PRISRČNO SREČANJE dveh državnikov: predsednik Indonezije .Ahmed Sukarno in podpredsednik ZIS Edvard Kardelj. ________ _ Foto: AP PROLETARCI VSEH GLAVNI UREDNIK JANEZ VIPOTNIK] ODGOVORNI UREDNIK MARJAN JAVORNIK takih elementih in ureditvi cest, ki ustrezajo naraščajočemu prometu, ki naj bi se po sedanjih ocenah povečal do leta 1970 na 4-kratni obseg v primerjavi z letom 1960. Tehnične elemente, ki jih predpisuje novi zakon, je treba na obstoječih cestah realizirati najkasneje v desetih letih od začetka veljavnosti zakona o javnih cestah. »Zavedamo se,« je dejal Bojan Polak, »da bo realizacija zakona zahtevala znatne tehnične posege in finančna sredstva, vendar menimo, da je ta rok nujen za to, da bi pospešili tempo 900 Nadaljevanj« na zadnji strani je, napovedane kot »kritična analiza vzrokov«, ki so nedavno pripeljali do hudega mednarodnega zločina v Mehlemu, so nastopili štirje neimenovani ljudje, o katerih je napovedovalec samo dejal, da so »prijatelji« atentatorjev na jugoslovansko predstavništvo v Zahodni Nemčiji. Izjave ustašev v tej kratki oddaji so napravile vtis, da so nekateri faktorji intervenirali, hoteč omogočiti ustaškim emigrantom še eno sramotno provokacijo, tako, da legalno nastopijo po televiziji in s cinično nesramnostjo opravičujejo zločin, storjen na jugoslovanski nametal praznik 29. novembra. Rusk in MeNamorn poročata predsedniku Koftnody}u - Razočaranje v Bonnu zaradi »nove ameriške strateško linije« WASHINGTON, 17. dec. (Tanjug). Državni sekretar Dean predstavnika Kennedyjeve Rusk in sekretar za obrambo McNamara sta danes poro- vlade, naj bi jedrski poten-čala predsedniku Kennedyju o konferenci sveta ministrov dal Atlantskega pakta ostal NATO, U je Mb pretekli teden v Parizu. izključno samo pod nadzor- stvom ZDA. Ko ocenjujejo rezultate zar Sedanje efektive — 25 divi- sedanja ameriški funkcio- ztj — bi marali, kot poudar- Amerikanci so odkrito ne- narji poudarjajo, da stoje jajo v Washingtonu' takoj padh do Gaullove načrte o pred ZDA, kar se tiče Atlant- povečati za najmanj šest no- --------------- skega pakta, tudi po tem za- vih divizij. V Parizu niso MA§ Nadaljevan]« sedanju problemi, katerih soglasno sprejeli niti . poziva na zadnji strani .rešftev yn«" iščejo že več let.-Gre za proporcionalni ^^ prispevek k konvencionalnim vojaškim silam pod skupnim poveljstvom NATO in za ROHK: KšifOl kontrolo jodflktn oroftjt. mmmtmm gggmggg Ne imu ne dnyg> vpm- SCHR8DER-MURVILLE I »ARABSKA LEGIJA«? *****? Frenceski zunanji minister KainU Usti poročajo, da SZrSFSž S2E5SM VeM^ .»***> u^vu. «.hnd»»^ Mod pet- zunanji _ inhiia(eir M Srednjem vzhodu udarne najetim državami članicami * vojaške enote. U so podobne iterih področij na Poljske, Italije in bi likvidirali tuja oporišča že v prvi fazi razorožitve,, rekoč, da je »treba ohraniti ravnotežje sil v razorožit venem procesu« ki da so »tuja vojaška oporišča eden izmed faktorjev tega ravnotežja.« V današnjo debato je posegel tudi kanadski delegat Burns. Zahteval je pojasnila glede nekaterih prejšnjih sovjetskih predlogov in deja), da se »morajo zahodne in vabod-države odpovedati atomskemu oboroževanju in da ae morajb velesile odločiti za sodelovanje z OZN pri ohranitvi miru na svetu.« Današnje seje ae nista udeležila šefa brttanake in ameriške delegacije Godber m Dean. ki ata prelivala nedeljo v Londonu. Odbor bo imel naslednjo plenarno sejo v sredo dopoldne. Za Jutri je napovedan sestanek pododbora za prepoved atomskih poskusov. PODPORA BRUNEIJU Zunanjepolitični odbor indonezijskega parlamenta je parni indonezijsko ljudstvo, naj v celoti podpre upornike v Bruneiju na Severnem Bor-naoL Odbor Je sprejel resolucijo, v kateri je rečeno, da g» za revohtet—rm> gibanje bruaeijskBga ljudstva, M DEŽEL, ZD flttiiio »ociazisTičitE steze E. Kardelj pride danes v New Delhi Jugoslovanska delegacija ostane v Indiji 10 dni New Delhi, 17. dec. (Tanjug.) Podpredsednik ZIS Edvard Kardelj, ki vodi jugoslovansko državno delegacijo, bo jutri prispel v New Delhi. V Indiji bo ostal na uradnem obisku 10 dni. Posebno letalo, s katerim potuje Kardelj s soprogo in člani delegacije, bo pristalo na letališču Palam blizu Delhija jutri okrog 4. ure popoldne. Po slovesnem sprejemu na letališču se bo Edvard Kardelj napotil v predsedniško palačo Raštrapati Bavan, kjer bo njegova rezidenca med obiskom v New Delhiju. Po indijskem protokolu se v tej palači nastanijo najuglednejši državni gostje iz tujine. Popoldne bo podpredsednik Kardelj napravil protokolarni obisk pri podpredsedniku indijske republike dr. Zahiru Huseinu. Pozneje bo dr. Husein vrnil obisk in se bo z jugoslovanskim podpredsednikom pripeljal na slovesno večerjo, ki jo bo priredil njemu na čast. V sredo zjutraj bo Edvard Kardelj položil venec na Gandhijev grob v Rad-žgatu. Potem bo obiskal indijskega premiera Nehruja. Oba državnika bosta imela politične razgovore, nato pa bo Kardelj gost na kosilu v rezidenci premiera Nehruja. Popoldne bo E. Kardelj obiskal predsednika indijske republike dr. Radakriš-nana. Zvečer bo jugoslovanski veleposlanek v Indiji dr. Radivoje Uvalič priredil slovesno večerjo na čast podpredsedniku ZIS Kardelju in članom jugoslovanske delegacije. Naslednjega dne si bodo jugoslovanski gostje ogledali največji indijski hidro-sistem Bakra Nangal v državi Pendžab. V Delhi se bodo vrnili v petek zjutraj. Tega dne je v načrtu obisk pri planski komisiji in v centru za lokalni razvoj v bližini Delhija. Zvečer bo Kardelj priredil slovesno večerjo za indijske voditelje. V soboto zjutraj se bo Edvard Kardelj poslovil od svojih gostiteljev v indijskem glavnem mestu in bo odpotoval s soprogo in člani delegacije v Agru, znani kulturni in zgodovinski center okrog 200 km jugovzhodno od Delhija. Tam bodo jugoslovanski gostje prenočili in naslednjega dne nadaljevali pot v Bombaj. Med dvodnevnim obiskom v Bombaju si bodo Kardelj in člani jugoslovanske delegacije ogledali 1 indijski atomski inštitut in inštitut za znanstvene raziskave. Za 25. december je v načrtu obisk v Adžanti, v državi Madia Pradeš, kjer so slovite pečine z bogato likovno dediščino, ki datirajo iz časa med 7. in 10. stoletjem pred našo dobo. ., It»*lslca skupščina jpspffeieta zakon a spremembah zakona o območjih okrajev« Bokan a Javnik cestah in odlok o začasnem financiranju republiških potreb v prvem fcemesetju 1963 PREDSEDNIK TITO IN PREMIER HRUSCOV na lovu v gozdovih blizu Moskve. Foto: TASS MACMILLAN PRI KENNEPYJU „Skybolt“ in vprašanje britanskega članstva v zahodnem jedrskem klubu Britanski premier odhaja na Bahamske otoke s hudimi skrbmi -Kennedy hoče »pomiriti« de Gaulla in Adenauerja LONDON, 17. dec. (Tanjug). Britanski premier Macmillan je danes popoldne-tujpotoval na Bahamske otoke, kjer se bo sestal s predsednikom' ZDA Kermedyjem., Pred odho- . _______________________________ ___________ dom je izrazil 'upanje, da bosta našla izhod iz'tfežatfT'kf't"ris« ^VelikL Britaniji/" in" kčr so nastale v zvezi z raketami tipa »Skybolt«. Dejal je tudi, da se bosta s Kennedjjem razgovarjala o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o prepovedi atomskih poskusov, o razorožitvi in o vključitvi Velike Britanije v EGS. Macmillan odhaja v ZDA s hudimi skrbmi. Od problemov, ki ga tarejo, je odvisna usoda njegova vlade. Vprašanje, ali bo Velika Britanija dobila od ZDA obljubljene raketne izstrelke in tako ostala v jedrskem klubu, je mnogo. več kot samo strateško vprašanje, ker se dotika posebnih odnosov med obema anglosaškima državama. Ameriški namen odstraniti rakete tipa »Skybolt«, ocenjujejo v londonskih poli-litičnih krogih kot začetek konca britanske jedrske oborožitve in, kar je mnogo pomembnejše, kot začetek konca posebnih odnosov med obema državama. Vzrok za ta ameriški korak vidijo o Kennedyjevi želji, naj bi se jedrsko orožje zahodnega bloka omejilo samo na ZDA. Na ta način bi morda vplivali na de Gaulla, da se odreče francoskemu jedrskemu orožju, ter »pomirili« Zahodno Nemčijo, ki hoče imeti enake pravice kot ostale članice NATO. V Londonu tudi sodijo, da so ZDA prepričane, da bi bila Velika Britanija brez jedrskega orožja sprejemljivejša za »šestorico«, posebno pa še za de Gaulla, ki ga moti ek-kluzivnost odnosov med obema anglosaškima državama. Londonski opazovalci sklepajo, da britanska vlada ni bila pripravljena na spremembe v dosedanjih odnosih z ZDA. Sodeč po prvih reakcijah se britanska vlada v sedanjem obdobju noče odpovedati svojemu jedrskemu orožju, ker se boji, da bi to še poslabšalo njen že tako šibek položaj v očeh javnosti. Zato pričakujejo, da bo Macmillan v razgovorih s Kennedyjem vztrajal pri rešitvi, ki bi jo konzervativna vlada lahko sprejela, ne da bi se ji zmanjšal ugled. Ce bi »zadeva Skybolt« dokončno padla v vodo, vidijo Britanci rešitev v drugem ameriškem jedrskem orožju, namreč v raketah »Polaris«, ali v razvoju britanske rakete »Modro jeklo«. Toda na te alternative gledajo v Londo- nu s skepso; ker še ne vedo, ali bo ameriški kongres dovolil odstop raket tipa »Polš- je vprašanje, ali bo vlada britanskim davkoplačevalcem lahko naložila še eno breme za izpolnitev nalog, ki je njen smisel že zdaj dvomljiv. Prepričani so, da Macmillan ne bo imel povedati Ken-nedyju nič razveseljivega o svojih razgovorih z de Gaul-lom. Sestanek s francoskim predsednikom je samo potrdil dosedanje stališče Francije glede britanskega članstva v EGS, namreč, da de Gaulle še vedno postavlja pogoje, ki so za Veliko Britanijo težko sprejemljivi. Saudski bataljon se je vdal Sana, 17. dec. (MEN). Jemensko vojaško poveljstvo poroča iz Saada, da se je poveljnik šestega pehotnega bataljona Saudove Arabije Mohamed Abdulah z oficirji in vojaki svojega bataljona in vso opremo vdal v Saadu jemenskim enotam. Pripadniki saudskega bataljona so izjavili da bodo v Jemenu zaprosili za politični azil. 17. decembra. >*, sta a« ločenih sejah zasedala oba zbora Ljudske skupščine ' LRS ■ h) sprejeta zakon o javnih cestah ter odlok o začasnem finanedranjo republiških potreb v prvem tromesečju 1963; republiški »bor pa je »zen tega sprejel tudi zakon o spremembah zakona o območjih okrajev in . občin v Ljudski republiki Sloveniji, po katerem bodo'' ‘ namesto dosedanjih osmih posle) v naši republiki le štirje okraji. V republiškem zboru, ki mu je predsedoval ing. Pavle Zaucer, je v imenu Izvršnega sveta obraeldžil predlog zakona o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji dr. Joža Vilfan. Po razpravi ljudskega poslanca Vinka Hafnerja Je zbor spre-jeh omenjeni zakon. Sledila je obravnava in sklepanje o predlogu zakona. O javnih cestah. Po izvajanjih poročevalcev odborov ip po obrazložitvi, ki jo je ^ imenu Izvršnega sveta podal Bojan Polak, je zbor brez razprave zakon sprejel; prav tako pa so ljudski poslanci brez razprave izglasovali tudi odlok o začasnem financiranju ra-, publiških potreb v prvem tromesečju 1963. Pod predsedstvom Lojzeta Ocepka so ljudski poslanci v zboru proizvajalcev v enakem besedilu kot republiški zbor brez razprave izglasovali odlok o začasnem financiranju republiških potreb v prvem tromesečju prihodnjega leta in tudi zakon o javnih cestah, ki ga Je v zboru proizvajalcev v imenu Izvršnega sveta obrazložil ing. Stojan Šubic. r Dosedanji!) pridobitev \ ne bi smeti zanemariti Poslanec Vinko Hafner je uvodoma pozitivno . ocenil združevanje okrajev, opozoril pa je na nekatere probleme, ki jih ob tem ukrepu ne bi smeli puščati ob strani. Na Gorenjskem vlada na primer določena zaskrbljenost/- ker: si med dragim niso povsem na jasnem, kako bodo v prihodnje obravnavali takšno središče, kakršno je Kranj. Kranj je namreč razvil doslej nekatera institucije, ki niso vezane izključno na obstoj okraja, so pa za območje Gorenjske nujno potrebne in koristne. Med takšnimi institucijami je Vinko Hafner naštel okrajno sodišče, komunalno banko, vodno skupnost, zavod za socialno zavarovanje, časopis »Glas« in podobno: Ukinitev ali združevanje teh institucij s podobnimi ustanovami v Dr. J02A VILFAN, podpredsednik IS LRS, med ekspoaejem pred Republiškim zborom Ljudske skupščine LRS. Foto: Svabič Nadaljnje povezovanje republike z občinami Iz obrazložitve dr. Jože VHtana 0 Nadaljevanj« na zadnji strani Na račetto je- tovariš Vilfan podčrtal, da je postopek za združitev okrajev v naši republiki sicer hiter, ni pa nepričakovan. To vprašanje so rešili tudi že v nekaterih drugih republikah; bilo pa je tudi jasno, da: je treba združitev opraviti še pred sprejetjem nove ustave. Najprikladneje pa je seveda opraviti nalogo ob koncu oziroma ob začetku leta, saj čisto tehnični vzroki govore v prid takšne rešitve. Za ukrep smo se torej odločili, je dejal tovariš Vilfan, ker smo bili globoko prepričani, da je nujno izoblikovanje novih okrajnih skupnosti; vsak daljši in kompliciranejši postopek, pa bi prav gotovo zelo slabo vplival na stanje na terenu. Nujno bi ob takšnem postopku delo zastalo in prišlo bi do demobilizacije upravnih aparatov. Vsi bi v negotovosti za svoje bodoče delo samo čakali in kombini-ralk pri tem pa bi zanemarjali delo. Prav zato, da bi ee ognili tkkšnim komplikacijam, pa smo se tudi odločili za hitri postopek. Nadalje je tovariš Vilfan izrazil mnenje, da bi aparat bodočih okrajev ne smel presegati števila uslužbencev dosedanjih okrajev in naj bi bil po možnosti manjši od dosedanjega aparata. Nova uredi- tev pa obeta~todi spremembo v organizaciji" diria tega aparata. Njegove funkcije bodo g bodoče predvsem analitične, inštrukcijske in inšpekcijske. Ta aparat se bo pravzaprav moral pri svojem delu orientirati k temu, da bo še nadaljeval proces, ki je zdaj že v teku, da se namreč republika resorno vse bolj direktno veže z občinami. Združitev okrajev je, kot je naglasu dr. Vilfan, tudi ukrep za nadaljnjo krepitev komun. To pa pomeni, da združevanje okrajev ne sme pomeniti siromašenja nekaterih komun, konkretno mišljeno tistih, ki so bile doslej središča okrajev. V teh komunah, to se pravi v Novi Gorici, v Kranju, v Novem mestu in v Murski Soboti so se razvijali ne samo uradi okraja, pač pa tudi razne vžgojno-izobraževalne, kulturne in drage institucije. Pri reorganizaciji aparata okrajev tega ne bi smeli pozabljati, in bi se morali zavedati, da bi poslabšanje položaja komun v tem pogledu lahko imelo za posledico celo določeno nacionalno škodo. Zavedati se moramo tudi, da so v Novi Gorici in v Murski Soboti z zadovoljevanjem raz- Nadaljevanj« na zadnji strani RAZ0R0ŽITVENA KONFERENCA V ŽENEVI Razprava o likvidaciji tujih vojaških oporišč ŽENEVA, 17. dec. (AFP). Na današnji plenarni seji odbora 18 držav za razorožitev so razpravljali o likvidaciji tujih vojaških oporišč in dezatomizaciji neki svetu. Na seji so govorili predstavniki Kanade. Poljski delegat Lachs je dejal, da bi bila »razorožitev lažji problem, če se obe nemški državi in Srednja Evropa ne bi vključevali v proces oboroževanja«. Po njegovem mnenju ustanovitev brez-atomske cone ne bi imela negativnih posledic za Atlatsko zvezo in tudi uresničitev načrta Rapaekega v ničemer ne bi otežkočila ureditve nemškega problema. Nasprotno, oboroževanje obeh Nemčaj v marsičem zapleta položaj. Poljaki delegat je rekel, da bi se morali obe nemški državi dezangažirati hlkrati na političnem bi vojaškem področju. S tem v zvezi je opozoril na to, da vzbujajo na Poljskem zaskrbljenost izjave posameznih zahodnonem-ških voditeljev, da se mora Zahodna Nemčija oborožiti. Italijanski predstavnik Ca-valetti je spregovoril o tujih vojaških oporiščih. Nastopil je proti sovjetski zahtevi, naj RO PARIŠKEM: ZASEDANJU KATO Kronični problemi Cestno omrežje šBinečno ■- ,i-.. .-.***-•* 7 r zastarelo Iz obrazložitve Bojana Polaka Sekretar za promet LRS Bojan Polak je v obrazložitvi predloga zakona o javnih cestah uvodoma opozoril na močno razširjenost cestnega omrežja v Sloveniji, ki pa je še vedno zelo zastarelo. Glede na to, da imamo v naši republiki zdaj že nad 69.000 motornih vozil, se je obremenitev cest povečala od leta 1946 za 4.3-krat. Kljub temu pa imamo danes komaj 10 «/o moderniziranih cest. Najmanj 15°/o od vseh prometnih nesreč pri nas nastane zaradi neustreznih elementov in križanj. Prometna varnost je pri nas za kakih 5®/o manjša kot v inozemstvu, medtem ko znaša povprečna hitrost za motoma vozila komaj 55 km na uro, ustrezala pa bi 75 km na uro v povprečju. Zaradi negladkih površin in prahu nastane na naših cestah tudi velika materialna škoda, ki jo cenijo v Sloveniji na okoli 8 milijard letno. Novi za- ZR Nemčija o incidentu in naš odgovor Bonn, 17. dec. (Tanjug) »V zvezi z vestjo časopisne agencije »Tanjug«, objavljeno v »Borbi« dne 9. decembra 1962, po kateri zahodnonemška policija ni ugodila prošnji predstavništva države, ki ščiti jugoslovanske interese v Bonnu, naj ustrezno zaščiti poslopje bivšega Jugoslovanskega veleposlaništva, marveč je zagotovila, da normalna ulična patrulja nudi zadostno zaščito, ugotavlja zunanje ministrstvo Zvezne republike Nemčije: Poročilo »Tanjuga« ne ustreza dejstvom. Dejansko se je pripetilo naslednje: 27. novembra 1962 je prišel na policijo ataše Manojlovid iz švedskega veleposlaništva v Bonnu in zaprosil za nadzorstvo nad poslopjem bivšega jugoslovanskega veleposlaništva za tri noči, od 28. novembra do 30. novembra 1962. Kot razlog za to prošnjo je navedel, da bo te tri noči v poslopju samo neka ženska. Ataše Manojlovid ni opozoril na kako posebno nevarnost. Priznal je, da je nadzorstvo nad poslopjem dovolj zagotovljeno v okviru nočne patruljne službe. To dejansko stanje je potrdil tudi svetnik veleposlaništva Georgijevid v informativnem razgovora, ki ga je imela z njim policija.« * Ob tem sporočilu zunanjega ministrstva Zvezne republike Nemčije se je urednik Tanjuga obrnil na Milana Georgi-jeviča, šefa službe za zaščito jugoslovanskih interesov v Bonnu, ki je v Beogradu in ki je izjavil naslednje: »Policija v Bad Godesbergu je bala opozorjena na to, da so potrebni okrepljeni varnostni ukrepi v času od 28. do 30. novembra 1962. Pose- HRGO Nadaljevanje na zadnji strani Sožalja ob smrti Moir.čila Popoviča BEOGRAD, 17. dec. (Tan-jug) Ob smrti Momčila Popoviča sta italijanski veleposlanik v Beogradu in kanadski odpravnik poslov izrazila sožalje državnemu sekretarju za zunanje zadeve Koči Popoviču. Državnemu sekretariatu za zunanje zadeve so izrazila sožalje tudi veleposlaništva Grčije, Maroka, Bolivije in Ci-leja ter poslaništvo DR Nemčije. Protijugoslovanski izpad na zahodnonemški televiziji Bonn, 17. dec. (Tanjug). Zahodnonemška televizija Je včeraj omogočila skupini ustašev, da odkrito uprizora nov protijugoslovanski izpad, da javno zabavljajo zoper Jugoslavijo. V okvira odda-kot »kritična de- v tej kratki napravile vtis, faktorji inter-omogočiti provokacijo, tako, po te- — V okrajni gospodarski »svetovanja o problematiki ■Jem letu, in sicer po po* u Gre za to, da se ie v zač« ki so potrebni, da se bo izv : in ekonomične Je. 3 sedmi dan nadaljuje gla-ovno stavko, čeprav so 11 jihovih izčrpanih tovarišev anes prepeljali v bolnišnico. Predstavnik japonskega sin-ikata rudarskih delavcev je javil, da nameravajo rudar-nadaljevati gladovno stavci v protest proti vladini po- Nanos, leta 1955 . . . Konča- Mesto kulture v občinskih statutih Kulturnemu delavcu fe kul■ tura te dotlej pomenila integralni del življenja. Kot eno izmed osrednjih oblik človekovega dopolnjevanja in sa-moizpolnjevanja pa jo je z njim vred čutil ali pa jo začenja čutiti vsakdo, kogar so že prekvasila naša doslejtnja prizadevanja na tem področju. Določila zveznega in republiškega ustavnega osnutka tako stanje realistično osvajajo, hkrati pa s svojimi Širokimi načelnimi izhodišči in formulacijami kulturni dejavnosti omogočajo nadaljnji razvoj in Se posebej: razširitev takšnega dojemanja kulture, do kakršnega se je del naše družbe že povzpel, na slehernika, na vso našo skupnost. In ker je občina »temeljna druzbeno-politična skupnost, v kateri občani neposredno in po svojih organih družbenega upravljanja ustvarjajo pogoje za zadovoljevanje življenjskih, kulturnih, socialnih, komunalnih in drugih skupnih potreb občanov (člen 89 zveznega ustavnega osnutka j, potem je za uresničevanje naše ustavne misli na področju kulture nedvomno zelo pomembno, kakšno mesto so tej družbeni dejavnosti prisodili osnutki občinskih statutov. Prvo, kar moramo zastran tega na splošno prepoznati, je dejstvo, da so v »Splošnih določilih« statutov besede o kulturnem razvoju ter o delitvi sredstev zanj zelo pičle in nezavidljivo na repu v vrsti vseh tistih področij, za katera mora skrbeti občina. Formulacija je običajno splošna in ne izpričuje nobene (posebnosti posameznih občin. Podobno je v večini primerov tudi na mestih, so statuti formulirajo dolžnosti občine. Ce po tej plati primerjamo osnutke statutov z zveznim in republiškim ustavnim osnutkom, moramo torej ugotoviti, da statuti večidel ne izhajajo iz realno prouče- m lih JnfcrullIJl mn tznoatsc. Seveda ostajajo splošna in nekankretizirana zato tudi druga določita, ki po organizacijski ali vsebinski strani zadevajo kulturno prosvetno dejavnost v občini, n. pr. o svetih kot organih občinske skupščine. Svete za kulturo statuti zelo pogosto združujejo s sveti za šolstvo, za telesno vzgojo ali kar z obema hkrati. Ze dosedanja praksa pa je pokazala, da v takih skupnih svetih članom bistveno splahni posluh za njihova pooblatila m splošno odgovornost za razvijanje posameznega področja. Neurejeno in nerazmejeno je tudi vprašanje posvetovalnega organizma, tako imenovane kulturne tribune, ki naj bi v najširšem občinskem merilu zastopala interese tega področja, kulturna vloga SZDL, sindikatov, LM in drugih organizacij, posebno pa še vprašanje financiranja kulturnih dejavnosti. Statuti o-mahujejo med proračunskim odmerjanjem sredstev in med financiranjem iz sklada z zagotovljenim stalnim dotokom sredstev. Morda se prav ob tem problemu najnazorneje razkriva pravo oz. napačno pojmovanje vloge in mesta kulture v življenju občana. Tam, koder že spoznavajo, da proizvajalec ni samo potrošnik kulture v rekreacijskem smislu, temveč njen uživalec in soustvarjalec, bodo dotok sredstev iz skupnega dohodka komune zagotovili bržkone tako, da bo kulturna dejavnost občutila življenjsko povezanost s svojo materialno bazo. Pot k potrebnim dopolnitvam obravnavanih določil ima torej jasno in nedvomno izhodišče: proučitev realnega položaja in potreb vsake občine posebej, seveda s stališča duha naše ustavne misli. Jože Snoj Ogorčenje se ne poleže Protestna zborovanja zaradi napada na nate predstavništvo v Bonnu, ki je terjal smrt MomCiia Popoviča, se nadaljujejo po vsej driavi LJUBLJANA, 17. dec. — Glavni odbor Socialistične sveže delovnega ljudstva Slovenije še vedno prejema protestna pisma 'ob zločinskem napadn ustaške tolpe na naše predstavništvo v ZR Nemčiji. Pošiljatelji pisem izražajo ogorčenje nad zločinom in žalost zaradi tragične smrti Momčila Popoviča ter zahtevajo izročitev zločincev. Protestna pisma so poslali kolektivi »Planika« in »Tek-stilindus« Kranj, ObO SZDL Piran, ObO SZDL Izola, ObO SZDL Škofja Loka, ObO SZDL in občinski sindikalni svet Radovljica, kolektiv tovarne av-toopreme Ptuj, delovni kolektiv Iskre Kranj, mladinke in mladinci Kranja, delovni kolektiv Mehanotehnike, združenje borcev NOV Sežana, ObK LMS Sežana, organizacija SZDL občine Postojna, ObO SZDL Sežana-, okrajni sindikalni svet Koper, konferenca za družbeno aktivnost žensk občine Izola, mladina in učiteljstvo osnovne šole Izola, Zveza borcev NOV okraja Kranj, delovni kolektiv tovarne »Lesonit« Ilirska Bistrica ter še mnoge druge organizacije in delovni kolektivi. Podobna protestna pisma in brzojavke prihajajo tudi na Zvezni izvršni svet in Centralni svet ZSJ. Poleg delovnih kolektivov so poslale proteste mnoge organizacije ZK, SZDL, Ljudske mladine ter sindikalne podružnice, šole in druge ustanove iz vse države. Tako na pr. mladina gimnazije »Vladimir Majde« v Sisku piše: »Kolektiv in mladina te gimnazije najenergične-je zahtevata, da se vladi FLRJ izroče vojni zločinci, ki so med drugo svetovno vojno pustošili po Jugoslaviji, ter da vlada ZR Nemčije prepove delovanje fašističnih zločinskih skupin.« Protesti Ljubljančanov LJUBLJANA, 17. dec. — Ljubljančani so te dni po šolah, na sestankih družbenih organizacij in po podjetjih s številnimi protestnimi shodi, brzojavkami in protestnimi resolucijami, ki so jih poslali po državnem sekretariatu za zunanje zadeve vladi Zvezne republike Nemčije, ostro obsodili napad ustašev na naše predstavništvo v Bonnu in zločinski uboj Momčile Popoviča. Danes dopoldne so se dijaki Srednje tennicne soie zorali prea šolo, aa bi tako izrazili svoj protest. Na zborovanju je govoril predsednik šolsaega komiteja LiviS, nato pa so sprejeli resciucijo, ki so jo posiali državnemu sekretariatu za zunanje zadeve. Ze v petek so imeli protestno zoorovanje dijaki II. gimnazije. Od koncu zborovanja, ki ga je organizirala mladinska organizacija na šoli, so prav tako sprejeli protestno resolucijo. Po drugih šolah nameravajo prirediti podobna zborovanja še v tem tednu; tako bo na VII. gimnaziji v soboto, prav tako bodo imeli zborovanja v najkrajšem času tudi po drugih šolah. Univerzitetni odbor v Ljubljani je sklenil, da bodo pisali v znak protesta vsem študentskim organizacijam in univerzam v Zvezni republiki Nemčiji, s katerimi vzdržuje ljubljanska univerza stalne stike. Tako bodo med drugim poslali protestna piana zvezi socialističnih študentov Nemčije, zvezi socialdemokratskih študentov, zvezi nemških študentov in državnemu sekretariatu za zunanje zadeve. Klub mladih pri ljubljanskem okrajnem komiteju LMS bo na eni prihodnjih tribun obravnaval ustaški napad in uboj našega herojskega borca Momčila Popoviča. Okrajni odbor SZDL je prejšni petek sklical poseben se- stanek, ki so se ga udeležili tudi predsedniki ljubljanskih občinskih ljudskih odborov. Na sestanku so se dogovorili, da bodo občani lahko na krajevnih konferencah SZDL in zborih volivcev izrazili svojo prizadetost in protest. Danes ob 14. uri pa se je zbral na protestno zborovanje tudi kolektiv podjetja Ljubljana • transport. B. Paš Opozorilo pridelovalcem pSenice V Kmečkem glasu od 22. novembra smo objavili priporočilo glede prvega dognojevanja zahtevnejših sort pšenice z duilčnatim gnojilom. Ker pa Je kmalu po objavi priporočila zapadel sneg, izvedba tega nujnega ukrepa ni bila mogoča v pretežnem delu Slovenije, zlasti pa ne v žito rodnem področju. Zamudo je ob sedanjih vremenskih pogojih mogoče nadoknaditi. saj je sneg že skopnel ali pa je snežni pokrlvač tako tenak, da ni več ovira za dognojevanje. Spričo trenutnih vremenskih razmer priporočamo pridelovalcem takojšnje dognojevanje posevkov Pšenice. Zavedajmo se, da bi vsako zavlačevanje, zaradi možnosti novih snežnih padavin lahko sploh preprečilo izvedbo tega koristnega ukrepa. Ne pozabimo, da potrebujejo zahtevnejše pšenice dušik tudi v toplejših zimskih obdobjih, za kar pa količine dušika, ki smo ga dali pred setvijo ne zadostujejo. Razen tega pa dušik tudi poveča odpornost rastll zoper zimski Dognojujemo predvsem naslednje aorte: San Pas tore, 1-eonardo, Funti ne, Etotl de Cholsr. Produttore in Besostaja. Pii pravilnem osnovnem gnojenju s dušikom (priporočali smo cca 100 kg nltromon-kala ali 20 kg čistega dušika) bo tudi aa ta zahtevnejše aorte dovolj 75 kg nitromonkala po hektaru. Dognojevanje lahko odpade na tistih posevkih, ki so bili ob setvi močneje gnojeni s dušikom ali pa, ki so zaradi gnojenja ali močne zeroMe zelo bujni. Kmetijski inštitut Slovenije Živahna ustavna razprava v črni gori Titograd, 17. dec. (Tanjug) Prebivalci C me gore so množično sodelovali v javni razpravi o osnutku ustave ter prispevali več koristnih predlogov za dopolnitev ali spremembo posameznih u-stavnih določb na vseh področjih družbenega življenja. Po podatkih občinskih od' borov Socialistične zveze so Mia predavanja o novi ustavi dobro obiskana. V ivan-grajski občini, kjer se jih je udeležilo nad 35.000 prebivalcev, je bilo sproženih nad 1500 predlogov in pobud za spremembo ali dopolnitev ustavnih določb. Javna razprava o osnutku ustave FSRJ se bo nadaljevala skupaj s proučevanjem osnutka republiške ustave Cme gore. Polovica Beograjčanov sodelovala v ustavni razpravi BEOGRAD, 17. dec. (Tanjug) Kakih 280.000 Beograjčanov se je doslej udeležilo predavanj in razprav o osnutku zvezne ustave. Toliko udeležencev še ni bilo na zborovanjih, kjer so razpravljali o podobnih dokumentih. To pr ča o posebnem zanimanju državljanov za osnutek u-stave. Od 10. decembra je bilo 2.258 predavanj in razprav, največ v delovnih kolektivih, pa tudi v organizacijah Socialistične zveze, Ljudske mladine in Zveze študentov. Na teh zborih je sodelovalo, pojasnjevalo posamezna vprašanja ter prispevalo mnenja in predloge nad 10.000 Beograjčanov. Pauk fizike pomanjkljiv Beograd, 17. dec. (Tanjug). V Beogradu se je začelo dvodnevno potovanje o pouku fizike in o znanstvenoraziskovalnem delu v tej stroki. Posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki na-ravoslovno-matematičnih fakultet in fizikalnih inštitutov iz vse države, je organiziral zvezni svet za znanstveno delo in skupnost jugoslovanskih univerz. V razpravi so med drugim dejali, da so študentje fakultet dobili na srednjih šolah premajhno znanje iz fizike. Zato bo treba zelo hitro poskrbeti za kvalitetnejši pouk tega predmeta v srednjih šolah. Sestaviti bo treba učbenike in opremiti fizikalne kabinete, predvsem pa usposobiti učni kader za ta predmet. Program Zveznega zavoda za socialno zavarovanje BEOGRAD, 17, dec. (Tanjug) Na današnji seji upravnega odbora Zveznega zavoda za socialno zavarovanje so sprejel' program dela zavoda za prihodnje leto, po katerem bo glavna naloga Zveznega zavoda zagotoviti pravilno in enotno uporabo zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja ter zakona o zdravstvenem zavarovanju. Njegova naloga bo tudi sodelovati v nadaljnjem izgrajevanju in zboljševanju sistema zavarovanja, zlasti pokojninskega in invalidskega, ter sistema otroških doklad. Upravni odbor je obravnaval tudi problem določanja najvišje meje, do katere je mogoče določiti stopnje osnovnih prispevkov socialnega zavarovanja in otroških doklad. V Makedoniji čez tisoč osemletk Skopje, 17. dec. (Tanjug). Izvršni svet Makedonije je na današnji seji ugotovil, da se zadnja leta v Makedoniji odvija osemletno šolanje zelo ugodno. K temu je prispevala nenehna skrb skupnosti za širjenje omrežja osnovnih in osemletnih šol. V lanskem šolskem letu je bilo v Makedoniji 1030 teh šol, ki so. imele nad 150.000 učencev. V letu 1946 je obiskovalo v Makedoniji osnovne in osemletne šole kakih 112.000 učencev. DELO -k TOREK, 18. DECEMBRA 1962 MIHA MARINKO NA NOVOLETNEM SEJMU. — Letošnji novoletni sejem na GR v Ljubljani je včeraj popoldne obiskal tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko. Foto: Selhaus Tržišče terja eeneno stanovanje Predstavniki podjetij so potrdili potrebo po nadaljnjem obstoju Biroja za gradbeništvo LJUBLJANA, 17. dec. V dvorani delavske univerze »Boris Kidrič« so se zbrali predstavniki podjetij gradbene opera-tive, industrije gradbenega materiala, projektantskih in montažnih organizacij, da bi na plenarnem zasedanju ocenili svoje delo v letošnjem letu in predvideli naloge za leto 1963. Plenumu je med gosti prisostvoval tudi pr t predsednik Gospodarske zbornice LRS ing. Ivo Klemenčič. Po izčrpnem poročilu, ki ga je podal predsednik sekcije za gradbeništvo ing. Franc Živec, se je razvila precej živa razprava. V referatu in razpravi so se diskutanti dotaknili mnogih perečih vprašanj, največ pa je bilo govora o gradnji stanovanj za tržišče.Medtem ko v mnogih podjetjih še danes ne vedo, kaj in koliko bodo prihodnje leto gradili (podjetja imajo povprečno sklenjenih pogodb za leto 1963 le za 21 odstotkov letošnje realizacije), pa so bila razveseljiva izvajanja predstavnika mariborskega »Konstruktorja«, ki je poudaril, da ima podjetje sklenjenih pogodb^ za leto 1963 že za preko 50 odstotkov in sicer izključno gradnjo za tržišče. Predstavnik »Konstruktorja« pa je tudi naglasil, da njihovo tržišče terja vedno bolj cenejša, skromneje opremljena stanovanja. Tudi predstavnik podjetja »Gradis« je povedal iz lastnih izkušenj, da so šla manjša in cenejša stanovanja za tržišče letos hitro v prodajo, manj pa je'bilo zanimanja za velika in draga stanovanja. Zato bodo morala podjetja dobro prisluhniti željam in zahtevam tržišča, če bodo hotela hitro vnovčiti svoje proizvode ha tržišču. V drugem delu razprave je bilo precej govora o nekaterih organizacijskih vprašanjih, zlasti Jb nadaljnjem obstoju sedanjega Biroja za gradbeništvo. Predstavniki podjetij so izglasovali sklep, da so tudi v prihodnosti pripravljeni vzdrževati svoj dosedanji biro, seveda pa so se zavzeli tudi za čem prejšnjo ustanovitev republiškega Štirinajstdnevnik *TV-15‘ Zvezo združenj borcev KOV dobi novo glasilo LJUBLJANA, 17. dec. Dopoldne je bila tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki Zveze združenj borcev NOV seznanil' novinarje z reorganizacijo periodičnega tiska te organizacije. Z novim letom bo namreč pričel izhajati štirinajstdnevnik »TV-15«, ki bo nadomestil Glasnik, mesečnik Zveze rezervnh oficirjev in podoficirjev, in Invalidski vestnik, glasilo Zveze vojaških vojnih invalidov. Novi list, ki se bo imenoval po najpomembnejši partizan-sk' kurirski postaji (bila je v Rogu), bo skušal na zanimiv način posredovati članom vseh treh bivših organizacij, ki so se združile v ZZB NOV (t. j. ZB, ZROP in ZWI), tako gradivo iz narodnoosvobodilnega boja, kakor tudi aktualne novice in probleme iz vseh teh organi-zacj. Tako bo v listu rubrika »Partizanska zakladnica, ki bo obravnavala zanimive dogodke iz NOB, nadalje slikanica o kurirskih poteh, rubrika za pogovore z borci, rubrika za pravno pomoč, podlistek, rubrika »kulturni sig- nali«, pregled zunanjepolitč-nih dogodkov za dva tedna nazaj ter še , mnogo drugega zanimivega branja. Uredništvo lista, ki ga bosta vodila glavni urednik France Šušteršič in odgovorni urednik Črtomir Šinkovec, si bo predvsem prizadevalo, da b' bil list čimbolj pester in zanimiv, tako da bi pritegnil vse bralce dosedanjih dveh glasil in prodrl v najbolj oddaljene kraje; kamor morda drugi listi ne prihajajo. Napovedujejo, da bo list zanimiv tudi za 'nečlane borčevskih organizacij in da bo pritegnil zlasti mladino. Prva številka »TV-15« bo izšla tik pred novim letom, nato pa bo list izhajal vsak drugi in četrti četrtek v mesecu. Začetna, naklada bo 60 tisoč, od tega je že zagotovljenih 50.000 stalnih naročnikov. Ker pa Je v sam’h borčevskih organizacijah 130.000 članov, so možnosti sa razširitev lista še zelo velike. K temu bo needvomno prispevala tudi nizka cena — 350 dinarjev letno. A. N. gradbenega centra, ki pa se bo moral ukvarjati predvsem z znanstveno-raziskovalno in vzgojno-propagandno dejav-noštjo. Ob zaključku dopoldanskega dela plenuma so navzoči sprejeli vrsto sklepov. Popoldne sta udeležencem plenuma predavala o sodobni stanovanjski izgradnji v Sovjetski zvezi (ki je v tempu izgradnje novih stanovanj na 1. mestu v Evropi) ing. arh. Marko Šlajmer, direktor Zavoda za urbanizem OLO Ljubljana, ter ing. Alfred Petelin, predstavnik podjetja »Gradis«. I. P. Volitve v Dominikanski republiki odložene Havana, 17. dec. (Tanjug). V petek bi morali v Dominikanski republiki voliti novega predsednika republike — prvega v zadnjih 37 letih. Toda slabih 24 ur potem, ko so v San Domingu napovedali volitve, so že objavili novo sporočilo; Revolucionarna stranka, ena najmočnejših v državi, zahteva, da volitve odložijo za mesec dni zaradi spopada s cerkvijo, ki se je vključila v splošno politično ^kampanjo. Osem mesecev potem, ko so odstranili trujillovce iz državnega aparata, se v državi še ni poleglo notranje vrenje in hudo nezadovoljstvo med študenti, pristaši levega »Gibanja 14. junija« in v vrstah obnovljenih sindikatov. Mesta San Domingo, Santiago de los Caballeros in druga so še nadalje prizorišče pogostnih demonstracij in spopadov s policijo in vojsko. Iz vsega tega je videti, kako brez moči sta Bo-nelly in njegova vlada, da bi dosegla večje zboljšanje gospodarskih in socialnih razmer v tej državi karibskega področja. Normalizacijo položaja preprečuje široka politična aktivnost katoliškega klera. Gladovna stavka laponskih rudarjev Tokio, 17. dec. (TASS). Trinajst japonskih rudarjev že dovno danes Države, včlanjena v organizacijo za medsebojno ekonomsko pomoč evropskega Vzhoda, si prizadevajo povečati medsebojno ., izmenjavo ..v .. _V,, „ .... BUKAREŠTA, 17. dec. (Tanjug.) V organizaciji za medsebojno ekonomsko pomoč držav evropskega Vzhoda (SEV) se pripravljajo velike spremembe v strukturi in pooblastilih sa proizvodnjo. Tako sklepajo ob 17. zasedanju SEV v Bukarešti, Id pomeni v veliki meri nadaljevanje poletnega moskovskega zasedanja te organizacije in katerega sklepe naj bi »daj nadalje proučili konkretno za posamezne gospodarske panoge. Sodijo, da forumi organizacije SEV nimajo zadostnih pooblastil, kar Ovira proces združevanja nacionalnih gospodarstev včlanjenih držav, posebno zdaj, ko dobiva proces združevanja širok obseg in nove oblike. Na bukareštansfcem zasedanju naj bi opravili v tej smeri precejšen del posla, čeprav sodijo, da bodo končno sklepe o tem prepustili zasedanju prvih sekretarjev partij držav, ld so članice SEV. Kakor je mogoče sklepati, naj bi z večjimi pooblastili za forume SEV dosegli med drugim tudi to, da M se včlanjene države po razdelitvi proizvodnje v posameznih gospodarskih panogah močneje orientirale druga na drugo v politiki uvoza blaga in strojev. Zasedanja osmih držav v Bukarešti se udeležujejo ministri za strojno industrijo, zunanjo trgovino, kmetijstvo, transport, finance in plan. Romunski tisk pa sicer nič ne poroča o poteku zasedanja. Verjetno bo zaključni dokument objavljen konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Praga, 17. dec. (Tanjug). Ob zasedanju Sveta za medsebojno ekonomsko pomoč v Bukarešti, na katerem bodo določili nove oblike medse- bojne blagovne izmenjave včlanjenih držav, poudarja češkoslovaški tisk, da je vrednost blagovnega prometa držav socialističnega tabo- S dosegla nad 20 milijard bljev letno. Samo v zadnjem desetletju se je blagovni promet teh držav povečal za 335%, tako da je leta 1960 znašala njegova vrednost 19,8 milijarde rubljev. Kakor računajo, odpade na medsebojno blagovno izmenjavo teh držav okrog 80 odstotkov skupnega zunanjetrgovinskega prometa. Praški tisk pri tem poudarja, da kapitalistične države v tem času niso niti dvakrat povečale medsebojne izmenjave. Države SEV si zdaj prizadevajo povečati medsebojno izmenjavo, ker sodijo, da sedanji rezultati vendarle niso zadovoljivi. Zato menijo, da je edino pravilno, da se preusmerijo od bilateralnih državnih trgovinskih sporazumov k multilateralnim skupnim sporazumom držav o blagovnem 'prometu. Sofija, 17. dec. (Tanjug). Bolgarija bo v prihodnjih letih na podlagi kooperacije v SEV zgradila več novih tovarn kemijske industrije. Kakor izjavljajo v komiteju za kemijo in metalurgijo, imajo v načrtu zgraditev še ene večje tovarne dušičnih gnojil, nadalje kombinata, v katerem bodo proizvajali benzol, parafin, žvepleno kislino in dgugo. V načrtu imajo tudi zgraditev treh tovarn sintetičnega kavčuka, obratov za proizvodnjo umetnih vlaken za tekstilno industrijo, rafinerije nafte, tovarne plastičnih snovi, avtomobilskih gum, anilinskih barv, detergentov itd. V Alžiru slovesno odprli prvo alžirsko univerzo Alžir, 17. dec. (Tanjug). V Alžiru so danes slovesno odprli prvo alžirsko univerzo, ki jo bo letos obiskovalo kakih 2300 študentov. Univerzitetno poslopje, ki so ga oasovci zažgali pred razglasitvijo neodvisnosti Alžirije, je povsem obnovljeno. Univerzitetne in prosvetne oblasti kakor tudi študentje sami si zdaj prizadevajo obnoviti knjižnico, v kateri je junija zgorelo na desettisoče izvodov knjig, med njimi tudi nekateri zelo znani unikati arabskih in drugih orientalskih pisateljev. Več univerz in knjižnic na svetu, zlasti iz arabskih držav, pošilja vsak dan alžirski univerzi knjige, da bi izpopolnila svojo knjižnico. Alžirska vlada je pozvala vse študente, razen tistih, ki jih je sama poslala na šolanje v tujino, naj se vrnejo v Alžirijo in naj nadaljujejo šolanje na domačih fakultetah, tako da bi lahko hkrati sodelovali pri obnovi dežele. Vseh 300 alžirskih študentov v Grenoblu se je na vladin poziv vrnilo v domovino. Prvi desetletni gospodarski načrt KAIRO, 17. dec. (Tanjug.) Sudanska vlada je objavila desetletni program razvoja države do leta 1971. To je prvi nacionalni desetletni gospodarski načrt v zgodovini te države. Program določa pospešeno povečanje narodnega dohodka in razvoj kmetijstva, za zdaj osnovne gospodarske panoge. Sudan si bo v tem planskem obdobju zelo prizadeval povečati kapitalne investicije, ki bodo dosegle 512 milijonov sudanskih funtov. Sudanska vlada je nameni- la za uresničitev tega načrta največji del državnih sredstev, prav tako pa računajo tudi s privatnimi investicijami. Vlada bo investirala kakih 300 milijonov sudanskih funtov, medtem ko bo- do privatne investicije znašale 175 milijonov funtov. Osnovna naloga v planu je razvoj kmetijstva, izpolnitev velikih načrtov za irigacijo zemlje, nadalje razvoj prometnega omrežja in industrije, medtem ko gredo precej- ji ko v litiki. Prihodnje leto za tretjino večji izvoz Okrajno gospodarska zbornica v Ljubljani že začeta posvetovanja o izvozu LJUBLJANA, 17. dec. — V so se danes začela z izvozom v gospodarskih panogah. Gre zagotovijo vsi razvijal čim Za izvozni uspeh v prihodnjem letu je zlasti važno, da v začetku leta ne bo prišlo do zastojev, v izvozni dejavnosti oziroma v proizvodnji za izvoz. V republiškem merilu je računati, da se bo celotni izvoz v prihodnjem letu povečal za dobrih 20 odst. v primerjavi z letošnjim letom, tako da bo dosegel okrog 37 milijard deviznih din ali 123 milijonov (tolarjev, pri čemer je predvideno povečanje izvora industrije za 25 odst. na 20 milijard deviznih dinarjev oziroma 97 milijonov do larjev. Ljubljanski okraj je Se okrajni gospodarski zboraici v zvezi po posameznih v začetku leta se bo izvoz takoj letos zabeležil velik uspeh pri izvozu, saj se je njegova vrednost v izrednem obsegu povečala in dosegla 22.2 milijona dolarjev. Za prihodnje leto pa so' realne možnosti, da se izvoz ljubljanskega okraja še po veča za 30 odst., tako da bo obsegal 13 odst. industrijske proizvodnje v okraju. Na današnjem posvetovanju so obravnavali izvozno problematiko nekaterih podjetij papirne industrije in industrije neko vin s posebnim ozirom na njihove izvozne plane oziroma obveznosti, hkrati pa so obravnavali vprašanje preskrbe z reprodukcijskim materialom, ki je v glavnem zagotovljen za prvo četrtletje. V Papirnici Vevče-Medvode so že v novembru presegli letošnjo izvozno obveznost in računajo, da se bo do konca leta vrednost izvoza povečala na 500.000 dolarjev. V prihodnjem letu pa računajo z izvozom' v vrednosti 720.000 dolarjev. Važno vprašanje preskrbe a kvalitetno celulozo bo to podjetje samo rešilo, ko bodo v Medvodah v februarju začeli izdelovati beljeno celulozo. Papirnica Količevo pa bo skušala isvOZho obveznost povečati od letošnjih 360 tisoč niz 450000 dolarjev, ne da bi pri tem bistveno trpela oskrba domačih predelovalcev. V zvezi s problematiko papirne industrije ze je razprava sukala tudi okrog nujnih investicij v rudniku kaolina Cma, da bo lahko zadostil velikim potrebam papirnic. Med podjetji industrije nekovin se bo na novo vključila v izvoz tovarna elektroporcelana Izlake v predvidenem obsegu 130 tisoč dolarjev, medtem ko bo ljubljanska tovarna TOS po preselitvi v novi objekt laže izkoriščala izvozne možnosti v vrednosti 160.000 dolarjev, kar ji letos ni uspelo. Posavski rudniki nekovin bodo kljub nizki ceni, ki jo dosežejo pri izvozu barita, ostali pri obsegu Izvoza v letošnjem letu, t. j. okrog 36.000 dolarjev. Podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije »Termika« v Ljubljani pa bo razen dosedanjega posrednega izvoza v okviru ladjedelstva v znatnem obsegu razvilo svojo izvozno dejavnost z izvozom montažnih hiš. S. ne so prve UKV meritve, ki so odločale o lokaciji postojanke RTV (slika spodaj). Leta 1957 je majhen oddajnik posredoval prve televizijske posnetke. Toda moč oddajnika je bila preslaba in program naše televizije so lahko spremljali le v okolici Kopra in Nove Gorice. V soboto pa je začel redno oddajati novi, tri in pol kilovatni oddajnik (o tem smo že poročali). Nov oddajnik bo s svojo 50 m visoko anteno posredoval naš TV spored ekranom povsod na Primorskem (zlasti še, ko bodo dograjeni nekateri televizijski pretvorniki). Postojanko so gradili dvanajst mesecev. Na 1300 m visoki Nanos so ob najtežjin pogojih zvozili tone in tone materiala. Na sliki (zgoraj); tehnik ob kontrolni mizi oddajnika. Foto: Z. Deniša šnja sredstva za šolstvo, zdravstvo in socia ne službe. Med naj večjimi načrti je projazt Mena^n, po Katerem Doao pasadm oomoaz na okrog 300.000 fedanin. Bombaž imenujejo tu »belo zato«. Letno ga pridelajo približno tri milijone kamarGv (kantar je okrog 45 kg). Taro bodo razširili pcaroeje Gezi-ra, kjer pridelajo danes največ »belega zlata«. S pridelkom bcmoaža ustvarijo 607» narodnega dohodka. Prav tako so med velikimi načrti energetski viri Senara in največji naoiomaini jez Roseris, s katerim bodo na Modrem Nilu napravili jezero, ki bo v njem skoraj tri milijarde kubičnih metrov vode. Tu bodo ustvarili največji irigacijski sistem, ki bo namakal 335.000 fedanov zemlje. Jez Khasm el Girba na reki Athari, nedaleč od etiopske meje, bo omogočil namakanje 250.000 fedanov zemlje. Kmetijstvo bo zato ostalo še dolgo osnovna gospodarska panoga Sudana, ki že ustvarja trdne temelje svoje industrije. Za zdaj imajo v načrtu več tovarn sladkorja, usnja in druge. Sudanska vlada bi dejansko rada dosegla, da bi bilo nacionalno gospodarstvo raznovrstno. Sudanska vlada bo za uresničitev teh velikih objektov najela kredite v tujini. Sk.e-nila je že nekatere sporazume, ki ji omogočajo dober začetek pri izpolnjevanju desetletnega programa. Ena osnovnih naiog je, povečati nacionalni izvoz, predvsem bombaža. To bo pripomog.o k nadaljnji stabilizaciji vaiu-te in k temu, da bodo zagotovili sredstva za uresničitev De Gaulle sprejel Piccionija Pariz, 17. dec. (AP). Predsednik de Gaulle je danes sprejel italijanskega zunanjega ministra Piccionija in se z njim razgovarjal o evropskih in mednarodnih vprašanjih. Piccioni se je želel po de Gaullovem srečanju z britanskim premieram Macmil-lanom seznaniti s stališčem francoskega predsednika, kar zadeva vključitev Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost. Pred razgovorom z de Gaullom je Piccioni predsedoval sestanku sveta evropskega odbora zunanjih ministrov. Italijanski rovi nar ji prekinili stavko za en dan Rim, 17. defc. (AFP). Po osemdnevni stavki italijanskih novinarjev in po sinočnjem sklepu, da prekinejo stavko za en dan, so davi po vsej Italiji spet prodajali v kioskih in na ulicah vse liste. Italijanski novinarji pa bodo jutri nadaljevali stavko še za teden dni. Zahteve italijanskih novinarjev v celoti podpirajo vse vodilne italijanske sindikalne organizacije. Novinarji zahtevajo obnovitev kolektivnih pogodb, zvišanje plač, petdnevni delovni teden in podaljšan letni oddih. t DELO ^ TOREK, 18. DECEMBRA 1862 Revalorizacija odkriva jasnejšo sliko ekonomičnosti poslovanja Z novim letom bodo gospodarske organizacije izvedle v svojih knjigah korekture, ki jih narekuje revalorizacija osnovnih sredstev. V zvezi s temi korekturami bodo nastale ponekod tudi večje spremembe v razporeditvi celotnega dohodka, pri čemer bo težišče na amortizaciji. O namenu in pomenu teh sprememb pa si v marsikaterem kolektivu še niso povsem na jasnem. Bistvo revalorizacije je v tem, da se knjižna vrednost osnovnih sredstev gospodarskih organizacij preračuna na dejansko vrednost po sedanjih dnevnih cenah, kar velja tako za knjižno nabavno vrednost, ki je osnova za izračun amortizacije, kakor tudi za vrednost, po odpisih, od katere je treba plačati obresti na poslovni sklad. Po podatkih, ki so jih dale gospodarske organizacije o izračunu revalorizacije, se bo v gospodarstvu Slovenije povečala knjižna nabavna vrednost osnovnih sredstev od 1035 na 1311 milijard din a!i za 26 odstotkov, sedanja knjižna vrednost po odpisih pa od 633 na 783 milijard din ali za 24 odstotkov. Razen tega bo izvedena revalorizacija vrednosti sredstev skupne porabe, pri čemer se bo njihova knjižna nabavna vrednost zvišala od 98 na 131 milijard din. Pri posameznih gospodarskih organizacijah bodo ti odnosi seveda različni. O spremembah, ki jih prinaša revalorizacija, precej razpravljajo v kolektivih podjetij. Res se z revalori-zacijo zvišajo poslovni stroški, ponekod bolj, ponekod manj. Toda zvišanje gre predvsem na račun povečanja amortizacije v korist podjetja. Od celotnega zvišanja poslovnih stroškov bo namreč po odbitku povečanja obresti na osnovna sredstva, ostalo podjetju 70 do 75 odstotkov v obliki poveča- j ne amortizacije, še več pa : podjetjem, ki imajo znižano stopnjo obresti na poslovni ' sklad. Namen revalorizacije j pa je prav v tem, zagotoviti ! podjetjem večjo amortizaci- j jo, da bodo laže obnavljala in modernizirala svoja osnov- j na sredstva. V smislu teh ; prizadevanj je v pripravi tu- j di reforma sistema amortizacije, ki naj bi omogočila podjetjem zamenjavo osnov- j nih sredstev v skladu s tempom njihovega izkoriščanja in z njihovo ekonomsko zastarelostjo. i Obenem dobe kolektivi z ; revalorizacijo jasnejšo in re- j alnejšo sliko o dejanski rentabilnosti poslovanja. Sedanja nizka in pogosto docela nerealna amortizacija je doslej marsikje prikrivala resnično rentabilnost in dajala kolektivom napačno sli- : ko o ekonomičnosti poslovanja, v posameznih primerih pa je celo zakrivala poslovanje z izgubo. Kakor rečeno, se bodo z revalorizacijo zvišali poslovni stroški ponekod prav občutno, ponekod pa manj. Nekatera podjetja se zaradi tega čutijo prizadeta. Tako gledanje pa ni upravičeno, saj se s tem le odpravljajo neenakosti v pogojih poslovanja. Mar nimamo primere, da lahko podjetje z zastarelim in neracionalnim načinom proizvodnje še uspešno konkurira s sodobno opremljenimi podjetji, to pa le zaradi tega, ker je spričo nizke knjižne vrednosti osnovnih sredstev manj obremenjeno z amortizacijo in z družbenimi obveznostmi iz naslova obresti na osnovna sredstva. V takih pogojih, ki le prikrivajo slabo eko- nomičnost poslovanja, kolektiv tudi ne vidi nujne potrebe modernizirati proizvodnjo in uvajati sodobno tehniko. Pa tudi z vidika celotnega gospodarstva zamegljuje sedanje stanje vpogled v realne odnose med enostavno reprodukcijo osnovnih sredstev in razširjeno reprodukcijo. Prikazuje nam večjo akumulacijo kakor je dejanska oziroma jo izkazuje tam, kjer je v resnici ni. To pa povzroča neskladnosti v osnovni razdelitvi družbenega proizvoda. Gospodarske organizacije v Sloveniji bodo po izvedbi revalorizacije (upoštevajoč sedanje instrumente) lahko izločale iz celotnega dohodka za 11,8 milijarde din ali za 31 odstotkov več amortizacije za potrebe obnove in modernizacije osnovnih sredstev. Seveda se jim bodo zvišale tudi obveznosti iz naslova obresti na osnovna sredstva za 5,5 milijarde din ali za 35 odstotkov. V višini obeh postavk se bodo zvišali poslovni stroški ob ustreznem zmanjšanju dohodka, družbenih obveznosti iz dohodka (zlasti prispevka od izrednega dohodka) in čistega dohodka. Zmanjšanje čistega dohodka, ki bo znašalo v povprečju okrog 6 odstotkov, pa tudi ne pomeni, da se bo položaj podjetij poslabšal, saj bo podjetjem iz amortizacije in čistega dohodka skupaj vzeto ostalo več kakor doslej. Zato tudi ni razloga, da bi se zaradi zvišanja poslovnih stroškov po revalorizaciji zvišale cene. Izračuni za Slovenijo so pokazali, da bo gospodarstvu ostalo (upoštevajoč sedanje instrumente) približno za 1 mi ! jardo več sredstev kakor pred revalorizacijo. Ta razmerja pa veljajo seveda v povprečju. Med posameznimi podjetji pa bodo večje razlike. Ker so zadnja leta najbolj narasle cene v gradbeništvu, bo močno narasla amortizacija pri tistih podjetjih, kjer predstavljajo gradbeni objekti velik del osnovnih sredstev. Izračuni so namreč pokazali, da se bo povečala amortizacija gradbenih objektov gospodarske- j ga značaja v povprečju kar za 40 odstotkov, amortizacija opreme pa le za 17 odstotkov. Najobčutnejše bodo spremembe pri tistih podjetjih, ki imajo stara osnovna sredstva, zlasti stare gradbene objekte in so doslej zaradi nerealno nizke amortizacije in majhne knjižne vrednosti osnovnih sredstev izkazovala zelo visoko aku-mulativnost in rentabilnost. Zato so bila močno obremenjena z družbenimi obveznostmi, zlasti s prispevkom od izrednega dohodka, pa jim je kljub visoki rentabilnosti ostalo le malo sredstev za obnovo in modernizacijo. Ta podjetja bodo imela poslej znatno več sredstev. Ne. katera, četudi redka podjetja z nizko akumulacijo, ki so zaradi majhne obremenitve poslovnih stroškov z amortizacijo in družbenimi obveznostmi lahko doslej brez težav izplačevala osebne dohodke, pa se bodo morda znašla v težavah, če bodo imela sicer več amortizacije, toda premalo čistega dohodka za kritje osebnih dohodkov. Za taka podjetja so predvidene določene prehodne olajšave, da bodo njihovi kolektivi, ki jim šele revalorizacija odkriva dejanski položaj glede rentabilnosti poslovanja ,laže prebrodili težave in našli pot za boljše in rentabilnejše poslovanje. F. SEUNIG V novi delavnici Centra in Tekstilne Sole v Kranju že obratuje del strojev, večino pa jih Se montirajo. Montaža bo predvidoma končana prihodnji mesec. >■- . ■ Tr- te Uspešna dejavnost zveznega centra za inštruktorje tekstilne stroke v Kranju Tekstilna industrija je dosegla v Jugoslaviji po vojni precejšen razvoj. Njena proizvodnost je danes kar štirikrat tolikšna kot leta 1939. To je bilo doseženo predvsem s povečanjem kapacitet v razširjenih in novih obratih, v katere je bilo doslej vloženih že blizu 180 milijard dinarjev. Izkoriščenost strojev je pri nas zadovoljiva, saj ne zaostaja dosti za izkoristkom v razvitejših državah z večjo tradicijo v tej stroki. Vendar pa gre ta ugoden izkoristek pri nas na račun večjega števila zaposlenih, s tem pa se seveda zmanjša produktivnost, ki je pri tekstilnih strojih pri nas tudi do štirikrat manjša kot v nekaterih razvitih državah. Tako pride v naših predilnicah bombaža povprečno 5 do 6 zaposlenih na 1000 vreten, v razvitejših državah pa le 2 ali 3. še večja je razlika pri avtomatskih statvah, kjer je razmerje števila statev, ki jih poslužuje en delavec 24:100 in več. Problem visoke produktivnosti postaja pri nas še toliko pomembnejši v zadnjem času, ko se vedno hitreje vključujemo v mednarodno delitev dela in. s svojimi izdelki pospešeno prodiramo na tuji trg. Tu je konkurenca tako ostra, da vsled previsokih cen naših proizvodov težko u-spevamo, med tem ko kvaliteta še zadošča. Krivdo za nizko produktivnost pri nas v tekstilni industriji zvračamo predvsem na slabše surovine, zastarelo in izrabljeno strojno opremo ter na slabo strokovnost delavcev. Vendar pa je od teh najbolj pereča zadnja, zaradi česar bo treba v prihodnje posvetiti največ pozornosti pri dvigu produktivnosti prav strokovnemu izobraževanju proizvajalcev. Prav s tem namenom je bil po dogovoru naše vlade z Mednarodnim uradom za delo (ILO) organiziran zvezni center za inštruktorje tekstilne stroke v Kranju. V tem zveznem centru naj bi usposabljali inštruktorje za izobraževanje delavcev v podjetjih ter organizatorje in vodje centrov za izobraževanje kadrov po podjetjih. Poleg tega pa naj bi razvijali metode poučevanja delavcev in inštruktorjev ter skrbeli za priročnike, skripta in ostali pomožni učni material. Strokovni kader v Centru je bil v začetku brez pedagoških izkušenj. Zato so najprej absolvirali trimesečni tečaj za višje inštruktorje centrov, ki ga je organiziral Zvezni zavod za produktivnost dela v Beogradu, kasneje pa so se še specializirali v inor zemstvu. Pri nadaljnji specializaciji kadrov pa je Centru v pomoč ekspert ILO ing. Schvveizer, ki je nekaj mesecev v Kranju. Ta je vnesel v pedagoško delo nekaj povsem novih metod, s katerimi so drugje dosegli že precejšnje uspehe. Z njegovim sodelovanjem so tudi določili koncepcijo treh vrst izobraževalnih tečajev: za inštruktorje za metodo, pro- gramerje in analitike. Potreba po taki specializaciji izobraževalnega kadra je še posebno pomembna ob vddno večjem napredku znanosti, tehnologije in orgamzacije dela. Prav zato bodo morala podjetja napraviti analize o stanju in potrebah svojega kadra tei; elaborate za rešitev tega problema. Elaborati bodo brez dvoma pokazali, aa so kadri in funkcioanaliia povezava njihovega delovanja prav tako važna in, rentabilna investicija kot osnovna sredstva, navadno pa dosti cenejša. Fokgialp se bo tudi, da sp kadri eden od ključev večje produktivnosti, kvalitete in rentabilnosti. Pri dosedanjem šolanju kadrov je Zvezni center dosegeL že lepe uspehe, ki so dobili svojo; veljavo kasneje v praksi; Samo- letos je prišlo iz seminarjev pre- ko 100 inštruktorjev iz različnih podjetij iz vse države. Center pa je organiziral tudi številne .strokovne tečaje v podjetjih za delavce, mojstre in podmoj-stre, poleg tega pa vzdržuje nekako patronažo nad inštruktorji, ki že delujejo po podjetjih in z njimi prireja posvetovanja in razgovore o njihovem delu. Kljub povsem jasnim koristim in potrebam po izobraževalnem kodru pa v mnogih podjetjih še ne kažejo pravega razumevanja zanj in za sodelovanje s Centrom. Kaže, da vodstva v nekaterih podjetjih le prepočasi spoznavajo, da je stari način priučevanja proizvajalcev vse premalo strokoven in neekonomičen. Razvoj organizacije v industriji pa bo tudi pri .nas postavil zahtevo . po specialistih za strokovno izobraževanje,- Lado Stražnik Blizu Skopja - bazična ZABELEŽENO Propaganda ob cestah Spričo naglega razvoja turizma in gradnje vedno novih gostinskih objektov v koprskem okraju sploh, še posebej pa ob obali, postaja vse bolj pomembna propaganda ob cestah v obliki raznih napisnih tabel. Prav zares, gostincem in turističnim delavcem ne gre zameriti, če kažejo veliko prizadevnost v tem, da s takšnimi tablami opozarjajo turiste nase ali na razne naravne lepote, ki bi sicer ostale marsikateremu turistu neznane. Pri tej prizadevnosti je narobe samo to, da se takšne propagande prepogosto lotevajo na način, ki m v skladu z nekaterimi našimi predpisi, ki se nanašajo na postavljanje prometnih in ko-mercialno-propagandnih znakov oz. tabel ob cestah. Posledica tega je, da prihajajo v nasprotje z oblastnimi organi in upravo Cestnega podjetja, ki ima glede tega določena pooblastila. Razplet teh nasprotij pa je navadno v škodo gostinskega podjetja, ki mora odstraniti brez dovoljenja postavljene table, ali table, ki niso izdelane tako, kot to predvidevajo predpisi. Tako je na pr. letos poleti ustanovljeno podjetje »Belvedere« na Dobravi nad Izolo takorekoč zavrglo 300.000 dinarjev, ki jih je plačalo za table, ker jih je moralo kmalu po postavitvi odstraniti na utemeljeno zahtevo Cestnega podjetja v Kopru. — Približno tako se je godilo tudi podjetju »Metropol« iz Pirana z njegovimi komercialno - propagandnimi tablami, s katerimi so turiste opozarjali na nove avtocam-pe v piranski komuni. Vsem takim nevšečnostim bi se prizadeti izognili, če bi pravočasno poizvedeli, kako in kaj je s tem. Dovolj bi bilo, da pogledajo republiško uredbo o varstvu javnih cest iz 1953. leta (v 41. števil- ki republiškega uradnega lista) ali da povprašajo na pristojnem cestnem podjetju. Sicer pa bo kmalu izšel nov republiški zakon o cestah, ki bo nanovo zakonsko uredil tudi to vprašanje. Druga plat te reklame ali propagande je v taksah, ki jih je treba plačati cestnim podjetjem. Splošna pritožba podjetij na Koprskem je, da so te takse previsoke. Ker so tudi te takse določene s predpisi, jih je pač treba plačati. Ne more pa škodovati, če se prizadeta podjetja tudi o tem poskusijo sporazumeti s cestnim podjetjem. Nikakor pa ne gre, da kratkomalo rečejo: ne plačamo! Skratka, zakonitost je v tem. da vsi brez izjeme spoštujemo predpise. Ker pa predpisi za nas niso fetiši, si lahko vsak po redni poti prizadeva za njihovo spremembo, če meni, da so neživljenjski. F. M. Blizu Skopja sta zrasla dva bazična objekta kemične industrije. Eden teh je elektrokemični kombinat Biljana, ki bo začel z redno proizvodnjo detergentov konec decembra, drugi pa je tovarna sintetičnih tekstilnih vlaken »Naum Naumovski — Borče«, ki jo še grade. Te dni so namestili stroje v obratu za proizvodnjo detergentov in zaščitnega sredstva lindana ter v obratu za elektrolizo soli v tovarni. Biljana, ki so jo zgradili blizu vasi Lisičeja na površini več kot 10 ha. Za gradnjo te tovarne bodo porabili okrog 8 milijard dinarjev. V tovarniških obratih bo delalo približno 600 delavcev, v glavnem visokokvalificiranih ali z višjo strokovno izobrazbo. Tovarna bo opremljena z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi, proizvodni proces pa bo docela sinhroniziran. Bruto produkt tovarne bo znašal nekako 6 milijard dinarjev na leto. Drugi objekt naše velike kemične industrije, tovarna »Naum Naun^ovski - Borče« imenovana tudi »Acetilenka«, ker uporablja acetilen kot osnovno surovino, so' zgradili bTzu Biljane, vendar je precej večja kot elektrokemični kombinat Biljana. Za gradnjo tega objekta, ki se razprostira na povrišni kakih 60 ha, bodo porabili okrog 23 milijard dinarjev. V tovarniških obratih bodo proizvajal1! sintetična vlakna in plastične mase. Na leto bodo izdelali skoraj 4.5 tisoč tone sintetičnih vlaken ter prav toliko polivinil klorida. Surovine za to proizvodnjo bodo, uvažali, :n sicer v vrednosti več kot 2.5 milijona dolarjev.. Razen tega qbrata bo imel kombinat tudi obrat za proizvodnjo polivinil acetata, iz katerega bo dobival emulzije, potrebne keihlčrii industriji. Skupni bruto ' produkt vseh treh obratov ‘bo znašal približno 9 milijard dinarjev. Razen obratov In; pomožnih prostorov bo imela tovarna tudi svoj institut, ki bo spremljal in nadziral celotni proizvodni proces. S. Filipčev Sodelovanje obutvene industrije na Hrvatskem Predstavniki največjih tovarn čevljev in obutve na Hrvatskem so ustanovili stalni koordinacijski odbor obutvene industrije, s sedežem v Zagrebu. Odbor je sestavljen iz predstavnikov tovarn »Borovo« iz Borova, »Franjo Gorjup«, »Šimecki« in »Josip Kraš« iz Zagreba, istrske tovarne »Klek« in predstavnikov tovarne čevljev iz Benkovča. Odbor naj bi strnil izvoz in ustanovil še druge potrebne službe te industrijske panoge, zlasti pa naj bi usklajeval dogovore o delitvi dela in specializaciji posameznih tovarn. S tem naj bi pomagali odpravljati težave, ki se pojavljajo v tej industrijski panogi. T. V. I Novost v varstveno vzgofni literaturi Pravkar je izšla izpod peresa priznanega strokovnjaka Franja Aleša nova knjiga z naslovom: »Zaštitni odgoj kadrov« a prednzeču«, ki pomeni razširjeno in dopolnjeno izdajo slovenske knjige: »Varstvena vzgoja v podjetju«. Avtor je v svoji novi knjigi uporabil in prikazal novejša izkustva in izsledke ter jih poživel s številnimi originalnimi fotografijami, med katerimi so posebno zanimivi posnetki v izvirnih barvah. Ker je knjiga izdana v srbohrvatskem jeziku, sl bo na široko odprla pot po vsej državi. Tudi s tega vidika je knjiga zelo pomembna in bo mnogo pripomogla, da se tudi v vsedržavnem merilu presoja važnost in način varstvene vzgoje kadrov čimbolj enotno. 1 Znano je, da se pri nas še vedno pripeti 70 do 75o/0 poškodb po pretežni krivdi ljudi samih. To nam nakazuje, da morajo vodstva naših podjetij intenzivnejše usmerjati svoje delo v varstveno vzgojo in v kvalitetnejše metode dela z ljudmi. Prav na tem področju pa pogrešamo dobro in kvalitetno literaturo. Z Ale-ševo knjigo smo tako pridobili nov in bogat prispevek, (480 strani) ki bo mnogo pomagal ne samo kot učni pripomoček v tehničnih šolah, ampak bo postal nepogrešljiv priročnik na mizah vodilnih kadrov v podjetju. Snov knjige je zelo bogato zajeta in prikazana v lahko umljivem in prikupnem stilu, ki-ne utruja. Nasprotno, vsa poglavja so vsebinsko enako zanimiva in vsako posebej pritegne čitatelja, da se lahko brez težav poglobi v obravnavano področje. Knjiga nam prikazuje higiensko in tehnično varnost pri delu ne samo v togem tehničnem okviru, kot to zajemajo predpisi, ampak se spušča po globini in širini v razne manj poznane odtenke, ki pa posredno ali neposredno pomagajo in omogočajo, da problematiko varnosti pri delu zajemamo čimbolj - kompleksno. Pri tem nam mnogo pripomorejo zlasti izsledki psihologije in fiziologije dela ter medicine dela; V dodatku je prikazan tudi pregled vseh zakonov, pravilnikov in tehničnih predpisov, ki obravnavajo higiensko in tehnično varnost pri delu, kar pomeni nujno dopolnitev knjige. •• : t4l .7.;' .d..OA I DvNaj. omenim še, da' 'še* >je pri nas varstveno izobraževanje kadrov v devetih letih že tako spopolpilo, da je Zavod LR’ Slovenije za zdravstveno in tehnično varnost v Ljubljani dobil nalog, da v zveznem merilu organizira tudi dopisno šolo varstvene vzgoje. Sola, ki je edinstvena te vrste v državi, je pričela s svojim delom letos v mesecu oktobru. Novo Aleševo knjigo je izdal Zavod LRS za zdravstveno in tehnično varnost v Ljubljani. Inž. Stane Pirc, republiški inšpektor dela Novi tipi traktorjev Tovarna »14. oktobar« iz Kraševca se je uvrstila med naše najbolj ugledne proizvajalce traktorjev, zlasti traktorjev goseničarjev. Močno se je obnesel tip traktorja, ki ga je mogoče hkrati uporabiti kot goseničarja in kot traktor na kolesih. Razen tega je tovarna pripravila nove tipe traktorjev v skladu s potrebami našega kmetijstva in sodobne agrotehnike. Tovarna bo kmalu začela proizvajati traktorja TG-35, TG-75 in TG-130. To bodo traktorji goseničarji z dokaj močnejšo vleko. V kmetijstvu bodo služili za globoko oranje. I. S. KMETIJSKA VWtASAWA V USTAVNI RAZPBAVI Več poudarka perspektivnemu razvoju Anketa komisije za politično in idejno vzgojno delo pri Glavnem odboru SZDL Slovenije kaže, da so bila kmetijska vprašanja v dosedanji ustavni razpravi zelo pogosta in, da se je te razprave udeleževalo veliko število kmetovalcev pa tudi drugih občanov, ki jih zanima kmetijska problematika. Vendar, po vsebini teh vprašanj, lahko ugotovimo, da je v bistvu zašla razprava o kmetijstvu predvsem na področje zasebnega kmetovanja, mnogo manj pa je bilo govora o vlogi in perspektivah družbene kmetijske proizvodnje. S :: v ? Ze so vidni obrisi velike kemične tovarne »Acetilenko« v bližini Skopja V ustavni razpravi po vaseh in krajevnih skupnostih, se je večina vprašanj in predlogov omejila na lastninsko pravico kmetov. Zlasti pogosti so bili predlogi, naj bi bil že v ustavi določen zemljiški maksimum. Nadalje je udeležence teh razprav zanimalo, kako je s pravico dedovanja in, ali bodo lahko imeli tudi zaposleni v gospodarstvu v lasti zemljo. Zastavljena so bila tudi vprašanja o predpisanih agrotehničnih ukrepih ter o podružblja-nju gozdarske proizvodnje. Na sestankih so kmetje načenjali probleme davčne politike, ki so posebno pereči v hribovskih predelih m vrsto drugih podobnih vprašanj. Večinoma pa so vsa ta vprašanja bila zastavljena iz zelo ozkega vidika posameznih kmetov, botrovalo pa jim je tudi neosnovano mnenje, da kmet v predosnutku ustave ni dovolj zaščiten. Zanimivo je ,da so vprašanja o privatnem lastništvu in dedovanju ponekod prevladovala celo pri razpravah v gospodarskih organizacijah, kar kaže na precejšnjo navezanost določenega števila delavcev na zemljiško lastnino. OZKO OBRAVNAVANJE KMETIJSKEGA ZADRUŽNIŠTVA Pričakovati bi bilo, da se bo ob ustavni razpravi širše razvila obravnava zadružne politike na vasi. Res je bilo v ustavni razpravi po vaseh slišati nekaj upravičenih pripomb na delo kmetijskih zadrug, ki kažejo, da zadruge ne opravljajo povsod dovolj dobro svojega poslanstva. Zadružniki so omenjali, da zadruge večkrat ne izpolnjujejo svojih obveznosti do kooperantom * Pri tem so mislili na .strokovno pomoč.. in agrotehniko, ki jo marsikatera zadruga kljub pogodbam ne posreduje kooperantom. Seveda bi bilo ob tem treba načeti tudi vprašanje izvrševanja pogodbenih obveznosti s strani kooperantov do zadruge, saj se večkrat tudi kmetje ne držijo pogodb. Doslej je bilo vprašanje obojestranskega kršenja pogodbenih obveznosti vse premalo zaostreno. Zagotovitev kakovostnega pogodbenega sodelovanja s strani zadrug pa temelji predvsem na večji strokovnosti zadružnih kadrov, ki ni povsod zadovoljiva. Zahteva, da bi zadruge bolj pogosto sklicevale sestanke zadružnikov je upravičena, saj so mnogokje po združevanju zadrug v večje enote zanemarili tesnejše stike z zadružniki. Na večih sestankih so udeleženci zastavljali tudi vprašanja glede odkupnih cen in zadružne odkupne politike. Drugače pa je bil v dosedanji ustavni razpravi vse premalo poudarjen perspektivni razvoj kmetijskih zadrug in kooperacijskih odnosov, čeprav bi kmetje prav v tem lahko našli odgovor na vprašanja o svojih lastnih perspektivah. Zelo malo je bilo govora tudi o zadružnih proizvodnih obratih, čeprav mnoge zadruge uspešno razvijajo lastno proizvodno dejavnost. Spet lahko ugotovimo, da je tudi v obravnavi kmetijskega zadružništva prevladovalo drobnjakarsko pojmovanje kmetijske proizvodnje in da so se mnogi udeleženci razprave ustavljali ob malenkostih, prezrli _ pa so celovito problematiko kmetijskih zadrug. BISTVENA PERSPEKTIVA DRUŽBENE KMETIJSKE PROIZVODNJE Vsebina dosedanje ustavne rrazprave, ki se nanaša na kmetijstvo, je dokaz, 'da' se vanjo niso dovolj vključili kolektivi družbenih kmetijskih organizacij. Doslej skoraj ni bHo vprašanj in predlogov o nadaljnji modernizaciji kmetijske proizvodnje in vlaganjih v sodobne proizvodne obrate. Prav tako ni prišla do izraza razprava o samoupravljanju v kmetijskih organizacijah, o strokovnem izobraževanju kmetijskih delavcev ter o njihovem standardu in delovnih pogojih, čeprav so to izredno pomembne zadeve za nadaljnji razvoj družbene kmetijske proizvodnje. Tudi kolektivi kmetijskih zadrug niso dovolj usmerili razpravo v to smer, zaradi česar je razumljivo,.da. so. v ustavni razpravi na področju kmetijstva prevladovali drobnolastniški problemi in j da se je tudi pojasnjevanje zastavljenih vprašanj obrnilo predvsem na to plat. Zato bi v prihodnje kazalo bolj angažirati kolektive družbenih posestev in zadrug v razprar ve ob osnutku nove ustave. Ker so razprave o kmetijskih problemih povsod zelo konkretne ter jih spremlja zanimanje in udeležba velikega števila občanov, bi bilo treba tudi pojasnjevanje in razlago kmetijske problematike usmeriti v širino ter na sestankih bolj določeno prikazovati celotno perspektivo kmetijske proizvodnje in v sklopu le-te tudi perspektivo v določenih krajih. Predvsem glede odkupa zemlje, arondacije, agrominimuma in širjenja družbenih posestev, bi bilo treba občanom jasno predočiti tozadevno politiko občine ter jo podkrepiti z ekonomskimi prikazatelji. Seveda pa ni moč pustiti vnemar vprašanj, ki jih zastavljajo ob osnutku ustave kmetje, pa naj bodo ta vprašanja še tako ozka. Napak je samo, da se je doslej skoraj celotno pojasnjevanje omejevalo na lastninska in druga podobna vprašanja. Vprašanja glede maksimuma obdelovalne zemlje, so namreč urejena z obstoječimi zakonskimi predpisi in jih ne kaže povezovati z družbeno preobrazbo vasi in rekonstrukcijo kmetijstva v celoti. Izolirano obravnavanje drobno-lastniških problemov tudi ni v skladu z našim dolgoročnim razvojem kmetijstva, v katerem prihaja vse bolj do veljave dejansko opravljeno delo v proizvodnji, lastništvo pa izgublja svoj pomen. Zato je nujno vnesti v ustavno razpravo celovitejše pojasnjevanje perspektivne politike v našem kmetijstvu. V nadaljnji javni ustavni razpravi o kmetijskih vprašanjih je pričakovati večjo zavzetost odgovornih družbeno političnih činiteljev, ki lahko tok te razprave pravilneje usmerjajo. Posebej ja t.o -pomembno ob razpravah, ki bodo potekale o občinskih statutih in kjer je pričakovati še večje zanimanje občanov za vsa pereča vprašanja s področja kmetijstva. Montažne avtomobilske garaže Gradbeno industrijski kombinat »Banat« iz Zrenj anina je osvojilo proizvodnjo montažne garaže za potniške avtomobile. Garaže so zgrajene iz betonskih izolinarih gradbenih elementov. Montaža le-teh je preprosta, tako da je mogoče zgraditi garažo v enem dnevu. Podjetje lahko serijsko proizvaja te montažne garaže. Pri serijski proizvodnji bi znašali stroški za posamezno garažo samo 200.000 dinarjev. I. S. Izvoz »Djure Djakoviča« v Vzhodno Nemčijo Po sklenjenih pogodbah z vzhodnonemškimi uvozniki bo tovarna vagonov »Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda izvozila prihodnje leto v Vzhodno /Nemčijo 71 vagonov prekucnikov. Doslej je tovarna že poslala v Vzhodno Nemčijo nekako 200 vagonov istega tipa. Pravkar pa grade poslednjih 40 vagohov za transport cementa od skupaj 240, za kolikor so predstavniki podjetja sklenili izvoznih pogodb. T. V. Moderen motel v Karlobagu Te dni bodo ob jadranski avtomobilski cesti med Reko in Zadrom, v Karlobagu, začeli graditi moderen motel. Da bi zagotovili čimvečji promet, ne predvidevajo penzionske-ga poslovanja, zato bodo tudi prijemlje motela preuredili v snack bar. Karlobaški motel bo po vseni moderno in udobno, opremljen odprli pa ga bo do najbrž 1. maja prihodnje leto. T. V. Pisma bralce Skladno s strukturo prebivalstva v Pomurju, kjer prevladuje kmečkAjUvelJ, se je število knr. at .^zavarovanih oseb l pri- nepriča- tako da bo :z~r samo še prostorih No-Jugoslavije ! pare osminke finala, kamor so se potemtakem plasirali: Hajduk, Dinamo, Novi Sad, Beograd, Vojvodina, Cr-vena zvezda, Budučnost (Titograd), Sloboda, Srem, Vardar, Šibenik, Slavonija, Maribor, Borac (Banjaluka), Sutjeska in Čelik. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas Je v 85. letu starosti dne 16. decembra 1962 za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, ded in stric JANEZ HOMAR posestnik Pogreb bo v torek, 18. decembra ob 15.30 iz mrliške vežice 2ale na pokopališče v Kamniku. Žalujoči: šena Angela, sinovi Vinko, Lovrenc, Metod s družina-mt, hčerke Angela s družino, Tončka ter druHne Homar, Pirš in ostalo sorodstvo. Kamnik, Ljubljana, Splttal >D, dne 17. decembra 1962. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je po dolgi, mučni bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in praded JANKO G0STIC pisarniški ravnatelj v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 19. decembra ob 15.30. — Do pogreba leži na svojem domu v Lukovici št. 43. Žalujoči: žena Francka, sinova Milan in Janez z družinama, hčerki Rada in Elza, vnuki Borja, Tomaž, Borut, Majda, Tonček, Jani 'in Metka, pravnukinja Darja ter bratje Rudi, Jofe in Tinček. Lukovica, dne 17. decembra 1962. Cestno podjetje v Kranju in sindikalna podružnica cestnega nadzorstva Bled sporočata žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil JANEZ ODAR cestni delavec Cestnega nadzorstva Bled Pogreb pokojnika bo v torek, 18. decembra 1962, ob 15. uri iz hiše žalosti, Nemški rovt št. 29 na pokopališče Bohinjska Bistrica. Zvestega sodelavca našega delovnega kolektiva bomo ohranili v trajnem spominu! Cestno podjetje v Kranju in sindikalna podružnica cestnega nadzorstva Bled Prezgodaj nas je zapustila naša preljuba mama, sestra in tašča ANA ULČAR Pogreb bo v torek, dne 18. decembra 1962, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: hčerka Anica z možem Radom, sestri Fani in Jožefa, družina Žerjav in ostalo sorodstvo. Celje, Ljubljana, New York, 17. decembra 1962. Za vedno nas je zapustila naša ljuba mama, babica in prababica JULIJA V0LJC, roj. SREB0T Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 19. decembra 1962, ob 16. uri iz Jožefove mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: hčerki Mici in Tinca in družine: Rejc, Mramor. Voljč in Borucky ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Maribor, Trst, Vipava, 17. dec. 1962. Po dolgem trpljenju nas je za vedno zapustila naša ljuba mama in stara mama MARIJA KIKELJ, roj. JAPELJ upokojenka Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 19. decembra 1962, ob 14.30 iz Petrove mrl. vežice na Zalah. Žalujoči: hčerke Angela por. Hiti, Joži por. Rozman, Ivanka por. Giorgi in ostalo sorodstvo. Ljubljana, dne 17. decembra 1962. V 79. letu starosti je dotrpel po dolgi mučni bolezni naš ljubljeni, dobri in skrbni oče IVAN ŽUMER bivši gostilničar in trgovec Dragega očeta bomo položili k večnemu počitku v sredo, dne 19. decembra 1962, na domačem pokopališču k Sv. Trojici pri Rog. Slatini. Žalujoči: hčerka Zofi z možem Karlom in sin Ivan z ženo Jožico ter ostalo sorodstvo. Rogaška Slatina, dne 17. decembra 1962. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi -mož, oče, stari oče, tast, brat, stric in bratranec IVAN BARIČI C upokojenec Pogreb bo v torek, dne 18. decembra 1962, ob 15.30 izpred hiše žalosti v Šmarju št. 43 na domače pokopališče. Žalujoči: žena Marija, sin Ivan z družino, hčerka Irena, bratje, sestre in ostalo sorodstvo Šmarje, Škofljica, Ljubljana, Podnanos, Izola, Trst, Bruselj, dne 16. decembra 1962. Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec BERTO CERER bivši založnik piva pivovarne »Union« Pogreb pokojnega tovariša bo v torek, 18. decembra, ob 16. uri iz.mrliške vežice na pokopališče Zale v Kamniku. Pokojnega sodelavca bo kolektiv ohranil v najlepšem spominu! Ljubljana, dne 17. decembra 1962. KOLEKTIV PIVOVARNE »UNION« — LJUBLJANA PO HUDI BOLEZNI NAS JE ZAPUSTIL DOLGOLETNI, NENADOMESTLJIVI SODELAVEC CIRIL JELINČIČ ' ■ \ NA ZADNJI POTI GA BOMO SPREMILI V TOREK, 18. DECEMBRA OB 14.30 IZ CIRIL.METODOVE VEŽICE NA ZALAH. DOBREGA DELOVNEGA TOVARIŠA IN VZGOJITELJA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU! UPRAVNI ODBOR — UPRAVA — DELOVNI KOLEKTIV IN GOJENCI DOMA TSS SPOREDI .mMALI OfiLASI L&laju ld tu*Ju* CauiopUino putljeij« *l>elo». uiuoljana, ioni6i6eva 1—4. Ure ——in .................■■■m ■■ ■ ——4— Gledališče OPERA Torek, 18. dec., ob 19.30: Čajkovski: LABODJE JEZERO. Zaključena predstava za pripadnike JLA v počastitev dneva JLA. Breda, 19. dec., ob 19.30: Cikker: JANOSIK. Abonma H. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Obveščamo operne abonente redov P in F, da bo »Faust« v soboto. 22. t. m. za red P In ne za red _F, kot je bilo pomotoma natisnjeno v tedenskem programu v sobotni prilogi »Dela«. DRAMA Torek. 18. dec., ob 20: Frisch: ANDORRA. Predpremiera. Abonma Dijaški 7 večerni. (Razprodano.) Sreda, 19. dec., ob 20: Frisch: ANDORRA. Premiera. — Izven abonmaja. (Vstopnice so v prodaji.) » MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Torek, 18. dec., ob 15: J. Vrhunc: VRTILJAK IGRAČ. Zaključena predstava za osemletko Frana Rozmana. Ob 19.30: K. Čašule, SOCIALISTIČNA EVA. Abonma torek, Vstopnice tudi v prodaji. Sreda, 19. dec., ob 15. uri: J. Vrhunc: VRTILJAK IGRAČ. Zaključena predstava za osemletko Hinka Smrekarja. Ob 19.30: K. čašule, SOCIALISTIČNA EVA. Abonma kolektivi S. Vstopnice tudi v prodaji. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 18. dec., ob 16. uri: Fos: PLEŠOČI OSLIČEK. Gostovanje v Podbrezjah v okviru Dedka mraza, ki ga prireja DPM Kranj. Izven. SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Torek, 13. dec., ob 11 in 15. uri: Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Zaključena predstava za Osnovno šolo Hudinja. Razprodano. Ob 19.30: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LA2NIVKA. Premiera. Premierski abonma. — Vstopnice so tudi v prodaji. — Mladini do 16. leta je neprimerno. Ljubljana SPORED ZA TOREK 5,00—8,00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored), 8,05 Arije iz starih oper, 8,35 Nekaj glasbe ob delu, 8,55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Dvigamo zastor, S,25 Majhni ansambli v plesnem ritmu, S,45 Poje Akademski oktet pod vodstvom Sama Vremšaka, 10,15 Iz romantične orkestralne literature, 10,40 Napredujte v angleščini — 26. lekcija (ponovi- tev), 10,55 Vsak dan nova popevka, 11,00 Pozor, nimaš prednosti! (Oddaja za voznike in potnike motornih vozil), 12,05 Kmetijski nasveti — Veterinar Franc čeme: Plodnostne motnje pri svinjah, 12,15 Trio orglic Andreja Blumauerja. 12,30 Zabavni ka-leidoskop, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13,30 Suita in di-vertimento, 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Aluminij, 14,35 Venček narodnih in domačih napevov, 15,15 Ob zvokih zabavne glasbe, 15,30 V torek na svidenje, 16,00 Vsak dan za vas, 17,05 Koncert po željah poslušalcev, 18,00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu, 18.10 Stoglavi virtuozi — X. oddaja, 18,45 Ljudski parlament, 19,00 Obvestila, 19,05 Glasbene razglednice, 19,30 Radijski dnevnik, 20.00 Sprehod po Dunaju s pianistom Georgeom Feyerjem, 20,15 Radijska igra — Saša Vuga: Bernardek, 21,25 Alojz Srebotnjak: . Sonatina za violino in klavir, 21,40 Plesna glasba, 22,15 Zabavna glesba na valu 327,1 metra, 23,05 Nekaj lahke glasbe, 23,20 Skupni program JRT — Studio Zagreb, 23,50 Melodije za lahko noč, 24,00 Zadnja poročila in # zaključek oddaje. II. PROGRAM 19,00 Napoved drugega programa — poročila. 19,05 Djemal Bije-dič: Struktura in vloga zvezne skupščine po osnutku ustave, 19,20 Iz muzeja plošč: Conchita Superviva, 19,55 Komorni večer pri Ludvvigu van Beethovnu, 20,30 Radijski dnevnik II. programa, 20.45 Uroš Krek: Mouvements ccntertants, 21.10 Novi posnetki sovjetske zabavne glasbe, 21,30 Literarna oddaja — Ciril Zlobec: čudovita pustolovščina, 21,45 Jazz do 22.00, 22,00—22,15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda drugega programa za naslednji dan. tifeKi no SPORED ZA TOREK KINO UNION: ital. barvni CS film MAŠČEVANJE VIKINGOV. Režija: Giacomo Dentilomo. Igrata: Cameron Mitchell, Isabelle Co-ry. Tednik FN 50 samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Matineja istega filma ob 10. uri. Zadnjikrat! KINO KOMUNA: domači film KO-ZARA. Režija: Veljko Bulajič. Igrata: Bert Sotler, Olivera Markovič. Tednik FN 50. Predstave ob 15, 17.30 in *20; - KINO SLOGA: ital.-šoanski film PREISKOVALNI SODNIK. Režija: Luigi Zampa. Igrata: Francois Perier. Claudia Cardinale. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO VIČ: amer. barvni CS film PRIGODE HUCKLEBERRA FIN* NA. Režija: Michael Curtis. Igrata: Tonv Randall. Patty McCor-mack Tednik FN 50. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO SISKA (NOVI): Špan. barv. VV film MATI, POSLUSAJ PESEM MOJO. Režija: Antonio del Arno. Glavne vloge: Hoselito, Lus Markes. Tednik FN 50. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od 9 do 11 in od 14 dalje. KINO SAVA: španski film PRODAJALKA VIJOLIC. Režija: Be-nito Peroyo. Igrata: Šarita Mon-tiel, Raf Vallone. Tednik FN 49. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. MLADINSKI KINO: Zaradi vaje Mladinskega gledališča je kino zaprt. KINO TRIGLAV —. LJUBLJANA: ital. barv. CS film DAVID IN GOLJAT. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Danes zadniič. KINO GUNCLJE: jugoslov. ljubezenski film MARTIN V OBLAKIH, ob 17 in 19. uri. KINO ZADOBROVA: amer. barvni film DAVY CROCKETT, ob 20. uri. KINO VEVČE: amer. barv. CS film ALEKSANDER VELIKI, ob 20. uri. KINO »DOM« — KAMNIK: nem. film SATAN MAMI Z LJUBEZ-JO, ob 20. uri. KINO BLED: sovj. film DRZNA PODTIKANJA, ob 17 in 20. KINO SORA _ ŠKOFJA LOKA: domači mlad. film SAŠA, ob 18. in 20. uri. Za proslavo občinskega praznika vstopnina enotna 50 din. KINO RADOVLJICA: franc, film HIROSIMA, LJUBEZEN MOJA, ob 20. uri. KINO STOR2IC — KRANJ: nem. film PRIMER INŠPEKTORJA SCHIRDINGA, ob 10, 16, 18 in 20. uri. KINO CENTER — KRANJ: amer. barv. CS film ALAMO — I. del, ob 16, 18 in 20. KINO »RADIO« — JESENICE: amer. barvni CS film ALAMO, II. del, ob 17 in 19. uri. KINO PLAVŽ — JESENICE: amer. barv. CS film MARATONSKA BITKA, ob 18 in 20. KINO KRKA — NOVO MESTO: ital. film OKNO PROTI LUNA PARKU. KINO METROPOL — CELJE: franc film OBSODBA, ob 16, 18 in 20. KINO »UNION« — CELJE: jugosl. film MAČEK POD ČELADO, ob 16, 18 in 20. uri. , KINO ČRNOMELJ: sovjetski film BALADA O VOJAKU, ob 19.30. KINO DELAVSKI DOM — TRBOV-LJE: franc, film RESNICA, ob 18 ir, 20. uri. KINO SVOBODA — TRBOVLJE II: češki špijonski film ALIBI NI DOVOLJEN, ob 17 in 19. uri. KINO ROG. SLATINA: angl. film NI DREVES NA ULICAH, ob 19.30. KINO PARK — MUR. SOBOTA: amer. film ZLATA TROBENTA, ob 17.30 in 20. KINO »SOČA«, NOVA GORICA: franc, film PO SILI MILIJONAR, cb 17.30 in 20. uri. Maribor DEŽURNA LEKARNA Torek, 18. dec.: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3 KINO UNION: Italijanski film ZAVOŽENO ŽIVLJENJE. PARTIZAN: jugoslov. film MA- ČEK POD ČELADO. Franc. barv. CS film ZENA IN NJENA IGRAČKA. UDARNIK: nem. barv. CS film MED ČASOM IN VEČNOSTJO. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 18. dec., ob 14.30: Verdi: RIGOLETTO. Zaključena predstava za Srednjo ekonomsko Solo Murska Sobota. Ob 19.30: Brecht: MATI KO- RAJŽA. Red LMS — Rdeči. PREDAVANJA 18. dec., ob 20. uri: Sola za med. sestre — MLADI LJUDJE IN MODA, tov. Ela Špindler. 18. dec., ob 19. uri: Teren Maks Durjava — ZNAČILNOSTI SODOBNE VOJNE, tov. Ivan Jerman. 18. dec., ob 19. uri: Teren Joco Zagernik — ŠVICA, pred. tov. ing. Drago Pogorelc. 18. dec., ob 18. uri: Marles — PRVA^ LJUBEZEN IN ODNOSI MED SPOLOMA, pred. prof. Jurij Lučovnik. 18 dec., cb 18. uri: Nova vas — predvajanje poučnih filmov. ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA priredi v četrtek, 20. decembra ob 19.30 v dvorani Hišnega sveta Nebotičnik, Kidričeva 5 predavanje, spremljano z diapozitivi in slikami: »TEHNIKA KOPIRANJA FRESK« — Predaval bo akad. slikar .Marjan Tršar. SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE v Ljubljani prireja predavanje univ. prof. iz Novega Sada dr. Pavla Iviča o temi: Tradicionalna in strukturalistič-na lingvistična metoda. Predava- * nje bo v petek, dne 21. decembra ob 20. uri v predavalnici 2 filozofske fakultete na Aškerčevi cesti. — Vabljeni. P AVTO-MOTO DRUŠTVO Ljubljana potrebuje za povorko Dedka Mraza 15 osebnih avtomobilov Zastava 600 za 4 dni. Vozila bodo dekorirana samo na prtljažniku. V sprevodu vozijo lastniki sami. Udeležba bo honorirana. Prijave sprejema do 21. decembra Avto-moto društvo Ljubljana, Čopova 40 — tel. 20-473. O POTNIŠKA, TERENSKA VOZILA (predvsem »GAZ«) kupi od socialističnega sektorja »Agencjia Beograd« — Beograd, Dositejeva 21-111, tel. 622-322. -5 POTNIŠKA, TERENSKA VOZILA in avtobuse kupi ugodno od socialističnega sektorja »Agencjia Beograd« — Beograd, Dositejeva 21-111, tel. 622-322. -5 KLUB »BARVA IN OBLIKA« — Ljubljana, sporoča, da je natečaj za nove tekstilne vzorce za tiskane zavese podaljšan do 15. januarja 1963. O OBJAVA Pooblastilo za nabavljanje m podjetje »Odjeda« Pula, izdano 6. Januarja 1956 na Ime Anton Radetid razglašamo za neveljavno. — »Odjeda«, Pula. DEKANAT Fakultete za naravoslovje in tehnologijo obvešča, da bo slovesna podelitev diplom v knjižpici Matematično-fizikalne-oddelka, Lepi pot 11, v sredo, 19. decembra 1962, ob 12. uri za naslednje tovariše: Kemiki: Zalokar Terezika Osmuk por. Hajšek Ljudmila Rajšek Herman Senčar Jože Stupica Janez Oblak Silvester Golubovič Novica Ponikvar Pavla Perdih Anton Pollak Alfred Logar Štefanija Ropret Anton Oblak Simon Babšek Doroteja Slamnik Marjan Sluga Bojana Bernik Bogdan Ažman Jože Sušnik Stanislava Bon Vinko Grošelj por. Berginc Jožica Zabukovec Marija Perkavac Janez Aleksič Jelisaveta por. Podgornik Tekstilci: Zdešar-Muck Vladimira Milovanovič Aleksander Živkov Jovan Hip Ivan Šujica Slobodan Stankovič Milutin Kodela Vida Metalurgi: Durkovič Vojislav Paulin Andrej Rakovič Predrag Bujas Dinka Lavrič Dušan Sodec Franc Kosec Ladislav Rak Inoslav Jevdjič Krsto Nedeljkovič Radmilo Nikolič Velizar Horvat Gabriel J.azarevid Marko Fiziki: Poženel Dominik Lasič Boris Lapajne Janez Pepelnjak Ivan Lahajnar Go j mir Matematiki: Lebedinec Franc Račič Franc Požar-Markelj Tatjana Komovec Franc Roblek Branko SVET IS ZA TURIZEM LRS vešča vse interesente, da st j® preselil v nove prostore v Trdinovi ulici št. 3-VI ter ima telefon 33-684 Hkrati sporoča, da kličite potovalno agencijo »Izletnik« v prihodnje po telefonu 31-542, ker je gornjo številko odstopila Svetu za turizem. O DANES je izšla najnovejša številka lista Zveze borcev NOB Jnorf)«']:»t/iie O ob- je zahtevajte vsak torek v prodajalnah časopisov »Cetvrti jul«! — Letno predplačilo je 1000 dinarjev, polletno 500 din. Predplačila pošljite na tekoči račun štev. 101-12-2-979. O Kupimo mizarski stroj SKOBELJNIK s krožno žago, ki je dobro ohranjen. PONUDBE POŠLJITE POD OZNAKO »TAKOJ« V OGLASNI ODDELEK. 9603 Industrijsko in montažno podjetje za toplotne. Hladilne in akustične izolacije L J U B L J A N POLJANSKA 77 TELEFON: 31-770 PROIZVAJA — MINERALNO VOLNO »TERMIT« — IZOLACIJSKE VRVI — IZOLACIJSKE PILCE — IZOLACIJSKE PLOSCE — IZOLIRANE POSODE RAZNIH TIPOV ZA PREVOZ IN PRENOS HLAJENEGA BLAGA MAMICE! Vaiega malčka lahko Hranite ŽE OD PRVEGA MESECA STAROSTI z BEBiNOAA Razpisna komisija koordinacijskega odbora za združitev podjetij HIDR0M0NTA2A MARIBOR in T0B| - BISTRICA 3 objavlja IZID NATEČAJA za novo ime in zaščitni znak združenega podjetja Do poteka roka razpisa natečaja je prispelo 333 predlogov, delno popolnih za ime in znak, delno samo za ime ali znak. Razpisane nagrade niso bile podeljene, ker nobeden od posameznih predlogov ni zadovoljil propozicij natečaja tako, da bi v predlaganem imenu ali znaku bila smiselno simbolizirana dejavnost združenega podjetja. Odločeno pa je bilo, da se odkupijo naslednji predlogi: št. 193 — šifra 23765 št. 230-c — šifra MP-1 št. 82 — šifra (9—12) št. 212 — šifra 6480 št. 306 — IV a 2433 za 15.000 din 25.000 din 10.000 din 10.000 din 10.000 din Udeleženci natečaja, katerih prispevki so bili odkupljeni, prejmejo posebno pismeno obvestilo. 9693 RAZPISNA KOMISIJA V trgovinah prehranskih izdelkov lahko kuplto BEBIN-A, BE8IN R tor BiBIN C glede na starost Vaiega malčka. Cena je zmerna. Zavod za izgradnjo turističnih objektov občine Kamnik ' sprejme v redno delovno razmerje GRADBENEGA INŽENIRJA ali TEHNIKA Pogoji: večletna praksa in pooblastilo za opravljanje npdzora visoke gradnje. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Zavod za izgradnjo turističnih objektov Kamnik. 9698 KOMPLETNO ELEKTR0DELAVN1C0 oddamo v najem ali prepustimo samo lokal. Ponudbe pod: »Ljubljana-center«. 16879 TRGOVSKO PODJETJE »ELITA« - KRANJ Prešernova cesta št. 14, proda robljen kompresor z vdelanim motorjem in moped Colibri 1957 Prednost do nakupa ima socialistični sektor — po 31. decembru 1962 pa prodamo predmete tudi zasebnikom. 9687 NI VSAKA JUHA ARGO! ARGO JUHO PROIZVAJA SAMO KOMBINAT BELA K C' ZNAK KVAL »DELAMARIS« IZOLA LKP TESAR - LJUBLJANA, Parmovo ulica 53 PRODA OSNOVNA SREDSTVA: ŽAGO, tračno, ročno, el. za les »Festo« ŽABO, tračno, ročno, el. za les »Maffel« BtZOPARILNI KOTEL, 2001 VITEL strojni PRIKOLICO, avtomobilsko, enoosno, 5t TRAKTOR »Zadrugar«, s kabino, brezhiben PRIKOLICO, 2-osno, traktorsko .Bratstvo', 31 ELEKTRO GENERATOR z vgrajenim vzbuje-valnikom, tipa Bergmann-Berlin, 50 kw. 72 Amp., 1500 obr/min. MOPED »Jawa« MIZARSKI skobeljni STROJ, del. Sir. 500 mm STISKALNICO, mizarsko, železno, 6 kozlov 4 TRAKTORSKE 6UME, nove, »Pirelli« «.4-36 4 TRAKTORSKE 6UME, nove, »Pirelli« 4.50-20 2 PARA (80 %) AVTOMOBILSKIH GUM Mlchelln 12.00-20 40x10 (komplet z obroči in zavornimi bobni) INFORMACIJE DOBITE V KOM * R C I A L I P O D J E T J A od 6. do 14. ure 9694 Biotehniška fakulteta v Ljubljani. razpisuje naslednja delovna mesta za: 1. fakultetnega učitelja -a gozdarsko mehaniza za mehanizacijo trai..-porta lesa) 2. strokovnega sodelavca kemika za center za uporabo nuklearne energije 3. laboranta za kemijo na gozdarskem oddelku Pismene prijave kandidatov sprejema tajništvo fakultete, Krekov trg št. 1; za prvi dve delovni mesti — 14 dni po objavi v Ur. 1. LRS, za tretje mesto pa do izpopolnitve delovnega mesta. — Prijavi za delovno mesto pod 1. in 2. je treba priložiti biografske in bibliografske podatke, prijavi pod 3. pa življenjepis. 9699 KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ OiilNSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER, RAZPISUJE mesto DIREKTORJA Vol vskega podjetja »Tehnobor« - Koper Pogoji: 1. visoka ali višja izobrazba komercialista ž večletno prakso na vodilnih delov, mestih v gospodarstvu; 2. srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso v vodenju trgovskih podjetij. Rok razpisa Je do zasedbe delovnega mesta. — Ponudbe, kolkovane s 50 din državne takse pošljite na ObLO KOPER — Komisiji za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij. 9696 Tovarna organskih kislin. Ilirska Bistrica, razpisuje JAVNO LICITACIJO za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za vratarnico in ograjo Rok za dovršitev dela je 30. aprila 1963. Rok za dostavo ponudb je 24. december 1962, isti dan bo tudi licitacija ob 9. uri v prostorih Tovarne organskih kislin v Ilirski Bistrici. — Ponudniki lahko dobe na vpogled glavni projekt pri investitorju vsak dan od 8. do 12. ure. 9547 Komisija za sprejem in odpust delavcev pri GIP »GRADIS« - centrala LJUBLJANA — Korvtkova 2, razpisuje prosta delovna mesta za: — VEC GRADBENIH INŽENIRJEV in TEHNIKOV za svoje gradbišče in gradbena vodstva — GRADBENEGA INŽENIRJA ali TEHNIKA za lesne konstrukcije in izvedbo novih del v lesnem obratu — DELOVODJO mizarske stroke, za vodenje del v delavnici — SAMOSTOJNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJO — SKLADIŠČNIKA za gotove izdelke — VEC TESARSKIH VAJENCEV Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe sprejema KADROVSKO-SOCIALNI ODDELEK CENTRALE PODJETJA — LJUBLJANA, BOHORIČEVA ST. 28. 9688 »VIN0CET« - LJUBLJANA - Viška cesta št. 60 SPOROČA VSEM KUPCEM, da od 19. do vključno 22. decembra 1962 ne bo izdajal blaga zaradi inventure. 9588 m2 Cena din 24,55 2,023.000 30,70 2,530.000 50,36 4,150.000 54,25 4,470.000 UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ OBČINE MARIBOR-TEZNO razpisuje po določilih zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 47-59) in pravil sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Maribor-Tezno ter po sklepu 17. seje upravnega odbora sklada z dne 8. dec. 1962 prodajo naslednjih STANOVANJ v stanovanjskih objektih v naselju GREENWICH: GARSONJERA z loggio ENOSOBNA' STANOVANJA z loggio DVOSOBNA STANOVANJA z loggio DVOINPOLSOBNA STANOVANJA z loggio Cena stanovanj temelji na detajlnih predračunih po glavnem projektu, ki vključuje vse investicijske stroške. Dokončna cena stanovanj se bo ugotovila ob ko-lavdaciji objektov in se bo tedaj dokončno obračunala kupnina. Navedena stanovanja so naprodaj v naslednjih stanovanjskih objektih: stanovanjski blok ob neimenovani ul. št. 2, 4, 6, ki bo vseljiv 30. junija 1963; stanovanjski blok ob neimenovani ul. št. 7, 9, 11, ki bo vseljiv 15. novembra 1963; stanovanjski blok ob neimenovani ul. št. 8, 10, 12, ki bo vseljiv 30. novembra 1963. Navedena neimenovana ulica leži ob Osojnikovi ulici št. 7 do 26. Stanovanja so sodobno standardno opremljena. V predsobah in sobah so vgrajene omare. V kuhinji je vgrajen plinski štedilnik, kombiniran z električnim rešojem, miza z dvojnim pomivalnim koritom, delovna miza, shrambna omara in viseča omara. Kopalnica z WC-jem je opremljena z normalno, 160 cm dolgo kadjo, mešalno baterijo, umivalnikom, plinskim bojler-jem, s Shut ventilacijo in WC školjko. Stanovanja so greta s centralno kurjavo, vgrajena pa je plinska in električna instalacija. V dnevnih sobah je hrastov parket, v spalnicah in kabinetih bukov parket, v predsobah in kuhinjah linolej, v kopalnici in loggii pa teraco ploščice. Stene v sanitarijah in kuhinji so obložene s ploščicami. Stanovanja se bodo prodajala proti plačilu celotne cene v sledečih rokih: 30"/„ vrednosti stanovanja ob podpisu prodajne pogodbe; 70% vrednosti stanovanja pa v rokih, ki bodo sporazumno določeni v prodajni pogodbi, vendar tako, da bo celotna vrednost stanovanja plačana en mesec pred vselitvijo. Pri prodaji stanovanj bodo imeli prednost tisti kupci, ki bodo nudili najkrajši rok plačila, odločal pa bo vrstni red prejetih naročil za nakup stanovanj. Informacije glede prodaje stanovanj bo dajal Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Maribor-Tezno, Maribor, Zagrebška ulica 2, telefonska številka 34-26, in Zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo okraja Maribor, Maribor, Masarykova ul 4-II telefon št. 31-05. Slednji bo prejemal naročila na nakup stanovanj in sklepal s kupci kupo-prodajne pogodbe. Razpis velja do prodaje vseh stanovanj. UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ 9692 OBČINE MARIBOR-TEZNO m Umolknil je in slišala je, kako tolče po vratih. Nato je spet začel: »Ali je kje kak Američan? Ali je kje kak Anglež?« Sla je za glasom na dvorišče in se zmedeno ozrla naokrog, nato pa Opazila ‘poslopje, iz katerega je prihajalo kričanje. Dva karabinjerja sta planila pokonci, toda Baby je smuknila mimo njiju k vratom celice. »Dick!« je zavpila. »Kaj je narobe?« »Iztaknili so mi oko,« je zavpil. »Uklenili so me, nato pa so me pretepli, ti prekleti...« Baby se je zavrtela naokog in stopila h karabinjerjem. »Kaj ste storili z njim?« je zašepetala tako divje, da sta se zdrznila pred njeno jezo. »Non capisco inglese.« Ozmerjala ju je po francosko; njena divja, samozavestna jeza je napolnila sobo, ju obdala, dokler nista zlezla čisto skupaj zaradi krivde, ki jima jo Je naprtila. »Storita kaj! Storita vendar že kaj!« »Nič ne moreva storiti, dokler nama ne ukažejo.« »Bene. Bej-nej!« še enkrat ju je Baby zasula s svojo jezo, dokler se nista začela opravičevati zaradi svoje nemoči in se začela gledati z občutkom, da se je zgodilo nekaj zares hudega. Baby se je vrnila k celici, se naslonila nanjo, kot bi hotela Dicku vliti s svojo prisotnostjo zaupanje, in zavpila: »Grem na veleposlaništvo! Vrnem se.« še enkrat je divje pogledala oba karabinjerja in oddivjala. Odpeljala se je na ameriško veleposlaništvo, kjer je odslovila šoferja. Bila je še noč, ko je stekla po stopnicah in pritisnila na zvonec. Trikrat je pritisnila, preden je zaspan angleški portir odprl vrata. »Govoriti hočem z nekom,« je rekla. »Vseeno s kom, toda takoj!« »Vsi še spijo, madame. Odpremo šele ob devetih.« Z zamahom roke je odpravila uro. »Tole je nujno. Ameriškega državljana so pretepli in je sedaj v italijanskem zaporu.« »Vsi spijo. Ob devetih...« »Ne morem čakati. Iztaknili so mu oko — mojemu svaku. In ne izpustijo ga iz zapora. Moram govoriti z nekom, ali razumete? Ali ste nori? Ali ste slaboumni, ko me tako neumno gledate?« »Jaz vam ne morem pomagati, madame.« »Nekoga morate zbuditi!« Prijela ga je za ramena in ga divje stresla. »Gre za življenje in smrt. Ce ne boste nikogar zbudili, se vam bo zgodilo nekaj strašnega...« »Gospa, pustite me pri miru!« Nekje od zadaj zgoraj se je zaslišal zaspan glas. »Kaj se pa dogaja?« Vratar je odgovoril s-olajšanjem: »Neka gospa je, gospod, in stresla me je.« Stopil je bil nazaj, da bi odgovoril, in Baby je vdrla v vežo. Na stopnišču Je stal nenavaden mlad človek. Pravkar se je zbudil in je imel na sebi belo, s pisanimi vzorci pretkano perzijsko haljo. Njegov obraz Je bil pošastne rožnate barve, žive, a vendar mrtve, čez usta pa je imel privezano nekakšno krpo. Ko je zagledal Baby, je glavo umaknil v senco. »Kaj pa Je?« je ponovil. Baby mu je začela pripovedovati in v svojem razburjenju se je približala stopnišču. Medtem ko mu je pripovedovala svojo zgodbo, je spoznala, da cunja v resnici veže njegove brke in da ima obraz premazan s hladno kremo rožnate barve, toda to se je mimogrede vključilo v celotne hude sanje. Sedaj mora, je divje zavpila, priti z njo v Ječo, takoj, in spraviti Dicka izza zapahov. »To je slabo,« je rekel. »Da,« je pomirljivo pritrdila. »Da?« »Tepsti se s policijo.« Zaslišala se Je osebna užaljenost. »Bojim se, da do devetih ne moremo storiti ničesar.« »Do devetih!« je osuplo ponovila. »Nekaj pa vendar lahko storite. Lahko greste z menoj v ječo in poskrbite, da mu ne bodo storili nič več.« »Mi ne sinemo delati takih stvari. Za te stvari je konzulat. Konzulat se odpre Ob devetih.« Njegov obraz, ki Je bil zaradi cunje nepremičen, je spravljal Baby v bes. »Ne morem' čakati do devetih. Svak. pravi, da so mu iztaknili oko. Resno je poškodovan. Moram priti do njega. Moram najti zdravnika.« Popustila je in je začela jezno jokati, ker je vedela, da bo na to bolj reagiral kot na njene besede. »Morate storiti nekaj, saj ste tu za to, da zaščitite ameriške državljane.« Toda bil Je z vzhodne obale in zanjo petrd. Potrpežljivo je zmajal z glavo, ker ni hotela razumeti njegovega stališča, si tesneje zavil haljo in prišel nekaj stopnic niže. »Napišite na listek naslov konzulata za to damo,« je rekel hišniku. »Poiščite naslov in telefonsko številko doktorja Colazza in ji napišite tudi to.« Obrnil seje k Baby z izrazom obupanega Kristusa. »Draga gospa, diplomatski zbor zastopa vlado Združenih držav pri vladi kraljevine Italije. Nobenega opravka nima z zaščito državljanov, razen če ne dobi za to popolnoma določenih navodil od zunanjega ministrstva. Vaš svak je kršil zakone te države in je prišel v zapor, prav tako kot bi kak Italijan prišel v zapor v New Yorku. Izpustijo ga lahko samo italijanska sodišča. Ce pa ima vaš svak dober zagovor, lahko dobi pomoč in nasvete od konzulata, ki ščiti pravice ameriških državljanov. Konzulat se odpre šele ob devetih. Pa če bi šlo za mojega brata, ne bi mogel stori« ničesar ...« »Ali lahko telefonirate na konzulat?« »Ne moremo se vmešavati v posle konzulata. Ko bo ob devetih prišel konzul...« »Ali mi lahko poveste njegov naslov?« Pomislil je to odkimal. Vratarju je vzel listek in ji ga dal. »Sedaj pa prosim, da mi oprostite!« Med pogovorom jo je spretno spravil do vrat: za trenutek je vijoličasto jutro obsijalo njegovo rožnato masko to cunjo, ki mu je držala brke pokonci; nato Je bila Baby sama na stopnišču. Na veleposlaništvu je bila deset minut. Trg, na katerem je stala, Je bil prazen; samo starec je na palico napikoval cigaretne ogorke. Baby Jekmalu dobila taksi in se odpeljala na konzulat. Toda tam ni bilo nikogar razen treh nesrečnih žensk ki so ribale stopnice. Ni jim mogla dopovedati, da želi imeti konzulov naslov. Nenadoma jo je prevzela zaskrbljenost in zdivjala je na cesto ter naročila šoferju, naj jo odpelje v ječo. Ni vedela, kje je, toda z besedami »sempre diretto,« »destra« in »sini-stra« ga je spravila v bližino ječe, kjer je izstopila in začela raziskovati labirinte ozkih ulic. Toda vse ulice in vse hiše so bile enake. Ko je prišla iz neke uličice na Piazza di Spagna, je videla urad družbe »American Express Co« in njeno srce je poskočilo pri besedi American. V izložbi je bila luč in pohitela je čez trg in pritisnila na kljuko. Vrata so bila zaklenjena. Notri je ura kazala sedem. Nato se je spomnila na Collisa Claya. Spomnila se je imena njegovega hotela, ki Je bil nasproti Excelsiorja. Zenska, ki je imela službo, ji ni hotela pomagati. Nobene pravice ni imela motiti gospoda Claya, gospodične Warrenove pa ni hotela pustiti same v njegovo sobo; ko se je končno prepričala, da ne gre za ljubezensko zadevo, jo je spremila do sobe. Collis je ležal nag na postelji. Domov je prišel pijan in ko se je zbudil, je trajalo nekaj sekund, da se je zavedel svoje golote. Skušal je to popraviti s pretirano sramežljivostjo. Vzel je obleko v kopalnico to se hitro oblekel ter si mrmral: »Bo! Ta si me je pa dobro ogledala.« Po krajšem telefoniranju sta z Bkby našla ječo to šla noter. Celica je bila odprta to Dick Je sedel na stolu v stražarski sobi. Orožnik mu je zmil kri z obraza, ga okrtačil in mu poveznil čez oči klobuk. Baby je vsa tresoča se stala med vrati. »Gospod Clay bo ostal pri tebi,« je rekla. »Jaz pa grem po konzula in zdravnika.« »Prav.« »Samo miren bodi!« »Prav.« LONDON — V nenadnem viharju ae Je blizu nizozemskega otoka Tesel potopila tovorna ladja »Nautilus«. Reševalci so dvignili z razburkane morske gladine trupla 17 momajev in rešili edinega živega člana posadke, ki Je štela 24 mornarjev. Potem so opustili nadaljnje iskanje, ker ni več upanja, da bi bil živ še kdo od pogrešanih. Za-hodnonemška ladja je peljala premog na Dansko. COLMAR — Požar, ki je izbruhnil v stanovanjski hiši na robu vzhodnof rancoskega mesta Čolnar, je zahteval šest smrtnih žrtev. Gasilci in drugi reševalci so imeli težave zaradi ostrešja, ki se je zrušilo in pokopalo stanovalce pod seboj. LINZ — Trije avstrijski alpinisti, člani gorske reševalne službe, so zmrznili na pobočjih Traunsteina. Vračali so se z alpinistične proslave v traunsteinski planinski koči. WALLOPS ISLAND — Novi znanstveni umetni satelit, ki so ga izstrelili s štiristo-penjsko raketo »Scout« v višino 770 do 1070 km, naj bi zbral podatke o nevarnosti meteoritov za bodoče vesoljske ladje s posadko. Satelit je grajen tako, da bo znanstvenikom pripomogel do novih ugotovitev o odpornosti različnega materiala proti meteoritom. HAMBURG — Na 90.000- tonski cistemski ladji, ki jo gradijo v Hamburgu, bodo montirali televizijske kamere, ki bodo zagotavljale kapitanu oziroma krmarju na poveljniškem mostu pregled nad vsem, kar se dogaja na 261 m dolgem krovu. Novo petrolejsko ladjo naj bi splavili februarja, pet mesecev kasneje pa jo nameravajo vključiti v redni promet. SAN FRANCISCO — Kalifornija je glede števila prebivalstva izpodrinila državo New Vork, ki je bila doslej na prvem mestu med deželami ZDA. V državi New York je zdaj po najnovejših podatkih približno 7000 manj prebivalcev kot v Kaliforniji, kjer živi 17,3 milijona ljudi. BERN — Spričo slabih izkušenj s conterganom in z drugimi pomirjevalnimi sredstvi iz skupine talidomidov so švicarske zdravstvene oblasti poostrile kontrolo nad zdravili. V prihodnje bodo morale farmacevtske tovarne predložiti za vsako novo zdravilo teoretično in praktično preverjene dokumente, preden ga bodo smele izdelovati za prodajo na recept. PORT SAID — Na krovu švedske tovorne ladje »Mi-nikoi« so zaplenile egiptovske carinske oblasti 77 zabojev, v katerih je bilo po 2500 tolarjev Marije Terezije. BERLIN — Na dunajski plesni reviji na ledu »Festival ljubezni« v berlinski športni palači je opica, ki sodeluje pri predstavi, skočila med gledalce ter ugriznila in opraskala neko žensko, ki so jo morali odpeljati v bolnišnico, kjer so jo cepili proti steklini. NEW YORK — Newyorška medicinska fakulteta bo začela po Novem letu oddajati po televiziji izpopolnjevalne tečaje za zdravnike. Spričo novih medicinskih dognanj in številnih novih zdravil je veliko zanimanje med 25.000 člani zdravniškega združenja. Značilna ulica v starem Mogadišu, glavnem mestu Somalije Karavana prijateljstva svet na. ^ tropskem otoku Koks bo z utopijo mladih ljudi Štirih narodnosti na olaku, kjer tlvl zdaj ona sama druilna ovcorejcev Dvajset mladih zakonskih pavov štirih narodnosti Je prepričanih, da so našli rešitev vseh socioloških problemov modeme družbe, zato nameravajo prihodnjo pomlad ustvariti deželo svojih sanj na tropskem otoku nedaleč od Avstralije. •> C » ’ 7 i' ’ Pravijo, da bi to bila utopija med palmami in na peščinah, ki Jih obrobljajo koralne čeri, na zelenih tratah zraven tropskega gozda na otoku Ercy blizu queensland-sklh obal. Mladi ustanovitelji nove skupnosti — šestnajst britanskih, 'dva italijanska ter po en nizozemski in nemški zakonski par — snujejo »popolno družbo«, v kateri bo vse skupna last in denar ne bo več potreben. Člani nove skupnosti so že ustanovili kolektiv v veliki hiši na robu Londona, da bi se navadili drug na drugega (3S) Somalija, ki nastaja Težave pri združevanju nekoč na tri dele razdrobljenega somatskega prebivalstva pod skupno zastavo neodvisne dežele Pred dvema letoma Je postala Somalija neodvisna dežela. Na pogled se čudno zdi, kako da praznujejo Somalci kot dan neodvisnosti kar dva dneva, in sicer 26. junij in prvi julij.. Razumljivo: del Somalije je bil britanski protektorat, druga polovica pa pod italijansko upravo; datuma razglasitve neodvisnosti sta različna, čeprav sta si zelo blizu. Somalija leži v tako imenovanem afriškem rogu, pogled na zemljevid pove, od kod takšno ime za ta del afriške celine. V marsičem se Somalija razlikuje od drugih afriških dežel. V večini teh držav živi mnogo plemen, katerih govorica je tako različna, da se ljudje različnih plemen ne morejo med seboj sporazumeti v svojem jeziku. V Tanganjiki na primer živi okoli 120 plemen. V mnogih deželah ni politične organizacije širšega pomena in obsega. Kolonizatorji so izoblikovali velike upravne enote in jim dali skupno govorico. Uprava mladih neodvisnih dežel ima zaradi tega težave, ko skuša iz teh administrativnih enot ustvariti prave nacije, katerih pripadniki bi imeli občutek in zavest, da sodijo skupaj. V Somaliji je drugače. — Ljudstvo je sicer razdeljeno na več plemen in rodov, ki ne živijo vselej in povsod v prijateljskih medsebojnih odnosih, vendar pa je v glavnem enotno, med drugim v tem smislu, da imajo rodovi skupno govorico somalščino, ki jo vsi razumejo. Dežela je bila razdeljena na tri kolonialna ozemlja: britansko, franco- ilkfgibtef P0D0BZ IZ NARAVE TABU ZA VSE j* v.-> y ~ ' - ZARADI POTCPUSTVA. IZ ČREDE IZOBČENI BIVOL- POBESNI IN U JE NEVAREN VSAKOMUR- BOŠČAVA,-V KATERI SE NASTANI ITA DIVJAK, JE TABU ZA VSE E Z-l' JDRUGE zivau... £ 1962 VV.ilt Oi«nrv Prodticiions tVoi Iti Rightz Rroerved 7-31 Oistributed by King Featurcs Syndicate. Za dobro =r »No prav, zaradi tiste moje napake ima podjetje nekaj milijonov izgube. Saj sem že rekel, da mi je žal —« € »Koliko obrokov Se dolgujeva za lanski dopust na smučeh?« sko in italijansko. Vsaka izmed teh držav je dala svojemu delu Somalije posebne administrativne oblike, svoj jezik in običaje, politične in trgovinske odnose. Izven teh treh delov, ki štejejo skupno dva milijona ljudi, biva precej Somalcev v Keniji in v Etiopiji. — Pravzaprav živijo tam le na pol, ker se v skladu z letnimi časi selijo za svojimi čredami ne glede na državne meje. Tako je enotno somalsko ljudstvo razdrobljeno na več delov, ki so živeli pod različnimi vplivi, spričo česar ima mlada država precej težav pri stapljanju tega prebivalstva v narod pod enotno zastavo — svetlomodro z belo zvezdo. Prvi veliki korak sta bili proglasitev svobode ter združitev britanskega dela dežele z italijanskim, vendar je to šele začetek nastajanja naroda v pr&vem pomenu besede. 2e v davnih časih so imela ljudstva Srednjega vzhoda stike z »afriškim rogom«, ki so ga imenovali Dežela Punt. Tja so hodili trgovci po timijan, ki so. ga rabili doma ter ga prodajali na Vzhod in na Zahod. Dišava še zdaj raste v obliki rumenih solz na drobcenem trnovem drevju v o-balnem pasu in zavzema na izvoznem seznamu Somalije pomembno mesto. V sedmem stoletju so ustanovili arabski sultanat v Zeili ob severni obali, torej ob A-denskem zalivu. Ta državna tvorba je doživela razcvet v trinajstem stoletju. V južnem delu dežele so se kmalu naselili arabski trgovci, ki so jih sčasoma izpodrinili Portugalci, nazadnje pa je tam vladal zanzibarski sultan, ki je deželo prodal Italiji leta 1905 za 144.000 funtov. Britaniji je šlo predvsem za pristanišče, ki bi v Adenskem zalivu zanesljivo varovalo njene ladje, namenjene v Indijo, zato se je zadrževala predvsem blizu obale in si ni nikoli dejansko podvrgla notranjosti dežele. To je v novejšem času predvsem zasluga Muhameda Abdule Hasana, človeka z vzdevkom »nori Hasan«. Bil je upornik, ki je zbral vojsko nekaj tisoč mož z namenom, da bi osvobodil deželo. V obdobju 1900 do 1920 se je s spremenljivo srečo boril ne le proti britanskim patruljam in enotam, temveč tudi proti domačim plemenom v njihovi službi. Sele z letalskimi bombami so Britanci uničili njegovo voj sko. 1 2 i 4 5 b 7 8 9 m M io~ » 13 14 C" 15 28 16~ 17 18 19 m 21 KRIŽANKA VODORAVNO: L francoski diplomat, graditelj sueškega prekopa (Vlcomte de), a visoka gora v vzhodnem predelu Visokih Tur (32*3 m), 9. debela palica, kij, M. grška črka, 11. velik otok v Indijskem oceanu z glavnim mestom Colomfeo, 11. sveder za izdiranje zamaškov, IS. različna soglasnika, 1C. ameriška enota za občutljivost filmov, lt. radioaktivna kemična prvina, 21. naslajanje, ulivanje. NAVPIČNO: t. emajl, loič, 2. puška s eno cevjo, S. končna beseda, odločitev, 4. avtomobilska oanaka sombor-skega okraja, 5. začetnici pred leti umrlega ljubljanskega dramskega Igralca, i. prekis, 7. največji kopenski sesalec, 12. tuja in naša črka, 13. tropska ovijalka, 14. ud kake organizacije, 17. vzdevek Goethejeve matere, 19. avtomobilska oanaka Trsta, 20. Italijanski spolnlk. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Olt, 4. mat, 7. resptro, 9. ko, 10. okov, lt. -rp 12. liga. 13. Saud, 15. ar, 16. trtna, 17. NN, 19. edini ta, 20. rik, 21. dar. Tačas so v južnem delu dežele vladali Italijani, ki so skušali izoblikovati trden in zanesljivo administrativni sistem. Za vojaki so prihajali v deželo tudi italijanski uradniki, trgovci, farmarji in indu-strijci. Leta 1941 so se morali Italijani umakniti iz Somalije, osem let kasneje pa so se vrnili kot upravitelji v imenu Združenih narodov in ostali do leta 1960, ko je dežela postala neodvisna. Tako imajo zdaj Somalci velike težave: v deželi veljata dva uradna jezika, dve poštni tarifi in dva carinska sistema, hkrati pa živita dve skupini v bistvu istega naroda, ki pod vplivom - preteklosti lahno prezirata druga drugo. Vendar gre dežela z mnogo zaupanja bodočnosti naproti. Tibor Sekelj hmm ter pripravili načrte za življenje na otOfcu. Kot »prednja, straža« se bosta odpravila na otok Ercy 22-letni Anglež Jfeffrey Forse in njegova 19-letna žena Chri-stine, ki bosta še to zimo pregledala kmetijsko zmogljivost in geološko sestavo otoka ter se sestala z doslej edinim naseljencem Whitom, ki se ukvarja z rejo ovac, in z njegovimi družinskimi člani. »Domačin« je sam predlagal, naj bi otok uporabili za poskus, vendar je dodal, da se ne bo pridružil- kolektivu »utopistov«. Mladi ljudje pa se čisto resno ogrevajo za svojo zamisel. Brž ko bodo dobili od zakoncev Forse sporočilo o možnostih za kmetijstvo, se pravi za obdelovanje zemlje, za ovčerejo, za čebelarstvo in druge dejavnosti na tem otoku, bodo kupili motorno ribiško ladjo in odpluli. Za nenavadno dogodivščino se zanima okoli 5000 ljudi iz raznih dežel. Prijavili so se zastopniki najrazličnejših poklicev, med njimi inženir, mizar, rudar, strokovnjak za obdelavo lesa in operni pevec. Skupina še nima nobenega zdravnika, razen tega pa je med njenimi člani za zdaj več moških kot žensk. Za razliko od tistih, ki so že doslej skušali ustanoviti deželo utopije, so snovalci najnovejšega poskusa izbirali kandidate tudi po psiholoških metodah, da bi ugotovili njihove sposobnosti za prilagoditev povsem drugačnemu življenju v okolju, kjer bodo ločeni od sodobnega sveta. »Dežela utopije« bi se po dosedanjih načrtih sama vzdrževala, vendar1 pa bi imela stike z zunanjim svetom. Živina na plastičnih ležiščih Umetna obloga, ki naj, bi nadomestila doslej običajno steljo (slamo, suho listje ipd.) v hlevih, je po ugotovitvah znanstvenikov v Gies-senu trpežna, higienična in razmeroma topla. Prožni material, izdelan iz umetnih snovi in rudninskih dodatkov, je primeren za goveje in prašičje, pa tudi za konjske hleve. Našel sem Jo kake tri kilometra, stran, nasproti velike trgovske hiše, ki je bila vsa v temi.' Parkiral sem v drevoredu, posutem z gramozom, stopil v telefonsko kabino in poklical Wallacea. Na drugem koncu žice Je nekdo dvignil slušalko že po drugem signalu. Oglasil se Je prijeten moški glas: »Tu stanovanje gospoda Wallacea.« »Rad bi govoril z gospodom Wallaceom,« sem dejal. ... »Kdo pa želi govoriti z njim, prosim?« je vprašal glas na drugem koncu. »Thorold "Bazter. To mi je prišlo na misel, ko sem iskal telefonsko govorilnico. Ce je bil Baxter res tako ugleden advokat in pomembna osebnost v mestu, kot so govorili, potem bo njegovo ime prav gotovo pripravilo Wal-lacea do tega, da se bo potrudil k telefonu. Nisem se zmotil. Na drugi strani žice se je oglasil drug moški glas: »Baxter?« »Carl Wallace?« »Da, kaj pa ...« »Takoj moram govoriti z vami. še nocoj. Zelo važno je za vas.« »Kdo pa ste? Saj niste Baxter!« »Nekdo, ki hoče govoriti z vami... O Maude Sarrovv.« Dolg molk na drugi strani žice. »O kom . . .« — Kaj bi, saj ste me prvič dobro razumeli, gospod Wallace! Moram govoriti z vami. Nujno je. Ne verjamem, da bi raje videli, da bi se pojavil pri vas domat Gospa soproga bi utegnila biti ogorčena.« »Kdo pa ste?« je spet vprašal. »Se na misel mi ne pride, da bi sredi noči hodil z doma.« »Raje si premislite,« sem odrezavo dejal. Ce se ne boste premislili, bom telefoniral na redakcije vseh časopisov in povedal vse, kar vem o razmerju med vami in Maude Sarrovv. Vem pa vse, prav vse...« Slišal sem, kako je sopel. Pustil sem mu še nekaj časa, da je lahko premišljal, potem pa sem iznova vprašal: »Torej boste prišli, ali pa bom moral ...« »Prav, bom . . .« je rekel-čisto tiho. Pogledal sem na hišno številko trgovine, ki je stala nasproti govorilnici. »Sem na 1420, Orange Road. To je velika trgovina, kake tri kilometre od vas. Veste, kje je to?« »Da!« njegov glas je bilo hripavo šepetanje. »Počakal vas bom tam. V kakšnem avtomobilu se boste pripeljali?« »Jaz ... Bel »Cadillac!« »Cez koliko časa boste tu?« Spet kratek premor, potem pa: »Cez pol ure bom tam.« To mi ni bilo prav nič všeč, toda pustil sem. »Torej na svidenje!« Odložil sem slušalko. Pustil sem mu pol ure premora, ker nisem imel niti najmanjšega namena, da ga počakam tukaj, da bi mi jo zagodel. Usedel sem se ▼ »Chevrolet« in se zapeljal do Wal-laceove vile. Avto sem zapeljal h kraju ceste tik zraven vhoda v drevored, ugasnil žaromet in čakal. Motor sem pustil teči. Cez dvajset minut je po drevoredu v smeri glavne ceste s prižganimi žarometi pripeljal avto. Sprostil sem ročne zavore, zapeljal prav v vhod drevoreda in tako med obema kamnitima stebroma zastavil pot prihajajočemu avtomobilu. Skočil sem ven in z revolverjem v roki stekel h »Ca-dlllacu«. Wallace me Je prestrašen pogledal skozi okensko steklo. »Kaj pa je to?« »Ven!« sem ukazal. »Pa hitro!« pokazal sem pištolo. Odprl sem vrata in hitro je bil zunaj. Bil je možakar okrog štiridesetih, vitek, nervozen, prijetne zunanjosti. »Kaj naj to pomeni?« je vprašal s tresočim glasom. »Jaz sem tisti, ki vam je telefoniral, gospod Wallace.« To ga ni prav nič pomirilo. »Zakaj pa potem pištola?« »Samo varnostni ukrep, previdnost. Sedite v moj avto!« Spravila sva se v »Chevrolet«. Medtem ko sem zapeljal »Chevrolet« kakih šestdeset metrov po cesti nizdol in potem zavil v košat gozdič, se je Wallace stisnil k vratom, kolikor le mogoče proč od mene. Ko sva bila že dovolj globoko med grmičevjem, tako da avtomobila s ceste ni bilo mogoče opaziti, sem ustavil ter ugasil žaromet in motor. Potem sva se peš vrnila k njegovemu »Cadillacu«. Za volan se je usedel Wallace, jaz pa zraven njega. »He ... Trenutek,« Je bentil. »Po telefonu ste rekli...« »Premislil sem se. Vozite to škatlo ...« Nenadoma sem obmolknil Po cesti se nama je bližalo vozilo z močnima žarometoma. Ustavil se je prav pri vhodu v drevored. »Cadillacovi« žarometi so mu ob-svetili bok: bil je policijski avto; za volanom je sedel policaj v uniformi. Možakar, ki je sedel zraven njega, je odprl vrata, stopil na cesto in usmeril korak proti cadillacu. Bil je širokopleč in oblečen v temno obleko. OSMO POGLAVJE Zlezel sem na tla in se prilepil ob pod, da bi bil čimbolj majhen. »Pazite,« sem siknil Wallaceu. »Ce mi boste še eno zagodli, je po vas.« Pogledal je pištolo, naperjeno vanj, po-gledadal mene in roke na volanu so se mu začele tresti. Nikoli nisem bil kaj prida čeden; sedaj, ko sem bil neobrit, umazan in z razbitim nosom, pa bi se me, stavim, vsakdo ustrašil. Wallace je hitro obrnil glavo in pogledal skozi okno, ko je že bilo slišati Morgana, ki je stal zunaj. »Tudi v prihodnje bova živela kakor doslej,« sta izjavila .beatnika’, lci sta se te dni poročila v EdinbuTghu. Šestnajstletni nevesti Lindi v bundi in platnenih hlačah ter 19-letne-mu ženinu Richardu je bil za prvo pričo dolgolasi John Hampton (na sliki s palico) „IMona Lisa*4 v potniški kabini Predsednik Kennedy se je pismeno zahvalil francoski vladi za pripravljenost, poslati slovito podobo »Mona Lisa« za tri tedne na razstavo v washingtomsko nacionalno galerijo. Prireditev bodo odprli osmega januarja. Za prevoz čez Atlantski ocean so uvedli posebne varnostne in zaščitne ukrepe. S čez-ocemansko velikanko »France«, ki bo peljala podobo v Novi svet, se bo peljal tudi zastopnik pariškega Louvra. Sliko bodo spravili v poseben zaboj. Parižan bo tudi v treh tednih, ko bo »Mona Lisa« razstavljena v Washingtonu, nastopal kot umetniški nadzorni organ. Vse podrobnosti v zvezi s prevozom in s prikazom »Giocomde« Leonarda da Vinci v Washingtonu so zbrali v posebnem protokolu, ki sta ga podpisala zastopnik ameriške vlade in francoski veleposlanik v ZDA. Za varuha umetnine med prevozom so v Le Havru pripravili vse potrebno ne le v mestu, temveč tudi — to še posebej — na francoski ladji »France«, na kateri bo dobila »Mona Lisa« posebno kabino, ki jo bo med plovbo varovalo šest ljudi. V washington-ski narodni galeriji bodo v tistem prostoru, kjer bo razstavljena, zagotovili zrak z enako temperaturo in z istim odstotkom vlage, kot je v Louvru, da bi preprečili sleherno poškodbo 450 let stare, na krhko ploščo naslikane podobe. Dokončno odločitev francoske vlade oziroma njenega ministra za kulturo so v Parizu sprejeli z mešanimi občutki. Minister Malraux je prodrl s svojo utemeljitvijo, da so takšne mojstrovine »kulturna dediščina vsega človeštva«, zato jih ne smejo ljubosumno skrivati in imeti samo zase ljudje tistih dežel, v katerih so se znašle po naključju. »Mono Liso« .je Leonardo da Vinci prinesel v Francijo leta 1516, ko naj bi po naročilu kralja Francoisa naslikal več podob. Kralj je plačal za to sliko 4000 zlatnikov, obesiti pa jo je dal v Fontainebleauju. Tečaji za kadilce V okviru široke akcije proti kajenju so britanske zdravstvene ustanove organizirale na petih klinikah tečaje, ki se jih udeležujejo prostovoljno prijavljeni strastni kadilci. Zdravljenje obsega tri stopnje: na prvi gledajo tečajniki dokumentarne filme in fotografije, ki ponazarjajo vzročno zvezo med nikotinom in rakom, zlasti na pljučih; na drugi stopnji vsestransko razpravljajo o problemih kajenja, na tretji pa dobivajo razna zdravila, ki naj bi jim pomagala opuščati kajo. Dosedanji rezultati: 70 odstot- kov tečajnikov se je popolnoma odvadilo kaditi, pri preostalih pa zdravljenje ni zaleglo. MOJCA KOLAR DRAGO. STRME 118. Peter je komaj trenutek zatem, ko je goreče butare, vrgel prvo bombo proti gostilni; zgrešila je in ae razpočila ob debelem zidu. Razburjen jih je naglo metal drugo za drugo in šele s četrto je zadel okno; slišal je žvenket stekla, hip zatem pa eksplozijo in glasne klice Nemcev v gostilni. Peta bomba se je razpočila pred gostilniškimi vrati, ki so razrušena, zgrmela po tleh, in dvignila oblak prahu. 113. Medtem ko so se druga za drugo razletavale Petrove bombe, se je Andrej še plaza po drugo butaro, s katero naj bi zažgal hlev, ki je stal ob gostilni. Andrej je hitel, da izkoristi prvo presenečenje; preden se vojaki v postojanki znajdejo, bo on že z butaro pri hlevu, potem se bo pa že kako umaknil nazaj v temo. Oprtal si je butaro in skoraj zravnan stekel prati hlevu. Tedaj je iz gostilne šinila pod nebo raketa. 114. Andrej se Je naglo vrgel po tleh, ampak bilo je že prepozno: opazili so ga. Zaropotalo je in zažvižgalo mu je okoli ušes. Ni okleval; naglo so Jo splazil za rahlo vzpetino, ki ga je, dokler ne dvigne glave, varovala pred točo izstrelkov iz gostilne. Zdaj so rakete druga za drugo švigale pod nočno nebo in osvetljevale senožet pred gostilno, da je bila svetla kakor podnevi. Andrej ni mogel ne naprej, ne nazaj. ZEMLJA SE JE VDRLA. V najbogatejšem zlatem rudniku na svetu, West Driefonteinu v Južnoafriški uniji, se je izvotiena zemlja vdrla in zasula ved kot 50 rudarjev: 5 mrtvita, 20 ranjenih, 30 pogrešanih. (Foto: AP) MARS-1. Te dni so v Moskvi objavili fotografijo interplanetame postaje »Mars-1«, ki so jo izstrelRi proti planetu Mars 1. novembra. Znanstveniki so izračunali, da bo interplanetarna postaja dosegla Mars pribliino v sedmih mesecih. (Foto: TASS) Nadaljevanje Dosedanjih pridobitev ne smemo zanemarjati Ljubljani najbrž za Gorenjsko ne bi bila v vsakem primeru koristna. Razen tega je zdaj v Kranju precej intelektualne delovne sile, ki je najbrž ne bi kazalo vezati na Ljubljano zaradi gole združitve okrajev. To bi pomenilo drobljenje sil, ki v nobenem primeru ne bi bilo koristno. Nasprotno: misliti bi bilo treba celo na to, da bi obenem z razbremenitvijo nekaterih okrajnih funkcij v Ljubljani, okrepili intelektualno delovno silo v takšnih središčih, kakršno je Kranj. Od pripojitve kranjskega okraja k ljubljanskemu imajo lahko korist v obeh bivših okrajih, če bo okrajno vodstvo menilo, da je potreben vzporeden razvoj na obeh območjih. Gre predvsem za to, da je Gorenjska kot celota v povprečju bolj razvita od precejšnjega dela ljubljanskega okraja. Slabo bi bilo, če bi želel zdaj kdo izkoristiti Gorenjsko za okrepitev zaostalejših področij v ljubljanskem okraju. V novem okraju bo treba med drugim tudi resno misliti na rekonstrukcijo industrije na Gorenjskem, ki je že zdaj močno iztrošena in taka kot je, kmalu ne bq mogla več slediti industrijskemu razvoju v svetu. Vinko Hafner je ocenil združitev samo kot pozitivno, dejal pa je, da je določena skepsa v tem pogledu tudi koristna. Forumi, ki bodo imeli opravka z bodočo ekonomsko in družbeno politiko okraja naj' s temi stvarmi računajo, če si nočejo ustvariti težkih gospodarskih in tudi družbenih razmer na Gorenjskem. Ni treba namreč misliti, da novi zakon že tudi močno zmanjšuje funkcije okrajev. Okraji imajo zdaj še vedno v rokah močan potencial delno zaradi združevanji določenih služb delno pa tudi zaradi moralnega ugleda in moči. Povezovanje republike z občinami ličnih izobraževalnih, kulturnih in drugih družbenih potreb v neprestanem kontaktu z našimi sosedi, navzven predstavljali tudi vso našo republiko. Novi okraji in tudi republika, bodo morali skrbeti, da bodo komune te dosedanje naloge opravljale tudi v prihodnje. S tem, ko sem posebej omenil Novo Gorico in Mursko Soboto, je dejal tovariš Vilfan, nisem hotel prav nič zmanjšati pomen Kranja kot središča Gorenjske ali pa pomen Novega mesta kot središča Dolenjske. Razna medobčinska združevanja sredstev (na primer za reševanje zdravstvenih potreb na Dolenjskem, ali šolskih potreb v Prekmurju), so pravzaprav že anticipacija tistega, kar bo treba na še dosti obširnejšem območju intenzivno pospeševati; tako da s sedanjim združevanjem medobčinske sheme ne bodo utrpele škode, pač pa se bodo še bolj razvile in okrepite. Dr. Vilfan se je dotaknil tudi vprašanja slabih cestnih zvez med severno in južno Primorsko oziroma med Goriško in Koprom ter med Celjem in zasavskimi občinami. Ti problemi niso novi in: že dalj: časa je jasno, da bosta morali ti dve cesti v procesu modernizacije cestnega omrežja priti -čim prej na vrsto. Z združitvijo okrajev dobivajo te že dalj časa znane potrebe še večjo prioriteto, kot so jo imele doslej. Ob koncu izvajanja je tovariš Vilfan' zavrnil pripombe in mnenja nekaterih skeptikov, ki dvomijo v koristnost sedanjih teritorialnih sprememb. Po njihovem naj bi bile sedanje nove krajevne skupnosti zgolj bivše občine (zlasti po revizijah, ki jih bo treba še opraviti pred sprejemom nove ustave) stari okraji. Novi okraji pa po njihovem spominjajo na nekdanje kratkotrajne oblasti. Po Vilfanovem mnenju pa se s takšnimi skeptiki lahko strinjamo samo v tem, da je bilo pri razvijanju našega sistema treba računati na določene geografske konstante in da nihče ni mogel in hotel teh geografskih konstant spreminjati. Skeptiki pa nikakor ne bodo šli tako daleč, da bi zanikali razliko med nekdanjimi občinami in sedanjimi krajevnimi skupnostmi, med nekdanjimi okraji in sedanjimi komunami in med nekdanjimi oblastmi ter novimi okraji, ki bodo nastali po združitvi. Ta razlika je namreč tako ogromna, kakor je pač razlika med dvema sistemoma. ••• Cestno omrežje zastarelo izboljšave cest in s tem preprečili potenciranje negativnih posledic. Ceste morajo v resnici postati sestavni del gospodarstva, ker je od njihove razvitosti in stanja odvisen razvoj in cena cestnega transporta, ki se odraža tako v stroških proizvodnje, kot v standardu proizvajalca. Zato je za razvoj in • za stroške cest zainteresirano gospodarstvo kot celota, kakor tudi posamezne delovne organizacije in neposredni koristniki. V tem smislu spremenjen odnos do cest mora najti svoj odraz v financiranju, izgradnji in modernizaciji cest.« Neposredni koristniki so doslej prispevali le 18°/« k celotnim stroškom cest. Vendar pa njihov prispevek s porastom števila vozil narašča iz leta v leto. S tem narašča tudi možnost najemanja kreditov za modernizacijo in rekonstrukcijo cest; modernizacija cestne mreže pa znižuje stroške vzdrževanja, prihranek na vzdrževanju in vsakoletni prirastek prispevkov neposrednih koristnikov pa omogoča odplačevanje kreditov. Na ta način lahko dohitimo razvoj cestnega prometa in se približamo stanju, ko bo nadaljnji razvoj cest možno kriti samo iz prispevkov neposrednih koristnikov. Se bolj kot celotno gospodarstvo pa so zainteresirane na konkretnih cestah določene proizvodne organizacije in izrazito turistična območja, ki so izključno vezana na dovoz po določeni cesti. Zato je utemeljeno v takem primeru ne le kreditiranje, ampak celo sofinanciranje določenih cest s strani takih organizacij ali območij. Za financiranje cest je možno najti oblike financiranja gospodarskih organizacij, združevanja sredstev ljudskih odborov in splošnega ljudskega posojila. Za smotrno zbiranje in gospodarjenje s sredstvi za ceste pa je potreben jasen program razvoja cestne mreže. Po zasedanju NATO neodvisni francoski jedrski sili, toda tudi tokrat niso mogli zlomiti njegove trme. Tanjug poroča iz Bonna, da zahodnonemški tisk, ki je blizu vladi, ne skriva svojega razočaranja nad rezultati zasedanja ministrskega sveta NATO. Razočarani so predvsem zaradi tega, ker tudi tokrat niso ustregli želji Zahodne Nemčije, da sodeluje pri kontroli had jedrskim potencialom NATO. V Bonnu so presenetile predvsem izjave ameriškega obrambnega ministra McNa-mare o tako imenovani »novi ameriški strateški liniji«. Bistvo te nove linije je v tem, da ZDA dajejo očitno prednost konvencionalni oborožitvi in da se upirajo razširitvi kroga »kontrolorjev« nad jedrskimi silami. •ctet ZR Nemčija o incidentu in naš odgovor bej je bila opozorjena na nevarnost, da se pripeti resnejši incident ponoči, saj nihče ni mogel domnevati, da se bodo ustaški banditi čutili tako svobodne, da bodo storili takšen zločin podnevi, opoldne, in da jih bo večina mirno počakala na prihod policijskih organov. Mislili smo, da je to opozorilo zadostovalo, ker to ni bila prva intervencija te vrste, kakor tudi,' ker smo stalno opozarjali zunanje ministrstvo Zvezne republike Nemčije na nevarnost zločinske dejavnosti fašistično-ustaških elementov. Varnost diplomatskega predstavništva mora biti po veljavnih mednarodnih normah, ki jih je sprejela tudi zvezna vlada republike Nemčije, zajamčena od jutra do večera, ne glede na to, ali so poprej opozorjeni ali ne. To še tem bo££ ker 3e bilo zveznim organom dobro znano, da so v bližnjih mestih, zlasti pa v Dortmundu in Kolnu, teroristične skupine ustaške emigracije. Na te skupine in na nepojmljivo strpno stališče uradnih organov do njih je jugoslovanska stran večkrat opozorila. Zaradi vsega tega sodim, da je irelevantno, da bi z naše strani posebej opozarjali na nevarnost ustaškega terorja podnevi ali ponoči.« Plenum CK Poljske združene delavske partije Varšava, 17. i dobili vsaj tistih 15 od 65 mest v zakonodajnem svetu,. :ki so jim jih »velikodušno« zagotovili z južno- V kinu nam kažejo Preiskovalni sodnik V italijansko-španski koprodukciji je režiser Luigi Zam-pa posnel črno-beli film »Preiskovalni sodnik« z dvema vzporednima, a ne enako jasno izpeljanima zgodbama: družbeno-kritično in psihološko. Povezuje ju naslovni junak filma, ki prvo preiskuje, drugo pa neposredno doživlja, ne da bi mogel preprečiti njeno katastrofo. Obe zgodbi se zanimivo prepletata in dajeta filmu notranjo napetost, ki pa jo včasih priduši počasen tempo zapleta. Vsekakor ima prva zgodba širše objektivne okvire in škoda je, da je v filmu pomaknjena v ozadje. Ko preiskovalni sodnik raziskuje zločin, ki ga je zagrešil reven pristaniški delavec, postopoma odkriva umazano ozadje izkoriščanja brezposelnih in spoznava, da je obtoženi pravzaprav žrtev socialnih krivic, ne pa edini in poglavitni krivec. Prav taka žrtev družbenih razmer je tragični junak druge zgodbe, družinski oče, poštenjak, toda slabič, ki se prepušča ambicijam svoje žene., Rojen uradnik, j kot pravi mm, se v želji, da i bi zagotovil družini standard, ' kakršnega zahteva žena, zaposli v poklicu, ki ga ni sposoben opravljati in da končno zasluži zahtevani denar, zaide v kriminal. Moralno depresijo, ki jo ob teh dveh zgodbah »brez krivde krivih« doživi preiskovalni sodnik, ko se zaveda ozkosti pravosodnih paragrafov, premaga vera v dobro, ki ga odkriva v itydeh. Vendar ob teži obeh zgodb njegova končna odločitev1 ne izzveni povsem prepričljivo. Med igralci, ki so z uspehom oblikovali zahtevne vloge v filmu., so Jozč Suarez, Francois Perrier, Jacgueline Sassard, Claudia Cardinale in drugi. Film »freisieovatni sodnik« je odkupilo podjetje Makedonija film in za predfilm dodalo optimistično, a standardno posneto zgodbico o mladih graditeljih avtomobilske ceste, posneto v proizvodnji Vardar filma. S. G. rodezijsko ustavo. Položaj, ki je tako nastal v Južni Rodeziji, je vzbudil nezadovoljstvo ne samo v osvobojenih afriških državah, ampak tudi v svetovni javnosti, kar je zlasti prišlo do izraza v nedavni debati v Generalni skupščini. Generalna skupščina je odločno obsodila politiko priseljenske vlade kakor tudi stališče Velike Britanije ter presodila, da je položaj v Južni Rodeziji zelo eksploziven. Zaradi kritik, pa tudi v strahu pred čedalje večjim nezadovoljstvom podjarmljenih Afričanov je Whiteheado-va Združena federalna stranka v predvolilni kampanji obljubljala, da se bo položaj Afričanov »zboljšal« in da jim bodo »pomagali«, da bodo v svoji lastni deželi dobili večino — čez 15 let. Afričani pa so te obljube sperejeli zelo ravnodušno, o čemer najbolj priča njihovo skoraj popolno bojkotiranje volitev. Od kakih 13.000 Afričanov, ki jim je Whiteheado-va vlada priznala volilno pravico, jih je prišlo na volišča le nekaj sto, medtem ko so priseljenci — ki nočejo izgubiti svojega privilegiranega položaja in profitov niti čez 15 let — glasovali za južnorodezijske ultraše. Rezultati volitev so tudi nov poraz politike, ki si prizadeva ohraniti pri življenju Centralnoafriško federacijo. »Rodezijska fronta« sodi, da je mogoče interese priseljencev bolje ohraniti v neodvisni Južni Rodeziji, politično ločeni od Severne Rodezije in Njase, v kateri vlada afriška večina. Sef južnorodezijskih ultra-šev Field je takoj po objavi volilnih rezultatov objavil, da bo nadaljeval politiko rasne segregacije in da bo postavil pred sodišče vse aretirane afriške politične voditelje. Njegov uspeh na volitvah pripisujejo tudi podpori južnoafriške vlade rasista Verwoerda. Kakor pripominjajo, bi utegnila ultraška vlada v kratkem skleniti vojaške pakte z južnoafriško vlado in s portugalskimi kolonialnimi oblastmi v Mozambiku. V zvezi z nadaljnjim razvojem dogodkov pričakujejo s posebnim zanimanjem izjavo britanskega ministra But-lerja, ki bo v torek v parlamentu govoril o prihodnosti federacije Rodezije in Njase. Dva mrtva in eden hudo poškodovan Manfca Sobota, 17. dec. ~ Na Tišinski cesti v Murski Soboti se je v soboto dopoldne pripetila huda prometna nesreča. Franc Lipič je z osebnim avtomobilom M8-17*05 prehiteval nekega kolesarja. Zaradi spolzke ceste pa ga je pri* čelo zanašati, tako da je trgii v:-tovozni avtomobil MB-24-00, ki ga je nasproti pripeljal Avgust Bukovec. Sopotnica Marija Ferkič je uaVlA'med prevozom v bolnišnico, voznik Lipič pa je umrl v bdlpiš-zriot. Drugi sopotnik Andrej Karba pa je hudo poškodovan, vendar je igven' življenjske nevarnosti. Na osebnem avtomobilu je za 700.000 dinarjev škode, na tovornjaku pa za 50.000 dinarjev. NosroCa m avtomobilski costi NOVO MESTO, 17. dec. — Na avtomobilski cesti, pri odcepu za Mačkovec, se je v soboto zjutraj zaletel v tovorni avtomobil PU-15-42 w. lemoju Je vi Bogomil Cl Celje. IT. dec. — Iz iCelja proti Šentjerneju je voeil včeraj popoldne Bogorhit Cizelj osebni avtomobil CE-48-65. V vasi Store je pri bigi št. 24 dohitel pešca Ru- dija Metličana, ki Je Sel po sredini ceste. Cizelj je nekaj metrov pred njim zaviral, zaradi poledenele ce- ste pa ga je zaneslo in je z dee-nim žarometom zadel Metličana in ga zbil po cestišču. Rudo poškodovanega pešca je voznik sam takoj odpeljal v bolnišnico, nato pa prijavil nesrečo organom LM. Naprimarna hitrast na poladanall časti Maribor. 17. dec. — Drago Cvitanlč je v soboto pooldne vozil osebni avtomcM KB-JMl la Prevalj proti Ravnam na. Koroškem. Zaradi preveMke hitrosti na spcdaki oeetl je na msttu V Dobji vasi trčil v osebni artommil K-85187,1 ki ga Je nasproti nrtoeii*] UbMJiim. 17. dec. — Kot imo Je sreči, ki se je pripetil« 12. decem- bra na železniškem prelazu v Gregorinov i ulici, hudo ponesrečil 8-letni učenec Anton Prebil. Izvedeli smo, de Je deček v petek ponoči umrl v ljubljanski bolnišnici. Nenadna smrt Ljubljana, 17. dec. — Včeraj zvečer so pod stopnicami gostilne »Cerugak v Trbovljah našli mrtvega 57-letnega Jožeta Lebarja. Krajevni zdravnik, ki je truplo pregledal. ni našel znakov nasilja. lzsll|avot |a prodnost Ljubljana, 17i dec. — Po Ge- - - - . . s— _____________ lovikt osati Je v soboto popoldne vozil Gvido nimc osebni avto mo-bil LJ-113-58. Po neprednostni So* Jerjevi cesti pa je na Celovško cesto pripeljal stane Grom osebni avtomobil LJ-10-M in tako izsiljeval prednost. Prt trčenju se ji Grom laže poškodoval., na vozilih pa je za 300.606 dinarjev materialne škode. Za difear ailHJaa Ljubljana, 17. dec. — harjevi .cesti, pri bišt št. nes ob,10.15 uri ------3 tovomiin avte i trčil v ssdnji del vornjaha MO-ll-gg ' < Pavjo Vib 174- Joslf S* 3fc Do n ca teše radi goste megle lit ler Dušan Dolja j* i. .. materialne škode je okrog 4 dinarjev. Poplave v brbiji m -» na Kosmetu Priština, 17. dec. (Tanjug). Hudi nalivi, ki so sinoči zajeli Kosovsko-metohijsko oblast, so napravili v Prištini in okolici veliko škodo. Vode so prodrle v mestni vodovod in onesnažile pitno vodo. Zato so bili ljudje danes dopoldne brez vode. Del vodovoda je povsem izključen, drugi del pa preskrbuje mesto z vodo v omejenih količinah. Zato so oblasti priporočile prebivalcem, naj pitno vodo pred uporabo prekuhajo. V okolici mesta so poplavljena širna polja. Po prvih cenitvah je poplavljenih ob izlivu Sitnice kakih 6000 ha obdelovalne zemlje, od tega večinoma s pšenico zasejanih njiv, na katerih pšenica še ni vzklila. Člani štaba za obrambo pred elementarnimi nezgodami potujejo po poplavljenih področjih te komune. Zadnje deževje je povzročilo tudi naglo naraščanje mnogih rek v jugovzhodni Srbiji. Južna Morava po vsem toku naglo narašča in poplavila je že več sto hektarjev njiv. Velika opekama v Bujanovcu je morala davi ustviti delo, ker je voda vdrla vanjo. Tudi reka Vlasina je naglo narasla in odnesla pri Vlasotincih tri lesene mostove. Spričo naglega tajanja snega na Kukavici in hudih nalivov sta reka Jablanica in šumanka narasli za dobra dva metra. V Lebanju je voda sinoči zalila 170 hiš. štab za obrambo pred poplavami je ob pomoči prebivalcev ukrenil vse potrebno za nastanitev družin iz poplavljenih hiš. V spodnjem toku je Jablanica poplavila več vasi. V vasi Dobročaneje je Pri-lepnička reka naglo narasla in zajela avtobus podjetja »Proleče«, ki je bil na redni vožnji na progi Kosovska Ka-menica-Gnjilane. Voda je zalila avtobus tako visoko, da je segala do sedežev. Potniki so razbili okna in se ob pomoči še drugih k sreči vsi rešili. Načrtnejše znanstveno raziskovalno delo na Hrvatskem Zagreb, 17. dec. (Tanjug). Na Hrvatskem je zdaj registriranih kakih 250 znanstvenoraziskovalnih inštitutov, v katerih dela nad 2000 inženirjev; pri posameznih fakultetah pa Je na Hrvatskem 70 zavodov. Upravni odbor republiške gospodarske zbornice je ocenil to število inštitutov kot neustrezno učinku njihovega dela in predlagal široko združevanje, ki naj bi izločilo celo vrsto vzporednih in dostikrat nepomembnih poslov, s katerimi se ukvarjajo te ustanove. Po mnenju republiške gospodarske zbornice so mnoge organizacije na Hrvatskem zainteresirane za to, da tudi.same ustanavljajo razne znanstvene ustanove, ker menijo, da bi se tako lahko v še večji meri ukvarjale z urejaiijem problemov svojega lastnega razvoja. Združitev znanstveno raziskovalnih inštitutov in zavodov bi omogočila tudi boljšo in bolj racionalno izkoriščanje opreme, ki dostikrat ne služi svojemu ■ namenu.. Gospodarski . zbornici HtVatske predlagajo tudi ustanovitev oentža, ki naj bi se ukvarjal s povezovanjem znanstveno-rasiskovr'-)h inštitutov z go-spodarskimi organizacijami in zavodfe ' • ' V' .fr Osnova naj bo pogodba Skupnost jugoslovanskih poklicnih gledaliSč o odnosih med gledališčem in ustanoviteljem Novi Sad, 17. dec. (Tanjug). Prve izkušnje sarajevskega Malega pozerišta v novem načinu financiranja in delitve osebnih dohodkov, o katerih je poročal Jurisiav Korenič, so bile povod za široko izmenjavo mnenj na današnji razširjeni seji skupnosti poklicnih gledališč Jugoslavije v Ncvem Sadu. Sarajevsko gledališče je ponudilo okrajnemu ljudskemu odboru Sarajevo, naj vnaprej odkupi 150 predstav in ker je bila ponudba’ sprejeta, so obveznosti določili s skupno pogodbo. Sto trideset predstav je minimum, ki ga zagotavlja gledališče pod kazenskimi penali, vtem ko lahko ljudski odbor plača največ 150 predstav. Od tega števila je OLO voljan financirati dve petini predstav, uprizorjenih izven mesta. Za vsako predstavo bo dobilo gledališče 180.000 din, kasira-lo pa bo tudi čisti dohodek od njih. S tem pa ni izključena možnost, da sklene gledališče podobne pogodbe tudi z drugimi organi, kakor so občine, delovni kolektivi itd. Od skupnih dohodkov gre 70 odstotkov za osebne dohodke. 30 odstotkov pa v druge sklade. Predstavnik banjaluškega gledališča pa je mnenja, da se s sklenitvijo pogodbe med gledališčem in ljudskim odborom zagotoviti samo zanes- ljivejši vir financiranja, v bistvu pa se s tem v razdelitvi nič ne spremeni. Dodal je, da bi morala biti ureditev odnosa družbe do kulture nasploh »izhodišče« na poti k uvedbi novega načina delitve. S tem mnenjem se je strinjal tudi generalni sekretar Skupnosti dramskih umetnikov Jugoslavije Joža Rutic, ki je večino svojega govora posvetil mestu in vlogi Svetov za kulturo od komune do federacije. Po njegovem mnenju bi bilo treba svete za kulturo reorganizirati, da bi postali dejanski nosilci kulturne politike. Rekel je, da bi morala kultura kot posebno torišče družbenega življenja dobiti v novi ustavi še pomembnejše mesto, kakor pa je predvideno v sedanjem osnutku. Združenje dalmatinskih vinarn Split, 17. dec. (Tanjug). Predstavniki dalmatinskih vinam, ki zajamejo tri četrtine tržnih količin vina v Dalmaciji, so se na današnjem sestanku zedinili, da ustanove skupno poslovno združenje. Njegova naloga naj bi bila pospeševanje proizvodnje in skrb za kakovost ter prodaja vina doma in v tujini. Is včerajšnje druge izdaje Predlogi iz Colomba za New Delhi in Peking New Delhi, 16. dec. Kot poroča Reuter, je cejlonski ambasador v Burmi Pieris pripotoval danes v New Delhi s predlogi za mir, ki jih je formulirala konferenca azijsko afriških dežel v Co-lombu IX) proučitvi indijsko kitajskega spopada. Pieris bo izročil predloge premiera Nehruju na jutrišnjem sestanku z njim, potem pa bo odpotoval v Peking, kjer bo mnenje konference obrazložil tudi predsedniku kitajske vlade Cu En Laju. Premiera bosta tako imela čas, da proučita ideje šestih neangažiranih dežel prej. preden bosta sprejela premiera Ceylona Sirimavo Bandara-naike, ki bo konec tega meseca prav tako obiskala Nehruja in Cu En Laja, da bi jim osebno objasnila stališče konference v Colombu. V pričakovanju »preciznih detajlov« v New Delhiju doslej niso uradno komentirali pobude neangažiranih dežel. SporoCilo o indijskih ustnikih Peking. 16. dec. — Hsinhua sporoča, da je kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve danes obvestilo indijsko ambasado v Pekingu, da so v bojih, ki so potekali pred 16. novembrom v obmejnem predelu. ujeli še 204 indijske oficirje in vojake, poleg 927, o katerih je bilo že sporočeno. Sporočilo pravi, da je s tem seznanjen tudi indijski Rdeči križ. V Nopalu uvajajo svete Katmandu, 16. dec. AFP poroča, da je nepalski kralj Mahendra proklamiral danes novo državno ureditev. Namesto dosedanjega parlamentarnega sistema, uspostavlje-nega leta 1961, uvajajo v drža-vi sistem »pančajat« (svetov) JTa tej osnovi bodo upo-stavili svete v vaseh, mestih, okrajih in pokrajinah, nato pa tudi najvišje telo — nacionalni svet. V govoru, ki ga je ob tej priliki imel po radiu, je podpredsednik nepalske vlade Žiri med drugim napovedal, da bodo v kratkem spremenili tudi agrarni zakon. Fanlani brani sodelovanje centra in levice Lecce, 16. dec. — AP sporoča, da je italijanski premier Fanfani danes nastopil v obrambo politike sodelovanja centra in levice, ki jo izvaja njegova vlada V govoru, ki ga je imel v Lecci, je Fanfani zavrnil kritike na tako politiko. Izjavil je, da potrjujeta njegovo pravilnost ekonomski napredek in povečanje osebnega dohodka, ki je v Italiji, kot je poudaril, večje kakor v Franciji, Zahodni Nemčiji in Britaniji — v deželah, v katerih vlade ne sodelujejo z levico. Zahodnonemška ladja se je potopila Haag, 16. dec. (Reuter). — Zahodnonemška ladja »Nauti-lus« (3218 brt) se je danes potopila pri nizozemskem o-toku Texel. Bojijo se, da je izgubilo življenje 23 mornarjev. Rešili so samo enega člana posadke, ki je izjavil, da so mornarji zapustili ladjo pol ure potem ko je kapetan sporočil o usodi ladje, ki se je znašla v središču ura-gana. Napoved za torek: Pretežno Jasno do zmerno oblačno vreme. Pozneje od zahoda naraščajoča oblačnost. Zjutraj po kotlinah megla. Najnižje nočne temperature med —3 in —7, v Primorju 2, dnevne do 5, v Primorju do 10 stopinj Celzija. Stenje: Greben visokega zračnega pritiska se širi iznad zahodne Evrope nad Balkan. Nove atlantske frontalne motnje so dosegle Britanijo in bodo vplivale tudi na nate kraje. na svetu, izvotlena zemlja 5 mrtvita, 29 ranjeiun, NA GLAVO. Za »Zlato rokavico« sta boksala v Arizoni (ZDA) Dave Watkins in Paul Gallegos s tako zavzetostjo, da je v nekem trenutku oba zaneslo iz ringa. Zmagal je Watkins. (Foto: AP) SKOTJE NA BORNEU. Po uporu v Bruneiju na Borneu so poslali iz Singa-pura na uporniško ozemlje bataljon škotskih strelcev. Britanski vojaki so zavzeli »petrolejsko mesto« Seria in izpustili 45 ljudi, ki so jih uporniki zaprli v policijski postaji. (Foto: AP) DELO ir TOREK, 18. DECEMBRA 1962 Pisma irii Zbor proizvajalcev. ObLO Litija je fezpr^rtjal p- osnutku družbenega tplana ca- leto 1963. Osnutek-^aredvideva, da se bo fizični olfceg proizvodnje v vseh panogah gopodar-stva glede na letošnjo realizacijo povečal za 9.1 odstotka, pri čemer naj taji se povečala industrijska proizvodnja za 5.9 odstotka,. Jfrnetijska za 36.9 in obrt za ;;'8.9 odstotka. Za celotni dohodek predvidevajo povečanje fa U odstotkov. Pri tem pa,ne bo prišlo do znatnega pofečanja zaposlenih (za 7.8 odstotka). Minuli Litiji ve« k! jo or bo posvečen političnim vp gradnjo gospodarskih objektov in stanovanj, za komunalno Samo letos do konca septembra 2969 milijonov din, dd tega idnjo nove ceste med dvema največjimp stanovanjskima bloko- mladi- <1—p... L li coitko teles — fied igro. v šoli vedno znova se mali gojenci vživljajo v čudni, temni svet. Na vsakem koraku jih čaka obilo presenečenj. Foto: Busič Bil sem resnično vesel Tovarii urednik, pred dnevi sem nepričakovano prejel vabilo, naj se oglasim v posvetovalnici za alkoholike zdravstvenega doma v Celju, in sicer v II. nadstropju, čakalnica 7. Pred dobrim letom sem se dva meseca zdravil zaradi alkoholizma v bolnišnici Vojnik v Celju. Ko so me odpustili, so mi zdravniki svetovali zdravljenje s tabletami, abstinenco in kontrolo. Zdržal sem več kot pol leta, vendar moram priznati. da skrajno težko. Vedno pogosteje sem se zasačil pri misli in želji, da bi spet začel piti — skoraj neopazno sem tudi začel. Sam s seboj sem postajal nezadovoljen, vznemirjen, skratka, začel sem doživljati krizo. Priznam, da sem tudi v svojem zasebnem življenju doživljal težave. Obisk v posvetovalnici oziroma razgovor s tovarišico, ki vodi to posvetovalnico. me je sprostil. Zopet se mi je okrepila volja za abstinenco, zapet sem sklenil vz,raiati v boju proti alkoholn-m pijačam, ki imajo name poguben učinek. Tovarišica mi je v začetku razgovora razložila namen in delo posvetovalnice, ki naj bi z redno in občasno kontrolo spodbujala ljudi pri zdravljenju in jim nudila pomoč. Povedala mi je, da želi zdravstvena služba s takim zdravljenjem, t. j. ambulantnim, doseči ne samo medicinsko zdravljenje, temveč da je poglavitni namen njihovega dela, da preobrazijo alkoholikovo osebnost. Resnično sem bil vesel in sproščen, ko sem po enournem razgovoru zapuščal ordinacijo. Vsem tistim, ki so podlegli alkoholizmu, jo priporočam. čeprav anonimnih pisem ne objavljate, vas prosim, da v tem primeru napravite izjemo. N. N., Celje Tovariš Novak, narobe! Tovariš urednik, v »Delu« z dne 12. dec. 1962 ste objavili pismo tov. Novaka iz Ljubljane. V pismu tov. Novak trdi, da ni dokazano in nujno, da bi rpetindvajset« bilo tvorjeno po nemškem vplivu in da mu tako štetje v Prekmurju žal ni znano. Nadalje trdi, da Prekmurci štejejo 5 Jr 20 v narečju »pčtdvai-sti«, torej v obeh primerih 5 + 20. Edina razlika je v tem, da je tov. Novak pre- vedel številko 23 v prekmurščino dobesedno. Ni pa omenil, da Prekmurci tudi štejemo 20 + 5 v narečju »dvajsti pit« f == 20 + 5), »tresti dva« (30 + 2) itd. S tem hočem omeniti, da ima prof. Plemelj prav, ko je v svojem pismu uredništvu Dela 8. 12. 1962 omenil, da Prekmurci štejejo 20 + 5, vendar tega ni v narečju nakazal (dvajset pet — dvajsti pčt). Zakaj štejemo v Prekmurju tudi 20 -j- 5, mi ni znano. Mogoče ima na tako štetje vpliv sosedno madžarsko jezikovno področje, ki spolh ne pozna štetja na nemški način. Ne morem trditi, da vsi Prekmurci štejemo 20 + 5. štejemo na različne načine 20 + 5 in 5 + 20 v narečju in tudi kot predpisuje pravopis, vendar nimam podatkov, kateri so v večini. Zato mislim, da tov. Novak ni imel prav, ko je končal svoje pismo »Le čevlje ...« Ivan Horvat, Koper Ena in ena ... Tovariš urednik, k obnovljeni pravdi akademika Plemlja o slovenskem štetju (8. 12.J, h kateri se je že oglasil Vilko Novak (12. 12.J, se oglašam samo zato, ker imam pri roki koncept, s katerim sem se hotel postaviti po robu že prvemu Plemljevemu pismu (20. 4.). Molčal sem — kakor še kdo drug — ker je Plemljevo pismo stvarno zavrnil prof. Breskvar, še posebej pa zato, ker v ozračju pred meseci nisem hotel podpreti umetno razpihanega prizadevanja, da ne uporabim hujšega izraza, diskvalifikacijo sodelavcev pri Slivenskem pravopisu. Iz svojega nekdanjega pisma posnemam. Ramovš je v Morfologiji, ki je izšla pa drugi svetovni vojni, zapisal: »Slovenski način štetja (npr. enaindvajset nima nič skupnega z nemškim, v indoevrop-ščini so možni vsi načini in so vsi jezik, (indoevrop-ske skupine) štetje po svoje preobražali.« Nahtigal je v svojih slovanskih jezikih zapisal, da je najti štetje enaindvajset samo pri slovenščini in deloma pri češčini, to pa da je nemški način. Ker ni resnična prva trditev, ne morem sprejeti tudi Nahtigalovega sklepa. Ni res, da bi se Slovenci po svojem štetju razlikovali »od vseh Slovanov in tudi Romanov«. Vzamem Zahodne Slovane, neposredne sosede Nemcev. Akademik Havrdnek za češčino ugotavlja, da izgovarjamo števnike na dvojni način: jedenadvacet in dvacet jc-den. Pri računih in pri na- rekovanju številk uporabljamo.bolj drugi način. Sta. ra češčina je imela do 14. stol. rabo jeden a dvadesd-ti. (Ramovš ugotavlja v že omenjeni Morfologiji: «V dobi civilizacije, ko so pričeli z blagom trgovati v večjem obsegu, se enica manj uveljavlja kot desetica, slovenščina pa je obdržala konservativno edni-co pred desetico.«) Tudi Slovaki imajo obojno štetje: jedenadvadsat’ in dvad-sat'jeden, pogostnejši pa je drugi način. Gomjelužiška srbščina ima enice na prvem in desetice na drugem mestu, dolnjelužiška srbščina pa ima spet obojni način. Poljski jezik postavlja na prvo mesto desetice, za njimi enice. Vse sodobne slovnice omenjenih jezikov kajpada sprejemajo stanje, kakršno se je ustvarilo, in ne predpisujejo kakršnih koli sprememb v živi govorici. Spremembe pa naj bi diktiral SP? O absolutni prevladi štetja enaindvajset v živem govoru ni treba šele razpravljati. (Novak je svoje povedal o prekmurskem narečju.) O popolni prepovedi istega načina v književnem jeziku enako ni izgubljati besed. Kljub dosedanjemu »napačnemu, reakcionarnemu, nemškemu, avstrijskemu, diktiranemu« načinu štetja so na Slovenskem lahko zrasli v zadnjih deset in desetletjih dobri matematiki, fiziki in ato-misti. Nobene možnosti ni. da bi milijonu in pol Slovencev zdaj predpisali nov način štetja. Nihče pa ne brani, da si ne bi znanstveniki vzeli zase Plemljev način. Drugim — da sem nazadnje še oseben — pa naj nikar ne predpisujejo, da bi govorili: imam trideset tri leta. žena šteje dvajset devet let, stara mati je prekoračila sedemdeset šesto leto, ura je udarila dvajset četrtič, Triglav ima dva tisoč osemsto šestdeset osem metrov ipd. Ne delajmo nasilja nad smreko, ki noče biti hrast. Viktor Smolej Odrezane znamke in odnrto nismo Tovariš urednik, pošiljam vam kuverto z arabsko revijo Arab Obser-ver, in to tako, kakršna je prišla v moje roke: kuverta je razrezana in strgana. ZnamRe ‘ so odrezane; ne vem, čej.tudi iz pisma ni kaj izginilo. - Ko mi je poštar prinesel revijo, sem ga vprašala, zakaj polovica pisma manjka. Odgovoril mi je: »Jaz ga nisem raztrgal. Prinesel sem vam to, kar je prišlo v moje roke.« Pogledala sem tudi polovično naslovno stran m prebrala: šlo izrezano«. Pismonoše torej žim, sprašujem pa bi bil tisti, ki je znamke in odprl pismo? Draga čamemik, Ježica 0 Dajmo jim možnost Tovariš urednik, večkrat opazujem no, ki se vrti okrog avtomobilov; opazujem željo, da bi spoznala avtomobil in da bi se tudi peljala. Pri tem se spomnim na tole: Imamo razna društva in klube, v katerih se mladina izživlja po svojih potrebah. Nekje se zbirajo kolesarji, drugod jahači, veslači, letalci itd. Imamo pa tudi avtomoto društva, toda njih člani so samo lastniki avtomobilov. Ali ne bi bilo umestno in koristno, če bi pri teh društvih ustanovili tudi mladinske krožke, podobno kot imamo radio krožke, foto krožke ipd. Pod strokovnim vodstvom bi se tu tako imenovani »ljubitelji avtomobilov«, ki se včasih tudi ilegalno kam zapeljejo, spoznavali z motorizacijo, prometom, varnostjo in ne vem še s čim, kar sodi zraven. Naučili bi se voziti in tako zadovoljili svoje težnje. Verjetno bi ta ali oni mladinec postal odličen šofer, ki bi mu bila šoferska služba tudi osebno zadovoljstvo. Po mojem bi bilo to zelo koristno, saj bi imeli tako številni mladi fantje možnost, da svoia nagnjenja do avtomobilov pravilno in koristno usmerijo. Jože Smerdel, Maribor, Betnavska 18 V mestni promet prestopne karte! temo Z ckiska v zavodu za slepo mladino v Ljubljani »Novo šolo bi potrebovali,« so mi že po uvodnih stavkih potožili v zavodu za slepo mladino, kamer sem se namenil, da bi izvedel kaj več o delu in življenju gojencev. Tovariš urednik, ne bom se spuščal v raz- 1 na vprašanja ljubljanskega j mestnega prometa, ampak S bi rad vedel — in verjetno B ne samo jaz — zakaj pod- jj jetje Ljubljana transport ne 1 vpelje v mestnem prometu j| prestopnih kart; take karte 1 smo pred leti že imeli, pre- H stopne karte pa imajo tudi S Hru(fOd po svetu. i Da bi bile take karte tudi i v Ljubljani potrebne, pa tu- 1 di pravične, ne bom uteme- 1 Ijeval. saj je to napravilo j že več drugih bralcev: rad I bi samo vedel, zakaj pre- W stopnih kart ni’ Dušan Ečimovič. j§ Ljubljana. B. Bakoviča 24 a ves dan in zato tudi največ časa prebijejo v učilnicah. Zaradi pomanjkanja prostora nimajo igralnic. V popoldanskih urah imajo tudi tehnični pouk in gospo-jj Peljali so me :po hiši, razka- j dinjstvo, ki ju v zadnjem raz- • ŠKOFJA LOKA Priprave na krvodajalsko akcijo Te dni se tu«ii v škofjeloški občini pripravljajo na krvodajalsko akcijo, ki se bo začela 13. decembra in bo trajala do vključno 26. decembra. Ekipe republiškega zavoda za transfuzijo krv: bodo delale v treh odvzemalnih centrih: Škofji Loki, Železnikih in Gorenji vasi. Letos naj bi se odzvalo 1360 krvodajalcev. Verjetno pa bo letos zaradi snežnih razmer manjši odziv kmečkih prebivalcev iz hribovskih vas’, zato je izpolnitev plana nekoliko dvomljiva. Izgubljeno bodo poskušali nadoknaditi z večjim odzivom iz delovnih organizacij. P. v. IZOBRAŽEVALNI TEČAJ Lesno industrijsko podjetje Jelovica v Škofji Loki ima • MOST NA SOČI NAPORI ZA NAPREDEK GOSTINSTVA IN TURIZMA Most na Soči z umetnim jezerom v neposredni bližini in naravnim kopališčem ob reki Idrijci se vedno uveljavlja kot pomemben turistični center. Se bolj se bo turistično naselje razvijalo z modernizacijo ceste Tolmin—Most na Soči—Idrija in z asfaltiranjem ceste Ušnik—Most na Soči. Ker sedanje gostišče »Soča« postaja že pretesno, se je kolektiv oskrbel z načrti za večje udobje gostdv v prihodnjem :'n naslednjih letih. Povečali bodo prenočitvene in restavracijske zmogljivosti. V kolikor bodo dobili odobrena sredstva v višini 67,2 milijona dinarjev, bodo prvo etapo rekonstrukcije gostišča zaključili do začetka prihodnje turistične sezone, ostalo pa naslednje leto. Po predvidevanjih bodo podvojili število vrstnih sedežev ter potrojili prenočišča in restavracijske sedeže. —jp 0 gimnazije # internati . m itudeaffHf jrfofnpi?^ ~ • profesorski zbori NAROČAJO NASE RAZGLEDE izmed vseh podjetij škofjeloške komune največ nekvalificiranih delavcev. Med njim' pa so mnogi zaposleni v podjetju že 5 ali ali še več let. Zato pripravljajo daljši seminar za te člane kolektiva, kjer bodo seznanjeni z najosnovnejšo problematiko podjetja in strokovno usposobljenostjo za posamezna delovna mesta. Trenutno zbirajo prijave za ta seminar in prvi podatki kažejo, da je zanimanje dokaj veliko. USTANOVITEV SEKCIJE PLANINSKEGA DRUŠTVA V Poljanah nad Škofjo Loko se že dlje zanimajo za ustanovitev sekcije Planinskega društva iz Škofje Loke. Te dni bo hkrati s predavanjem ustanovni občni zbor sekcije PD. Program dela sekcije predvideva za začetek v glavnem organiziranje predavanj ter 'zletov in pridobivanje novih članov. Pozneje nameravajo skupaj s PD v Škofji Loki graditi planinsko kočo na Blegašu. P. V. KAMNIK 21 ton papirja so nabrali Na plenumu občinskega komiteja LMS v Kamniku so objavili rezultate akcije »papir«, ki so jo sredi letošnjega leta sprožili mladinci ljubljanskega okraja. Takrat so se domenil', da bodo na vsakega mladinca zbrali 10 kg papirja. V kamniški občini je 1300 mladincev nabralo več kot 21 ton starega papirja, kar je precej nad postavljeno nalogo. Najboljši v tej akciji so bili mladi delavci v obratu ETA, kjer je 16-članski akt'v zbral preko 3.700 kg papirja; dosti ne zaostajajo mladinci vaškega aktiva Križ in mladinci v podjetju UTOK Kamnik. Občinski komite je tem aktivom dal posebno priznanje. Količina zbranega pap‘rja bi hila lahko še večja, če ne bi v Tuhinjski dolini te akcije nekoliko zavrl nerazumljiv odnos podjetja »Odpad«. Na tem območju so bili zbrali preko 3000 kg papirja, vendar podjetje »Odpad« kljub obljubam ni dalo na razpolago kamiona za prevoz in so zato morali mladinci zbrani papir' spet odnesti domov. F. S. Popravila na ljubljanskih nadvozih končana Ljubljana, 17. dec. Posebna komisija investitorjev, izvajalcev in Inštituta za metalne konstrukcije, ki je raziskovala vzroke, kako je prišlo do okvare na mostnih konstrukcijah nad Titovo in Celovško cesto, je ugotovila, da je zmrznila voda v odtočnih ceveh, ki so po mostnih nosilcih speljane v zemljo. Voda se ni odtekala, ker so bile odtočne cevi zamašene z gradbenim materialom. Nobena izmed cevi ni počila. Delavci mariborske Metalne so z varilnimi aparati odprli železni mostni nosilec in vodo segreli, nakar je odtekla v zemljo. Malenkostno okvaro, ki ne bo vplivala na trdnost obeh mostplh konstrukcij, so odpravili v nekaj urah. ni- zali učilnice in spalnice. Sam sem se lahko prepričal, da so na tesnem. Tudi podatek, da so zgradili stavbo za internat in za 65 gojencev, medtem ko je zdaj hkrati -šola in internat, v katererh domuje več kot 80 slepih ,^)trok, potrjuje upravičenost njihove želje. Videl sem, kako je potekal pouk. Sola je po učnem programu popolna osemletka. V razredih imajo od 8 do 10 učencev, kareje za naporrio pedagoško d'§id' veliko. Učitelj mora posvetiti vsakemu gojencu kar največ pozornosti; tu pouk ne teče skupinsko. Veliko'" priprafL imajo, preden spozna učenec prvo črko. Dva meseca si;najprej uri tip z izbiranjem ntrdih zrnc. V učnem programu imajo tudi predmete, ki jih v navadnih osemletkah ne, poznajo. Tako z različnimi metodami privzgajajo gojencem čut za orientacijo. Enkrat na teden imajo ekskurzijo — zadnjikrat so obiskali nova križišča pri podvozih. Radi bi, da bi otroci na teh ekskurzijah spoznali tudi glovenijo. Zato pa bi potrebovali combi — menda je nekaj upanja, da ga bodo dobili. Otroci se učijo redu nadomesti učna ura »šola za življenje«. Videl sem otroke, kako so pilili medeninaste kocke in kvadre, dolbli in žgali majhne drevake, kako so kuhali, pomivali in likali. V pogovoru z učitelji sem zvedel, da zavod večkrat obiščejo kakšne kulturne skupine — želeli pa bi si takih o-biskov se več. Tako je pred 14 dnevi pri njih koncertiral trio bratov Lorenzov. Prav glasba je med gojenci zelo priljubljena, mnogi od njih igrajo posamezne instrumente. Tudi v ljubljanski okolici so že večkrat nastopali. Trdnb so se povezali z drugimi šolami, pri čemer jim je puma gala mladinska organizacija. Pozanimal sem se, kam gredo učenci po končanem osmem razredu. »Večinoma jih poskušamo zaposliti. Pri tem pa ne gre vedno gladko. Marsikje prevladuje še miselnost, da slepi ne morejo opravljati svojega dela enakovredno z drugimi delavci. Po drugi strani pa se pojavljajo vprašanja primernih delovnih mest in preskrbe s primernimi stanovanji, ki morajo biti blizu delovne- ga mesta in potrošniškega središča.« Na koncu sem si ogledal njihovo tiskarno. Vse knjige — učne in leposlovne — si namreč sami tiskajo.. Knjige — pokazali so mi jih — so veliko večje kot običajne. Tako sem imel v rokah zbirko Cankarjevih črtic, zajetno in veliko. Ob slovesu so mi ponudili, da se vpišem v njihovo spominsko knjigo. »Pri nas je to v navadi,« so mi smehljaje pojasnili. B. P. Na Gorišk brez črnih gra V petih letih skoraj 1500 novih stanovanj Na Goriškem v zadnjem času precej gradijo, zlasti v Novi Gorici in tudi drugod. V vseh občinskih središčih in gospodarsko razvitejših krajih gradijo nove stanovanjske bloke :'n enodružinske hišice. Graditelji v glavnem upoštevajo predpise. Tako ni prišlo do tako imenovanih »črnih« gradenj. Le nekateri zasebniki se pritožujejo, da je postopek pri odobravanju lokacije izven gradbenih okolišev predolg in prestrog. To pa je zgrešeno in nezdružljivo s pravdno urbanizacijo naselij. Kljub povečanju stanovanjske izgradnje se je v družbenem sektorju zmanjšalo število izdanih odločb za gradnjo na polovico, zato pa se je pri gradnji individualnih enodružinskih hišic skoraj potrojilo. Skupno je bilo v zadnjih petih letih zgrajenh na Goriškem (do septembra letos) 1.408 stanovanj, od tega 1.088 v družbenem sektorju, med tem ko so jih 320 zgradili zasebniki. kar predstavlja 23 odstotkov stanovanjske izgradnje. Za ve vrste gradenj je bilo investiranih več kot 14.6 milijarde dinarjev, od tega dobro tretjino za stanovanja. Kljub doseženim uspehom ne moremo mimo pomanjkljivost’, za katerih odpravo bodo morale v bodoče poskrbeti predvsem občine. Niso osamljeni primeri, ki povzročajo precejšnje težave pri izgradnji naselij, in to predvsem zaradi pomanjkanja načrtov komunalne naprave k že izdelanim zazidalnim načrtom. Ker niso še urejene komunalne naprave na zazidalnih površinah, namenjenih za manjše gradnje, zasebniki grade tudi lastne greznice, kar gradnjo samo podražuie. Ko bo urejena kanalizacija, bodo te investicije brez haska. Drugod pa imajo težave z vodovodom, dovoznimi potmi in podobno. Druga pomanjkljivost urbanistične dokumentacije v krajih z manjšo gradbeno dejavnostjo je še v tem, da razpolagajo le z gradbenim okolišem, a so brez ureditvenega oziroma zazidalnega načrta. Vse to terja dopolnitev urbanistične dokumentacije, zlasti še za komunalne naprave. —jP AJDOVŠČINA Začetek razprav o občinskem statutu Številne in zelo dobro obiskane razprave o pred-osnutku zvezne ustave so v ajdovski občini zaključene. Udeležilo se jih je nad 4.500 občanov, veliko prisotnih pa je sodelovalo -z vprašanji in predlogi, ki so se nanašali tudi na občinski statut. Mnogo razprav je bilo o osnutku republiške ustave, o katerem je bilo govora tudi na pravkar zaključujočih se • LITIJA Planska predvidevanja za leto 1963 kov. do slenih V zadnjih petih letih so na Goriškem investirali za izgradnjo in vzdrževalna dela blizu 15 milijard din. 26% za gradnjo stanovanj. Naš posnetek kaže gradnjo nove ceste med ma v Novi Gorici, ki jima pravijo »Cebelnja1- Foto: Perat V letu 1963 se bodo gospodarske organizacije poskušale bolje vključiti v mednarodno trgovino, saj kaže, da bo izvoz porasel za 43 odstotkov. Na povečanje industr'jske proizvodnje, kjer se bo delovna sila povečala samo za I odstotek, bodo vplivala nova vložena sredstva za opravljanje ozkih grl, rekonstrukcija zastarelih naprav in nabava novih strojev. Razen tega bodo kolektivi poiskali še ne-notranje rezerve. Na obsežnejšo proizvodnjo v kmetijstvu (socialistični sektor) bo vplivala predvsem KZ Gabrovka-Dole, ko bo dogradila nove kapacitete, zlasti v živinorejski proizvodnji. J. D. VEČERNA POLITIČNA AOLA teden se je začela v eraa politična šola, ObK ZKS. so razdeljena na V prvem delu bo govora o gospodarskih problemih in ustavi, drugi del pa organizacijsko irašanjem v ZK po ugotovitvah III. in IV. plenuma CK ZKJ. Solo obiskuje okoli 30 slušateljev. Trajala bo predvido-3 mesece in pol. V okviru šole ne bodo samo predavanja, ampak bo poudarek predvsem na samostojnem delu slušateljev, ki bodo analizirali posamezna vprašanja, n. pr. delitev dohodka v predilnici, nato pa bodo v seminarskem delu ocenjevali delo vsakega posameznika in naposled tudi ugotavljali, v koliki meri Je določena gospodarska organizacija ali OO ZK .uspela problem zadovoljivo rešiti. Tako bo aktiv- no pritegnjen k sodelovanju sleherni obiskovalec šole. J. D. • NOVA GORICA NE CENEJŠA, AMPAK SKROMNEJŠA STANOVANJA V Novi Gorici bo treba zaradi razvijajočega se prometa in izvajanja urbanističnega načrta podreti tri stare kmečke hiše. Razen tega kazi podobo mestnega naselja tudi stara opekarna »fmaža« ob Erjavčevi cesti, ki je ena izmed najlepših ulic. V tej zgradbi živi še nekaj ljudi, čeprav ni več življenjsko varna. Ker so potrebe velike, se je odbo miška komisija za usmerjanje gradnje Nove Gorice zavzela za gradnjo cenejših stanovanj. Tako so pričeli graditi 72 stanovanj ob Gradnikovi cesti. Polovica je enosobnih in polovica dvosobnih z manjšo površino. Prevzele naj bi jih tiste gospodarske organizacije, ki imajo manj sredstev za nakup ali gradnjo stanovanj. To ne bodo cenejše, temveč skromnejše gradnje. Lani so v občini dogradili 153 stanovanj in 20 garsonjer, letos grade 580 stanovanj ter 27 garsonjer in samskih sob. Predračunska vrednost teh stanovanj je več kot 2 milijardi dinarjev. Zgrajenih pa bo letos 90 stanovanj, od tega 31 zasebnih. Prihodnje leto je pričakovati, da se bo v novo stanovanje vselilo 386 družin. Na vogalu Kidričeve ceste kopljejo temelje za 13-nadstropno stolpnico s 104 stanovanji. Dograjena naj bi bila predvidoma v letu 1964. —JP krajevnih konferencah SZDL Ker je bil osnutek občinskega statuta objavljen že ped poldrugim mesecem, so občani o njem razpravljali tudi na krajevnih konferencah SZDL, v decembru in januarju pa bodo organizirane o njem temeljitejše razprave v vaseh in delovnih kolektivih. 2e doslej je bilo precej novih predlogov in pripomb na nekatera določila, zlasti tista, ki urejajo delo krajevnih skupnosti, šolstvo, zdravstveno varstvo ter odnose med občani, delovnimi organizacijami in občino. O občinskem statutu so organizirali razgovor vodilnejših občanov s člani uredništva Primorskih novic, o njem pa je razpravljal tudi občinski sindikalni svet in sprejel več dopolnilnih predlogov. F. K. m KOBARID ŠOLSTVO JE TREBA UREDITI Na obsežnem kobariškem območju je popolna osemletka samo v Kobaridu. Tu pa je nujno potrebna nova sodobna šolska zgradba. Pouk, ki ga obiskujejo otroci iz v'š-jih razredov tudi iz daljne okolice, je v dveh izmenah in na treh medsebojno ločenih krajih, kar negativno vpliva na boljše učne uspehe. Obstoječi šolski prostori niti najmanj ne ustrezajo vsem pedagoškim in sanitarnim predpisom. Kljub prizadevnosti šolski odbori vseh problemov brez zadostne materialne osnove ne morejo rešiti. Po popravilu in ustreznejši opremi kliče tudi dijaški dom, v katerem živi približno 40 gojencev iz mal'h kmečkih in delavskih družin. —jp • RAVNE NAD TOLMINOM ZDRAVO PITNO VODO SO DOBILI V VAS Ravne nad Tolminom so znana partizanska vas v hribih. Enotni v boju proti o-kupatorju so tudi zdaj složni pri urejanju svojega kraja, da si ustvarijo lepše življenje. Pred kratkim so uredili preskrbo naselja z zdravo pitno vodo. Z delno pomočjo občine in odbora za male asana-cije so zgradili vodovod. Pri zaključnih delih j'h ni oviral niti globok sneg, ki je zapadel. Pohiteli so, da bi dobili vodo še pred zimo. —jp 9 Šiška: konference krajevnih organizacij SZDL končane Konec minulega tedna so v občini Ljubljana-- šiška zaključili konference krajevnih organizacij SZDL, na katerih so razpravljali predvsem o aktualnih problemih gospodarstva, komunalnih vprašanjih, socialnih problemih, varstvu otrok, o delu stanovanjskih skupnosti ter po-družbljanju zemlje. I. C. ^ Stožice: ceste, prometni znaki... Na konferenci krajevne'or-ganizacije SZDL in zboru volivcev v Stožicah so se občani zavzeli za čimprejšnjo rekonstrukcijo cest in ulic na tem območju bežigrajske občine, ki so zlasti pri novih naseljih zelo slabe. Nekatere ceste so v zadnjem času sicer posušili z gramozom, vendar niso dosti boljše. Ker so te ceste zelo prometne, bi jih morali opremiti tudi z ustreznimi prometnimi znaki, da vozniki ne bodo več hiteli skozi naselja tako kot doslej in ogrožali varnost prebivalcev. Na letni konferenci krajevne organizacije SZDL so tudi sklenili, da bodo ustanovili na območju Stožic tri podružnice SZDL, ki bodo imele na svojih terenih tesnejši stik ž občani. -ni jpi P •i'* »jr« in Te dni bosta začeli trgovski podjetji Kurivo in Kuri-voprodaja prodajati novoletne jelke. Kurivo bo prodajalo na Gospodarskem razstavišču (na zalogi bo imelo dva do tri tisoč dreves) jelke od 300 do 1500 dinarjev. V skladišču Kurivoprodaie pn bodo drevesca veljava 200 do 700 din. V. S. @ Ladko Korošce ore v p«»r>-«»S{7no V četrtek bo prvak ljubljanske Opere Ladko Korošec odpotoval na gostov n ie v Barcelono, kjer bo 29. decembra, 1. in 3. januarja nastopil kot Sancho Pansa v j Massenetovi operi »Don Ki-hot«. L. K. 'fl Trihunn r«G«r?ih v Nocoj bo v šiški tribuna mladih, ki jo prireja občinski komite LMS. Razpravljali bodo predvsem o Berlinu, aferi Spiegel in dejavnosti ustaških tolp. Podobne razprave bodo v okviru tribune vsak mesec, obravnavali pa bodo gospodarsko in politično problematiko doma ter po svetu. L. K. ® Turistična razstava na GR V okviru letošnjega sejma je priredila ljubljanska turistična zveza razstavo, ki bo odprta do 30. decembra. Razstavo o slovenskih turističnih krajih so uredili v avli in prvem nadstropju hale A. Ob vhodu ima ljubljanska turistična zveza tudi svoj kiosk, kjer lahko dobe obiskovalci razen prospektov tudi informacije o voznih redih vlakov in avtobusov. I. C. Rnd«č po 700 din Včeraj so na osrednjem živilskem trgu prodajali ra-dič po 600 do 700. špinačo po 400, solato po 300, fižol po 240, kislo zelje po 100 din za kilogram itd. Krompir še vedno prodajajo po 50, orehe po 300, pomaranče pa po 300 din za kilogram. Jajčka so bila po 40, jabolka po 140, glavnato zelje pa po 80 din za kilogram. Zasebni prodajalci so prodajali skuto po 280 din, v stojnicah družbenega sektorja pa med 130 in 180 din za kilogram. A. P. # Novoletne prireditve za najmlajše Pripravljalni odbor za novoletno praznovanje je tudi letos poskrbel za mladinske novoletne prireditve. Vsa ljubljanska gledališča bodo med 20. in 30. decembrom uprizorila več mladinskih iger. V mladinskem kinu »Soča« pa so se začele predstave že včeraj. Med najzanimivejšimi mladinskimi igrami so »Plešoči osliček«, ki bo na sporedu Mladinskega gledališča 22. in 23. decembra, »Igra igračk« v izvedbi Mestnega gledališča in »Poperček«, ki ga bo 23. decembra v ljubljanski Drami izvedlo zagrebško Pionirsko gledališče. I. C. ; Dosedanjih pridobitev ne smemo zanemarjati Ljubljani najbrž za Gorenjsko ne bi bila v vsakem primeru koristna. Razen tega je zdaj v Kranju precej intelektualne delovne sile, ki je najbrž ne bi kazalo vezati na Ljubljano zaradi gole združitve okrajev. To bi pomenilo drobljenje sil, ki v nobenem primeru ne bi bilo koristno. Nasprotno: misliti bi bilo treba celo na to, da bi obenem z razbremenitvijo nekaterih okrajnih funkcij v Ljubljani, okrepili intelektualno delovno silo v takšnih središčih, kakršno je Kranj. Od pripojitve kranjskega okraja k ljubljanskemu imajo lahko korist v obeh bivših okrajih, če bo okrajno vodstvo menilo, da je potreben vzporeden razvoj na obeh območjih. Gre predvsem za to, da je Gorenjska kot celota v povprečju bolj razvita od precejšnjega dela ljubljanskega okraja. Slabo bi bilo, če bi želel zdaj kdo izkoristiti Gorenjsko za okrepitev zaostalejših področij v ljubljanskem okraju. V novem okraju bo treba med drugim tudi resno misliti na rekonstrukcijo industrije na Gorenjskem, ki je že zdaj močno iztrošena in taka kot je, kmalu ne bo mogla več slediti industrijskemu razvoju v svetu. Vinko Hafner je ocenil združitev samo kot pozitivno, dejal pa je, da je določena skepsa v tem pogledu tudi koristna. Forumi, ki bodo imeli opravka z bodočo ekonomsko in družbeno politiko okraja, naj s temi stvarmi računajo, če si nočejo ustvariti težkih gospodarskih in tudi družbenih razmer na Gorenjskem. Ni treba namreč misliti, da novi zakon že tudi močno zmanjšuje funkcije okrajev. Okraji imajo zdaj še vedno v rokah močan potencial delno zaradi združevanja določenih služb delno pa tudi zaradi moralnega ugleda in moči. Povezovanje republike z občinami ličnih izobraževalnih, kulturnih in drugih družbenih potreb v neprestanem kontaktu z našimi sosedi, navzven predstavljali tudi vso našo republiko. Novi okraji in tudi republika, bodo morali skrbeti, da bodo komune te dosedanje naloge opravljale tudi v prihodnje. S tem, ko sem posebej omenil Novo Gorico in Mursko Soboto, je dejal tovariš Vilfan, nisem hotel prav nič zmanjšati pomen Kranja kot središča Gorenjske ali pa pomen Novega mesta kot središča Dolenjske. Razna medobčinska združevanja sredstev (na primer za reševanje zdravstvenih potreb na Dolenjskem ali šolskih potreb v Prekmurju so pravzaprav že anticipacija tistega, kar bo treba na še dosti obširnejšem območju intenzivno pospeševati tako da s sedanjim združevanjem medobčinske sheme ne bodo utrpele škode, pač pa se bodo še bolj razvile in okrepile. Dr. Vilfan se je dotaknil tudi vprašanja slabih cestnih zvez med severno in južno Primorsko oziroma med Goriško in Koprom ter med Celjem in zasavskimi občinami. Ti problemi niso novi Jn že dalj časa je jasno, da bosta morali ti dve cesti v procesu modernizacije cestnega omrežja priti čim prej na vrsto. Z združitvijo okrajev dobivajo te, že dalj časa znane potrebe, še večjo prioriteto kot so jo imele doslej. Ob koncu izvajanja je tovariš Vilfan zavrnil pripombe in mnenja nekaterih skeptikov, ki dvomijo v koristnost sedanjih teritorialnih sprememb. Po njihovem naj bi bile sedanje nove krajevne skupnosti zgolj bivše občine (zlasti po revizijah, ki jih bo treba še opraviti pred sprejemom nove ustave) stari okraji. Novi okraji pa po njihovem spominjajo na nekdanje kratkotrajne oblasti. Po Vilfanovem mnenju pa se s takšnimi skeptiki lahko strinjamo samo v tem, da je bilo pri razvijanju našega sistema treba računali na določene geografske konstante in da nihče ni mogel in hotel teh geografskih konstant spreminjati. Skeptiki pa nikakor ne bodo šli tako daleč, da bi zanikali razliko med nekdanjimi občinami in sedanjimi krajevnimi skupnostmi, med nekdanjimi okraji in sedanjimi komunami in med nekdanjimi oblastmi ter novimi okraji, ki bodo nastali po združitvi. 999 Cestno omrežje zastarelo izboljšave cest in s tem preprečili potenciranje negativnih posledic. Ceste morajo v resnici postati sestavni del gospodarstva, ker je od njihove razvitosti in stanja odvisen razvoj in cena cestnega transporta, ki se odraža tako v stroških proizvodnje, kot v standardu proizvajalca. Zato so za razvoj in za stroške cest zainteresiram gospodarstvo kot celota kakcr tudi posamezne delovne organizacije in neposredni koristniki. V tem smislu spremenjen odnos do cest mora najti svoj odraz v financiranju, izgradnji in modernizaciji cest.« Neposredni koristniki so doslej prispevali le 18u/n k cdiotnim stroškom cest. Vendar pa njihov prispevek s porastom števila vozil narašča iz leta v leto. S tem narašča tudi možnost najemanja kreditov za modernizacijo in rekonstrukcijo cest; modernizacija cestne mreže pa znižuje stroške vzdrževanja, prihranek na vzdrževanju in vsakoletni prirastek prispevkov neposrednih koristnikov pa omogoča odplačevanje kreditov. Na ta način lahko dohitimo razvoj cestnega prometa in se približamo stanju, ko bo nadaljnji razvoj cest možno kriti samo iz prispevkov neposrednih koristnikov. še bolj kot celotno gospodarstvo pa so zainteresirane na konkretnih cestah določene proizvodne organizacije in izrazito turistična območja, ki so izključno vezana na dovoz po določeni cesti. Zato je utemeljeno v takem primeru ne le kreditiranje, ampak celo sofinanciranje določenih cest s strani takih organizacij ali območij. Za financiranje cest je možno najti oblike financiranja gospodarskih organizacij, združevanja sredstev ljudskih odborov in splošnega ljudskega posojila. Za smotrno zbiranje in gospodarjenje s sredstvi za ceste pa je potreben jasen program razvoja cestne mreže. Po zasedanju NATO neodvisni francoski jedrski sili, toda tudi tokrat niso mogli zlomiti njegove trme. Tanjug poroča iz Bonna, da zahodnonemški tisk, ki je blizu vladi, ne skriva svojega razočaranja nad rezultati zasedanja ministrskega sveta NATO. Razočarani so predvsem zaradi tega, ker tudi tokrat niso ustregli želji Za- hodne Nemčije, da sodeluje pri kontroli nad jedrskim potencialom NATO. V Bonnu so presenetile predvsem izjave ameriškega obrambnega ministra McNa-mare o tako imenovani »novi ameriški strateški liniji«. Bistvo te nove linije je v tem, da ZDA dajejo očitno prednost konvencionalni oborožitvi in da se upirajo razširitvi kroga »kontrolorjev« nad jedrskimi silami. 09999 ZR Nemčija o incidentu in naš odgovor bej je bila opozorjena na nevarnost, da se lahko pripeti resnejši incident ponoči, saj nihče ni mogel domnevati, da se bodo ustaški banditi čutili tako svobodne, da bodo storili takšen zločin podnevi, opolne, in da jih bo večina mirno počakala na prihod policijskih organov. Mislili smo, da je to opozorilo zadostovalo, ker to ni bila prva intervencija te vrste kakor tudi ker smo stalno opozarjali zunanje ministrstvo Zvezne republike Nemčije na nevarnost zločinske dejavnosti fašistično-ustaških elementov. Varnost diplomatskega predstavništva mora biti po veljavnih mednarodnih normah, ki jih je sprejela tudi zvezna vlada republike Nemčije, zajamčena ob vsakem času, ne glede na to, ali so poprej opozorjeni ali ne. To še tem bolj, ker je bilo zveznim organom dobro znano, da so v bližnjih mestih, zlasti pa v Dortmundu in Kolnu, teroristične skupine ustaške emigracije. Na te skupine in na nepojmljivo strpno stališče uradnih organov do njih je jugoslovanska stran večkrat opozorila. Zaradi vsega tega sodim, da je irelevantno, da bi z naše strani posebej opozarjali na nevarnost ustaškega terorja podnevi ali ponoči.« Državni udar v Senegaliji Dakar, 17. dec. Tuje časopisne agencije poročajo, da so žandarji in vojaki vdrli v senegalski parlament v trenutku, ko so poslanci proučevali predlog resolucije o zaupnici vladi. Ukaz za vdor v poslopje parlamenta je dal predsednik vlade Mamadu Dia. Ker poslanci niso hoteli zapustiti poslopja, jih je vojska odstranila s silo. Poslanci so se nato zbrali v poslopju predsednika skupščine in Mamadu Diu odvzeli položaj predsednika vlade. Predsedniku Sengorju zveste čete so nato premiera priprle, Sengor pa je imenoval polkovnika Diala za poveljnika pehote namesto generala Fala. Kakor poroča AP, je zdaj položaj nejasen. Diove besede po radiu: »Temu poskusu subverzije se moramo upreti . ..«. so bile nenadno prsi kinjene. nato pa se je slišat' glas predsednika Sengor ja, da je položaj težak, nakar so bile tudi njegove besede prekinjene. Resolucija, o kateri naj. bi danes glasovali, kritizira premiera Dio zaradi nekaterih določb razglasa o izrednem stanju v državi. V zadnjem času je večja skupina poslancev kritizirala senegalskega premiera tudi zaradi njegove politike na gospodarskem področju. O tem vprašanju sta prav tako precej različnega mnenja predsednik Senegal! j e Sengor in premier Dia. Kot poroča agencija AP, se predsednik Sengor zavzema za privatno iniciativo v gospodarstvu, premier Dia pa se, zlasti v zadnjem - času, zavzema za Zadružno gospodarstvo. Afričani bojkotirali volitve šef južnorodezijskih ultrešev Field je izjemi po objavi volilnih rezultatov, da bo nadaljeval politiko rasne segregacije SALISBURY, 17. dec. (Reuter.) Na volitvah v Južni Rodeziji, ki so jih Afričani skoraj v celoti bojkotirali, je zmagala ultraška priseljenska »Rodezijska fronta«, ki se zavzema za najbolj grobo rasno diskriminacijo po zgledu južnoafriške. Na volitvah, na katerih sta se kosali dve priseljenski stranki, je doživela popoln poraz vladajoča Združena federalna stranka, čeprav se tudi ona zavzema za popolno prevlado belih priseljencev v tej bogati afriški deželi. V novem zakonodajnem svetu bo imela »Rodezijska fronta« 35 predstavnikov. Združena federalna stranka jih bo imeia 29, 65 pa bo »neodvisnih« poslancev. Ko so objavili rezultate volitev, je predsednik južno-rodezijske vlade Edgar Whi-tehead sporočil britanskemu guvernerju, da odstopa. Guverner je takoj poklical Win-stona Fielda, lastnika velikih plantaž tobaka in šefa »fronte«, in ga pozval, naj sestavi novo vlado. Ultraška »Rodezijska fronta« obstaja šele leto dni, a ji je uspelo zbrati večino kakih 220.000 belih prišeljei^oev, ki vidijo v grobi uporni sile, kakršno oznanja ta organizacija, boljše jamstvo ga ohranitev svojih pozicij kakor pa v politiki Whiteheadove Združene federalne stranke, ki bi si rada pridobila tudi naklonjenost kakih treh milijonov Afričanov. Večini priseljencev v Južni Rodeziji, ki jim pripisujejo tendence francoskih oasovcev iz Alžirije, je bila očitno še premala serija protiafriških ukrepov, ki jih je sprejela Whiteheadova vlada v zadnjih mesecih. Eden najbolj grobih vladnih ukrepov je bil, da so razglasili za nezakonito najbolj množično afriško stranko — nacionalno unijo Zimbabve in da so aretirali in konfinirali kakih 5000 političnih aktivistov na čelu z voditeljem stranke Joshuo Nkomom. S tem so hoteli izolirati resnične predstavnike afriške večine in onemogočiti, da bi dobili vsaj tistih 15 od 65 mest v zakonodajnem svetu, ki so jim jih »ve- j likodušno« zagotovili z južno- V kinu nam kažejo Preiskovalni sodnik V italijansko-španski koprodukciji je režiser Luigi Zam-pa posnel črno-beli film »Preiskovalni sodnik« z dvema vzporednima, a ne enako jasno izpeljanima zgodbama: družbeno-kritično in psihološko. Povezuje ju naslovni junak filma, ki prvo preiskuje, drugo pa neposredno doživlja, ne da bi mogel preprečiti njeno katastrofo., Obe zgodbi se zanimivo prepletita in dajeta filmu notranjo napetost, ki pa jo včasih priduši počasen tempo zapleta. Vsekakor ima prva zgodba širše objektivne okvire in škoda je, da je v < filmu, pomaknjena v ozadje... Ko preiskovalni sodnik raziskuje zločin, ki ga je zagrešil reven pristaniški delavec, postopoma odkriva umazano ozadje izkoriščanja brezposelnih in spoznava, da je obtoženi pravzaprav žrtev socialnih krivic, ne pa edini in poglavitni krivec. Prav taka žrtev družbenih razmer je tragični junak druge zgodbe, družinski oče, poštenjak, toda slabič, ki se prepušča ambicijam svoje žene. Rojen uradnik, kot pravi sam, se v želji, da bi zagotovil družini standard, kakršnega zahteva žena, zaposli v poklicu, ki ga ni sposoben opravljati in da končno zasluži zahtevani denar, zaide v kriminal. Moralno depresijo, ki jo ob teh dveh zgodbah »brez krivde krivih« doživi preiskovalni sodnik, ko se zaveda ozkosti pravosodnih paragrafov, premaga vera v dobro, ki ga odkriva v ljudeh. Vendar ob teži obeh zgodb njegova končna odločitev ne izzveni povsem prepričljivo. Med igralci, ki so z uspehom oblikovali zahtevne vloge v filmu, so Josž Suarez, Francois Perrier, Jacgueline Sassard, Claudia Cardinale in drugi. Film »Preiskovalni sodnik« je odkupilo podjetje Makedonija film in za predfilm dodalo optimistično, a standardno posneto zgodbico o mladih graditeljih avtomobilske ceste, posneto v proizvodnji Vardar filma. S. G. rodezijsko ustavo. Položaj, ki je tako nastal v Južni Rodeziji, je vzbudil nezadovoljstvo ne samo v osvobojenih afriških državah, ampak tudi v svetovni javnosti, kar je zlasti prišlo do izraza v nedavni debati v Generalni skupščini. Generalna skupščina je odločno obsodila politiko priseljenske vlade kakor tudi stališče Velike Britanije ter presodila, da je položaj v Južni Rodeziji zelo eksploziven. Zaradi kritik, pa tudi v strahu pred čedalje večjim nezadovoljstvom podjarmljenih Afričanov je Whiteheado-va Združena federalna stranka v predvolilni kampanji obljubljala, da se bo položaj Afričanov »zboljšal« in da jim bodo »pomagali«, da bodo v svoji lastni deželi dobili večino — čez 15 let. Afričani pa so te obljube sprejeli zelo ravnodušno, o čemer najbolj priča njihovo skoraj popolno bojkotiranje volitev. Od kakih 13.000 Afričanov, ki jim je Whiteheado-va vlada priznala volilno pravico, jih Je prišlo na volišča le nekaj sto, medtem ko so priseljenci — ki nočejo izgubiti svojega privilegiranega položaja in profitov niti čez 15 let — glasovali za južnorodezijske ultraše. Rezultati volitev so tudi nov poraz politike, ki si prizadeva ohraniti pri življenju Centralnoafriško federacijo. »Rodezijska fronta« sodi, da je mogoče interese priseljencev bolje ohraniti v neodvisni Južni Rodeziji, politično ločeni od Severne Rodezije in Njase, v kateri vlada afriška večina. Sef južnorodezijskih ultra-šev Field je takoj po objavi volilnih rezultatov objavil, da bo nadaljeval politiko rasne segregacije in da bo postavil pred sodišče vse aretirane afriške politične voditelje. Njegov uspeh na volitvah pripisujejo tudi podpori južnoafriške vlade rasista Verwoerda. Kakor pripominjajo, bi utegnila ultraška vlada v kratkem skleniti vojaške pakte z južnoafriško vlado in s portugalskimi kolonialnimi oblastmi v Mozambiku. V zvezi z nadaljnjim razvojem dogodkov pričakujejo s posebnim zanimanjem izjavo britanskega ministra But-lerja, ki bo v torek v parlamentu govoril o prihodnosti federacije Rodezije in Njase. Dva mrtva in eden hudo poškodovan Murska Sabata, 17. dsc. — Na TlSimki oesti v Murski Soboti se je v soboto dopoldne pripetila huda prometna nesreča. Franc Lipič je z osebnim avtomobilom MS-17-65 prehiteval nekega kolesarja. Zaradi spolzke ceste pa gg je pričelo zamigati, tako da je ,«ČU v tovorni avtomobil. MB-74-96. ki ga je nasproti:'pripeljal Avgust Bukovec. Sopotnica Marija Parkič Je ui&Tla med prbvoaom v bolnllnioo, vernik Lipič pa Je umrl v -bolnišnici. Drugi sopotnik Andnf Karba pa je hudo poškodovan, vendar je izven tlvljanjske nevarnpgtt. Na' osebnem avtomobilu je aa 700.000 dinarjev škode, ha tovornjaku pa: gg 50.000 dinakjov. nesreči .-v"' na avtomobilski časti NOVO' MESTO. 17. ' avtomobilski cesti, pri Mačkovec, m,Je v sol zaletel v tovorni avl 15-43 (vozrak: Ivan O Janški državljan jermen -------------- s osebnim avtomobilom TS-53743. Bisiocchija je pri dohitevanju tovornjaka pričelo zanašati na spolzki oeatf m Je zato trčil ▼ sadnji del tovornjaka. Bisioccbl se je pri trčenja lake poškodoval. Matorlct padal Kranj, . 17. dec. — Išr Gorenje vazi proti' Trebiji Je v**H včeraj opoldne IŠMam Traven ' motorno kolo U-Il 5. V Gorenji, vasi pri hiii «t. 01 Je prehiteval skupino ' ' ' -"V .