54. številka. Ljubljana, v sredo 5. marca. XVII. leto, 18534. Isbaja vsak dan aveeer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za avstrij'sko-ogerske dežele ca tm leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa m s* 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo j eden k rut tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredniitvo in upravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolca", lipravn ištTii naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t-j- vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja 4. marca. Budgetni odsek je končal svoje delo in predložil proračun za leto 1884. Debata se ima v prihodnji seji pričeti in tedaj je mogoče, da se o pravem f:nsu proračun potrdi in da ne treba zopetnega provizorija. Ker se vsako leto zakon o proračunu Se le tekom leta sklene, razpravljalo se je v odseku o vprašanji, ali ne bi kazalo določiti, da se državno leto ne začenja s 1. januvarjero, ampak s 1. maj-nikom. Do tega Časa bi gotovo vselej bil proračun dognan. No, težavno bi bilo, prestopiti od sedanje na tabo novo dobo, pa tudi tega ni treba, ako se državni zbor vsako leto skliče vsaj meseca oktobra, ne pa še le decembra. Potem bi se tudi sesija lahko končala do velike noči, kar do sedaj Še nikoli ni bilo mogoče. Tudi letos ni misliti, da se zbor pred veliko nočjo sklene, ker je še silno nakopičenega dela, katero se vsaki dan množi. Državni proračun za leto 1884 kaže spet napredek — v stroških in — v deficitu. Vsi stroški so izračunjeni na 515 milijonov gld., za 14,383.000 gld. višje od leta 1883. Dohodki so pa tudi narasti i od 464 milijonov gld. leta 1883 na 4741/« milijonov gld. leta 1884, tedaj za 10 milijonov gld. O posamičnih točkah Še govorimo. Budgetni odsek ima jutri še jedno sejo, da sklepa o resolucijah. Na vrsti bo tudi resolucija zastran slovenskih paralelk na gimnazijah v Celji, Mariboru in Gorici in zastran slovenskega učnega jezika na učiteljišči v Mariboru. Resolucije bodo gotovo vsprejete, pa kaj pomaga, ako g. ministru ni resna volja, se po njih ravnati. Dokler bo učno ministerstvo v sedanjih rokah, naj le Slovenci puste vse upe do uresničenja še tako pohlevnih svojih želj in zahtev. Saj še češki klub se zaman napenja za češke obrtnijske šole. Gospod minister je, kakor znano, sestavil neki osrednji obrtuijsko-šolski svet, ki ima svoj sedež na Dunaj i in za ude, razume se, samo take prijatelje Slova-nov> kakor so Wisenburg, Exner in jednaki. Po mislih in sklepih tega sveta se morajo le z nemškim učnim jezikom obrtnijske šole delati iu na Pemskem le v nemških krajih. Še drugo ljubav je storil g. učni minister Čehom. Poklical je iz Pruge v ministarstvo, ker se temu ni mogel izogniti, dva izvrstun strokovnjaka, deželna šolska nadzornika "VVeberja in Germana, a dal jima je take referate, zaradi katerih bi še prav labko bila ostala v Pragi in gotovo tam več koristila svojemu narodu, kakor moreta na Dunaji. Kakšnih ljudskih šol potrebujemo Slovenci? „Nicht flir die Schule, sondern ftir das Leben." Zgodovina slovenskega naroda nam pove, da je imelo naše šolstvo v obče vedno le tujo nenaravno podlago in torej tudi nepopolni razvitek. V starih verskih šolah bila je „nemščina" glavni predmet vsega poučevanja, tako celo, da je bil materin jezik, če ne popolnem izključen, pa vender proti vsem pedagogičnim načelom potisnen v tisti kot, kjer ga je slabo nemščine se učeči šolarček zastopal z oslovskimi ušesi na glavi. Ali tudi z novo šolsko dobd 1. 1869. ni naše šolstvo mnogo boljega pridobilo. Šole so se sicer pomnožile in razširile, ali nemški jezik ostal je le važni predmet in učitelji se še uavadno kvalificirajo jedino po gojitvi tega predmeta. Uiinilo se nam je tudi z najostrejšo silo 81etno šolsko obiskovanje, brez pomisleka na revščino marsikaterih krajev in veliko število jednorazrednic. Bila je to naredba nepremišljenega liberaluega fanatizma, ki je ostala celo v teoriji še bolj pa v praksi neizpeljiva. Kako je tudi mogoče pridne in nadarjene otroke siliti v jednorazredno šolo s tremi ali štirimi oddelki celih 8 let, ako vsak priden in talentiran učenec dovrši tako šolo lahko v 3, oziroma 4 letih. In če tudi še prištejemo 2 leti ponavljavne šole, vender šolsko obiskovanje traja k večjemu 6 let. Kaznovali so se neusmiljeno stariši revnih otrok zaradi šolskih zamud pri domačem delu, mesto da bi se bilo mislilo na sredstva, kako bi se takim otrokom s podporo omogočilo ali vsaj na drugi način zlaj-šalo šolsko obiskovanje. V teh zadevah se je sicer z zadnjo šolsko novelo, dano 2. maja 1. 1883 , nekoliko na bolje obrnilo, akoravno je še ta naredba zelo nepopolna. Če tudi so lažiliberalci pri tej priliki najljutejši napadali zdanjo vlado, očitaje jej reakcijo; vender že domača navadna pamet lahko razsodi, da se otroci ne morejo ne toliko iu ne tako dolgo (8 let) učiti no jednorazredniei, kjer je jeden učitelj, kakor na 4 aH 5 razrednici s štirimi ali petimi učiteljskimi močmi. — Najjasneja in najprimemeja šolska postava bi se torej glede šolskega obiskovanja morala glasiti: „ Šolsko obiskovanje se ravna po številu razredov in oddelkov." — Tudi z ozirom na tvarino, posebno pri tako zvanih realijah, se je nekoliko /boljšalo s prej imenovano postavo, toda še vedno se zahteva preveč teorije in premalo ozira na praktično življenje, kateremu je vender v prvej vrsti namenjena ljudska šola, vsaj Že Herder uči: „Nicht. ftir die Schule, sondern ftir das Leben.u Ali naša ljudska šola še ni „učilnica za življenje", kakor bi morala biti. To trditev hočemo natančneje dokazati. V šolski postavi sicer beremo: „ Učencem najdoum-nejše in najimenitnejše, kar je vredno vedeti iz pri-rodopisa, prirodoslovja itd.," ali v resnici spremenilo se do zdaj še ni veliko, kajti knjige ostale so še stare. Tako se v geografiji še vedno uče oddaljeni deli sveta tako natančno, ko domača dežela, mesto da bi učenci popolnem poznali domaČo deželo in državo, o drugih pa si prisvojili le površen pregled v primeri z domovino. V zgodovini pase še preveč sistematično obravnava stari, srednji in novi vek, mesto da bi učenci si pridobili temeljito znanje domače zgodovine v primernih slikah, ki bi ucepile v mlada srca ljubezen in navdušenje za vero, dom in cesarja. Veliko se še /mirom greši pri naravo-znanstvu. Učenci se še vedno spoznavati uče živali in rastline vseh trop, tako da večkrat o domačih veliko manj vedo, ko o tujih. Uče naj se torej natančneje spoznavati naše koristne in škodljive živali, koristne in strupene rastline, sadno in gozdno drevje, grmovja in rude. Po okoliščinah, posebno na deželi, pa naj se tudi nekoliko seznanijo z živino-, sadje-, vinorejo ali gozdarstvom, sploh naj se v naših ljudskih šolah obrača večja pozornost na kmetijstvo, ker znano je, da je to podloga naše države in da se čez dve tretjini prebivalstva peča s tem. Tudi s prirodoslovjem se nič bolje ne ravna. V ljudski šoli razlagale naj bi se popularno le najbolj navadne naravne prikazni, najpotrebnejši stroji in obrtnijske naprave (kakor lončarstvo, izdelovanje opek, sveč, platna, papirja, sladorja, itd.) z ozirom na krajne razmere, vsa druga znanstvena tvarina naj bi se opustila in prepustila srednjim in drugim šolam. Jako koristen predmet za ljudske šole bil bi tudi kratek pouk o zdravji (zdravjevarstvo), ki se dandanes še LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Odgovor g. prof. Šukljeju.) 2o«po; ou jiavT*.?, aJAa &*adtxstv »tXa>v. Sophok. Nekateri ljudje so res kaj nepotrpni. Ker pod-listkar ni takoj na prvi ali drugi dopis profesorja Šukljeja v tržaški „Edinosti" odgovoril, mislili so že, da nema ničesa odgovoriti. A pri nas imajo celo kmetje to lepo navado, da v razgovorih govore drug za drugim, ne pa, da bi vse križem kričali ter drug druzega prekričati skušali. Tako je delala „Edinost" sama nad črto ter je s tem podlistkarja mej delom le napravila, da je bolj pogostem svetu razkazoval razne hibe na njej. A pustimo to na strani, ter se obrnimo k prof. Š u kij ej u. Ta preučeni profesor se je razkoračil na sodni stol ter je v sedmih dopisih (naj mi dovoli, da njega podlistke tako imenujem ter jih že po besedi ločim od svojih podlistkov v „Slov. Narodu") obsodil moje podlistke v „Slovenskem Narodu". Prvi trije dopisi („Edinost" Št. 11, 12 in 13) so prav za prav le uvod k njegovej naslednjej obsodbi. Polni so našopirjene učenosti za navadnega, neizvedenega čitatelja, še bolj polni pa najbolj zarobljene neoli-kanosti. Ker mu nesem povsodi govoril po godu, razjaril se je čez vso mero. Podlistkar je dobro vedel, da bode s svojimi podlistki drezal v sršenovo gnezdo, vsaj Terentius že pravi „obsequium amicos, veritas odium parit". Tolike odurnosti se vender ni nadejal od preučenega profesorja Šukljeja, ki se neprestano ponaša s svojo akademično olikanostjo. A s toliko neolikanostjo še nič ne dokaže: ce n'est pas tout que de choux, il faut eneore de la graisse, zove se neka francoska prislovica. Prvi trije dopisi, kot rečeno, so prav za prav uvod k učenej (!) razpravi preučenega profesorja. Najprej „ mislečemu duhu" našega naroda navaja Gib bo na, Niebuhra in Schlosserja, ki t;o zgodovini podstavili temeljni kamen. V tem smislu govori dalje v 1, in 2. predalu ter se zateče celo k modroslovcu Herbartu pomoči iskat. Vse prazne fraze, ki imajo le čitatelje slepiti in kazati veliko učenost. S časopisjem nema vse to nič opraviti, celo nič pa z mojimi podlistki („Časnikarstvo in naši časniki"). Ogledal sem Niebuhra in Gibbona misle, da je prof. Šuklje v njih zasledil moje črtice o rimskih „acta diurna". Le besedice nesem našel. Schlosser pa tudi nikjer ni pisal o časnikarstvu, najmeuj pa o slovenskem easopisji. Nič kot prah v oči. Na to znova navaja E. Ha ti n a in II. Wuttkea in takrat tako, kakor bi bila ta dva pisatelja o časnikih prav Šukljejeva najdba. Ko bi Šuklje ne bil toliko razjarjen in pristransk, navedel bi bil labko, da je oba tudi podlistkar v podlistku dne 19. januvarja mej porabljenimi viri naštel. Se ve da, ko bi bil objektiven, moral bi bil tudi druge od podlistkarja tam naštete pomočne knjige imenovati. Tega Šuklje ni smel, ker namen njegov je le bil zabavljati. Ko bi človek mogel zbrati vse izobražene Slovence, pismouke in nepismouke, vprašal bi jih podlistkar, ali je kdo izmej njih poznal prej toliko časnikarstvo (ne samo naših časnikov), ali je kdo izmej njih prej poznal rečeni dve knjigi in za tema še druge kujige, katere sem v opombi zaznameuo- veliko preveč zanemarja t vseh šolah, akoravno je že po starem reku Latiocev „Mens sana in corpore sano" od tega odvisen blagor celega človeštva. Ti nauki koristili bi gotovo toliko, ko zdanja telovadba, ker bi ostali za celo življenje. Vsa ta tvarina pa naj bi bila previdno zbrana v berilu, ki bi moralo biti podlaga vsega učenja realij. Na ta način odpravili bi se tudi vsi nejasni nazori o teh predmetih za vselej. Največ časa se pa še vedno pri nas gubi s praznim mlatenjem nemščine. Nemški učitelji se vedno pritožujejo, da celo v jednem jeziku ne morejo zadostovati postavnim zahtevam in kaj hočejo reči slovenski učitelji ? Druzega pač ne, da v soli mučijo sebe in mladino z nemščino, potrebne vednosti pa s tem zanemarjajo. Povsod priznavajo korist znanja tujih jezikov, toda nikjer ne urivajo v ljudsko šolo kak tuj jezik; — torej samo pri nas na Slovenskem in zakaj ? Menda pač le zato, da bi mi v občni kulturi zaostali, ker nemškega jezika se otroci pač ne priuče, kakor so do zdaj pokazale vedno vse poskušnje. Znano je namreč, da je šoi.iki napredek največ odvisen od dobre discipline in metode. Ali kaj učitelju pomaga najbolja metoda, ako ga učenci no razumejo; potem gotovo tudi hira disciplina in šolski uspeh postane dvomljiv. Ni torej čuda, da je naše šolstvo veliko slabeje kot nemško, češko in celo hrvatsko! Velika napaka zdanje ljudske šole je gotovo tudi, da nema učitelj neomejene pravice kaznovanja. Jedina zavest, da učitelj učenca ne sme telesno kaznovati, stori porednega otroka še bolj neposaje-nega. Večina pedagogov vseb časov izrekla se je pač za telesno kazen. Pa tudi^ Nemčija, ki se rada dandanes ponaša kot prva kulturna država, upeljala je zopet telesno kazen v šolo. Tedaj pri nas imamo take naredbe kmalu pričakovati, ker preradi Pruse posnemamo; vender bi bilo dobro, da bi se ta pravica nekoliko omejila, da se ne zlorabi, kot se je to godilo prej mnogokrati. Dobro bi bilo, da bi učitelj v takih slučajih, ko druge kazni ne zdajo nič več, odločil telesno kazen z vednostjo nadučiteljevo (ali po sklepu cele konference), oziroma krajnega šolskega nadzornika (sveta). Naposh-d hočemo še omeniti nekoliko šolsko uradno opravo. Jako zlorabila se je pri nas do zdaj oddaja uadzorniških služeb. Tu veljala je vedno le protekcija v zvezi s politiko, kakor pričajo neredki slučaji, ker drugače bi se ne moglo zgoditi, da bi take službe dobivali ljudje dvomljive sposobnosti nestalnega značaja in nestrokovnjaki. Ko bi biii učitelji popolni ljudje brez napak, kar seveda ueso in nikdar ne bodo, bilo bi najprimerneje, da si sami volijo nadzornika iz svoje srede, katerega potem vlada potrdi ali pa zavrže. Vsem razmeram bi pa gotovo najbolj ugajalo, ko bi se za ta posel zahtevala večletna praksa in uspešna skušnja, pri kateri bi moral kandidat dokazati temeljito in obširno znanje pedagogike, metodike, šolskih postav in zmožnost uradnega poslovanju. Službe naj bi se potem razpisale. Na ta način odpravila bi se vsa protekcija in njene zle posledice. Oddajale pa naj bi se stalno, kakor se je to že zadnjič naglaševalo tehtno v deželnem zboru. To bi bil tudi jedini avancement marljivih in zaslužnih učiteljev. Druga zadnja učiteljska skušuja bi se pa pač lehko od- vanega podlistka v „Slov. Narodu" omenil. Jaz mislim, da bi vsak zanikal vprašanje in tudi g. prof. Šuklje, čejeodkritosrčen, bi odgovoril: Jaz prej nikdar na take knjige, na take 81 var i celo mislil nesem". Da podlistka! L. VVoerla (Pressverhaltnisse — —) ni poznal in ga tudi sedaj še ne pozna, čudim se le, da mu preučeni Šuklje tega ne očita! Poslej se prof. Šuklje košati, zakaj se ne-sem po francoski navadi z imenom podpisal. Pre-čudno se mi zdi to očitanje od njega, če je res pazljivo čital devet predalov obsegajoč moj podlistek od 22. dne decembra. In iz tega podlistka je urednik „Slov. Naroda" izbrisal skoro tretjino gradiva. Ta tretjina ravuo je obdelovala tudi Šukljeja in še nekega druzega Slovenca v državni službi, ki iz gole ne č ime rn osti podpisujeta s polnim imenom dopise v politične slovenske liste. Kazal sem tam, kako odveč je po tem potu iskati narodnega mučeništva. Od takega m učen ištva naš ubogi narod nema prav nič, da nasproti po takem mučeništvu narod le škodo trpi. Ne brcaj ob osti, svari že sv. pismo. Za se podlistkar nema in ni imel tega strahu, ker ni z državnimi službami v pravila, kakor so že tudi davno storili naprednji Hrvatje; mesto tega pa naj bi se za definitivno na-stavljenje zahtevala 2 ali 31etna uspešna praksa. Omeniti moram le še, da bi se vse te prenaredbe dale hitro izpeljati, ako bi posamične dežele imele avtonomijo v zadevah ljudskega šolstva, kakor jo imajo Hrvatje in kakeršno si tudi Čehi že dolgo dobiti žele. Potem pa bi se naše Šolstvo hitro povzdignilo in popolnem ustrezalo našim potrebam! —z—. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. marca. Dvoje jako važnih posvetovanj imel bode ta teden državni zbor. Gospodska zbornica se bode v Četrtek posvetovala o izjemnih naredbah, in grof Taaffe bode najbrž porabil to priložnost, da bode dal pojasnila o najnovejših anarhističnih pojavih. V zbornici poslancev se pa v petek začne generalna budgetna debata, ki bode že v soboto sklenjena. Težko da bi kateri naših slovenskih poslancev takrat dobil besedo in objavil naše težnje ter osvetil, kako se po slovenskih pokrajinah ger-manizuje pod Taaffe-jevo vlado. Mmister pravosodja dr. Pražak priganja, da bi kmalu bil dovršen nov kazenski zakonik. Na njegovo željo sklical se je kazenski odsek v posebno sejo, v katerej je minister silil, da odsek vsaj v tem zasedanji dovrši svoja posvetovanja, in pride potem nov kazenski zakon že v prihodnjem zasedanji pred zbornico. Pri tej priliki se je minister izjavil, da še nikakor ni gotovo, da bi se to zase-sedanje državnega zbora zaključilo o velikej noči, a je celo verjetno, da bode trajalo do hi n kost i. — Češki klub se je posvetoval o delovanji centralne komisije za obrtne šole in pri tej priliki se je poudarjalo, da vlada ne stori za obrtnijske šole na Češkem in Moravskem toliko, kolikor se češkem klubu potrebno zdi. Predlog pražkega nadškofa, o izvedenji jednakopravnosti na bogoslovskej fakulteti v Pragi se je vsprejel. Štedilua komisija bode imela še dve ali tri seje, v katerih bode končala vsa svoja dela; predlogi se potem predlože vladi. Zadnji čas se tudi na 0«er«*keni prikazujejo anarhisti, zlasti z Dunaja pregnani se tja preseljujejo. To napravlja že Ogrom skrbi. Bilo je že nekaj anarhistov pregnanih. V spodnjej zbornici je v soboto interpeloval Eotvos ministra Tiszo o teh odgonih. Tisza pa je obljubil kmalu odgovoriti. Časniki se pritožujejo, da se drugej zatrti listi preseljujejo na Ogersko, kjer Zlorabijo ogersko tiskovno svobodo in svoje anarhistično delo nadaljujejo. — Pri posvetovanji o železnici Munkacz-Stry je mini-sterski predsednik dal nekatera zanimljiva pojasnila o vnanjem položaji. Sedanja situacija je, kakor on pravi, jako mirna. Ruska vlada hoče za trdno ohraniti mir z Avstrijo in Nemčijo; pa Rusija zaradi tega ne bode nehala razširjati svojih železnic proti zapadu, zato pa tudi naša država ne sme rok križem držati. Potem je predlogo vsprejela skoraj vsa zbornica. Vnaiije države. Italija in Avstrija sti se sporazumeli, da se bosti podvrgli razsodbi mejnarodne komisije v zadevi Chioggio skih ribičev, ki se bode v ta namen sklicala, ko bi se sami v komisiji, ki se bode sklicala v Gorici, ue mogli sporazumeti. Da so IIumi prisvojili Merv, to daje „Repu-blirjue Fraw;aise" povod, da Angležem Bvetuje, da bi se včasih malo ozrli na srednjo in vzhodnjo Evropo. „Journal de Saint Peterbourg" odgovarja na to, da zapadni Evropci nemajo nič presojevati o ruskih zadevah, kajti politika treh carstev je poli nikakeršni zvezi. Držal se je le stare navade, ter z ono Juniusovo frazo zadovolil radovedne čitatelje. Odgovorite g. Šuklje: „ali bi podlistki (časnikarstvo in naši časniki) bili le za las boljši ali slabši, ko bi se bil podlistkar podpisal s popolnim imenom? Kaka pregreha pa je to, da mesto imena stoje Juniusove besede: „stat nominis umbra" ? Š u k 1 j e v svojem srdu le kriči, da so tudi te besede ukradene. Za Boga, ali je glasoviti Anglež bil vzel patent na nje V Jednako nespametno je očitanje zaradi citata Napoleonovih besed. Kaj misli profesor Šuklje, da bi se moral zarad takih stvarij po poslanstvu obračati do board of patent v Londonu in do bureau de brevets v Parizu, potem naj bi še le smel rabiti tako citate in besede! Profesor Šuklje je toli zamaknen v svojo zgodovino, da misli, razen zgodovine druge stvari ni in ne sme biti na svetu. Prečita naj one podlistke v „Slov. Narodu", ki podlistek obravnavajo. A če se mu dozdevajo ti preveč zarobljeni, pregleda in premisli naj, kake podlistke spisujejo razni evropski narodi. Podlistki nemajo z zgodovino ničesa opraviti; podlistki po svojem bistvu ne smejo imeti z zgodovino ničesar tika interesov, ne pa politika prevelike občutljivosti in gneva. Na to odgovarja omenjeni francoski list, dokler kak „ukaz" ne prepove svobodne izjave svojega mnenja zapadne) Evropi, tako dolgo bouio mi zastopali misel, da nemSko avstrijsko rusko spo-razumljenje škoduje Angliji na Balkanu io v Aziji. — Ta ostra pisava francoskega časnika kaže, da Francozom približanje Rusije k srednje-evropskima državama ni po volji, da tega ne bodo lahko odpustili Rusiji. — Katkova list trdi, da se je položaj Anglije na Bosporu popolnem spremenil. Zdaj, ko je z otoki bogati Egipet postal ključ orijenta in so vse glavne štacije v Indijo v angleških rokah, nema nevtraliteta Bospora za Angleže več prejšnje vrednosti. Papež je imenoval kardinala Ledobovskega tajnikom /,a prošnje. To mesto je jako važno. Sodi se, da je papež s tem hotel ustreči Nemčiji, ker kot tajnik bode Ledohovski moral bivati v Rimu in se bode tedaj lahko vsled tega odpovedal Poznanskej škofiji. Tako bi se rešila ta kočljiva zadeva, ki je mnogo ovirala zbližanje Nemčije z Vatikanom. jFrancoakl pomorski minister dobil je v 1. dan t. m. brzojavko iz Ha-Noi' ja, katera poreča, da so Francozi vzeli sedem pagod v kotu mej Song-kanom in morskim zalivom. Vzela sta jih brez upora jeden batalijon pešcev in jedna baterija topničarstva. V 25. dan februvarja je pa sovražnik napal pagoae in bil z velikimi /gubami odbit. Francozi so zgubili samo nekaj ranjenih. Koncentrovanje francoskih čet v Tonkingu je končano. V soboto poročil je poveljnik angleške ekspedicije iz Suakima: Ker neso ustaši na poročilo, katero se jim je bilo poslalo po parlamentarji, ničesar odgovorili, odrinila je angleška vojska, obstoječa iz 3000 pešcev, 750 mož konjice, 7 gosto-strelk in 8 topov majhnega kalibra, danes zjutraj dalje in našla pri Ei-Tebu ustajnike s Krupovimi topovi za novo napravljenimi utrdbami. Mi smo jo zavili na desno, prijeli sovražnika od zadaj in vzeli utrdbe z naskokom. Priplenili smo mnogo streliva, štiri Krupove in tri druge topove Bitva je trajala tri ure in sovražnik se je kaj trdovratno ustavljal. Njegova sila se ceni na 10.000 mož in njegove zgube bile so velike; 900 mrtvih našli smo za utrdbami. Mi smo zgubili 28 mrtvih, 142 ranjenih in 2 se pogrešata. — Potem je pa Graham poročil po ujetnikih poveljniku v Tokar, da zahteva, da se uda pod pogoji, katere je že on stavil prejšnji dau. Izmej častnikov so Baker-paša, polkovnik Burnaby in polkovnik Barnov težko, petnajst drugih pa lahko ranjeni. — Potem se je že v soboto Tokar ud-1 brez boja. — Kakor poročajo angleški časniki, dalo se je Grahamu povelje, da naj se zdaj vrne iz To-karja in priredi potrebne priprave, da se čete povrnejo domov na Angleško. Vsi časniki obsojajo to povelje vlade, ker bodo smiitrali Sudanci to Efj beg in kar bode pomnožilo nevarnost. — Osman D'gma neki taboruje oiem angleških milj od Suakima. Ko se bodo vračali Angleži Iz Toka rja, bode jih morda zopet napadel s svojo četo. Vsi angleški časniki jako pretirujejo angleške vspehe v petek, ravno tako, kakor so povzdigovali lani zmago pri Tel-el-Kebiru. Kdor pa nepristransko sodi, mora priznat1, da se imajo Angleži mnogo zahvaliti slabemu obo-roženju nasprotnikov. — GordoDOva m sija se bode neki popolnem ponesrečila* Izdal je 26. februvrja sicer drugo proklamacijo, v katerej žuga Sudancem, da poki če angleške čete, ker neso slupali njegovih svetov, ter bode potem vse one strogo kaznoval, kateri ne nehajo ustavljati se njegovim naredbaiu. Sudanci se pa neki za to drugo proklamacijo kaj malo zmenijo. Gladstone je p red včeraj imel veliko srečo v parlamentu. Spodnja zbornica vzprejela je v prvem branji volilno reformo. Poleg tega je pa še dobil zaupnico za svojo vnanjo politiko. Ko je Hartington opraviti. Kdo bi razen preučenega prof. Šukljeja zahteval od podlistkov, da bi bili prav po zgodovinski vestnosti in natančnosti spodaj obrobljeni 8 citati raznih knjig. Čitatelj podlistkov še zapaziti ne sme, da je Bpisovatelj podlistkov imel količkaj težav in preiskav pri njih sestavljanji. Zato je toli nespametno od prof. Šukljeja, očitati podlistkarju, da ni pri podlistkih o kamnotiskanih dopisovalnicah, o novinarskem uradu in o dalekopisnih poslanicah od pike do pike, od besede do besede navedel, kje je to ali ono našel. In na dveh mestih sem naravnost rekel, da ti podlistki so neki pall-mall, neki pick-uick v slovenskem časnikarstvu. Z resnobno zgodovino nemajo ničesa opraviti. Le zlobnež more od njih terjati zgodovinske obleke. In tako dela tudi ta preučeni zgodovinar Š uk 1 j e , najbrže zato, da je podlistkarju mogel očitati „literarno tatvino". Zato sem na čelo postavil one Sophoklejeve besede: učen češ biti, pa si le strahovito zloben. Ob jednem pa se prof. Šuklje ravna po nemški prislovici: was grob ist, das ist stark, ter misli, da je na ta način kaj dokazal in omenjene podlistke uničil. (Dalj« prih.) L Priloga „Slovenskemn Narodn" St, 54. 5. marca 1884. objavil, da instrukcije, ki jih je vlada dala Grahamu izključujejo večjo ekspedicijo in mu je samo naročeno, razkropiti sovražne čete, ki nadlegujejo Suakim, in ko je Gladstone naznanil, da od Gordona ni dobil nikakib vznemirjevalnih poročil, ter da ta še misli nekaj Časa ostati v Kartumu, predlagal je Lavvson, da se odloži zborovanje parlamenta, da bo moč vso pozornost obračati na sudansko vprašanje, in pro-testoval proti vojski. Na to sta Gladstone in Harting-ton zagovarjala vladno politiko in pobijala Lavvsonov predlog. Konečno je zbornica zavrgla Lavvsonov predlog s 150 proti 103 glasom. — V zgornjej zbornici objavil je Granville, da pri Gladstonovem obisku v Kodanji nesta imela ruski car in angleški ministerski predsednik nikakega političnega razgovora. Dopisi. Iz Idrije 29. februvarja. [Izv. dop.] Letošnji predpust se je pri nas jako dobro obnesel. Veselic in plesov bilo je na izbiranje. 20. januvarja napravili so tukajšnji „veterani" sijajen ples v krasno in trudapolno dekorirani pivarni g. Tuječevej, Ta bil je prav zelo obiskan, navzoč bil je tudi obče spoštovani gospod rudniški nadsvetnik J. Novak. V kazini bili so sijajni plesi 26. janu7., 9. in 23. februvarja, kateri so bili v posebno izjemo tudi od meščanstva zelo obiskani, kajti zdaj bo gg. višji rudniški uradniki skoraj sploh vsi narodni možje. Tudi „leseverein" napravil je v kazinskib prostorih svoj ples, a ker se je gosp. predsednik malo prej v očitnej družbi jako žaljivo o čitalnici izrazil, se zaradi tega čitalniški udje plesa neso udeležili. Da so bili prejšnje čase te baze ljudje predrzni, se Dam ni kar nič čudno zdelo, a da jim še zdaj greben tako visoko raste, tega ne razumemo. Na tem vabilu glasi bo podpis: „Die Direcktion des k. k. Aufsichts-Lese-Vereins in Idria". Daje Lese-Verein tukaj, to vemo — od kdaj pa je postal c. Iu\, tega ne vemo. Da bi to izvedeli, morali bi še le slavno c. kr. vlado ali pa državno pravdništvo naprositi, da bi se stvar pojasnila. A pustimo to reč za zdaj in poglejmo raje, kako je Čitalnica pretekli predpust svojo družabnike razveseljevala. Sleherni četrtek imeli smo „plesne vaje", katere so bile vedno obilo obiskane. V 2. dan februvarja napravila je „slovesno Besedo" neumrljivemu Vodniku v spomin. O slavnostnem govoru, katerega je prevzela gospa Albina Trevnova, soproga predsednikova, reči moram, da tako obširnega in jedrnatega govora o Vodniku nesmo še čuli, kar se jej je tudi sploh očitno pripoznalo. — S. Gregorčičevo „0 pepelnični noči" deklamovala je jako izvrstno gospa. M. La-pajnetova. Petje bilo je skoz in skozi izborno, in v igri „Otelo" ali „Beli zamorec" oddane bile so role v najspretnejše roke, pohvale in smeha bilo ni konca ni kraja. Po dokončanej igri videli smo prizor, kakor se le redko kdaj nahaja. Mali hčerki čitalniškega predsednika g. Trevna, Ahacija (stara 5) in Tomazina (stara 3 Vi), podali ste za našo čitalnico neprecenljivi gospodičini LavoBlavi Punčuhovej zlat prstan in jako lep šopek iz kamelij s primernim nagovorom. Stareja hčerka je govorila tako razločno, glasno, neprestrašeno in točno, da so igrale poslušalcem solze v očeh. Priznati pa moramo, da to je bilo tudi resnično zasluženo priznanje, kajti že od začetka, kar naša Čitalnica obstoji, (ustanovila bo je leta 1866) igrala je ona skoro pri vsakej Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) VIII. Poglavje. Pir. (Dalje.) Ko so pojeli labuđe, šli so sluge paroma iz sobane, in vrnili so se s tristo pečenimi pavi, katerih razpuščeni repi so se majali nad skledami, kakor pahljače. Za pavi donašale so se ribje paštete, pečene kokoši, pirogi z mesom in sirom, kolači vseh vrst, krivi pečeni rogovi in opresniki. Dokler so jeli gostje, prinašali so jim sluge kupice medice, creš-njevca, bezgovca in višnjevca. Drugi so podajali razna inostranska vina, kakor: romansko, rensko in muskatsko. Posebni Btolniki hodili so mej mizami, gledali in uredovali po mizah. Nasproti Serebrjanega sedel je nek star bojar, na katerega je bil car jezen, kakor so govorili. Bojar je že naprej slutil svojo nesrečo, pa ni vedel kako, in čakal je mirno svoje osode. K začudenju vseh prinesel mu je nadtočaj s svojima rokama čašo vina. — Gospod Vasilij — rekel je Basmanov: — veliki car te počasti s to časo. igri. Brez ugovora prevzela je vsako rolo, a vedela ' jo je pa tudi vselej izvrstno izpeljati, naj je bila še tako teška, ali kakor pravimo nehvaležna, njej vender ni nikdar spodletela. ZakliČemo jej toraj še jedenkrat na tem mestu: Živela!! — Kakor vsako leto, tako je bila tudi letos v Čitalnici „maskerada", katere se je vdeležilo 36 lepo in okusno opravljenih mask. Tu smo videli lepe narodne noše, izvrstno opravljenega „Tolminca" s košičem napolnenim z orehovimi jedrci, hruškami, češpljami itd., kar je jako veliko smeha vzbudilo. Za njim sprehajali so ue lepo opravljeni vitezi iz srednjega veka, potem dr. Faust z Marjetico, za njimi lepe ciganke, s kakor vran črnimi lasmi, Poljakinje, Bošnjakinje, Zilke, mlekarice, kuharice itd., a tudi zeleni žabi ragljali ste vmes. Naj več posla imel je „po«ac," kateri je svojo nalogo popolnem i/, v rs t no izpeljal. Vabljenih p. n. gostov bilo je toliko Število, da je bila sicer prostorna pivarna veliko premajhna, m se je sploh želelo še jedenkrat toliko prostora. Plesala se je ta večer tu prvikrat „Beseda," češki salonski ples, katero nas je prostovoljno učil vrli narodnjak gospod Ksrol Svoboda, naslednik g. Onderke. Želeti bilo bi, da bi se ta v resnici lep ples po vseh čitalnicah udomačil. Pri vseh veselicah počastil nas je tudi gosp. rudniški nadsvetnik J. Novak B svojo obiteljo, kajti naša Čitalnica ima čast omenjenega gospoda prištevati svojim udom, a ne le ta, nego tudi drugi gospodje uradniki, njegovi somišljeniki, pristopili so k Čitalnici, katera ima sedaj ponosno število 82 svojih p. n. družbenikov. Da je to število tako mogočno narastlo, gre v prvi vrsti hvala gospodu J. Novaku, c. kr. rudniškemu nadsvetniku, zaradi njegove vsestranske spravljivosti in pravicoljubnosti, kar sleherni pripoznati mora, največ zasluge pa sedanjemu tajniku gosp. učitelju A. Novaku, kajti on je značajen in neutrudljiv delavec na narodnem polji; on skrbi noč in dan kaj in kako ukreniti, da bi se vsem družbenikom po moči ustreglo. In v resnici se mu je že marsikatera prav dobro posrečila, kakor tudi nam vsem drugemu in ljubemu blagajniku gospd. F. VonČini. Neutrudljiv za blagor Čitalnice je tudi gos. Vinko Lapajne, kateri vedno skrbi, da nas s kako mikavno igro razveseli. Zdaj pripravlja za velikonočni ponedeljek J. Nestrojevo, po J. Alešovcu poslovenjeno burko s petjem „Lum-paci vagabund" ali „Iludobni dub", katere že vse teško pričakuje. Želimo mu že naprej vsi dobrega uspeha! Iz Slovenske 1*1 strice 3. marca. [Izv. dop.] Našo 5 razredno ljudsko šolo v Slov. Bistrici obiskuje več nego 400 slovenskih otrok, a vender je štajerski deželni šolski svet po zaslišanji deželnega odbora ukrenil, da mora počenši od tretjega razreda, to je od tretjega šolskega leta nemščina biti izključno učni jezik. Samo po sebi se umeva, da taka naredba meri samo na ponemčenje slovenske dece. Ta naredba pa tudi kaže, da deželna šolska oblast prezira svoje v prejšnjih časih izdane naredbe, samo za tega delj, da se kaže poslužno nemškemu „Schulvereinu"1, po katerega nagibu se je ravno storila prememba glede učnega jezika na Starec je ustal, poklonil 86 je Ivanu in izpil je vino, a Basmanov se je vrnil k carju, in mu je Bporočil: — Gospod Vasilij izpil je časo iu se ponižno zahvaljuje. Vsi so ustali in poklonili se starcu, pričakovali so, da se bode bojar tudi jim priklonil, pa bojar se ni ganil. Težko je dihal in tresel se je po vsem telesu. Pri tej priči zalile so se njegove oči a krvjo, njegov obraz je počrnel, in zgrudil se je na zemljo. — Bojar je pijan, — rekel je Ivan Vasiljevič, — uesite ga ven ! Nastalo je šepetanje mej zbranimi, zeii)8ki bojarji so se spregledali in povesili oči v svoje krožnike, a neso se drznili ziniti besede. Serebrjani se je stresel. Malo poprej še ni veijel pripovedovanjem o grozodejstvih carja, a zdaj je sam bil priča njegovega strašnega maščevanja. „Morebiti pričakuje meue jednaka osoda?" mislil Bi je. V tem so starca odnesli iz sobaue, in kosilo se je nadaljevalo, kakor bi se ne bilo ničesar prigodilo. Gosli so zvučale, zvonovi so zvonili, carski dvorniki so se pogovarjali in glasno smejali. Sluge, imenovanej šoli. V naredbi z dne 14. sept. 1870 odstavek 9. slove: Če se v kakej Šoli poleg mater-nega jezika poučuje tudi drugi deželni jezik, držati se je načela, da se sme s poukom druzega deželnega jezika pričeti stoprav tedaj, ko so učenci v čitanji in pisanji materinega jezika dobili že trdno podlago. — Izvestno ! 1870. leta je deželna šolska oblast imela še nekoliko pojma za pedagogična načela, 1884. 1. pa je ta načela popolnem preskočila, zaukazavši, da morajo slovenski otroci dobivati pouk i/kljui ivo v njim nerazumljivem jeziku, iu to je — nasa ravnopravnost. Občinski predstojniki okolice Bistriške preklicali so svoje po lokav osti ulovljene podpise na do-tičnej peticiji in prosili so deželni šolski svet, naj se ne jemlje ozir na ono peticijo in tudi n e na sklep okrajnega šolskega sveta zaradi upeljave nemščine kot učni jezik v tretjem razredu. Pa vse zaman, ostalo je kakor zgoraj povedano in ponemčuje se pridno naprej. Kaj bi se ne, saj je načelnik okrajnega šolskega sveta ob jednem tudi načelaik krajne skupine nemškega šulferajna. Sv. pismo sicer pravi: „Dvtma gospodoma ne more nihče služiti", a šulferajuskim agitatorjem je tudi to malenkost. Taki ljudje spravijo vse v jedno in isto vrečo. Je^ Iz ltibiiice 29. februvarja. [Izv. dop.] Na jednej strani v boji s spominom na ravno minulo pustno dobo, poskusil sem na drugej strani iztrgati se za par trenutkov iz rok omamljajočib duhov — melanholičnega posla, iz j edinega namena, Vam g. urednik sporočiti, da je za časa omhlepotnega Kurenta tudi v dolini „loncev in reščet" nekako — „ranku ltlštou bilo!" Baš ko sem se usedel k trdi hrastovi mizi in zgrabil za „jugoslavjansko perou da bi pisal, — prilo-mastili ste mi na jedui strani zopet Vi g. urednik s papirnim košem, — a na drugej strani priplavale so pred oči iz minulih nabavnih večerov — „žive podobe": „Cvetličarica", ki je tako radodarno delila dišeče sveže šopke, — „Kraljica strelcev" v po-polnej opravi, „lovkinja", „rudečefiepkarica", — „huzar" kot deuarničar, potuhnem „pajazzo" z dvaj-setkrutnim plesom (!), okro^lolitni „pek a palico svežih prest", jedna maska kot „unbekannt", druga kot „ungenannt soiu vvollende", in za vsemi temi cela vrsta tistih „živih podob11, ki so v onih večerih osobito dne 24. in 26. februvarja plavale in švigale mimo naših očij v lahnih in zalih „belo-modro-rudečih" krilih, iu deloma v prijetno razdeljenih okusnih kostumih porijeutulske fantazijo" i. dr. Ta oddelek polnil je od zučenšega mraka druge ure — do ranega jutra plesno Bobano v prostorih restauranta Ant. Arka, mej tem, ko se je v ostalih stranskih sobah kratkočasila na izbran način mnogobrojna večina inteligence našega trga; in ž njo vred sošli smo se drug za družim v krogu uljudnih in razveseljujočih se gostov. Povsod vladal je red, in nihče se ni kesal, da je one ure daroval udeležbi teb zabavnih večerov ! Niti godba se ni mogla pritožiti, da je svirala „nehvaležuemu ali celo dolgočasnemu svetu", kajti počila je tistokrat marsikatera struna, in tako se je zbog teh nedostatkov in neprijetnih slučajev inarsi-katerikrat neutrujeui naš reditelj plesa — gospod ki eo do zdaj bili v baržunastih oblekah, prišli so zdaj v suknenih dolmanib. Ta spremena oblačil bila je jeden iz razkošev carskih obedov. Na mize postavili so sprva razne mrzle jedi; potem žrjave s močno poprovanim zeljem, Biane peteline z primako, brezkostne kure in race s kumarami. Potem so prinesli razne sladkarije in trojne kurje juhe: črno, belo in žafranovo. Za juhami prinesli so jarebice s češpljami, gosi s kašo in divje peteline z žafranom. Prenehalo se je kosilo za uekaj časa, v tem prinesli so gostom jagodovca, knežje in bojarske medice, alikantskega iu basterskega vina in malvazije. Razgovarjanje bilo je vedno glasneje, hohotanje, vedno gosteje, vsem se je v glavi vrtelo. Serebrjani ogledaval je opričnike, in zagledal je za oddaljeno mizo mladega človeka, kateri ga je malo poprej rešil od medveda. Knez je vprašal sosede, kdo je, pa nobeden zemskih bojarjev ga ni poznal. Mladi opričnik se je naslanjal na mizo in podpiral glavo z roko, sedel je zamišljeno in ni se udeleževal občnega veselja. Knez je že vprašati hotel prišed-šega slugo, pa to trenutje zaslišal je za seboj glas Basmanova: prišlo prepozno in 119 nepravilnih, večinoma tacib, na katerih so bile podpisane same ženske brez poslovodij, katere je zbog tega kakor tudi pri sedanjih volitvah komisija zavrgla. Na ostalih 2753 glasovnicah so imeli narodni kandidatje gg.: dr. Poklukar 2407, Peterca 2407, Klein 2405, Sark 2403, Ribič 2403, Žitnik 2402 in Škerbinec 2401 glas. Nemškutarski kandidatje so dobili: A. Achtschin 260, Bilina 258, Kom 258, N. Rudholzer 257, Hansel 257, Detter 252 in Stadler 252 glasov. Ako se ogledajo te številke, razvidi se, da je napravila narodna stranka v treh letih veliki napredek, nemškutarska stranka pa doživela v trgovskem odseku velikansk poraz, osobito ako se primerjajo ravno v tem oddelku številke prejšnje in sedanje volitve. Konstatovati pa je treba, da se je ta, za narodno stranko toli povoljni volilni resultat dosegel brez vsake imena vredne agitacije in da bi bila narodna stranka v obrtnem oddelku prav lahko si pridobila še 500 do 600 glasov za svoja dva kandidata, a agitacije ni bilo, ker se je znalo, da se nemškutarji v tem oddelku volitve ne udeleže. S konečnim rezultatom teh volitev sme narodna stranka zadovoljna biti, in uresničile so se zopet besede ranjkega Jurčiča: „Zmaga je /.mirom io povsod pri vsakej volitvi naša, če vlada ne pritiska zoper nas, če ostane neutralna!" In tako je bilo zdaj in zadnjič. Nemškutarji pa so pri tej volitvi lahko uvideli, da jim ne pomaga nič, ako-pram se postavi kak denarni matador na čelo volilne agitacije za njih „stranko", kakor sedaj g. K. Lučk mami. Kadar gre za to, da se spozna mnenje cele dežele, takrat se vselej pokaže pravo statistično razmerje, to je 96% proti 4%, in kandidatje kakor tudi agitatorji nasprotne stranke preverijo se vsakokrat, da zaBtopajo v deželi samo 4°/0. „Brez biričev ne gre" za gospode nemškutarje, rekli smo že jedenkrat in pri tem ostanemo. Najbolj smešno pa je, da imamo mej nami tacih čudakov, ki ravno omenjene volitve smatrajo dokazom posebne spravljivosti. Na kakej podstavki pridejo do tega sklepa, nam je faktično nedoumno. Kdor stavi protikandidate in za uje agituje in glasuje, vender s tem ne kaže posebne spravljivosti, in če be jedna stranka v naj-h te vi 1 ii e j um oddelku volitve ne udeleži, se to vender pri vseh normalno sestavljenih ljudeh nazivlje „Abstinenzpolitik." Seveda, so pa tudi ljudje, ki so druzega mnenja. — (Odlikovanje slovenskega skladatelja.) Presvitli cesar blagoizvolil je s najvišjim odlokom s 21. februvarja t. I. premilostivo v sprejeti prvo knjigo F. S. Vilharjevih glasbotvorov. — (Imenovanje.) G. dr. Jakob Kavčič, sodnijski pristav v Ilirskej Bistrici imenovan je pristavom pri deželnej sodniji v Ljubljani, g. avskul-tant Josip Stari č imenovan je sodnijskim pristavom v Ilirskej Bistrici. — (Deželne sodnije predsed ni k gosp. Gerčar) že zopet dlje časa boleha na svojej na-vadnej bolezni, na putiki, in torej ne more predsedovati porotnim obravnavam, pri katerih ga zastopa deželne sodnije svetovalec g. Ludevik Ravnikar. G. Gerčar je pač v neugodnem položaji, da jo večino leta v postelji ali pa v toplicah. — (Odsek za olepšavo mesta) je po predlogu svojega načelnika g. J. Hribarja sklenil nasajevati Golovec in tako pokriti rujave proge, ki v taki bližini mesta res ne odpravljajo prijetnega utiša. Po izreku strokovnjakov bode na ta način mogoče v treh letih naš rujavi Golovec popolnem pozeleniti. Slabo vreme zadnjih, dnij sneg in dež, ki neprenehoma pada, napravlja organom, ki imajo skrbeti za snaženja ulic, mnogo preglavic, kajti še tako marljivo odvaženje snega io blata je skoraj brezuspešno, ker se vedno z novim nadomestuje. Pripoznati pa moramo, da se stori kar le moč in da se posebno pregazi marljivo cedijo. Radikalno osna žil pa bode blatne ceste najhitreje krepek Jupiter pluvius. — (nJour fixe" Ljubljanskega „Sokola") bode prihodnjo soboto 8. t. m. v steklenem salonu Ljubljanske Čitalnice. Program, ki bode jako zanimljiv, priobčimo v petek. — (In flagranti.) V ponedeljek zvečer ob 9. uri sta dva mestna redarja, zasačila moža, ki je peljal dva zaklana prašiča v deželno bolnico. Kakor se je zvedelo, dale so „milosrdnice" v Kravji dolini zaklati prašiča, in potem brez vse preiskave mesogleda, kar po tihem odpeljati v kuhinjo bolnice. Zopet lep čin I Bolnikom kuhajo nepreiskano prašičje meso, katero mogoče, da je bilo celo ikra-sto? — Kje je tukaj kontrola? — In vse to, zavoljo borih 80 novcev, kateri bi se morali plačati v klavnici! — („Kmetova lec." ) C. kr. kmetijska družba kranjska izdala je svojega novega glasila 1. številko s 1. dnem t. m. Oblika je lična, tisk čeden, tudi cena (2 gold. s poštnino vred) za 2 krat ua teden izhajajoč' list ni prenapeta. Nesrečna pa je vsekako misel, novi list bodi nekak ponatis „Novic" in obratno. Ta ukrep je kvaren novemu glasilu in neugodno upliva na vsebino, katerej nedostaje izvirnih člankov in mnogovrstnosti. V tem oziru bode treba druzega ukrepa. — („Vrtec." Časopis s podobami za slovensko mladino) prinaša v 3. številki naslednjo vsebino: Mati. Pesen. Miljenko Devojan. — Ilija Muromec. Poslovenil Fr. Hubad. — Kaznovana I pregrehe. Roza Kosova. — Nadvojvodica Marija Karo-I lina. J. T. — Sv. Gregor. — Votivna cerkev na Dunaji. — Zvonček in vijolica. J. Rosa. — Vrl učenec. Možina. — Golicavi Kras. A. Vakoj. — Črnomelj. — Jutro. Pesen. J. Zagorski. — Hišna lastavica. — Razne stvari. — Vrtec velja za vse leto 2 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 30 kr. — (Umrl) je 2. marca bivši c. kr. major domaČega (17.) pešpolka gosp. Theodor Saulig v Gradci v pokoji. Major Saulig bil je ves čas svojega vojaškega službovanja v domačem kranjskem polku in je vstopil že umirovljen zopet v aktivno službo v času okupacije, ter bil odredjen v Dalmacijo, njemu dobro poznato, da je skrbel za razne potrebe c. kr. vojske, za katero izvrstno poslovanje je bil odlikovan z vi težkim Fran Josipovim križem. Tukajšnji listi, ki javljajo njegovo smrt, pripovedujejo, kako priljubljen je bil pokojnik v tukajšnjih krogih, a pozabijo povedati, kar je imenitneje, kako občečislan je bil major Saulig v vojaških krogih in to v prvej vrati v krogih moštva. Da si strog, če treba, neznana mu je bila vsaka surovost napram vojaku prostaku, nikdar ni zasmehoval slovenskih Kranjcev b prej običajnim „dummer Kraner" in posebno, ko je po občej vojaškej dolžnosti prišlo mnogo inteligentnih Slovencev v domači polk, ravnal je z R . . . . li v ustnici ugriznil češ: „Da bi vas dihur zglodal, ve malovredne struue!" A, že se Vas bojim g. urednik s svojim preobširnim poročilom — tolikanj post festum ! Oprostite vašemu nadlegovalcu, če tudi njega objame in poljubi včasi „Nirvana" lenobe, saj se bode poboljšal — v postnem tem času ! . . . Lejte, mej tem, ko se naš trg navadno brezskrbno ziblje in ujska po Morphejevem naročji, za-rušta sem pa tam vender katerokrat v kacem kotu v Rbnici, po čemur bi se skoraj soditi dalo, da tudi tu domuje nekakšno „društveno življenje", seveda v najširjem pomenu besede, — „Mensch! iirgere dich nicht!B — Slednjič pa vam povem, da je za Kurenta ro-divši se klub eminentnih „oponentovu zabavam — potem „ein konsequent bleiben vvollender Amors-kandidat", in zatem „die fliegenden Bliitter" budalastih pratikarjev „sv. Kleštreu, da so vsi ti izvanredni duhovi — izvrstno na cedilu obsedeli, ker Kurent jim je dal tako fino „nezaupnico", da si ne bodo nikdar več upali s svojim blamiranim programom na dan! Tako se sedaj lahko izjavimo, da je tudi v dolini .loncev in reščetu včasih — Jttštnu". Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi dopisa „S Štajerskega. Kako smo!" v katerem se je opisoval naš položaj glede ravnopravnosti. Z ozirotn na zeplenbo dodali smo današnjemu listu prilogo. — (Presvetli cesar) podaril je za popravo cerkve in minoritskega samostana v Piranu 300 gld. — (Konečni reBultat volitev v trgov-skej in obrtnej zbornici kranjskoj) je naslednji: Po skrutini ji volilne komisije dobila sta v obrtnem oddelku narodna kandidata gg.: J. N. Horak 1919, Miha Pakič 1918 glasov. V kup-čijskem odseku gg.: Fran Kol man 197, Vaso P e-tričič 197, Janez Knez mlj. 193, Alfred Ledenik 193 in Josip Lozar 193 izmej 258 oddan h glasov. Volilcev v tem odseku upisanih je 349. Nemškutarski prottkandidatje dobili so največ 61, najmeuj 58 glasov. Poglejmo pa, kako je bilo razmerje glasov, ko je pred tremi leti, 1881. leta v 17. dan maja, narodna stranka pri prvem naskoku po jako živahnej agitaciji si priborila večino v zbornici z zmago v trgovskem in obrtnem oddelku. V trgovskem oddelku se je od 356 vpisanih volilcev volitve udeležilo 320, skoraj 90 (89'85)°/0. Mej temi 320 glasovnicami bila je jedna prazna, dve pa nepravilni, od ostalih 317 pa so dobili uarodni kandidatje gg.: Josip Kušar 179, Vaso PetričiČ 178, Fr. Souvan 177, Ivan Perdan 175, Fran Hren 174, in Ferdo Sajovic 168 glasov. Nemškutarski kandidatje bo dobili: A. Dreo, 145, Treun 144, E. Maver 142, Leopold Biirger 141, Josip Luckman 140 in Henrik Maurer 137 glasov. Takrat je bilo še polovičarskih glasovnic, katerih se je naštelo 21, od teh je prišlo na narodne kandidate 61, na nemšku-tarske 63 glasov. V obrtniškem odseku bilo je letu 1881. vpisanih volilcev 4446, oddanih 2881 glasovnic dobrih 64 °/0, vmes so bile 4 prazne, 5 jih je — Nikita! veliki car ti pošlje to čašo. Serebrjani se je stresel. Za njim stal je zvito Bmejajoč se Teodor Basmanov, in podal mu je časo. Ne opotavljajoč se, poklonil se je knez carju iu spraznil je posodo do zadnje kaplje. Vsi so ga gledali, čude se, on sam je pričakoval gotove smrti, in čudil se je, da ne čuti učinka otrovanja. Namesto mraza in tresenja prešinila ga je po žilah blagodejna toplota in pregnala bledost z njegovega obraza. Pijača, katero mu je bil poslal car, bilo je staro in cisto bastersko vino. Serebrjanemu je zdaj bilo jasuo, da mu je car odpustil krivdo, ali pa še ne ve za njegov pretep z opričniki. Že več kakor štiri ure trajalo je razveseljevale, a kosilo še ni bilo končano. Odlikovali so se ta dan carski kuharji. Nikdar se jim ni še tako posrečila kalja (juha iz iker, govejega mesa in kumar), obistna pečenka in karasi s koštrunino. Posebno začudenje vzbujale bo velikanske ribe, ujete v ledenem morji in poslane iz Soloveckega samostana. Pripeljali so žive v velikanskih sodih; to potovanje trajalo je nekaj tednov. Te ribe so jedva mogli položiti na velike srebrne in zlate tase, in vsako je neslo v sobano po več ljudij. Iznajdljiva umetnost kuharjev pokazala se je tukaj v vsem blesku. Je-setre in nevrjuge bile so tako narezane in položene na tase, da so bile podobne petelinom z razprostrtimi perutami, in krilatim zmajem z odprtimi žreli. Dobri in okusni bili so tudi zujci z rezanci, in gosti, kakor so se že tudi bili najeli, vender neso pustili niti prepelic s črešnjevo primako, niti škrjancev s čebulo in žafranom. In na znamenja stolnikov, pobrali bo z miz sol, poper in jesih ter odnesli vsa mesna in ribja jedila. Sluge bo odšli po dva in dva in vrnili so se v novih oblekah. Zamenili so suknene dolmane z letnimi kontuši iz belega aksamita s srebernimi našivi in soboljevimi krajci. Ta obleka bila je krasnejša in dražja od druzih. Tako oblečeni prinesli so v sobano kremelj iz sladora pet pudov težek, in postavili ga na carsko mizo. Ta kremelj bil je jako umetno ulit iz sladora. Zobčasti zidovi in stolpi, pešci in konjiki bili so jako nataučuo narejeni. Podobni kremlj?, samo da so bili manjši, k večjemu po tri pude težki, krasili so druge mize. Za temi kremlji prinesli so pobarvana in pozlačena drevesa, na katerih so viseli namesto ovočja majhni okrogli in štirivoglati kolački in mali pirogi. Na to bo se pojavili na mizah levi, orli, in vsakovrstne ptice, ulite iz sladora. Mej mesti in pticami uzdi-govali bo se kupi jabolk, jagod in vlaških orehov. Pa sadja se ni nikdo več dotaknil, vsi so bili siti. Nekateri so pili poslednje ostanke vina in Žganja iz kupic, bolj iz priličja, nego od žeje, drugi bo dremali, opirajoč se na mizo, mnogi so ležali pod klopmi, vsi brez izjeme odpasali in odpeli bo kaftane. Nrav vsakega Be je jasno pokazal. Car skoraj nič ni jedel. Mej kosilom je mnogo premišljeval, šalil se in prijazno govoril s poleg sedečimi. Njegov obraz se je spremenil koncem obeda. To se je tudi lahko reklo o Godunovu. Boris Teo-dorovič se, kakor se je videlo, ni branil niti slastnih jedij, niti krepkega vina; bil je vesel, zabaval je carja in njegove ljubljence z umnim razgovurja-ujem, pa nikdar se ni spozabil. Poteze Borisove bile so ravno take, kakor v znčetku obeda, zmes presunljive in premišljene ponižnosti in zaupanja v samega sebe. Pregledavši s hitrim pogledom tolpo pijanih iu zaspanih carskih dvornikov, zasmehnil se je mladi Goduuov in zaničevanje se je bralo na njegovem obrazu. (Daljo prih.) jimi z vso ozirnostjo in olajSaval jim s prva težki Dsel. Posebno pri vojaških vajah jemal je ozir na ojake, ki so težko zapustili avoje posle in jim ko-kor je mogel pomagal, da so mogli iti za nekaj asa domov, v Ljubljani stanujoč.im pa, da so po pravljenej vojaškej dolžnosti ostali čas smeli upo-abljati za svoja privatna opravila. Drugih koinpanij ojaki zavidali so one, ki so tako sre m bili, biti ni Sauligovej kompaniji. Na tisoče iu tisoče voja-;ov kranjskih Slovencev, ki so služili pod njim, jotovo bodo z žalostnim srcem zaslišalo vest, da je ta >lagi mož tako kratko živel v zasluženem pokojnem ;tanu. — (CJoska.) Petnajstletno nemško dekelce k Gradca je v abc-zgodovini rimskej prišlo do tiste strani, ki ob kratkem pove, da so gosi a svojim vekanjem rešile veličastni „Capitoliuin" starega Rima. Hipoma — Quod natura dat, nemo.. . I" — začela je tudi našej učečej se nemškej stvarici mrgoleti po kljunčku, in v težavah, najbrž s pomočjo gospodičine guvernante izdrl se jej je presunljiv „Mahnruf an die Deutschenlu Le kvišku kvišku armada nemška. . . „lhr zehn Millionen edler deutscher SeeUn, Kennt Eures KampfeB bohen Zweck ihr nicbt: Zum eisentesten Datume euch zu stahlen An dem „der Slavan Strom sich machtlos brlcht?" Tako poje komtesa Edita Salbury, najnovejša nem-fiko-liberalna Minerva! Nemškim listom se od samega veselja v glavi vrti, tako zelo jih je navdušila bojevita pesen mlade g03ke. Vsak hip je pričakovati Schillerja, da spiše novo dramo: „Jungfrau von Graz.u Sedaj bode vsaj Herbst zopet postal eine edle deutsche Seele!" — („Tiskara dra. Davida Starčeviča i drugovah") naznanja naročnikom „Slobode" da je slednjo uredništvo dobilo naslednji odlok: nBr. 907. kz. Uslied povedene kaznene iztrage proti ureduičtvu časopisa „Slobode" g. Franu Kol nego viču in d-ru Davidu Starčeviću radi prekršaja §. 4. tis. zak. obustavlja se po §. 9. tisk. zak. privremeno izdavanje poraenutog tiskopisa dotle, dok se ne izpune uvjeti zakoniti u §-fib 9. i 9. tisk. zak. sadržani. O čem se kr. drž. odvjetničtvo i uredničtvo tiskopisa „Slobode" ubavješćuje. Kr. grad. deleg. kot. sud u Zagrebu 3. ožujka 1884. Kr. viećaik: Babic v. r." „Slobode tedaj za par dnij ne bode, dokler se ne poravnajo zapreke. — (Vojaško.) Dunajski listi poročajo, da namerava vojskina uprava vojakom olehcati življenje. Peča se z dvema nakanama. Prva meri na to, da bi moštvo dobivalo, mesto dosedanjih šest novcev, na dan osem novcev; zato bi bilo potreba, v vojskini proračun postaviti cela dva milijona več. Še bolj bi bilo treba, da se zvrši druga nakana, namreč, da bi vojaki dobivali kaj gorkega za večerjo. V prvo omenjeni poboljšek ima veliko upauja, da bo dovoli. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšujej prvej obravnavi tožen je bil 29 letui postopač Fran Nahtigal iz Smlednika hudodelstva uboja. V veži pred Pichlerjevo žgaojarijo v gledaliških ulicah sporekla sta se 1. decembra 1883 z delavcem Andrejem Marinškom, ker je zadnji Nabtigalu lekel nšemaM. Nahtigal sunil ga je z žepnim nožem pod rebra v trebuh, tako da se je vsled rane začelo gnojiti in je Marinšek G. decembra umrl. Našli so zdravniki še drugo rano na roki, katera je bila z nožem prerezana in naznačena kot teška. Zatoženi Nahtigal dejanja ne taji, a izgovarja se, da ga je Marinšek razjezil. Nahtigal je bil zaradi tepeža, vlačugarstva in tatvine že kaznovan večkrat pri sodnijah v Ljubljani, Kamniku in Kranji in slednjič zaradi hudodelstva tatvine pri deželnej sodniji v Ljubljani 1. 1880. na 13 mesecev ječe. Porotniki bo vprašanje krivde jednoglasno potrdili in Nahtigal je bil obsojen na pet let teške ječe poostrene vsaki mesec s postom, tamnico in trdim ležiščem. Obravnava vršila se je v smislu kazenskega postopnika popolnem pravilno, skozi in skozi slovenski. Zastopnik državnega pravdništvo g. Schetiua, zagovornik odvetnik dr. A baz hi z h iu tudi predsednik Lodišča, deželne uadsodnije svetovalec g. Kapretz, govorili so, slednji tudi resume, slovenski, kar dosle ni bilo premnogokrat v navadi pri porotnih obravnavah Ljubljanske deželne sodnije. Prav dobro omenil je zagovornik g. dr. Ahazhizh, da hodi že mnogo iet zagovarjat, a emirom je uzrok zločinov nesrečno žganje. Res se je z mnogimi stroški za davkoplačevalce ustanovilo zadnja leta mnogo ljudskih bol po deželi, a kaj pomaga šola, če 3e tudi tako rekoč poleg nje postavi takoj Žganjarija. Govornik opozarja gg. porotnike, naj delujejo vsak v svojih krogih na to, da bode postavno omejeno gnjusno žganj epi tje — (Tržne cene) donaSajo vsi Ljubljanski in deloma tudi drugi slovenski listi po meri, po litrih io hektolitrih, ker jih od dotičnih organov tako dobivajo. Skrajni čas bi bil, da ae opusti ta »tarokopitnost. Po vsem božjem svetu ponuja in prodava se žito in zrnje le na vago, le Ljubljana ostala je na starem stališči. Mari res ni možno naznanjati cene po kvint-lih itd.? Veliko lepše bi se čitalo in tudi kupčevaleem bilo bi prikladneje. — (Slovansk koncert na Dunaji.) Slovansko pevsko društvo na Dunaji priredi 6. marca t. 1. (četrtek) zopet veliko koncertno besedo v cvetličnih dvoranah dunajskega vrtogradnega društva (Blumen-sale der k k. Gart^nbaugesellscbaft, VVien I., Park-rmg Nr. 12) s sledečim programom: I. 1. a) Matjuk W. Gr.: Turgenjeva himna, (veliko-rusk zbor); b) Lawrowski: Com ričenko, (malo-rusk zbor); 2. Glinka M. J.: Trio iz opere „Življeuje za carja", za sopran, tenor in bas s spremljevanjem glasovira, pojo gospa Kr aus- Mefin a in gg. V ili mek in A. A. Bucbta. 3. Dvofak A.: a) Divna voda, b) Dčvče v haji, (slovaška zbora); 4 Simaudl Fr.: Fantazije o reskih narodnih pesnih, zu kontrabas b spremljevanjem na glasoviru, igra g. prof. Fr. Si-mandl. 5. a) Tovačovski A. B : Divčino pozdra-veni, h) B>Mgmaun S. A.: Ten ptaček, ten se naz-piva, čveterospeva pojo gg. V ili mek, dr. Kost-livy, Budita iu Vy skočil. 6. Bendl: a; V tom svete vse ted' usaulo; b) Umeklo stromu šumeni, (resku mešana ;bora; prvi nastop ženskega zbora slovanskega pevskega društva); 7. Ruske pesni, poje gospa Kr^us-Merina. 8. Nedved Ani.: Slovo, (slovanskemu pevskemu društvu posvetil skladatelj), tenor solo poje g. Egti. Mlćoch. — II. Koncert voiaške godbe. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnice dobe se pri g. dr. Lcnocbu, I. Braunerstrasse 4 ; VVetzlar, I. Opernring in zvečer pri kasi. I — (V glavni občini Kosa ni) vršila se je dne 21. svečana t 1. volitev župana in občinskih svetovalcev. Izvoljen je dosedanji župan g. Leopold Dekleva, posestnik na Bujah, jednoglasno zopet županom. Svetovalci so mu Izvoljeni posestniki Anton Do Ig.. n iz Volč, Mutija Ambroži« iz Gorenje, Dominik P up i s iz Dolenje Košane in Fran Volk iz Suborja. — (Iz Ptuja) se nam piše: Naša „Posojilnica" imela je do 1. t. m. G379 gld. 82 kr., dohodkov iu izdatkov 4398 gld. G8 kr., tedaj skupnega prometa 10.778 gld. 50 kr. Posojilnica začela je svoje delovanje s 7. februvarjeni, tedaj se sme ta resu!tat z ozirom na kratek čas in kot začetek, zaznamovati jnko ugodnim. — (V poštne hranilnice) uioHlo se je meseca februvarja na 146 035 ulog 1 412 222 gld. 3G kr., nazaj plačalo pa »e je 801.811 gld. 52 kr. Vsega vkupe je zdaj uloženih 6,635.568 gl»l. 23 kr. Uložnih knjižic je v prometu 230.774 nemških, 100.587 čeških, 25.378 poljskih, 3.679 ruskih, 7.046 slovenskih, 587 hrvatskih, 9.881 italijanskih, 2 046 romunskih. Telegrama „Slovenskomu tfarodu". London 5. marca. Brzojavka Grabama vojnemu ministru naznanja, da se je podal v Trinkitat, kjer bodo v 5. dan t. ni. združene vse vojne čete. V arabskih selih južno od To-karja dobil je dva zapuščena kanona, veliko streliva in tisoč pušek. Bem 5. marca. Schulze, jeden glavnih agitatorjev tukajšnjih anarhistov, tudi zaprt. Najnovejše vesti. Iz Londona se poroča, da je v gorenjej zbornici Granville izjavil, da je vest, da se angleški vojaki z bregov Rudečega morja pokličejo domov, neistinita. — Policija je na sledu dvema možema, baje Amerikancema, ki sta v zadnjem času na kolodvorih nastavila dinaniitue stroje. Cesar dovolil je udovi umorjenega detektiva Blocha štiri sto goldinarjev mirovnine na leto, otrokoma pa vzgojno doklado po sto goldinarjev na leto. Nemški listi poročajo, da je general Cer-njajev, generalni guverner Turkestana vsled lastne neprevidnosti pal v nemilost. Z izgovo- rom, da otvori novo trgovinsko cesto iz Mrtvago Kultuka ob Kaspiskem morji do Kungrada, razsirjeval je samovlastno svoj delokrog v severne kraje zakavkaškega ozemlja in tako žalil dotičnega zakavkaškega guvernerja. Vrhu tega izdelal je načrt, kako zavoj evati I n d ij o in šiloma hotel doseči, da se ta načrt carju predloži. Vojni minister Wanovsky pro-tivil se je temu, poklical Černjajeva v Peter-burg ter mu očital, zakaj se v tako neumestnem času bavi s takim načrtom. Černjajev pa je hotel vsekako, da dobi car načrt v roke, napravil je dva prepisa ter poslal ministru Voron-covu-Daškovu in Pobedonoševu po jeden izvod. Na ta način prišla je vest tudi carju na uho. Car bil jako nejevoljen, a z ozirom na zasluge Černjajeva, pričakuje, da bode slednji sam dal svojo ostavko. Ogerskej spodnjej zbornici predložil se je načrt zakona, da se na Beki sezida poslopje za mornarski urad. Najvišji komornik grof Creneville dal je zaradi bolehnosti svojo ostavko, njegovim naslednikom imenovan je knez Trautmannsdorf, predsednik gosposke zbornice. Z Zagrebu zaprli so preteklo nedeljo krojaška pomočnika Fr. Sernca in Volfganga Hirša. V stanovanji obeh našli so pisma in socijalistične časopise, iz katerih se da povzeti, da sta oba člana tajnega socialističnega društva in da sta bila v zvezi s Prager-jem, urednikom lista „Radikal" v Pešti in s socialističnima društvoma v Luzernu in Ziirichu. V ponedeljek pa so zasegli še štiri socijaliste. Vlada v Bernu (v Švici) sklenila je, da se Komel, predsednik anarhističnega društva, dene v zapor zaradi zločina. V Trebinji sprli so se nemški in mad-jarski vojaki. 14 bilo je ranjenih, mej njimi nekateri prav močno. Sigurno zdravilen uopeh. Naval krvi, težko sapo in vse nasledke slaboga toka krvi ozdravi uspešno po kratkej rabi pristni „Moll-ov Sei d 1 i tz - p r aš e ku. Skat-ljica z uporabnim navodom 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj ho izrecno M o 11-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (690—4) Tujci j dne .'!. marca. Pri Motrai Vitez pl. Rozkovvski in dr. Pogaču i k iz Gradca. — Acliam iz Trsta. — Frašnikar iz Kamnika. — Brulcc iz Doline. Pri Malici: Wedlz Dunaja.— Močilnikar i/. Dolenjskega. — LedoreJ z Dunaja. — NiefergalI iz Kadovljii-e. — Nieiergall iz Kamnika. Meteorologifcno poročilo. * Q Cur opazovanja Stanje barometra v min. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mol. m o u 1 a 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738-38 um, 738-80 bdi. 789-59»* -f 0-6 JU + 4-6 > C 4- io"c Sl. BVZ. sl. vzh. brezv. __ obl. obl. obl. <>-20niB. d. in sn. 4. marca 7. zjutntj 2. pop. 9. zvečer 739 31 mm. 739- l.r)iiim. 740- 88 mm. + 0 8° C + r>-iuc 4- 1'6°0 orozv. brezv. si. vzh. megla obl. obl. 000 mm. dežja. Srednja temperatura obeh dnij je znašala: -|- 2'1°, jednaka normalu, in 4- 2-5°, za 0'2° nad norinalom. Tr/iie cene v EJubljani dne 5. marca t. I. 100 kilogramov kilogram . Plenica, hoktoliter Rež, Ječmen „ Oves, n Ajda, Proso, » Koruza, „ Leča n : Grah „ Fiftol Krompir, I Maslo, ; Mast, I Speh frišen „ „ povojen, „ . . Surovo maslo, n I Jajca, jedno...... I Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram 1 Telečje „ » i Svinjsko „ » j Kostumu vo „ „ i Kokoš........ j Golob...... . . . Seno, 100 kilogramov . . ! Slama, „ „ • » Drva uda, 4 kv. metre . „ mebka, „ , , . irld. kr. 12 1 20 25 20 f>3 ■10 9 9 10 3 38 94 86 64 72 85 2 8 62 64 64 40 65 18 23 6 XD\xxa.aJeIca. "borza, 1 dnć 5. marca L 1. (Uvirno tatogrančno poročilo.) Papirna renta .' . . ...... 79 g Id. 75 Srebrna, renta..... 80 », 75 Zlata renta.......... 102 . 15 6* „ marčna renta......... 95 , 40 Akcije narodne banke....... 844 , — Kreditne akcije........ 319 . 10 London.......... 121 - 45 Napol. . . ,........ 9 , 60 a kr. cekini. ........ 5 „ 71 Nemške marke ..... 59 . 20 4 „ državne srećke is 1. 1854 250 gld. 123 . 25 Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 169 „ 50 4°/0 »vstr. zlata renta, davka pro*ta. . 102 , 45 Ogrska zlata renta 6°/....... 121 ,85 i*' .... 90 , 75 „ papirna renta 5°/...... 88 , 20 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . 104 . 50 Dunava reg. srećke 5*/, . . 100 gld. 116 , 75 Zeinlj. obč. avstr. 4' /,0 zlati zast. listi . 120 . 60 Prior, oolig. Elizabetine zapad, ieleznice 106 „ 65 Pri >r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 . 50 i prodajaln Ica špecerijskega blaga mej poBtajama Tr-bovl|e in Vode, pri cesti nasproti Ocvirka. — Natančneje mo i/.vi; pri lastniku prodajahnice Jakobu Jevševar-Jl it. S7 v Trbovljah. (131—2) Izvrsten kruh, vnuk dan frlsen, prodaja (127—8) JOSIP BOŽIĆ, pcsestrLilc lis. ]crčsa.a.r -v I-Ir-jlcora. Restavracija ali boljša gostilna * ' išče se v najem ali na račun. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskoga Naroda«. (141 — 1) Na plučah bolnim/ jetlčnttn i. t. d. priporoča se brezplačno izvrsten lek. Na vprašanja odgovarja radovoljno (780—12) Teodor Itossucr v I alpskem. ♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o ♦ Umetne (32—16) X i zobe tu zobovja ▼ ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu X brez vsakih bolečin ter opravlja ploinbovanja in ♦ vso sobne operaeije # | ♦ zobozdravnik A. Paichel, | X poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. o ♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»»♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Proda se ali da v najem mlin s tremi kolesi, prostornem stanovsnjem in lepo lego v Kamnika — Natančneje se izve pri £2* Zu.utrfjre>x»-j!, trgovci v Kamniku. (137—2) V torek, dne 11. marca t. 1. dopoludne ob 9. uri se bodo prodala vsa hrastova drevesa v baron Co«lcII 1-Jevcm gozdu na Dobrovi. Pogoji se zvedo pri podpisanem. Anton Podkreischeg, (130—2) Rimska cesta št. 5. Izumil!!! Po neutrudljivih študijah se je dru. pi. Ben* den>u posrečilo napraviti n katerej se po vsej pravlet trditi sme, da zadostuj e svojemu nsmena. Po tej pomadi v kratkem času zrastejo gosti lasje in brada, ter je tudi dober pripomoček proti izpadanju las. l/.u-uiltelj Jamči ss gotov vspeh. coiih loil<*»!*!! %t lgl# J. J. NAGLAS-u, v Ljubljani, Turjaški trg št. 7. Ta bode cenjena naročila vselej točno izvrševal. jj^ OQOT?OOOO0COOOCO0OOOOCX)O0O e. S tem si dovoljujem naznanjati visokej gospOdi, kakor tudi p. n. občinstvu, da sem prevzel restavracijo v hotelu „pri Malici" Hotel „anir Sit i i prilepki in roženim dlctcem za izdiranje kurjih očes ~-i kr. it. v. NB. Pri nakupovanji tega preparata blagovoli p. n. občinstvo vedno paziti na to, ima (i vsaka škatljica na zvunanjem ovitku utisneno gori zaznamenovami varstveno znamko. .n ii.n.i tnamka. Dr. Behr-ov živčni ekstrakt izdeluje se po posebnem načinu iz lekarskih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčnim boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, ischiudi, bolečinam v križu in hrbtnem mozgu, božja-sti, otrpnenju, ('slabljenju in puhni jam. Na dalje se d r. 15e br-ov živčni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, otipnelosti mišic, trganju v členkih in miaicab, nervoznemu .glavobolju in šumenju v ušesih. Dr. liehr-ov živonl ekstrakt se uporablja le zvuuanje. Cena »tekleuiei s točnim navodom uporabe 70 kr. n. v. NB. Kupovajoče p. n. občinstvo raci vedno paziti, je li pri vsakej steklenici n;i vnaiijcin ovitku utisuena zgornja varstvena znamka. (Slavim razpošiljalna zaloga: <;ioggnii/. Nižji -Avstrijiko, lekarna J. Bittner-Ju. I>r. Ncliuiidt-ove prilepke /..• kur a očesu in dr. Itelir-ov živčni ekstrakt prodajata v Ljubljani lekarnarja: J. Svoboda ii: J. pl. Trukoezv, ter tudi val drugi lekarnarji. l«J71—10) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 9