Štev. 27.
V Ljubljani, 29. novembra 1918.
Leto LVIII.
UGTELJSKI TOVARIŠ
mmmtmmtm !■ n i i zsrs. t	.
Glasilo jugoslovanskega uilteljstva. ^^^
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša44 izide dne 13. dec. 1918.
Deputacija zastopnikov učiteljskih organizacij pri poverjeniku za uk in bogočastje.
V sredo, dne 26. t. m., so se zglasili v palači Narodne vlade v Ljubljani pri poverjeniku za uk in'bogočastje, gosp. dr. Vrstovšku, zastopniki Zaveze jugoslovanskega učiteljstva in Slomškove Zveze, tovariši L. Jelene, Ignacij Križman in Fran F a b i n c. Posredovali so v zadevi zenačenja plač ljudskošolskega in meščanskošolskega učiteljstva v slovenskem delu Jugoslavije. Izročili so gospodu poverjeniku sestavljen načrt, po katerem | naj se urede učiteljske plače v prehodnji dobi do končne ureditve te zadeve. Po-! jasnjevali so, da je načrt nekaka kombina-: cija plač državnih uradnikov štirih, oziroma petih (za strokovno učiteljstvo) nižjih činovnih razredov in državnega učiteljstva v bivši Avstriji; poudarjali so, da se postavke v načrtu ne razlikujejo mno-I go od sedanjih plač štajerskega učiteljstva, po katerih hoče Narodna vlada itak zenačiti učiteljske prejemke v prehodnji dobi. Prosili so gosp. poverjenika, naj se zavzame za učiteljske težnje in pripomore i s svojo besedo, da se udejstvi predloženi načrt. Nadejamo se to tem bolj, ker natn ! je znano, kako ste se, gosp. poverjenik, v bivšem štajerskem deželnem odboru z veliko vnemo zavzemali za to, da je do-i bilo štajersko učiteljstvo zadovoljive dra-ginjske doklade, kar je v veliki meri Vaša zasluga. Vse učiteljstvo v slovenskem delu Jugoslavije zanesljivo pričakuje, da mu Narodna vlada, v kateri sede šoli in učiteljstvu naklonjeni možje, olajša z novim letom težki gmotni položaj.
Gosp. poverjenik je odgovoril, da se bodo plače pač zenačile in da je že naročil novemu poročevalcu v upravnih zadevah, naj se loti dela in ga izvrši do 1. jan. 1919. Ali se bodo mogle urediti plače po predloženem načrtu, ne more obljubiti, ker ne ve, kaj bo rekla k temu celokupna-vlada.
Nato je pojasnjeval tovariš Križman žalosten gmotni položaj goriškega, sežan-
■ II ".Tiri---' I--
LISTEK.
Učiteljska.*
Pogutn v srce, na čelo znak poštenja — pa smo na trnjevo stopili pot! Mož ne boji se borbe in trpljenja, kjer sveti luč spoznanja, tam ni zmot!
Slovenska zemlja — naša očetnjava, vse delo naše služi samo njej: kar čuti duša in kar misli glava — v dejanja zlito vse, naš dom, intej!
A vendar — čuj!... Ni mesta, da položil utrujeno bi nanje, brat, glavo! In kadar si — le kamenu si tožil, in svojcem — kdo li je otrl solzo?
Brez src sodniki so za mizo zbrani, ti orješ beden skaloviti svet, človeštvu v službi ti junak ostani, na njivo tvojo hodi narod žet!
* Ob 25-letnici Zaveze 1. 1913. — Ponatisku-jemo to pesem iz Spominskega spisa, ker se nam zdi spisana kakor za današnji dan. — U r e d n.
Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10 — K pol leta .... 5-— » četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
skega in tolminskega učiteljstva. To učiteljstvo ni dobilo nikakih draginjskih do-klad za leto 1918, za mesec november pa ne mesečne plače in ne ve, kje dobi plačo v prihodnjih mesecih. Odrezani od sveta, živimo v razmerah, ki meje na obup.
Gosp. poverjenik je pazljivo poslušal pretresljivo poročilo, si vse zabeležil ter obljubil, da hoče o teh tožnih razmerah takoj poročati predsedniku Narodne vlade. Zagotovil je goriškemu učiteljstvu izdatno pomoč.
Ko je podal gosp. poverjenik še nekatera pojasnila glede sestave katastra šolstva in učiteljstva in pouka nemščine kot predmeta v ljudskih šolah, je priporočila deputacija še enkrat učiteljske zahteve v udejstvitev ter zapustila vladno palačo z vročo željo v svojih srcih, da bi zasijalo učiteljstvu v svobodni in neodvisni Jugoslaviji milejše in svetlejše solnce lepše in srečnejše bodočnosti, nego mu j" sijalo v stari, trhli, gnili in krivični- Av striji!
Govorili smo tudi s posameznim člani Narodne vlade ter jim predložil svoj načrt. Gospodje so obljubili polne uvaževanje učiteljskih upravičenih zahtev.
Poziv
izprašanemu in nenastavljenemu učiteljstvu ter učiteljskim vpoko-jencem!
Narodna vlada SHS v Ljubljani nas je pooblastila, da naprosimo vse izprašano in nenastavljeno učiteljstvo ter učiteljske vpokojence, naj se takoj prijavijo na eno spodaj imenovanih organizacij ter povedo, bi li hoteli sprejeti kako učno mesto na narodnih šolah, koder primanjkuje učnih oseb, oziroma kjer bo treba nastaviti narodno učiteljstvo. (Glej 1. in 2. točko naše spomenice, priobčene v »Učit. Tov.« z dne 4. t. m.!) Prijave sprejema: Vodstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani ter Slomškova Zveza v Ljubljani.
Saj to stori človeka, kar mu v duši zbujene plemenite je moči; nobena sila tega ne razruši, kar iz kreposti samo se rodi!
Sejalci, sužnji, plemiči, vojniki — vsi eno!... Jasno čelo, čista vest! Kadar z oltarjev padejo maliki, najkrutejšo svoboda zlomi pest!
E. Gangl.
Iz srbske šole tikoma pred končno osvoboditvijo Srbije.
Dragi tovariš!
d
Vem, da si v velikem poslu z nadebudno deco in da že odmeva šola v starem vrišču — tudi pri nas ni drugače. Moji Srbčiči hodijo redno dan na dan v šolo in prisostvujejo pazno pouku. Z elementarnim razredom imam mnogo veselja, ker je napredek kaj lep. Harmonijo pa motijo dohajajoči mali rekrutje, ki jih je vsak dan več.
Tako mi je prišel zopet zadnjič novinec Ljubimko, ki je hotel takoj konkurirati z onimi, ki so pisali že spretno štiri
Za oznanila je plačati od enostolpne petlt-vrste, če se tiska enkrat . . 30 h . . . dvakrat. . 25 , . . . trikrat . . 20 . za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Prva beseda.
Razgovor na poverjeništvu za uk in bogočastje, ki se je vršil — kakor smo že zadnjič kratko omenili — dne 14. t. m., je že pokazal nekaj uspehov. Ti uspehi so razvidni iz odredb, ki jih prijavljamo na drugem mestu današnjega lista. Opozarjamo nanje!
Smisel temeljnega sklepa Narodne vlade glede šolstva v prehodni dobi je ta, da prevzame Narodna vlada začasno vse javno šolstvo in učiteljstvo v svojo upravo in ga plača enotno brez ozira na dosedanje kronovinske razlike. Končna ureditev šolskega vprašanja je pa stvar le-gislative in ga sedanja prehodna vlada ne more rešiti.
Tak sklep je umesten in nujno potreben. Doslej je bilo učiteljstvo v vsaki deželi drugače plačevano. Ker je naša vlada razširila delokrog bivšega deželnega šolskega sveta v Ljubljani na vse svoje o-zemlje države SHS, je morala pasti ta razlika. Bivše kranjsko učiteljstvo ne bo poslej prejemalo drugačnih dohodkov, kakor ga je prejemalo bivše štajersko učiteljstvo itd. Vse plače se torej izenačijo tako, da bodo povsod odgovarjale najvišji možni meri. Za višino ni mogoče vzeti štajerskih plač, ker je tam uveden krajevni sistem in so bile ravno slovenske šole potisnjene na najnižjo stopnjo. Treba bo dobiti merilo, ki bo za prvi čas zadovoljivo na vse strani. V smislu 12. točke naše spo-meni je naša organizacija sestavila konkreten predlog, kako se naj urede plače. Ta predlog je kombinacija plač državnih uradnikSv in državnih učiteljev, zato odgovarja že toliko Tet ponavljani zahtevi učiteljstva, in udejstvitev tega predloga je edina možnost, da se urede plače po načelu pravičnosti in taktičnih potreb. Mislili smo tudi na vpokojence, na učiteljske vdove in sirote. Ta materialna zadeva kliče po temeljiti in nujni rešitvi tudi zato, ker prenehajo z novim letom vsi dosedanji državni prispevki in ker ni primorsko učiteljstvo za leto 1918 dobilo šploh še nobenih doklad.
Mi smo s svoje strani storili vse, kar je v naših močeh, da privedemo vprašanje do čim hitrejše in ugodne začasne rešitve. Narodna vlada ima sedaj prvo in
črke. Pogledal je soseda na desni, onega na svoji levici, potem pa junaško vzel kamenček in hotel posnemati tovariše v spretnosti pisanja. Toda ni mu šlo tako, kakor bi bil rad. Desnica ne sluša, torej je poizkusil srečo z levico — a tudi tu brez uspeha. »Ebenti, gospodine, kako se to piše?« je pretrgal šolsko tišino njegov klic. Deca buknejo v smeh in jaz seveda tudi . . .
Računamo pa lahko, zlasti nam je odštevanje prav lahko. Pojm manj nam nazorno pokazujejo rekvizicije in zato je račun — lahak. »Otac ima četiri svinja, dvoje dade državi, koliko njemu ostaje?« — »Dvoje — do prvog petka«, se glasi odgovor.
Sploh so srbski otroci dobri računar-ji. Boječi niso prav nič, in karakteristično za njihovo dobro pojmovanje bi bilo to-le: Neka pomožna učiteljica — kakor sploh vse te vrste — si domišljajo, da morajo sedeti strogega obraza s »šolskim kontrafagotom« za mizo in mlatiti po njej in kričati na vse grlo. Nekega lepega dne se je »gospojica« razsrdila na nekoga in se nelepo zadrla na njega. Kaj stori mali? »Nemoj se derati, molim te, eto viš, sad I sedim dobro.« Torej je pojmilo že dete
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine
zadnjo besedo. Od članov te vlade smo čuli zagotovila, da učiteljstva ne pozabijo. V kaki dejanjski obliki se pokaže ta spomin na nas, to nam pokaže bližnja bodočnost Za ugodno znamenje smemo smatrati dejstvo, da se hoče Narodna vlada resno lotiti tega vprašanja in da sede v njej možje, ki so že obilokrat imeli priliko zagotavljati učiteljstvo o svojih simpatijah.
Definitivno bo ugotovljen naš materialni položaj takrat, kadar bo uveljavljen novi šolski zakon za vso Jugoslavijo.
Ob izbruhu svetovne vojne so bili mnogi učitelji in mnoge učiteljice preganjani na podlagi golih denuncijacij. Tudi v slučaju, da jim niso mogli dokazati nobenega kaznivega dejanja, so bili premnogi suspendirani in materialno oškodovani. Premnogo rekurzov leži še danes nerešenih na Dunaju, ako so sploh tja dospeli. Narodna vlada je sklenila, da vse take slučaje revidira in da izkusi storjeno krivico popraviti s tem, da suspenzije razveljavi in povrne izgubljene prejemke na plači.
Pozdravljamo ta sklep, kakor obenem želimo, da zadene zaslužena kazen kriv-ce-denuncijante, ki od njih še marsikdo s ponosno glavo in z narodno kokardo na
prsih šari po Jugoslaviji!
#
Vsako krivico je treba popraviti pod t vsakim pogojem in za vsako ceno. Toliko bolj velja to za krivice, ki jih imamo mi v mislih, ker so jih provzročile politiške strasti in ker še vedno provzročilce lahko pokličemo na odgovor, saj se še svobodno in ponosno gibljejo v svojih funkcijah, kakor da imajo do njih dosmrtno dedno pravico!
Vsaka krivica boli; toliko bolj boli, kolikor bolj namenoma in premišljeno je bila storjena. Šusteršičeva in Kalten-eggerjeva era je rabila take valpte in jih je imela. Prokleto brezobzirno so nas bičali! Niti čuvstvo pravičnosti, niti zakon, niti oziri na rodovino niso bili zapreka, da se ni razgibala strast do kvarnih posledic za posameznika, za šolo in stan. Vsa javna morala se je razbegnila v zaničevano nebogljenko. Kdor je kaj držal nase, na svojo čast, na svoj značaj in na
neprirodnost vedenja in blamiralo nehote svojo učiteljico.
V dobro voljo te spravi tudi vprašanje, ki pride časih jako diskretno: »Ima li u tebe gospodine duvana?« Pa si mislim : Če bi ti fantiček vedel, kako je tvoj gospodin »suh«, bi mu prinesel zavojček tega žlahtnega zelišča in dobil bi zanj lepo novo, nezmečkano kronico!
Brez strahu pa priznam, da sem trgovec. Sami vemo, ki smo pisali s kamenčki, kako občutljiv je ta predmet. Ko ga dobiš v roko, še pišeš z njim dan ali dva, navadno je pa tretji dan že v kosih, ki se pogube. Prodajalnic ni blizu šole, torej sem kupil eno škatlico kamenčkov in sedaj jih dajem v zameno. Za kamenček dobim jajce. Ali ker vem, da te prevari pri vsaki stvari, stisnem jajce v pest in pogledam skozi njega proti oknu in ta večletna izkušnja me še ni varala. Zadnjič je n. pr. vrnil neki gospod 20 jajec nazaj, češ, da so slaba. Slučajno sem bil tam in brž sem jih pregledal. Konstatiral sem, da je samo eno slabo. Okolo stoječim sem obljubil dati za vsako 100 kron in izbrali so pet sumljivih, bila so zdrava, in jaz itnam sedaj pridevek več: Eierfachmann.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.

svoj s t a n o v s k i p o n o s, ta je bil poplačan s krivico, ki ga je oblagodarila z njo — šolska oblast!
Dospel je čas, ki kategorično zahteva, da izbrišemo žalostne spomine na avtokrate preteklosti in na njih zveste ter po morah svojim zapovednikom enake valpte! Z drugo besedo: padel je sistem — pasti morajo tudi osebe! Ob tej zahtevi neizprosno vztrajamo, ker hočemo ustvariti pogoje, da se bo vsakdo z veseljem lotil svojega dela, dvigan od zavesti, da mu šolska oblast ne stavlja namenoma na pot zaprek, temveč da z vsemi sredstvi pospešuje njegovo delovanje in priznava njegovo deloljubnost. Kakor je ta zahteva utemeljena v socialni zavesti, tako jo opravičuje tudi splošno stanje našega šolstva in stanu, ki hoče imeti od poklicane strani pospeševalcev, ne pa zatiralcev. Ako so razmere vrgle Susteršiča in Kal-teneggerja, upamo, da vrže šolska oblast tudi njiju valpte, saj ni sedaj nobene sile več, ki bi jih vzlic in vkljub vsemu še mogla in hotela držati na škodo našega kulturnega pokreta in napredovanja! Cim manj odlašanja — tem hitreje se zacelijo rane in tem prej pride zadoščenje globoko užaljeni Pravici!
V zadnjem času smo imeli dovolj žalostne prilike, da smo kazali na krivice in krivce. Zavarujemo se proti očitanju, češ, to so napadi! Ravno toliko, kolikor za lanski sneg, bi se mi brigali za Lavtižarja, Simona itd., ako bi ti možje ne bih zadnji ostanki prejšnjega sistema, ki še danes opravljajo javne funkcije, a ki na svoja mesta nikakor več ne sodijo. Ako so krivci, je naša sveta dolžnost, da kažemo nanje in obenem zahtevamo, da jih odstranijo in da popravijo krivice, ki so jih pro-vzročili. Mi navajamo gola dejstva. Takega balasta ne maramo več prenašati, ker nas ovira pri delu. Žolč se razliva od gneva, in kar sami ob sebi se snujejo sklepi, da se od takih nadzornikov ne dajo več nadzorovati učitelji, ki kaj drže nase in ki še vedno čutijo spone na vseh svojih deloljubnih močeh, da jih ne morejo tako svobodno razvijati v svojem poučnem in vzgojnem delovanju, kakor to nujno zahtevajo kulturne potrebe naroda!
Od vseh strani nam dohajajo pozivi, naj se vsaj za Božič skliče v Ljubljano velik učiteljski shod, kjer naj govori masa tako, kakor čuti v globinah svojih duš in kakor to zahteva demokracija in samoodločba. To se lahko zgodi. In če Narodna vlada, oziroma poverjeništvo za uk in bo-gočastje ne verjame nam, se gotovo takrat prepriča, kako je mišljenje mase. •
Ponavljamo: Vsako krivico je treba popraviti pod vsakim pogojem in za vsako ceno. Ne maramo nobene protekcije, nobenega izjemnega stališča. Nečemo ničesar takega, kar bi utegnilo služiti kot netivo novi nemorali. Iz vseh naših duš se vije le en vzklik: Pravice hočemo! Hočemo zadoščenja za krivice! — *
K vsemu temu, kar smo že v zadnjih številkah povedali, dostavljamo še tri slučaje, ki odgovarjajo resnici!
1. Pri oddaji nadučiteljske službe v Metliki v Beli Krajini je bil kršen zakon. Zato se naj Imenovanje Leopolda Kopača razveljavi in služba še enkrat razpiše, oziroma odda kompetentu Konradu Barletu, ki mu to mesto gre.
Zakon pravi, da sklepa okrajni šolski svet o svojem predlogu na deželni šolski svet, potem ko zasliši mnenje krajnega šolskega sveta. To zakonito določbo so v tem slučaju prezrli, ker je okrajni šolski svet sklepal o oddaji imenovanega mesta pred krajnim šolskem svetom ter je imel
To sem omenil le zaradi izkušnje iti previdnosti, ki mora biti pri moji »vojni veletrgovini«. Miloš mi je prinesel jajce in nekaj je tičalo v njegovih očeh. »Ni zlo-mek, da me je ofrnažil«, si mislim in res se nisem varal. Jajce je bilo videti popolnoma temno — zdravo je prosojno — in ko sem ga malo stresel, je bilo čuti v njem plunk, plunk ...
V odmoru sem pozval Miloša na dvorišču in ga prosil, naj mi prinese jajce z mize vun. Dal sem mu posodico in mu rekel, naj jajce ubije. Vse gleda strme v »eksperiment«. Jajce se razpoči in smrad iz njega skoči. Splošen grohot, Miloš joka, »gospodin« se pa zadovoljno muza. Nauk, moralo ali kar hočeš, najdeš v tej epizodi in našel je nauk tudi Miloš. In sedaj se vedno smeje, kadar prinese jajce, smeje se pa tudi njegov učitelj in ostala deca tudi.
Vemo pač — zakaj!
Tako je torej, dragi moj!
Iskreno te pozdravlja Tvoj
stari Božo.
krajni šolski svet opraviti že s sklepom okrajnega šolskega sveta. Nadzornik Grad je zagotavljal Barleta, da službo le ort dobi: ima izvrstno kvalifikacijo, šteje 23 služben, let (od teh 19 v Metliki), vodi že 3 leta šolo, vsa Metlika je zanj. A nadzornik Grad Barletu ni povedal, da je — Grad! — pisal Kopaču, naj kompetira za isto mesto! Kopač, ki ima 9 službenih let, je storil, kar mu je nadzornik nasvetoval in je službo dobil, Barle je pa propadel! Tako so glasovale krivične roke v dež. šol. svetu! Prejšnji predsednik Attems bi lahko ta sklep anuliral, ker mu je bil položaj natančno pojasnjen in je imel pred seboj cele pole podpisov za Barleta — glas ljudske volje! — a tega Attems ni storil, ker ni imel poguma, da bi krivico popravil. To delo čaka sedaj gospoda poverjenika za uk in bogočastje, ki je — kakor pravijo — energičen in pravicoljuben mož!
2.	Nadučiteljsko mesto dekliške in deške osemrazrednice v Šiški je nadzornik Lavtižar oddal brez razpisa učitelju Wa-gnerju z 9 službenimi leti, samo da tega mesta 47 let stari Petrič s 26 službenimi leti ni dobil, ampak da je moral vrhutega iti k vojakom.
Ker zahteva zakon, da se mora vsako mesto razpisati, mislimo, da velja ta zakonita določba tudi za Šiško. Zato pa zahteva prekršeni zakon, da se mu da zadoščenje: VVagnerjevo imenovanje se mora razveljaviti in služba v Šiški pravilno razpisati ! Narodna vlada je razglasila, da ostanejo vsi zakoni do nadaljnega v veljavi. In na ta razglas se mi naslanjamo! Popravite krivico!
3.	Letos meseca majnika je deželni šolski nadzornik dr. Opeka nadzoroval po Beli Krajini. Prodrl ie na svojem potovanjr globoko v njeno sredo, koder župnikuje navdušen pristaš dr. Šušteršiča. a vodi šolo na pljučih bolan nadučitelj, ki je že silno gorja prebil v bednem svojem učite-ljevanju. O tem nadzorovanju imamo v rokah točno poročilo, ki naj iz njega posnamemo samo konec!
Na Vnebohod (9. maja 1918.), to je na dan po nadzorovanju, je stopil nadzornik dr. Opeka tudi na propovednico v cerkvi, kjer je izgovoril te-le besede: »Včerajšnja inšpekcija je bila zame eden najžalostnej-ših dni v življenju!«
Razume se, da so se ob teh strašnih besedah oči presenečenih vernikov — odraslih in šolske mladine — obrnile na uči-teljstvo, ki mu je bilo, kakor da mu kdo nož potiska v srce!
Gospod poverjenik za uk in bogočastje — da, tudi Vam zastaja poštena človeška kri! Kadar se osvestite — stopite na stran tako kruto ponižanih, dvignite glas v obrambo brezpravnih, ki morejo in stjjejo v hramu božjem le svojega duha dvigati na krilih upanja do večne, ne-zmagljive Pravice!
S poverjeništva za uk in bogočastje.
NAREDBA POVERJENIŠTVA ZA UK IN BOGOČASTJE.
1.) Narodna vlada prevzame vse javno šolstvo in učiteljstvo začasno v svojo upravo. Do definitivne rešitve materialnega vprašanja se urede plače v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani enotno.
2)	Ugotavlja se načelo, da bodi izključni učni jezik na vseh ljudskih in meščanskih šolah slovenski. Drugorodnim narodnostim se -'agotove ob zadostnem številu šoloobveznih otrok manjšinske šole z državnim jezikom kot obveznim predmetom.
3)	Zasebne drugojezične šole s pravico javnosti so dopustne ob izkazanem
Smrt, prizanesi!
Ob času vojne bilo je, ko so nas k tlom tiščali; če kihnil nisi prav, so te v verige že vkovali.
Takrat sem vzkliknil: Rad umrern, ko pride zlata doba, da domovino k sreči zrem, ki jo ogroža zloba.
Svoboda je objela zdaj že domovino milo. A mene mrtvega sedaj naj polože v gomilo?
Smrt, prizanesi! Naj živim, da v sreči srečo vživam, svobodno Slavo naj slavim, svoboden v Slavi bivam!
Fran Jordan.
zadostnem številu šoloobveznih otrok do-tlčne narodnosti.
V	Ljubljani, dne 16. novembra 1918.
Dr. Verstovšek s. r. *
NAREDBA POVERJENIŠTVA ZA UK IN BOGOČASTJE.
1)	Na vseh doslej utrakvističnih srednjih šolah se uvede slovenščina kot urad ni jezik.
2)	Za učiteljišča velja isto načelo kakor za druge srednje šole.
V	Ljubljani, dne 16. novembra 1918.
Dr. Verstovšek s. r.
*
NARODNI VLADI SHS V LJUBLJANI, POVERJENIŠTVU ZA UK IN BOGOČASTJE.
naj se javijo vsi tisti učitelji (učiteljice) njenega območja, ki so bili (bile) za časa vojne iz p o 1 i t i š k i h vzrokov od službe suspendirani (suspendirane) ali pri svojih plačah prikrajšani (prikrajšane). Navesti je natančni naslov, predmet disciplinarne preiskave in zadnji tozadevni odlok prejšnjih deželnih šolskih oblasti.
V	Ljubljani, dne 16. novembra 1918.
Dr. Vestovšek s. r.
*
SRBO-HRVATSKI TEČAJI ZA UČITELJSTVO.
Narodna vlada SHS v Ljubljani, poverjeništvo za uk in bogočastje, ustanovi učiteljske tečaje za priučitev srbo-hrvat-skega narečja. Organizacija teh tečajev se poveri profesorjem dr. Ilešiču, Mazovcu in Lokovšku.
*
KATASTER ŠOLSTVA IN UČITELJ-STVA.
Narodna vlada SHS v Ljubljani, poverjeništvo za uk in bogočastje, je sklenila, naj se nujno sestavi kataster vsega ljudskega in meščanskega šolstva in uči-teljstva v njenem območju. Delo se poveri strokovnima učiteljskima organizacijama.
Poverjenik: dr. Verstovšek s. r.
Učiteljski tečaji za priučenje srbo-hrvaščine.
Dne 27. t. m. zvečer sta povabila profesorja dr. 11 e š i č in M a z o v e c nekoliko ljubljanskih učiteljev v Učit. tiskamo na sestanek, da se razgovore o ustanovitvi in organizaciji učiteljskih tečajev za priučitev srbohrvaščine v smislu 9. točke naše spomenice.
Na sestanku je bilo sklenjeno:
1.	Tečaji se otvorijo z novim letom v Ljubljani in trajajo do konca šol. leta.
2.	Obisk naj bo za ljubljansko učiteljstvo obvezen.
3.	Otvorijo se obenem trije tečaji v primernih mestnih delih (n. pr. Ledina, Sv. Jakob, Poljane.)
4.	Tedensko naj se porabijo po trije popoldnevi, vsak popoldan s poldrugo učno uro.
5.	Da bo učiteljstvu udeležba omogočena, naj se uvede na ljubljanskih šolah nerazdeljen (dopoldanski) pouk.
6.	Profesorji, ki prevzamejo pouk (gg. dr. Ilešič, Mazovec in Lokovšek), naj se na svojih zavodih z delom razbremene.
7.	V drugih centrih naj se ustanove enaki tečaji (n. pr. v Celju. Mariboru, Gorici).
8.	Za ostalo učiteljstvo naj se uvedejo s podporo Narodne vlade ob velikih počitnicah posebni počitniški tečaji (po priliki taki, kakor jih je svoj čas priredila Slovenska Šolska Matica).
„Zvonček44.
Ob sklepu devetnajstega svojega letnika govori naš ljubki »Zvonček« svojemu mlademu svetu te presrčne besede:
Sklepamo devetnajsti letnik svojega lista z veselimi pogledi v bodočnost. Huda so bila leta preteklosti. Sovražniki našega naroda so nas trdo stiskali, da se nismo mogli nikjer tako razviti, kakor je to hotela nadarjenost in dobra volja Slovencev. Ob vsakem koraku nam je stalo tisoč zaprek na poti. Vzlic vsemu hudemu smo se vzdržali. Danes živimo v svobodni svoji domovini Jugoslaviji! Naš prvi pozdrav velja njej, ki je sedaj naša dobra mati! Naj živi! Naj procvita! Naj raste v mogočnosti in slavi! —
Mi smo bistveni in sestavni del tro-imenskega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov. Naša domovina je domovina SHS! Vsi smo si bratje in sestre med seboj! Demokrati smo! Vsi se cenimo, spoštujemo in ljubimo med seboj! Nihče ni prvi, nihče ni zadnji! Nihče ne sme dobro in ugodno
9. Tiste trekventante, ki pokažejo največ veselja in smisla do predmeta, pošlje Narodna vlada s primerno podporo ob počitnicah v Bosno, da tam čujejo najlepši srbo-hrvatski jezik in se ga priuče na živih zgledih.
Goriški mučeniKi.
Pod isti prapor!
Vedno jačje in globlje sega v našo stanovsko zavednost ukaz sedanjih dni očiščevanja, presnavljanja in prerajanja, da moramo vsi učitelji in vse učiteljice stopiti v eno črto — pod isti prapor! Predvsem moramo osnažiti svoje vrste, ločiti iz njih, kar nam je bilo doslej v na-potje in kar je oviralo naše uspešno delovanje. Izbrisati moramo vse spomine na razdivjano, raztrgano, nekolegialno preteklost. Pozabiti moramo na vse, kar je umetno ločilo naše mase. Dvagniti moramo na beli dan svoje kreposti, poiskati to, kar nam je skupno in sveto, kar nas druži, enači in krepi. Svojo moč in veljavo moramo razbrati in predramiti sami v sebi, stalno moramo imeti pred očmi edino resnico, da smo in bomo le toliko vredni in upoštevani, kolikor sami vrednote in upoštevanja prisojamo in priznavamo svojemu stanu!
Nikoli nas ni motila kriva vera, da nam tuje roke pomorejo na stališče samostojnosti in uvaževanja. Tudi sedaj nam ta kriva vera ne meče deloljubnih rok v komodno brezbrižnost, temveč smo
živeti na škodo drugemu! Ne stori nikomur ničesar, kar nečeš, da tebi drugi stori! Podpirajmo drug drugega! Bodimo strpljivi in prizanesljivi drug z drugim! Pomagajmo sosedu, imejmo usmiljenje s sirotami, tolažimo vdove! Toliko gorja je provzročila vojna, da ga ne opiše nobena beseda! V svoji demokraški državi Jugoslaviji moramo živeti vsi po Kristovem nauku: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!«
Napočila je doba miru, ljubezni, sreče in dela!
V miru naj se razvijajo vse naše moči ! Ljubezen do države Jugoslavije bodi pospeševalka in gonilna sila vsemu našemu delovanju! Tako pridemo do srečnega življenja na svoji svobodni zemlji! Večna Pravica blagoslavljaj naš dom in rod!
Mnogo smo trpeli, mnogo izgubili — a ljubezen do naše drage mladine nam je ostala! Njej hočemo darovati vse, kar imamo najlepšega in najboljšega! Kar je zemlji solnce, to je našim srcem ljubezen do mladine: ta nas poživlja, ta nam daje moč in pogum. Iz te ljubezni izvirajo vsa
Ako pridejo nastopne vrstice srečno v uredniške roke ter zagledajo beli dan, se boste vprašali, kdo so ti mučeniki? Lvo jih! Goriški učitelji so to! Glejte in poini-itijte našo usodo! Za leto 1917 smo dobili v mesecu juliju 1918 draginjske doklade bivše avstrijske vlade. Dotedaj smo bili izpostvaljeni stradanju. Kdo je bil vzrok ternu? Rabim nedolžni izraz tedanjega naučnega ministra: »Pomotoma so vas prezrli!« Vse učiteljstvo razrušene Avstrije je dobilo pred nje polomom in razsulom draginjske doklade, ie učiteljstvo, ki spa-pod goriški deželni odbor, je bilo zopet prezrto in ni dobilo še do danes ničesar. Kdo je zopet tukaj kriv? Nekateri trdijo, da leži denar že pol leta na deželnem odboru. Ako je to res, bomo tirali krivca ob svojem času na odgovor! V zadnjem času se širijo govorice, da dobimo le 50 cjb draginjske doklade, drugod so dobili po 90 '/o večina po 100 Lahko se zgodi, da dobimo nazadnje po 0 Jo. Lep pogled v pri-hodnjost! Obupen je naš gmotni položaj, i arejo nas pa še druge nadloge. Dne 30. oktobra smo postali svobodni, danes smo pa večji sužnji, nego smo bih kdaj. V času od 10. — 15. novembra so prišle v naše kraje italijanske čete in zasedle lepo pokrajino. Kaj občutimo pri tem, ve le tisti, ki deli z nami tožno usodo. Vedno smo v nevarnosti, da nas odpeljejo v Kalabrijo. ^ poukom smo prekinili, ker so Lahi zasedli vse šole. Ako bi pa poučevali, bi se moral prav gotovo vršiti pouk v italijanščini. Pošta ne deluje, odrezani smo od vas, mili bratje! Koliko časa bodo trajale to telesno trpljenje in duševne muke? Ali nismo mučeniki v pravem pomenu besede?
Te vrstice neseni na pošto v Poljansko dolino, ker bi od tu sploh ne prišle v vaše roke, in bi tudi ne bilo varno, ako bi prišle v italijanske roke. Če pridejo srečno v Ljubljano, prosimo Narodno vlado, posebno pa poverjenika za uk in bogočastje dr. Verstovška, naj stori potrebne korake, da se nam za božjo voljo izboljša žalostni gmotni položaj! Zlato svobodo pa nam k tnalu prineso — tako vsaj upamo in hrepenimo — bratje Srbi!	Otaležau.
C
Volitve v višji šolski svet.
Volitev dveh članov ijudskošolskih učiteljev kot članov višjega šolskega sveta v Ljubljani, ülasom razpisa Narodne vlade SHS v Ljubljani, oddelek za nauk in bogočastje, z dne 19. novembra 1918, štev. 8599, se v svrho prehodne uprave za Kranjsko, Goriško, mesto Trst z okolico in za Štajersko in Koroško, kolikor sta ti deželi države SHS, ustanovi višji šolski svet v Ljubljani, ki prevzame posle dosedanjih deželnih šolskih svetov. Ta šolski svet sestoji med drugim tudi iz dveh članov ljudskošolskega učiteljstva, oziroma iz dveh namestnikov. Vsak stalni, začasni in namestni učitelj (učiteljica) ima pravico, da voli. Vsak voli le enega člana in enega namestnika. Izvoljena sta ona dva člana, oziroma ona dva namestnika, ki sta dobila največ glasov. — Dostavek: Pravico volitve pa imajo tudi vse učne osebe privatnih šol, kakor tudi vse učiteijstvo, ki je na dopustu.
Kandidat Zaveze jugoslovanskega učiteljstva za člana je:
Luka Jelene,
učitelj v Ljubljani; za namestnika pa:
Engelbert Gangl,
učitelj v Trstu.
Volite ta dva naša kandidata I
Vse Primorsko ter velik del Notranjske so zasedli Italijani, torej je tudi zveza z našim organizovanim učiteljstvoin onemogočena ali vsaj silno otežkočena. Volitve so odrejene v taki dobi, v takih razmerah in s tako kratkim rokom, da izgubimo mi najmanj svojih 500 glasov, ker se naši tovariši in tovarišice — bivajoči v imenovanih krajih — ne bodo mogli poslužiti volilne pravice. Izid te volitve torej ne bo pravilen in faktičen številčni izraz naše moči. To se nam ,zdi potrebno že danes poudariti, ponavljajoč, da je ta volilni akt za celotno, v Zavezi združeno učiteijstvo iz navedenih vzrokov le problematičnega pomena.
Zato poživljamo vse svoje članstvo, ki lahko voli, da združi svoje glasove na zgoraj navedena naša kandidata!
Vodstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva, v Ljubljani, dne 29. novembra 1918.
Podpredsednik:	Tajnik:
Anton Gnus 1. r.	Vil. Rus 1. r.
Slovensko koroško učiteijstvo je vabljeno na sestanek, ki se vrši dne 10. decembra 1918 ob 10. uri dop. v hotelu Trabesinger v Celovcu. Pridite vsi zanesljivo!
prepričani danes bolj, kakor smo bili kadarkoli doslej, da je vsa naša bodočnost odvisna od tega, kako pojmujemo sedanji čas in kako iz njega nakujemo kapital svoje bodoče eksistence. Ustvarjamo bodočnost. Nad nami bo izrečena strašna obsodba zanamcev, ako ne izvršimo najnujnejšega dela sedanjosti: združenja vsega jugoslovanskega učiteljstva!
V drugo desetletje nazaj segajo temni spomini našega zasužnjenja, našega izkoriščanja, naše nesamostojnosti. Ves aparat sovraštva je bil vztrajno na delu, da je razdvajal naše vrste, ščuval brata proti bratu in potiskal položaj našega stanu ter kulturno stopnjo našega naroda nazaj in navzdol. Kar sta zlobnega kovala v svojih črnih dušah nemški birokratizem ter samopašni napuh domačih sovražnikov narodne kulture, to sta brezobzirno in brez usmiljenja udejstvovala po metodi razdirajočih elementov, ki so, kakor po-gubonosna vihra besneli po naši zemlji! Susteršič in Kaltenegger sta označba vsega zla, ki je toči in neurju enako morilo in klestilo vsako rast na naši kulturni njivi! Če so že rast zatrli, kako se naj veselimo zlatih plodov?! Gole veje štrle v svobodo, razlivajočo se v kipečih tokovih po domovini! Na te veje mora sad, zakaj po tem sadu se izteza nebrojno hrepenečih rok, tisoči lačnih in žejnih duš hočejo hrane, da se popne njihova moč v novo življenje! Iz nižin v višaVe hoče narodova duša!
Kdor je služil satanu, ne more služiti nam, ki smo iskali zavetja svojim idealom v naročju resnice in pravice! Šolski oblastniki preteklih dni so bili eksponenti sovražnikov naše narodne kulture. Vsi skupaj so se zamotali v težko klado, ki jo je vihtelo po nas in po našem ubogem šolstvu strupeno-moreče nasilje tujcev po krvi, jeziku, misli in srcu. Kdor je bil slepo orodje v rokah naših sovražnikov, od njih postavljen na vodilna mesta v našem šolstvu, ta ne more biti naš gospodar, vodnik, svetovalec in prijatelj sedaj, ko mečemo iz domače hiše smeti in plevel in hočemo na svojem hiševati po potrebah domačnosti in po zahtevah kulture! Naj nas puste take okamenine z neizbrisno vžganim znamenjem tujega hlapčevanja in domačega zatiranja z mirom božjim, naj ne kvarijo in ne okužu-jejo naše dobre volje do dela in preobli-čenja — naj se umaknejo v globoke sence pozabe in doigranja — mi hočemo in moramo brez njih pod skupnim praporom za istim smotrom: v službi domovine in človeštva klešemo nad svojim domom mogočno kupolo kulturnih dobrin in lepot, ki naj po vsem svetu siplje svojo bleščavo in veličino z odznakom istovrednosti in enakopravnosti našega naroda z vsakim drugim kulturnim ljudstvom! —
Dajte nam prosto, svobodno pot, ki je pred nami — tako lepa, vabljiva in da-leka! Ne nastavljajte umetnih pregrad in skobcev, volčjih jam in nastav, da se protestujoča nevolja ne dvigne do uporne sile, ki si na vsak način in pod vsakim pogojem ukrči svoboden, neoviran in zmagovit pohod na nerazorano polje našega kulturnega snovanja! Mi hočemo delati, da, delati hočemo! Za svoje pošteno delo pa nečemo biti tepeni in ovajani! Nečemo, da bi nam za petami vohunili, da bi premetali in pretvarjali naše misli, da bi nam podtikali slabe namene, da bi nam ubijali dobro voljo, da bi nas maltre-tirali in uklepali v zanke pustolovskih formalnosti, da bi nas stroji brez iniciative, brez poleta in brez duha zopet degradirali s stopnje kulturnih delavcev na ponižujoče stališče nemih robov starega sistema! Nečemo biti podnožek in vzmet nobenemu plazilcu in zajedalcu sa-mogoltnih ambicij, ampak ob zaščiti de-
naša dejanja, vsaka beseda bodi njena priča! Iz naše mladine vzraste naš bodoči rod, ki naj nadaljuje z delom, kjer prenehamo mi, da bo naš rod neprestano napredoval in se razvijal v lepoti, dobroti in resnici!
Ta ljubezen nam je velevala, da smo pred devetnajstimi leti ustanovili »Zvonček«. Ta ljubezen nam ukazuje, da z listom nadaljujemo. S prihodnjim letom začnemo dvajseti letnik. V proslavo dvajsetletnice smo »Zvončku« oskrbeli popolnoma novo opremo. Od prve do zadnje strani dobi naš list novo lice, s kakršnim se ne more ponašati noben drugi časopis. Prepričani smo, da zavriskajo naši prijatelji od veselja, ko jim pride prva številka prih. letnika v roke. Umetniške risbe je izvršil g. strokovni učitelj Dragotin H u m e k iz Krškega.
Naročnina »Zvončku« znaša od prihodnjega leta naprej: za vse leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrte leta 2.50 K. Naročajte ga in mu pridobivajte novih naročnikov!
mokracije in samoodločbe hočemo biti zaveden stan — enakopravno stoječ v vrstah javnih narodnih delavcev!
Taka je naša trdna in neomajna volja! Dolžni smo svoji stanovski časti in svojemu iskrenemu rodoljubju, dolžni smo javni morali in blaginji svojega naroda, da to povemo na ves glas,in v polni zavesti brez olepšav in brez strahu! Govorimo ob pravem času in z resnim poudarkom, da odklanjamo vsako odgovornost za vse posledice, ki bi se utegnile razviti po krivdi drugih!
Da tudi formalno poskrbimo od svoje strani za združenje vsega jugoslovanskega učiteljstva pod enim praporom, hočemo pravočasno poskrbeti za odpravo vsega, kar stoji temu združenju še na poti. Razdružiti hočemo vse podeželne organizacije, kot jedro naj ostanejo le okr. učit. društva, a svoji Zavezi poverimo nalogo, da ustvari našo skupno, enotno, mogočno stanovsko jugoslovansko združenje, ki naj zyeže v zvestobi in bratstvu nas vse od Soče do Vardarja, od Gospe Svete do Kosovega polja, kolikor nas je enega duha in ene misli! Dvajsettisoč nas bo in še več! Vse te duše in vse te roke — bratje, iz njih zapolje veličastna moč, domovini posvečena, edino njej namenjena.
To je naše rojstno darilo ob zibelki Jugoslavije!	E. Gangl.
Delo slovenskega učiteljstva v šoli za svojo narodnost.
Radoslav Knaflič.
Pritrjujoč lepim besedam tovariša Eksla v člančiču »Veliki dobi — velikih mož!« v 25. broju »Uč. Tovariša«, si dovoljujem priobčiti nekaj navodil, kako delovati v šoli, da bomo v resnici gradili naši lepi in mili Jugoslaviji lepšo bodočnost.
Smatram za neobhodno potrebno, da začnemo najprej pri sebi ter obenem pri učencih tako, da bomo vse svoje delovanje in nehanje v šoli ter zunaj šole tesno prilagodili razmeram in potrebam Jugo-slovanstva.
V priobčenje napovedanega navodila uporabljam zapisnike domačih mesečnih sej učiteljstva štirirazrednice na Dobju.
Izpis iz zapisnika z dne 16. X. 1916.
VIII. Opombe šolskega vodstva.
1. Ona krstna imena, ki se glase po latinsko drugače nego slovensko, se naj v vseh uradnih spisih, torej tudi v svedoč-bah pišejo najprej slovensko, potem pa v oklepaju latinsko v slovenski obliki, n. pr. Vekoslav (Alojz), Josip = Joško (Jožef), Zvonimir (Anton) itd. Onim latinskim krstnim imenom, ki zanje nimamo slovenskega izraza, se naj da jugoslovanska oblika, n. pr. Franjo namesto Franc, Marica namesto Marija, Franica ali Franja namesto Franca. To svojo opombo utemeljujem s tem, da smo po določbah § 71. šolskega in učnega reda za obče narodne in meščanske šole dolžni vzgajati otroke k ljubezni do rodne narodnosti, naj se torej otroci vadijo ob klicanju in pisanju na svoja slovanska imena.
Iz tega razloga se naj pišejo tudi dekliški priimki v duhu slovanstva, a ne ger-manstva; n. pr. Gračnarjeva Ljuboslava namesto Gračnar Amalija. Na nobeden način se ne smejo pisati priimki z obrazilom »er«, to služi germanizaciji in raznarodovanju. Slovenski jezik nima obrazila »er«, temveč le »ar«, kar se naj učencem, zlasti če se jim roditelji podpisujejo s protislo-vanskim »er«, večkrat pojasni.* Namesto »kranjskega« imena Janez se naj piše in kliče občeslovanski Ivan, Ivo, Jovo ali Janko.
* Sklicevanje na pisavo v krstni knjigi ne drži. Dognano je, da so ob splošnem popisovanju, ukazanem po cesarju Josipu II., že takrat po-rietnčeni kurati (župniki) in graščaki popisali svoje župljane in podanike v nemškem duhu in z nemškim pravopisom; n. pr. Schweitzer namesto Zvanjcar, Kramberger namesto Krampergar, Wutscher namesto Bučar, Deutschmann namesto Tajčman. Tudi meni je hotel pokojni župnik »Klo-bassa« izdati ob mojem vstopu v srednjo šolo krstni list s priimkom Knaflitsch. Ker so me v narodni šoli pisali Knaflič in sem bil le te pisave vajen, sem dosegel, da mi je izdal krstni list s slovenskim pravopisom Knaflič, a v oklepaj mi je dal vseeno še priimek (Knaflitsch), ki sem se ga pa povsod otresel. Avstrijska vlada se je držala in je pospeševala ponemčevanje, zato je ukazala,
naj se krstna imena in priimki ne pišejo drugače, I nego je pisano v krstni knjigi. Z ustanovitvijo Jugoslavije so odpadli ponemčevalni oziri, na njihovo mesto stopajo oziri narodne zavednosti in osamosvojitve izpod nemškega jarma. Naša krstna imena in priimki se naj torej prilagodijo slovanski narodnosti. — To veljaj tudi o javnih napisih, ki jih sedaj predelujejo. Krivo in v nemškem duhu je napis, n. pr. A. Lešnik, trgovina; J. Qu- i ček, gostilna; namesto: Trgovina Andreja Leš- ! nika, Qostilnica Ivana Qučka. — Opomb. pis.
2. V narodni šoli se naj vedno in povsod, torej tudi s klicanjem in s pisavo imen ter priimkov, goji čut in ljubav do prirojene narodnosti. Kar je med našim narodom tujega, se mora strniti z nami v celoto, mora postati stalno naše, t. j. se mora nam prilagoditi (asimilovati). Sem spadajo navidezno nemški priimki, n. pr. Reich in resnično nemški priimki, n. pr. Baumkircher. Te je treba pisati pravilno, to je s slovenskim pravopisom, Rajh in v smislu asimilacije Baumkirhar, ne pa Reich, oziroma Baumkircher.
Narodna šola mora polagati temelj narodovi izobraženosti v trdni veri zaupanja in ljubavi v lastno narodnost, to je jasno izrečeno v določbah § 71. stalnega šolskega in učnega reda.**)
Izpis iz zapisnika z dne 30. VII. 1917. VI. Opombe šolskega vodstva.
4. Da se bodo dosegli v učnem jeziku — uštevši zgovornost — večji uspehi, naj se od vseh učencev na vseh stopnjah in vseh razredih ter v vseh predmetih zahtevajo odgovori vedno le v celih stavkih. Odgovori s posamezno besedo se naj dosledno odklanjajo. Pri tem naj veljajo sledeča pravila:
a)	Učenčev odgovor obsegaj vse besede učiteljevega vprašalnega stavka.
b)	Odgovor se začenjaj ponajvečkrat z besedo, ki je z njo nehal učiteljev vprašalni stavek; n. pr. »Kdaj moramo priti v šolo?« — »V šolo moramo priti o pravem času«.
c)	V odgovoru z nikalnim stavkom se mora nikalnica naglasiti ter mora dopolnilo stopiti v rodilnik. N. pr. »Ali je dovoljeno razdirati ptičja gnezda?« — »Ni dovoljeno razdirati ptičjih gnezd« (krivo: ptičja gnezda), oziroma »Ptičjih gnezd ni dovoljeno razdirati.«
d)	Ako je vprašalni zaimek močno na-glašen, mora v odgovoru osebek stopiti na prvo mesto, n. pr. »Kdo je ustvaril nebo in zemljo?« — »Bog je ustvaril nebo in zemljo«.
e)	Ako vprašalni zaimek ni močno na-glašen, se sme odgovor začeti z besedo, ki je z njo vprašalni stavek nehal, n. pr.: »Kdo je ustvaril nebo in zemljo?« — »Nebo in zemljo je ustvaril Bog«.
f)	Besedni red pravilnih učenčevih odgovorov se najložje poočituje v računstvu ob odgovarjanju izdelanih pismenih nalog na šolski tabli, oziroma v računici. Učenci kažejo po vrsti besede pisanega, oziroma tiskanega vprašalnega stavka. Na njegovi podlagi sestavijo odgovor, ravnajoč se po
** Takratni c. kr. okrajni šolski nadzornik, ki je pregledal uradno zapisnike domačih mesečnih sej učiteljstva, ni tem opombam šolskega vodstva oporekal, temveč jih je vrnil, rekoč: Nach Einsichtnahme mit folgenden (Bemerkungen zurück: 1. Die Bemerkungen des Schulleiters über j seine Wahrnehmungen bei der Erziehung und , beim Unterrichte werden mit Befriedigung zur I Kenntnis genommen itd. — Opomb. pis.
teh pravilih, ki ustreza pravilnemu besednemu redu in pravilom logike.
g)	Slovniško znanje se naj v vsakem učnem predmetu praktično uporablja. Vsi učni predmeti se naj sredotočijo v vajah pravilnega govora. Ta pravila veljajo tudi za najnižjo stopnjo narodne šole, in sicer v omejenem smislu.
h)	Vsakdanje, oziroma pogosto čita-nje nemških časopisov in knjig ponemču-je učiteljevo mišljenje, da končno niti sam ne čuti, da v šoli ni uporabljal slovenskega besednega reda, temveč nemškega, ki kvari pravilnost našega jezika. Šolsko vodstvo torej nujno priporoča iz službenih ozirov, naj si učiteijstvo slovenske narodne šole na Dobju ne naročuje nemških časopisov, temveč si naj naroča samo slovenske, oziroma slovanske časopise, da se tako odtegne svarnemu vplivu tujega jezika in da se zneski, ki se sedaj v nekem slučaju žrtvujejo tujemu, nam politiško nasprotnemu časopisju, naklonijo slovenski književni kulturi.	(Dalje.)
Prehodna uprava v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani.
Narodna vlada objavlja naslednji komunike :
Za ono dobo, dokler konstituanta naroda SHS ne določi ustave države SHS in se ne uveljavi po smislu te ustave de-finitivni upravni ustroj, je treba poskrbeti za to, kako se naj v tej prehodni dobi vrši uprava v jugoslovanskem ozemlju bivše Avstrije. Uradni list objavlja pravkar na-redbo celokupne vlade, ki jo je sporazumno z Narodnim Vječem SHS v Zagrebu izdala Narodna vlada SHS v Ljubljani.
Po določilih te naredbe je vsa uprava za Kranjsko, za Goriško, za mesto Trst z okolico in za Štajersko in Koroško, kolikor sta ti deželi del države SHS, osredotočena v Narodni vladi SHS v Ljubljani. Istra je za to prehodno dobo in brez pre-judica za končno ureditev podrejena posebnemu poverjeništvu Narodne vlade v Zagrebu, in sicer v osebi poslanca dr. Matka Laginje. lstotako je Dalmacija podrejena Narodni vladi v Zagrebu.
Narodna vlada SHS v Ljubljani je v vseh vprašanjih, ki so vsem skupinam države SHS skupna, vezana na navodila Narodnega Vječa v Zagrebu, sicer pa je Narodna vlada v Ljubljani, oziroma njeni oddelki za vse njeno ozemlje in za vsa v tem ozemlju se nahajajoča oblastva, urade in javne organe najvišja upravna oblast in službena instanca.
V stvarno kompetenco Narodne vlade in njenih oddelkov spadajo tedaj vsi posli c. kr. ministrstev na Dunaju, kakor tudi vsi posli bivših c. kr. namestništev in c. kr. deželnih vlad, kolikor so se ti posli nanašali na upravno ozemlje Narodne vlade v Ljubljani. Isto, velja tudi o poslih
J
deželnih odborov, tako da je dosedanja zloglasna dvotirna uprava avtonomnih in bivših c. kr. oblastev odpravljena.
Občine in okrajna zastopstva ostanejo sicer, kakor so v svoji organizaciji in svojem delokrogu, toda v svpji upravi so podrejena okrajnim oblastvom, oziroma Narodni vladi in njenim stvarno pristojnim oddelkom. Posebne likvidacijske komisije, ki se ustanove za likvidacijo uprave deželnih odborov, imajo skrbeti za to, da so posli deželnih odborov in njih naprave, zavodi in imetje rednim potom iz-roče Narodni vladi.
Ker so vse kompetence bivših ministrstev in političnih oblastev druge instance združene v Narodni vladi, je le-ta Narodna vlada, oziroma njeni oddelki načeloma druga in zadnja instanca v vseh zadevah bivše politične uprave. Isto skrčenje instanc se je po smislu modernih zahtev uveljavilo tudi v šolski in finančni upravi, kolikor gre tu za upravno-pravne zadeve, kakor tudi v sodnem postopanju.
Okrajna politična oblastva prve instance ostanejo za sedaj neizpremenjena, samo da so v svojem postopanju podrejena dotičnim oddelkom Narodne vlade, ki pridejo po svoji stvarni kompetenci v poštev. V službenem in administrativnem oziru so pa ta oblastva odvisna od Narodne vlade, oddelek za notranje zadeve, ki sicer upravlja vse zadeve bivšega c. kr. ministrstva notranjih zadev in dalje vse posle deželnih odborov in bivših deželnih političnih oblastev, kolikor ti posli ne spadajo v območje kakega drugega oddelka. Na isti način imajo le-ti oddelki kompe-tenco dotičnih ministrstev in odnosno bivših deželnih odborov in bivših deželnih političnih oblastev druge stopnje.
V	šolski upravi se ustanovi za vso Slovenijo višji šolski svet, ki sestoji iz predsednika, iz dveh ali treh poročevalcev za upravne in gospodarske šolske zadeve in štirih ali petih višjih šolskih nadzornikov, iz dveh po knezoškofijskem ordinarijatu v Ljubljani dogovorno z drugimi ordinarijati slovenskega ozemlja odposlanih katoliških duhovnikov, iz dveh od srednješolskega in iz dveh od ljudsko-šolskega učiteljstva po načelu proporcionalnega, oziroma minoritetnega zastopstva voljenih delegatov ter iz zastopnikov staršev, oddelka za zdravstvo in oddelka za socialno skrbstvo.
V	pravosodni upravi se ustanovi za Kranjsko in za Štajersko in Koroško višje deželno sodišče; višje deželno sodišče v Trstu ostane na jjvojem mestu. V administrativnih zadevah sta obe sodišči podrejeni Narodni vladi SHS v Ljubljani, oddelek za pravosodstvo. Naredba določa dalje okoliš odvetniške zbornice v Ljubljani in notarskih zbornic v Celju in Ljubljani.
V	okvirju finančne uprave določa naredba izpremenitev finančnega ravnateljstva v Ljubljani v deželno finančno ravnateljstvo, dalje ustanovitev finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani, ustanovitev dohodarstvenega višjega sodišča v Ljubljani, in sicer pri višjem deželnem sodišču, izpremenitev dosedaj pri okrajnih glavarstvih obstoječih davčnih referatov v samostojno poslujoča davčna okrajna oblastva, ureja pristojnost komisij za pridobnino in dohodnino, določa okoliš finančne prokurature ter odreja, da se vsi državni davki, davščine in pristojbine plačujejo, sprejemajo, zaračunjajo od 1. novembra 1918 naprej v prid države SHS.
Za pošte se ustanovi v Ljubljani poštno in brzojavno ravnateljstvo, za državne železnice železniško ravnateljstvo, za proge južne železnice pa obratno vodstvo.
Okoliš trgovske in obrtniške zbornice obsega vse Narodni vladi podrejeno ozemlje. Istotako se obrtno nadzorništvo osredotoči v obrtnem nadzorništvu v Ljubljani.
Naredba ureja dalje rudarstveno upravo, upravo meroskustva ter postopanje v zadevah agrarnih operacij. Posebne točke se nanašajo naorožništvo,na upravnosod-s t v o in na u r a d n i 1 i s t. Za upravno sodstvo se ustanovi za vse ozemlje pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani poseben senat, v katerem mora biti vsaj polovica članov usposobljenih za sodno službo.
V	končnih določilih se izreka, da ostanejo vsi zakoni in naredbe, kolikor ne nasprotujejo novim odredbam, do preklica ali premembe v veljavi in da je izvršitev teh odredb, ki dobe veljavo z dnem razglasitve, naročena Narodni vladi SHS v Ljubljani.
Slovencem v domovini.
Ob pričetku vojne (1914) je došlo precejšnje število Slovencev iz domovine v Švico in so tu našli politiško zavetišče.
Zaradi dolgo trajajoče vojne je pa ta- le emigracija prišla v mnotne zadrege, kar je napotilo mojega sina Bogumila ustanoviti (1916) v Ženevi društvo »fond slovenske emigracije« v namen podpiranja v to potrebnih, v Švici se nahajajo-čih Slovencev.
Po preselitvi mojega sina v Washington (1917) sem jaz podpisani prevzel mesto upravitelja Fonda.
Dobival je Fond sprva prispevke izključno od ameriških Slovencev; od časa pa, da je Amerika tudi vstopila v vojno, izostajajo pa prispevki od tain popolnoma, ker tamošnji Slovenci imajo sedaj za svojce skrbeti.
Potreba podpiranja tukajšnjih Slovencev bo pa v kratkem še večja, ker se po sklenjenem miru morajo spraviti nazaj v domovino; v to svrho pa ne bo treba skrbeti samo za pokritev potnih stroškov, ampak tudi za nabavo zimske obleke in črevijev, česar se tukaj še dobi, v domovini (kakor čitamo) pa ne.
Zaradi teh okolščin je Fond prisiljen obrniti se na slovensko domovino v dosego prispevkov, in sicer v prvi vrsti na slovenske denarne zavode, okrajne za-stope in občine.
Prispevke prosim poslati »Ljubljanski kreditni banki« v Ljubljani, ki bo skrbela, da se nakazujejo Fondu v Švico ter da jih objavljajo slovenski dnevniki.
Jugoslovansik pozdrav!
Mihael Vošnjik, bivši drž. posl. Collonge sur Territet (Suisse-Švica, dne 21. novembra 1918.
Opomba : Slovenski listi so napro-šeni, pričujoči oklic po mogočnosti pona-tistniti.
Občni zbor Slomškove Zveze
se je vršil v četrtek, dne 21. nov. t. 1., v knjiž. dvorani Katoliške tiskarne. Kakor kaže rezultat glasov pri volitvah, je bilo navzočih okolo 70 do 80 članov.
Predsednik tovariš nadučitelj Štrukelj pozdravlja svobodno državo Jugoslavijo, nje narode in zlasti izpod germanskega jarma osvobojeno slovensko učitelj-stvo. Trpini so bili Slovani, a največji trpin med njimi je bil slovenski učitelj. Pozdravljena, Jugoslavija! Pozdravljeni, slovenski učitelji! V nadaljnjem izvajanju se spominja velezaslužnega moža pokojnega dr. Kreka in dr. Korošca, ki še danes tako vestno in dosledno izvršuje oporoko Krekovo. Dr. Krek je bil učitelj našega naroda; prepričani smo tedaj, da pridejo krščanski pedagogi na površje. Slava spominu dr. Kreka! Korošcu se pošlje brzojavni pozdrav. — S padcem Avstrije je padel birkoratizem, ki je pritiskal k tlom slov. učitelja. Sprejme se poslati pozdrav poverjeniku za uk in bogočastje.
Tajniško poročilo. Zadnji občni zbor je bil 26. avgusta 1913. Od takrat se je Zveza vedno razvijala, v kolikor niso zadrževale njenega razvoja vojne razmere. Nekatere podružnice so jako pridno delovale. Sklenilo se je, ustanoviti podružnice na Goriškem in Štajerskem; toda delo Zveze je preprečila svetovna vojna. Tovariš tajnik se spominja nadalje podpredsednika SI. Zv., na polju vojne slave in časti umrlega dr. Modica in sploh članov, ki so tekom štirih let odšli, med njimi dvornega svetnika Levca in Hu-bada. V odborovih sejah so se sprejemali novi člani, nekateri zopet črtali itd. Udeleževali smo se skupnih posvetovanj in sej z Dež. slov. učit. društvom v Ljubljani ter storili korake pri deželnem odboru, ki nam je bil nato dovolil drag. doklade, ki pa so bile žalibog s 1. januarjem t. 1. ustavljene. Ustanovljeni aprovizačni odbor kranjskega učiteljstva je dal lepih uspehov. V bližnji bodočnosti smemo upati, da se urede tudi naši službeni prejemki, da se vremena Kranjcem vendar enkrat zjasne. — Društvo šteje nad 650 članov, med njimi 150 duhovnikov, oziroma neučiteljskih članov. — Prosvetno delo je v zadnjem času zaostalo, čemur so krive vojne razmere. — Slomškova Zveza bodi tudi nadalje društvo z ver-sko-nravnim namenom; zato naj se ne razdružj. Ker so nasprotni člani sprejeli v svoj program načela krščanske etike, smo zato, da se osnuje skupen odsek. Ako se bodo tovariši iz nasprotnega tabora držali proglašenih načel, potem bomo delovali skupno. Izvršujmo nadalje oporoko Krekovo! Vsi na delo! Trotov ne sme biti med nami! Zvestobo Jugoslaviji!
Ker se k poročilu ne oglasi nihče, poroča tovarišica blagajničarka F a t u r -jeva, da je imelo društvo od zadnjega občnega zbora 642 K stroškov in 3096 K prebitka.
Nato je prišlo na dnevni red stvarno in v krepkih potezah, mnogokrat s trpkimi izrazi prepleteno predavanje tov. F a b i n c a o reformi ljudskega šolstva. Izjavil je: Ljudsko šolstvo je prišlo v av-
tokratski yladi v poštev samo toliko, kolikor so ga rabili. Zmaga zahodne demokracije je zmaga ljudske šole v demokra-ški državi; učiteljsko krušno vprašanje je to. Kaj pomagajo vsi zakoni, ako ne dvignejo učitelja iz mizerije! Padec nem-škutarstva, liberalizma in klerikalizma je odstranil ovire za podržavljanje šole. Sola podaj človeka, iz katerega bode mogoče šele ustvariti človeka.
»Sola ne potrebuje učenih učiteljev!« je vsenemški, oziroma Kalteneggerjev sistem. Pri šolskem nadzorstvu bo treba velike rnetie. Šolski nadzornik mora biti duševni voditelj učiteljstva, mož iniciative, ne pikolovec; samostojen referent in podrejen direktno poverjeništvu. Osebe se morajo odstraniti, in sicer na široko luknjastem rešetu, na katerem bo ostalo še veliko slabega. S sistemom morajo pasti tudi osebe. Kdor je bil v stari Avstriji patriot, je danes kot Jugoslovan hinavec in obratno. Padel je nemški cesar, ruski car. Načelo samoodločbe pri imenovanju nadzornikov bo prodrlo, t. j. duh demokracije! Učiteljstvo mora svojim nadzornikom zaupati. Je proti napadom na posamezne osebe, vendar kdor je prizadet, mu SI. Zv. ne bo pomagala. Nadzornik bodi strokovnjak in ne politik. Načelo »šola je politika« mora izginiti. Poročilo omenja preustrojitev čitank. Pravijo, da nimamo zgodovine. Odpro naj se jugoslovanski grobovi, to je naša zgodovina. V stvarno debato so posegli tovariši Bregar, Pečjak, Štrukelj, katehet Cadež in nadzornik Oabršek. Dolgo debato zaključi predsednik Štrukelj.
Najvažnejša točka pri i z -premem bi pravil je: Ali ostanejo katehetje še redni člani S 1. Z v.? V dolgo trajajočo debato posežejo Dragan, Fabinc, Cadež, Kalan, Kete, Sinrekar, Slapšak itd. Učiteljski laiški element naj pride do veljave. Voditi je treba stanovsko organizacijo samostojno. Iskati moramo interese z onimi, ki so nam skupni. Na-to je bil sprejet predlog, d a niso katehetje več redni člani SI. Zveze, s 44 proti 30 glasovi.
Volitve: V odbor so izvoljeni tovariši in tovarišice: Rostohar, Pire, Štrukelj? Kleinmayr, Lebar, Dragan, Stupca, Štular, Fabinc, Sadar, Pečjak, Slapšak. V tajni seji se je nato konstituiral odbor.
Razprava in debata o stavljenih in sprejetih predlogih je bila večinoma stvarna in taktna. Ako se kateri tu ali tam malo spotakne v spretno ogrodje starega ali mladega Zavezarja, je pač slabost človeške družbe, posebno pri nas tovariših, ki si lahko samo sežemo bratsko v roke in rečemo.: Odpuščeno je! Kar je bilo — je pozabljeno!	A.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz naše Zaveze.
Poživljamo vse Zavezino članstvo, naj podpisanemu vodstvu čimprej vrne zadnjič doposlane tiskovine, vsekakor pa najpozneje do roka, ki je določen na tiskovinah!
Upravništva Zavezinih listov te izpolnjene pole nujno rabijo, ker morajo pravočasno prirediti naslove in določiti višino, naklade za vsak list. Prireditev naslovov je zamudno, a pravočasna preskrba papirja težavno delo. Lotiti se ga je treba takoj, ako hočemo z novimi letniki uvesti redno izhajanje naših listov! To je torej v prvi vrsti odvisno od Zave-zinega članstva, zato se obračamo do njega s tem pozivom.
Začetkom prihodnjega tedna razpoš-ljemo tiskovine v svrho sestave natančnega katastra šolstva in učiteljstva. Pričakujemo točne in zanesljive izpolnitve. Poprimite se dela takoj, ko dobite tiskovine v roke! Ni treba čakati na 14dnevni rok! Vsaka pola je lahko izpolnjena v enem dnevu in odposlana tekom drugega dne. Čimprej dobimo odgovore, temprej izvršilni odbor dogotovi svoje delo.
Natančna navodila so objavljena na uvodnem mestu posebnega izdanja našega lista z dne 4. t. m. Opozarjamo na ta navodila, ne da bi jih še enkrat ponavljali.	Vodstvo Zaveze.
UČITELJSKI KONVIKT.
Letnino za Učiteljski konvikt so po »Učiteljski gosp. in kreditni zadrugi v Celju« plačali: 1. Cernej Ludovik, Griže 4 K; 2. From Vekoslav, Sv. Lenart v SI. g. 2 K; 3. Gorup Josip, Polenšak 2 K; 4. Kelc Ivan, Nova Štifta 4 K; 5. Knapič Janko, Videm 2 K; 6. Lasbacher Josip, Ruše 3 K; 7. Pavlovič Ivan, Videm ob Savi 2 K;
8.	Pogačnik Franjo, Št. Vid-Grobelno 2 K;
9.	Franja Pučeva, Sv. Jurij ob Pesnici 2 K; 10. Šumer Hinko, Šmarje pri Jelšah 2 K; Wudler Rudolf, Liboje 2 K. — Skupaj 27 K, — Hvala!
Društvene vesti.
+ Odbor Deželnega slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani se je na
svojih sejah dne 17. t. m. in 22. t. m., uva-žujoč nove razmere, v korist naše sploš-nosti in skupnosti odločil, da predlaga občn^nu zboru o Božiču, naj se društvo razdruži. Vse funkcije preidejo na Zavezo jugoslovanskega učiteljstva, ki sedaj edina združuje vse slovensko učiteljstvo. Deželnih meja nimamo več, torej nam tudi deželnih društev ni več treba. Vsi smo iti ostanemo eno!
+ Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je dne 18. t. m. poslalo komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani nastopni dopis: »Podpisano društvo ¿e vložilo skupno s Slomškovo Zvezo v začetku septembra 1918 na bivši deželni odbor kranjski prošnjo, da povišaj ta že dovoljeno 90 % vojno draginjsko doklado za 10%. Glasom sklepov obeh odborovih sej z dne 17. t. m. nujno prosi podpisano društvo odgovora in rešitve.«
+ Društvo učiteljev in šolskih prijateljev Ljubljanske okolice. Člane prosim, naj se oglasijo in pošljejo po nakaznici letni prispevek 24 K (ali vsaj prvi obrok) vsaj prve dni v decembru, da se more ugotoviti, v koliko izvodih se bosta tiskala »Popotnik« in »Učiteljski Tovariš« v novem letu. Na zdar! — Janko Zirov-riik v Borovnici.
+ Učitelj, društvo za ormoški okraj zboruje v četrtek, dne 5. decembra 1918, ob 10. uri dopoldne v ormoški okoliški šo- ■ li po nastopnem vzporedu: 1. Dopisi in društvena poročila. 2. Poročilo o Zavezi-nem delegacijskem zborovanju. 3. Razgovor o novih razmerah. 4. Plačevanje članarine za drugo polletje. 5. Slučajnosti. — Odbor upa, da se v novi Jugoslaviji vse o-krajno učiteljstvo v bratski in sestrski slogi strne v složno stanovsko četo v prid šolstvu, učiteljstvu in narodu! — Odbor.
Kronika.
= Obrtne nadaljevalne šole. Z navdušenjem je učiteljstvo pozdravilo spomenico Zaveze glede šolstva. Ker se je na obrtno šolstvo pozabilo, si dovoljujem na to zadevo opozoriti, ki je iste važnosti kakor ljudsko in meščansko šolstvo; na Štajerskem in Koroškem pa v narodnem oziru še posebno važno in nujno potrebno. — Koroška ni imela dosedaj niti ene slovenske obrtne nadaljevalne šole, Štajerska le 2 slovenski v Šmarji in Sevnici, 3 dvojezične v Žalcu, Šoštanju in Št. Jurju ob J. ž. in nekaj na pol nemških manjših kur-zov. — Kjer je le en učitelj usposobljen za poučevanje na obrt. nadalj- šolah, se naj takoj začne s pripravami za ustanovitev slovenskih obrt. šol Otvoritev bo že leta 1919/20 mogoča. — V prvi vrsti pridejo na Štajerskem v poštev sledeči kraji, kjer so že bile nemške take šole: Celje, Maribor, Ptrj, Radgona, Brežice, Slov. Bistrica, Slov. Gradec. Razen teh krajev je nujno priporočati še za Ljutomer, Št. Lenart, Vojnik, Ormož, Konjice, Velenje, Vitanje itd. — O ustanavljanju obrt. nadalj. šol sem pisal v »Popotniku« 1. 1910 št. 9. Seveda se je od tedaj marsikaj izpremeni-lo, a bistvo je ostalo isto. Kdor želi natančnejše informacije, naj se obrne n. pr. na obrt. nadaljevalno šolo v Šmarju pri Jelšah!	S.
= Prve uradne konference za učitelje obrtnih nadaljevalnih šol so se vršile 1. 1917 v dveh krajih na Češkem. Nadzornik obrtnih nadaljev. šol okraja lX./f je z dovoljenjem ministrstva za javna dela sklical učiteljstvo 31. šol v Altpako in učitelj stvo 35. šol v Kraljevi Gradec. Uspeh je bil tako zadovoljiv, da se bodo take kon ference redno ponavljale. — Posnemanja vredno!	S.
= Imenovanje. Dr. Fran Skaber-n e, bivši ministrski tajnik, je imenovan za upravnega in gospodarskega poročevalca na višjem šolskem svetu v Ljubljani.
= Rojstveno sedemdesetletnico je praznoval dne 17. t. m. Andrej Seneko-v i č , prvomestnik Družbe sv. Cirila in Metoda, ki jo vodi požrtvovalno in uspešno že deset let. Za naše obmejno šolstvo si je pridobil neoporečno velikih zaslug. Ko je bil ravnatelj novomeške gimnazije, je bil nekaj časa tudi okrajni šolski nadzornik. Senekovičevo javno delovanje je tesno spojeno z našim, doslej tako tlačenim šolstvom. — Kulturnemu delavcu še mnogo zdravih let!
= Celovčani in Jugoslavija. Iz Celovca poročajo, da se je večina celovškega prebivalstva sprijaznila z mislijo, da pride pod Jugoslavijo. Manjšina s tem ni zadovoljna, inteligenca pa želi, da bi naše, oziroma srbske čete kmalu zasedle Koroško, ker se boje nemirov in nereda. V Celovcu je doslej vse mirno.
= . Svoboda zborovanj. Naredba po-verjeništva za notranje zadeve. Avstrij-
t
ski državni zakon z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 135, o shodnem pravu se razveljavi. Namesto njega veljajo sledeča določila: § 1. Prirejanje shodov je prosto. § 2. Kdor priredi javen shod, mora 24 ur poprej pismeno naznaniti pristojni oblasti namen, kraj in čas shoda. 3. Shodi v svrho agitacije za volitve so takih naznanil prosti, če so volitve že razpisane. § 4. Pristojna oblast je okrajno glavarstvo, v mestih z lastnim štatutom magistrat onega okoliša, kjer se shod priredi. § 5. Vse vloge so kolka proste. § 6. Prestopke te naredbe kaznuje v § 4. navedena oblast z denarno globo do 100 K ali z zaporom do 1 tedna. § 7. Naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. — V Ljubljani, dne 25. novembra 1918. — Dr. Brejc s. r.
= Kolportaža — prosta. Naredba po-verjeništva za notranje zadeve o prosti kolportaži. § 23. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1868, štev. 6 drž. zak. iz 1. 1863, se razveljavi. — V Ljubljani, dne 25. novembra 1918. Dr. Brejc s. r.
= Vseučiliščnikom. Z uradne strani zagrebškega vseučilišča poročajo: Slovenski dijaki, ki so ta semester bili že in-skribirani na katerem avstrijskem vseučilišču, se po sklepu akademskega senata, ki ga bo vlada brez dvojbe potrdila, sprejemajo brez kakršnekoli ovire na zagrebškem vseučilišču, tudi če ne morejo takoj prinesti demjsorija dotičnega avstrijskega vseučilišča. Pristojbine je seveda treba nanovo plačati, ker Avstrija pač plačanih pristojbin ne bo vrnila. — Dijaki, ki so bili .vojaki, se morejo istotako vpisati, ako do-x kažejo, da so bili zares vojaki. Vobče gre zagrebško vseučilišče slovenskim dijakom, ki so zaradi vojne trpeli, v vsakem oziru na roko. Predavanja se zopet začno 10. januarja 1919.
= Kdaj podpišejo mir? Pariški dopisnik švicarskega lista »Journal de Ge-neve« sporoča svojemu listu informacije o poteku mirovnih pogajanj, ki se, kakor vse kaže, v kratkem prično. Napačno pa je mnenje, da se nahajamo že na predvečeru končnega sklepanja miru. Poteklo bo še mnogo mesecev, preden bo podpisana končna mirovna pogodba. Vendar pa kmalu pride podpisovanje mirovnih prelirninarijev, v katerih se določi nov svetovni red. Najprej bo vsaka zvezna država izgotovila svoj posebni program. Drugi stadij mirovnih pogajanj bo konferenca zastopnikov entente in zveznih vlad, ki se bo vršila v Parizu ali Versail-lesu, da določi splošni mirovni program. Četudi že sedaj obstoji soglasje glede večine točk tega programa, se utegnejo tekom dogodkov pojaviti novi problemi. Že sedaj je nastala potreba, da se svoje-dobno določene odredbe v mnogočem izpremene. V prvi vrsti pride tu v poštev kolonialno vprašanje, potem vprašanje bodočnosti Nemške Avstrije in ureditev italijansko-jugoslovanskih interesnih na-sprotstev. Dokler se gotove vlade zavezniških držav ne odrečejo malenkostnim metodam stare diplomacije, je vedno še pričakovati interesnih sporov. Na tej konferenci bodo sodelovali med drugimi Cle-menceau, Lloyd George in Wilson. Ta konferenca se vrši meseca decembra. Čim bo izgotovljen mirovni program entente, se začne tretja faza, namreč konferenca pooblaščencev obeh strank za podpisava-nje mirovnih prelirninarijev, kar se bo naj-brže hitro izvršilo. Četrta faza pa bo naj-brže jako dolgo trajala. Četudi je verjetno, da je mir že skoraj gotov, vendar ostanejo v moči do končnega podpisa mirovne pogodbe vse vojne odredbe. Tako korakoma pride prehod iz vojnega stanja v mirovno stanje.
= Ločitev cerkve od države na Češkem. Iz Prage poročajo z dne 17. t. m.: Prvo delo nove vlade je bila izvedba ločitve cerkve od države. V armadi so odpustili vse vojaške duhovnike, v šolah so odstranili križe in odpravili molitev pred pričetkom in koncem šolskega pouka. Zakonska predloga dr. Boučka o obvezni uvedbi civilne poroke in o dovolitvi, da se smejo katoliški ločenci zopet poročiti, dobi v Narodnem svetu veliko večino.
Slovenska Matica. Slovenska Matica prosi vse člane in poverjenike, naj pošljejo članarino direktno na Matico, ne pa po položnicah dunajske poštne hranilnice.
= S prosveto k svobodi! Pod tem naslovom čitamo v »Napreju« z dne 20. t. m. nastopni članek: »Naše delavsko ljudstvo je dokazalo, da ima dovolj smisla za izobrazbo. Obilica poučnih predavanj in izobraževalnih tečajev nam priča, da je res, kar trdimo. Umevno je torej, da je v naših vrstah toliko zanimanja do našega šolstva, kolikor ga morda ni nikjer drugod. Delavec ve, da toliko več velja in toliko več more, kolikor globlja in temeljitejša je njegova izobrazba. Moč duha ga dviga z nizkega stališča odvisnosti in hlapčevanja; hoče biti enakopraven član človeške družbe. Kar je, kar ima in kar velja danes, vse to so
mu priborile njegove zmagovite moralne sile. — Z ozirom nase in na svojce ne more biti delavcu vse eno, kako je naše šolstvo. Delavec nima materialnih zakladov, da bi jih kot dediščino zapustil svojim otrokom. Hoče jim pa napolniti duše z vedo in krepostmi, da ne podležejo v borbi življenja; hoče jim ugladiti pot do boljšega socialnega stališča, da ne bo prehajalo trpljenje od roda do roda, temveč da bo tudi delavskemu otroku omogočena lepša in lažja eksistenca v našem narodu. Vsako mesto bo zavzemal s toliko večjo vnemo in iskrenostjo, ker so ga že domače razmere socialno toliko izobrazile, da mu ni vsako individualno življenje le samo sebi namen, temveč da moraš v vsaki javni funkciji služiti blaginji splošnosti, Ki si nje sestavni in enakopravni del in člen. Kakor je torej zanimanje delavskega ljudstva do šolstva nadahnjeno z namislijo samoobrambe in samopomoči, tako mu daje plemenita volja do službe v celoti in skupnosti visoko potenco kulturnosti. — Naše oči torej z opravičeno pažnjo motrijo, kako se presnavlja v naši mladi državi šolstvo, ki je sedaj oproščeno iz klešč starega, morečega birokratizma. V enem mahu je taka preosnova nemogoča, ker je treba šolstvo v vseh pano-gal preurediti tako, da bo služilo zgolj potrebam in zahtevam ljudstva. Če je Narodna vlada prevzela šolstvo v svojo last, mora poskrbeti istočasno, da iz tega šolstva izgine vse, kar spominja na minule čase nemoralnega robstva tujim interesom in kar bi utegnilo zavesti šolstvo v stare struge šablonstva in osebnih ambicij nezmožnih ljudi, ki so bili doslej šolstvu in učiteljstvu v kvar. — Veseli nas, da se je naše učiteljstvo — tako ljud-skošolsko kakor srednješolsko — takoj ob prehodu v novo dobo dvignilo v svoji stanovski zavednosti do enodušne zahteve, da morajo z odpravo dosedanjega sistema pasti tudi osebe, ki so bile izvršujoč činitelj temu sistemu. Na vodilna mesta v šolskem nadzorstvu hočejo dobiti naši učitelji može, ki jih za taka mesta usposablja strokovna izobrazba in moralna kakovost. Iz te zahteve je razvidno, da na teh mestih doslej ni bilo takih mož in da je treba tej zahtevi strokovnih učiteljskih organizacij takoj ugoditi, ako hočemo imeti pogoje, ki zagotavljajo nemoteno službeno delovanje. Če pomislimo, da je tudi v šolskem nadzorstvu izražen sistem nezgodne in od vseh zavržene Šusteršičeve politike ter protikul-turnega stremljenja nemško - nacionalnih birokratov, se moramo postaviti na stran našega učiteljstva ter z vso odločnostjo tudi od svoje strani poudariti opravičenost njegove zahteve! Dolžnost Narodne vlade je, da očisti atmosfero, spravi s poti vse te ostanke žalostne preteklosti in ustvari možnost uspešnega, neodvisnega in neoviranega učiteljskega vzgojnega in poučnega delovanja! Žalostno bi bilo, če bi osebe več veljale nego stvar! Iz učiteljskega strokovnega časopisja smo spoznali, da je ta zahteva učiteljskih organizacij utemeljena tudi z ozirom na osebno kvalifikacijo prizadetih funkcionarjev v šolskem nadzorstvu. In ni na zadnjem mestu treba poudariti, da je v demokratični državi glas organizacij — vox dei! — Poleg tega vprašanja, ki je v prvi vrsti moralnega, a ravno zato važnega značaja, teče vprašanje uredbe in zenačenja učiteljskih prejemkov. V tem pogledu smo stali mi vedno na strani učiteljstva — tako naglašamo tudi danes, da je treba to sramoto vendar enkrat odpraviti. Rešitev materialnega vprašanja je sedaj toliko nujnejša, ker so padle deželne meje ter je treba med bivšim kranjskim, štajerskim, primorskim, koroškim učiteljstvom izbrisati gmotne razlike ter njega plače postaviti na višino, ki bo zagotavljala človeka vredno in dostojno eksistenco. — V interesu našega šolstva bomo skrbno pazili, kako bodo reševali ta važna vprašanja. Mi stojimo na strani učiteljstva ter ga hočemo podpirati ob njegovih stvarnih in utemeljenih zahtevah.« — Veseli nas, da se širi zanimanje do šolstva in našega stanu med najširše plasti našega naroda. Ljudstvo je na naši strani; upajmo, da se postavi na našo stran tudi oblast, ki je koncem koncev le izvršujoč faktor volje naroda! Tako govori ustavno načelo demokratizma! —
= Šolstvo na Ogrskem. Ogrski brzojavni urad poroča: Minister za uk in bogočastje, Lovaszy, je izdal naredbo, po kateri naj velja v državnih osnovnih šolah za materinski jezik oni, ki ga govori večina učencev kot materinski jezik. Ta odredba, pravi omenjeni urad, pomenja popolno enakopravnost narodnosti v šolah.
= Madžari se branijo Habsburžanov. Dunajska »Neue Freie Presse« je priobčila članek, v katerem govori o možnosti, da se vrnejo Habsburžani na čelo ogrske države. Budimpeštanski listi registrirajo to poročilo z velikim ogorčenjem. Vsi za-
trjujejo, da je prelom med Madžarsko in Habsburžani definitiven in da nimajo slednji na Ogrskem ničesar več iskati. Prvi predsednik madžarske republike bo grof Karolyi. Popolnoma izključeno je, da bi mogel priti za to mesto v poštev nadvojvoda Josip, čeprav je zaprosil na notranjem ministrstvu dovoljenja, da sme izpremeniti svoje ime v Josip Alcsut, da hoče torej postati — plebejec.
= Šole v Trstu. Iz Trsta nam poročajo z dne 18. t. m.: Italijanski guverner je ukazal, da se morajo zopet odpreti vse mestne šole, ki so seveda italijanske. Odločitve o slovenskih ljudskih šolah, o slovenski realni gimnaziji in o učiteljišču še ni, a bojazen v tem oziru ni utemeljena, ker bomo znali z vsemi sredstvi braniti svoje najprimitivnejše pravice. — Tudi naše učiteljstvo je dobilo poziv, naj vloži prošnje, da hoče ostati v Trstu in službovati pod novo upravo. — Težke so naše materialne skrbi, ker ne vemo, kdo in ali nas bo sploh kdo 1. decembra plačal. Ob čem bomo živeli?
= Iz Sežane nam poročajo: Naše učiteljstvo v vsem okraju stoji zavestno ob strani ljudstvu v tej težki prehodni dobi, ko tičimo pod silo italijanske okupacije. Naš nadzornik Kante je odpotoval v Ljubljano do Narodne vlade, da uredi vprašanje naših službenih prejemkov, ker sicer ostanemo 1. decembra brez sredstev.
= Požunski profesorji proti Čeho-slovakom. Ogrski korespondenčni urad poroča z dne 18. t. m.: Profesorski zbor požunskega vseučilišča je amsterdamski vladi poslal brzojavko, ki v njej zahteva odločne ukrepe, naj se prepreči, da bi Požun zasedli Čehoslovaki in ga izločili iz zveze ogrske države.
= Naučni minister v vladi Češkoslovaške republike je bivši socialnodemo-kraški državni poslanec H a b e r m a n.
= Pozdrav iz Bolgarije. Naš stanovski tovariš in prijatelj Grančarof, učitelj na dekliškem liceju v Sofiji, nam piše: »Veselimo se osvobojenja naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov ter jim čestitamo k svobodni, veliki Jugoslaviji! Naj živi edinstveni narod SHS! Naj živi njegovo zavedno in združeno učiteljstvo! Tudi naši nesrečni Bolgarski vstaja soln-ce svobode, ko smo se otresli nemškega jarma Koburžana Ferdinanda! V mislih in srcih smo Vaši, z Vami se združimo, ko pride naša doba! Vsem bratske pozdrave! — Vaš Grančarof.«
= Upravna komisija pod vodstvom dr. viteza Z o 1 g e r j a je predložila načrt za prehodno upravo v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. V načrtu so zarisane smernice, v okviru katerih naj se izdelajo nadaljnje naredbe za posamezne oddelke. Načrt je z malimi izpre-membami Narodna vlada sprejela. Treba je le še odobrenja Narodnega Vječa v Zagrebu. Ta načrt določa tudi ustanovitev višjega šolskega sveta SHS v Ljubljani. Kolikor smo poučeni, so določeni učiteljstvu v tej korporaciji 4 zastopniki, in sicer ljudskošolskemu dva in srednješolskemu dva. Te zastopnike voli učiteljstvo samo. Vsak član ljudskošolksega, oziroma srednješolskega učiteljstva voli le enega zastopnika (proporčni sistem)! Zastopnika cerkve bosta dva. Enega zastopnika izvoli poverjeništvo za socialno skrbstvo, in starši izberejo tudi enega zastopnika. Tega imenuje za sedaj občinski svet ljubljanski. Člani višjega šolskega sveta bodo tudi njega predsednik in deželni šolski nadzorniki. — Kadar pride do volitev, določijo naša dva kandidata naše organizacije. Tudi o načinu izvolitve obvestimo pravočasno članstvo Zaveze, ker prihaja v poštev vse učiteljstvo, združeno v njej. — Opozarjamo na komunike Narodne vlade SHS v Ljubljani, ki ga prijavljamo v današnjem listu!
= Mladina na cesti. Narodna vlada razglaša: »Pocestno mladino je treba spraviti v kraj. Brezposelno njeno pohajkovanje ni le vzrok šolskim zamudam in neuspehom, marveč tudi vir vlačugar-stvu, beraštvu, tatvinam in nenravnim grdobijam. To je dognana stvar, in baš na podlagi tega spoznanja so vsepovsod pričeli ustanavljati dnevna zavetišča, kakršnih šteje že več tudi Ljubljana, pa jih bo treba pomnožiti ali vsaj razširiti in pri tej priliki nemara tudi preosnovati. — Značilno je, da je bilo o priliki letošnjih aprilskih demonstracij prijetih zaradi udeležbe pri pobijanju šip in plenjenju kar 22 ljudskih šolarjev In šolaric. Enako znatna je bila udeležba ljudskošolske mladine pri gorostasnih tatvinah zadnjih dni. — Ne manjka pozivov in naredb, ki naj bi preprečevale brezposelno in nenadzorovano potikanje dece po cestah. Toda brezuspešne so in bodo, ker in dokler ni sil, ki jim gre briga, da se ti pozivi in naredbe tudi dejanjsko izvrše. Pa komu bodi ta briga? Policijski straži? Ta niti vsemu drugemu ni kos. Uprl bi se pa tudi zdravi
čut prebivalstva temu, da se otroci preganjajo po policiji; uprlo bi se taki nakani sigurno zlasti učiteljstvo, glavni in najpo-klicanejši zastopnik in zagovornik šolske mladine: Vzgojitelja otroku, ne policaja! Dokler le moremo, obvarujmo deco pred stikom s policijo in kazensko sodnijo! — Mladina je dragocen temelj naše vsesplošne srečnejše bodočnosti! Zato je socialna dolžnost nas vseh, da se brigamo za početje mladine na cesti in da jo dev-ljemo v red. Ker smo demokratje, naj nihče ne šteje te brige pod svojo častjo. Zlasti ne učitelj, bodisi ljudski, bodisi srednješolski, saj se po novodobnejšem naziranju njegovega poklica delovanje nikakor ne konča v šolski sobi, marveč bodi on vzgojevalec v pravem in najširšem pomenu besede. Njegovemu sodelovanju v boju zoper brezposelno pohajkovanje šolske mladine bi bilo tem težje odreči, ker je baš on po poklicu strokovnjak v vzgoji, pa tudi najboljše pozna mlade pohaj-kovalce. Ze njegov opomin utegne največ žaleči; ako ne bi zalegel, nasledoval bi mu opomin staršev ali njih namestnikov, za tem napotitev v dnevno zavetišče; a -ko vse to ne bi zaleglo, bi prišla v poštev prisilna oddaja v vzgojevališče. — Prelepa je naloga, da iz medle, mehkužne, u-čenju in delu sovražne pocestne mladine vzgojimo krepak, pošten, bister in delaven rod; vredna je ta naloga, da zastavimo zanjo vse svoje sile vsi!« — To je drugačna beseda, nego je bila ona, govorjena dne 10. t. m. skozi okno nadzornika dr. Opeke!
Polemika.
Labodja pesem kateheta A. Čadeža,
urednika »Slovenskega Učitelja«.
V 11. štev. »Slovenskega Učitelja« poše urednik in katehet A. Č a d e ž na str. 232. pod naslovom »Na stari tir.. tako:
»Komaj smo se bili otresli pikrosti in osebnih žalitev v političnih in strokovnih listih, že so se sprožili — ob svitanju mlade Jugoslavije — iz nam protivne učiteljske organizacije osvetni streli, ki jih ne moremo kar tako prezreti. Ako nameravajo naši tovariši v »Zavezi« na tak način posezati v vrste »Slomškove zveze«, kakor so začeli v najnovejšem času, potem bi bili mi prisiljeni, da popolnoma opustimo sedanjo svojo lojalno kompatibilnost do njih.
Žalitev posameznih naših članov — je žalitev celotne naše organizacije! Kako bi zavreščalo, ko bi mi začeli s takim načrtom in s tako netaktnostjo! Ako se hoče kdo igrati z boljševištvom, naj posledice pripiše samemu sebi.
Boljševiški nastop, ki je dobil izraza tudi v 4. točki, 3. odst. spomenice, objavljene v listih 7. novembra, je mučno učinkoval celo v krogu članov Narodne vlade.* Podpisan je pač tudi načelnik »Slomškove zveze«, a ta je dobil spomenico v podpis neposredno pred odhodom deputa-cije, ki je spomenico izročila Narodni vladi.
Kaj bodo ukrenili na to neumestno in nekolegialno briskacijo — da rabimo najmilejši izraz — prizadeti gg. nadzorniki zajedno z deželnim šolskim nadzornikom, ne vemo; to pa vemo, da so vsi, v kolikor jih poznamo, možje, ki so kar-moč zavzeti za napredek našega šolstva in katoliške vzgoje, pa so prejkoslej tudi dovolj izpričali, da imajo za to potrebno strokovno izobrazbo, zmožnosti in — pošteno srce. Nekateri med njimi so naravnost vzor pravih nadzornikov. Vsem ustreči, ustreči osobito vsemu podrejenemu učiteljstvu, pa uprav najboljši nadzornik ne more in ne sme; zakaj, ni treba razlagati.
Naj se sprejme ta naša izjava kot izraz nemalega začudenja in upravičene in-dignacije nad tem, kar se je započelo najnovejši čas v nam nasprotnem taboru slov. učiteljstva. Sloge in medsebojnega zaupanja tako ravnanje ne bo pospešilo.«
Tako pisanje je predrzno inžal jivo. Na odbor Slomškove Zveze je učinkovalo tako, da je pri priči vzel Čadežu uredništvo »Slovenskega Učitelja«, da torej niti 12. štev. tekočega letnika ne bo več on uredil, saj je opravičena sumnja, da ne vtihotapi v glasilo Slomškove Zveze zopet kaj temu enakega ali pa še kaj hujšega, kar bi bila tudi za Slomškovo Zvezo še večja žalitev. S tem je tudi dovolj jasno povedano, koliko je verjeti in zaupati Čadeževemu peresu. Ker so ga odstavili od uredništva, so ga obsodili in so obenem izjavili, da se z njegovo pisavo ne strinjajo, ker je neresnična, podla in zlobno zasukana. Zagrizenemu Šusterčijancu
* Narodna vlada je to sporočila — Cadežu! Zakaj ne pove tega tistim, ki so ji izročili spomenico? V kakem razmerju pa si stojita Narodna vlada in katehet Cadež? — Uredn,

so dali zasluženo plačilo, in za naše nadaljnje skupno delo je le prava sreča, da so se tovariši v Slomškovi Zvezi odločili do tega radikalnega koraka: odstranili so človeka, ki je v najkritičnejšem času zlorabil njihovo zaupanje ter brizgnil z očitanim boljševiškim nastopom na nas in nanje poslednji strup svoje poli-tiške strasti, nestrpnosti in nespravljivo-sti!
Osvetni streli iz nam protivne učiteljske organizacije! Lojalna kompatibilnost! Žalitev posameznih naših članov — je žalitev celotne naše organizacije! Mili bože,-kam je ušel trezni razum urednika Čade-ža! Odkar so mu vzeli »Domoljuba«, ni imel mesta, kjer bi se zopet lahko razigrala razdirajoča njegova nrav, vzgojena v Lainpetovi šoli. Komaj se ga je dotaknil dih svobode — evo, že so planili z verige vsi besi in se zasukali v divjem plesu po »Slovenskem Učitelju«. Imeli bi dovolj povoda, da se osvetimo. A mi navajamo sama gola dejstva, ki imajo danes tako čudotvorno moč, da se nad storilci sama maščujejo. Ravnali so z mečem, in z mečem bodo končani. In gorje tistim, ki po njih prihaja pohujšanje. Tako nekako govori sveta beseda, kličoča kazen nanje, ki so kazen zaslužili. Mi le pospešujemo naravni razvoj, ker smo prepričani, da je treba brezpogojno odstraniti osebe, ki škodujejo stvari. Da ravnamo prav, v tem nas potrja sedaj tudi Cadež, ki se je — prostovoljno ali po naročilu — dvignil na stol zagovornikov, toda beseda se mu preobrača v obsodbo tistih, ki bi jih naj zagovarjal!
O spomenici so se zastopniki Zaveze in Slomškove Zveze posvetovali fine 2. t. m. ves dan. Tudi »boljševiški nastop« je produkt treznega preudarka. Ce je spomenico podpisal predsednik Slomškove Zveze, je storil to popolnoma pro stovoljno in le Cadežu se naj zahvali ¿a žaljivo očitanje, glaseče se tako, kakor da bi ne vedel, kaj podpisuje. Le Cadež ga ima za tako neumnega!
Kaj ukrenejo nadzorniki — tega ne vemo. Ce bi se ravnali po položaju in po razpoloženju, ki vlada proti njim med uči-teljstvom sploh, bi se sami umaknili s svojih mest. Ako pa tega sami in prostovoljno ne store, jih primorajo k temu drugi, ki imajo v šolstvu vsaj toliko besede in moči, kolikor si ju domišlja Cadež. In to se gotovo zgodi — danes ali jutri — to je le vprašanje časa. Čim prej — tem bolje zanje in za šolstvo, ki neče takih nadzornikov, kakršne priporoča Cadež, ampak ki nujno rabi takih nadzornikov, kakršne hoče imeti iz Šusteršičevih in Kalteneggerjevih krempljev osvobojeno narodno šolstvo!
Cadež je napravil svojim varovancem slabo uslugo. Da izpodbijemo njegovo poveličevanje, ne smemo zamolčali ničesar, karkoli vemo in karkoli postavlja Čudežev slavospev v drugačno luč — resnice! »Nemalo začudenje in opravičena indignacija« prešine vso javnost, ko ji bo dana prilika spoznati, na kak stari tir želi slepota in neiskrenost bivšega privesti naše ubogo šolstvo! A eno dobro stvar je Cadež le dosegel: njegovo ravnanje je pospešilo slogo in medsebojno zaupanje! To je edini lep akord Čadeže-ve labodje pesmi!
Govor skozi okno.
Dne 10. t. m. je sklical deželni šo-ski nadzornik dr. Opeka nujno konferenco nadučiteljev, voditeljev in voditeljic ljubljanskih in bližnjih okoliških ljudskih šol, ki smo o njej že poročali v zadnji številki ter povedali tudi svoje mnenje. O tej konferenci imamo sedaj avtentično poročilo pred seboj. G. nadzornik je dal to poročilo natisniti v 11. številki »Slovenskega Učitelja«, ki jo je kot zadnje svoje delo razdirajoče tendence uredil katehet Čadež.
To poročilo govori doslovno tako: »Govoreč pred tolikim številom odličnih zastopnikov učiteljstva o avktoriteti, si ne morem kaj, da ne bi pristavil naslednje opombe, katero sem točno premislil in jo bom dobesedno tako prebral, kakor jo hočem imeti zapisano v zapisniku te konference, zato, da jo ne bo mogel nihče kako prevračati. — Ne gre pa —- vsaj tako mislim — na vaš naslov, marveč govorjena bodi skoz okno.
Gospoda! Ako pa hočemo vzgajari mladino v spoštovanju do avktoritete — in to moramo — potem je treba, da imamo sami čut in zmisel za avktoriteto. Kajti drugače: Nihče ne more dati tega, česar nima sam. Zato pa se meni ne zdi, da bi bili baš vzor-ozgojitelji tisti, ki avktoriteto izpodkopujejo in tisti, ki z njimi soglašajo.
Gospoda, to pa se godi pri nas, in sicer v nekem učiteljskem glasilu, kjer se čezdalje pogosteje napadajo razni šolski funkcionarji. Gospoda! Jaz ne bom nikogar branil ali zagovarjal, najmanj seveda
sebe. A na eno bi opozoril. Tisti vaši predstojniki, s katerimi vi niste zadovoljni, — opomba, kakor sem rekel, je govorjena skozi okno — tisti vaši predstojniki torej imajo zopet predstojnike. Pred te nesite svoje pritožbe! To je postavna in prava pot. Pred predstojnike vaših neposrednih predstojnikov stopite in pred njimi z dokazi, s konkretnimi slučaji ugotovite, da so vam le-ti krivični in za svoja mesta nesposobni, in jaz prav nič ne dvomim, da se bo zgodila pravica vam in slovenskemu šolstvu. To je legalna pot. Te poti ne nastopiti — pač pa v javnem listu sramotiti in zaupanje jemati, to pa ni početje plemenitih značajev — to je rušenje avktoritete od strani tistih, ki so jo dolžni gojiti. Ta pot vodi v pro-staštvo in boljševištvo, kjer bi pa ne smela biti obljubljena dežela jugoslovanske mladine.«
Ker je g. nadzornik govoril skozi okno, in sicer na naslov »nekega učiteljskega glasila«, naj nam dovoli, da mu odgovarjamo tudi skozi okno, da se bo jasnejše in razločnejše slišalo! Ker ne moremo biti tako oblastni, kakor je g. nadzornik — čujmo njegovo ponosno be sebo: » ... kakor jo hočem imeti zapisano v zapisniku te konference!...« zato ga vljudno prosimo, naj si naš odgovor zapiše v spomin ter se — če je to njegovi razvajeni oblastnosti mogoče — po njem ravna!
O avtoriteti smo govorili že zadnjič v članku »Trnje in lovor«. Taka avtoriteta, ki jo ima dr. Opeka v mislih, za nas ni avtoriteta. Spoštovanja ne moremo izkazovati njemu, ki spoštovanja ni vreden ali pa je spoštovanje z oholostjo, nesamo-stojnostjo, s krivicami zapravil. In kjer ni spoštovanja, tamkaj tudi avtoritete ni. Izključeno pa je, da bi bil za nas avtoriteta že vsak, ki mu ie Sušteršič, Lampe ali Kaltenegger (ali pa vsi trije obenem!) na beraško palico pedagoškega oseben-kovanja obesil tablico z napisom »c. kr. okrajni šolski nadzornik«. Takšna avtoriteta morda iinponuje gospodu Flachsman-nu, gospodu Palici, gospodu Pikolovcu ali učeniku iz Loških hribov, ki je oprtav prenašal hlevski gnoj — nam demokratom pa ne imponuje! Ravno, ker hočemo biti »vzor-odgojitelji«, javno kažemo na nesposobne ljudi, ker so v javnih službah in ima javnost pravico, da se zanima zanje. Sola je namreč zaradi javnosti, saj vendar starši svoje otroke pošiljajo v šolo in imajo pravico in dolžnost, da se zanimajo kaki ljudje imajo šolstvo v rokah. Kdor nima svojih otrok, ta ne more čutiti, kakšna je skrb staršev zaradi pouka in vzgoje njihovih otrok. Ker so bili za naše nadzornike imenovani le najožji somišljeniki Šušteršičeve politike, popolnoma odvisni od njegove milosti, ne more biti javnost z njimi zadovoljna, ker je ravno javnost obsodila Šušteršiča in vse njegove priveske ! (Naj dr. Opeka vpraša samega sebe, kdo ga je napravil za nadzornika!) Naš list je glasilo naše javnosti. Zato nas prav nič ne briga, ali je dr. Opeki in drugim ostankom Sušteršič—Kalteneggerjeve samovlade všeč ali ne, kaj mi pišemo! Mi se zavedamo, da izpolnujemo svojo dolžnost! Če pa kdo misli, da ga po krivici »napadamo«, on si lahko poišče zadoščenja pred kazenskim sodnikom! Vsak očitek smo dokazali, a nabranega materiala še davno nismo izčrpali. Mi hočemo, da se ozračje v Jugoslaviji očisti, da začnemo v novi državi in v novi dobi z novim delom in z normalnimi, urejenimi razmerami! In to iz edinega vzroka, ker se — da bomo kdaj »vzor-odgojitelji« — ravnamo po pesnikovi devizi: »Izpopolnitev bodi moj edini vzor!« Izpopolnujemo se, a popolni nismo, ker realne popolnosti sploh ni! Kdor pa misli, da je popolnost njegov delež, ta že s tem dokazuje, da je silno domišljav in nadut in da sodi v dobp demokracije po priliki tako, kakor pest na oko ali ščurek v juho!
Utemeljene pritožbe prinašamo na vid in sluh vsakomur, ki jih hoče videti in slišati. Naši predstojniki in predstojnikov predstojniki jih tudi morajo, ker niso niti gluhi niti slepi. Kako globoko tiči dr. Opeka v starem birokratizmu, je razvidno iz njegove zahteve, da bi morali te pritožbe lepo spisane prinesti v vložni zapisnik deželnega šolskega sveta — potlej bi imele uspeh. Kakor da bi tam drugače govorili, nego govorimo sedaj! Forma hi bila pač druga, a vsebina ista. Če pa sme govoriti Opeka skozi okno — menimo — da smemo tudi mi! Ako se o Božiču vrši učiteljski shod, potem bo govor še glasnejši! Culi ga bodo do belega Zagreba in do kraljevega Belgrada. In od nekod pride tudi odmev! Če nečejo prej ničesar slišati, pa bodo takrat — radi ali neradi. Radovedni smo, kako bo potem dr. Opeka odgovarjal — skozi okno!
In končno se je dr. Opeka spozabil tako daleč, da namiguje s prostaštvom in boljševištvom! Ali ve, kaj govori s take-
ga mesta?! Ali je rekel kako besedo Ča- | dežu tisti čas, ko nas je v »Slovenskem j Učitelju« naganjal s pariškimi apaši in , barcelonskimi revolucionarji? In ko nas je deželni šolski svet bičal s škorpijoni? Kdo pa je zadnjih pet — deset let uganjal večje prostaštvo in večji boljševizem, ako ne najbližja Opekina okolica. Vidi se, da nekateri ljudje še vedno plavajo v stari kranjski mlakuži, zato neženirano mečejo s takimi izrazi okrog sebe. Bog ve, če razumejo, kaj govore? Prostaštvo in boljševištvo! Škandal, da deželni šolski nadzornik tako govori! Skozi na stežaj odprto okno mu pošiljamo eno in drugo nazaj! Habeant sibi!
Iz Jugoslavije.
—	Kaj je pa to?! Sedanji čas osvet-nice Pravice in posestrime ji Resnice je odkril ta-le škandalozni slučaj: Invalida in enoletnega prostovoljca učitelja V a -c 1 a v a D e r ž a j a, ki bi bil rad dobil službo v Ljubljani, je vojaškemu poveljstvu nekdo tako-le ovadil (v nemškem jeziku) : »Enoletni prostovoljec Deržaj Vaclav je prišel k meni in me je prosil za kako mesto. Govoril mi je, da je invalid — iz vojske odpuščen — in kot tak išče službe. Po tej izpovedi nisem človeku zaupal. On je slepar in nanj je treba posebno paziti.« — Pod to d e -nuncijacijo je podtaknjeno ime nadučitelja Jakoba Dimnika, ki kaj takega o D e r ž a -ju ni nikdar govoril, niti zapisal. Kako tudi? Saj noben ljubljanski nadučitelj nima pravice oddajati služb! Obratno je res! Tov. Dimnik se je pote-zal za Deržaja in ga priporočal ljubljanskemu nadzorniku Lavtižarju! — Deržaj je bil — preden je šel k vojakom — učitelj na Ostrožnem brdu. A ljubljanski deželni šolski svet (recte Kaltenegger) je poročal vojaškemu poveljniku (v nemškem jeziku): »Enoletni prostovoljec Deržaj Vaclav ni bil še nikdar učitelj, je tukaj nepoznan in se ni tuuradno javil pri nobenem okrajnem šolskem nadzorniku.« — Tej neistiniti uradni trditvi nasproti stoji resnica, da se je Deržaj oglasil pri treh nadzornikih: pri Lavtižarju, Gabršku in Thumi! Razvidno je torej, da so sovražne sile spletkarile proti mlademu naprednemu učitelju, dokler ga niso oblekle v vojaško suknjo. Zaradi takih neresničnih uradnih izjav je dobil Deržaj pri vojaštVu usodno označbo »p. u.« in je bil p o 1 d r u g i mesec v zaporu. In ni dosti manjkalo, da se mu ni pripetilo še kaj hujega! Ni torej nič čudnega, da so morali v takih razmerah v vojaško službo ljubljanski oženjeni in stari učitelji: Wider (umrl v Podgorici; kdo ima njegovo smrt na vesti?), Petrič, V. Sa-dar, Novak, Potočnik in drugi, oproščeni pa so bili mladi samci: Jerše, Lončar, Wagner i. dr. Le vprašajte Lavtižarja, v kateri učit. organizaciji so prvi, v kateri drugi? (Mi nismo nikomur nevoščljivi, kdor je bil oproščen in rešen trpljenja vojaškega suženstva in vojnih grozot — narobe: vsakemu to privoščimo. S tem hočemo le pokazati na dvojno mero, ki je z njo javni šolski funkcionar uveljavljal svojo strankarsko politiko. Ta igra z življenjem stanovskih tovarišev mu gotovo ni v čast! — No, Deržajev slučaj je tako tipičen in kričeč, da se moramo v interesu časti in morale kar najintenzivnejše zanj zanimati, dokler ne zalotimo denuncijanta in ponarejevalca podpisov! Zdi se nam, da drži sled na pravo mesto . . . Potem pa pride — dan plačila!
—	Društvo učiteljev slovenskih obrt. nadalj. šol. Pred petimi leti se je ustanovilo društvo učiteljev slovenskih obrt. nadaljevalnih šol; a razen ustanovitve ni o društvu ničesar slišati. Takratni tov. predsednik naj društvo zopet oživi! Čas kliče na delo! Treba bo ustanoviti več slovenskih obrtnih nadaljevalnih šol, sosebno na Koroškem, Štajerskem in Primorskem; treba bo v to svrho izobraziti zadostno število učiteljstva; treba bo novih predpisov za obrt. nadalj. šole pri čemer mora učiteljstvo z večletno prakso sodelovati, itd. Društvo se bo lahko obrnilo na narodno vlado v Ljubljani, da priredi že 1. 1919 na državni obrtni šoli v Ljubljani strokovne tečaje za učitelje obrt. nadalj. šol. — O Božiču zboruje v Ljubljani Slov. Šol. Matica in upravni odbor Zaveze; lahko pridejo tudi zastopniki našega društva tia posvetovanje!	S.
—	Neokusnost in breztaktnost! Ljubljanski nadzornik Franc Lavtižar se baha nasproti vsakomur, kdor ga hoče poslušati, da mu ne odide nadzorniško mesto, ker je njegov protektor član Narodne vlade, g. poverjenik dr. Lovro Pogačnik, ki je z Lavtižarjem v svaštvu. Ne verjamemo, da bi v naši demokraški državi kaj veljale in kaj držale take kvalifikacije strogo rodovinskega in oseb-
nega značaja! Sicer pa — počakajmo, kak uspeh bo imela taka neokusnost in oieztaktnost! Vsi dostojni ljudje se neizprosno drže načela, da morajo s sistemom pasti tudi vse osebe — nosilke tega sistema. Ne verjamemo, da bi bilo z Lavtižarjem drugače.
—	Seje aprovizačnega odbora ljubljanskega učiteljstva se odslej redno vrse vsakih 14 dni v »Učiteljski tiskarni«. Prva prihodnja seja bo dne 2. decembra 1.1. ob 0. zvečer. Posebe ne bo nihče več vabljen.
—	S slovenske trgovske šole v Ljubljani. Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave je odstavila vodjo Derinastijo in učitelja K o -1 e n c a. Vodstvo je poverila učitelju G o-g oli.
—	Z ljubljanskega učiteljišča. Glavni učitelj P e t s c h e je odstavljen. Bil je konfident bivše c. kr. ljubljanske policije, ki ji je redno vsak teden prinašal »poročila«.
—	Narodna vlada v Zagrebu je vzpostavila docenturo za slov. jezik 111 literaturo. Pol leta pred vojno je hrvatski ban dal dr. Fr. i 1 e š i č u v Ljubljani »ve-main legendi« (docenturo), a začetkom vojne, ko je bil dr. llešič tožen veleizdaje, na pritisk z Dunaja iz vojnopolitiških razlogov razveljavil. Narodna vlada je sedaj na predlog filozofske fakultete zagrebškega vseučilišča dr. ilešiču vrnila docenturo. Prav je tako in veseli nas to!
—	Opravila pri poverjeništvu za socialno skrbstvo so razdeljena tako-le: Vodstvene skbi, mladinska skrb, organizacija zasebne dobrodelnosti in boj za-per beraštvo, višji deželnosodni svetnik M i 1 č i n s k i ; skrb za vojne poškodovance in zaostale sorodovince, kolikor niso ta opravila že poverjena ravnatelju državne obrtne šole Ivanu Subicu, komisar P r e p e 1 u h ; obrtno delavno pravo m varstvo delavcev, posredovanje dela, skrb za ljudi brez dela in varstvo izseljencev : dr L e m e ž ; skrb za begunce, sta-novanjstvo, socialno zavarovanje: konci-pist dr. Z u ž e k.
—	Natečaj za telovadnega učitelja. Na državni višji realki v Ljubljani je izpraznjena stalna služba učitelja za telovadbo z dohodki X. činovnega razreda državnih uradnikov. Pravilno opremljene prošnje je predložiti predpisanim potom Narodni vladi v Ljubljani — oddelku za uk in bogočastje — do dne 15. decembra 1918. Prosilci morajo biti izprašani iz slovenskega učnega jezika. Na zakasnele ali nedostatno opremljene prošnje se ne bo oziralo — Poverjeništvo za uk in bogočastje.
—	imenovan je za rednega profesorja za splošno in eksperimentalno patologijo in farniakologijo na medicinski fakulteti hrvatskega vseučilišča v Zagrebu dr. Miroslav Mikuličič, asistent graškega v:., učilišča.
—	»Hrvatski Branik«, dnevnik za politiko in gospodarsvto, je pričel izhajati v Sarajevu. Zato pa je prenehal »Hrvatski Dnevnik«.
—	Na državni obrtni šoli v Ljubljani nameravajo, ako se oglasi zadostno število učencev, otvoriti z novim letom 1919 zopet stavbno-obrtno šolo za zidarje, tesarje in kamenoseke, obstoječo iz pripravljalnega in dveh strokovnih tečajev, katerih vsak traja po pet mesecev. Ti tečaji imajo namen, podati pomočnikom zgoraj omenjenih obrti ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga uspešnemu obr-tovanju in jih usposabljajo za mojstrske izkušnje. Odhodno izpričevalo skrajša tesarjem in kamenosekom predpisano praktično uporabo za eno leto. Absolventje dobe tudi službe železniških mojstrov pri državnih železnicah. Poštno in telegrafsko ravnateljstvo jih sprejema za stavbne pomočnike; ako napravijo potem teoretične in praktične izpite, lahko dosežejo službo poštnih oficiantov. Sprejemni pogoji so dovršena ljudska šola, 17. leto in dokončana učna doba v obrti. Vpisnina znaša 2 K, šolnina 5 K. V to svrho naj se zglase učenci pri ravnateljstvu državne obrtne šole v Ljubljani takoj ustno ali pismeno in naznanijo svoj natančni naslov.
—	Umrl je dne 9. t. m. tovariš Alojzij Trobiš, nadučitelj v Koprivnici pri Rajhenburgu, star 64 let. Blag mu spomin! Preostalim iskreno sožalje!
—	Iz šolstva. Narodna vlada SHS v Ljubljani, poverjeništvo za uk in bogočastje, je od službe kot šolska nadzornika suspendirala šolskega svetnika prof. dr. Henrika Swobodo, okrajnega nadzornika za vse nemške ljudske in meščanske šole na Kranjskem, izvzemši one v Kočevskem, Novomeškem in Črnomaljskem okraju, ter nadučitelja Matija Primoscha, okrajnega nadzornika za nemške ljudske šole v okr. Kočevje, Novo mesto in Črnomelj. Njima podrejene šole je podredila šolskim nadzornikom za slovenske šole dotičnih okrajev. — Prof. Jos. Vesel z
m
ljubljanske obrtne šole je od službe odstavljen.
—	Narodni davek. Tajništvo Narodnega Sveta v Ljubljani nam poroča: Ra-doslav K n a i 1 i č , nadučitelj na Dobju, od svoje vojne draginjske doklade K 100. — Ana Bitenčeva, učiteljica na Dobju, K 20, Franica Podlesnikova, učiteljica na Dobju, K 10; Ivan šerbach, učitelj na Dobju, K 10. Srčna hvala! Posnemajte!
—	Ksaverij v Sav. dolini. Dne 15. novembra 1.1. je pri svojih starših na Polzeli nagloma umrla tukajšnja učitelj. P i r č e-v a Agneza. Marljivi vzgojevalki in vrli lugoslovanki naj bo lahka domača gruda!
—	Iz krogov učiteljskih vpokojencev nam pišejo: Kakor znano, je imelo društvo vpokojertega učiteljstva pred nedavnim časom svoj izredni občni zbor, na katerem so se pravila nekoliko izpretnenila. Mnogo pisarij in truda je imelo pri tem tajništvo, a namesto zahvale je dobivalo od neke strani celo nasprotstva. Toda v kljub vsemu je oblast predložena pravila ravnokar odobrila. Izboljšava pravil je vrgla torej tisto omejitev, ki je zabranje-vala ob sprejemanju novih članov iti čez ieželno mejo Kranjske. Sedaj je pač mož-.10 pristopiti vsakemu, da je le učiteljskega stanu, najsi bo učitelj rojak tom od Soče ali Drave, kar gotovo ustreza duhu sedanjega časa. Število društvenih članov je naraslo zadnji čas na 130 pravih in 8 podpornih. Pri zadnji umrli članici J. D. so dobili ostali otroci dediči 132 K pogrebne podpore. Manj kakor po dve kroni od člana pa zato, ker po pravilih še ni nekaterim doba pretekla, da postanejo deležni podpore. Društvo se je ustanovilo pred šestimi leti in jih je umrlo v tej dobi 12. Dediči vseh dvanajsterih so prejeli skupno 1184 K. Da to ni veliko, izvira odtod, ker je društvo začetkoma štelo le po malo članov. Ginljivo je videti, kako vsakdo rad spravi odštete mu novce. Pristopajte torej pridno k društvu, zlasti oni, ki ste z otroki bolj obdarovani; vplačevanje je kaj malenkostno. S tremi kronami je poravnana že pristopnina in prispevek za prvi smrtni slučaj. Priglaševanje v društvo sprejema največ blagajnik Sim. Puncah. Marmont. ul. št. 18, pa tudi tajnik ali predsednik, pismeno po pošti ali osebno ustno. Prenovljen društveni odbor vam je porok, da bo vztrajno deloval v korist društva in njega članov. Saj je njegova naloga tudi, da se poteza za gmotno stanje društve nikov. Omeniti rni je še, da nekateri radi zamenjavajo naše društvo z društvom »Samopomoč« ali tudi z Društvom v pomoč vdovam in sirotam, kar pa ni eno in isto. »Samopomoč« je društvo za aktivno mlado učiteljstvo, ki sprejema člane le do 45. leta starosti. Naše društvo pa je za u-čitelj. vpokojence in njihove vdove brez omejene starosti. Društvo v pomoč vdovam in sirotam je le za vdove in sirote, ki sprejemajo stalno podporo, penziji podobno, ne da bi plačevale kako letno članarino. Seveda je njihov umrli soprog pristopil k društvu, preden je bil 50 let star in moral plačevati letno čalanarino po 20 kron. — To so torej tri društva. Pri osnovi teh je bil glavni namen, zapustiti po smrti ostalim svojcem neki »bene«. Saj je znano, da je bil učiteljski stan, odkar je postal samostojen, vedno tako slabo in pičlo plačan, da ni bilo nikomur mogoče si kdaj kaj za starost prihraniti. Vztrajaj-mo torej pri teh društvih in upajmo, da nam milejše solnce zašije v naši sedaj cvetoči bodočnosti.	S. P.
—	Kaj bo z našo D. C. M.? Rojaki, ki so sploh imeli zadrgnjene mošnjičke za narodni davek, odklanjajo sedaj še vsako posebno skrb za našo šolsko družbo in še druge odvajajo od dobrodelnosti z izgovorom: »Družbe itak ni več treba, vse šolstvo prevzame Narodna vlada!« Iz srca želimo vsi, da bi se tako prerokovanje res moglo uresničiti. Toda danes je še v tem oziru pogled v bodočnost zastrt. Sovražniki nam ogrožajo naše meje hujše, kot so jih kdaj poprej. Nihče ne ve, ali nam bo sploh še treba zdrževati šolstvo za naše manjšine ali v dosedanjem, manjšem ali celo v — širšem obsegu. Zaenkrat stojimo pred golim dejstvom, da mora naša šolska družba skrbeti za vse svoje šolstvo s podvojenimi izdatki. — Med našim ljudstvom še ni bilo nikdar tako lahko nabirati prispevkov za narodne in dobrotvor-ne namene, kakor zadnja leta in še danes, ker denarja ne primanjkuje. In vkljub temu imamo dobro tretjino vseh podružnic — celo v mestih in trgih — ki niso zbrale in doposlale nikakih letnih prispevkov. Žalostno izpričevalo narodne brezbrižnosti! Naj bi se vendar ojunačil v vsakem kraju kateri bivših podružn. odbornikov ali odbornic ter izvršil ta rodoljubni posel! Za D. C. M. nabrane vsote ostanejo vedno narodu v prid. Ako nam tudi res zašije takšna zlata bodočnost, da bomo popolnoma rešeni skrbi za narodne manjšine saj za D. C. M. zbrani denar ne pride v napačne roke in za nepotrebne namene,
temveč bi v siučaju razpusta družbe glasom pravil njeno imetje prevzela naša »Slovenska Matica«, ta naša bridko pre-izkušana najvišja kulturna institucija. — Plemeniti, a imoviti rodoljubi so pričakovali, da srečno pričakovani konec svetovne morije in doseženi naš ideal Jugoslavije prinese »dornu na oltar« brezštevilne manjše In večje vsote od vseh strani in iz vseh krogov naše domovine. Dosedaj pa še nismo o tem ničesar slišali ne čitali.
—	Proslavu Jugoslavije na 1. mestni šoli v Ljubljani. Uiasom soglasnega sklepa učiteljskega zbora sta mladina in učiteljstvo 1. m. deškešole postanek Jugoslavije slovesno praznovala, in sicer naj-prvo z izredno slavnostno konferenco, pri kateri je govoril šolski vodja Dimnik slavnostni govor, nanašajoč se na zgodovino in postanek Jugoslavije. Šolski mladini so preteklo soboto po vseh razredih predavali o Jugoslaviji in njeni Narodni vladi in peli tudi v vseh razredih narodno himno »Lepa naša domovina!« Na podstavi teh predavanj pišejo prihodnje dni učni stopnji mladine primerne spisovne naloge. Zaključila se je ta domoljubna slavnost v nedeljo z zahvalno službo božjo, ki so se je udeležili učenci vseh razredov s svojim učiteljstvom, okrašeni vsi s trobojnimi znaki. Gospod katehet Pavel Zajec je i-tnel ob tej priliki lep, slavnosten govor, ki so ga učenci, učiteljstvo in drugi verniki poslušali z veliko pazljivostjo. Na vse
je napravil ta govor globok vtisk. Po končani maši je bil »Te deum« in učenci so pod spretnim vodstvom učitelja Am-brožiča z globokimi čuvstvi zapeli Zahvalno pesem in na to iz polnega srca in z vsem navdušenjem tri kitice naše himne »Lepa naša domovina!« Solze veselja so igrale mladini v očeh — dokaz, da ji ie slavnost segla globoko v srce in ji začrtala trajne spomine.
—	Iz laškega ujetništva se je oglasil Stanko Dimnik, nadporočnik pri 9. stotniji železniškega polka, sin tov. Jakoba Dimnika. Ujet je bil dne 4. novembra, ko se je umikal proti domovini. Pismo je odposlal iz Novare svojim sorodnikom v Trst in le-ti so ga odposlali privatnim potom njegovim staršem v Ljubljano. Med drugim piše, da je na potovanju v notranjo Italijo da se mu godi dobro in upa, da se kmalu povrne v domovino.
—	Pouk francoskega jezika v šolah. Poverjenik za bogočastje in nauk v Zagrebu je izdal naredbo, ki določa, da je z ozirom na nove razmere potrebno, da se čim najbolj spoznamo s francoskim jezikom kot jezikom velike kulture in svetovne veljave. Zato je treba, da se učenje tega jezika čim najbolj razširi in olajša. V to svrho priporoča poverjenik vsem, ki so vešči francoskega "jezika, predvsem učiteljem in profesorjem, naj v nižjih in višjih šolah prevzerno privatno poučevanje v francoskem jeziku. Ta pouk naj se vrši v šolskih prostorih in to za one učence, ki se prostovoljno prijavijo.
—	Učitelji-častniki se vabijo na prijateljski sestanek, ki se vrši jutri, v soboto, ob 8. zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti v Ljubljani. Pogovor o stanovskih zadevah.
Književnost in umetnost.
Razpis nagrad za najboljše skladbe.
Z namenom, da začne čimprej zopet z rednim izdajanjem glasbenega lista »Novi Akordi« in v izpodbudo glasbenega ustvarjanja razpisuje založništvo »Novih Akordov« štiri nagrade za najboljše skladbe, in sicer: 1) za dvoročno klavirsko skladbo v znesku K 700, 2) za samospev in klavir K 500, 3) za moški zbor K 400, 4) za mešan zbor K 400. Jugoslovanski skladatelji, ki se hočejo udeležiti tekme, naj dopošlje-jo svoje dobro čitljive rokopise (z geslom in imenom ter naslovom skladateljevim v zaprtem kuvertu) najkasneje do 1. januarja 1919 uredništvu »Novih Akordov« (dr. Gojrnir Krek) v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2./I. Vsak skladatelj lahko tekmuje s poljubnim številom skladb. Tekmovati morejo le izvirne skladbe, ki še niso bile nikjer objavljene. Tudi obdelave so izključene. Sicer je pa skladateljem na prosto dana vsebina, značaj, oblika in obseg. Vendar naj pa nobena kompozicija ne prekorači 12. strani v tisku in obliki »Novih Akordov«. — Glede vsake vposlane skladbe si pridržuje založništvo, oziroma ured ništvo »Novih Akordov« pravico, da jo objavi v Jistu proti plačilu običajnega (sedaj izdatno zvišanega) sotrudniškega honorarja. Isto velja tudi o skladbah, ki jim bo posebno, v ta namen sestavljeno razsodišče prisodilo nagrade. Avtorjem teh skladb pristoja razen nagrade še pravica do običajnega sotrudniškega honorarja. — Srbskim vokalnim skladbam je predložiti tekst ne le v cirilici, temveč tudi v latinici.
—	Pri tem se opozarja, da se je prvotno določeni rok (t. j. 1. dec. 1918.) podaljšal do 1. jan. 1919 zaradi splošno neugodnih razmer. — Založništvo »Novih Akordov«. L. Schwentner, Ljubljana.
Zbirka rudarskih in fužinarskih izrazov. Obljubljeni rudarski slovarček je sedaj izšel pod naslovom »Zbirka rudarskih in fužinarskih izrazov«, ki jih je približno 3000. Na mestu predgovora stoji Ganglov pozdrav »Rudarjem«. Knjižico najbolj pri • poroča naš »Poziv«, ki je bil natisnjen v 1. štev. letošnjega »Učit. Tovariša«. Založil jo je A. Pesek v Ljubljani (Zvezna tiskarna). Cena 1 K. Že naprej naročeni izvodi se v kratkem pošljejo. Sedaj je prišel čas, da se tudi naši rudarji otresejo tu jega jarma in prično s slovenskim uradb-vanjem! Približamo se pa na ta način tudi skupni slovanski terminologiji, ki bo za razvoj znanstva največjega pomena.
Sičevo delo »Narodne vezenine na Kranjskem« zbuja pozornost tudi pri Slovakih. Znana publicistka, ki se skriva za psevdonimom Jufná, razpravlja o tem lepem delu v daljšem podlistku v »Národ-nih Novinach«, ki izhajajo v Turčianskom Sv. Martinu, središču Slovakov. Članek se naslanja na razpravico, ki jo je priobčil o Sičevein delu naš tovariš Božo R a č i č v »Slov. Narodu«.
Znanje modernih jezikov. Tovariš Janko Leban nam piše: Znanje modernih jezikov je v današnji dobi kaj koristno. Ko sem bil še na učiteljišču v Kopru, smo imeli kandidatje lepo priliko, priučiti se v dveletnem prostem tečaju italijanščine in srbohrvaščine. Prvo nas je poučeval katehet prof. Benatti, drugo pa prof. Spinčič. —' Tovarišem, ki bi se privatno radi priučili tema jezikoma, priporočam za italijanščino knjigo tovariša bla-gopokojnega Antona Valentiča »Navod k učenju italijanskega jezika« L in II. del; za hrvaščino pa: Franjo Klaič »Praktisch-theor. Lehrgang der kroat. Sprache«, R. A. Frohlichs »Taschen-Gram. der serbi-schen Sprache« in »Rječnik hrvatsko-slo-venski«, izdala Matica Hrvatska. Uspeh zagotovljen! Experto črede Ruperto!
Zvonček objavlja v 12. letošnji številki to-le vsebino: 1. Fr. Roječ: Vojakove solze. Pesem. — 2. Antonija Germkova: Tri sestre. Povest. — 3. Solnčni zahod. Podoba. — 4. Tone Kosem: Gosji pastir. Povest. — 5. Boleslav: Bori. Pesem 6. Boleslav: Jutro. Pesem. — 7. Josip Van-dot: Kekec na hudi poti. Planinska pripovedka s podobo. — 8. Vinko Klanšek: Otroško vprašanje. Pesem. — 9. Leon Poljak: Utopljenka. Pesem, -j- 10. Mara Tavčarjeva: Bratec in sestrica. Povest s podobo. — 11. Cvetinomirski: Slavec in lišček. Basen. — 12. Pouk in zabava., — 13. Kotiček gospoda Doropoljskega. — 14. Ob sklepu devetnajstega letnika.
Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva. Napisal Milko B r e z i g a r.
—	V Celju. Založila in izdala »Omladina«.
Natisnila Zvezna tiskarna. 1918. Strani
162. Cena broš. izvodu 5 K 50 vin. O tej knjigi, ki je poklonjena dr. Antonu Korošcu, »izvršitelju jugoslovanskega testamenta«, izpregovorimo o priliki več.
Srednješolske vesti.
Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani ima v soboto, dne 30. t. m., ob 3. popoldne na prvi gimnaziji v Ljubljani sestanek, da se dogovori o volitvi dveh zastopnikov in njiju namestnikov v višji šolski svet. — Takoj po tem sestanku se vrši nujen in važen razgovor društveni-kov zgodovinarjev.
Nemška višja gimnazija v Celju. Narodna vlada SHS v Ljubljani je odredila, da se priključi dosedanja nemška višja gimnazija v Celju slovenski višji gimnaziji istotam. Nemški dijaki dobe nemške vzporednice v starem gimnazijskem poslopju, in sicer pod pedagoškim vodstvom dosedanjega ravnatelja Profta. Vodstvo vsega zavoda je poverjeno ravnatelju Lilku.
Nova višja šolska nadzornika. Dr. Ivan Grafenauer, profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani, in dr. Leopold P o 1 j a n e c , profesor na državni gimnaziji v Mariboru, sta imenovana za višja šolska nadzornika. Prvi prevzame srednje šole na bivšem Koroškem, drugi pa srednje šole na bivšem Štajerskem.
Zadnje vesti.
PLAČE SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V TRSTU. .
Narodni Svet v Trstu — ki ga so pa sedaj Italijani razpustili — ter Narodna vlada SHS v Ljubljani sta se domenila, da se slovenskemu učiteljstvu v Trstu dne 1. decembra izplača dvamesečna plača. Potrebni denar je že v Trstu. Po preteku dveh mesecev se utegnejo razmere tako izpremeniti, oziroma ustaliti, da bomo morda že vedeli, kaka bo bodo-
ča usoda Trsta in tržaškega slovenskega učiteljstva.
NOVE SLOVENSKE UČNE KNJIGE.
Narodna vlada SHS v Ljubljani, pove rjeništvo za uk in bogočastje, vabi našo Zavezo in Slomškovo Zvezo, naj pošljeta svoje zastopnike v enketo, ki se I ji poveri sestava novih slovenskih učnih j knjig (čitank).
VELLKOVEC ZASEDLE NASE ČETE.
Iz Maribora brzojavljajo z dne 29. novembra: Na ukaz vojaškega poveljništva so srbske in slovenske čete zasedle danes Velikovec.
RADGONA V SLOVENSKIH ROKAJ1
Iz Maribora brzojavljajo z dne 29. novembra: V smislu dogovora med tukajšnjim vojaškim poveljništvom in graškim vojaškim odposlancem so jugoslovanske čete zasedle mesto Radgono. Železniški promet na progi Ljutomer - Spielfeld se uredi tako, da bo mogoče Avstrijcem po tej progi prevažati živila, Ki jih dobe iz Ogrske.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organizačni davek.
Ivan P e t r i č, učitelj v Sp. Šiški, 20 K. Vrlemu tovarišu iskrena hvala. Prej izkazanih 40 K; skupaj 60 K.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. K. v P.: Ni naša krivda. Vodstvo Zaveze je pismeno prosilo in osebno posredovalo pri vodstvu Narodnega gledališča v Ljubljani. A doslej, žal, še ni odgovora. Po svojih močeh bi torej radi podpirali kulturno delovanje gledališča, a v danih razmerah nam je to onemogočeno.
F. K. v T.: Nikjer ni nobenega imena. Zakaj se torej čutite prizadete. Namenoma ne delamo nikomur krivice.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Spominjajte se Učiteljskega konvikta!
NaS denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica In posojilnica „Učiteljskega konvikta" v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. okt. 1918 K 144.551-68. Uradne ure. Vsak četrtek in vsako soboto od '/s5. do '/26. ure popoldne.
—c a
Knjigoveznica
Anton Janežič
Ljubljana
Florijanska ulica 14
se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del.
Šolske tiskovine
ima
: UČITELJSKA TISKARNA :
v zalogi Ker ie pa papir In tudi tisk vsak dan dražji, zato prosimo šolska vodstva in krajne šolske svete, da sa požurijo z naročili in to ne samo zaradi nižje cene, ampak tudi zaraditega, da nam bo mogoče pravo-
časno ustreči. Karel Widrovo: „Moje prvo berilo" se nanovo tiska, ker je prejšnja zaloga pošla.
A A * A /|\ A A A /|\ A ✓Jx A /J> A p¡"*V"**"'!"*''!»*
Naročajte in širite list!
SHS
V naši zalogi izidejo tiskovine za
šolska naznanila in izpričevala
ljudskih, meščanskih, obrtnih in srednjih šol s podtiskom SHS
po risbi gospoda strokovnega učitelja
Dragotina Humka.
□ d a
Ravnotani izidejo
nastenske table -
s pisano in tiskano
latinico in cirilico -
Prijavo na ono in drugo prosimo čimprej, da nam bo mogoče določiti naklado!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 6.
Največja slovenska hranilnica!
Ljubljana* Prešernova ulica it. 3.
ie imela vlog koncem leta 1917.....K 66,800.000 —
hipotečnih in občinskih posojil .....„ 27,000.000'—
rezervnega zaklada.........„ 2,000.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po-
= 4°|o =
večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
narodne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 57„, izven Kranjske pa proti 5V4°/o obrestim in proti najmanj 1°» oziroma V0/« odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.

Vse potrebne samoslovenske ^^^^^ tiskovine ^^^^^
za srednje šole
po odobrenih vzorcih izidejo v naši zalogi.
Prijave na naročila sprejema
Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
Frančiškanska, ulica št. 6. =====
Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Engelbert Ganglova knjiga
„Moje obzorje",
ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več.
Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige.
I
R i i I i (
M ■
I
I
i m
m
m
Uspomenlca.
Umrl je v Koprivnici pri Rajhenburgu (Sp. Štajersko) nagle smrti dne 6. listopada g. nadučitelj Alojzij Trobiš v 64. letu starosti. Služboval je celih 39 let v raznih krajih Sp. Štajerskega. Bil je skrben oče svojih otrok. Ni mu bilo dano uživati pokojnine, katero si je v zadnjem času kot trpin vedno želel. Poznali smo ga kot dobrega in vernega učitelja, in kot takšen nam ostane trajno v spominu. Žemljica mu bodi lahka.
Najpripravnejša in najlepša darila za otroke
I so
MLADINSKI SPISI,
ki jih je izdalo in založilo
„Društvo za z radbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani".
Cena vsaki knjigi, ki je lepo vezana in bogato ilustrirana, je s poštnino vred le 1 K 30 vin.
ZVONČEK".
99
List s podobami za slovensko mladino.
:-: :-: Letniki od III. do XVII. :-: :-:
V navadni vezbi 6 K, elegantno vezan 7 K.
--
Vsi ti spisi se naročajo v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani in v vsaki knjigotržnici.


Ali ste že član društva ,Jubilejska samopomoč1?
Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let.
Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine.
Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h.
Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti.
Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje Jubilejska samopomoc^v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.



Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Ljubljani.
plačuje vdovam društvenikov letno po 200 K pokojnine do smrti, ozir. za dobo vdovstva, sirotam po očetu letnih 50 K, sirotam po očetu in ma
teri pa letnih 100 K vzgojnine do izpolnjenega 18. leta. Udnina znača na leto za neoženjene po 12 K, za oženjene po 20 K pristopnina pa tolikokrat po 2 K, kolikor let je star tisti ki pristopa.
Pristopnina se lahko vplača v 4 nepretrganih polletnih obrokih. Pravi ud postane šele po preteku dveh let od vplačila prvega roka pristopnine. Kdor umrje v dobi provizorija, se stroški povrnejo. Prošnji za sprejem je treba pridejati rodovinski izpiseh in zdravniško iz pričevalo. Sprejet more biti le kranjski učitelj.
mvmmm