ZA OKROGLO MIZO Uspeno zdruevanje Na 4. seji OK ZKS Ljubljana-Sika je bilo sklenjeno, da mora vsaka delovna organizaci-ja imeti poleg svojega programa razvoja ludi program mone integracije ali vsaj im tes-nejega sodelovanja. To je hkrati v skladu s smernicami gospodarskega in drubenega raz-voja Ljubljane. O izvajanju in prvih rezulta-tih teh sklepov o integracijah smo se pogo-varjali s predsednikom komisije za drubeno-ekonomske odnose in samoupravljanje pri OK ZKS Ljubljana-Sika Francem Dejakom. Franc Dejak se je s to problematiko ukvar-jal do novega obliikovanja skupin po dele-gatskem principu kot predsednik sveta za go-spodarstvo v obini. OSNOVNA NALOGA Integracij ni mogoe gledati loeno, po-samezno. Vedno jih je treba gledati v merilu celotne republike in tudi federacije. Ob spre-jemu akcij. programa, po piismu predsednika Tita in IB predsedstva ZKJ, emo postavili kot temeljno nalogo obliikovanje TOZD in sploh uveljavljanje ustavnih dopolnil in integracij. Nikoli pa nismo raizmiljali o oblikovanju TOZD, ne da bi hkrati razmiljaOi tudi o in-tegracijah. fe lani smo izvedli obirno anketo in ugotovili dejansteo izvrene integracije, zbrali pa smo tudi vse pobude zanje. Hkrati smo o tem razmiljali na vseh obinskih forumih, hkratd z razpravaimi o oblikovainju TOZD. Po-sebej velja poudariti, da je lo pri nas veliko-krat za istoasno oblikovanje TOZD in inte-gracije. Lani smo Imeli v nai obind e vrsto integracij. Galant se je pridruil Tekstilu in potem so organizirali dve TOZD. Torbica se je pridruila Tobaku, v katerega okviru je postala TOZD. Libis je nael skupne interese s PAP. Obe podjetji sta zdruili svojo proiz-vodnjo v eno TOZD proizvodnja, obenem pa so organizirali e TOZD-Montaa in TOZD-In-eniringbiro. Pivovarna Union se je vkljuila v SOZD HP (Hrana-pijaa). Alko se je zdruil s Frucitalom v Alko-Fructal in se organiziral kot TOZD. Lani sta se zdruili ,tudi dve podjetji Iskre, in sicer Iskra-Avtamatika Pranj in Iskra-Elemeniti Stegne v Iskra-IEZE (Industri-ja elementov in zabavne elektronike). Hkrati pa so v novi delov.ni organizaciji formirali sedem TOZD, Lani se je zdruila tudi Celuloza s celjskiim Aerom in dela sedaj kot TOZD Aera. Bombana tkalnica Vimarje in Tekstil-na tovarna Medvode sta se zdruili v Tekstil, kateremu se je spridruila e Tonosa iz Savelj, in kot sem e omenil, Galant. V okviru te organizacije so potem obliikovali TOZD. Lani sta se zdruila tudi ljubljanski del Cosmosa in Avtomontaa, kjer pa e oblikujejo TOZD. ZDRUITEV STROJEGRADITEUEV Velike tispehe belei na podroju inte-gracijskih prizadevanj Litostroj, ki je nosilec zdruevanja kovinske industrijeSlovenije. Dne 27. 5. 1974 je bil podpisan sainoupravni spora-zum o zdruevamju v SOZD Slovenske strojne industrije. Tu je lo vse na osnovi interesov in ni na silo. Tako z nekaterimi niso nali skupnega jezika in so razgovore prekinili, kot Franc Dejak npr. s SKIP. V ta SOZD se je zdruilo sedem delovnih organizacij z ve kot trideset TOZD. La:ni so se integrirala tudi eleznika podjetja po novem principu organiziranosti eleznic pri nas. elezniko gradbeno padjetje in Podjertje za pppravilo prog sta se zdruili v Gradbeno podjetje Ljubljana v okviru e-leznikega gospo^darstva. Podjetje za popravi-lo voz in strojev pa je postalo TOZD Zelezni-kih delavnic Maste. KONSTITUIRANJE 53 delovnih organizacij v nai obini se je pravoasno konstituiralo kot eua temeljna organizacija zdruenega dela. 11 delovnih organizacij se je pravoeas-no konstituiralo z ve TOZD v svo-jem sestavu imajo skupno kar 85 te-meljnih organizacij. Le dve OZD se ni-sta uspeli pravoasno konstituirati Bayer-Pharma in pa Slovenija-avto (konstituiranje bo vendarle izvreno do 30. 6. 1974). Podjetja, ki imajo sede izven ob-moja obine, so v iki konstituirala 16 TOZD. Z navedenimi integracijami pa pobude delovnih Ijudi e niso izrpane. Dogovori te-ejo med Lekom in Krko. V to skupino, kjer je nosilec Lek, naj bi se vkljuila tudi tovar-na Bayer-Pharma in e katere druge iz te stro-ke. Donit iz Medvod se dogovarja o zdruitvi z Jubom iz Doila pri Ljubljani in Mitolom iz Seane. V to organizacijo pa naj bi se vklju-ilo e ;nakaj manjih delovnih organizacij. SEZNAM JE DOLG Sire poveeovanje bo tudi ined Savo iz Kranja, medvakiim Colorjem, domalskim He-liosom in koevskim Melaminom. Na zdrue-vanje se pripravljajo tudi Raica, Angora, Al-mira in seanska Pletenina. Mobilia se bo pri-kljuila k Slovenijalesu, Drogerija in Delika-tesa pa sta se integrirali v SOZD ABC. Slo-venija avto pripravlja nadaljnje integFacije z ljutomers.kirn Tehnostrojem, bovko Trento in Polimeram iz Izole. Eden vejih in tudi pamembnejih no-silcev v nai obinl pa je nedvomno Slove-nijavino. Zanj je znailno, da deluje pri inte-grativnih procesdh na calern podroju SFRJ. E NEKAJ TEVILK Lani smo v iki dosegli 8,1 milijar-de celotnega dohodka ali 25,8 % ve kot leto poprej. Ker so cene porasle nad predvideno viino, je bil realni drubeni proizvod veji za 6 odstotkov. Zaposle-nost po podjetnikem principu se je po-veala na 27.638 ali za 3,7 %, tako se je poveala produktivnost glede na celotni dohodek za 21,6 %> realno pa seveda znatno manj. Doseeni dohodek je bil lani za 18,9% veji kot leta 1972, dohodek za razdeli-tev pa le 15,6%. Osebni dohodki in oseb-ni prejemki so lani porasli za 23,1%, povpreni izplaani neto OD na zapo-slenega meseno so znaali lani 2.242 dinarjev ali 16,3% ve kot Ieto poprej. Izplaani OD in skupna poraba v pri-merjavi s samoupravnimi sporazumi so realizirani 95,9%, vendar je kar 17 OZD prekorailo svoje sporazume pri delitvi dohodka. To so zlasti: Iskra-Orodjarna, Lek, Bayer-Pharma, Cosmos, Koopro-met, hotel Ilirija in Cevljarstvo entvid. Obenem si prizadevajo tudi za postopne irate-gracije v industriji alkoholnih in brezalkohol-nih pija. HotefL Ilirija in Majolka sta se zdru-ila e lanl, letos pa teejo razgovori o vklju-itvi v SOZD Gostinstvo Ljubljana. Hotel Medno se je e lani zdriiil v Kompas kot TOZD. Pri vseh teh integracijah pa ne bi smeli tolerirati majhnih posrednikih podjetij, od katerih ima druba najveokrat le kodo. ESOTEAVE Pri nekaterih integracijah so bile teave zaradi podjetnike miselnosti posameznih vo-dilnih delavcev. Delavci se zavedajo koristno-sti povezovanja in bi se tudi hitreje dogovorili kot pa vodilni, saj niso obre-menjeni s preivelo podjetniko miselnostjo. Sedanje integracije so namre nekaj pavsem drugega, kat pred leti, ko je bil navadno eden gospodar, rtisti^ ki se je pridruil, pa vazal. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na malo gospadarstvo, ki ga kae skrbno preuiti. Vse vrste proiizvodnje namre nikakor ni mo-goe organizirati v velikih sistemih. Velika in-dustrija potrebuje malo, sicer se rnora obra-ati na zasebnilke, s imer se preve iri za-sebni sektor in se s tem poveuje socialna di-ferenciadja. Pozorni moramo biti na obrtoa podjetja, ki ne skrbe dovolj za razirjeno reprodukcijo. Tam bi morali bolj skrbeti za kadre in novo, sodobno tehnologijo. Zato je potrebno, da tu-di ti mall najdejo skupne interese za povezo-vanje npr. svojih skupnih slub, ki naj bi bile strokovno odgovorne delavcem teh OZD za njihov razvoj, je zakljuil Franc Dejak. M. Dimitri EMU SKROMNOST? Zelo nizke kazalce razvoja so v svo-jih nartib predvidele naslednje organi-zacije zdruenega dela: KOT, ZG-Mo-stovna, Agrostroj, Elektromehanika, Iskra-Naprave, Mobilia, Denik, Galant, Pivovarna Union, IMP, Koopromet, Ga-Iis, Dekor, Mizarstvo Sika, Moda, Ce-vljarstvo Sika, Graverstvo, GP Objekt, Spectrum, Sloga in Komunalno-obrtno podjetje ika. Razlogi za tako nizke kazalce razvoja niso v celoti znani, zato je komisija za drubeno-ekonomske odnose predlagala obinski konferenci ZK, naj zadoli ko-muniste, da v teh OZD razpravljajo o razlogih, zaradi katerih so planirali sa-mo zmanjano ali enostavno reproduk-cijo.