počenjaš?
Odg.: Mnogokrat sem se tudi jaz to vprašal. Lahko bi počenjal prav kot vsi drugi pevci, ki iščejo najlažje poti k uspehu, vendar pa tako večkrat žrtvujejo svojo u-stvarjalnost aplavzu množice, kateri ugajajo lahka rima, melod:č-ni refren in melanholična vsebina. Meni ni šlo do tega. Rekel bi skoraj, da to počenjam skoraj iz neke že zakoreninjene upornosti, pa tudi iz prepričanja, da je treba voslušalce glasbeno osveščati, pa naj bo rezultat tega nerazumevanje ali celo žvižganje. Moje pesmi imajo balkanske ritme, predvsem bolgarskega, vsebina pa je v glavnem narodna ali mitološka. Jasno je, da ljudje niso pripravljeni na tak tip glasbe, vendar pa je to nujen davek ne kemu osebnemu glasbenemu iskanju in izpopolnjevanju.
Vpr.: Kakšen pa je glavni razlog, da to počenjaš, saj verjetno tebi ne gre toliko, da bi v Trstu razširjal bolgarske ali jugoslovanske ritme. Za kaj ti torej gre?
Odg.: Res je, zame to ni bistveno. Važno se mi zdi le, da se poslušalec z glasbo vzgoji v kritične-
ga poslušalca, ki skuša razumeti glasbo in besedilo ter jo nato o-cenjevati, naj bo pozitivno ali negativno. Udeleženci koncertov ne smejo samo sedeti in poslušati glasbo, ki jim jo pevci z odra ponujajo, temveč jo morajo doživljati. Glej, recimo, kaj se je zgodilo pred kakim mesecem med koncertom, ko sem nastopal tudi jaz, ob priliki svetoivanskih kresov. Ko sem začel igrati, je najprej zavladala smrtna tišina. Moja glasba se je ljudem zdela tako oddaljena od njihovih vsakdanjih glasbenih standardov in tudi nerazumljiva, zato je pazljivo prisluhnila In kaj se je zgodilo? Svoje poslušalce sem «razdelil» v dva tabora in sicer v tiste, ki so v tišini z enim ušesom poslušali ter zehali ali celo odhajali, ter tiste, ki so mojo glasbo z navdušenjem sprejeli. Takrat sem na (istem travniku v prostorih ne bolnišnice doseget 'svoj cilj.
Vpr.: Tvoja glasba je po mnenju mnogih glasbenih kritikov zelo kvalitetna. Zakaj torej, čeprav deluješ na glasbenem polju že celo vrsto let, nisi dosegel še tistega širnega, rekli bi skoraj komercialnega uspeha, ki bi si ga tudi zaslužil. Velike glasbene hiše te n.pr. sistematično ignorirajo.
Odg.: Prav to je tisto! Prej smo
■ — •••" ■ "^0^"
Alfredo Lacosegliaz
••IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIlillllllllllllIHMIIHIIIIIIlMIItllllllfllllllllllllllinilMIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllHlIlIlIllilliliiiiiillllllllllIllllllMllllllllllIftailllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIUIIIIIIIAIIIHilHIIHIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllIHmi
VTISI S TRITEDENSKEGA POLETNEGA OPERNEGA FESTIVALA NA FINSKEM
Savonlinnan Oopperajuhlat - presenetljivo umetniško doživetje
Malokdo, ali skoraj nihče pri nas ne ve za finski poletni operni festival v Savonlinni. S prijaznim povabilom finskih glasbenih umetnikov sem se mogel kot prvi in edini gost iz Jugoslavije udeležiti veličastnih opernih predstav na prostem, v staroveškem gradu O-lavinlinna. le trinajstič zapored se je letos odvijal tritedenski finski <Savonlinnan Oopperajuhlat» z glasbenim programom instrumentalnih in vokalnih komornih koncertov, tekmovanjem mladih pevcev in s (remi opernimi deli s sedemnajstimi predstavami na ogromnem prostoru med grajskimi zidinami. Obiskovalec iz južnih predelov Evrope obstrmi. da se že trinajsto leto odvija redni vsakoletni operni festival v dalj-nji Skandinaviji.
Razsežno grajsko dvorišče z dva tisoč sedeži je iznajdljivo pokrito s platnenimi plahtami, tod na severu prav tako rado dežuje kot v Ljubljani ali Salzburgu. Grajski ambient, ki me je v mnogocem spominjal na dubrovniške zidine, le. da Dubrovnik ne premore tako velikega uprizoritvenega prostora na prostem, nudi opernim predstavam svojevrstno in veličastno mizanscensko prizorišče.
Uprizoritveni prostor kamnitih zidov je pravcati izziv režiserjem in scenografom, da ne govorim o odlični akustiki. Prilagajanje prostoru odpira probleme, ki jih morajo zaradi izredne širine in skromne globine reševati organi-
zatorji bolj dvodimenzionalno. Nadomestilo za globino sta visoki stopnišči na obeh straneh, ki o-mogočata pregledne vertikalne postavitve prizorov in nastopov, kar ustvarja veličastne poglede.
Uprizoritev Verdijevega Don Carlosa se je odvijala v iznajdljivi scenografiji ruskega scenografa in kostumografa Eduarda S. Kotšergina. Na prirodni kamniti sceni je postavil ogromen metalen lok iz prave medenine, in z njegovim dviganjem in nižanjem ustvaril potrebne oblike posameznim slikam. Tudi vsi dohodi v skalah so bili odbiti z medeninastimi okvirji, ki so usvarili potrebno težko vzdušje tiranstva na španskem dvoru. Spretno in zanimivo je v takšnem okviru razvijal predstavo priznani režiser Georgi A. Tovstonogov Gorkijevega gledališča iz Leningrada.
Bilo je nekaj iznajdljivih prijemov, ki jih nudi omenjeno prizorišče, vendar se gledalec ni mogel znelnti vtisa, da je demagogija španskega despota Filipa II. prikazana bolj z ruskih vidikov nekakšnega Borisa Godunova. Prav tako so bili nastopi množic podobni prizorom v raznih ruskih operah. Spektakularen je bil inkvizicijski avtodafe, grmada z resničnimi plameni, ki se je spričo zažiga obsojencev prižgala in zadimila naravno, brez njih. kar je bilo seveda preveč vidno in zato neprepričljivo. Praktičen scenski efekt je bil ječa, ki so jo izvirno
pričarali s stražarji s svojimi sulicami, obešenimi na horizontalni lok. Nesmiseln pa je bil konec o-pere, kjer se je pokojni kralj Karl V. v viteškem oklepu pojavil kot duh iz groba, podobno kakor Komn-tur v Mozartovem Don Juanu.
Junaka predstave sta bila na premieri svetovno znani finski basist Martti Talvela kot izvrstni Filip II. in odlični baritonist Jorma Hgnninen kot Rodrigo. Pridružila sta se jima še Kalevi Koskinen v poslovni vlogi Don Carlosa in Rei-no Lauanne kot Veliki inkvizitor, ki pa žal zaradi nenavadnega režijskega koncepta tega lika in ko-stumacije, ni mogel tako grozljivo izžarevati, kot vloga zahteva. Dobri predstaviteljici sta bili še priznani finski pevki Ritna Auvi-nen kot Elizabeta in Aino Takala kot princesa Eboli.
Solisti, mogočni zbor nad osemdeset pevcev in odlični orkester so izpričali visoko umetniško kvaliteto. Predstava pod odličnim glasbenim vodstvom mladega finskega dirigenta Leifa Segerstama je bila za dosedanjega nepoznavalca finske operne dejavnosti pravcato odkritje.
Enostavno, izredno duhovito oblikovano prizorišče s stiliziranimi gibljivimi scenskimi elementi scenografa in kostumografa Tonija Busingerja v Mozartovi Čarobni piščali, so s tehničnimi premiki dekorativnih - elementov hitro in e-]ektn0 spreminjali pred očmi gledalcev prizorišče v odgovarjajoča
okolja dogajanja. Kot v Don Carlosu, so se v Čarobni piščali še bolj uveljavili prilagodljivi prijemi edinstvenemu kamenitemu am-bientu, ki so nenehno spreminjali oder v sugestivne čarobne scene fantastične Mozartove opere.
V	dinamičnem zaporedju z mnogimi efekti za zunanji učinek, včasih s kar preveč pirotehničnega ognja in hrupa, je iznajdljivi režiser August Everding upodobil Čarobno piščal. Mladi dirigent Tikka Kari, Finci imajo več izvrstnih mladih dirigentov, je s posluhom za Mozartovo glasbo vodil veliki orkester, soliste in številni zbor, ki so predstavljali duhove, sužnje in ljudstvo.
V	velikopotezni predstavi se je spet pojavila nova ekipa finskih solistov. Z občudovanjem smo prisluhnili lepim, svežim glasovom in njihovim vokalnim tehničnim zmogljivostim. Neverjetno koliko šolanih pevcev zvenečih glasov imajo Finci, o čemer mi, na jugu Evro-je nimamo pojma! Pojaven basist z zvenečim glasom Jaakko Ryhd-nen je svečano predstavljal Sara-stra; eno najtežjih Mozartovih vlog, Kraljico noči, je pela s kristalno čistimi koloraturami Julie Griffeth. Pamino je pela odlična finska pevka stockholmske Opere Irma Urrila, poznana iz švedske filmske verzije Čarobne piščali v režiji slavnega režiserja Ingmar-ja Bergmana. Tri dame zapeljivke so bile očarljive Rita Bergman, Tuula Nieminen in Aili Purtonen,
le kostumsko so bile premračno odete.
Kot Tamino se je predstavil prijetno obarvani lirski tenor Kari Kuoppa. Razgiban in zabaven je bil Papageno Tima Honkonema, ki je s sproščeno igro in lepim glasom ustvaril izvrsten lik z vsem žarom mladostnega razpoloženja. V karakterni vlogi Monostatosa se je temperamentno predstavil Jorma Falck s četico črncev, ki so z i-gro, petjem in plesom razgibali dejanje.
Bilo je mnogo prijetnih presenečenj, vendar tudi nekaj kičastih prizorov, ki so jih pač mogočale tehnične priložnosti predstave na prostem.
S posebnim veseljem spregovorim o uprizoritvi opere Poslednje skušnjave finskega skladatelja Joonasa Kokkonena, s katerim sem se tudi osebno seznanil. Vredna bi bila posebna glasbeno - dramaturška razprava o opernem delu, toliko dramatične in čustvene impulzivnosti je v tej glasbeni u-metnini. Saga o zanimivem kmetu Paavo Ruotsalainenu. ki je živel na Finskem kot pridigar, mi je ponudila dvoje presenečenj: razen znanih del finskega skladatelja Jean Sibeliusa, malo poznamo moč finske sodobne operne u-slvarjalnosti in poustvarjalnost finskih opernih umetnikov. Čeprav sta bili uprizoritvi Don Carlosa in EMIL FRELIH
(Nadaljevanje na zadnji strani)
govorili o kritičnosti in nekritičnosti standardnega poslušalca glasbe. Glasbenim hišam pač gre za to, da ohranjajo ljudi v glasbeni «ignoranci» in nekritičnosti. Tako lahko vendar mirno naprej prodajajo svoje izdelke, pa naj bodo še tako slabi in plehki. Sicer pa ta logika velja povsod v naši družbi in ne samo v glasbi.
Vpr.: Vrnimo se k tvojemu glasbenemu ustvarjanju. Lani si izdal ploščo z naslovom «L’orco feroce*. Kaj lahko poveš o tej plošči?
Odg.: Plošča je po svoje posebna, kot pač vse moje glasbeno u-stvarjanje. Posneli smo jo v Milanu v neki glasbeni zadrugi, ki jo upravljajo tovariši. S tem smo med drugim dokazali, da je mogoče izdajati plošče z malimi finančnimi sredstvi in da so tudi zaslužki velikih glasbenih hiš neprimerno visoki in pretirani. Le kako je mogoče, dd se prodajajo plošče po
7.000	lir?
Vpr.: Kaj pa vsebina plošče? V čem je njena posebnošt.
Odg.: V plošči sem nazorno prikazal svojo glasbo, ne sebe, kot to n.pr. dela moj dober prijatelj Angelo Baiguera. Moja glasba pa so balkanski ritmi z mitološko vsebino, saj v njih v glavnem ngsto-pajo živali, druge značilnosti pa so uporaba starih, že ne več rabljenih besed, ter še jezik, ki ga sestavljajo besede več jezikov (pri nas n.pr. italijanščina, tržaški dialekt ter še slovenščina). Uporabil sem tudi poezije tržaškega pesnika Cergolgja in še vašega Kosovela (pesem: Nocoj smo). Poleg takih pesmi sestavljajo ploščo tudi bolj «običajne» pesmi, n.pr. z antimilitaristično vsebino, ter še druge protestne pesmi, ki so tako tipične za naše kantavtorje.
Vpr.: Ko smo že pri ploščah, ti sedaj pripravljaš novo ploščo, ki bo kar hitro, šla n promet. . .
Odg.: Res je, naslov pa bo «L'or-so precoce». Torej, kot sam vidiš, vsebina bo bolj ali manj ista, kot v prejšnji plošči, vsekakor pa menim, da bo ta nekje boljša. Motiv za glavno pesem, ki daje naslov plošči, pa sem dobil v ruski mitologiji, govori o nasilni emargina-ciji različnih, emarginaciji, ki se nato spremeni v upor. Plošča bo izšla oktobra, izdal pa jo bom spet pri isti glasbeni zadrugi v Milanu.
Vpr.: Kako živiš, kako se preživljaš in kaj misliš narediti, da se boš uveljavil v širših glasbenih krogih?
Odg.: Živim izključno od glasbe, čeprav ne morem reči, da je 200 tisoč lir na mesec velika vsota. Saj moram vendar z njo plačevati bencin za dolge premike s kombijem, se prehranjevati, vendar pa mi mora to zadostovati. Od plošč n.pr. ne dobim velikih zaslužkov, obratno, več potrošim kot zaslužim. Kar pa se tiče mojega standardnega življenja, rekel bi predvsem, da nikakor ni standardno, saj se stalno premikam, nikoli se ne ustavim, stalno nekaj iščem. Polovico tedna ponavadi preživljam v Trstu, ostalo polovico pa v Milanu. Moje stalno «deIo», če lahko tako rečem, je nastopanje s skupino rGruppo folk internaziona-le», s katero sem že prebredel velik del Italije. Nastopam še kot solist ter kot član nekaterih drugih glasbenih skupin, kot so n.pr. «Giomi Cantati» iz Trsta, kot igralec različnih inštrumentov pa sodelujem pri ploščah.
Tako se je najin pogovor končal. Povedal mi je še, da se ne čuti kantavtor, temveč glasbenik, saj je razlika pri vsebini pesmi, pa tudi pri glasbenem pristopu. Kantavtor spiše besedila ter glasbo, aranžmaje, ki so zelo važni, pa v glavnem pripravijo drugi, glasbenik pa si popolnoma sam organizira* pesem. Za bodoče pa si je Lacosegliaz- zaželel, da bi ga bolj upoštevali na radiu, v raznih glasbenih krogih ter povsod, kjer se ukvarjajo z glasbo, saj si ta-to upoštevanje tudi zasluži.
Razgovor zapisal
DUŠAN JELINČIČ
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Kinematografski program
13.00	Zino Francescatti Concerto in re maggiore op. 61 per violino e orche-stra
Danes v parlamentu
18.15	Vsakdanja pravljica
18.20	Leteči zmaj — risanka
18.45	Un ciocolattino in piu
19.20	LASSIE — TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.40	Vdova in policaj,
6. in zadnji del
51.50	Ljudsko gledališče
22.50	Jesse Jamesova legenda: LOV NA MOŽA - TV film Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.15	Morska biologija — 6. del Program za mladino
18.15	V živalskem svetu — dok.
18.40	Krt v puščavi — risanka
18.50	DNEVNIK 2 — Iz parlamenta
Šport
19.10 Srečanje z. ..
Aquamanom in Supermanom Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	DNEVNIK 2 — DOSSIER Grandangolo
21.30	Anime sporcne — film
Film je režiral Edward Dmytryk. Igrajo: Laurence Harvey, Jane Fonda, Anne Baxter, Joanna Moore, Do-nald Barry. . .
Po očetovi smrti se mladi Eddie odpravi v New Orleans, kjer upa, da bo našel Hallie, žensko, ki jo neizmerno ljudi. Med potjo sreča očarljivo in zapeljivo Kitty, ki ga spremlja vso pot in ga tolaži. Tako se dobro spoznata in postaneta prijatelja. Oba prenočita v gostilni, ki je last lepe Te-resine. Po dolgem iskanju in ko je že obupan, sreča Eddie svoje dekle v hiši neke ženske, ki je na slabem glasu. Eddie želi pomagati dekletu in jo spraviti na pravo pot, pri tem mu pomagata Kitty in Teresine. Toda vse je zaman, Hallie še vedno ubiskuje stare prijatelje in neke noči jo ubijejo. Eddie zapusti New Orleans. Kitty, ki se je medtem zaljubila vanj, odpotuje z njim v upanju, da bo Eddie pozabil na dekle.
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
19.00	Poročila
19.05 Na sedmi stezi
19.35	OBZORNIK
19.45	Skupni boj — oddaja iz cikla ČAS, KI ŽIVI Bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ima v našem skupnem narodno osvobodilnem boju najglobje korenine. Z ramo ob rami v istih enotah ali pa z u-sklajenimi akcijami so borci naših narodov in narodnosti kot združena jugoslovanska partizanska vojska zadajali udarce pohlepnim osvajal cem in domačim izdajalcem in hkrati bili boj za drugačno skupnost jugoslovanskih narodov. V Bosiljevu, nekaj kilometrov od Vinice čez Kolpo na Hrvaškem, je bila 30. junija pred 35. leti ena izmed številnih in že od začetka odpora trajajočih skupnih akcij slovenskih m hrvaških partizanov, ko so 15. divizija oziroma Cankarjeva in 12. brigada ter 13-hrvaška divizija in karlov ški odred po 18-umem boju uničili dobro utrjenega sovražnika.
20.15	Risanka
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Dimniki ob morju
Reka ni le največje jugoslovansko pristanišče in v teh dopustniških dneh stičišče turističnih tokov, temveč tudi naše največje gradbišče, V bližini uresničujejo načrte, o katerih so sanjali rodovi :	polagajo	naftovod,
gladijo koksarno ali termoelektrarno; otok Krk, kjer bo prvo jugoslovansko naftno pristanišče in bo s celino povezan z veličastnim mostom. Kakšen je utrip tega gradbišča in kaj vse nam obeta, bo pokazala oddaja beograjske televizije.
21.35	H. de Blazac:
CESAR BIROTTEAU,
TV nadalj.
22.30	Baletne miniature
23.00	TV DNEVNIK
Koper
20.25 ODPRTA MEJA
20.50	Stičišče
21.00	Risanke
21.15	TV DNEVNIK
21.30	UPOR - detektivski serijski film
22.20	Aktualna tema
22.50	Narodna glasba:
Madžarska folklora
TRST A
7.00, 8.00, 9.!00, 10.00, 11.30,14.00; 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobrot jutro; 8.05 Z no-, vim dnem; 9.30 Rdeče, rumeno, zeleno... in še kaj; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Roman v nadaljevanjih; 11.35 Počitniški vrtiljak;
13.15	Glasba po željah: 14.10 Za
prijetno popoldne; 14.45 Naši nepozabni znanci; 16.30 Rezervirano za. .	17.05 Operna sezona.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 1430, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 9.30 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Knjiga na radiu; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrani za vas; 14.45 Kim parade; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 16.00 Glasovi našega časa; 16.15 Poje Braco Koren; 16.55 Koledar; 17.15 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash;
18.00	Glasba; 18.32 Glas Stefana Rubina; 19.15 Poje grupa Rit hie Family; 19.32 Musiča slovenica;
20.00	Glasba.
KOPER
(Slovenski program)
7.30.	8.25, 14.00, 14.30, 16.30 Po-
ročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Domači pevci zabavne glasbe; 14.37 Naši opemi pevci; 15.00 Počitniški vrtiljak:	15.37 Glasbeni notes;
16.00	Prenos RL; 16.30 Glasba po željah: 17.00 Primorski dnevnik;
17.15	Zabavna glasba; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Iz zborovskega arhiva; 18.00 Prenos RL.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.00 - 7.20 Jutranje prebujenje; 8.50 Glasba:
9.00	Radio anch’io; 11.00 Dovolite mi. da se zabavam!; 11.30 Glasbeni program z Omello Vanoni;
12.03 - 13.15 Vi in jaz; 14.03 Gla ■) sbaV'14.36dLnjiga in glasba; 15.05 Raliy'; 15.35' Popoldanska srečanja'; *lW-.<)0',Pravljica za mlade in za odrasle; 17.25 California dre-amin’; 17.55 Mala zgodovina nekaterih angleških besed; 19.15 Prisluhni, večeri se; 20.30 Gospa iz Monze, radijska priredba; 21.30 Radio 1 — jazz.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila: 6.00 - 8.45 Nekega drugega dne:
9.20	Vprašanja Radiu 2; 9.32 Rdeča soba, radijska priredba; 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Pravljice in sanje; 12.45 Alto gradimento;
13.40	Belle epoque; 15.00 - 19.00 Radio 2 — poletje; 16.00 Thrilling: 17.50 Long Playing Hit; 20.00 škotske ljudske pravljice; 20.30 Spazio X — Formula 2.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!:
8.20	Rekreacija; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan: 9.30 Mladi koncertant; 10.05 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za. . J 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače: 14.00 Danes ob 14. uri; 14.30 Priporočajo vam. ..; 15.05 V korak z mladimi; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 StU; dio ob 17. uri; 19.00 Nekaj pesmi Milena Potočnika; 19.15 Jugoslo vanske rapsodije in plesi; 19-35 Zborovska glasba v prostoru in času; 20.35 Lahko noč, otroci!:
20.40	Minute z ansamblom Milena Ferleža; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.45 Tipke in godala; 22.05 Radijska i-gra; 22.56 Glasbene medigra:
23.20	S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 24.05 Lirični utrinki: 00.05 - 430 Nočni program — gla-sba.
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Danes je najprimernejši dan, da rešite nekatere pisarniške posle. V nekem spopadu boste prejeli vso pomoč od svojih prijateljev.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) - Ne zanemarjajte svojih dolžnosti, ker vas zainteresirani opazujejo. Oprite se bolj na osebo, katere zvestoba je neizpodbitna.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — čaka vas znaten delovni napor, ki ga boste z dobro organizacijo uspešno opravili. Deležni boste prijetnega presenečenja.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) - Odlično boste razpoloženi za kakršnokoli delovno akcijo. Skušajte potolažiti nekega sorodnika v ne-
sreči.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) - Preden se lotite nekega finančnega podviga povprašajte za nasvet. Neki prijatelj vas bo skušal prevarati.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Obudite neko staro vprašanje in ga skušajte rešiti. Dobili boste veselo novico s tujine.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.)'
—	V poslih bo prišlo do kratkotrajnega nazadovanja. Preveč drzen čustveni načrt bi utegnil bit* nevaren.
ŠKORPJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Bodite potrpežljivi in P°' čakajte še nekoliko, da se položaj razčisti. Zelo konstruktivno vzdušje v družini.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.)
—	Ne zavrnite neke ponudbe, ker je za vas zelo ugodna. Spričo vaše občutljivosti bo v družini prišl® do spora.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. L)
—	Z drzno pobudo boste dosegu nepričakovan uspeh. Posvetite ne-kaj časa tudi zabavi.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) " Postavite se po robu neutemeljenim kritikam in preidite v napad-Ne kažite prevelike vneme 23 vprašanja, ki se vas ne tičejo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) " S sklenitvijo novega zavezništva, »e boste finančno dokaj okrepil*’ Čaka vas daljše potovanje.

atletika
V TURINU SE JE KONČALO TEKMOVANJE ZA 7. EVROPSKI POKAL
NDR prva v obeh konkurencah
SZ se je morala zadovoljiti z drugim mestom - Italijani šesti - Životič najboljši Jugoslovan Odlični dosežki v skoku s palico • Poraza Mennee in Simeonijeve - Bolgarke ugodno presenetile
ga
i, in atletinje Nemške demonične republike so tudi letos osvojili oba evropska pokala. Moški e ml po prvem dnevu že skoraj ugotovljen, ženskega pa je skoraj opravila predstavnica v teku čez vire. Ženski pokal jo bil panogo P , koncem dokaj trdno (4 točke) rokah Sovjetske zveze, ki pa je 'a Pri tem velikodušna in ponovno prepustila NDR.
Tudi drugi dan turinskega fina-a J« dal vrsto odličnih dosežkov, ®Prav so izostali celinski ali sve ovni rekordi. Svetovnega vsaj mladega je dosegel le Sovjet "Onstantir, Volkov, ki je s palico žaljivo preskočil 3,60 m. Vrsta riavnih rekordov je obogatila dva drisko res izredna dneva.
Moški vrstni red je dal predvi aen° sliko. V drugem dnevu so okajšen podvig opravili Sovjeti,
1 so jasno prehiteli zahodne Nem-e in si zagotovili neposredno pot ■a tekmovanje za svetovni pokal, rinci so se izkazali kot moštvo, 1 Jc vse preveč slonelo na izred-nem Haraldu Schmidtu. Po pred-ricnem četrtem mestu Poljske je
Reprezentanci Evrope sa SP v Montrealu
Po koncu 7. evropskega atlet-aaega prvenstva so določili a-dete, ki bodo sestavljali evrop-ske reprezentanco na tekmova-aJu za svetovni pokal, ki bo letos v Montrealu. Na njem bodo sodelovale reprezentance A-merike, ZDA, Azije, Afrike, 0-eeanije, Evrope in prvi dve u-vrščeni na EP (NDR in SZ tako Pri moških kot ženskah). Seznam atletov je naslednji:
MOŠKI
POLJSKA: Woronin (100 m), punečki, Zvvolinski, Licnerzeski ■n Woronin (štafeta 4x100 m), Jodlaš (4x400 m), Pusty 110 °Vlre), Wzsola (višina), čibul-aky (daljina). ZRN: Schmidt >400 m ovire, 400 m in štafeta JriOO ni), Hoffmaister (4x400 ri), Wessinghage (1500 m), Khiem (kladivo), Wessing (ko-^e) VELIKA BRITANIJA: P?« (800 m), Wells (200 m). {■RANCIJA:	Abada (palica),
damitie (troskok). NIZOZEMCA: Schultirvg (4 x400 m). ^SSR: Kolar (4x400m). ŠVICA: Kyffel (5000 m). IRSKA;: iTreari* (10.000 m). FINSKA: Stahl-£;rg (krogla). NORVEŠKA: fitnes (disk). ITALIJA: Scar-' ^rini (3000 z zaprekami).
ŽENSKE
ZRN: Richter (100 in 200 m), Uecker (4x400 m), Hollman (400 ovire). BOLGARIJA: Ivano-a (4x100 m), Štereva (800 m), rirov’a 1500	m), Boškova
l^sk). POUSKA:	Szevvinska
T99 tn), Rabsztyn (100 m ovire). 'ELIKA BRITANIJA: Hunte 1**00 m), Hartley (4x400 m). »SR: Kratocviliva (4x400 m), ■bingerova (krogla). ROMUNI-.: Anton (daljina), Raduly (ko-PJf). FRANCIJA: Rega (4x100 ® • ŠVEDSKA: Haglund (4x100 "J • NORVEŠKA: Waitz (3000 *• FINSKA: Hagman (4x400 ITALIJA: Simeoni (višina).
Italija zgubila boj za peto mesto, ki bi predstavljalo velik podvig gostitelja. Šesto mesto pomeni za Italijo uvrstitev, katera je bila pričakovana. Jugoslavija je po predvidevanju ostala na osmem mestu. Po prvem dnevu se je še držala Francije, v drugem pa ni zmogla obdržati takega ritma, ki bi Francoze še nadalje ogrožal.
Ženski pokal je Sovjetska zveza zapravila zaradi samih 6 cm v skoku v daljini, izkazala pa se je bolj homogena od NDR, vendar še brez zvezd, kot so: Kohrova, Ackermannova in droge. Bolgarija je že drugič osvojila tretje mesto in s tem se je tekmovanje skoraj končalo, saj je bila konkurenca daleč za to trojko.
Od posameznih panog je dal skok s palico najboljši izkupiček. Volkov in Abada sta zelo zanesljivo pre skočila 5,60 m. Za Volkova so si bili skoraj vsi prisotni edini, da je njegav skok pri 5,60 m. veljal tudi 10 cm več ali nov svetovni rekord. To so sicer emocionalna ugibanja, ki pa označujejo 19-let nega Sibirca kot resnega kandidata za še višje znamke. Zelo dober ie bil tudi met kopja s Hanischem preko 88 metrov. Jugoslovan Glo-bevnik je računal na nov državni rekord preko 80 metrov, v napetem ozračju pa ni našel za tak rezultat prave koncentracije.
Italijani so prišli na svoj račun nepričakovano po zaslugi Scartez-zinija na 3000 m zapreke. Tek je bil srednje tehnične vrednosti in v zadnjih dveh krogih je imel Italijan dovolj moči za dolg šprint. Zmaga tega skromnega atleta je omilila poraz Mennee na 200 m. Dvojni evropski prvak je bil v jasni zamudi po 100 metrih. Anglež Wells je najnevarnejši napad Italijana ubranil pri 150 metrih. Men-nea je tu že dal vse iz sebe in se; 'skrčen' ni mogel več boriti za zmago. Odpadla je tudi prekriže-vanje TlhS poklekanje in gledalci navajeni podobnih «podvigov» Gra-zianija in Causia, so požrli grenak požirek.
Poraz je utrpela tudi Sara Simeoni, ki je letos v slabi formi. Naknadno veselje za domačine je pripravil Mazzuccato v troskoku z odličnim rezultatom 16,92 m, ki je veljal drogo mesto.
Od posameznikov se je v jugoslovanskem moštvu odlikoval Dragan Životič na 800 m. Tek je bil i’ prvi polovici izredno počasen. Samo pol sekunde hitrejši od deklet. Za končni sprint so tako imeli vsi dovolj moči. Kot prvi je začel divjati Životič in prispel v ciljno ravnino s 6-7 metri naskoka. Z izjemo Coea so bili vsi že odrezani iz” borbe za prvo mesto, svetovni
rekorder pa je nato prehitel Zivo-tiča in zmagal. Životič se je ponovno izkazal za popolnega tekača, ki zmore hitre teke na čas in tudi taktično zahtevne preizkušnje. Za Jugoslavijo je nepričakovano dobro opravil svojo nalogo veteran Spasojevič v troskoku. ;
Od ženskih panog sta bili na izredni ravni daljina in višina. Škoda, da je v daljini manjkala svetovna rekorderka. Od tekov sta bila daljša taktične narave, vendar sta oba dala tudi zadovoljive številke. Z izjemo zmagovalke Slupia-nekove je bil met krogle slab, do kraja napet pa je bil sprint na 200 m, pri čemer je Sovjetinja Kantratjeva potrdila, da je najboljša za Marito Koch, ki na 200 m ni tekla.
Bruno Križman
Nasi o EP
Emil Sedmak, atlet Bora:
«Veliki tehnični napredek pred vsem Nemcev. Jugoslovani so naredili, kar so zmogli. Životič je po-
kazal, kaj pomeni tekmovati z voljo. Moški tek na 400 m ovire je bil najlepši.»
Fabio Ruzzier, atlet in trener Adrie:
'iGledal sem EP samo v soboto. Ženski tek na 400 m me je najbolj navdušil. Kaj bi lahko dosegla Ko chova s pravo konkurenco? Men-nea se je osmešil. Jugoslovanom je uvrstitev v finale morda prekrižala priprave za ostala tekmovanja. Nekaj več sem pričakoval od Ste-kiča.»
EP v Jugoslaviji?
Niti se ni še dodobra izteklo 7. evropsko atletsko prvenstvo in že je govor o naslednji, 8. izvedbi EP. Jugoslavija je namreč že uradno zaprosila za organizacijo iger v letu 1981.
NOGOMET
HAVANA (Kuba) - V kvalifikacijski olimpijski tekmi je nogometna reprezentanca Haitija premagala Kubo z 1:0 (1:0).
NOGOMET
V PRVI JUGOSLOVANSKI LIGI
Prvi poraz Ljubljančanov
Olimpija izgubila v Splitu s Hajdukom ■ Visoka zmaga Crvene zvezde Zagrebškemu Dinamu derbi petega kola ■ Napredak preseneča
Šestič (Crvena zvezda)

NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Visoka zmaga Triestine
Tržačani so v srečanju z bazoviško Zarjo pokazali dobro formo in da upravičeno merijo na prestop v višjo ligo - Naši nogometaši so se proti razigranim nasprotnikom le s težavo upirali
Zarja — Triestina 0:10 (0:6)
ZARJA: Puzzer, Žagar, Ivo Grgič, Mikuš, Samese, Cecehi, Santi-ni, Krasna, Terčon, Bidussi, Fonda. V 2. polčasu so nastopali Pe-tretič, Corbatti, Grgič Darko, Visin-tin, Dana, Ražem, Franco, Filippi in Allegretti.
TRIESTINA: Bartolini (d.p. Gri-gollo), Luchetta, Prevedini (d.p. Carlo), Giglio (d.p. Politti), Masche-roni, Magnocavallo (d.p. Geissa), Quadrelli, Mitri, Panozzo, Franca (d.p. Francini), Lenarduzzi.
SODNIK: Baldas.
STRELCI: v p.p. 2. min. Magnocavallo, v 7. min. avtogol Ivo Grgič, v 17., 18. in 26. min. Lenarduzzi, v 37. min. Gig)io. V d.p. v 16. in 23. min. Panozzo, v 34. min. Qua-
Trener Triestine Tagliavini
Evropski pokal v številkah
MOŠKI
1 iv
20'^ella (VB) 20’'29, 2. Mennea (It.)
Vl\ Mforonin (Pol.) 20”43, 4. (fV \ r (NDR) 20”253, 5. Barre 20”fin ^'84, 6. Hoffmeister (ZRN) Z™- 7. Burjakov (SZ) 20"99, 8. Jc (Jug.) 21’'29
1? ">=
*<vB,
(Kutnjak (SZ) 1’48”2. 5. Beyer
. 1’47”3, 2. Životič (Jug.) j,-; •>. VViilbeck (ZRN) 1’48”2, Kutnjak (SZ) 1'48”2, 5. Beyer 1'48"4,	6. Milhau (Fr.)
W' T.Grippo (It.) 149 ”6,	8.
,„ n (Pol.) 1’50”2,
ti„ “nae (NDR) 14’12”9, 2. Fedot-IflR”« > W14”0, 3. McLeod (VB) Jon, i’ 4- Kowo1 (Po1-) 14’16"3, 5. !®\?Ves (Fr-) 14’16 ”9, 6. Fleschen iLukV. 14’ 18”8, 7. Selvaggio (It.) J* 9- 8. Lisec (Jug.) 14’32”4 i. vi m ovire:
C^eit (NDR) 13’’47, 2. Puč-I3”7F5«) 13”56, 3. Pust.v (Polj.) . 4. Holtom (VB) 13* 91, 5. (It.) 13* 94,	6. Gebhard
i. ftA13”94' 7- Pisič (Jug.) 13”98, ^bois (Fr.) 14”15 I. 1,1 zapreke:
(ŽR^rta«ini (It.) 8’22”8, 2. Karst I. Vfj 8’23”8, 3. Dimov (SZ) 8’25 '9, it* rK^J°wski (Pol.) 8’30”7, 5. Mei->'35", DR) 8’34”2, 6. Lemire (Fr.) 8ay n,Z bvet (Jug) 8’47”, 8. Mar b VB) 8’55’9
T V fa
(tY')	5 60 (SZ) 5,60 m’ 2'
Abada
m, 3. Kozakiewicz (Pol.)
K°NčNA LESTVICA
** Ndr Sov
Zrn
Boljs
Britanija
I' falska
7.
8.	franci ja J,lSoslavija
125
114
110
90
82
79
70.5
49.5
5,55 m, 4. Lohre (ZRN) 5,50 m,
5.	Hooper (VB) 5,30 m, 6. Weber (NDR) 5,30 m, 7. D’Alisera (It.) 5,30 m, 8. Bizjak (Jug.) 4,80 m
Troskok
l.	Lamitie (Fr.) 16,94 m, 2. Mazzuccato (It.) 16,92 m, 3. Piškulin (SZ) 16,91 m, 4. Gora (NDR) 16,76
m,	5. Spasojevič (Jug.) 16,67 m, 6. Moore (VB) 16,60 m, 7. Biskupski (Polj.) 16,53 m, 8, Hendersen (ZRN) 16,40 m
Disk
1 Schmidt (NDR) 66,76 m, 2. VVagner (ZRN) 62,96 m, 3. Duginec (SZ) 62,72 m, 4. De Vinccniis (It.) 60,48 m, 5. Wolodko (Pol.) 59,70 m,
6.	’ Piette (Fr.) 56,26 m, 7. Slaney (VB) 55,42 m, 8. Marčeta (Jug.) 52,74 m
Kopje
l.	Hanisch (NDR) 88,68 m, 2. Wes-sing (ZRN) 86,38 m, 3. Makarov (SZ) 82,26 m, 4. Ottley (VB) 79,40
m.	5. Lutui (Fr.) 79,40 m, 6. Biel-cyk (Pol.) 79,30 m, 7. Globevnik (Jug.) 76,80 m, 8. Ghersini (It.) 66,52 m
4X400 m
L ZRN 3'02"0, 2. NDR 3’02”2, 3. SZ 3'02”4, 4. Poljska 3’43”1, 5. Francija 3'04”9, 6. Vel. Britanija 3’05 '6,
7.	Jugoslavija 3’05"8,	8. Italija
3’06”1
ŽENSKE
200 m
1. Kondraljeva (SZ) 22*’40, 2. Gdhr (NDR) 22"50, 3. Richter (ZRN) 22*75, 4. Smallvvood (VB) 22"84, 5. Szevvinska (Pol.) 22”94, 6. Ivanova (Bol.) 22**97, 7. Miano (It.) 23”46, 8. Ciricuta (Rom.) 24”00 1500 m
1. Petrova (Bol.) 4’03’’2, 2. Romanova (SZ) 4’03”4, 3. Marasescu (Rom.) 4'03”8, 4. Warterberg (NDR) 4’04"4, 5. Benning (VB) 4’04”7, 6. Kraus (ZRN) 4’05”2, 7. Dorio (It.) 4’06"1,
8.	Bukis (Pol.) 4’11”2 3000 m
1, Guskova (SZ) 8’52”0, 2. Puica (Rom.) 8’52”7, 3. Jacynska (Bol.)
KONČNA LESTVICA
1. NDR	102
2. Sov. zveza	100
3. Bolgarija	76
4. Vel. Britanija	62
5. Romunija in ZRN	58
7. Poljska	55
8. Italija	29
8’52”9, 4.Sauer (NDR) 8’57”6, 5. Sokolovvska (Pol.) 8’59”9, 6 Garga-no (It.) 9’01”4, 7. Fudge (VB) 9’18”8, 8. Teske (ZRN) 9*23”4
100 m ovire
1. Ansimova (SZ) 12”77, 2. Rab-zt.yn (Pol.) 12"85, 3. Teneva (Bol.) 13”17, 4. Dimitrescu (Rom.) 13"36, 5. Kempin (ZRN) 13”50, 6. Boothe (VB) 13”57, 7. Lombardo (It.) 13"95. 8. Wakan (NDR) 14 "88 Daljina
1. Wujak (NDR) 6,89 m, 2. Anton (Rom.) 6,60 m, 3. Gučeva (Bol.) 6,47 m, 4. Weigt (ZRN) 6,46 m,
5.	Reeve (VB) 6,45 m, 6. Marciniak (Pol.) 6,42 m, 7. Hanskova (SZ) 6,42 m, 8. Norello (It.) 6,17 m
Višina
1. Ackermann (NDR) 199 cm, 2. Simeoni (It.) 194 cm, 3. Kielan (Pol.) 192 cm. 4. Denisova (SZ) 192 cm, 5. Blagojeva (Bol.) 184 cm,
6.	Wziontek (ZRN) 184 cm, 7. Sim-mons (VB) 184 cm, 8. Popa (Rom.) 182 cm
Krogla
1. Slupianek (NDR) 20,93 m, 2. Abašidzc (SZ) 19,75 m, 3. Petrova (Bol.) 19'63 m, 4. Wilms (ZRN) 19,08 m, 5 Lovin (Rom.) 17'79 m,
6.	Habrzyk (Pol.) 17’16 m, 7. Oakes (VB) 16,24 m, 8. Petrucci (It.) 16,09 m
4X400 m
1. NDR 3’19"7, 2 SZ 3'20”4, 3. Vel. Britanija 3’27”9, 4. Bolgarija 3’28”3, 5. ZRN 3’30”7, 6. Poljska 3’31"2,
7.	Romunija 3’32”9, 8. Italija 3’42 ”9
Sergio Politti
drelli in v 37. min, Panozzo.
Po' priSakbVhhju je Triestina visoko premagala bazoviško Zarjo v prvi tekmi letošnje sezone. Trener Triestine Tagliavini je v prvem polčasu poslal na igrišče najboljšo postavo z dvema novincema Gi-gliom in Magnocavallom, medtem ko sta Paina in Coletta še vedno poškodovana. Nasprotno pa se je Zarja v prvem polčasu predstavila z lanskoletno postavo. Kljub temu pa Bazovci niso bili nikoli kos razigranim napadalcem Triestine.
Tako so Tržačani prišli v vodstvo že v drugi minuti. Odtlej so le ti imeli praktično prosto pot do gola. V tem delu so se izkazali Mitri, Giglio in Panozzo, ki so bili ob pomoči branilca Magnocavalla izredno nevarni za bazovsko obrambo. Tako so Tržačani nasuli Bazovcem v prvem polčasu kar pol ducata golov.
V drugem polčasu je bila igra Zarje boljša. Bazovci so nekoliko umirili tempo, tako da so Tržačani pretresli mrežo «samo» še štirikrat.
Triestina se je predstavila v najboljši luči, saj ekipa igra hitro in, kar je najvažnejše, učinkovito. Kot smo že omenili, so se najbolj izkazali Giglio, Mitri ter Magnocavallo. Prva dva sta na sredini igrišča z lepimi potezami navdušila številne gledalce, medtem ko je bil tretji skoro neustavljiv, ko se je podal v napad.
Poudariti pa moramo tudi dejstvo, da so Tržačani igrali proti Zarji, ki je pred tekmo opravila le en trening. Tako da ni mogoče še govoriti po tej zmagi, da bo Triestina v letošnjem prvenstvu brez težav prestopila V B ligo.
Prvo resnejše srečanje bodo Tržačani imeli šele v soboto proti Genoi.
BIG
Triestina v A skupini
Včeraj je italijanska polprofesionalna nogometna zveza določila sestavo skupin C-l lige. V skupini A, v kateri nastopa tudi tržaški tretje-ligaš Triestina, so naslednje ekipe: Alessandria, Biellese, Casale, Cre-monese, Fano Alma Juventus, For-li, Lecco, Mantova, Novara, Pergo-crema, Piacenza, Rimini, Sanreme-se, S. Angelo Lodigiano, Treviso, Triestina. Varese.
BOKS
BOSTON — Američan italijanskega porekla Vito Antuofermo, svetovni prvak v srednji kategoriji, bo branil svoj naslov 6. oktobra v Las Vegasu. Srečal se bo z Američanom Marvinom Haglerjem. Antuofermo si je priboril naslov 30. junija 1979 v Monte Carlu, ko je premagal Argentinca Huga Corra.
moval za volanom lancie bete sil-houette na svetovnem prvenstvu «marche».
1.	— 1. Cialtrone
2. Hereke
2.	— 1. Gambaron
2. Monciair Va
3.	— 1. Edda
2. Casciana
4.	— 1. Cosacca
2. Zabatti
5.	— 1. Erborista
2. Bctlalo
6.	— 1. Cristoff
2. Alipang
KVOTE:
12 - 9.781.037 lir 11 -	497.300 lir
10 -	41.000 lir

1 X 1 2 1 1 X X “ 2 2 2 1
Čeprav je bilo manj presenečenj, je tudi 5. kolo jugoslovanskega prvenstva bilo zelo zanimivo. Prvenstvena lestvica se pačasi izoblikuje in omogoča že prve jasnejše sodbe. Tradicionalni velikani prvenstva, ki so startali s spremenljivo srečo, se počasi približujejo vodilnim na lestvici. Dinamo, Crvena zvezda in Hajduk so z nedeljskimi zmagami zmanjšali zaostanek za Veležem. Na prvo mesto pa se je povsem nepričakovano vrnil še Napredak, na drugo pa niški Radnički.
Derbi kola je bil v Zagrebu, kjer je domači Dinamo premagal mostarski Velež. Gostje so celo prvi povedli in bili na pragu prave senzacije, Dinamo pa je pod odličnim vodstvom Janjanina (ki je debitant v letošnjem prvenstvu) najprej izenačil po zaslugi Krančarja (enajstmetrovka) in nato povedel v 56. min. z golom čalasana. Igra je navdušila številne gledalce.
Nepremagljivost ljubljanskega vratarja Dalanoviča je trajala 379 minut. Prvič je kapituriral v Splitu že v 19. min. po strelu čopa, potem ko je že vse kazalo, da je Ljubljančanom uspelo omrtviti igro. Poraz je bil tedaj neizbežen, Šalov in Zoran Vujovič pa sta še dvakrat zadela v čmo. Olimpija je tokrat povsem razočarala, saj je igrala odločno premalo ambiciozno.
Za najvišji izid je tokrat poskrbela beograjska Crvena zvezda ob »požrtvovalni* pomoči. . . Vojvodine. Novosadčani so prejemali gole kot za stavo. Razpoloženi Šestič je osmešil gostujočo obrambo, sam dosegel dva zadetka in bil soudeležen pri o-stalih petih golih «belo-rdečih». Povratek Dušana Saviča v konici beograjskega napada je povrnil vsem soigralcev zaupanje. Izkazal pa se je predvsem Vladimir Petrovič kot odlični organizator igre. Vojvodina je po tem, ponovnem visokem porazu postala najresnejši kandidat za iznad ob Partizanu. Slednji je izgu
LESTVICA
Velež, Napredak 8; Radnički 7; Hajduk, Dinamo, Olimpija, Vardar 6; Crvena zvezda, Sarajevo. Že-ljezničar, Rijeka 5: Čelik, Osijek, Borac 4; Sloboda, Budučnost, Vojvodina 3; Partizan 2.
PRIHODNJE KOLO (12. 8.)
Olimpija - Dinamo; Budučnost -Sarajevo: Partizan - Rijeka; Osijek - Napredak; Sloboda - Čelik; Borac - Vardar; Velež - Radnički: Vojvodina - Hajduk; Željezničar -Crvena zvezda (TV prenos ob 18.25).
TENIS
McEnroe zmagal
SOUTH ORANGE (ZDA) — Američan John McEnroe je v finalnem srečanju mednarodnega turnirja v tem mestu premagal Angleža Johna Lloyda s 6:7, 6:4, 6:0.
Austinova najboljša
SAN DIEGO (ZDA) — Američanka Tracy Austin je osvojila tukajšnji mednarodni teniški turnir, potem ko je v finalu premagala Čeho-slovakinjo Martino Navratilovo s 6:4, 6:2.
BALINANJE
V NEDELJO V NABREŽINI
Ferroviariu 1. mesto Postojnčani drugi
V organizaciji nabrežinskega društva Ferroviariu je bilo v nedeljo mednarodno tekmovanje v balinanju, ki so se ga med ostalim udeležile tudi tri jugoslovanske ekipe.
Po ogorčenem finalnem boju je prvo mesto osvojil domači Ferrovia-rio pred Postojno. V malem finalu za 3. mesto pa je moštvo iz Buj premagalo devinsko ekipo.
Na tekmovanju je skupno nastopilo 12 četverk. Nagrajevanju pa je Prisostvoval tudi župan občine Devin - Nabrežina Škrk.
KOLESARSTVO
«Azzurri» za Walkenburg
SESTO FIORENTINO (Firence) — Zvezni trener Alfredo Martino sestavlja te dni državno reprezentanco, ki bo 26. avgusta nastopila na svetovnem prvenstvu v Walken-burgu. Martini je izjavil, da bodo ekipo sestavljali naslednji kolesarji: Francesco Moser, Giuseppe Sa-ronni, Giovanni Battaglin, Carmelo Barone in Silvano Contini. Končno postavo pa bo objavil v soboto popoldne, po končani dirki «Coppi Plači*. Ni gotovo, da bosta v moštvu Barone in Contini, oba pa sta se izkazala in po mnenju zveznega trenerja zaslužita mesto v reprezentanci.
iiiiiiiifmiiinmiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiuluiiiuliHtiiiimiitiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiniilinitmiiiiniiiiitiiiii«
AVTOMOBILIZEM
EP FORMULE 2
Brym Henton (VB) prevzel vodstvo
Na drugo mesto se je uvrstil Italijan Gabbiani
MISANO — V predzadnji preizkušnji evropskega prvenstva formule 2 je Anglež Brian Henton žel zaneslji-bil tudi v Kruševcu. Prav neverjet- vo zmag0 jn se povzpel na prvo meno je kako je beograjski prvoligaš, gj.0 lestviee. Pred odločilno dirko, ki
kljub svoji bogati nogometni tradiciji. že drugič za"oredoma voleten v boj pred izpadom. Kaže, da bo letos njegova pot še težja.
Med zanimivejše izide sodi še zmaga Vardarja, ki je v treh domačih nastopih ob veselju svojih številnih navijačev dosegel kar 10 zadetkov.
Delni spodrsljaj predstavlja remi Radničkega proti skromnemu Borcu, ostali izidi pa so bolj ali manj logični.
IZIDI 5. KOLA
Željezničar - Budučnost 3:1 (2:1) Crvena zvezda - Vojvodina 7:1 (4:1)
Olim

Hajduk
Dinamo - Velež Radnički - Borac Vardar - Sloboda Čelik - Osijek Napredak - Partizan Rijeka - Sarajevo
3:0 (2:0)
2:171:1) 1:1 (0:1) 2:0 (2:0) 2:1 (1:1) 1:0 (1:0 1:1 (1:0)
b0 19. avgusta v Doningtonu (B) se obeta izredno zanimiv troboj med Hentonom, Cheeverjem in Surerom. Vsi trije piloti imajo praktično enake možnosti za osvojitev končne zmage v tem prestižnem prvenstvu, kjer so se pred leti uveljavljali piloti, kot so: Depailler, Jarjer, Ja-bouille, Giacomelli in drugi.
Nedeljska dirka je bila zelo zanimiva. Preobrati so se vrstili kot na tekočem traku, izostali pa niso niti spektakularni incidenti, ki sicer niso terjali poškodb ali hujšega.
Hehton je potrdil trenutno premoč svojega bolida (ralt hart) med avto-rjipbili ^panj^e mareto - BMW. Vodil je skozi1 vso dirko in kljub dvema napakama (avto se je dvakrat zavrtel okoli svoje osi) zanesljivo zmagal. Švicar Surer je bil dalj časa na drugem mestu (s katerim bi prevzel vodstvo na skupni lestvici),
le proti koncu mu je okvara na menjalniku onemogočila boljšo uvrstitev. Slabše se je izkazal Cheever, ki je zasedel 6. mesto. Junaka dirke sta bila še Italijana Fabi in Gabbiani. Prav slednji se je uvrstil na drugo mesto.
Vrstni red 11. preizkušnje EP v Misanu
L Henton (VB) ralt hart, ki je 209,280 km dolgo progo prevozil v 1.14’29”, s poprečno hitrostjo 168,585 km na uro.
2.	Gabbiani (It.) march-BMAV po 56”
3.	Surer (Švi.) march-BMW 1’02”
4.	Traverso (Arg.)' march-hart po enem krogu
5.	Stohr (ZRN) march-BMAV po 2 krogih
6.	Cheever (ZDA) osella-BMW po 2 krogih
LESTVICA
Henton „33; Surer in Chever 32; Daly 24; Gabbiani in Dougall 19.
V INNSBRUCKU
Davida operirali
Ekipi Zarje in Triestine pred nedeljsko tekmo v Bazovici
ttiiiiiiiiiiiiMiiHMiiiuiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
HOKEJ NA LEDU
V POSLEDNJI TEKMI
LJUBLJANČANI USPEŠNI
Olimpija je zasluženo premagala Asiago - Sploh pa je bila turneja Ljubljančanov po Italili zelo uspešna
AVTOMOBILIZEM
TURIN - Nemški pilot Walter Rohrl, ki sodi med najboljše v rally-ju na svetu, bo tudi leta 1980 tekmo val za Fiat. Rohrl tekmuje za italijansko družbo že pet let in je leta 1978 prispeval k zmagi na svetovnem prvenstvu, saj je zmagal v Rallyju Akropole in v Ra!iyju Kanade.
Verjetno bo v letu 1980 Rohrl tek-
Olimpija — Asiago 10:8 (3:3, 6:3, 1:2)
ASIAGO: Viale, Strappabosco, G. Tessari, Benetti, Finco, Cantele, Mioranzi, Bortoli 1, Scaggiari, R. Tessari 1, G. Strappabosco, Pais, Pesavento 2, Gios, F. Tessari, Ti-šler, Pavlu 2, Venturi 2.
OLIMPIJA LJUBLJANA:	Pruš-
nik, Bolha, Burnik, Vidmar, G. Hiti, Petač, Bratina 2, Savič 1, Mrak, Kavec. Lepša 2, Sekelj, Kovač, Repovš, Bahč 2, Lomovšek 1, Majnik, Lap, Finžgar, A. Kuret 2.
ASIAGO - Ljubljanska Olimpija je zaključila nadvse uspešno svo jo šestdnevno turnejo po Italiji, saj so ljubljanski hokejisti tudi po zadnjem srečanju z ekipo Asiaga ostali' neporaženi. Ljubljančani so v tej tekmi zasluženo slavili zmaro in so s svojo igro povsem zadovoljili številne gledalce.
Asiago se je za to srečanje ojačil z dvema igralcema (Pavlujem iz Borna in Venturijem iz Merana), z italijansko ekipo pa je igral tudi
Tišler, ki bo to leto treniral hokejiste Asiaga. Ljubljanski hokejisti so dobro igrali, predvsem so se izkazali v drugi tretjini, ko so nasprotniku dali kar 6 gc'ov.
Ljubljanska Olimpija je tako končala svojo turnejo po Italiji s pravim slavjem. Odigrala je štiri tekme, od katerih je tri osvojila, eno pa igrala neodločeno. Turneja je bila za slovensko ekteo tudi navse koristna in je pokazala, da so hokejisti v zelo dobri formi, tako da je trener Štefan Seme lahko upra vičsno zadovoljen s svoj;mi fanti.
KOLESARSTVO
Smrt kolesarja
TURIN — Prejšnjo noč je podlegel poškodbam 18-letni Turinčan Mi-chele Lombardi. Kolesar se je močno poškodoval med dirko pri Casta-gnole Monferrato (Asti). Priletel je v avto ko se je spuščal po cesti.
ODBOJKA
MLADINSKO EP
«Azzurri» uspešni «Plavi» izgubili
LIZBONA — V prvem kolu evropskega mladinskega prvenstva v odbojki je Italija uspešno startala. Premagala je namreč brez težav Nizozemsko. Slabo pa so startali Jugoslovani, ki so v uvodnem srečanju izgubili s ČSSR.
IZIDI 1. KOLA
Skupina A (Barriero): SZ - Francija 3:0; Bolgarija - Poljska 3:0.
Skupina B (Porto): Italija - Nizozemska 3:0 (7, 11, 3); ČSSR - Jugoslavija 3:1 (—12, 8, 9, 2)
Skupina C (Vina do Castelo): Romunija - Portugalska 3:0; NDR -Španija 3:1.
NOGOMET
FIRENCE — Giancarlo Antogno ni bo tudi letos igral za Fiorenti no. Letošnja vsota, ki jo bo mora lo toskansko društvo odšteti igralcu, ni še znana. Poleg kapetana, so svoj nastop pri Fiorentini potrdili tudi Lelj, Tendi, Sacchetti, Or-landini, Bruni, Guerrini, Galbiati in Ferroni. Ostali igralci pa menca zahtevajo od društva večjo vsoto kot so jim jo ponudili.
Kot smo že poročali, so prejšnji torek sprejeli mladega smučarja Leonarda Davida na univerzitetno kliniko v Innsbrucku.
Takoj po njegovem prihodu so mladega športnika operirali na sapniku, da bi mu olajšali dihanje. V soboto zvečer so se odločili, da ^a operirajo na možganih, in to četrtič, odkar se je 3. marca onesvestil v Lake Placidu. Kaže, da so ugotovili, da je imel smučar na desni strani lobanje podplutnico, ki mu je pritiskala na sivino. To naj N upravičilo dejstvo, da ima mladenič paralizirano levo stran.
Prof. Gerstenbrand, ki ga sedaj zdravi, je izjavil, da bo mogoče dati prognozo komaj čez tri tedne.
ATLETIKA
Coe v Viareggiu
VIAREGGIO — Anglež Sebastian Coe, svetovni prvak na 800 m, je že prispel v Viareggio, kjer se bo v sredo udeležil 8. mednarodnega atletskega mitinga. Po treningu je včeraj potrdil svoj nastop v teku na 800 m in tudi izjavil, da bo na londonskem mitingu skušal postaviti nov svetovni rekord na 1500 m.
NOGOMET
Prijateljske tekme
V teh dneh je bila v Italiji vrsta prijateljskih nogometnih tekem.
NEKAJ IZIDOV Taranto - Arcevia (Ancona)
Pescara - Ponte delle Alpi Sambenedettese - Amandola (Ascoli Pičeno)
Avellino - Castel del Ipiano (Grosseto)
Inter A - 'nter B Roma - Bassano (Vicenza)
Napoli - Bagni di Lucca Udinese - Selekcija Trbiža
12:0
5:0
3:0
4:0
7:3
7:2
4:0
5:0
OBVESTILA Odprto pr ^nstvo Poleta v šahu
ŠD Polet prireja letošnje prvenstvo v svojem krožku v Kon-konelski ulici na Opčinah. Vpisovanje, žrebanj, in prvo kolo bodo danes, 7. avgusta, ob 20.30. Predvideno je 30 minut časa za razmišljanje po igralcu in za vsako partijo, tako da posamezne partije ne bodo trajale več kot eno uro.
Turnir je odprtega značaja in se ga lahko udeležijo tudi člani drugih društev, ki so včlanjena v ZSŠDI.
« « #
ZSŠDI
obvešča, da je avgusta meseca o-rad odprt vsak dan od 8. do 14. ure, ob torkih in petkih pa tudi od 18. do 20. ure.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	tel. (040)	79 «72 (4 linije)
Podružnico	Gorico, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotno 32.000 lir. Letno naročnino za inozemstvo 48 000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din, za organizacije in DOdjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2!ro račun 50101-603-45361 <sADIT» • DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 tf'4’1
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sozai|° 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besed0' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije -_Juli|S»» krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih aei v Italiji pri SPI.
član italijanske
2veze časopisnih 2aložnikov Flto
7. avgusta 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja | in tiska l
{zn*
I Trst
V SKOCIJANU NA KOROŠKEM
OBČINA NOČE SPREJETI
V v
PROŠNJE V SLOVENŠČINI
Krščanski kulturni zvezi odrekli dvorano v Velikovcu, kjer bi morala nastopiti folklorna skupina iz Skopja
CELOVEC — «Vaše v slovenskem jeziku napisane vloge občina Ško-cijan ob Klopinskem jezeru ne more rešiti, ker ni napisana v uradnem jeziku.» Tako se glasi odgovor škocijanskega župana dr. Hol-zerja na pismo slovenskega prosvetnega društva «Vinko Poljanec«, ki ga je pred časom društvo prejelo. S tem se število primerov, ko uradna mesta s sklicevanjem na zakon o narodnih skupinah teptajo pravico do uporabe slovenskega jezika, še naprej povečuje, medtem ko avstrijska vlada skuša Sloven-
Afganska vojska strla upor v Kabulu
KABUL — «Skupina kontra-revolucionarjev, ki je iz tujine prispela v Afganistan, je v nedeljo ob pomoči reakcionarnih sil poskusila povzročiti nemire v Kabulu«. V skopih besedah uradnega komunikeja kabulske vlade zatrjujejo, da so varnostne sile in enote' vojske likvidirale kontrarevolucionarje«.
Toliko bolj zgovorne so zahodne tiskovne agencije, ki prav tako potrjujejo uradno verzijo, da so sile premiera Tarakija odpravile z uporniki in da vlada v Kabulu mir. Neredi so pričeli v nedeljo dopoldne, ko se je uprlo 1.200 mož v trdnjavi Bala Hisar, v starem delu Kabula. Vladne enote so napadle upornike s težkim orožjem in s helikopterji, štiri ure je trajal spopad, ki naj bi se razširil tudi na ulice Kabula, predno se je v glavno mesto Afganistana povrnil mir.
To je prvi pomembnejši upor po letu 1978, ko je v podobnem uporu prevzel oblast prosovjet-ski premier Mohamed Taraki. Resnici na ljubo je Tarakijev režim kaj kmalu naletel na odpor muslimanskih verskih krogov, ki so sprožili v državi gverilo. Po podatkih zahodnih tiskovnih agencij, naj bi islamski uporniki nadzorovali že eno četrtino ozemlja. Prosovjetski režim se torej nahaja v težavah, nedeljski ucor pa dokazuje, da vlada nezadovoljstvo tudi v sami vojski, ki je bila do sedaj najzanesliivejši Tarakijev zaveznik. (voc)
ce prepričati, da naj ta zakon priznajo in grejo v tako imenovane manjšinske sosvete.
Občina Škocijan ob Klopinskem jezeru sodi med tiste občine, ki jim zakon o narodnih skupinah kljub razvejani kulturni in politični dejavnosti Slovencev v tej občini (ne nazadnje so tukaj spomladi odprli enega prvih dvojezičnih otroških vrtcev) odreka značaj dvojezičnosti. škocijanski župan je po eni strani znan po svoji bližini do nacionalističnih sil, po drugi strani pa prav dobro obvlada slovenščino, saj se je je s pridom posluževal v volilnem boju za občinske volitve in je tudi postal župan na socialistični listi.
V Velikovcu, v «mestu plebiscita«, kot se sam imenuje, pa je tamkajšnji občinski svet s socialističnim županom na čelu že četrtič Krščanski kulturni zvezi zabranil prireditev v občinski dvorani. Trikrat je za to diskriminacijo odgovarjal župan ljudske stranke, zdaj pa je tudi socialistični župan prevzel njegovo argumentacijo, češ da bi take prireditve lahko povzročile nemir med prebivalstvom. Krščanska kulturna zveza je dvorano hotela najeti za nastop otroške folklorne skupine iz Skooia v okviru več podobnih prireditev za leto otroka. Pikanterija ob robu: ista folklorna skupina bo nastopila pri svečani otvoritvi novega centra Združenih narodov na Dunaju.
Medtem se je tudi izvedelo, da avstrijsko notranje ministrstvo raziskuje primer Slovenca, ki so mu na mejnem prehodu Holmec pri Pliberku kljub nasprotnim navodilom preprečili uporabo materinščine in mu celo grozili z aretacijo.
(Sindok)
Okvara v belgijski jedrski elektrarni
ANTVVERPEN . Iftedsinočnjim so prekinili obratovanje v belgijsk: jedrski elektrarni v Doalu zaradi okvare v ohlajevalnem sistemu. Počila je cev ohlajevalr-e sistema, da je voda zalila strojnico. Okvara je precejšnja in bo zahtevala precej dela. Oblasti izključujejo možnost jedrskega onesnaženja, belgijska e-lektrogospodarstvo pa bo utrpelo precejšnjo škodo, saj je jedrska elektrarna krila kar 12,5 odstotka vseh belgijskih potreb.
LAVA Z ETNE ZMERNEJE V DOLINO
CATANIA — Panika se polagoma umika optimizmu, posebno v vrstah prebivalstva zaselkov Fomazzo in Finazzo, ki je moralo v noči med petkom in soboto v naglici zapustiti hiše, ki jih je že ogražala lava z Etne. Etna sicer še vedno bruha, vendar bolj zmerno, še posebno, ker iz nižjih kraterijev ne teče več grozeča razbeljena gmota. Tudi pe-pe'a, ki je prejšnje dni na debelo prekril Catanio in sploh okolico Etne, ni več.
Nevarnost sicer- še ni minila, vendar upajo, da se bo Etna umirila. Prav zaradi tega so že začeli pregledovati škcdo in v ta namen je v Catanio dopotoval minister za znanstveno raziskovanje Scalia, ki tudi koordinira reševalno akcijo.
Bruhanje Etne je privabilo na kraj ne samo vulkanologe in znanstvenike, temveč predvsem veliko število radovednih turistov, ki jih sile javne varnosti in vodiči z Etne s težavo držijo v primerni in predvsem varni razdalji od razbeljene lave. Teh radovednežev, Italijanov in tudi tujcev, je na tisoče in se v glavnem zadržujejo na področju med Taormino, vrtovi Naxos, Acireala, Acitrezze in «Riviere dei Ciclopi«, od koder je krasen razgled na Etno.
Na sliki (telefoto ANSA) velika skupina fadbvednežev prisostvuje bruhanju Etne.
KOPER — Čeprav je že nekaj tednov izredno lepo vreme, ugotavljajo primorski turistični delavci, da je obisk dokaj zmeren. V primerjavi s prejšnjimi leti, ko smo bili navajeni julijskih in avgustovskih konic, je tokrat še zmeraj nekaj praznih ležišč tako v hotelih kot pri zasebnikih, pa tudi v avtocam-pih ni gneče. To velja za obalo in tudi za vsa druga primorska turistična središča. Tak položaj naj bi trajal do srede avgusta, ko pričakujejo še zadnji naval domačih in tujih gostov in bo treba misliti tudi na rezervacije.
Sicer pa se promet po obalnih cestah normalno odvija z izjemo na obmejnih prehodih in v Kopru, kjer so še zmeraj težave zaradi obvozov. Sicer pa so strokovnjaki ponovno zatrdili, da bo glavni prehod čez škoc-
niiiaiiiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
V SOBOTO IN V NEDELJO
Na Ravenci nadvse uspel letošnji 6. festival rezijanske folklore
Namen te pobude je preprečevanje, da se bogata in izredno zanimiva folklorna zapuščina ne bi začela utapljati v pozabo
VESTI S KOPRSKEGA
Še nekaj prostih mest v Slovenskem primorju
Promet je zelo gost, vendar se redno odvija - Kulturne prireditve dobro obiskane
SAN SALVADOR - Med nedeljsko mašo v neki vasi 50 kilometrov vzhodno od San Salvadorja so trije neznanci ubili 49-letnega župnika A-liria Napoleona. Po mnenju preiskovalcev so bili morilci pripadniki neke desničarske organizacije, ki je v preteklosti zagrešila vrsto podobnih umorov.
RAVENCA (Rezija) — Ravenca je tudi letos zaživela: na travniku ob reki so namreč konec prejšnjega tedna člani razijanske folklorne skupine že šestič zapored priredili festival folklore.
Namenov je že ob prvi prireditvi bilo veliko: v prvi vrsti naj bi seveda festival bila tista pobuda, ki bi preprečevala, da se bogata in izredno zanimiva folklorna zapuščina ne bi začela utapljati v pozabo. Pesmi in plese rezijanske doline, ki sodijo med najstarejše in najzanimivejše iz slovenske bogate zakladnice pa bi lahko na avgustovskem fejtivajp prikazovali čimširšemu krogu ljudi.
Še zlasti pomembno bi bilo dejstvo, da bi se z izvirno rezijansko tradicijo seznanili neposredni sosedi. ki so bili že od vsega začetka vabljeni na večdnevno prireditev, da bi še sami prikazali delček lastne pevske jn plesne zapuščine.
Obenem pa ne smemo pozabiti, da je «Festival rezijanske folklore«, kakor se glasi uradni naslov prireditve, tudi in predvsem ljudski praz-
caiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiMiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiatiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiaMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaii
24 UR PO UGRABITVI LETALA NA KANARSKIH OTOKIH
STEČEN KONEC ZRAČNEGA GUSARSTVA
Vsi trije gusarji so se po pristanku v Ženevi predali švicarski policiji
ŽENEVA — Štiriindvajset ur po ugrabitvi letala se je na ženevskem letališču srečno končal zad nji podvig zračnega gusarstva. Trije dezerterji španske ctujske legije«, ki so ugrabili DC 9 španske družbe Iberia, v nedeljo popoldne na letališču Las Palmas na Kanarskih otokih, so se deset minut po pristanku letala na ženevskem letališču Cointrin predali policiji, kljub temu, da so švicarske oblasti jasno povedale, da ne bodo nudile gusarjem zatočišča, ampak da jih bodo nemudoma obtožili zračnega gusarstva in jih aretirali, švicarski zakoni predvidevajo v teh primerih obsodbo na dvajset let prisilnih del. Če pa bodo španske o-blasti zahtevale njihovo izročitev, bodo o tem razpravljali šele po procesu in po prestani kazni.
DC 9 španske letalske družbe je prispel v Ženevo iz Lizbone, kjer je štirinajst ur in pol čakal na pristajalni stezi. Gusarji so v portugalskem glavnem mestu osvobodili vseh dvanajst potnikov, stevardese in tri čistilke, ki so bile v trenutku ugrabitve na letalu. V Švico so tako poleg ugrabiteljev prispeli le trije piloti in ženevske oblasti so jasno povedale, da dovolijo pristanek španskega letala pod pogojem, da se gusarji nemudoma predajo. To se je dejansko tudi zgodilo.
Vse se je začelo, kot že rečeno, na Kanarskih otokih v nedeljo popoldne, ko je trojica, dva Francoza in en Čilenec, napadla dva policijska agenta na letališču Las Palmas, jima odvzela orožje in džip ter se zapeljala na letališko stezo. Dva sta vstopila v letalo po prednjih vratih, tretji pa je s pištolo v rokah prisilil tri čistilke, da so skozi zadnja vrata vstopile v letalo. Nato so veleli pilotu, naj vzleti.
Malo kasneje je pilot sporočil, da so gusarji mirni in da v bistvu nima težav. Dejal je, da se tu pa tam poigrajo z otroki v letalu, kjer je bilo samo šest potnikov, oče, mati in štirje otroci. Gusarji so najprej veleli pilotu, naj usmeri letalo proti Rodeziji, vendar pa gorivo ni zadostovalo. Maroške o-blasti niso dovolile letalu, da pristane, zato je DC 9 pristal malo po polnoči v Lizboni. Opoldne so


H
gusarji osvobodili potnike, čistilke in stevardese v zameno za gorivo. Ob 13.50 po krajevnem času je letalo vzletelo iz Lizbone in ob 15,53 je pristalo v Ženevi. Kaj se je zgodilo nato smo že povedali. Ženevsko letališče zaradi pristanka preusmerjenega letala sploh ni bilo zaprto, le v bližini španskega DC 9 ni ustavilo nobeno drugo letalo, dokler se gusarji niso predali. Njihova usoda je v glavnem znana. Čez nekaj mesecev se bodo znašli pred sodiščem in verjetno jih bodo obsodili na visoko kazen, če ne že na najvišjo, ki je predvidena za zračno gusarstvo, to je dvajset let zapora, (bbr)
Na sliki (telefoto ANSA-UPI) u-grabljeno letalo na letališča v Lizboni.
ALŽIR — Predsinočnjim so v Al-žiru podpisali mirovni sporazum med Mavretanijo in fronto Polisario. V sporazumu se Mavretanija odpoveduje ozemeljskim zahtevam v Zahodni Sahari in priznava fronto Polisario. Rok umika mavretanske vojske iz Zahodne Sahare bodo določil v prihodnjih dneh.
ATENE — Grška vojska se ne bo udeležila skupnih letalsko-pomorskih manevrov pakta NATO. Vest je včeraj sporočila grška tiskovna agencija «ANA».
nik, na katerem se zberejo doma čini, tisti, ki so morali za zaslužkom v svet ter so prišli domov na krajši dopust in pa tisti, ki so v domači dolini ali njeni bližnji okolici našli zaposlitev ter lahko ostali doma.
Tokrat prirediteljem vreme ni bilo najbolj naklonjeno, petkovo Prireditev — priljubljeno tekmovanje v «citirah» — so namreč morali prenesti na nedeljo.
Zato pa se je sobotni spored odvijal skoraj nemoteno. Na njem so nastopili najprej mladi plesalci skupine «Minidanzerini Lis luzignutis« iz Gorice, nato «Ruzzantini della Cittš di Padova« seveda iz Padove ter še skupina «Cesto- folk« iz- kraja Cesiomaggiore v pokrajini Beliuno.
Vsa domača folklora pa je bila na sporedu v nedeljo. Najprej so se lahko končno predstavili «citiraši», ki jih je v petek pregnal dež. Letos je mlajših in starejših godcev tekmovalo sedem, zmagal pa je mladi, a že izkušeni Walter (juaglia, ki si je tako prislužil violino.
Nedeljski večerni spored je pričel domači zbor «Monte Canin«, ki je na festivalu že večkrat nastopal, vendar se je tokrat prvič predstavil z rezijanskimi narodnimi pesmimi.
Zbor deluje že dobrih deset let, a je do približno pred letom gojil skoraj izključno italijanske gorske pesmi. Lani pa je pod vodstvom Tonija Colussija naštudiral več rezijanskih in je v nedeljo v Ravenci dve tudi zapel in sicer že zelo priljubljeno «Da pa naco’» ter «Ta gora Sartawa». Ostale pesmi — zbor je tudi na prireditvi vodil Toni Co-lussi — pa so bile iz običajnega zborovega repertoarja.
Tako v soboto, čeprav samo s kratkim pozdravom, kakor v nedeljo pa je nastopila folklorna skupina italijanske narodnostne skupnosti iz Vodnjana v Istri. V strnjeni točki so prikazali stare svatbene običajne rodne vasi.
Pričeli so prav od začetka — s serenado, nato prešli na svatbeni sprevod in seveda na veseli ples in pesem. V lepih in zanimivih nošah, ki so izdelane po originalih iz začetka osemnajstega stoletja, so odplesali elegantne plese «monferri-na», «villotta», «bersagliera» ter njihovo inačico «furlane«, plese, ki so v Istri značilni izključno za njihov kraj. Poslovili so se s pesmijo in kot je na njihovih nastopih že običaj, z razdajanjem sladkarij.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiMiiiiuiiiiiiiHiiiuuifitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiniiiu
SRHLJIV ZLOČIN V MAJHNEM ZASELKU 15 KM OD VERONE
Z avtomatsko puško pobil štiri osebe, eno pa ranil
Med žrtvami tudi 72-letni duhovnik - Morilec se je maščeval, ker mu je voda iz gornjega stanovanja poplavljala klet
.j

mm
4**	< ».< - f	mm' ' *»
’.n,	mmkM
■ <W vč-vč’

VERONA — Drugače si ni mogoče obrazložiti strahotni dogodek kot z nenadnim napadom blaznosti: to je mnenje preiskovalcev, ki so se včeraj znašli pred srhljivim zločinom, katerega obračun je štirje mrtvi in ena ženska težje ranjena.
Tragedija je nepričakovano izbruhnila v nedeljo zvečer v kraju Barco di Sotto pri San Bricciu v hiši, ki jo je družina Perobelli kupila pred kratkim in jo hotela preurediti za poletne počitnice. Okoli mize so bili zbrani sorodniki, ki so se po večerji pomenkovali, v kuhinji pa se je 45-letna Giuseppina Perobelli por. Per-bellini lotila umivanja posode. Te-
daj se je 'pojavil pred hišo 41-letni Renato Aldegheri iz S. Briccia, ki je žensko nadrl in nato začel z avtomatično puško kot obseden streljati. Ženska se je zgrudila v mlaki krvi, kar pa ni ustavilo blazneža, ki je stopil v hišo in po vrsti pobil 22-letno Livio Canton, njenega 24-letnega zaročenca Rema Manaro in 72-letnega strica Cantonove, direktorja škofovske knjižnice v Veroni msgr. Alfea Perobellija. Streljal je tudi proti 47-letni Gianni Perobelli, a naboji je niso smrtno zadeli. Njo so odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejela s pridržano prognozo. Na srečo sta se rešila moža Pero-
bellijeve in Perbellinijeve, ki sta še med streljanjem poklicala policijo.
Karabinjerji in agenti letečega oddelka so bili takoj na kraju in tudi vklenili blaznega morilca. Ta je zločin priznal in se izgovoril, da ni mogel več prenašati nadutosti Perobelli jevih, ki jih je večkrat opozoril na odtok vode, ki se steka v njegovo klet. Isto se je zgodilo v nedeljo in ker se mu je zdelo, da bo voda poplavila klet, se je naveličal in se maščeval.
Preiskovalci so ugotovili, da je mož govoril resnico, vendar so tudi ugotovili, da so Perobellijevi že naročili popravilo
Kot zadnji so nastopili prireditelji, člani rezijanske folklorne skupine. Razne obveznosti na prireditvi sami so jih prisilile, da so zaplesali v precej okrnjeni postavi, vendar so kljub temu «ogreli» precej številno občinstvo.
Veliko novega seveda taka skupina kot rezijanska, ki prikazuje živo folkloro, seveda ne more pokazati. Kljub temu in ravno v dokaz, da je folklora v Reziji še vedno del vsakodnevnega življenja njenih prebivalcev, pa je skupina med že znane plese («černi potok«, «Ta zaga-tena«, «Ta pustowa» in tak0 dalje), uvrstila še «To lipouško«, ki so jo vedno v značilnem ritmu in koraku vaščani sami sestavili, plesalci pa povzeli.
Brez plesa pa ni pravega praznika: tako so si dejali prisotni po koncu sporeda, ki se je, vedno v skladu s tradicijo, zavlekel pozno v noč. In tako so godci morali še dolgo igrati, krepko po uradnem zaključku šestega festivala rezijanske folklore, prireditve, ki jo je letos predvsem odlikovala veselost, (bp)
jansko križišče izročen prometu 15. avgusta, druge objekte pa bodo dokončali v naslednjih tednih. Kar zadeva promet, pa je seveda najbolj kritično v nedeljo zvečer, ko se vračajo številni izletniki v notranjost Slovenije in v sosedno republiko. Prometni organi rešujejo situacijo z usmerjanjem voznikov po šmarski cesti.
Obala je še naprej v znamenju številnih prireditev, ki so razmeroma dobro obiskane (Melodije sonca in morja, Zlata roža Portoroža, piranski glasbeni večeri in druge). Preskrbljeno je tudi za športno razvedrilo, saj je na obali zdaj na desetine igrišč za tenis in minigolf, da ne govorimo o kegljiščih, izposojevalnicah čolnov ipd. Še naprej se vrstijo tudi razstave priznanih u-metnikov. V galeriji Meduza v Kopru razstavlja makedonska slikarka Biljana Unkovska, v galeriji Loža, prav tako v Kopru, pa fotoreporter Tone Stojko.
MODERNIZACIJA
KONTEJNERSKEGA
PROMETA
Prihodnji mesec bodo v koprski luki izročili namenu nov kontejnerski terminal s posebnim dvigalom. S tem bo postal Koper pomembno kontejnersko pristanišče, v nekaj letih pa bedo z nekaterimi dodatnimi gradnjami sposobni doseči promet 150 tisoč kontejnerskih enot letno.
Kontejnerska specializacija koprske luke traja že deset let, uspehi pa so bili iz leta v leto večji. Lani so pretovorili nad 37 tisoč enot, v letošnjem prvem polletju pa je bil promet že za blizu 50 odst. večji kot v enakem razdobju lani.
L. O.
V Lusaki sporazum o rodezijskem vprašanju
LUSAKA — Na plenarnem zasedanju konference držav Common-wealtha v Lusaki so odobrili okvirni načrt o reševanju rodezijskega problema. Velika Britanija je torej za sedaj umaknila svoj sklep, da prizna marionetno rodezijsko ..vlado škofa Muzoreive in ukine gospodarske sankcije. Po novem načrtu, ki ga je podpisalo 41 držav Commonvveal-tha, bodo v Rodeziji nove volitve pod nadzorstvom Velike Britanije in predstavnikov držav Commonweal-tha. To pomeni, da je London prvič prevzel nase odgovornost do svoje bivše kolonije. Sedanji sklep pa bo morala še odobriti britanska vlada na svoji seji v petek.
I Poletni operni festival na Finskem
(Nadaljevanje na 4. strani)
Čarobne piščali na evropski °’ metniški višini, je predstavljale <f-prizoritev finske opere Posleanj skušnjave umetniški vrh operni-ga festivala v Savonlinni.
Predvsem je zaslužen za i°P' šen uspeh šef dirigent helsinsk Opere Ulf Soderblom. Kot dobi' poznavalec sodobnih finskih opernih del, katerih večino je vodil 0 uprizoritvenih uspehov, je dttw' ral čudovito uglašen festivalski orkester, zbor in soliste z umetnf škim žarom velikega dirigenta, & gar mojstrstvo poznajo tudi še evropskih in ameriških prestol n cah. Glasbena interpretacij*® skladnost se je združevala z dramatično odrsko upodobitvijo, kt f je z veliko intuicijo za vizijo d09a_ jan ja dinamično stopnjeval do gičnega zaključka režiser Sako * Puurunen. Nadvse sugestivni so jP li množični prizori številnega zbora in plesi, ki jih je režiser a namično razgibal v prizorih, zastrašljivo pojavljajo v crocic domišljiji glavnega akterja. a' vrstna, kamnitemu okolju priW9“ jena je bila rustikalno izobld®\ vana scenografija Juha Lukale.P se je s pravim finskim duhom prilagodila prostoru in ustvarjala dolu odgovarjajoči ambient. .. .
Spet smo bili priča odličnim predstaviteljem posameznih v‘°’. iz finske zgodovine. Občudovo smo izvrstne kreacije glaVb predstavitelja Paava Ruotsala® na v interpretaciji basista Mar Wallena in R’tvo Auvinen v vW njegove prve žene. Prav tokojj. vrstna po glasu in igri sta tenorist Seppo Ruohonen, ki ) živahno izoblikoval sina Juhart" in baritonist Tapani Valtasaad markantni vlogi kovača buditefP Skoraj nemogoče je, da ne bt menili še drugo ženo Eevo -rino Volanen, treh mož v tesknih karakternih vlogah žensk v manjših vlogah, ki so svojimi liki prispevali k homoB nosti zares veličastne predstav > v kateri se je odražala veliko metnišlca moč finskih opernih metnikov.
DVOJNA SPOSOBNOST
Brez modrčka lahko v kratkih hlačkah pa
PESCARA — Abruzzi so oo bili dežela zakoreninjenih tra® in z nekoliko nazadnjaško	I
Kljub temu pa vse to ni prepih neki plavolaski, da se ne bi /L kla .zgornjega dela kopalk in vpeljala tudi na plažo v «toplessi>, ali kot mu pravijo v kr8" ski deželi «zgoraj brez«. Dekle takoj obkrožili radovedneži in tografi.
Za nameček pa je občinski fAd preprečil meščanom v kratkih " čah, da bi vstopili v občinsko Pj8 čo. Oblast namreč zahteva, da dr rajo biti občani, kljub pasji v100 «spodobno oblečeni«.
Jfohoai& AfwJwaJti,
dajana moAju Aorna,
Siam na palovia).
S počitnic je lepo telefonirati tistim, ki so ostali doma, pa čeprav samo za to, da bi jim rekli “Vsi se počutimo dobro in vreme je čudovito”.
Toda v tem času je v letoviških krajih tudi do desetkrat toliko ljudi, kolikor je stalnega krajevnega prebivalstva Mi smo glede tega poskrbeli tako, da smo okrepili telefonske zmogljivosti. Kljub temu še vedno lahko pride do težav. Posebno tedaj, ko skušajo vsi telefonirati ali čakajo na telefonski poziv ob isti uri.
Prosimo te, da nam priskočiš na pomoč take da telefoniraš pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, ko telefonske zveze niso tako obremenjene.
Ln zapomni si, od 9. ure 30 zvečer do 8. ure zjutraj ob delavnikih ter od 14. ure 30 v soboto pa vse do 8. ure v ponedeljek stane medkrajevna avtomatska telefonska zveza veliko manj. Točno na pol
Če hočeš zvedeti o avtomatski medkrajevni telefonski zvezi kaj več, prelistaj prve strani telefonskega imenika.