Št. 43 (1941) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, .23. oktobra 1986 Cena: 120 din
13. februarja 1975 je bil lisi odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
n
n d d
a
D?
rO
cu
YU ISSN 0416-2242
Kopica slabosti
Javna razprava o stano-vanjskem gospodarstvu
KRŠKO — Tudi po mnenju Posavcev v stanovanjskem gospodarstvu marsikaj' škriplje. Kar je dosedanji zakon o stanovanjskem gospodarstvu postavil na glavo, se je izkazalo za slabo. In sedaj, ko smo spet pred spremembo zakona, bo potrebno marsikaj spremeniti.
Kritičnih pripomb o stanju na področju stanovanjskega gospodarstva pa je bilo slišati na regijskem posvetu še več. Stanovanjska samouprava slabo deluje, gradnja stanovanj je draga, dolga in nekvalitetna, stanovanjski standard je še nizek, prav tako pa je nizka stanovanjska kultura. Nesmisel je tudi, da bo delegat, ki uporablja družbeno stanovanje, sam glasoval za višje stanarine. Te pa so prenizke že za plačilo drobnih popravil, kaj šele za razširjeno reprodukcijo. Po drugi strani pa se dogaja, da se družbeni stanovanjski fond seli v zasebno lastništvo.
Nasploh je denarja za individualno stanovanjsko gradnjo vse več, vse manj pa je družbeno usmerjene gradnje. Vedno znova se namreč izkaže, da podjetja, ki denar vlagajo v stanovanja, samo izgubljajo — stanovanja in kadre, ki so se ujeli na stanovanjske limanice. Vprašanje, ki ostaja odprto, je tudi, kaj je to kadrovsko stanovanje. Skratka, javna razprava o stanovanjskem gospodarstvu, ki sedaj teče, je zadela v živo. Kako bodo vse to rešiti, pa ostaja več ali manj odprto vprašanje, čeprav je v republiškem gradivu dovolj dobrih iztočnic za rešitev perečih vprašanj.
J. S.
SREBRNI JUBILEJ GOSTINSKE ŠOLE
NOVO MESTO — Srednja šola za gostinstvo in turizem v Novem mestu obhaja 25-letnico ustanovitve. Proslavljali bodo jutri, 24. oktobra. Ob 9. uri bo ogled šole v Ulici talcev, kjer bo tudi priložnostna razstava o šolski dejavnosti. Program še bo nadaljeval v Dcrmu JLA. Ob 11. uri bo slavnostna seja delavskega sveta šole, nato bodo podpisali sporazum s pokroviteljem in podelali priznanja zaslužnim, delavcem. Ta del praznovanja bodo zaključili s kulturnim programom. V toplo-hladnem bifeju bodo gostom ponudili v pokušnjo vrsto jedi in pijač, kakršne se učijo pripravljati tudi učenci v okviru praktičnega pouka.
OTVORITEV PRVEGA DOMA SLOVENSKIH PARAPLEGIKOV
SEMIČ — V torek, 28. oktobra, bodo v Semiču odprli prvi dom slovenskih paraplegikov, ki si gaje Zveza paraplegikov Slovenije s sredstvi loterije Slovenije uredila v nekdanji hiši znane zdravniške družine Dergančevih. Stavbe z zemljiščem vred je namreč ta organizacija dobila od Dergančevih v trajno last. Dom je izjemna pridobitev za Zvezo paraplegikov, zlasti za izvajanje njenih specialnih programov, v njem _pa bo moč tudi začasno bivati. Ze v nedeljo bo v okviru otvoritve ob 18. uri v kulturnem domu v Semiču monodrama »Občinski svetnik JosefŠvejk« v izvedbi Janeza Hočevarja-Rifleta. V torek bosta ob 16. uri pozdravna nagovora predsednika Zveze paraplegikov Slovenije Ivana Peršaka in podpredsednice RK SZDL Božene Ostrovršnik, pred otvoritvijo doma in odkritjem spominske plošče pa bo kulturni program, Ob 18. uri bo slavnostna seja krajevne skupnosti Semič.
* GRM
Stoletnica Kmetijske šole Grm
Bogat spored
NOVO MESTO — S torkovim zborom Sadjarskega društva Slovenije ter razstavo sadja in cvetja se je začelo celotedensko praznovanje stoletnice Kmetijske šole Grm. ustanove, ki je pomembno vplivala na gospodarski in družbeni razvoj ne le Dolenjske, marveč vse Slovenije (več o tem v prejšnji številki DL).
Nadaljevalo se je v sredo z zborom vinogradnikov in vinarjev ter z otvoritvijo razstave in vinoteke, danes pa bo v kmetijski šoli zborovanje kmetijskih strokovnjakov, ki bodo govorili o sodelovanju z organizacijo FAO in uvajanju novih metod prenosa tehnoloških dosežkov v prakso. Uvodni referat bo imel Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Jutri bo dan kmetijske tehnike. Ob tej priložnosti bodo prikazali najnovejše stroje, odprli večnamenski objekt pri šoli ter ustanovili Društvo kmetijske tehnike Slovenije.
Osrednja slovesnost bo v soboto, 25. oktobra, ko bo pri šoli ob 10. uri zborovanje absolventov Kmetijske šole Grm in proslava ob prazniku novomeške občine. Slavnostni govornik bo Franc Pivec, predsednik republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno vzgojo. Sledilo bo tovariško srečanje. Vseskozi in tudi še v nedeljo bo možen ogled razstav, prirejenih v čast stoletnice šole.
Svetal zgled moralne moči
Novem mestu je bilo dvodnevno znanstveno posvetovanje o Žumberku in Gorjanom med NOB — Dr. Sirotkovič: »Ljudje enake usode«
NOVO MESTO — Nad 150 zgodovinarjev, znanstveno-raziskovalnih, kulturnih in družbenopolitičnih delavcev ter udeležencev NOB iz Slovenije in Hrvaške se je udeležilo znanstvenega posvetovanja o Žumberku in Gorjancih med narodnoosvobodilnim bojem, ki je minuli petek in soboto potekalo v novomeškem Domu kulture, pripravila pa ga je skupščina skupnosti spominskega območja Žumberak — Gorjanci v sodelovanju z oddelkom NOB Dolenjskega muzeja.
Ze število udeležencev in sploh pestra sestava iz obeh republik kaže, da je bilo za to posvetovanje veliko zanimanje. Tema je bila vabljiva, v okviru nje pa še marsikaj premalo osvetljenega in pojasnjenega. Zato se tudi ni čuditi, da so avtorji priglasili in kasneje v glavnem tudi prebrali nad 50 referatov. Ob poslušanju je bilo moč dobiti vtis, da želijo proučevalci zgodovine širše in tudi zelo podrobno obravnavati dogajanja na žumbersko-gorjanskem območju ter poiskati tudi ustrezen zaključek. Vse se je odvijalo na tehtni ravni, predvsem pa z željo, da bi resnica o dogajanjih na omenjenem območju prišla na dan v kar najpopolnejši znanstveni podobi.
Koliko seje zborovalcem to v Novem mestu resnično posrečilo doseči, bodo pokazala nadaljnja proučevanja celotnega gradiva. Po-
membno dejanje bo tudi zbornik, ki ga bodo izdali o posvetu.
Željo, da bi bil prispevek prebivalcev Žumberka in krajev na območju Gorjancev med NOB in tudi danes pravično, znanstveno ovrednoten, je v pozdravnem govoru izrazil tudi dr. Jakov Sirotkovič, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Te misli iz njegovega govora bi bile lahko pomembna iztočnica:
»Na območju Žumberka in Gorjancev. že stoletja živijo in si delijo enako usodo prebivalci raznih narodnostnih pripadnosti, predvsem Slovenci, Hrvati in Srbi. Trdo, neizprosno življenje jih že od nekdaj združuje in globlje povezuje. Med drugo svetovno vojno teh vezi okupatorju ni uspelo razrahljati, čeprav je to poskušal na razne načine in z
ŽUMBERAK IN GORJANCI MED NOB — Pod tem naslovom seje v soboto v novomeškem domu kulture končalo dvodnevno posvetovanje, ki ga je pod pokroviteljstvom slovenske in jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti pripravila skupnost spominskega območja Žužberak-Gorjanci. Na sliki: enega od uvodnih referatov je pripravil Zdravko Klanjšček, srečanja pa sta se udeležila tudi predsednika obeh akademij, dr. Janez Milčinski in dr. Jakov Sirotkovič. (Foto: J. Pavlin)
Brezbrižnost lahko le škodi
Javna razprava o lokacijskem načrtu H E Vrhovo včeraj v Loki, v ponedeljek, 27. oktobra, pa bo v Sevnici — Premajhna angažiranost republiških ustanov
SEVNICA — Energetiki bi radi že 29. novembra letos vzidali temeljni kamen za prvo izmed sedmih hidroelektrarn v Posavju, torej za pretočno HE Vrhovo. Seveda, če v laški in sevniški občini še po javni razpravi, ki bo v Sevnici v ponedeljek, 27. oktobra, na občini ne bodo zadovoljni z odgovori investitorja, z gradnjo vsaj zaenkrat ne bo nič.
Osnutek lokacijskega načrta H E Vrhovo, ki bo javno razgrnjen do konca oktobra v sejni sobi na sevniški občini, žal, zaenkrat še ni doživel nobenih pisnih pripomb občanov. Ljudje kot da ne verjamejo, da še lahko kaj spreminjajo in to naj bi bil
VENCE ZA KRAJ NESREČE
RIBNICA — 20. oktobra je minilo dve leti, odkar so se pri opravljanju službene dolžnosti s helikopterjem smrtno ponesrečili general Radoslav Klanjšek, polkovnik Ivan Rom in pilot Gordan Pekič. V spomin na ponesrečene so k spomeniku pri Rezinskem vrhu v Veliki gori položili vence družinski člani ponesrečenih, predstavniki ribniške vojaške enote pa tudi republiškega in občinskega štaba teritorialne obrambe.
M.G.-č
Resnico	brez
Včasih so očilali Dolenjcem, da jim je za usodo IMV kaj malo mar, v zadnjem času pa se je splošna zavest delovnega ljudstva opazno spremenila. To potrjuje neverjeten odmev na ponatis intervjuja iz Delavske enotnosti v Dolenjskem listu, v katerem nekdanji vodilni konstruktor v IMV inž. Martin Sever govori o lastni konstrukciji sodobne prikolice, ki pa je ostala le kot ideja v predalu. Ker toliko poudarjamo lastno pamet in znanje, prav tega pa v IMV še kako manjka, ni ‘ čudno, če so se oglasili delegati na občinski konferenci ZKS in delegati zbora združenega dela občinske skupščine ter zahtevali odgovor od IMV, da bi dobili pošteno in formacijo brez olepšav o vzrokih, ki so v IMV privedli do tega, da je odlično predstavljena zamisel ostala na stranskem tiru. Že to,da se v razpravo o stanju v IMV vključujejo še drugi, neje doslej že vnaprej znani diskutanti, veliko pomeni. Če drugega ne, gre zi dokaz zavesti, da je ■z usodo tega dolenjskega velikan j povezano ne le gospodarstvo teh občin, ampak življenje 'n standard tako rekoč vsakega krajanu.
RIA BAČ ER
poglavitni razlog za nepojmljivo brezbrižnost. Toda zdaj je najprimernejši trenutek za pripombe, po toči zvoniti bo prepozno.
Na svetu za varstvo okolja pri predsedstvu OK SZDL Sevnica so poudarili, da je nesprejemljivo, da že eno leto razpravljamo o čisti Savi. Se vedno govorimo, da so neke študije v izdelavi, ko bi jih vendarle že morali imeti v rokah. Ni jasno, katere pripombe, denimo krajevne skupnosti Loka, so sprejete. Čeprav so Ločanom
• Predvidena instalirana moč H E Vrhovo naj bi bila 34,2 megavata, povprečna letna proizvodnja energije pa 138 gigavatnih ur. Poplavila naj bi 48 ha zemljišč, z nasipavanjem Dvorskega in Loškega polja pa naj bi ohranili in delno tudi pridobili okoli 20 ha zemljišč. Začasno odvzeto zemljo za potrebe gradnjefokoli 3 ha) mora investitor po končani gradnji takoj usposobiti do prvotnega stanja, za vse posege pa je sicer dolžan izplačati odškodnino.
obljubili, da jim bo ostal gradbeni most, investitorji menijo, da tega ne kaže zapisati, ker je potrebno potem poskrbeti še za vzdrževanje, dovozne
V BREŽICAH DANES O HIDROELEKTRARNAH
BREŽICE — V domu JLA bo danes ob 16. uri javna tribuna o hidroelektrarnah v Posavju. Prireja jo občinska konferenca SZDL, da bi občani lahko neposredno spregovorili o svojih zahtevah do varstva okolja in dobili odgovore strokovnjakov o kakovosti življenja z bodočimi elektrarnami.' Udeležbo na tem zboru občanov so zagotovili številni strokovnjaki in predstavniki pristojnih republiških ustanov.
ceste. Skratka: Ločani se bojijo, da jih ne bi žejne pripeljali čez Savo. Sev-ničanom se zdi, da so ostali osamljeni, da programski svet za Krško polje ni segel do Vrhovega.
Najostrejši mladi razpravljlaci so menili, da sploh ne bi smeli poprej dovoliti gradnje savskih hidroelektrarn, dokler ne bo Sava od sedanje 3. očiščena do 2. kategorije. Zmernejši so spet menili, da za pričetek gradnje ne bi smeli postavljati tega pogoja, ampak naj ne bi dopustili obratovanja HE Vrhovo, dokler Sava ne bo čista do 2. kategorije.	P.	PERC
KMALU TEMELJNI KAMEN ZA HE VRHOVO
KRŠKO — Regijski posvet o stanju voda, ki je bil preteklo sredo v Krškem, je minil v znamenju pričakovanj na gradnjo savskih elektrarn. Udeleženci so opozorili na to, da bo potrebno čimbolj pazljivo ravnati z zemljo, ker je to pač občutljivo vprašanje. Opozorili pa so tudi na veliko onesnaženost Save, kar pa seveda ni samo posavski problem, ampak tudi republiški. Savo bi bilo potrebno očistiti od Jesenic navzdol, šele potem bodo lahko tudi v regiji naredili kaj več. Neuradno se je izvedelo, da bo temeljni kamen za HE Vrhovo morda položen že za dan republike.
V drugi polovici redna bo prevladovalo pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami.
raznimi sredstvi. S temi poskusi je dosegel prav nasprotno, namreč to, da so se prebivalci žumberških in gorjanskih krajev še bolj zavedali medsebojne povezanosti in odvisnosti drug od drugega. Vse to seje odrazilo v junaškem odporu proti okupatorju, v dobro organiziranem
• Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Janez Milčinski, nekdanji poveljnik partizanskih bolnišnic v Žumberku, je poudaril, da posvet v Novem mestu nikakor ni le srečanje nekdanjih udeležencev slavnih dni, ampak je to tudi »vsaj delno vračanje dolga ljudem, ki so nas v usodnih dneh varovali in s katerimi smo imenitno sodelovali«.
boju za življenje in. svobodo. Narodnoosvobodilni boj na tem območju je eden najsvetlejših zgledov moralne moči bratstva in enotnosti naših narodov v revoluciji.«
I.	ZORAN
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Pozabljena Kolp-ska dolina
na 3. strani:
• Smrad neprijeten, a nenevaren
na 5. strani:
• Neprijeten telefonski zaplet
na 7. strani:
• V koži Urbana
Matetovega
na 9. strani:
• Novo orožje v boju z rakom
na 10. strani:
• Za uboj let zapora
na 12. strani:
• Tri dni Kellners
ženice 10
z družino
na 16. strani:
• Jože Uhan prvi glas Dolenjske
Makedonci o izkušnjah pri namakanju
Jutri predavanje o tem v Krškem
BREŽICE — V Posavju in na Dolenjskem se te dni mudijo delavci Zavoda za vodno gospodarstvo SR Makedonije. V petek, 24. oktobra, bo v mali dvorani Delavskega doma Edvard Kardelj v Krškem predaval dipl. inž. gradbeništva Aleksander Radevski o strategiji, uspehih in neuspehih hidromelioracijskega sistema v Makedoniji. Govoril bo torej o dragocenih izkušnjah, ki so ta hip za Posavje izredno dobrodošle, saj nameravajo v naslednjih petih letih namakati 4 tisoč hektarov kmetijskih površin. Medobčinska gospodarska zbornica Posavja vabi na predavanje kmetijske, gradbene in vodarske strokovnjake ter urbaniste, pa tudi predstavnike družbenopolitičnega življenja in občane. Zagotovo jih zanimajo rezultati namakanja v makedonskem kmetijstvu in problemi, ki spremljajo delovanje njihovih namakalnih sistemov.
Makedonci s tem vračajo nedavni obisk Posavcem in Dolenjcem, v goste pa jih vabijo društva inženirjev in tehnikov, društvo ekonomistov in gospodarski zbornici obeh regij.
J. T.
OBČNI ZBOR MATEMATIKOV
NOVO MESTO — 24. in 25. oktobra bo v Novem mestu 38. občni zbor Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Udeleženci bodo poslušali tudi nekaj znanstvenih referatov ter si ogledali center tehniških šol v Šmihelu in Jakčevo galerijo.
40 LET KOVINARJA
KOČEVJE — 40-ietnico Kovinarja bo v petek, 24. oktobra, slavil Kolektiv te' kočevske organizacije. Na svečanosti bodo zaslužnim članom podelili delovna odlikovanja predsedstva SFRJ, poslovnim sodelavcem pa priznanja Kovinarja. Razen tega bodo podelili še jubilejne nagrade članom kolektiva, izveden pa bo tudi kulturni program.
DVA NOVA MOSTOVA DO SOSEDOV NA HRVAŠKEM
BREGANSKO SELO. NOVA VAS — V Breganskem selu bodo za praznik brežiške občine odprh za promet nov most, za katerega je prispevala polovico denarja samoborska občina oziroma njena skupnost za ceste. Precejšen znesek je dodal tudi Remontni zavod Bregana. Na Bizeljskem gradijo ta čas tudi nov most čez Sotlo na cesti Nova vas — Draše. Dokončali ga bodo za praznik republike. Oba mostova bosta veljala blizu 8 milijonov dinarjev.
MAKEDONSKA FOLKLORA V SEVNICI
SEVNICA — V petek. 24. oktobra, ob 19. uri bo v kulturni dvorani sev-niškega gasilskega društva' gostovala folklorna skupina Kole Nedelkovski iz Titovega Velesa.
k
VISOKO ODLIKOVANJE ZA SILVA GORENCA — Predsedstvo SFRJ je odlikovalo Silva Gorenca, glavnega direktorja tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem. Odlikovanje mu je pretekli pet ek izročil predsednik krške občinske skupščine Zoran Šolnin ob tej priložnosti opisal odlikovančevo bogato delovanje na družbenopolitičnem in gospodarskem področju. Silvo Gorenc je namreč deloval v BiH, v Posavju in na Dolenjskem, bil republiški sekretar za notranje zadeve, funkcionar v zveznem sekretariatu za notranje zadeve, predsednik občinske skupščine Krško in sedaj direktor Celuloze. Na podelitvi odlikovanja, ki je bila v prostorih krške občinske skupščine, so bili tudi Milan Kučan, predsednik CK ZKS, Miloš Prosenc, sekretar CK ZKS, Franc Šetinc, član predsedstva CK ZKJ, Lojze Briški, član predsedstva SRS, Stane Potočar in drugi. (Foto: J. Simčič)
Pozabljena Kolpska dolina
Zahteva krajevnih skupnosti Hrvaške in Slovenije za posodobitev obkolpske _____ceste	— Uskladiti načrte razvoja na obeh bregovih Kolpe
VAS, BROD NA KOLPI — Ceste v zgornji Kolpski dolini so slabe, da ne rečemo kriminalne. Nevarne so poleti, še bolj pa pozimi. So ozke, luknjaste, pretežno makadamske, v glavnem slabo vzdrževane in pozimi včasih po več dni neprevozne.
Predsednik IS občine Kočevje Dušan Popovič je prisotne spomnil, da ima v Sloveniji edino kočevska občina pod 50 odst. asfaltiranih republiških cest in da občina še dolgo ne bo imela sama dovolj denarja, da bi jih asfaltirala. Dodal je, da je na slovenski strani Kolpe neasfaltirane7,l km republiške ceste, da bo po programu asfaltirana do leta 1990 v širini 6 m in daje zdaj v posodabljanju 800 m ceste na odseku Ribjek—Ložec, nato pa bo prvi na vrsti •odsek Mirtoviči—Sela. Predsednik IS občine Delnice pa je dodal le, da njihova občina nima denarja, da bi bistveno vplivala na gradnjo cest. Tudi predstavnik regionalne SIS za cest e H rvaške je dejal, da zaradi težkega gospodarskega položajani nobenega zagotovila, da bi bila obkolpska cesta posodobljena v tem srednjeročnem obdobju.
Zato so krajevne skupnosti Brod na Kolpi, Turke (obe Hrvaška), Osilnica
in Kostel (obe Slovenija) sklicale 15. oktobra v Vasi sestanek, na katerem so razpravljali o stanju na teh cestah in še posebej o cesti Brod Moravice — Brod na Kolpi — Osilnica. Razen predstavnikov vseh štirih KS, občin Delnice in Kočevje, so se ga udeležili še predstavniki cestnih podjetij, sisov za ceste, skupnosti občin Reka in celo sekretar za narodno obrambo Hrvaške Ivan Pleše-Rado.
Predstavniki krajevnih skupnosti so poudarjali pomen dobrih cest za te kraje, opozorili pa so tudi na številne človeške žrtve, ki sojih ti kraji prispevali med vojno. Vsi dosedanji poizkusi, da bi kaj dosegli pri urejanju cest (pa tudi turističnem razvoju teh krajev, urejanju vodotoka Kolpe itd.), so bili brezuspešni, ker so se KS zavzemale ločeno, zato nikjer s svojimi prošnjami ali zahtevami niso uspele. Spoznali so, da je lahko uspešen le skupen nastop
Potrebne sodobnejše metode dela
Krško: mladinci sprejeli delovni program
KRŠKO — Na volilno — programski seji občinske konference ZSMS Krško, ki je bila 17. oktobra v Krškem, so mladi kritično spregovorili o svojem delu. Predvsem so kritično govorili o metodah, ki očitno niso več vedno najbolj ustrezne in v skladu s pričakovanji mlade generacije.
To pa je pokazla tudi anketa, ki je bila izvedena v Šolskem centru.
9 Na seji so izvolili novo vodstvo mladinske organizacije. Predsednica občinske konference ZSMS je Ida Novak, podpredsednik Alojz Kranjc in sekretar Cveto Bahč.
Pokazala je namreč, naj bi ne sprejemali v mladinsko organizacijo vseh in vsakogar, ampak samo tiste, ki to žele. Mnenje večine je, da mladinska orga-
nizacija sicer deluje v interesu mladih, menijo pa, da premalo organizirano in zato tudi premalo učinkovito. Vse manj interesa je tudi za vstop v vrste ZK in vse manj mladih je navdušenih nad političnim delovanjem.
Zato so se na seji konference zavzeli za to, da se oblike in metode delovanja mladinske organizacije spremenijo in prilagodijo sodobnim potrebam. S tem v zvezi so menili tudi, da je potrebno popestriti mladinsko prostovoljno delo. Tako naj bi tudi v občini organizirali mladinsko delovno akcijo, katere cilj naj bi bil priprava osnovnih življenjskih razmer za prebivalce na področju Gorjancev. Govorili so tudi o reformi usmerjenega izobraževanja. Ta je potrebna, saj mladi sedaj iz teh šol prihajajo brez ustreznih znanj. Hkrati so kritično menili, da je zelo nezrelo in neodgovorno delati reformo reforme že po treh letih. Skratka, mladi so imeli na konferenci vrsto kritičnih in predvsem konkretnih pripomb. Z vsemi temi vprašanji, med katerimi so tudi ekološka, pa se bodo spoprijeli sveti in centri, ki bodo delovali pri občinski konferenci. Tako usmeritev v konkretno delovanje je pohvalil tudi Tone Anderlič, predsednik republiške konference ZSMS, ki se je udeležil konference.
J. S.
prebivalcev tako hrvaške kot slovenske strani Kolpe.
General Ivan Plešeje menil, daje slaba cesta glavna ovira za gospodarski,
9 Ob zaključku so ugotovili, da so potrebni podobni razgovori še o urejanju vodotoka Kolpe, popravilu jezov, obnovi mlinov, gradnji elektrarn, varovanju kulturne in naravne dediščine, urejanju in uporabi prostora itd. Uskladiti je potrebno načrteobeh republik o razvoju teh krajev in raznih večjih investicijah, saj je znano, da ima Hrvaška na primer v načrtih gradnjo tako imenovane nižinske železniške proge ob Kolpi, tunela pod Risnjakom, elektrarn na Kolpi itd.
turistični in sploh vsestranski razvoj teh krajev. Predlagal je, naj bi pri gradnji oz. posodabljanju cest sodelovala JLA iz obeh republik.
Zadovoljive rešitve na tem sestanku torej niso našli, ugotovili pasostanjein nakazali možnosti za posodabljanje cest. Sklenili so, da bo naslednji razgovor o tem do 15. januarja.
JOŽE PRIMC
ZA ČETRTINO VIŠJE STANARINE
NOVO MESTO — Zbor uporabnikov novomeške stanovanjske skupnosti je preteklo sredo soglašal s predlogom, da se stanarine v novomeški občini tako kot v vsej Sloveniji s 1. novembrom povečajo za 25 odstotkov. To bo letošnja tretja podražitev. Prva je bila z marcem za 43, druga z julijem za 50 odstotkov. Vse te podražitve pa komaj dohajajo inflacijo in bo delež stanarine v revalorizirani vrednosti stanovanjskega sklada konec leta znašal le 1,18 odstotka, medtem ko je resolucija predvidela 1,52 odstotka. Če naj bi to dosegli, bi morali stanarino letos zvišati kar za 167 odstotkov. S stanarinami se bo letos vsega skupaj nabralo v novomeški občini 223,893 milijona dinarjev. Za tiste, ki višje stanarine zares ne bodo zmogli, pa ne bo težav s subvencijo.
Razstava o Narodni zaščiti
Vse do 8. novembra bo v avli doma JLA v Novem mestu odprta razstava dokumentov Narodne zaščite, ki je bila ustanovljena pred 45 leti
NOVO MESTO — V novomeškem domu JLA bodo v počastitev 45-letnice ustanovitve Narodne zaščite in občinskega praznika v sredo, 29. oktobra, odprli razstavo Narodna zaščita od ustanovitve 1941 do osvoboditve 1945. Svečanost bodo popestrili s kulturnim sporedom, v katerem bo nastopila godba milice iz Lju-
9 Slavnostni govornik bo predsednik pokrajinskega komiteja za SLO in DS Uroš Dular, odprl pa jo bo predsednik pokrajinske skupnosti borcev Narodne zaščite za Dolenjsko in Belo krajino Lado Stibrič.
bljane. Obiskovalci si bodo razstavo lahko ogledali vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 18. ure vse do 8. novembra.
Razstavo, ki prikazuje kronološki razvoj Narodne zaščite, so pripravili odbori borcev narodnih zaščitnikov, republiški sekretariat za notranje zadeve in muzejski svet,, ki deluje v okviru izobraževalnega centra organov za notranje zadeve. Gre za bogato zbirko dokumentov, fotodo-kumentov, literature, pričevanj in drugih virov, kar vse bo razstavljeno na 150 panojih in v 6 vitrinah. Zbirka je bila kot samostojna razstava prvič
razstavljena letos ob dnevu varnosti. Tedaj seje porodila tudi zamisel, da bi jo selili iz kraja v kraj in s tem omogočili ogled čim širšemu krogu ljudi.
čimveč ljudi, predvsem pa organizirane skupine šol, pripadnikov JLA in TO. Izdelan je tudi poseben razpored obiskov iz občin. Organizator priporoča, da se organizirane skupine tega načrta držijo, posamezni obiskovalci pa se lahko vsak čas dodatno pridružijo in prisluhnejo »veliki uri zgodovine«.
S cigareto v ustih že četrtošolci
Preprečevanje kajenja ni le stvar šole
ČRNOMELJ —Obtednubojaproti kajenju so se tudi v črnomaljski občini razvnele razprave o tej razvadi, bolezni ali zasvojenosti, kakor jo pač ljudje različno pojmujejo. Tokrat so se lotili predvsem kajenja med otroki in mladino, saj je zastrašujoče, da starostna meja kadilcev močno pada in da učitelji zalotijo s cigaretami v ustih že četrtošolce.
Kot je povedala na nedavni seji predsedstva občinske konference SZDL Vera Zalokar, ravnateljica črnomaljske osnovne šole, popolnega pregleda o kadilcih med njihovimi šolarji sicer nimajo, nekaj podatkov pa le imajo. Ob nedavnem predavanju o j kajenju jih je v vsakem od 19 oddelkov od 5. do 8. razreda 6 ali 7 priznalo, da kadijo, čeprav se na šoli zavedajo, daje kadilcev znatno več. Priznala je, da so pedagogi sami ob tem nemočni in da lahko uspejo le skupaj s starši, kar pa marsikdaj ni lahko. Mnogi starši namreč nočejo priznati, da njihovemu otroku kajenje ni več tuje, čepravsone-kateri učenci že tako zagrizeni kadilci.
Veliko težje je potem preprečevati kajenje v srednji šoli, kjer dobijo, kot je dejala ravnateljica šole Edvarda Kardelja Gabrijela Vidic-Mihelčič, že formirane kadilce. Pred leti je bilo sicer prepovedano kaditi tako v šoli kot pred šolo, potem pa seje začeladružbena akcija, šolam pa je bilo naročeno, naj določijo prostore za kajenje učencev. »Zavedamo se, da kajenja ne moremo ustaviti, lahko pa ga omejimo. Nekaj bi pri tem lahko storili tudi na vlakih, kjer bi morali vsaj zmanjšati število vagonov za kadilce,« je predlagala Mihelčiče va.
Najradikalnejši ukrep bi seveda bil, če bi prenehali izdelovati cigarete, so menili na seji predsedstva, za kar pa v državi gotovo ne bi bili zainteresirani, saj se državna blagajna polni tudi na račun cigaret. Zato pa naj bi bilo kadilcev čim manj vsaj med otroki, pri tem pa bodo morali pomembno vlogo odigrati tudi starši, in ne le zvračati krivdo na šolo.
M. B.-J.
ODNOSOV NE UKINJATI
NOVO MESTO — Skupščina občinske stanovanjske skupnosti je zadnjo sredo soglasno podprla stališča svojega predsedstva in odborovtersta-lišča s posveta z večjimi delovnimi organizacijami in družbenopolitičnimi organizacijami novomeške občine o poročilu o stanovanjskem gospodarstvu v Sloveniji, ki bo osnova za nekatere spremembe v stanovanjskem gospodarstvu. Predvsem je treba poudariti, da v Novem mestu zahtevajo, naj vse spremembe temeljijo na dograjevanju obstoječih sistemov in odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. To velja predvsem za gradnjo . stanovanj, sistem vzajemnosti in solidarnosti ter gospodarjenj e s stanovanjskim skladom v tistem delu, ki se nanaša na vlogo in pomen skupnosti stanovalcev. Ne podpirajo pa ukinjanja obstoječih odnosov in sistemov v stanovanjskem gospodarstvu.
Letos enajst inovatorjev
Pri Pionirju slavnostno podelili priznanja za tehnične izboljšave in racionalizacije
IMPROVIZIRANI ATOMSKI NAPAD NA METLIKO
METLIKA — V mesecu varstva pred požarom pripravijo v metliški občini vsako leto večjo akcijo. Letos bodo poleg zaključne akcije NNNP pripravili še skupno vajo. v katero bodo vključeni vsi. ki delujejo pri požarnem varstvu. Organizirali jo bodo občinski štab Civilne zašite, občinska gasilska zveza in požarna skupnost, prikazali pa bodo improviziran atomsko-površinski udar. Sodelovali bodo RBK enota občinskega štaba CZ, ABHO enota iz garnizije v Črnomlju. enote industrijskih gasilskih društev in gasilske enote CZ. ekipe prve medicinske pomoči, zdravstveni dom. Vaja bo v nedeljo. 26. oktobra, pri tovarni Komet v Ro-salnicah. pričetek bo ob 10. uri. Organizatorji prosijo delovne ljudi in občane, da si jo ogledajo v čim večjem številu.
PRVI NAČELNIK — »Sistemska zasnova Narodne zaščite je že preverjena in praktično preizkušena v najtežjih trenutkih boja za obstoj slovenskega naroda. Tej vsebini je treba dodati le naloge, ki so specifične v sedanjem času, in krepiti varnostno kulturo med ljudmi, da bodo sedadnji in bodoči rodovi znali ceniti in varovati pridobitve ljudske revolucije,« pravi Martin Pavlin, prvi načelnik okrožnega načelstva narodne zaščite Novo mesto.
Svečanosti se bodo udeležili tudi delegati občinske skupščine, predstavniki iz sosednjih občin in drugi, kot častni gostje pa preživeli pripadniki Narodne zaščite.
Pokrajinski komite za ljudsko ob-
9 17. oktobra 1941 sta izvršni odbor Osvobodilne fronte in Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet ustanovila Narodno zaščito kot organizirano silo za obrambo slovenskega ljudstva pred nasiljem okupatorja in kot sestavni del slovenske oborožene sile. Narodna zaščita je predstailjala ob OF, varnostnoobveščevalni službi OF, Vojski državne varnosti kot oboroženi sili in drugih organizacijskih oblikah posebnost na slovenskem ozemlju, ki jo je narekovala specifičnost našega narodno-osvobodilne-ga boja.
rambo in družbeno samozaščito ter novomeška enota Zavoda za šolstvo priporočajo, da bi si razstavo ogledalo
NOVO MESTO — Vsakoletno podeljevanje diplom in značk inovatorja so v GIP Pionir organizirali 17. oktobra s krajšo svečanostjo. Komisija za inventivno dejavnost je letos prejela 62 predlogov, ki so bili vsi nagrajeni s pavšalno nagrado (po pravilniku) 5.000 dinarjev, med temi pa so jih 11 izbrali kot pomembnejše tehnične izboljšave in racionalizacije v proizvodnji. Več kot tri četrtine teh predlogov tudi že uporabljajo v praksi.
Na svečanosti je inovatorjem čestital in jih z nagovorom spodbujal k nadaljnji aktivnosti predsednik poslovodnega odbora Slavko Guštin. V navzočnosti direktorjev vseh Pionirjevih služb pa so nato podelili letošnja priznanja naslednjim: Francu in Rajku Volčanjšku iz tozda v Krškem za pomembno tehnično izboljšavo na stroju za ravnanje in rezanje armature. Posebej so poudarili, da Volčanjškova že vrsto let aktivno sodelujeta v inovativni dejavnosti in sta že nekajkrat
prejela podobna priznanja. Inovatorji so bili še: Silvo Kramarič iz tozda Lesni obrat — za racionalizacije v postopku proizvodnje vrat; Franc Oštrbenk iz tozda Togrel — za tehnično izboljšavo na stezi za prednapenjanje; Srečko Jugovič iz tozda Togrel — za izdelavo lukenj pri zavetrovanju nosilca dvokapnice z vezjo; Ivan Srpčič iz tozda Togrel — za tehnično izboljšavo pri transportu betonskih elementov; Stanislav Kranjc iz tozda Togrel — za racionalizacijo pri letvanju strešnin na industrijskih halah; Gorazdu Cibicu, dipl. inž. arhitekture, in Mariji Kustor iz Projetivnega biroja — za tehnično izboljšavo pri tipski montaži okrasnih letev ob industrijskem načinu gradnje; Jožetu Grilu in Josipu Radmanu, inženirju iz tehničnih služb, za tehnično izboljšavo pri opažu dilatacije.
Vsi letošnji nagrajenci so dobili tudi odškodnine za gospodarsko korist, ki jo ima delovna organizacija, izplačano po pravilniku.
R.BAČER
C
Naša anketa
PIONIRJEVI INOVATORJI, katerih tehnične izboljšave in racionalizacije so bile letos nagrajene, za delovno organizacijo pa pomenijo bistvene prihranke pri času ali materialih. (Foto: R. Bačer)
Malomarnost neti ogenj
Ognjeni zublji pri nas vsako leto pogoltajo milijone in milijone dinarjev. Gorijo gozdovi, hiše, gospodarska poslopja, deli tovarn. Škoda je seveda velikanska. Predvsem v Sloveniji imamo sicer dokaj dobro razvito in razširjeno gasilstvo, tako poklicno kol prostovoljno, tudi delavce v večini delovnih organizacij učijo ravnati z gasilskimi aparati, predvsem v mesecu požarne varnosti, oktobru, je zelo veliko govora o požarni varnosti. Vse to pa očitno ni dovolj, da bi uspešneje preprečevali požare. Se vse preveč je brezbrižnosti, malomarnosti, neosveščenosti ljudi, prav zato pa najpogosteje pride do ognja. Za skoraj tri četrtine od 44 požarov, kolikor jih je bilo v novomeški občini v prvih devetih mesecih 1986, je bila kriva človeška malomarnost.
ALOJZ TURK, vodja proizvodnje v črnomaljskem Kovinarju in gasilec v GD Tanča gora: »Za varstvo pred požarom ni nikoli dovolj poskrbljeno. Na žalost se malomarnosti mnogokrat zavemo šele takrat, ko pride do nesreče. V vaseh je sicer veliko gasilskih društev, a bolj malo pravih gasilcev. Delovne organizacije zavezuje k požarni varnosti zakon, a so marsikje preveč brezbrižni. So tudi kolektivi, v katerih je tehnologija tako zastarela, na primer v lesnih obratih, da jim v primeru požara ne bi mogla pomagati še tako dobro organizirana požarna varnost.«
BOGDAN LUBŠ1NA, namestnik poveljnika poklicne gasilske enote v Krškem:
»En sam mesec je za preventivno delovanje premalo, zato pri nas teče akcija vse leto. Dejstvo je namreč, daje osveščenost ljudi še na zelo nizki ravni in da večina močno podcenjuje moč ognja. Z vzgojo skušamo začeti že v osnovni šoli. Vjtekate-rih delovnih organizacijah so še gluhi za požarno varnost, vendar se stanje izboljšuje. Zlasti dobro sodelujemo s Celulozo in JE. Mi pripravljamo tečaje o požarni varnosti.«
ANDREJ ŠKULJ, služba za varstvo pri delu v novomeški Krki, tovarni zdravil: »Imamo dobro organizirano varstvo pred požari. Stalno dežurata dva gasilca in njihov vodja, v vseh naših dislociranih enotah imamo organizirane desetine. V mesecu požarne varnosti smo vse delavce seznanili z ravnanjem z gasilnim aparatom, v Dolenjskih Toplicah pa smo pripravili veliko vajo. Splošna usposobljenost vseh delavcev je pogasila že veliko začetnih požarov.«
IVAN ŠUŠTARŠIČ, predsednik GD Gradac: »Naše društvo vsako leto v mesecu požarne varnosti pregleda dimne naprave v gospodinjstvih v naši krajevni skupnosti. O pregledu naredimo zapisnik in lastnike opozorimo na morebitne pomanjkljivosti, da jih odpravijo. Pregledamo tudi hidrante in o njihovem stanju obvestimo metliško Komunalo. Naše društvo ima 180 članov, 100 je aktivnih, v zadnjih letih fazen v gradu pri nas ni bilo požarov, pomagamo pa pri gašenju v okolici.«
TONE PRUS, referent za SLO, DS in PV v Inlesu Ribnica: »V zadnjih dveh letih je bilo v Inlesu le manjše število začetnih požarov, ki smo jih hitro pogasili, tako da večje škode ni bilo. Zahvala gre ljudem v proizvodnji, ki znajo vsi uporabljati gasilne aparate. To so se naučili na tečajih, ki smo jih organizirali lani. Požari najpogosteje izbruhnejo zaradi površnosti, malomarnosti in neupoštevanja navodil.«
PAVLE POGORELEC, referent za SLO, DS in PV v kočevskem Liku: »Leta 1983 smo imeli 23 začetnih požarov, lani dva, letos pa enega v zaprtem sistemu ventilacije. K zmanjšanju so prispevali predvsem disciplinski ukrepi, kajenje je dovoljeno le na določenih mestih, pri varjenju in brušenju je vedno poleg gasilec. Že tri leta vse delavce tudi poučujemo o delu z gasilskimi aparati.
Uspešno je tudi naše IGD.«
KAREL PINTERIČ, predsednik GD Mostec, Brežice: »Ljudje sodo morebitnih požaro.v zelo brezbrižni. V naši krajevni skupnosti opažamo, da hranijo v odprtih gospodarskih poslopjih tudi do 800 litrov goriva za traktorje, da imajo provizorične električne napeljave, dimniki pa ponekod skoraj razpadajo. Komisije, ki pregledujejo hiše, bodo ljudi opozorile na nevarnosti, društva pa so pravkar pregledala hidrante v KS Dobova in jih na novo označila.«
MOJCA JEKOŠ, desetarka IGD v sev-niški Kopitarni: »V tovarni že več let nismo imeli požara, kar dokazuje dokaj visoko stopnjo osveščenosti delavcev, pa tudi dobro delo naše gasilske enote. Naša naloga je predvsem preventivno delovanje. V lesni industriji je še nujnejše kot drugje preprečevati, kajti požar je težko ukrotiti. 24. oktobra odpiramo v tovarni nov gasilski dom, s čimer se bodo možnosti za delo naših treh desetin še izboljšale.«
PETER ŠKODA, delavec pri obrtniku iz Trebnjega: »Kar se tiče čiste propagande, meseca požarne varnosti v mestu ni čutiti. Tudi sicer se mi zdi. da so gasilci v mestu manj dejavni kot na vasi. To seje pokazalo že pri nekaj požarih, ko so gasilci iz bližnjih krajev prehiteli Tre-banjce. Večje zanimanje za delo pri gasilcih v manjših krajih je posledica dolgoletne tradicije, ki jo gasilci imajo.«
X
Izjemno leto za semenarstvo
Še tretja letošnja prireditev: jutri bo Semenarna, ki slavi 80-letnico, na Dolenjski cesti v Ljubljani odprla velik sodoben semenarski center_
Na hangarju kakega zakotnega starega poda ali hleva je še moč najti reklamo za firmo Sever et Comp. kot pozabljen spomin na Maksa Severja (1883 — 1967), moža, ki je s svojo iznajdljivostjo, marljivostjo in poslovno uspešnostjo postavil temelje slovenskega semenarstva, tako trdne, da je med obema vojnama zaslovelo ne le po Jugoslaviji, temveč tudi po Evropi in celo v Ameriki.
Dedič te bogate semenarske tradicije je ljubljanska Semenarna* te dni praznuje 80-letnico (M. Severje še po vojni dolga leta delal v nacionaliziranem podjetju kot svetovalec) in je najpomembnejša oskrbovalka s semeni tudi dolenjskega kmetijstva, v Selu pri Radohovi vasi
pa ima obrat za hranjenje semena.
dodelavo Danes je
m
to
Zakaj so bili kmetje ob premijo?
V črnomaljski občini od-kupili premalo pšenice
ČRNOMELJ — Letošnja žetev pšenice je bila v črnomaljski občini zelo slaba, saj je kmetijska zadruga od načrtovanih 520 ton odkupila le 217 ton, torej 42 odst. To pa je udarilo po žepu tudi tiste kmete, ki so oddali zrnje, saj niso dobili plačanih 10 din premije za kilogram pšenice in je tako cena znašala le 72 din. Razumljivo, da so bili zaradi tega nezadovoljni, in kot je dejal eden od delegatov na seji družbenopolitičnega zbora črnomaljske občine, bi to nezadovoljstvo lahko vplivalo na manjšo jesensko setev in prihodnje leto še slabši odkup. Zato se je zavzel, da bi kmetje dobili odtegnjenih 10 din, zlasti še, ker je pšenica že tako in tako prepoceni glede na cene drugih kultur, na primer sliv.
Kot so povedali v kmetijski zadrugi, je prav slabi odkup razlog, da črnomaljska občina ni bila upravičena do republiškega regresa. O plačilu regresa bo tekla beseda tudi na skupščini interventnega sklada.
KRAVE V MAKEDONIJO
ORTNEK — Z železniške postaje v Ortneku so te dni odposlali v Makedonijo več krav in bikov, ki so jih kooperanti ribniške KZ prodali kupcem v naši najjužnejši republiki. Makedonski kupci prihajajo sem nakupovat že vrsto let. Očitno so zadovoljni z ribniškim govedom, ki je na raznih razstavah prejelo vrsto nagrad in priznanj. Morda se bodo na to spomniti tudi živinorejci« drugih republik.
M. G.-č
O •	•	v	V
Sejmišča
BREŽICE — Na sejmu zadnjo soboto je bilo naprodaj 155 pujskov, starih do 3 mesece, in 46 pujskov, starih nad tri mesece. Rejci so prodali 80 prvih in 23 drugih živali. Kilogram žive teže mlajših je stal 900 in 1.000 din, starejših pa 700 do 800 din.
Leo Korelc, Bodeče vreteno, Ribnica 1986
Seme birokracije
kali tudi v semenarstvu
Seme ni zgolj začetek življenja, marveč je tudi osnova za njegovo kakovost. Znano je, da postajata semenarstvo in genetski inženiring v kmetijstvu to, kar je elektronika v industriji, zato je razumljiva skrb, ki jo razviti svet posveča tem panogam. Ali pa je tako tudi pri nas?
Bi bilo, odgovarjajo v ljubljanski Semenarni, če ne bi tudi tega področja preplavil (jugoslovansko značilen) birokratski odnos. Priti do nove sorte, to zahteva ne le dolgotrajno selekcijsko delo, temveč tudi potrpežljivo čakanje na vpis novosti na sortno listo. Samo božji mlini menda meljejo še počasneje od Beograda. Štiriletno čakanje brez obvestil, kako se seme obnaša, je po mnenju semenarjev odločno preveč. Svet se vrti hitreje, pojavijo se tujci s svojim semenom, zaživi črno tržišče, ob vsem tem pa izgublja naše semenarstvo, ki ima sicer velike možnosti (semena kapusnic že sedaj pridelamo za 80.000 ha polj in z njim zalagamo velik del Evrope) in še večjo tradicijo. Že njegov utemeljitelj Maks Sever je dobro vedel, da »moraš seme prodati, sicer ono proda tebe«.
Se večja birokratska poteza pa je šele v načrtu. Na sortno listo nameravajo uradniki spraviti tudi semenje cvetlic, četudi gre za izredno raznolikost in hkratno majhno gospodarsko vrednost. Sosednja Avstrija ne razmišlja o takem pre-dalčkanju, ima odprto listo, zato pa nam lahko konkurira, kolikor hoče. Povrhu vsega pri nas še vedno ni urejeno ustrezno kreditiranje semena. Seme leži v skladišču in leto dni čaka na novo setev. Narave se pač ne da prehiteti.
M. LEGAN
Kmetijski
Novo: majda iz Maribora
Sort jabolk je že skoraj nepregledna vrsta, celo za strokovnjaka. Samo iz delišesa na primer so ameriški žlahtnitelji vzgojili nad 80 mutantov in spur mutantov, pojavila pa seje cela množica križancev v najrazličnejših kombinacijah. Tudi drugje po svetu ne počivajo in tudi naši sadjarji se lahko pohvalijo z novostmi, denimo z najnovejšo sorto jabolk majdo, ki so jo vzgojili v Mariboru (v inštitutu za sadjarstvo), kjer pridelujejo — tako se je potrdilo na nedavnem mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu — najkvalitetnejša jabolka v Jugoslaviji.
V delu mariborskih sadjarjev se še pozna strokovna roka pokojnega prof. Josipa Priola, ki je vzgojil priolov delišes (ali žlahnik), prvo priznano jugoslovansko sorto. Le-to so v proizvodnih nasadih pričeli razmnoževati pred slabimi dvajsetimi leti. Prof. Priol ie prispeval svoje znanje in izkušnje tudi pri vzgoji majde, ki je nastala s križanjem jonatana in stare angleške sorte golden nobel in ki je bila po večletnih poizkusih, med njimi tudi v Globokem v Posavju, letos priznana ter vpisana v register.
• Kot poroča dr. Jernej Črnko v Sodobnem kmetijstvu, kaže majda nekaj odličnih sortnih lastnosti, predvsem v primerjavi s sodobno sorto idaredom. Bujneje raste, za jablanovo plesen in škrlup je manj občutljiva, čas obiranja je lahko daljši. Plodovi so približno enako debeli, osnovna barva njih kože je zelena, krovna pa karminasto rdeča z izraženimi rjastimi pegami. Meso je sočno, zelo čvrsto, zato dobro prenaša prevoz, v kleti pa jabolko zdrži do aprila. Majda ima v povprečju več sladkorja in suhe snovi, manj pa je podvržena oksidaciji, kar je posebno pomembno v industrijski predelavi. In kar je še odločilnejše: nova sorta redno in obilno rodi, zato jo strokovnjaki priporočajo.
Naj ob tej priložnosti opozorimo še na eno novost iz Maribora oz. mariborskega kombinata. Tam so v rodnih nasadih prenehali uporabljati rudninska gnojila, zato pa so intenzivno mulčili, to je tudi do desetkrat na leto kosili travo in jo v sadovnjaku puščali za gnojilo. Pridelek je bil enak, kot če bitrosili obilo gnojil, gospodarski rezultat pa ie bil mnogo boljši. Vredno posnemanja!
Inž. M. L.
• Letos je najbogatejše povojno leto zav semenarstvo. Kmetijski inštitut in KŽK Kranj sta zgradila svoja selekcijska centra za krompir, zdaj pa na Dolenjski cesti v Ljubljani še Semenarna odpira svoj veliki proizvodno oskrbni center. Tam bo za dodelavo, čiščenje in embaliranje vseh vrst semen na voljo 7.000 kv. m. sodobno opremljenih prostorov in skladišč, ki so veljali 607 milijonov dinarjev. Svečano jih bodo izročili namenu na jutrišnji slovesnosti.
velika, sodobno opremljena organizacija, ki prideluje in prodaja semena za 120 vrst kmetijskih rastlin. Semenarna organizira pridelovanje semen in sadik na 4.500 ha in
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Kljub slabemu vremenu in dežju je bila ponedeljkova tržnica dobro obiskana in založena. Na stojnicah in v kioskih so prodajali mandarine po 600 din kilogram, paradižnik po 360 din, karfijolo po 350 din, jabolka šo veljala 170 do 210 din kilogram, kostanj 250 din, solata 300 din, zelje 200 din. Jajca so bila malce dražja kot pred tednom dni, zanje so zahtevale ženske 55 do 60 din, medtem ko so motovilec dajale po 200 din merico. Svečarji in prodajalci cvetja so tudi to pot dajali pečat sezoni, obrtniki pa so pod platnenimi strehami iztržili manj kot običajno, ker izdelkov niti niso mogli dobro razstaviti.
I
I
*
*
*
*
*
*
5
S
O
Varnejše
skladišče
goriv
Odprli ga bodo konec meseca v Brežicah
BREŽICE — Inšpektorji so lani z odločbo zaprli Petrolova skladišča, ker so bila slabo zavarovana pred požarom in ker je zaradi eno-plaščnih rezervoarjev okolju grozila nevarnost. Od takrat naprej je vso oskrbo z naftnimi derivati za to območje prevzelo skladišče v Novem mestu. To ne velja za bencinske črpalke, tovarne in druge večje odjemalce, ki jih rafinerije oskrbujejo direktno.
Marca letos so v Brežicah začeli graditi nova skladišča, katerih otvoritev napovedujejo za občinski praznik. Za to investicijo so Petrolov tozd Trgovina, Zavod za rezerve SRS in občinska skupščina Brežice prispevali 560 milijonov dinarjev. Sodelovali sta tudi občini Krško in Sevnica, ker je to skladišče goriva pomembno za celotno posavsko regijo. Komercialne zmogljivosti skladišča so povečali od prejšnjih 250 na 400 kubikov, preostali del pa so namenili rezervam. Skladišče bo začelo obratovati konec meseca.
Takoj zatem bo Pionir Krško začel adaptirali halo, v kateri so imeli uskladiščena maziva in avto-material. Ta prenova bo veljala 50 milijonov dinarjev. Maziva in avtomaterial imajo začasno shranjene v Opekarni.
Brežičani bodo poslej lahko mirno spali. Še dobro, da mnogi od njih prej niso vedeli za nevarnosti, ki so jim bili izpostavljeni zaradi zastarelega skladišča naftnih derivatov.
J. T.
ima nad 1.000 kooperantov po vsej Jugoslaviji. Zaposluje 530 delavcev, od tega jih je kar 45 odstotkov z visoko, višjo in srednjo izobrazbo, maloprodajnih mest pa ima 88.
Vse to naj bi pripomoglo, da bi še naprej povečevali porabo sortnega semena. Cilj je dohiteti kmetijsko bolj razvite dežele, kjer vsako leto zamenjajo 90 do 100 odst. kakovostnega semena. Za primerjavo: v Sloveniji zamenjamo zdaj 70 odst. semena žit, 90 odst. semena koruze, 50 odst. semena vrtnin in komaj 6 odst. semena,krompirja. Delaje še veliko, zlasti pri krompirju, kjer bi lahko z menjavo semena vsaj vsake tri do štiri leta toliko povečali hektarski pridelek, da bi zadoščalo 20.000 namesto sedanjih 30.000 ha krompirjevih njiv.
M. L.
ZAPLETI OKOLI ŽAGANJA
RIBNICA — Delegat Kmetijske zadruge Ribnica jev obliki delegatskega vprašanja na zadnji skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti opozoril na nerešeno vprašanje oskrbe združenih kmetov z žaganjem iz Inlesa. Povedal je, da dobi KZ Ribnica za okoli 850 kmetov na delovni dan le po dva voza žaganja ali okoli 400 voz na leto, kar je občutno premalo. Kmetje zato kritizirajo vodstvo KZ, daje nesposobno, saj jim celo žaganja ne more priskrbeti, oni pa v gozdovih zaradi veljavnih predpisov ne smejo pobirati stelje. V vprašanju je bilo poudarjeno tudi, da ima Inles sicer žaganja dovolj. Z njim oskrbuje tudi območje Velikih Lašč in Dobre-polj dvakrat na teden pa še Perutnino Ptuj in Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Odgovor bo predvidoma dan na naslednji seji zborov, ki bo v novembru.
KOSTANJ NABIRAJO
SV. GREGOR — Na območje Slemen v ribniški občini, kjer je največ kostanja, prihajajo te dni nabiralci teh sadežev od vsepovsod, največ pa iz Ljubljane. Vendar je letos kostanj obrodil približno za polovico slabše kot lani. Vzrok je spomladanska pozeba in tudi bolezen, ki napada kostanjeva drevesa.
M. G.-č
r
N
I
S
>
I
S
I
s
I
>
N
I
S
I
N
>
S
I
S
I
N
I
S
I
S
S
I
s
I
v
I
s
I
s
I
s
I
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
>
I
s
I
s
I
s
I
s
t.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja- Tit Doberšek
Če mošt ne vre
Priporočljivo je, da mošte v sodih pokušamo vsaj vsak drugi dan. Ta kontrola je koristna zato, da pravočasno odkrijemo in kar najhitreje odpravimo morebitne škodljive pojave, ki nam lahko občutno pokvarijo kakovost bodočega vina.
Glavna skrb pri kontroli mošta velja poteku vrenja. Sladkoba v moštu se mora s pomočjo vinskih kvasnic spremeniti v alkohol. Nepovrel mošt je podvržen napadu škodljivih mikroorganizmov, ki nam lahko mošt in bodoče vino spremenijo v neuporabno brozgo. Če opazimo, da se je vrenje mošta ustavilo oziroma da mošt sploh še ni začel vreti, moramo takoj poskrbeti, da se bo vrenje nadaljevalo.
Najpogostejši vzrok za prekinitev vrenja je prenizka temperatura kleti in mošta v sodu. Kljub lepemu jesenskemu vremenu so noči hladne, zato niso redki primeri, da v naših pogosto nadzemnih vinskih hramih v kleti pade temperatura pod potrebno vrelno temperaturo, to je v sodu pod 15° C, tedaj vrenje preneha, kajti navadne vinske kvasnice, ki pridejo z grozdjem v mošt, ne delujejo več. Pri nižji temperaturi (pod 15° C) lahko vrenje opravljajo le posebno vzgojene vinske kvasnice, katerih se poslužujejo večje vinske kleti pri tako imenovanem hladnem vrenju, ki je po izkušnjah kletarskih strokovnjakov kvalitetnejše. Navadne vinske kvasnice, ki pridejo z grozdjem v mošt, pa niso sposobne spreminjati sladkor v alkohol v moštu.
ki je hladnejši od 15° C. Najugodnejša toplota za vrenje je 25° C. Večja vrelna toplota pa spet kvarno, vpliva, ker zmanjšuje naravno aromo vina, pretopel mošt je bolj dostopen škodljivim mikroorganizmom, zlasti glivici ocetne kisline, ki bi nam mošt lahko pokvarili. Torej tudi s preveliko temperaturo pri vrenju mošta ne smemo pretiravati.
Če pa že vrenje vendarle poneha, moramo mbšt v sodu ali pa celo klet segreti do ustrezne temperature 17 — 20° C. Tako bomo navadnim vinskim kva-snicam ustvarili normalne življenjske pogoje za njihovo delovanje. Najenostavnejše je segrevanje mošta v sodu s pomočjo posebnih električnih grelcev (dobijo se v sosednji Avstriji), kijih skozi pilko damo v sod in pustimo vključene tako dolgo, da so doge soda v zgornjem delu tudi zunaj rahlo tople, ko jih z roko otipamo. Če pa nimamo električnega grelca, segrejemo do 25° C vinsko klet in s tem tudi mošte v sodu. Kadar v nekaterih sodih mošt vre, v drugih pa ne, tedaj segrejemo mošt le v sodih, kjer ne vre, in to tako, da iz soda vzamemo nekaj mošta, ga na štedilniku segrejemo na 40 do 50° C, vlijemo nazaj v sod in s tem celotno količino mošta v sodu segrejemo na ustrezno vrelno temperaturo.
Za poživitev nekoliko otrplih vinskih kvasnic dostikrat zadostuje že samo mešanje mošta v sodu z ustreznim kolom. Kvasnice ponovno začno delovati in mošt povre povsem normalno.
T. D.
Smrad neprijeten, a nenevaren
V prašičji farmi v Pristavi o izgubi in o onesnaževanju okolja_
KRŠKO — Agrokombinatova temeljna organizacija Poljedelstvo — meso združuje nekaj dejavnosti, vendar je v zadnjem času v središču pozornosti prašičja farma v Pristavi. A ne samo zato, ker je to razmeroma nova dejavnost ali ker je v tozdu zaposlenih kar polovico delavcev, pač pa zaradi izgube in zaradi ekoloških problemov.
»Izgube prav gotovo ne kaže dramatizirati, saj smo v občini najmanjši izgubarji, če je to sploh kakšna uteha. Sicer pa ta izguba nastaja zaradi razmer, v katerih je farma zrasla. Z gradnjo smo namreč začeli, ko so bili za najemanje posojil že zelo neugodni časi. Zato glavni delež izgube pomenijo obresti,«pravi Stane Tomazin, direktor tozda. »V normalnih razmerah pa bi ob polni zasedenosti kapacitet farma prav gotovo poslovala rentabilno in bi ostalo še kaj za akumulacijo. Torej je bila naložba v farmo gospodarsko upravičena. S prodajo prašičev sploh ni problemov, in kot kaže, jih tudi ne bo, saj na trgu manjka svinjskega mesa.
Farma je bila zgrajena za rejo 30.000 pitancev na leto, vendar sedaj deluje le z dvotretjinsko zmogljivostjo. Stalež plemenskih svinj, ki jih kupujejo v Ihanu, sedaj še ni popoln, pričakujejo pa, da bo v prvi polovici prihodnjega leta.
Čeprav farma ne šteje med večje v Sloveniji in sploh še ne deluje s polno zmogljivostjo, pa so se že začeli ekološki problemi. Ti bi bili
prav gotovo manjši, če bi, recimo, že dobili vsa potrebna soglasja za gradnjo tretjega bazena, v katerem bi skladiščili gnojevko. Za sedaj je najboljša rešitev, da gnojevko uporabljajo za dognojevanje poljedelskih površin. Vendar je tako velike količine težko razvoziti s cisternami. Zato bo prav gotovo najboljša rešitev vključitev gnojevke v namakalni sistem na Krškem polju, kar je
feliKS:
alg
tako in tako v načrtu. To se seveda še ne bo zgodilo že jutri.
»Vsekakor je pa res, da se smradu, ki je sicer neprijeten, ni pa nevaren za zdravje, ne bomo mogli nikoli čisto izogniti. Obstajajo tudi tehnološke rešitve, s katerimi bi se
• Farma v Pristavi je veljala 660 milijonov dinarjev. Lani je imela 380 milijonov dinarjev izgube, v prvem letošnjem polletju pa 65 milijonov in računajo, da bo letošnja izguba dosegla lansko nominalno. To pomeni, da bo za polovico nižja.
lahko znebili smradu, a meso bi bilo potem za petino dražje. Ali ga bomo pripravljeni plačati? Sploh pa naj gredo ljudje pogledat na Dansko ali v Avstrijo, tudi tam smrdi okoli farm. Tako pač je in smradu se na kmetih ne bomo nikoli znebili," meni Tomažin.
J. SIMČIČ
Stane Tomazin
l'
ZA VSAK OKUS IN OČI — Tri dni in tri razstave so minuli konec tedna pripravili prizadevni delavci zdravilišča iz Šmarjeških Toplic skupaj z aktivom kmečkih žena (na sliki) pri novomeški kmetijski zadrugi in ob pomoči šolskega gostinskega centra. Res prava škoda, da so bili glavni obiskovalci v večini le gostje iz hotela, med katerimi so manj kali tisti dolenjski gostinski delavci, ki bi se na takšni razstavi receptov naših starih mam lahko marsikaj naučili in prispevali k pestrejši ponudbi. V petek so pripravili za pokušnjo domač kruh in pristne potice po starih receptih, v soboto kmečke jedi in zajtrke, v nedeljo pa so prireditev dopolnili še z razstavo starih posod, novega pribora in nekaterih jedi. (Foto: J. Pavlin)
Nov trosilnik
Nagrajen izum poenostavi prevoz gnojil
V kmetijstvu je treba pretovoriti ogromne količine in teže, zato veliki transportni stroški najbolj ome-njujejo velikost kmetijskega obrata. Največji ni tudi najbolj donosen, zato govorimo o optimalnem obsegu, takem, ki daje najboljše ekonomske učinke. Vsaka izboljšava kmetijskega transporta je dobrodošla, zato po Gospodarskem vestniku povzemamo novost, k: jo je izumila francoska tvrdka Mauguin.
Francozi so namreč izdelali nov tip trosilnika za gnojila, ki lahko ob vsakem letnem času, tako rekoč vsak hip, dobavi naročniku umetno gnojilo na dom, na njivo. Rezervoar drži 5.000 litrov, polni in prazni pa se s posebnim sistemom na stisnjeni zrak. Pri trošenju se velika posoda nagne pod kotom 10 stopinj, hidravlični sistem pa nadzoruje praznjenje. Ob tem odpade vsakršno prekladanje vreč z umetnim gnojilom, kar je sicer pravo garaško opravilo. Novost, ki je dobila nagrado na sejmu kmetijskih strojev SIMA 1986 v Parizu, priporočajo predvsem za manjša kmetijska gospodarstva.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NlkŠIH OBČIN
V občini spet zasebni dimnikarji
Obetajo si konec težav
NOVO MESTO — Večletne pritožbe krajanov iz vseh kongev novomeške občine zaradi neopravljanja dimnikarskih storitev bodo verjetno kmalu prenehale. Izvršni svet občinske skupščine je poskrbel za spremembo občinskega odloka, ki je doslej dimnikarstvo omogočal le družbenemu sektorju, po novem pa to dejavnost lahko opravljajo tudi zasebniki.
Medtem ko dimnikarjev nasploh primanjkuje in jih v zavodu za požarno varnost niso mogli dobiti v zadostnem številu, posebno ne za take »plače«, kot so jim jih lahko dajali, so za zasebno obrt interesenti. V sodelovanju z. obrtnim združenjem in dimnikarji so v komiteju za družbeni razvoj določili štiri dimnikarske okoliše za celotno občino, za vsakega pa bo odgovarjal zasebni obrtnik, ki bo lahko imel več zaposlenih. Te dni bodo občani od obrtnega združenja dobili na dom obvestila, kje lahko naročajo dimnikarske usluge.
Prodaja zavrnjena
Lastnik bivše Krkine stavbe bo še naprej občinska stanovanjska skupnost
NOVO MESTO — Tovarna zdravil Krka je v začetku leta 1970 prodala svojo poslovno stavbo na Cesti komandanta Staneta 10 v Novem mestu (pod hotelom Metropol), kjer je dolga leta tekla vsa Krkina proizvodnja, dokler prostori z razvojem in širitvijo proizvodnje niso postali premajhni in seje Krka začela seliti v Ločno.
Stavbo jekupilnekdanji Do minvest, ki je tedaj gospodaril s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori v družbeni lasti, danes pa je stavba last sklada stanovanjskih hiš občinske stanovanjske skupnosti. Vsa ta leta je hišo na osnovi najemne pogodbe še naprej uporabljala Krka, ki je lani sredi leta prišla na dan s pobudo, da bi poslovno stavbo na Cesti komandanta Staneta 10 odkupila.
Pogovori o prodaji stavbe staremu lastniku so potem tekli naprej in zbor uporabnikov novomeške stanovanjske skupnosti naj bi na zadnji seji preteklo sredo sprejel sklep o prodaji. Tega ni storil, čeprav je bilo najprej videti, da bo šlazadeva mimo brez vsakega zapleta. Zbor je najprej menil, daje sedemletna odplačilna doba predolga, 9-odstotne obresti pa prenizke. Odbor za gospodarjenje naj bi šel zato v ponovne pogovore s Krko, da bi se poskušali zmeniti za krajšo odplačilno dobo in za višje, komercialne obresti. Ko pa so delegati zvedeli tudi to, daje bila po zadnji sodni cenitvi vrednost stavbe okrog 100 milijonov — hišo bi prodali po ceni, ki bi jo določil sodni cenilec v času, v katerem bi prodajo opravili — sedaj pa Krka plača za stavbo okrog 7 milijonov dinarjev najemnine na leto, so prodajo stavbe povsem zavrnili. Menili so, da se morajo v teh časih obnašati kot dobri gospodarji in brez sentimentalnosti. Obrok za stavbo pa v časih take inflacije že kmalu ne bi bil dosti vreden, kaj šele čez sedem let.
Z. L.-D.
PREMALO PROIZVODNIH OBRTNIKOV
METLIKA — Na eni zadnjih sej je metliški izvršni svet razpravljal tudi o stanju na področju popoldanske obrti. Zlasti pri proizvodni in storitveni dejavnosti primanjkuje popoldanskih obrtnikov. Izvršni svet predlaga, naj bi v bodoče metliško Obrtno združenje dajalo svoje mnenje k zahtevkom za pridobitev dovoljenja za popoldansko obrt na področju proizvodnje obrti.
Računamo na vas
Slavnostna podelitev 36 državnih odlikovanj
NOVO MESTO — V prostorih Dolenjske galerije so 17. oktobra na slovesen način izročili občanom odlikovanja, ki jih je predsedstvo SFRJ podelilo zaslužnim delovnim ljudem in borcem novomeške občine.
Po programu Šentjernejskega okteta je 36 slavljencem in gostom govoril Boštjan Kovačič, predsednik občinske skupščine, ki se je s toplimi besedami zahvalil odlikovancem za njihovo dolgoletno, uspešno in prizadevno delo pri razvoju družbe in poudaril, da v občini še računajo na njihovo nadaljnje aktivno delo.
Medaljo dela so prejeli: Leon Bele, Jožefa Grubar, Dušan Sajevec, Stane Smolič — vsi iz Novolesat Anton Grubar, Jože Pepel, Henrik Urbič in Vladimir Žmavc iz SGP Pionir ter Slavko Jerman, Danijela Klobučar, Lucija Mohar, Milena Pirnar iz Laboda.
Medaljo zaslug za narod so podelili: Alojzu Ašu, Janezu
PODELITEV — Boštjan Kovačič, predsednik občinske skupščine, izroča visoko državno odlikovanje Slavku Guštinu, direktorju SGP Pionir. (Foto: R. Bačer)
Gašperju, Francu Potočarju, Jožetu Preskarju, Feliksu Strmoletu, zaposlenim pri Pionirju* Francu Judežu iz Novolesa, Vladimirju Škrinjarju iz Laboda in Mihaelu Žunti, upokojencu z Dvora.
Z redom dela s srebrnim vencem so bili odlikovani: Andrej Bajc, Mihael Duh, Alojz Jarc, Franc Junt-ez, Jurij Perše, Franc Šlejkovec in Franc Zoran iz SGP Pionir; Emilija Kregar, Marija Urbančič in Alojz Pirnar iz Novolesa in Josip Mi-rič iz Laboda.
Red zaslug za narod s srebrno zvezdo pa so prejeli: Slavko Guštin, Alojz Jožef in Marjan Zupanc iz SGP Pionir ter Marjan Okroglič in Stjepan Strabič iz Novolesa.
R. B.
Potihnila je podpora drugih
Novomeška občina je med redkimi, ki nadaljuje akcijo »hiša-stanovanje«
Ji
NOVO MESTO — Družbena akcija Imaš hišo-vrni stanovanje!« se v novomeški občini nadaljuje, komite za urbanizem, ki zbira podatke zanjo, pa je 14. oktobra poročal izvršnemu svetu. Informacijo o akciji bodo dobili delegati občinske skupščine na novembrskem zasedanju.
Lani so ugotovili, da ima na območju občine 179 občanov dve stanovanji oziroma stanovanje in vikend, in je bilo 60 stanovanj izpraznjenih, za ostale pa so ugotovili objektivne okoliščine bivanja v družbenem stanovanju, bodisi da je vikend predaleč (v drugi občini) ali sploh ni primeren za stalno bivanje. Na novo je bilo v letu 1986 ugotovljenih samo 5 takih primerov in z vsemi prizadetimi so že imeli pogovore.
Drugi del akcije pa je letos zajel poziv združenemu delu, naj posreduje podatke o izvršenih spremembah v samoupravnih aktih in posojilnih pogodbah, s katerimi posojilojemalce zavezujejo z rokom izpraznitve družbenega stanovanja. Samo 19 delovnih organizacij je v akte vključilo taka dol-
POMOČ GOSPODARSKI ZBORNICI
METLIKA — Metliški izvršni svet je odobril 100 tisočakov centru za turistično in ekonomsko propagando pri gospodarski zbornici Slovenije. Ta de-nar so namenili kot pomoč za pokritje stroškov pri organizaciji 6. jugoslovanske razstave domače in umetne obrti, ki je bila junija letos v Slovenj Gradcu.
očila, pri 17 delovnih organizacijah je taka sprememba v postopku, medtem ko od 16 delovnih organizacij ni odgovora. Verjetno nimajo kaj povedati.
Pismen poziv k sodelovanju so dobili tudi hišni sveti, ki naj bi sporočili,
• Posebno poglavje pa ostajajo številna stanovanja splošnega ljudskega premoženja, s katerimi stanovanjska skupnost ne razpolaga in ne upravlja. Morala bi biti solidarnostna stanovanja, so pa bolj kadrovska in javnosti sploh niso znana imena najemnikov teh stanovanj. Gre res za nepogrešljive kadre? Doslej teh podatkov še nihče ni zahteval.
kdo v njihovem okolju uporablja preveliko družbeno stanovanje glede na določene družbene standarde in tudi, če uporablja stanovanje, pa ima hišo ali vikend že zgrajen do take faze, da bi se lahko preselil. Na te pozive je bilo malo odgovorov.
Pridobljeni pa so bili godatki o imetnikih stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih, ki so se letos preselili v lastne hiše. Takih primerov je bilo 32, sestavljena pa je tudi lista 20 občanov, ki so dobili stanovanjska posojila iz združenih sredstev in bi
Nestrpni, če ni sprememb
V krajevnih skupnostih kritizirajo slabe ceste in neizpeljane načrte za telefonsko napeljavo
NOVO MESTO — Delegati zbora krajevnih skupnosti so se 16. oktobra najdlje zadržali pri delegatskih vprašanjih in pobudah. Kjer so razmere na terenu več let pereče in se ne spremi-nijo, se obračajo z delegatskim vprašanjem na izvršni svet, čeprav bi bila pravilna pot razreševanja težav v cestni, komunalni in še kateri skupščini. Ker tam ne uspejo, krajani postajajo nestrpni in jim preostane še poziv najodgovornejšemu organu občine za pomoč.
Tako je delegat Dol. Toplic navajal nevzdržno stanje na terenu v zvezi z napeljavo telefona, začeto pred štirimi leti. Tedaj so od občanov prvič pobirali večje vsote denarja. Med tem so telefonsko omrežje napeljali, mnogi imajo že priključke do hiše in kupljen
SPREJEM ZA ŽENE IN MATERE PADLIH BORCEV in za udeleženke I. slovenskega kongresa AFŽ v Dobrniču je bil 18. oktobra v počastitev novomeškega občinskega praznika. Blizu 60od 140 še živečim je na tradicionalnem snidenju govoril Boštjan Kovačič, predsednik občinske skupščine. V telovadnici osnovne šole Katja Rupena je bilo snidenje veselo ob programu podmladka folklorne družine Kres. Na fotografiji: udeleženkam je zaželela dobrodošlico Kristina Plut, predsednica sveta za spremljanje družbenoekonomskega položaja ženskpri OK SZDL, ki je organizator teh srečanj. (Foto: R. Bačer)
Med največjimi v Jugoslaviji
Velika naložba v Novofeksovi Predilnici — Med tremi največjimi v državi
METLIKA — Pred letom in pol sta Novoteksova tozda Predilnica Metlika in novomeška Tkanina sklenila, da najameta 1.870.000 dolarjev kredita, da bi obnovila in dopolnila strojni park. Tri četrt tega kredita so namenili za obnovo in posodobitev v metliški Predilnici. Za to investicijo pa je bilo potrebnihše okoli 400 milijonov dinarjev.
Ta velika naložba je stekla v prvi polovici letošnjega leta, večji del je že uresničen, ostalo pa bo do konca leta Doslej so v Metliki uredili skladišče, prostor za predpredilnico tako imenovanih efektnih prej, postavili večino uvožene opreme in stroji že poskusno obratujejo. Niso pa še iz Novega mesta preselili vse predvidene opreme za predilnico česane preje, ki jo bodo preuredili v predilnico efektnih prej, medtem ko so dotrajano predpredilnico zamenjali s sodobnimi stroji.
Ko bodo vsadelakončanainbodo
stroji v polnem teku, bo metliška Predilnica ena od treh največjih jugoslovanskih predilnic česane volnene preje in prej v mešanicah volne in sintetskih vlaken. Na leto bo proizvajala 1.750 ton prej, od tega bo okoli 450 ton efektnih prej, izdelanih iz sintetskih vlaken z dodatkom raznih efektnih surovin, na primer lanu, svile, volne, zajčje dlake itd., sepravi prej, ki jih sedaj v Jugoslaviji ne proizvajajo. Lani paje metliška Predilnica izdelala 1.150 ton vseh prej, to pomeni, da bo po končani investiciji proizvodnja večja za okoli polovico, medtem ko se bo število zaposlenih
povečalo za manj kot petino, od sedanjih 320 na 370.
Okoli polovico efektnih prej iz Metlike bodo predelali v novomeškem Novoteksovem tozdu Tkanina, ostalo pa bodo prodali na domačem in tujem trgu. Za izvoz prej pa tudi tkanine iz teh prej je precejšnje zanimanje, Novoteks ima za blago že deset let stalnega kupca v ZDA, vendar je lani začel izvoz upadati, prav blago iz teh efektnih prej pa bo, računajo, izvoz spet spodbudilo. Kredit, ki ga bodo odplačevali deset let, naj bi vrnili v glavnem s povečanim izvozom. S to investicijo se bo zmanjšal tudi uvoz, saj bodo del uvožene volne nadomestila domača umetna vlakna.
A. BARTELJ
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 25. oktobra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine z živili do 19. ure:
• v Novem mestu: Emona-Dolenjka Market Drska in Delikatesa v hotelu Kandija, ki je odprta vse sobote popoldne;
• v Šentjerneju: Mercatorjeva Samopostrežba;
• v Dolenjskih Toplicah: Me-rcator-KZ Krka. prodajalna Vrelec:
• v Žužemberku: Emona-Do-lenjka Market;
• v Straži: Mercator-KZ Krka.
Vse ostale trgovine z živili so ob sobotah odprte do 13. ure.
morali ključe družbenega stanovanja predati pred iztekom letošnjega leta. Do oktobra je bilo izseljenih 7 takih stanovanj in tudi že 6 takih, ki jim rok izselitve poteče šele leta 1987. Precej tovrstnih graditeljev pa računa na preselitev še pred zimo.
Izvršni svet je sklenil, da bo administrativni del akcije še naprej vodil preko strokovnih služb in komiteja za urbanizem, menili pa so, da bi morali sindikati v združenem delu poskrbeti za izdatnejšo politično podporo tem prizadevanjem.
R. BAČER.
Za praznik cesta
ŠMARJETA-OREŠJE — V Nedeljo, 19. oktobra, so vaščani teh krajev zelo slovesno odprli 4 km dolgo asfaltirano cesto med Šmarjeto, Orešjem in Vinico, kjer je tudi zaradi slabih cestnih povezav že začelo življenje umirati. S tem so hkrati počastili krajevni praznik.
V Šmarjeti, eni manj razvitih krajevnih skupnosti novomeške občine, so slavje začeli s programom, ki sta ga izvajala folklorna skupina Kres in Dolenjski oktet, v govoru pa je krajevni funkcionar Peter Selak poudaril, da so ljudje pri gradnji te ceste
telefonski aparat, telefona pa kljub temu ni. Ker so obljubljali ljudem delovanje telefonov že do krajevnega praznika v maju, potem do občinskega praznika v oktobru, zdaj pa kaže, da ne bo nič, so krajevni funkcionarji pri ljudeh izgubili zaupanje. Niso pa obljubljali telefonov na svojo roko, ampak glede na zagotovila PTT, da bo postavilo ustrezno telefonsko centralo, ki edina še manjka. Podobno stanje je v Šentjernenu, Škocjanu in še kje, zato zahtevajo delegacije teh krajev pismena zagotovila PTT, kdaj bodo zadevo uredili.
Z ostro kritiko so nastopili tudi delegati krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec. Najprej zaradi neurejenega dela magistralne ceste od tovarne Krka do priključka na avtocesto, ki je zaradi vse gostejšega prometa čedalje bolj nevarna za šolarje in ostale pešce. Prav tako ljudje tega predela mesta niso več voljni prenašati smrad iz ločenske čistilne naprave, ki jim zadnje čase spet greni vsakodnevno življenje, čeprav so lani od prejšnjega izvršnega sveta dobili zagotovila, da bo smrad odpravljen.
Z več strani so delegati kritizirali tudi več let pereče stanje na cestah. Gre zlasti za ovinek in modernizacijo dela ceste med Šmarjeto in Škocjanom in za ovinek nad Dvorom.
Ponovno pa so z delegatskim vprašanjem nastopili še iz mestne krajevne skupnosti Majde Šilc glede dimnikarske službe. Več let v naselju ni bilo dimnikarja. Ta delegacija je bila zadovoljna z ustnim pojasnilom podpredsednika izvršnega sveta Sergeja Thorževskega, da bo zadeva v najkrajšem času urejena z možnostjo opravljanja dimnikarske službe kot zasebne obrti.
Skupno z ostalima dvema občinskima zboroma pa so 16. oktobra sejo nadaljevali z obravnavanjem poročila o stanovanjskem gospodarstvu v Sloveniji in domači občini in sprejemanjem vrste odlokov s področja urbanizma.
R. BAČER
SPREVOD VSE DO OREŠJA—Za šmarješki krajevni praznik odprta asfaltna cesta do Orešja in Vinice je privabila na slavje, kar leze in gre, iz okoliških vasi. Sprevod domačinov na konjih, vozovih in traktorjih ter avtomobilih je takole po prerezu traku krenil po novem asfaltu. (Foto: R. B.)
prispevali čez 7.000 delovnih ur in 1000 traktorskih ur. Po predračunu bi gradnja veljala 90 milijonov dinarjev, z lastnim delom pa so krajani prispevali 70 odst. te vrednosti.
Da je cesta izrednega pomena za napredek in življenje v teh krajih, seje videlo že po udeležbi krajanov, ki so prišli na konjih, z vozmi, traktorji, kolesi in avtomobili. Ko je cesto s prerezom traku simbolično odprl Alojz Škrbina, predsednik gradbenega odbora, se je sprevod vozil kljub dežju vil v počasni vožnji vse do Orešja, kjer so jih domačini pričakali z dobrodošlico: Šilcem žganja in koščkom domačega kruha. Pred gasilskim domom pa je bilo nato še eno slavje s kulturnim programom in govori.	R	R
Otroci na cesti
Teden otroka ne pomaga nič, če za otroke ni poskrbljeno tudi v ostalih 51 tednih
METLIKA — Otroci so naše največje bogastvo. To so naši srčki, dušice, geniji in genialci. Za njihov prosti čas je v Metliki zelo slabo poskrbljeno. Ne morem se spomniti, da bi obstajalo igrišče, kamor bi lahko popoldne nagnal sinka ali hčerko. Nekoč, tega je davno, je bilo takšno otroško igrišče ob gradu, tam, kjer je zdaj stavba Slovenskega gasilskega muzeja. Danes je igrišče pri otroškem vrtcu, a ga popoldne zaklepajo. Otrokom ostanejo ceste, pločniki, ulice. Tam se lahko igrajo, nabijajo žogo. Pun-gart, ki naj bi služil tem in podobnim namenom, je za marsikatero dete, živeče v novem naselju (Butale), predaleč. Do kulturnega doma Edvarda Kardelja, ob katerem naj bi se mladina igrala, mladega kratkohlačnika lahko povozi avto.
Imeli smo teden otroka, časopisi so bili potni besedne skrbi zanje, psihologi, pedagogi in drugi so kar tekmovali, kdo bo zapisal kaj pametnejšega. Toda ljudi, staršev, ne zanima teorija, njim zavre, ko vidijo stanje, resnično in kruto. Resnica pa je, da so v Metliki v prostem času otroci prepuščeni sami sebi, svojim kolesom in nevarnostim, ki jim pretijo.
T. GAŠPERIČ
ŠOLA — Predstavniki staršev so vodstvu osnovne šole Grm predlagali, naj bi nadobudni prvošolčki začenjali pouk ob 7. uri, saj so večinoma (zaradi zaposlenih staršev in pomanjkanja babic) že od petih pokonci, od šestih pa v šolskem varstvu. Ravnateljstvo je, vidno zgroženo nad inkvizicijsko pobudo, predlog taktno in vljudno zavrnilo. Upajmo, da se prizadeti starši ne bodo pritožili na višjo instanco. Če pa že, bomo nesojene mučitelje lastnih otrok posebej predstavili.
KINO — Vkinu Krka je tako rekoč nemogoče kupiti karto za filmsko predstavo. Postaviš sev vrsto, ki secelo premika naprej, kar pa ni zagotovilo, da boš karto tudi dobil. Ljudje pred teboj imajo neštevilne znance, nekateri tudi do 15, kar je seveda tudi 15 kart. Blagajničarki je vseeno, koliko kart proda naenkrat, čim več, prej bo konec tlake. Bog ne daj, da bi pred blagajno kdo skušal napraviti red, dva ali trije mladci ga tako na tesno obstopijo, dasi bolj kot filmske predstave zaželi zraka.
BANKA — V Beograjski banki seje pred dnevi oglasil mladenič. Zazačetek je povedal, daje iz Ljubljane, daje pijan, da sam ne ve, kako je prišel v Novo mesto, da nima dinarja in nobenih dokumentov, po tem uvodu paje skorajda zahteval, naj mu, poštenjaku, kar na lepe oči dajo 1000 din, ki jih bo morda porabil za avtobus do Ljubljane, morda pa tudi za kaj drugega, saj so v mestu dobre gostilne. Punce za okenci so seveda prijazno rekle, da brez pravih papirjev ni pravega denarja, nakar je Ljubljančan izjavil, da bo svoje silne milijone prenesel v drugo banko. Milijoni pa so bili očitno šele v fazi zbiranja, fanta smo namreč čez 5 minut zalotili, kako sina cesti od neznanca skuša sposoditi 50 din.
Novomeška kronika
Ena gospa je rekla, da se je med slabo plačanimi prosvetarji najbolj znašel ravnatelj bršljinske osnovne šole, ki je na vrat na nos odhitel v tujino prodajat svoje znanje za marke.
V času od 9. do 15. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Mojca Božič iz Gotne vasi — Mašo, Lidija Jerman iz Dolenjega Grčevja — Roka, Milena Zupančič iz Jezera — Mitja, Nevenka Kremesec iz Metlike — Mirjam, Jožica Zalokar iz Dolnje Brezovica — Davida, Vlasta Kresevič iz Vodenic — Jasmino, Mojca Sajovic iz Dragatuša — Dašo, Majda Gorenc iz Cerovega loga — Tomaža, Lilijana Starešinič s Cerkvišč — Valentino, Ivanka Perko iz Radovlje :— Sabino, Jožica Legan iz Podgozda — Blaža, Anica Šalamon iz Krškega — Roberta, Marta Sever iz Gornjih Ponikev — Jaka, Vida Slak iz Velikega Gabra — Mateja, Hermina Cvitkovič iz Tribuč
— Sabino. Marija Šomen iz Bub-njarskega Broda — Ivana, Tončka Hrastar z Vrha pri Pahi — Kristino, Marija Miklavž iz Velikih Vodenic — Romano, Stanojka Peulič iz Črnomlja
— Sladžana, Martina Turk s Tolstega vrha — Matejo, Ljudmila Hribar iz Zabrdja — Erika, Dragica Kmetič iz Črnomlja — Dejana, Marija Kolenc iz Tržišča — Barbaro, Ana Žvab iz Kvasice — Martino, Jožica Metež iz Tribuč — Gašperja, Štefica Fink iz Dolenjskih Toplic — Janjo, Martina Hribar s Tolstega vrha — Sandro, Ivanka Bele iz Petelinjeka — deklico, Roza Prašnikar jz Zagorice — dečka, Nada Bale iz Šentjanža — dečka, Nada Matekovič z Radoviče — dečka, Marija Markovič iz Žabjeka — dečka, Anica Adlešič z Radoviče — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Marija Gazvoda iz Šegove 10 — Andrejo in Liljana Pavlič iz Šukljetove 21 — Nives. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
LE DVA KILOMETRA IZ METLIKE, ki se ima za razvito mesto, je Jurovski Brod, zaselek na hrvatski strani. Ima samo eno trgovino, in še ta je odprta — ne boste verjeli — ob nedeljah od 8. do 11. ure, ob delavnikih pa seveda ves dan. »Nedeljskih kupcev je veliko,« vam pove prijazna prodajalka za blagajno, v trgovini padobitejedačo in pijačo ter še marsikaj drugega. O čem podobnem lahko metliški potrošniki samo sanjajo, četudi se bo vodstvo Mercatorja, ki ima v Metliki glede trgovine nadoblast, ob vsaki priložnosti tolklo po prsih, kako je vse v najlepšem redu.
PA NI. METLIŠKE TRGOVINE so veliko slabše založene kot črnomaljske. To bo priznal še tako zagrizen ljubitelj kraja, ki ima v grbu dva krokarja. Samopostrežna trgovina blizu mi-ličniške postaje — samo zaradi primera — ima trenutno na tone sveč, ki so razpostavljene po policah, salame in sirov — spet samo zaradi primera—pa komaj za vzorec. Podobno je s sadjem, keksi, bonboni, da dalje sploh ne naštevamo.
IZ NkŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
VODA PO KAPLJICAH — Na črnomaljskem pokopališču v Vojni vasi imajo sicer dve vodovodni pipi, vendar običajno iz ene voda curlja, iz druge pa kaplja. Le najbolj vztrajnim uspe pričakati po pol ure in več tisti liter vode, ki počasi teče iz pipe. »Kot bi kuhali slivovko,« pripomni piarsi-kateri od tistih, ki hodi te dni urejat zadnja počivališča svojcev.
NIMAMO IN NE DAMO — Navajeni smo že, da visi po trgovinah in podobnih lokalih, kjer poslujejo z občani, na vidnem mestu vsaj listek z napisom, kje je knjiga pritožb in propomb, če ta ni že takoj dosegljiva. Zato je bila toliko bolj presenečena stranka, ki je na črnomaljski pošti zahtevala tovrstno knjigo, a dobila od uslužbenke zelo nelogičen odgovor: knjige nimamo in je tudi ne damo. Glede na to, da naj bi držalo pravilo, da ima stranka vedno prav, smo brez komentarja.
Ribniški zobotrebci
UTESNJENA ŠOLA — Ribniška osnovna šola je utesnjena, saj ji nove prometnice odvzemajo del prostora, da ne more dihati. Pa je možnost, da bi ji »razširili pljuča«, in sicer tako, da bi podrli dotrajani vojaški stanovanjski blok v bližini in ta prostor skupaj z neurejeno bližnjo zelenico dodelili šoli. Če to ni možno, .bo potrebno preselhi šolo, menijo prosvetni delavci.
TIRANIZIRANE ŽENSKE —
V riomški »nebotičnik« (Cesta na Ugar 2) so vselili Rome, zdaj pa se starejše ženske, ki stanujejo v okolici, pritožujejo, da jih Romi zasmehujejo, jim grozijo in da eno celo udarili s polenom po obrazu. V lihebotij^iiku« tudi ni razsvetljave, zato hodijo stanovalci po stopnišču in hodnikih s prižganim papirjem, kar gotovo ni v prid požarni varnosti. Vse to se dogaja sredi Ribnice.
TOPLOTNA IZOLACIJA — V Ribnici zadnji dve leti namenjajo več denarja za toplotno izolacijo stanovanjskih stavb, predvsem tistih blokov, ki so že nekoliko starejši in so bili zidani takrat, ko varčevanje s toploto še ni bilo potrebno. Tako so že izolirali več stavb na Prijateljevem trgu in Trgu Veljka Vlahoviča. Nekatere so izolirali v celoti, spet druge pa le na severovzhodni strani in podstrešja. Tudi tako se varčuje z energijo.
NEPOPOLNI ZAPISNIKI
KOČEVJE — Predsednik zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje Feliks Vidmar je na zadnji seji zbora zahteval, naj bodo zapisniki sej popolnejši. Na predzadnji seji je namreč zahteval pojasnilo, zakaj pri razpravi o Tekstilani ni bil prisoten poročevalec te delovne organizacije. Zadovoljivega pojasnila ni dobil, pa tudi v zapisniku torni zapisano. »Če zapisniki ne bodo popolnejši, potem delegati lahko stvari le ugotavljamo, spreminjati pa jih ne moremo,« je menil predsednik Vidmar.
SOCIALNE POMOČI
TREBNJE — Občinski sindikalni svet je v letošnjem letu dodelil 15 socialnih pomoči po 30.000 din socialno ogroženim delavcem, predvsem materam samohranilkam. Prav tolikšno pomoč je dobilo tudi 15 delavcev za zdravljenje. Med okoli 90 predlogi osnovnih organizacij sindikata je bilo največ predlogov za socialne pomoči. Ta pomoč sindikata je bolj simbolična, ker nima na voljo dovolj sredstev za te namene, zato bi morali v organizacijah združenega dela sami takim delavcem posvetiti več pozornosti.
Trebanjske iveri
STEKLO — Na mokronoški bencinski črpalki Petrola smo za hip obnemeli ob prijaznosti prodajalca, ki se je sam spomnil, da spada med njegove delovne dolžnosti tudi čiščenje vetrobranskega stekla. Ni jasno, ali je bil možakar samo pretkan, ustrežljiv, ko je zavohal, da ima opravka s predstavnikom sedme sile, kajti na vprašanje, ali to počne vedno in vsakomur, se je samo — nasmejal.
POMOČNIK — Na naših železnicah bodo morali še marsikaj postoriti, da se bodo potniki v večjem številu vrnili k temu cenejšemu prevozu. Pustimo ob strani udobje in čistočo, nekaterim mlajšim železničarjem, ki imajo opravka s potniki, pa bi morali naliti precejšnjo dozo bontona, da se ne bi obnašali samopašno, kot je bil to primer 13. oktobra okoli 22. ure zvečer na trebanjski železniški postaji. Tedaj je namreč pomočnik strojevodje na motorki Goša nahrulil potnike, ki so se ga drznili predramiti nekaj minut pred deseto uro, ker so hoteli priti na toplo, in zarobantil, da bo odprl vlak natanko deset minut pred odhodom motorke proti Sevnici. V slogu že potrjene olike in omike je na vlaku nadaljeval, ko je jeznim potnikom zabrusil, da naj, če jim ni kaj prav, gredo pa na avtobus«.
BELI GRIČ — V mokronoški krajevni skupnosti so se prejšnji teden veselili, predvsem vaščani Slepška in Belega griča, saj je 230 m dolg vsek v hrib Božji grob skrajšal povezavo z Mirno. Zaslužni čudodelnik je vztrajni Ivan Vovk. Nov rek: brez trme ni asfalta.
>5]
tli
IZ NKŠIH OBČIN
STALNA MLADINSKA DELOVNA BRIGADA
ČRNOMELJ — V Črnomlju so pretekli teden na pobudo občinske konference ZSMS ustanovili stalno mladinsko delovno brigado, ki naj bi predstavljala jedro brigade, ki bo odšla na akcijo prihodnje leto, hkrati pa s tem tudi ne bo več prekinjena nit med brigadirskimi poletji. Oglasili so setudinekdanji brigadirji, ki ne bodo šli več na akcije, pripravljeni pa so prenašati svoje brigadirske izkušnje na mladi rod. Ob ustanovitvi je bilo okrog 20 brigadirjev, prav toliko pa se jih je opravičilo, vendar so pripravljeni sodelovati na akcijah stalne brigade. Prva bo že v kratkem.
V DOBLIČAH ŠE DOVOLJ VODE
SEMIČ — Prebivalci Semiča in okoliških vasi že dlje časa tarnajo zaradi slabe oskrbe z vodo, vendar se jim po besedah direktorja črnomaljske Komunale Leopolda Jeleniča končno le obetajo boljši časi. Na Krču nad Semičem so že dogradili nov 500 prost, metrov velik rezervoar, ki naj bi končno rešil vprašanje oskrbe z vodo v Semiču. V ta rezervoar naj bi voda pritekala tako iz izvirov v zaledju kot tudi iz zajetja v Dobličah. Vendar ob jesenski suši v izvirih ni bilo dovolj vode, da bi se rezervoar lahko napolnil, prav tako pa še ni končana povezava z Dobličami. Sedaj zaključujejo povezavo proti Talčjemu vrhu, prav tako pa končujejo tudi dela na drugem delovišču med Nestopljo vasjo, kjer je črpalka za prečrpavanje vode, in Krčem. Zaradi vsega tega so morali v Semiču in okoliških vaseh uvesti poseben režim oskrbe z vodo.
Slaba udeležba
Zbora v Ribnici se je udeležil le odstotek krajanov
ŽHZS!!. Ali bo Kovinarju poskus uspel?
Asfalt med Gribljami in Fučkovci — Posodobljena partizanska magistrala
ŽUNIČI — Maja je začelo cestno podjetje Novo mesto, tozd Gradnje, graditi partizansko magistralo od Marindola skozi Miliče do mostu na Kolpi pri Žuničih. Gradnja je pod okriljem republiškega odbora ZZB NOV, denar za dobre 4 kilometre dolgo cesto pa je iz sklada za SLO, del je prispevala skupnost za ceste Slovenije, nekaj pa je bančnih kreditov, ki jih bo prav tako odplačevala omenjena skupnost.
Prva 2 kilometra poti od Marindola do Miličev so asfaltirali pred kratkim, če pa bo vreme ugodno, bodo še letos dokončali tudi preostali del poti. Dokončna ureditev bo zaključena prihodnje leto. Dela, kijih bodo opravili letos, bodo veljala 360 milijonov dinarjev.
Pred kratkim so asfaltirali tudi odsek obkolpske magistrale med Gribljami in Fučkovci, dolg 2.300 metrov. Delo je veljalo 60 milijonov, sredstva pa so prispevali delno črnomaljska občina pa iz sklada manj razvitih in amortizacije za ceste. To je pomemben korak pri modernizaciji obkolpske magistrale, tamkajšnji prebivalci pa upajo, da mu bo kmalu sledilo tudi asfaltiranje drugih odsekov.
NUJNE RAZISKAVE VODE
V črnomaljskem tozdu SCT že nekaj let sami iščejo trajnejši proizvodni program — Začeli izdelovati prototip livarskega stroja za znanega kupca
ČRNOMELJ — V črnomaljskem Kovinarju, tozdu SCT, že nekaj let iščejo primeren proizvodni program, saj bi kupcem radi ponudili nekaj, česar ni moč dobiti na domačem trgu in kar bo tudi njim zagotavljalo stalnejše delo. Pred tremi leti, ko se je zmanjšalo povpraševanje po graoDenih strojih, so se lotili kmetijske mehanizacije, za kate-
ro je danes že veliko večja ponudba, kot je povpraševanje, zato šole preusmerili na livarski program.
Gradbene stroje bpdo v Kovinarju delali še naprej, predvsem za separacije v rudnikih in kamnolomih. Načrtujejo celo, da bi jih še razvili ter tako ponudili celoten program. S kmetijsko mehanizacijo pa bodo nadaljevali v tozdu SCT v Brežicah.
V ZK nič več popuščanja
Črnomaljski komunisti o cijah — Izključitev iz
nedelu v njihovih organiza-ZK ne bo več nagrada
Konec preteklega iCri
ČRNOMELJ tedna je bil brez vode tudi Črnomelj z okolico in Dragatuš. Vendar v tem primeru ni šlo za pomanjkanje vode v dobliškem zajetju, pač pa so tam opravljali raziskavo, vključeno v študijo o raziskavi vodnih virov v Beli krajini. Strokovnjaki so merili zaloge vode v Dobličici v sušnem obdobju, zato pa so morali izčrpavati tamkajšnje jezero, tako da je gladina vode padla in črpalke, ki jo pošiljajo v vodovodne cevi, je niso več dosegle. Prvi podatki, ki sojih dali strokovnjaki o tej raziskavi, pa so razveseljivi, saj kažejo, da so zaloge vode v dobliškem zajetju kljub suši še velike.
ČRNOMELJ — Črnomaljska občinska organizacija ZKS že več kot dve leti intenzivno krepi vlogo osnovnih organizacij. Tako jim je že marsikje uspelo povečati vlogo partije pri reševanju problemov. Sprejeli so tudi veliko novih članov, hkrati pa že samo letos izključili 26 komunistov. Na zadnji seji komiteja so zastavili tudi dolgoročnejši program prenove, zlasti v okoljih, kjer partije še vedno ni bilo dovolj čutiti.
Na pbčinskem komiteju vztrajajo, naj vsaka partijska organizacija kritično oceni uveljavljanje svoje vloge. Ob tem morajo pri vsakem članu ugotoviti, ali je uspešen pri družbenem delu, na delovnem mestu, ali uveljavlja lik člana ZK. Tako nameravajo ugotoviti, kateri člani bi bili lahko aktivni, pa nočejo biti in bodo morali zapustiti ZK. Za tiste, ki nimajo dovolj idejnopolitičnega znanja, bodo organizirali več dopisnih šol marksizma, pa tudi posebne oblike samoizobraže-vanja.
V vseh organih in organizacijah bodo še ta mesec ugotovili, katere dogovorjene naloge niso uresničene in zakaj ne. Komite bo ustanovil več delovnih skupin za pomoč osnovnim organizacijam. Združili bodo manjše osnovne organizacije, predvsem krajevnim organizacijam pa bodo pomagali komunisti iz delovnih kolektivov.
Da bi bilo bolj čutiti delo v interesnih skupnostih, društvih, družbenih organizacijah, bodo ustanovili aktive ZK.
Seveda ne bo šlo brez kadrovskih menjav v organih ZK v občini in zamenjav funkcionarjev v osnovnih organizacijah. Tokrat bodo strožji kot doslej, saj razrešitev ne bo nagrada, ampak bodo ugotavljali odgovornost in izrekli ukrepe. Vendar v črnomaljski občini zahtevajo, naj ob razčiščevanju v lastnih vrstah to storijo vse tja do republike, saj tudi tako, so dejali na seji občinskega komiteja, lahko okrepijo vlogo in marsikje celo povrnejo izgubljeni ugled ZK.
M. B.-J.
V Kovinarju je bilo v začetku povpraševanje po kmetijskih strojih zelo veliko, saj so prodali vse sproti.
Vendar se je trg napolnil, za izdelovanje tovrstnih strojev seje odločilo veliko proizvajalcev, skromna pa je bila tudi načrtovana Kovinarjeva prodaja v druge republike. Sedaj, ko je material izredno drag, bi morali delati tako rekoč zastonj, če bi hoteli kaj prodati. Zato v tej proizvodnji ne vidijo več perspektive.
Zato so se odločili za livarski program, v začetku pa za livarski stroj za gravitacijsko litje aluminija v kokile in za stroje za izdelavo jeder. Te stroje je bilo doslej moč kupiti le na tujem trgu. Leto dni je tega, kar so začeli razvijati gravitacijski stroj, te dni pa podpisujejo pogodbo s prvim kupcem, tovarno Bane Sekulič iz Sombora. Šele sedaj pa bodo začeli stroj izdelovati, tako da bodo lahko sproti upoštevali vse posebne kupčeve želje. Za izdelavo imajo razmeroma kratek čas, saj mora biti stroj gotov do marca prihodnje leto, ko ga bodo razstavili na spomladanskem sejmu v Zagrebu.,
M. BEZEK-JAKŠE
Dvakrat zavrnjen odlok
Načrtna stanovanjska gradnja v mestu ni možna na zasebnih, ampak (e na družbenih zemljiščih
RIBNICA — Predlog odloka o prenehanju lastninske pravice na območju noveliranega zazidalnega načrta Mlaka že drugič na sejah zborov občinske skupščine Ribnica ni dobil dovolj glasov, da bi bil sprejet. Na zboru združenega delaje sicer nad polovica delegatov glasovala zanj. na zboru krajevnih skupnosti pa je bila
RIBNICA — Izmed 3.000 krajanov Ribnice se jih je nedavnega zbora občanov udeležilo le 26. Resna ugotovitev: zanimanja za delo krajevne skupnosti ni. Ribniški šaljivci pa pravijo, da pri njih tudi že zbori občanov potekajo po delegatskem sistemu.
Na zboru so predlagali za novega predsednika skupščine krajevne skupnosti Milana Bavdka, za podpredsednika pa Janeza Debeljaka. Svet KS bo štel 17 članov, za predsednika je predlagan Miha Umek, za podpredsednika pa Franc Petek. Poravnalni svet bo štel 6 članov; za predsednika je predlagan Nande Nosan, za podpredsednika pa Žlindra Leopold. Potrošniški svet bo imel 9 članov; za predsednika je predviden Borut Troha, za podpredsednika Dušan Jamnik. Predsednik mestnega sveta, ki bo štel 9 članov, bo predvidoma Štefan Novosel. Z evidentiranimi seje potrebno še dogovoriti, če pristanejo na kandidaturo, nakar bodo na skupščini krajevne skupnosti še izvoljeni.
V razpravi o delu v tem dveletnem obdobju so ugotovili, daje dokončana cesta v naselju Grič, obnovljena je Grajska pot in cesta v Hrovačo, dokončujejo elektrifikacijo k »Seljanu«, urejena je cesta Žlebič—Slatnik, vodovod v Danah, napeljava telefona za Zadolje, KS pa je pomagala tudi pri gradnji gasilskih domov, prenovi Kolodvorske ulice itd.
M. GLAVONJIC
Nepotreben telefonski zaplet
Razburjenje zaradi ne dovolj natančnih dogovorov okoli napeljave telefonov na območju vasi Kuželj — Je poiitični problem zakrivilo varčevanje?
VAS, SLOVENSKI KUŽELJ — Kaže, da bo končno zadovoljivo rešen tudi zapletljaj okoli napeljave telefona v slovenski Kuželj in njegove zaselke Gladlo-ka, Laze in Ograja.
Slovenski Kuželj, Ki je vas ob Kolpi v kočevski občini, ima edino cestno povezavo s svetom preko Hrvaške in od tam, iz avtomatske telefonske centrale v Brodu na Kolpi, ki bo začela delati v kratkem, bo to območje dobilo telefonsko zvezo. Večina krajanov si sicer želi »slovenski telefon«, vendar bo »hrvaški« cenejši, saj bo napeljava lažja.
V krajevni skupnosti Kostel, kamor sodi Kuželj, je bilo dogovorjeno, da dobi območje Kužlja 15 telefonskih številk, od tega 12 Kuželj, po enega pa vsak zaselek. Tudi slovenski PTT je v dopisu hrvaškemu zapisal, da gre v tem primeru za napeljavo telefonov na območju vasi Kuželj, medtem ko so Hrvati zapisali v pogodbi z interesenti za telefon, da gre le za vas Kuželj (se pravi brez zaselkov). V zasebnih pogovorih je bilo rečeno, da se Hrvatje boje večjih stroškov, da zato napeljave v zaselke ne bo, zato so tudi vodje
vaške skupnosti Kuželj razdelili vseh 15 številk vasi Kuželj, nič pa zaselkom.
• Sodelovanje Slovencev in Hrvatov je na tem območju zgledno, včasih pa se kaj tudi zatakne, kot se je pri telefoniji. Nesporazuma pa ni bilo, ko je slovenska stran napeljevala telefone za hrvaške vasi Hrvatsko in Turki. Po veljavnih pogojih so ga dobili vsi, ki so ga na teh območjih želeli, zato bi moralo isto veljati tudi zdaj za slovensko stran, je bilo med drugim poudarjeno v razpravi. Upanje je, da bo ta neprijetna zadeva, zaradi česar so romale pritožbe celo v Ljubljano in drugam ter povzročile politični problem, končno le zadovoljivo rešena.
Prebivalci zaselkov so se pritožili in zahtevajo telefone. Za Gladloko je
zadeva že urejena. Napeljava je veljala preko 750.000 din in je zdaj le vprašanje, kdo bo to plačal, kaže pa, da bodo rešitev našli v KS Kostel.
Na razgovoru predstavnikov prizadetih slovenskih in hrvaških organov in organizacij, ki je bil 15. oktobra v Vasi, je bilo ugotovljeno, da za telefonski številki za Laze in Ograjo ne sme biti problema: ali bo to območje dobilo še dve dodatni ali pa jih bodo vrnili Kuželjčani. Delno so se dogovorili tudi, kako bodo pokriti stroški za 1,5 km nove telefonske linije, do zaselkov, kar bo zneslo okoli 3 milijone. KS Kostel bo poskrbela za zemelj-ska dela, čiščenje trase in za pridobitev soglasij lastnikov zemljišč. PTT Ljubljana bo dal potrebni kabel in še nekateri material. Trasiranje bo opravil PTT Delnice, ki bo skupaj s PTT Kočevje poskrbel tudi za hitro postavitev linije. Načrt uredi hrvaška stran, ki naj bi prispevala tudi okoli 50 odstotkov k ostalim stroškom. Niso se še natančno dogovorili, kako bo z nabavo in plačilom telefonskih drogov. Sklenjeno pa je bilo, da morajo biti de-
Bolje jih pozna tuje tržišče
Obrat Induplatija v Mokronogu izdeluje šotore za zahtevne trge
la opravljena hitro.
J. PRIMC
MOKRONOG — Julij in avgust sta za mokronoški obrat tozda Konfekcija Induplati Radomlje mrtva meseca, v septembru v proizvodnji nastaja ustvarjalni nemir, jesen in še zlasti zima pa terjata pridno delo 76 delavcev obrata, če hočejo zadostiti vsem naročilom, pretežno za izvoz v Zahodno Nemčijo.
m mesec bomo morali pre- evropskih podjetij, le da je to za ne-
dvidoma narediti tudi do 5000 manjših šotorov za 4 osebe ali pa do 2000 večjih, družinskih. Do junija prihodnje leto bomo za našega največjega zahodnonemškega poslovnega partnerja DWT izdelali okoli
45.000	šotorov, precej pa jih bomo prodali tudi Gottschalicu, tudi podjetju iz Zvezne republike Nemčije. Čez zimo bomo polno zaposleni; to je naša sezona,« je povedal Stane Stih, ki je že osem let vodja obrata Induplatija, v Mokronogu je ta obrat od leta 1975.
Ves osnovni material je praviloma domače izdelave iz uvoza dobijo morda le kakšno zadrgo in še nekatere drobnarije. Jugoslovani potemtakem izvažamo svoje impregnirane bombažne tkanine ali sintetiko, aluminijasto ogrodje, zavese, vrvi, svoje delo in tudi znanje. Izdelki delavcev Induplatija se enakopravno kosajo s šotori največjih zahodno-
poznavalce vidno šele od letošnje sezone, ko so se v kampih in drugod na šotorih številnih tujih turistov pojavile tudi zaščitne znamke Induplati, ne pa le DWT, kot doslej.
Stane Štih: »Od letos že prodajamo pod svojo znamko šotore in pregrade za prikolice.«
Ob sedanjem številu delavcev obrata v Mokronogu bo imel Induplati v bivši osnovni šoli še dosti prostora. Lani so dozidali skladišče in tako lahko gotov izdelek pošljejo v Jarše. Med zaposlenimi prevladujejo priučene in kvalificirane šivilje, zvečine zadovoljne s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom (v juliju okoli 100 tisoč dinarjev).
P. PERC
VELIKA BLIŽNJICA DO DOBRNIČA
GRMADA — Janez Šuštar, predsednik gradbenega odbora za Grmado, je prejšnji četrtek v tem kraju prerezal trak na novo asfaltirani cesti od Trebnjega. Te dni bo asfaltna preproga, dolga 4,9 km segla do Dobrniča, kar bo velika bližnjica iz občinskega središča, saj je stara cesta do Dobrniča dolga kar 11 kilometrov. Naložbo, vredno okoli 80 milijonov dinarjev, sta financirali KS Trebnje in Dobrnič s pomočjo občinske skupnosti za ceste.
NAJVEČ PODPORE SVETLIČIČEVI
KOČEVJE — Evidentiranje za novega sekretarja predsedstva OK ZK Kočevje je bilo izvedeno v 70 izmed 74 OO ZK. Skupno je bilo evidentiranih 18 kandidatov in vsi so ustrezali merilom, ki so določena za to dolžnost, so ugotovili na seji P OK ZK. Vsi, razen dveh, so se odpovedali kandidiranju za to dolžnost, in sicer večina zaradi preobremenitve z drugimi dolžnostmi v občini, svoji delovni organizaciji ali drugod. Pristanek sta dala le Tanja Svetličič (do nedavnega je bila sekretarka OK SZDL Kočevje, zdaj pa je zaposlena pri KGP Kočevje) in Feliks Žagar (Trikon Kočevje). Oba predlagana sta bila ponovno dana v pretres OO ZK. Za Tanjo Svetličič seje odločilo 58 OO ZK s 1.059 člani (od preko 1.400 članov), za Feliksa Žagarja pa 12 OO ZK z 207 člani. Volitve so bile opravljene v torek, o izidu pa bomo poročali prihodnjič, ker do zaključka te številke našega lista rezultat še ni bil znan.
J. P.
velika večina proti, medtem ko ga družbenopolitični zbor ni obravnaval.
Po občinskih načrtih je predvidena širitev mestnega naselja Ribnica na območje Mlake. Zemljišča je potrebno
• Ribniška občinska skupščina je na zadnji seji zborov sprejela odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na ureditvenih območjih občine Ribnica. Z zbranim denarjem bodo vsaj deloma finansirali komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Tako bodo delno olajšali pripravo stavbnih zemljišč pred oddajo bodočim graditeljem. Podoben odlok je veljal že doslej, vendar njegova določila niso več ustrezala. Novi prispevek znaša od kvadratnega metra stanovanjskih površin, garaž in drugih pomožnih prostorov občanov na območju Ribnica 2 din, za poslovne prostore 4 din, na območju Sodražice
1,5	oz. 3,5 din in na območju Breg-Grič 1 din oz. 3 din. Novi odlok tudi določa, da morajo vsi občani in organizacije združenega dela prijaviti površine, za katere so dolžni plačevati prispevek, in sicer v 90 dneh, občinski upravi za družbene prihodke.
za gradnjo pripraviti, to pa ni možno, dokler niso ta zazidalna zemljišča v družbeni lastnini. Lastniki zemljišč se razlastitvi upirajo.
Hkrati je vedno več kandidatov za gradnjo hiš, vendar gradnje ne morejo začeti, ker ni na razpolago gradbenih in komunalno urejenih parcel. Kaže, da je bila prav ta plat delegatom prikazana premalo prepričljivo. Tajnik občinske skupščine Bogo Abrahams-berg je dejal, da so bili upravni organi pri tolmačenjih tega odloka osamljeni, brez pomoči skupščine SIS za komunalne zadeve in SZDL. S skupnimi močmi bi bilo potrebno javnosti prikazati, da načrtna urbanizacija ni potrebna zaradi občinskih uslužbencev, ampak za ljudi, ki čakajo gradbene parcele, torej za mlajšo generacijo.
Delegacija KS Ribnica je na seji dala dva protipredloga, in sicer, naj bi z odlokom razlastili le tiste površine, ki so z zazidalnim načrtom predvidene za pozidavo, ne pa funkcionalnih površin, ki pripadajo posameznim hišam, ali pa da bi razlastili kar vse območje mestnega naselja Ribnica, in ne le območje Mlake. Kaže pa, da nobeden izmed obeh predlogov ne bo mogel biti sprejet, saj je, kot zatrjujejo odgovorni občinski strokovnjaki, po veljavnih predpisih osnova za razlastitev območje zazidalnega načrta (v tem primeru zazidalnega načrta Mlaka).	J.	PRIMC
O NALOGAH ZK PO KONGRESIH
KOČEVJE — 25. oktobra bo seminar o vlogi in nalogah ZK v občini Kočevje v pokongresnem obdobju. Na njem se bodo udeleženci seznanili s splošno oznako obeh kongresov (ZKS in ZKJ) in resolucijama, nalogami komunistov za izboljšanje gospodarskih rezultatov v občini, demokratizacijo političnega življenja na temelju socialističnega samoupravljanja in s prenovo ZK.
IZ NKŠIH OBČIN
Orlica izvaža polovico izdelkov
Letos odprli 60 novih delovnih mest
BREŽICE — Jutranjkin tozd v Brežicah je za dvajsetletnico obstoja povečal proizvodne prostore za 660 kvadratnih metrov in s tem ponudil kruh 60 novim delavkam. Letos jih je zaposlil 40, 20 pa jih bo sprejel prihodnje leto. Zdaj šteje kolektiv 428 ■delavcev, pretežno žensk, tovarna pa obsega že skoraj 2000 kv. metrov površine.
Za letošnjo dograditev je zbral kolektiv 65 milijonov dinarjev lastnih sredstev. Nobenih posojil ni najemal, čeprav so časi težki. Pravijo, da so konfekcionarke vajene pridno delati in stiskati pasove, zato se ne bojijo, da bi jih pobralo. V dveh desetletjih obstoja so si nabrale ogromno izkušenj, se izvežbale za najnatančnejša dela, tako da lahko sprejemajo tudi zahtevna izvozna naročila. V planu imajo 50 odst. izvoza in za zdaj zaostajajo le za malenkost.
Pomen te Jutranjkine tovarne za Brežice je predvsem v tem, da je omogočila zaposlitev ženski mladini. Začetek je bil zelo skromen. V stare,m dijaškem domu je sedelo tedaj za šivalnimi stroji 19 šivilj, od katerih takrat nobena ni hodila v konfekcijsko šolo kot kasnejši rodovi konfekcionark. Od takrat do danes so se delavke v Orlici uveljavile kot samoupravljalke in snovalke jutrišnjega razvoja, ki kritično nastopajo tudi navzven, predvsem v zboru združenega dela, v kul-
Občina
Brežice
praznuje
Spored prireditev
BREŽICE — V naslednjih dveh tednih se bodo v čast občinskega praznika zvrstili še tile dogodki:
V petek, 24. oktobra ob 10. uri bo otvoritev novih prostorov Kovinoplasta na Jesenicah, ob 16. uri osmi ulični tek Brežiški oktober; ob 16.30 otvoritev priložnostne razstave ob 40-letnici AMD Brežice in pol ure zatem slavnostna seja skupščine AMD v Domu JLA.
V soboto, 25. oktobra, ob 15. uri bodo odprli prenovljeni most v Breganskem selu.
V nedeljo, 26. oktobra, ob 7. uri bo ribiško tekmovanje ob 35-letnici ribiške družine Brežice na reki Krki, ob 9. uri tradicionalni pohod po poteh Brežiške čete v Pečicah.
Za v ponedeljek, 26. oktobra, ob 11. uri napovedujejo otvoritev novih skladišč Petrola v Brežicah in ob 18. uri razstavo partizanskih odlikovanj, znakov in medalj v Posavskem muzeju.
V torek, 28. oktobra, bo ob 9. uri otvoritev nove trgovine Ona-on in prenovljenih stanovanj v stanovanjsko-poslovnem objektu na Cesti prvih.borcev, ob 10. uri pa svečana seja zborov skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Brežice v slavnostni dvorani Posavskega muzeja.
V petek, 31. oktobra, ob 9. uri bodo priključili novo zajetje vode v Glogovem brodu na centralni brežiški vodovod, ob 11. uri pa vabijo na otvoritev novih prostorov tovarne kmetijske mehanizacije SCT v Krški vasi.
Po cestah se pelje napredek
Samo za lokalne ceste letos 250 milijonov dinarjev — Gladek asfalt je polepšal mesto in podeželje — To je tudi velik prispevek turizmu
BREŽICE — Malo je občin, kjer ljudje toliko dajejo za ceste kot v tem delu Slovenije. Brez ponovnega samoprispevka, ki se steka zdaj drugo leto, bi bile celo tiste brez zaporne asfaltne plasti že uničene. Sis za komunalno in cestno 'dejavnost gospodari s 60 km regionalnih in 217 km lokalnih cest. V ekonomsko šibki občini povzroča že vzdrževanje 150 km v minulih letih moderniziranih lokalnih cest hude finančne pretrese in le stalen dotok denarja iz samoprispevka občanov jih pomaga ohraniti.
V letošnjem referendumskem programu je predvidenih za preplastitev nekaj nad dvajset kilometrov cest s predhodno sanacijo. Izdatki za sancijo po besedah Toneta Jesen-
%
ka niso nič manjši od stroškov za preplastitev, zato je interesna skupnost prisiljena iskati druge vire.
Iz samoprispevka se bo zbralo 110 milijonov dinarjev. Za opravljeno delo jih bodo morali odšteti 250. S to vsoto bo tudi B program skoraj v celoti uresničen. Izvajalec je Cestno podjetje Novo mesto.
S samoprispevki krajanov, ob pomoči delovnih organizacij ter pristojne interesne skupnosti je bilo moderniziranih še 7 km lokalnih cest na območju Vel. Doline. Čateža. Dobove in Šentlenarta. Tam so namenili cestam ves denar, ki so ga krajevne skupnosti dobile za svoje potrebe iz 0,5-odstotnega občinske-
ga samoprispevka. Izključno iz dodatnih prispevkov krajanov so letos v občini posodobili 22 kilometrov krajevnih poti.
Ljudje tukaj ogromno dajejo za ceste, da lajšajo življenje sebi, a tudi
• Zaporno plast asfalta so po temeljiti sanaciji dobile ceste; Vrhje
— Kapele — Dobova, Dobova — Sela — Bukošek, Krška vas — Velike Malence, Velike Malence — Mrzlava vas (križišče), Mokrice — Nova vas
— Obrežje, Nova vas — Velika Dolina. Tokrat je prišlo na vrsto tudi šest ulic v Brežicah: Černelčeva, Tomšičeva, Gregorčičeva, Gubčeva ter Ulici 21. maja in Veljka Vlahoviča.
zato, da ta del Slovenije napravijo privlačnejši in da mu s cestami odpro dostop do turistično najzanimivejših predelov.
J. TEPPEY
Ugled se ne rodi čez noč
TRŽIŠČE HLASTA ZA INOVACIJAMI — Posnetek je iz nove proizvodne hale v Kovinoplastu na Jesenicah, kjer bo jutri uradna otvoritev. V kolektivu so ponosni na kompenzacijske spojke, na inovacijski izdelek, s katerim so si pridobili sloves pri kupcih. Stočlanski kolektiv snuje svoj razvojni oddelek, da bi ob že obstoječih proizvodnih programih lahko ponudil nove izdelke, v katerih bo več znanja. (Foto: J. Teppey)
Za prenovo ni enostavnega recepta, so ugotavljali na seji občinskega komiteja ZK v Sevnici
Ko so sevniški komunisti prejšnji četrtek na seji občinskega komiteja razpravljali o prenovi ZK, so odkrito opozarjali, da ne pričakujejo velikih rezultatov čez noč, kajti ugled je moč povrniti postopoma, tudi v spopadu s forumskim, vase zaprtim delom. Zaskrbljuje, da se velika večina organizacij ne loteva žgočih aružbenih vprašanj, ampak se mrtvoudno ukva-
rja denimo tačas predvsem z izpolnjevanjem ankete, ki so jo dobili z občinskega komiteja! To vzbuja misel, da so sekretarji in sekretariati premalo
PRIZNANJE OBČINE BREŽICE TOZDU ORLICA. Konfekcionarke Jutranjke so ponosne na dvajsetletni vzpon, na to, da so se z vgrajnim delom dvignile iz anonimnosti in da ima njihova beseda veljavo tudi v občini. Izdelki za izvoz pričajo o tem, da dosegajo evropsko kakovost in da obvladajo najzahtevnejša naročila. (Foto: J. Teppey)
turnem in političnem življenju občine. Zaradi deleža pri napredku svoje tovarne in uveljavljanja kolektiva v okolju so mu za praznik namfenili priznanje občine Brežice.
J. T
ZVEZNI SINDIKAT NA OBISKU V BREŽICAH
BREŽICE — Odbor sindikata delavcev v izobraževanju, znanosti in kulturi sveta Zveze sindikatov Jugoslavije bo jutri, 24. oktobra, nadaljeval sejo z ogledom in pogovori v dveh tukajšnjih šelah. Udeležence bodo jutri zjutraj sprejeli v srednji šoli, jim razkazali jezikoslovne učilnice, učilnici za kemijo in računalništvo in jim nato še v besedah predstavili šolo in njeno delo. Goste bodo nato odpeljali na ogled Posavskega muzeja, zatem pa jih bodo pospremili v osnovno šolo bratov Ribarjev. Tam bodo sodelovali pri pouku na razredni stopnji, si ogledali fizikalno in računalniško učilnico. Sledil bo razgovor s predhodno predstavitvijo šole, njenih dejavnosti in problemov.
Podelili medalje Kostanjevice
Prejeli so jih Janez Drolc, France Slana, Galerija Božidar Jakac in Marija Gjureko-vič — Odprli nove proizvodne prostore SOP Krško, tozda Ikon
• Usposobljenost še zdaleč ni odločilna, ampak je večji problem motivacija. Problem usposobljenosti se velikokrat fetišizira, nikoli pa še nismo dali toliko za idejnopolitično usposabljanje, a s tako skromnimi rezultati, ie menil sekretar medobčinskega sveta ZK za Posavje Franc Pipan in dodal, da vlada v vrstah ZK toliko oportunizma, da bodo le stežka pridobili mlade.
KOST AN JEVICA — Letos okrobra mineva 43 let od nemške ofenzive, v kateri je bilo ubitih 43 talcev. V spomin na ta dan praznuje krajevna skupnost Kostanjevica svoj praznik. Letosso ga obeležili sštevilnimi prireditvami, osrednje pa so bile preteklo soboto.
Dopoldne ob 9. uri so odprli nove poslovne prostore GG Brežice, tozd Gozdarstvo Kostanjevica. Poldrugo uro kasneje pa je bila v kulturnem domu slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti Kostanjevica. Na njej je predsednik skupščine Ivan Divjak spregovoril o rezultatih preteklega leta in o načrtih za prihodnost. Med drugim je poudaril veliko vlogo Kostanjevice na področju kulturnega delovanja in se zavzel za njeno razširitev.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Ladko Kukec je podelil letošnje medalje mesta Kostanjevice. Prejeli so jih Janez Drolc, dolgoletni prior kartuzije Pleterje, akademski slikar France Slana za svojo 60-letnico, Galerija Božidar Jakac in Marija Gjurekovič. Posebna priznanja pa so prejeli Marija Hodnik. Peter Luštek, Ivan Pisek in Fanika Pauko-vič. Na seji je bila imenovana delegacija, ki je odnesla venec na grobišče talcev.
Ta dan so odprli nove proizvodne prostore SOP Krško, tozda Ikon Kostanjevica. Glavni direktor SOP Janez Roškar je dejal v pozdravnem govoru, da se SOP z novo lakirnico vključuje v praznovanje krajevne skupnosti. Naložba vanjo pa pomeni prvi korak k obsežnejši tehnološki in tehnični sanaciji tozda, ki je bil nekdaj v težkem položaju. Dejal je še, da
z veseljem in ponosom pričakujejo zaključek druge faze naložbe, ko bo zgrajena še prek 1000 kvadratnih metrov velika proizvodna dvorana.
Vse te naložbe pa je zmogel kolektiv, ki se tudi sicer vse bolj uveljavlja na domačem in tujem trgu. Ta čas namreč odpremlja 90 vagonov opreme za lakirnice v Škodini tovarni v Bratislavi.
J. S.
PRELOM S STARO PRAKSO
SEVNICA — Delovne skupine občinskega komiteja ZK Sevnica bodo do konca oktobra obiskale osnovne organizacije ZK v občini, kjer bodo skušali družno odkriti vsebine in metode dela, s katerimi naj bi povečali učinkovitost ZK in jo prenovili. Prenovo bodo skušali izpeljati načrtno in odločno. O njej naj bi spregovorilo celotno članstvo, ne pa le sekretarji in vodilni.
samoiniciativni, velikokrat so izvoljeni po dogovoru z vodilno strukturo, številnim sekretarjem pa močno primanjkuje izkušenj pri političnem delu in imajo kratek partijski staž.
Nikakor se ne kaže sprijazniti z mislijo, da so veliko storili že, če so malo pokritizirali, treba je predvsem odgovorno pregledati (ne)opravljene naloge. Konkretna, argumentirana kritika je boleča, a marsikdaj odrešujoča. Največ škode je ZK naredil tisti komunist, kije hodil samo po sestankih, ni pa dobro opravil svojega dela. Moralne norme, kot so samodisciplina, odkritost, poštenost, žal niso več lastnost marsikakšnega komunista.
P. PERC
• Poznam marksista, ki je od leninizma osvojil samo prve tri črke. (Matija Logar)
NOVA LAKIRNICA SOP, V KOSTANJEVICI — Glavni direktor SOP Janez Roškar je preteklo soboto predal namenu novo lakirnico tozda Ikon v Kostanjevici. (Foto: J. Simčič)
Prodaja pohištva spet oživlja
V sevniškem Stiliesu po sušnih poletnih mesecih spet boljši dosežki -rilnost potrjuje izboljšan izkoristek proizvodnega časa
SEVNICA — Čeprav je prodaja Stillesovih izdelkov v tretjem četrtletju v primerjavi z letošnjim polletjem nekoliko upadla, član začasnega kolektivnega poslovodnega organa Dušan Harlander meni, da ni razlogov za zaskrbljenost.
Večjo sto-
V Stiliesu odkrito priznajo, da je razloge za porast zalog gotovih izdelkov moč iskati tudi pri sebi, ker so namreč povečali cene proizvodov v sicer mrtvi sezoni, kar julij in avgust nedvomno sta. Po svoje pa so pripomogli k temu tudi planirani dopusti v proizvodnji kakor tudi pri kupcih v trgovinskih organizacijah. Posojila niso poceni, zato je razumljivo, da trgovci nočejo imeti prevelikih zalog. Ocene vodstva Stillesa, da bo prodaja spet oživela oktobra in novembra pa se že potrjujejo.
Načrtovani fizični obseg proizvodnje so v devetih mesecih v tozdu
Stilno pohištvo dosegli 93-odstot-no, v tozdu Notranja oprema pa po oceni 95-odstotno. Ob tem velja omeniti, da so to dosegli ob zmanjšanju števila proizvodnih delavcev, in sicer v Stilnem pohištvu za 15 in v Notranji opremi za 8 odstotkov. Spodbuden pa je izboljšani izkoristek proizvodnega časa od 78 odstotkov v januarju na 90 odstotkov v septembru.
V tozdu Stilno pohištvo je ustaljen proizvodni program, poleg nosilnega, ki predstavlja tri četrt proizvodnje stilnega pohištva, se pojavljajo postopno novi. dodatni pr-
oizvodi: mize, drobno pohištvo in drugo. Na boljšo kakovost proizvodov kaže občutno manjše šte-
9 Dogovorili so se za več izvoznih poslov z Zahodno Nemčijo, Madžarsko, Kuvajtom, Američanom pa bodo prodali 3.000 stolov še iz stare zaloge. Stilno pohištvo bodo sevniški mizarji verjetno prodali še Čehoslo-vakom in Angležem, dogovarjajo pa se še za opremljanje luksuznih objektov po svetu. Pomembno je, da s cenami v izvozu pokrivajo lastno proizvodno ceno.
vilo reklamacij. Povečali so tudi izkoristek materiala.
P. PERC
Mirenska cesta bo nared za sevniški praznik
Naložba več kot 620 milijonov dinarjev
BOŠTANJ — »Lani smo naredili celo več, kot je bilo predvideno, saj je bilo zgrajenih kar 700 metrov samo betonskih zidov, visokih tudi do 7 metrov! Predlani pa smo imeli težave. s pomanjkanjem cementa. Tehnologija dela je pač taka, da terja najprej izgradnjo opornega zidu, šele nato cestišča,« odgovarja vodja gradbišča obmirenske regionalke, gradbeni inž. Alojz Rodič iz novomeš-
Alojz Rodič: »Do 6. novembra bo asfalt od Jelovca do Boštanja zanesljivo položen!«
kega Cestnega podjetja na očitke, da poteka gradnja te pomembne prometne žile prepočasi.
Kot je znano so pripadniki JLA na tej cesti opravili ogromno zemeljskih del, Novomeščanom pa je na letošnji trasi od Jelovca do Boštanja (3,8 km) največ preglavic povzročala plazovitost tal pri bo-štanjskem jezu. Na pomoč je prišel še geolog republiške skupnosti za ceste: potreben je bil dodaten izkop v globino od treh do štirih metrov, da so prišli do trde podlage, potem pa so morali seveda navoziti nasipni material, Samo za 64 m dolg podporni zid ob bo-štanjskem jezu so porabili precejšnjo količino od okoli 7.000 ku-bikov betona!
»Skupaj smo navozili pribl. 27.000 kubikov nasipnega materiala, dodatno je treba računati še tampon. Tudi asfaltiranje dobro napreduje — vsak vozni pas bo širok vsaj 3,2 metra — zato mislim, da je skupina 30 delavcev s pomočjo v začetku treh, zdaj pa dveh bagrov, dveh buldožerjev in druge mehanizacije kos nalogi in bomo do roka izpolnili delo. Asfalt beton bomo položili raje prihodnje leto, ker so zdaj že take temperature, da bi bile' lahko težave. Še bolje, da se čez zimo grobi asfalt nekoliko utrdi, oziroma da se pokažejo morebitne pomanjkljivosti, ki pa jih zaradi kakovostno opravljenih del pravzaprav ne bi smelo biti,« pripoveduje inž. Rodič.
Predračunska vrednost naložbe — 620 milijonov dinarjev, ki jo financira republiška skupnost za ceste, bo v celoti verjetno presežena za okoli 70 milijonov dinarjev.
P. PERC
Novo v Brežicah
ENOSMERNA SREČA — Tukajšnji atletski klub ima toliko vrhunskih športnikov, da mu mnogi kraji zavidajo njegove uspehe. Brežičani pa zavidajo tistim, ki so v gospodarstvu splezali prav na vrh. Morda bi pomagalo, ko bi ustanovili klub.
DRAGINJSKI DODATEK — Pravijo, da bi ga morali Brežičani dobiti med prvimi, če bi ga ponovno vpeljali. Pa ne naštevajo samo cen na tržnici, ampak vse tiste drobne usluge, ki so na. rrimer v Ljubljani veliko cenejše. Kdor v Ljubljani naroči dodaten ključ, precej prihrani. Tudi plastični ovoji so neprimerno cenejši pa fotoko- ‘ pije, slike in še kaj.
ČE PLAČAŠ, NI DOVOLJ —Krajani iz Zupeče vasi imajo smolo s cesto. Denar so zbrali že lani, dobili so obljubo, a asfalta še vedno ne. Letos so zvedeli, da lanska naročilnica ni veljavna, da morajo izpolniti novo. Še dobro, da Cestno podjetje ni zahtevalo ponovnega plačila.
TEŽA PREVELIKA, PRISPEVEK SIMBOLIČEN — V brežiški občini tovornjaki brez kakih posledic uničujejo ceste. Za večjo osno obremenitev naj bi nekatere delovne organizacije sicer plačevale dodaten cestni dinar, vendar je ta pristojbina simbolična in jo inflacija sproti požre. Zaradi tega se baje nikjer ne razburjajo, najmanj pav anhovskem tozdu.
NE BO VEČ POPLAV V KLETEH
BREŽICE — Do 28. oktobra bo v mestu dokončana druga faza razbremenilne kanalizacije. Ta investicija je pogoltnila velike vsote denarja, čeprav je skrita in jo zaradi tega malokdo ceni, razen tistih stanovalcev, ki so prejšnja leta ob vsakem večjem nalivu jadikovali nad vodo v kleteh in klicali na pomoč gasilce. Vrednost opravljenega dela cenijo na 30 milijonov dinarjev.
V času od 13. do 18. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Cvetka ■Jurkovič iz Laduča — Tomislava, Ljudmila Brce iz Ribnice — Roka, Anica Matijašič iz Samobora — Marico, Vlasta Jalovec iz Brežic — Lano, Marjana Guliš iz Samobora — Majo, Anica Tomaško iz Kerestinca — Antonijo, Štefanija Kovačič iz Gorice — dečka, Vida Vinšek iz Malega Kamna — Tadeja, Vera Jagrič iz Osredka — Boštjana, Andreja Štefanič iz Brežic — Boštjana, Irena Škorc iz Dobove — Jureta, Zdenka Matijaščič iz Podvrha — dečka, Biserka Kovačič iz Trstenika — deklico. Čestitamo!
Krške novice
NESTRPNI VOZNIKI IN DOGOVARJANJE — Nekaj časa so se v Leskovcu razburjali, ker imajo avtobusno postajališče na takem mestu, da se za avtobusi, ki pobirajo potnike, ustavi ves promet. T.ako krajani kot avtobusni prevoznik so bili za to, da se postajališče prestavi na drugo mesto. Potem pa seje najbolj nestrpnim voznikom menda zazdelo, da je dogovarjanje o spremembi preveč dolgotrajna zadeva, in so si najbrž izbrali drugo pot iz naselja. Vsaj zdi se tako, ker o prestavitvi postajališča ni nič več slišati.
STRAH PRED ZNANJEM? — Neka tovarišica iz Krškega bi želela študirati na tretji stopnji, zato je njena delovna organizacija zaprosila skupnost za zaposlovanje, da bi ta krila del stroškov za OD te delavke. Na skupnosti prošnji seveda niso ugodili, ker se bojijo, da bi to sprožilo cel plaz podobnih zahtev.
Sevniški paberki
ELEKTRARNE — Sobotni izlet dveh avtobusov tistih, ki so si na hitro želeli ogledati, kako so poskrbeli za varstvo okolja pri hidroelektrarni Mavčiče, je uspel vsaj iz enega razloga: avtobusa so dobro napolnili, kot po nekakšnem delegatskem ključu, krajani, ki jim ni mar, kaj bi se dogajalo, če bodo začeli z gradnjo spodnje-savske verige elektrarn. Če si je čez 80 ljudi vzelo čas za celodnevni izlet, ni vrag, da ne bi vsaj Sevničani prišli v ponedeljek, 27. oktobra, ob 16. uri v sejno sobo na občini na javno obravnavo o osnutku lokacijskega načrta za HE Vrhovo.
„ MRK — V nekaterih delovnih kolektivih je lunin mrk vzbudil tolikšno zanimanje, da so delavci ugotovili, kako neprimerno bolj prijetno je bolščati v temo, četudi kar tako, »brez zveze«, kot pa stati za strojem in mu celo streči. Še dobro, da se je spet »inventivno« znašla le manjšina. Večina že tako dovolj kolne, hvalabogu da v Sloveniji še dokaj redke — električne mrke.
ABC — V delikatesi ABC Pomurka Gostinskega podjetja dobro poznajo abecedo in še kaj več, kar zadeva prijaznost in postrežbo. Prodajalke zavijajo pršut celo v dvojni papir, ta praksa pa menda velja tudi pri zavijanju drugih delikatesnih izdelkov. Po ceni pršuta, nad 7 tisočakov za kilogram, bi si trgovci lahko omislili še kakšno novost.
75 let Severina Šalija
Včeraj je poteklo tri četrt stoletja njegovega življenja in
urtin-ltirlnrCf*! i»t nniscir cf> nrt7-
r................ ■ - - .	JV	p
nava. Kaj vse je bilo v teh letih! Nič koliko načrtov, nič koliko dela in, kar je največ vredno, tudi uspehov. Pa saj smo o tem že govorili in pisali. Spominjali smo se ga ob njegovem petdesetletnem jubileju, pa še eno in dve desetletji kasneje. S spominskimi večeri v novomeški študijski knjižnici, z razstavami, s toplimi čestitkami.
Pa se vam morda zdi, da je bilo vse to preveč? Najbrž ne, saj je vendar še toliko ljudi, ki ne
poznajo tega svojega rojaka, tam iz Podlisca pri Dobrniču doma. Dolenjca, ki mu ni bilo prav nič podarjenega v njegovi mladosti, saj je prehodil težko samorastniško pot, ki je bila tudi v kasnejšem življenju dostikrat težka in bridka, polna nerazumevanja in ovir. Pa je vendar Šali v svojem intimnem pesniškem svetu prav temu življenju vedno pel veliko hvalnico, saj so mu bile vse tegobe le zunanji nujni okvir, medtem ko je v njegovi notranjosti bilo vse svetlo, radoživo, polno optimizma. Le tako si lahko razložimo njegovo zagnanost v literarnem ustvarjanju, prevajanju, v kulturnem in ljudskoprosvetnem delu, zagnanost do resničnih vrednot, ki ne usahnejo tako kmalu.
Morda se bo kdo spomnil
njegovega dela pri rojstvu Dolenjskega lista, pri vodstvu Dole-
iijSKc ZatOZDc in novomesKc
ljudske univerze ali pa sodelovanja pri mnogih tamkajšnjih kulturnih institucijah in akcijah. Pri tem pa je tudi literarno ustvarja! in tako so se za pesniškimi zbirkami Slap tišine, Srečavanje s smrtjo in Spev rodni zemlji rojevale nove pesmi, ki so pred leti v izboru izšle v zbirkah Pesek in zelenice in Sijoče mračine. In koliko je njegovih pesmi za naše najmlajše,' od katerih je doslej nekaj zbranih le v skromni knjižici Teče to in teče ono!
Že vse to zasluži, da se pesnika tudi danes spomnimo. Toda Šali je v minulih letih opravil še drugo težaško, naporno delo, saj se je od zadnje vojne naprej vse intenzivneje posvečal prevajanju. Zlasti ko je v Ljubljani prevzel uredništvo nekaterih zbirk pri Mladinski knjigi.
Šali je prevajal iz srbohrvaščine. makedonščine, ruščine, poljščine, češčine in francoščine. Slovenski leksikon novejšega prevajanja (1985) našteva 114 Salijevih prevodov, od katerih so mnogi prav zajetne knjige. Kdo naj prešteje, koliko stotin in tisočev ur je zakopanih v teh prevodih? Potem ko je v uredništvu že opravil svoje redno . vsakodnevno delo, je doma vedno znova sedal za pisalni stroj. Si lahko zamislite to veliko garaško delo, ki ga je opravil Sali, medtem ko so se nekateri njegovi življenjski vrstniki v tem času predajali oddihu, ugodju, izletom, rekreaciji...
Zato Severin Šali ob svojem lepem življenjskem jubileju ne zasluži le naša topla voščila in dobre želje, temveč predvsem spoštovanje delu, ki ga je opravil. Tudi zahvalo. Zlasti ker njegovo pero še danes ne počiva. Še vedno je prožno, še vedno pesnik iskrivo, tenkočutno poje hvalnico življenju. Svojemu in tudi našemu. Ko bi jo le še dolgo pel!
JOŽE DULAR
Osmi Labodov ekstempore končan
Sobotne otvoritve razstave se je udeležil akademik Božidar Jakac — Glavni direktor Laboda Milan Bratož ob podelitvi nagrad: »Ekstempore bomo nadaljevali in 33 poskuša!! dvigniti šs n§ višio raven.«
NOVO MESTO — Novomeška tovarna oblačil Labodje letos priredila že 8. slikarski ekstempore in s tem najavila, da bo tudi v prihodnje zvesta tej kulturni manifestaciji, začeti pred sedmimi leti. Na prek 100 osebnih in nad 30 kolektivnih vabil se je odzvalo 51 slikarjev, ki so lahko že 6. oktobra dalje žigosali platna ali risalne liste v Novem mestu in na sedežih Labodovih tozdov drugod. Toda do roka je svoja dela oddalo le 46 prijavljencev.
Strokovna žirija, ki so jo sesta- predpisane teme (prosta, dolenjska vljali dr. Milček Komelj, dr. Mirko arhitektura, naravna in kulturna Juteršek in prof. Franc Zalar, je dediščina na Dolenjskem). Izmed dobila v oceno 96 del, nastalih na teh del jih je odbrala 30 za razstavo,
ČASTNI GOST EKSTEMPORA — Sobotne otvoritve razstave del, nastalih na osmem Labodovem slikarskem ekstemporu, se je udeležil tudi akademik Božidar Jakac z ženo Tatjano. Kot častni občan Novega mesta je bil Jakac ta dan tudi gost Labodovega kolektiva. V družbi z glavnim direktorjem Milanom Bratožem in drugih sodelavcev novomeške tovarne oblačil je preživel nekaj prijetnih ur. (Foto: Ivan Zoran)
Kam z glasbeno šolo?
Reorganizacija črnomaljske glasbene šole je nujna — Odgovor naj bi dala problemska konferenca
ČRNOMELJ — Črnomaljska glasbena šola se že vrsto let otepa s težavami, ki so med seboj močno povezane. Težko dobijo redno zaposlene učitelje, saj so osebni dohodki nizki, prav tako pa jim šola ne more veliko pomagati pri reševanju stanovanjskih problemov. Tudi v šoli je bila še do nedavnega prostorska stiska. Ob letošnjem polletju so povrh vsega poslovali še z izgubo. »Zasluge« za to ima tudi dokaj nizka šolnina. Zato je bila pred kratkim v Črnomlju javna raz-
Slikarska napitnica Dolenjski
V Krki razgrnili sadove že 9. slikarske kolonije — Na ogled je 75 del devetih slikarjev — Posebno pozornost zbujajo akvareli v Ljubljani udomljene kitajske umetnice Wang Huiqin — na otvoritvi literarno-glasbeni program
NOVO MESTO — Dolenjska je pod oktobrskim soncem videti kot vzvalovljena preproga iz tisočerih barv od zlate do bakrene. Slikarji pravijo, da jo je moč doživeti kot eno samo pesem, le da to pesem vsak drugače poje.
Tako je ta pokrajina, ki jo na jugu obrobljajo vijolično modrikasti Gorjanci, na zahodu iz širokih pastelnih pasov zloženi Rog, na severu griči z okrastimi vrhovi, s katerih se belijo stene Hmeljnika in zvonika trškogorske cerkve, na vzhodno stran pa odteka pogled z vijugavo Krko, katere gladino prebadajo zdaj ponirki, zdaj kljuni divjih rac, torej ta že nič kolikokrat opevana in slikana dežela, zapela tudi pod čopiči slikarjev, ki so se udeležili letošnje, že 9, slikarske kolonije Krke. Ustvarjena je še ena slikarska napitnica Dolenjski;
V koloniji, ki je potekala od ,10. do 16. oktobra, so ustvarjali:
»IDOLI« V ARKADAH
LJUBLJANA — V razstavišču Arkade na Trgu osvoboditve v Ljubljani je od včeraj na ogled gostujoča razstava »Idoli« iz ZR Nemčije. Razstavo, ki prikazuje zgodnje podobe bogov in žrtvene darove na nemških tleh, je pripravil Narodni muzej v Ljubljani v sodelovanju s Prazgodovinsko državno zbirko v Miinchnu.
V TOREK OTVORITEV ETNOLOŠKE ZBIRKE
NOVO MESTO — Etnološko zbirko, ki jo Dolenjski muzej ureja v nekdanji Ropasovi hiši, bodo za javnost prvič odprli v torek, 28. oktobra, ob 18. uri. Na ogled ne bo celotna zbirka, ampak le en del.
NOVI LESOREZ
VELIKE LAŠČE — Ob 400-letnici smrti začetnika slovenske knjižne besede Primoža Trubarja so minuli petek odprli v prostorih tukajšnje osnovne šole večjo likovno razstavo pod naslovom Novi lesorez. Narazstavi,kibonaogleddo31. oktobra, se s svojimi deli predstavljajo Todorče Atanasov, Zdenko Huzjan, Lojze Logar, Janez Matelič, Jožef Muhovič, Tugo Sušnik in Klavdij Tutta.
Roberto Faganel, Slovenec iz italijanske Gorice, Wang Huiqin, Kitajka, ki se je udomila v Ljubljani, Bojan Klančar iz Cerknice, Janez Kovačič iz Ljubljane, Alfred Krupa iz Karlovca, Jože Kumer iz Novega mesta, Vojko Pogačar iz Maribora, Bogdan Potnik iz Kamnika in Alojz Zavolovšek iz Mozirja. Vsi razen
• Na otvoritveni slovesnosti je Silvo Polak recitiral po eno pesem Franceta Zbašnika, Pavla Golie in Toneta Pavčka iz antologije Pesmi dolenjske dežele. Obiskovalci so ob tem lahko prisluhnili še napevom šaljivih ljudskih pesmi ob zvokih citer in kitare.
Kumra, ki je ustvarjal v pastelu, so slikali v akvarelu. Vsi razen Krupe, ki se je zaradi bolezni vrnil
domov, so se udeležili tudi javne, razgrnitve svojih sadov, otvoritve razstave, ki sojo pripravili v petek, 17. oktobra, ob 13. uri v razstavni avli Krkine poslovne stavbe v Ločni.
Koliko akvarelov je dejansko nastalo v tej koloniji, vedo udeleženci sami, a od teh je 75 razstavljenih in bodo na ogled vse 25. novembra. Posamezni avtorji razstavljajo od šest do deset svojih stvaritev, njihova dela pa pomenijo nov prispevek v zakladnico slovenskih akvarelov. Samo v Krkinih dosedanjih kolonijah je, kakor je na petkovi otvoritvi povedal inž. Janez Bulc, nastalo prek 1000 akvarelnih upodobitev Dolenjske, precejšen del tega fonda pa hrani Krka.
O značilnostih letošnje kolonije in v njej nastalih del je govoril umetnostni kritik Janez Mesesnel. Poudaril je, da je kolonija res že tradicionalna, kar pa ne pomeni, da ubira tudi tradicionalna pota ustvarjanja. Vsakokrat hoče biti nekaj novega in se več ne zadovoljuje zgolj s tem, da predstavljajo dela toliko pogledov na Dolenjsko, kolikor je ustvarjalcev. To zlato pravilo ostaja tudi vnaprej, vendar pa prireditelji vabijo k sodelovanju vedno nove ustvarjalce, predvsem take, ki vnašajo drugačnost v delo. Izbor letošnjih udeležencev je že takšen,
čeprav razstava zdaj kaže, da niso vsi avtorji izkušeni akvarelisti. Pomembnejše od tega so slikarske interpretacije Dolenjske, je menil Mesesnel in dodal, da je tudi na tej .razstavi moč videti dela, ki so realistične odslikave motivov, do tistih, kjer je krajina služila slikarju le kot izhodišče za razmišljanje. V okviru slednjih so še zlasti zanimivi akvareli Wang Huiqin. To so s kitajskim, na tradicijah azijske umetnosti temelječim likovnim rokopisom zasnovani sodobni pogledi na krajino, nekakšni likovni palimpsesti.
I.	Z.
prava o reorganizaciji glasbene šole ter hkrati tudi zavoda za izobraževanje in kulturo, ki je prav tako v težavah.
Pripravili so tri možnosti za reorganizacijo glasbene šole, in sicer: da bi se združila z osnovno šolo Mirana Jarca ali z Zavodom za izobraževanje in kulturo ali z osnovno šolo s prilagojenim programom Milke Šo-bar-Nataše. Slednja varianta je odpadla že na začetku, saj imata šoli povsem različne vzgojne programe. Na ja vni razpravi pa so predlagali še dve možnosti in sicer, da bi glasbena šola ostala samostojna ali pa naj bi se skupaj z osnovnimi šolami združila v delovno organizacijo. Oboje pa so zavrnili, prvo zato, ker je šola samostojna že sedaj, reorganizacija pa je nujna, drugo pa zato, ker so izgubili nekaj let z analiziranjem o združevanju šol, rezultat pa je bil ničen.
Prisotni se na javni razpravi niso mogli zediniti, na kakšen način bi rešili glasbeno šolo. Ker so se v analizi opredelili predvsem glede finančnih zadev, niso pa iskali vsebinskih rešitev, in ker naj bi glasbeno šolo rešili za vselej, in ne le začasno kot leta doslej, so imenovali petčlansko komisijo, ki naj bi pripravila natančnejšo analizo. Njena naloga pa bi bila tudj, da bi pripravila gradivo za problemsko konferenco, na kateri bi tekla beseda o mestu in vlogi kulture v črnomaljski občini nasploh ter o kulturni ponudbi.
M. B.-J.
za najboljša pa podelila nagrade in priznanja.
Za najboljše delo je žirija proglasila krajino Marina Beroviča, novomeškega rojaka, ki živi v Ljubljani, in mu prisodila prvo nagrado. Drugo nagrado je dobil Veljko Toman iz Ljubljane, tretjo pa Jože
• Marin Berovič je, sprejemajoč nagrado, povedal, da je ta nagrada tudi zadnja, ki jo je dobil v Labodu, ker na naslednjih ekstemporih ne bo več sodeloval. »Petkrat sem se udeležil tega ekstempora in bil petkrat nagrajen, kar je zame preveč. Raje se umaknem, da bo lahko še kdo drug prišel na vrsto.« Obiskovalci in nemara tudi prireditelji so bili ob tej izjavi nekoliko začudeni, vendar je Berovič piscu tega sestavka kasneje še enkrat zatrdil, da je mislil iskreno in da je treba njegovo napoved o prostovoljnem umiku razumeti samo v tem smislu.
Marinč iz Kostanjevice. Odkupne nagrade so dobili Stane Petrovič, Miran Hočevar in Dušan Laharnar, diplomi pa Bogdan Potnik in Edo Starc.
Nagrade in priznanja je na otvoritvi razstave v soboto, 18. oktobra, popoldne v Labodovi menzi v Novem mestu izročil dobitnikom glavni direktbr Laboda Milan Bratož. Pri tem je dejal, da bodo poslej ekstempore še skrbneje pripravljali, seveda v sodelovanju s strokovnjaki za likovno področje, saj naj bi ta manifestacija kvalitetneje še napredovala in sploh ubirala taka pota, da bo na ekstemporu vedno kaj novega.
Tudi razstava 8. ekstempora, ki bo na ogled več tednov, ponuja različne poglede na dolenjsko pokrajino in arhitekturo, sploh na življenje, kakor tod utriplje v teh jesenskih dneh. Avtorji teh stvaritev v olju, akvarelu, risbi in drugih teh-
• Otvoritvene slovesnosti, ki jo je z izvajanjem svojih skladb popestril Lado Jakša iz Ljubljane, seje udeležil tudi akademik Božidar Jakac z ženo Tatjano. Jakackot novomeški rojak in častni občan Novega mesta je bil v soboto Labodov častni gost.
nikah so akademski slikarji in ljubitelji, vendar ni nobeden med njimi začetnik, pač pa so že preizkušeni likovniki vsak s svojim izdelanim odnosom do sveta in likovne umetnosti.
■ I. Z.
ZAČETEK S »PERŽANI«
NOVO MESTO — Novo gledališko sezono v Novem mestu je začelo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane, ki je minuli ponedeljek in torek gostovalo v Domu kulture z Ajshilovo dramo Peržani. To sta bili tudi prvi predstavi v okviru gledališkega abonmaja, za katerega so prodali vse vstopnice.
lzoora-ževanje
15. srečanje literatov začetnikov
Ni še znano, kje bodo območne prireditve za Dolenjsko in Posavje
Zveza kulturnih organizacij Slovenije je v sodelovanju z republiškim sindikatom, ZSMS, Mladino, Anteno, Kmečkim glasom in Društvom slovenskih pisateljev razpisala že 15. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Kot je znano, se tega srečanja lahko udeležijo le avtorji, ki svojega dela še niso izdali v knjižni obliki razen v samozaložbi in še niso bili uvrščeni med najboljše na dosedanjih srečanjih. Pesniki in pisatelji začetniki lahko sodelujejo z raznovrstnimi literarnimi deli od črtic, novel, satir, humoresk in romanov do pesmi, epigramov, basni, aforizmov, dramskih besedil, filmskih scenarijev pa esejev in kritik s področja kulture oziroma umetnosti. Vse prispevke, s katerimi nameravajo pišoči nastopiti na prireditvah 15. srečanja:je treba poslali v Ljubljano — Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5 — najkasneje do 30. oktobra. Takoj nato se bodo namreč že začele območne prireditve in se nadaljevale tudi pozimi, na njih pa bodo tričlanske žirije izbrale najboljše avtorje za sodelovanje na literarnih večerih in za nastop na zaključni republiški prireditvi, ki bo spomladi 1987. Kje bodo območna srečanja za pesnike in pisatelje začetnike iz dolenjske in posavske regije ter s kočevsko-ribniškega dela ljubljanske regije, še ni znano, prav tako tudi ne, kje bo republiško srečanje.
UPOKOJENSKI ZBOR SLAVI 30-LETNICO
NOVO MESTO — Pred 301etius-tanovljeni mešani pevski zbor novomeškega upokojenskega društva bo ta svoj visoki jubilej proslavil s samostojnim koncertom, ki ga bodo izvedli v ponedeljek, 27. oktobra, zvečer v Domu kulture. Prireditev, s katero bodo počastili tudi novomeški občinski praznik, se bo začela ob 20. uri.
LAVRENČIČ RAZSTAVLJA
ČATEŽ — Minuli petek so v prostorih tukajšnjega proizvodnega obrata Elma odprli razstavo del akademskega slikarja Miloša Lavrenčiča. Razstava bo na ogled nekaj tednov! Pripraviti jo je pomagala Zveza kulturnih organizacij iz Trebnjega.
V koži Matetovega »Urbana
«
»široka usta, napisana v ribniščini, so bila zame pomenljiv izziv,« pravi Stane Starešinič, igralec slovenskega gledališča v Trstu — Pisatelj Miha Mate zadovoljen s Starešiničevo izvedbo in s festivalom nasploh
RIBNICA — Slovenci nikakor nismo samo povoženo in melanholično ljudstvo, kot nas mnogi prikazujejo. Znamo se tudi veseliti in se do solz nasmejati ob dobri šali. Pa tudi sami znamo biti na moč šaljivi, duhoviti in iskrivi ljudje. Humor in smeh sta pri nas tako rekoč v hiši, tako kot kruh in marsikje leskovka. O Ribničanih pa je že Levstik pisal, da znajo celo bridke resnice zavijati v prijetne šale.
Da nam gredo smešnice dobro z jezika, nič slabše pa tudi pod pero, je nedavni, prvi slovenski festival humorja, satire in karikature v Ribnici v celoti potrdil. Idejni oče te prireditve pisatelj Miha Mate pravi, da ni pričakoval, da bi se festival že prvič tako razrasel. Sprva se je celo bal, da iz vsega ne bo nič, ko pa so mu pokazali kup prispevkov, ki so se nabrali v pisarni ribniške kulturne skupnosti, se je ustrašil, da bo dela celo preveč. Bil je namreč tudi član žirije, ki ji je bilo naloženo, da mora vse prebrati in najboljše prispevke nagraditi.
»Sam najprej nisem nameraval sodelovati, ker pa je kazalo, da bo zelo malo monodram, sem tudi jaz prijel za pero.« pripoveduje Mate.
»Ponovno sem prelistal svojo prvo knjigo Široka usta, se zamislil in začel pisati monokomedijo. Pisal sem več tednov in brez daljših presledkov. Vse dogajanje sem strnil okrog ene osebe. Urbana. ki zgodbo tudi pripoveduje. Monokomedijo sem naslovil Široka usta. Celotno besedilo sem sestavi! v ribniščini, saj si Urbana, tega vedrega in šaljivega krošnjarja, nisem mogel zamisliti, da bi govoril knjižno slovenščino. Tako pa je, se mi zdi, vse bolj pristno, domače, predvsem pa bolj prepričljivo.
Želel sem, da bi to monokomedijo izvajal igralec Stane Starešinič iz Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Besedilo sem mu poslal že pred pol leta ali nekaj takega, ker mi je namignil, da bi Široka usta morebiti lahko prišla celo v repertoarni spored tržaškega odra. Predvsem pa me je zanimalo, kako bo Starešinič zvozil v ribniščini, ki je do tedaj, kar sam prizna, ni poznal. Pomagal sem mu. kakor sem vedel in znal, a je bilo vendarle vse odvisno od njega. Pred tukajšnjim občinstvom, ki svojo govorico pač najbolje pozna, bi lahko prišlo do hude polomije. Pa ni. Starešiniču sem
povsem zaupal in vedel, da bo to zmogel, in je res.«
Igralec Stane Starešinič pa pravi: »Ko sem dobil Matetov tekst v roke in ga z zanimanjem prebral, meje takoj zamikalo, da bi se spopadel z ribniščino. Že zato, ker imam to narečje za najtežje, kar jih poznam, poznam pa več narečij v Beli krajini, kjer sem doma, pa novomeško oziroma dolenjsko okoli Novega mesta, primorsko in -seveda tržaško. Pri izgovorjavi mi je veliko pomagal pisatelj, ki je celotno besedilo v ribniščini povedal na kaseto in sem ga lahko poslušal. Vendar mi to ni zadostovalo, zato sem se nekajkrat odpravil v Ribnico in prisluhnil živi ribniški govorici. Tudi na festival sem prišel nekaj dni prej, da bi lahko popravil, karseješedalo.in pred občinstvo stopil kar najbolje pripravljen.
Povedati pa moram, da sem bil prisiljen Široka usta tudi režijsko sam pripraviti, saj v Trstu nisem dobil režiserja, ki sem ga hotel. Sam sem se torej moral ukvarjati z izgovorjavo in igro. Igra zahteva, če se izvaja na odru, več statistov in harmonikarja, če pa se izvaja v kakšnem drugem prostoru, in lahko se tudi v gostilni, pa samo
Miha Mate: »Široka usta sem napisal zunaj konkurence.«
harmonikarja. V veliko pomoč mi je bil zlasti harmonikar Španov Tonček, ki igra na frajtonarici. Mislim, da sem navsezadnje le zlezel v Urbanovo kožo, vsaj tak občutek sem imel, pa tudi poslušalci so me sprejeli.
Dodal bi še tole. Prav bi bilo. da bi Široka usta videli še drugod na Dolenjskem in v Beli krajini. Rad bom prišel, če bom povabljen, in upam tudi. da mi bo razpoložljiv čas to dovoljeval. Najprej so obveznosti do domače hiše.
Lahko tudi povem, da bo moja tržaška premiera Širokih ust v četrtek, 23. oktobra, v Ricmanjah. Zanima me, kako me bodo za Ribničana sprejeli tisti, ki vedo, da sem Belokranjec.«
I.	ZORAN
Fotoslišal: Milan Markelj
STRIC, MOJO BANANO STE POVOZILI!
( dolenjski list pred 20 leti j
Bajni dohodki funkcionarjev |
Z javno objavo podatkov preprečili govorice — Po- B raba elektrike omejena — Mladoletna objestnost jg
DA BI PREPREČILI razne neutemeljene govorice o bajnih šj dohodkih naših funkcionarjev, so razni organi in organizacije začele || objavljati podatke o plačah svojih funkcionarjev. To je tudi povsem g v skladu z načelom -javnosti in z načelom javnega nagrajevanja = političnih in drugih funkcionarjev. Največji mesečni zaslužek v Zvezi š komunistov znaša 320.000 din in ga dobivajo sekretarji CK ZKJ in s posamezni politični sekretarji po republikah. Osebnih dohodki poli- g tičnih funkcionarjev se gibljejo od 70.000 do 256.000 din, predsednik = centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije ima osnovni osebni g dohodek 300.000 din in funkcionalni dodatek 90.000 din.
PRED KRATKIM JE BILA z zveznim predpisom omejena g| poraba električne energije. Omejitev je utemeljena predvsem zaradi = pomanjkanja vode, okvare nekaterih termoelektrarn, povečanja g porabe elektrike in ker proizvajamo premalo elektrike.
KER ŽIVI V KRŠKI OBČINI še vedno skoraj polovica občanov g od dohodka iz kmetijstva, so govorniki znova opozorili, daje treba g obnoviti vinograde, ki so ponekod stari že blizu 80 let. V novih g vinogradih naj bi zasadili predvsem sorte, iz katerih pridobivamo g cviček, ki je vse bolj iskano vino.
MLADOLETNICE IZ HIŠE na Bregu št. 15 gredo v svoji g objestnosti tako daleč, da na sprehajalce za Loko mečejo paradi- g žnike. Če same ne znajo ločiti šale od nesramnosti, bi jih lahko vsaj g starši poučili, kaj je prav.	g
ČEPRAV SO ŽE POJENJALE govorice, da je novomeško g gradbeno podjetje Pionir pri podražitvi gradnje sevniške šole neu- g pravičeno zaslužile, je občinska skupščina ustanovila posebno g komisijo, ki je imela nalogo, da stvari podrobneje preuči. Iz gradiva g in podatkov, ki so ji bili na voljo, je ugotovila, da že sam način g plačevanja izključuje večje napake.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA S 20. oktobra 1965) S
NEBESNA PREDSTAVA — Prejšnji petek smo imeli zares lepo priložnost opazovati popolni Lunin mrk. Nebo je bilo vedro in čisto, kot nalašč za opazovanje. Luna se je dotaknila Zemljine sence malo pred pol sedmo uro zvečer, povsem pa je potonila vanjo ob 19. uri 40 minut. Pet minut pred 21.
uro je Luna prišla iz Zemljine sence in 6 minut po 22. uri seje že bleščala v vsem svojem sijaju. Na fotografiji je prvi del popolnega Luninega mrka. (Foto: M. Markelj)
•PO §v*Eir*u
TRUD NI VEDNO poplačan. S tem so se morali sprijazniti tudi neznani zlikovci, ki so iz banke v švedskem mestu Lundu odnesli veliko železno blagajno. V gozdni tihoti so jo poskušali odpreti, a tatinski strokovnjaki so odpovedali. Blagajna se ni dala. Tako jo je kmalu našla policija. Policijski strokovnjak za odpiranje blagajn je poskušal in poskušal, vendarza-man. Potem so začeli v blagajno vrtati. Uničili so 16 svedrov, ko je Sedemnajsti končno le prevrtal kvalitetno jeklo. Blagajno so odprli in ugotovili, da je — prazna.
ŠE BOLJ ŽALOSTNO se je končal sicer hvale vreden trud mladega Richarda Steela. Fant seje hotel odpeljati iz glasbene šole, ki jo obiskuje v Londonu, vendar se je avtobus zapletel v prometno gnečo. Odložil je svojo violino ter pomagal šoferju, da je speljal. Pri tem so kolesa avtobusa šla čez fantovo violino. Toda glej presenečenje! Ko je nesrečni fant pobiral trščice nekdanje violine, je odkril prej skrito nalepko, na kateri je pisalo Antonio Stradivari 1715. Ni vedel, da je imel v svojih rokah tako slavno violino. Škoda, ki jo je utrpel, pa je bila tisti hip tudi neizmerno večja.
MEDTEM PA TRUD, ki vlagajo v svoje početje italijanski lovci, grozi pokončati vse živo v Italiji. Kot so izračunali italijanski ekologi iz števila lovcev in dovoljenega odstrela, bi lahko lovci vsako leto pobili 2.357.740.000 živali. Lovci sicer pravijo, da se še nobeno leto niso toliko potrudili in da so številke pretirane. Kljub temu pa zdaj razmišljajo, ali morda res ne bi kazalo malo znižati število dovoljenega plena.
ZAMAN JE nesrečna gospodinja iz Campobassa brskala po smeteh, ko se je vrnila z dopusta. Svojih dveh vrečk za smeti ni našla in prav tako ni našla 150 milijonov lir, ki jih je pred odhodom na zasluženi dopust skrila v vrečki za smeti. Po veselem dopustu je gospodinja najprej pospravila po stanovanju in zgledno vrgla vrečki za smeti v smetnjak, ki so ga nato komunalci spraznili. Kasnejše brskanje po mestnih smetiščih ni rodilo sadov, trud je bil zaman.
Kaj so pred	80 leti	pisa Dolenjske Novice, j
Novo mesto bo dobilo elektriko
Vinski sejem se pripravlja — Ministri padajo raz svoje sedeže — Oblasten vojaški stan more človeško družbo razdreti — Gimnazijo se bode zidalo
(O d k a r) so se vpeljali vinski sejmovi na Kranjskem, poklicano je tudi Novo mesto, da stori v tem oziru, kar je mogoče. Novo mesto je naravno središče vinorodne Dolenjske in je že zaradi tega poklicano pospeševati po najboljših močeh vinsko trgovino. Poklicano pa je zaradi tega. ker ima ugodno železnično zvezoz Ljubljano. Gorenjsko in Koroško, tedaj s tistimi kra ji, kjer se je od nekdaj dolenjsko vino rado kupovalo in točilo. Novo mesto se zaveda te svoje naloge in zato hoče zastaviti vse sile. da se vinska trgovina kolikor mogoče pospešuje in olajšuje.
(L istj c) pada z dreves, ministri pa raz svoje sedeže. Tako sc je zgodilo 'pri nas in na Francoskem. Dva nova ministra imamo. Najprej je odstopil minister za zunanje stvari grof Agenor Goluhovski; njegova politika je bila avtrijsko-nemška. pomena Slovanov /lasti Jugoslovanov jti poznal in jih ni upošteval. Zato nam ni treba žalovati za njim.
Prihaja nova doba—svetlobna
V manj kot desetletju so izumi svetlobne tehnologije prodrli vživljenje—Svetlobni računalniki že nastajajo na papirju — Pripravlja se pravi bum
Na obzorju vstaja nova doba, ki ji bo podobno kot nekdaj kamen, bron, železo dajala obeležje nova tehnologija, v katere osrčju je svetloba. V razvitem svetu so že položeni njeni temelji in prve otipljive in praktične sadove ljudje že uporabljajo v vsakdanjem življenju, na delovnih mestih, v tovarnah, najrazličnejših ustanovah, pri strokovnem delu in kajpak tudi v vojašnicah. Nova optična ali svetlobna tehnologija je zasnovana na laserjih, ultra čistih steklenih vlaknih in eksotičnih novih materialih. Vse to počasi spodriva elektronske naprave ali se združuje z njimi.
Nekateri izumi svetlobne tehnologije so se v manj kot desetletju preselili iz raziskovalnih laboratorijev v vsakdanjo uporabo po" domovih, pisarnah, tovarnah. Njihov pomen pa hkrati z vse širšo uporabo nezadržno narašča. »Pripravlja se pravi svetlobni bum. Optika bo v prihodnjem stoletju to, kar je v tem elektronika,« trdi direktor Xeoroxovega oddelka za tehnološke sisteme Robert Spin-rad.
Razviti svet ta čas vlaga na milijarde dolarjev v novo svetlobno tehnologijo in prve naprave že delujejo: svetlobna vlakna služijo kot odlične telefonske linije, laserski tiskalniki obetajo revolucijo v tiskarstvu, kreditne kartice imajo vtisnjene svetlobopisei v trgovinah laserski čitalniki odčitavajo cene. Nova tehnologija rojeva proizvode in naprave tudi za manj
vsakdanjo rabo. Kaj vse se rojeva v vojaških laboratorijih, se ve le približno, a že to, kar je prodrlo v javnost, govori, da na veliko preizkušajo svetlobne naprave. Na področju komunikacij prihaja do povezovanj poslovnih središč in njihovih oddelkov z optičnimi kabli in tako nastajajo »svetlobna« mesta z zaprtim in varnim sistemom sporočanja pomembnih in manj pomembnih informacij. V svetu tudi že tečejo priprave za polaganje prekooceanskega svetlobnega kabla, ki bo enakovreden konkurent komunikacijskim satelitom. V medicini se je laser že davno uveljavil in prav tako različne druge naprave na osnovi svetlobne tehnologije, kot so analizatorji krvi ali naprave za preiskavo notranjosti telesa.
Optična tehnologija prodira celo na kraljevsko področje elektronike — v računalništvo. V ZDA, Zahodni Evropi, Sovjetski zvezi in na Japonskem načrtujejo izdelavo optičnih računalnikov, v katerih bodo namesto elektronov delovali fotoni, kar obljublja naravnost fantasične možnosti in izjemne pocenitve v računalniški bodočnosti. Optični umetni možgani bodo delovali bliskovito in bodo grozljivo sposobni. Le za primer navedimo, daje Raegono-va vojna zvezd fantazija brez optične računalniške tehnologije.
»Dirka že teče. Nihče noče zaostati,« pravi analitik strateških informacij pri Eastman Kodaku Ben Zour, kjer podobno kot v vseh
Prodor obsevane hrane
Konzerviranje živil z obsevanjem buri duhove misleki in dobre plati postopka
Po-
(V s e lep o), pokorščina in spoštovanje vojaškega stanu, a vse kar je prav: noben stan ne sme proti drugim nastopati tako, kakor nastopa vojaški na Pruskem. To mora človeštvo in človeško družbo razdreti, ako je vojaški stan tako oblasten.
(E I e k t r i č n o) razsvetljavo dobi Novo mesto. Da vzbudi v občinstvu zanimanje za to velevažno podjetje, bo priredil g. prof. J. Reisner dvoje javnih predavani v dvorani mestne hiše. V prvem predavanju bo pokazal proizvajanje elektrike in njeno vpo-rabo /a luč in motorje, v drugem razložil vse tehnične izraze, ki naj jih pozna odjemalec električne sile.
(G. dr. D e fr a n c e s c h i) poroča, da je bila 29. sept. 1.1. deputacija pri gosp. naučnem ministru ter pojasnila zadevo glede zidanja nove e. kr. višje državne gimnazije v Rudolfovem. G. minister je obljubil, da sc bode zidalo novo poslopje.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC L novembra 1906)
Eni pravijo, da gre za »najpomembnejši napredek v zdravi prehrani po pasterizaciji«, drugi pa trdijo, da gre za »množično uničevanje zalog hrane«. Tako hudo različna so mišljenja o tehnologiji konzerviranja živil, pri kateri uporabljajo radiacijo.
Postopek so vpeljali pred več leti za konzerviranje žita in krompirja, razširili pa so ga na suho meso in svinino v začetku osemdesetih let. Letos aprila so v ZDA dovolili uporabo radiacijskega postopka za konzerviranje živil tudi za sadje in zelenjavo, razmišljajo pa že, ali ga ne bi kazalo uporabiti tudi pri perutnini in ribah. Vse to pa je bilo dovolj, da se je razburkala javnost in se je razdelil tabor strokovnjakov.
Sam postopek je enostaven. Živila, ki jih želijo konzervirati, pošljejo skozi poseben prostor, zaščiten od zunaj s svinčenimi oblogami in betonom, v njem pa živila obsevajo z gama žarki, ki jih žarči kobalt 60 ali cezij 137. Žarki so smrtnonosni za žuželke in bakterije, lahko pa tudi nekoliko zavrejo zorenje. Hrana po obsevanju ne postane radioaktivna.
Toda nedavna izkušnja s černobilsko nesrečo je ljudi dodobra prestrašila in nič kaj dosti ne verjamejo v neoporečnost tako konzerviranih živil. Strokovnjaki, ki zagovarjajo radiacijski postopek, pravijo, da je primerjanje med černobilskim sevanjem po državah Evrope in radiacijskim pos- ■ topkom za konzerviranje enako primerjanju podobnosti med tigrom in banano. Obsevano hrano je mogoče, kot zatrjujejo, takoj po postopku brez vsake škode zaužiti.
Zagovorniki obsevalnega postopka pravijo, da je to zanesljivo nadomestilo za nevarne pesticide, konzervanse in prekajevanje. S tem postopkom ljudi zavarujejo pred mnogimi bacili od trihine do salmonel. Med dobrimi platmi postopka je tudi njegova učinkovitost. Obsevana pripravljena hrana, denimo pečen piščanec, ki jo vakuumsko zapakirajo, lahko čaka na polici trgovine tudi osem let, pa bo, ko jo pogrejemo, prav tako už.itna kot prvi dan.
Nasprotniki obsevalnega postopka hrane pa pravijo, da zadeva ni tako čudovita. Prav nič ne omejuje uporabe pesticidov, saj jih v glavnem potrebujejo pri pridelavi hrane. Poznavalci tudi trdijo, da je obsevalna doza (okrog 100 kilo-radov) premajhna, da bi zaustavila zorenje sadja in zelenjave, toda če jo povečajo na učinkovito stopnjo, se živila preveč zmehčajo. Najhujše pa so obtožbe, da obsevanje povzroči kemijske spremembe sestavin hrane, ki lahko privedejo tudi do nastanka rakotvornih snovi.
In povejmo še, kako na zadevo gledajo zmerneži. Tolažijo z zgodovinskimi zgledom: 50 let je trajalo, da so gospodinjstva sprejela hrano v konzervah, 20 let, da so sprejela globoko zamrznjena živila, pa bo trajalo še kakih 5 let, da bodo obsevana živila vsakdanjost v gospodinjstvih.
drugih velikih podjetjih vlagajo čedalje več denarja v razvoj nove tehnologije in znanja, pa naj gre za katerokoli panogo industrije ali gospodarstva spoh. V mnogih podjetjih vlagajo že občutno več denarja v raziskavo na področju svetlobne tehnologije kot v elektroniko.
Zgovorne so tudi številke. V ZDA so lani vložili najmanj milijardo dolarjev v optične raziskave. To je veliko denarja. Vendar pa v novi tehnologiji prednjačijo Japonci, ki so lani dali kar 3 milijarde dolarjev za optične raziskave. V zaupnih zahodnih krogih se govori, da vse prekaša Sovjetska zveza, ki daje menda desetkrat več denarja v optične raziskave in je že daleč prodrla prav v svetlobnem računalništvu. Zahodnoevropske države in Kanada pa tako veljajo za države, ki so prve stopile na novo pot in v okviru svojih možnosti uspešno raziskujejo naprej.
Sliko prodora nove tehnologije kažejo tudi ekonomska gibanja. Letos naj bi gospodarstvo razvitega sveta ustvarilo okrog 10 milijard dolarjev dohodka v optični industriji. Za primerjavo navedimo, da bo industrija elektronike ustvarila več kot 200 milijard dolarjev dohodka. Toda dohodek v optični industriji bo rasel, kot kažejo analize, s stopnjo od 30 do 50 odst., medtem ko bo v elektronski industriji rasel za5do lOodst.Vsepa kaže, daje med obema vejama industrije le ozka ločnica in da se združujeta, oziroma povezujeta. Strokovnjaki govore že o opto-elektroniici.
In v čem je osnovna prednost svetlobne tehnologije? Za razliko od elektronov, ki potujejo po vodnikih, kot so baker, aluminij, zlato ipd., ter često motijo in vplivajo drug na drugega, pa fotoni tečejo po vzporednih linijah in lahko potujejo tudi eden skozi drugega, ne da bi se motili. Pomembno je tudi to, da svetloba lahko prenese neprimerno več natančnih digitalnih signalov, in to hitreje in na-večje razdalje kot radijski valovi ali podobni elektronski pulzi. Lep primer zmogljivosti svetlobne tehnologije imamo v telefoniji. Kot las tanek snop svetlobnih vlaken prenaša lahko toliko telefonskih linij, kot jih prenaša 625-žilni bakreni kabel. Pri tem je prenos z optičnim kablom neprimerno čistejši in natančnejši. Prihodnje leto se bomo lahko pogovarjali iz Evrope v Ameriko že po svetlobnem kablu, po katerem bo hkrati teklo 38.000 istočasnih pogovorov ali prenosov računalniških podatkov. Sedanji kabel prenese le 9.000 pogovorov.
Nova tehnologija je torej zares na nezaustavljivem pohodu.
MiM (Vir: Time)
Tunolov ogroža delfine
V ribiških mrežah konča na tisoče delfinov — Nov način lova — Pametne živali bežijo
Ribiči, ki imajo bogate izkušnje z visokega morja, vedo, da bodo pod jatami delfinov skoraj zanesljivo zajeli tudi veliko jato tunov. Pri tem pa jih seveda prav malo skrbi, če lovu na tune žrtvujejo delfine. Ko namreč mrežo zapro, zajamejo tudi delfine, ki pa kot morski sesalci ne morejo ostati dolgo pod vodo, ne da bi se zadušili. In tako vsako leto ribiči uničijo na tisoče delfinov. Te živali pa slove kot izredno inteligentne. zato jih ljubitelji narave in sploh življenja skušajo zaščititi.
Akcija zaščite delfinov pri lovu na tune seje začela že leta 1972, ko je v mrežah poginilo 304.000 de-finov. Takrat je še krožilo geslo: Bi ubili Flipperja za sendvič s tunino? (Flipper je priljubljeni delfin iz televizijske nadaljevanke, znane tudi našim otrokom). Pritisk javnosti je bil dovolj močan.
da so v ZDA izglasovali zakon o zaščiti morskih sesalcev, po katerem naj bi ribiči močno zmanjšali število lovu žrtvovanih delfinov. Toda tudi največje število, ki ga dopušča zakon (okrog 20.000), je še vedno previsoko. Povrhu vsega pa se ga ne držijo, zatrjujejo predstavniki Zelenega miru in borci za ohranitev in zaščito narave.
Lepši časi pa že prihajajo. Z novim načinom lova, pri katerem mrežo zategnejo v elipsasti, ne krožni obliki, omogoča, da večina delfinov lahko uide iz mreže. Seveda jih morajo ribiči v pomožnih čolnih nagnati na zadnji konec mreže.
Sicer pa so delfini že pokazali, da so zares pametne živali: radi se igrajo okoli ladij in manjših jaht, toda na območjih, kjer lovijo tune, izginejo kot kafra takoj, ko se pokaže ribiška ladja.
NAGRADA V SOTESKO
Žreb je za uspešno rešeno predzadnjo nagradno križanko izbral JANEZA VOVKA iz Soteske in mu za nagrado dodelil knjigo Bratka Krefta Kranjski komedijanti. Ta komedija slovi kot eno najboljših dramskih del znanega ustvarjalca Krefta, za branje pa je toliko bolj zanimivo, ker razkriva čas delovanja Zoisovega kroga.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 31. oktobra na naslov:	Uredništvo
Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 39.
PR23SCE
HT3SL3
Vsa naša dejanja imajo psihološke motive, zavedne ali nezavedne.
A. PUHAR
Najdragocenejši kapital, s katerim družba razpolaga, se skriva v človeških glavah in rokah.
JAN MAKAROVIČ
Ljudje se sramujejo; vsega najlepšega jih je sram, najbolj pa jih je sram ljubezni.
I. CANKAR
Vsak človek je cilj svojega življenja, ne pa sredstvo družbe, države, vesolja, materije ali bogov.
T. STRES
NEKAJ MISLI B. ŠTIHA
človek, ki se zase boji, se boji smrti — če pa za ljudi živiš in delaš, živiš naprej v delu in življenju in otrocih, sam le odideš, se umakneš.
Socializem je v svojem jedru moralno in kulturno vprašanje.
Zgodovina se ne uresničuje v programskih načelih, marveč v človekovih dejanjih.
Edina meja, ki jo sodobni svetovni človek še lahko prestopi brez vizitke, izkaznice, potnega lista, kavcije, je tista, ki loči življenje od smrti.
Vsak, ki umira, odhaja s tega sveta sam, osamljen in zapuščen.
Raj, ki nanj čaka večina slovenske populacije, je le skrajna mizerija predmetnega in porabniškega sveta.
Bangkok tone
Mesto in reka se nista dobro ujela — Kanal
Bangkok oziroma Krung Thep, kot se zdaj pravi temu velikemu tajskemu mestu, se počasi pogreza in je zato vse bolj ogrožen s poplavami. Prejšnji mesec so se v tem mestu zbrali ekologi in drugi strokovnjaki ter skupaj s politiki prisluhnili velikim načrtom, ki jih pripravljajo, da bi rešili mesto in njegovih 5,5 milijona prebivalcev.
Pogrezanje mesta je namreč posledica človekovega rušenja občutljivega ravnovesja, ki. je tisočletja vladalo med reko Čao Fraja in prebivalci na njenih bregovih. Bolj ko se je Bangkok razvijal in širil, bolj se je rušilo ravnovesje. Zvrtali so na stotine novih arte-ških vodnjakov, poraba vode pa je znižala podtalnico do te mere, da so se tla začela sušiti in strjevati. Mesto se je tako pod lastno težo začelo počasi pogrezati. Ker po reki ob deževnem obdobju pridrve tudi velike vode in od morja visoka plima, je mesto večkrat poplavljeno. Nekaj poplav je bilo v preteklih letih naravnost katastrofalnih. Bangkočani se ob pogrezanju mesta boje. da bo prihodnje srečanje visoke plime in visokih večnih voda za mesto usodno.
Rešitev pred poplavami vidijo v sistemu zapornic in umetni drugi strugi, po kateri bi tekla polovica rečne vode. Nekaj podo.bnega so pred petimi leti zgradili Dunajčani in mesto zavarovali pred poplavami Donave. Živeti kot nekdaj pa najbrž res ni več mogoče.
NAGRADNA KRIŽANKA
org
SPOJINA
MESTO V NORMANDIJI
IRSKA
REPUBL
ARMADA
TIP ST.BR.HISE
ST. GR KIPAR
LANENA
OBLAČILA
ZVER/
NARAŠČANJE GLADINE MOR. VODE
TEKMEC
GR.CRKA
NEMŠKA
POPEVKA-
RICA/
BRINOVEC
BRINOV LES/ GLASBENIK
TRANSPORT
DODATEK/
JEZ
RUS.
urni I PISATELJ iTiCnn	(V	J	UT
VOTLA
AM.DR2AVA
(ORKLj/SVIC.
ZIMSKO-
ŠPORTNO
MESTO V SEV. IT ALU I
MILANSKA
OPERA
AVT.
OZNAKA
mAKARSKE
POL/ UTEMELJITELJ NORV. JEZIKA •
NAJLAŽJI
KEM. ELEME.
JPUNJ/
VARNOSTNI
SVET
ŽENSKI
f?i *°
SEST.: •I !!™R
PTIC
PEVEC
VRBA/
HERCEGOVEC
POSREDNIK/ MESTO V MEOJIMU-RJU
PEVEC
PESTNER/
SORA
MAKEDON-
<;yn MPSTf)
RISTO
SAVNIK/
MAUK
OVALNA
Clfi cru
TRNOVO
GRMOVJE
OBLIKA
Čistega
OGLJIKA
JAP.
LUKA
Novo orožje v boju z rakom
Medicinski raziskovalci so dosegli izjemne uspehe pri zdravljenju raka z novim imunoterapevtskim postopkom, vendar zaenkrat le pri miših  _
Rak na črevesju, ki seje že razširil na jetra, je bil stoodstotno ozdravljen in rak na črevesju, razširjen na pljuča, so ozdravili petdeset-osdstotno. Takšnih izjemnih uspehov pri svojih pacientih ne more zapisati prav nobena, še tako sodobno opremljena klinika na svetu. Žal, da ne gre za ljudi, pač pa le za zdravljenje rakastih obolenj pri miših. In vendar je takšen uspeh pri sicer neozdravljivih oblikah raka nekaj izjemnega tudi zgolj na živalih.
Z uspehi se je pohvalil v svojem znanstvenem poročilu dr. Števen Rosenberg z narodnega inštituta za raka v ZDA. Tako je znani medicinski raziskovalec šokiral javnost že v tretje. Prvič, ko je sporočil, da ima predsedsednik Reagan raka, drugič, ko je objavil poročila o zdravljenju raka z naravnimi snovmi za spodbujanje imunskega sistema, in tretjič z že omenjenim poročilom. Nova snov, s katero je zdravil obolele miši, se je izkazala izredno učinkovita. Vendar je strokovnjak previden in noče zbujati takojšnjega upanja pri trpečih ljudeh.
»Delali smo samo z mišmi in so stvari, ki delujejo samo pri njih, pri ljudeh pa ne,« pravi dr. Rosenberg.
Toda strokovnjaki v narodnem inštitutu za raka so že osamili podobno snov, ubijalsko za rakaste celice, tudi pri ljudeh. Zato je pričakovati, da bodo dobili uradno dovoljenje za klinično poskusno zdravljenje že v naslednjem letu.
Novi postopek je oblika imuno-terapije, torej poskusne tehnike, ki jo strokovnjaki raziskujejo in razvijajo zadnjih pet let kot nadomestilo za kirurško, kemote-rapevtsko in radiacijsko zdravljenje rakastih obolenj. V osnovi gre za prizadevanja, kako spodbuditi človeški organizem z njegovimi naravnimi rezervami, da premaga raka. V človeškem organizmu so take snovi denimo interferon, interlevkin. Toda te snovi so zelo redke in v neznatnih količinah. Ce zdravniki želijo obolelega okrepiti za boj z boleznijo in mu omogočiti, da jo premaga, mu morajo te naravne snovi dodajati. Pri tem so dosegli nekaj zanimivih uspehov že tudi pri ljudeh.
Lanski poskusi dr. Rosenberga so dali presenetljivo dobre rezul-
tate. Neicaj bolnikov z rakom je zdravil tako, da jim je dodajal po zapletenem postopku interlevkin 2. Tumorji so se občutno zmanjšali ali tudi povsem izginili. Žal je postopek poleg visoke zahtevnosti tudi zelo drag in ga ne morejo izvajati, kjerkoli bi želeli. Tako. lahko zdravijo le peščico ljudi, čeprav je pritisk na kliniko zelo velik. Preveliko navdušenja nad interlevkinom 2 pa zbijajo neprijetni in škodljivi stranski pojavi.
Z novim postopkom, o katerem je dr. Rosenberg poročal, naj bi preprečili tudi nevarne stranske pojave. Poglejmo, kako je potekalo poskusno delo v laboratorijih, kjer so zaenkrat zdravili le miške.
Najprej so v tumorjih ugotovili prisotnost tako imenovanih T limfocitov. To so celice, ki jih organizem proizvede, da bi uničil rakaste celice. Vendar pri razvitih rakastih obolenjih teh snovi še daleč ni dovolj za učinkovit boj s podivjanimi celicami in so dejansko nemočne. Rakasto tkivo so izrezali iz miši, ga obdelali z interlevkinom 2 in tako dobili celo kolonijo protirakastih telesc, ki jim pravijo TIL, kar je kratica za angleške besede tumor infiltrating lymphocytes (limfociti, ki vdirajo v tumor). V koloniji so rakaste celice propadale, množila pa so se telesca TIL.
Fo 15 dneh so milijone telesc TIL vbrizgali v miške. V mišjem organizmu pa se je potem začelo zelo zanimivo dogajanje. Protira-kasta telesca so poiskala tumorje, ki so se po organizmu razširili od prvotnega, in jih napadle. Dejavnost in učinkovitost protira-
kastih telesc TIL so krepili z dodajanjem interlevkina 2, vendar so bile količine te snovi desetkrat manjše, kot bi bile potrebne, če bi miši zdravili po postopku iz lanskega leta. Zaradi tega so bili tudi stranski učinki zdravljenja občutno manjši. Miškam so dajali poleg tega še ciklofosfamid, ki naj bi po mnenju dr. Rosenberga deloval kot zaščitnik telesc TIL. da jih imunski sistem v mišjem organizmu ne bi začel zavračati. In rezultati so bili, kot smo že zapisali, izjemni.
Zastavlja se vprašanje, ali bo novi imunoterapevtski postopek primeren tudi za ljudi. V osnovi naj bi bil, ni pa še znano, ali bodo protirakasta telesca TIL enako učinkovita tudi v človeškem organizmu. kot so v mišjem. Če se bo izkazala da so, potem imajo zdravniki močno orožje v rokah. S protirakastimi telesci TIL bodo po končanem kirurškem posegu lahko učinkovito uničili vse rakaste zasevke, torej zlo, ki mu doslej niso bili prav posebno kos, kajti rak je pogosto ponovno vzniknil na drugih organih bolnika, zdravljenega s kirurškim posegom.
Medicinski raziskovalci so Ro-senbergovo poročilo sprejeli z velikim navdušenjem. Zdi se, da so končno le stopili na pravo pot in da se je odprl zares širok pogled na dogajanje v organizmu, obolelem za rakom.
»Zdaj zares začenjamo razumeti, kaj se pri raku dogaja. In to znanje začenjamo tudi uporabljati,« je poročilo komentiral medicinski raziskovalec Allan Hess.
MiM
(Vir: Time)
»LABOD« tovarna obiačil NOVO MESTO DSSS
Komisi ja za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavija prosta aeia m naioy9 'v iaCunSKGm ComJU.
I. SAMOSTOJNEGA ANALITIKA:
Pogoji: —VII. stopnja izobrazbe, dipl. inž. organizacijsko
računalniške smeri ali
dipl. ekonomist smer informatika
— 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah ali
— VI. stopnja izobrazbe, inž. organizacijsko računalniške smeri
ali
ekonomist, smer informatika
— 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
— poskusno delo 3 mesece
II. ORGANIZATORJA BAZE PODATKOV:
Pogoji: — VII. stopnja izobrazbe, dipl. inž. organizacijsko
računalniške smeri ali
dipl. ekonomist, smer informatika
— 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah ali
— VI. stopnja izobrazbe, inž. organizacijsko računalniške smeri ali ekonomist, smer informatika
— 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
— poskusno delo 3 mesece
III. APLIKATIVNEGA PROGRAMERJA:
Pogoji: —VI. stopnja izobrazbe, inž. organizacijsko računalniške smeri ali druga ustrezna smer
— 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah ali
— V. stopnja izobrazbe, tehnik — smer naravoslovna matematična
— 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
— poskusno delo 3 mesece Delovno razmerje je za nedoločen čas.
Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov:
»LABOD«, tovarna oblačil Novo mesto, Cesta herojev29, kadrovsko-socialna služba. Kandidate bomo o izidu pisno obvestili v 30 dneh po izbiri.
888/43-86
Na podlagi odločbe 2. odstavka 504. člena in 1. odstavka 505. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76) ter 73. člena samoupravnega sporazumao združitvi v obrtno zadrugo in na podlagi določb XI. poglavja statuta Obrtne zadruge »SOUVENIR« razpisna oaritetna komisija objavija:	RAZp|S
za izbiro in imenovanje individualnega poslovodnega organa — direktorja Obrtne zadruge »SOUVENIR«. Kandidat mora razen pogojev iz 511. člena zakona o združenem delu izpolniti še naslednje pogoje:
1. da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali upravnopravne smeri z najmanj 5 (pet) let delovne izkušnje na vodstvenih delih in opravilih v gospodarstvu,
2. da ima organizacijsko sposobnost,
3. da odda komisiji krajši ekonomski elaborat o planskih razmerjih razvoja obrtne zadruge v mandatnem roku.
Kandidati naj za vse druge informacije pokličejo po telefonu na številko 068-69 524.
Pisne ponudbe z vso zahtevano dokumentacijo pošljite najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov:
»SOUVEN IR«, Obrtna zadruga v ustanavljanju, 68261 Jesenice/Dol. št. 9., za razpisno komisijo.	889/43-86
Delovna organizacija AGROTEHNIKA — GRUDA,
proizvodnja, notranja in zunanja trgovina, servisi, n. sol. o. Ljubljana, Titova 38 — 40 Komisija za delovna razmerja TOZD PROIZVODNJA n. sol. o.
Ljubljana, Titova 40
objavlja prosta dela in naloge v pitališču govedi — farmi v Globokem pri Brežicah
DELAVCA — HRANILCA IN OSKRBOVALCA ŽIVINE (2 delavca)
Pogoj: končana osnovna šola, opravljen izpit za vožnjo traktorja ter 1 leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Pisne vloge sprejema DSSS kadrovska služba Ljubljana, Titova 38, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo obvestili v desetih dneh po izbiri.
Pojavi socialne anarhije, nasilja, korupcije ipd. so samo odgovor množic na enako ravnanje vladajočih vrhov, na njihovo neupoštevanje zakonov, korupcijo, zlorabo in samovoljo.
A. SEKULOVIČ
Sodobni človek je odtujen . od sebe, od soljudi in narave. Spremenjen je v bla go, svoje življenjske moči pojmuje kot naložbo, ki mu mora prinesti največji možni dobiček.
E. FROMM
Tudi pisanje številk mu ni šlo, a izračunati je znal, kolikor mu je bilo potrebno, in to kar precej1 natančno.
Ko je nehal tuhtati in beležiti, je koledar in papirje spravil in si začel tlačiti pipico s tobakom. Med tem je pogledoval Matevža, ki je ležal za pečjo na klopi in se delal, kot da spi. Ko si je Osojnik natlačil pipico in jo prižgal, seje Matevžzganil in rekel: »Oče, jutri bo semenji dan!«
»Vem. In kaj?«
»Tako sem mislil, če bi postavili na semenj ta težke vole?« je Matevž začel otipavati očeta.
»Ha, ta težke vole, navajene dela, bi postavil na semenj! Pa ravno zdaj, ko jih bomo najbolj potrebovali za spomladansko oranje! Kdo se bo dajal z junci in jih privajal na delo? Ti prav gotovo ne. ker boš medtem spravljal les v dolino! Sedem nas je pri hiši, a samo še vidva s Polono sta sposobna junce krotiti in jih navajati na delo. Kar poglej, mati čaka samo še, kdaj ji bomo svečo prižgali in zatisnili oči, Mihola daje bolezen čedalje huje, Spela je stara in gluha, Meta je komaj sposobna za plet in okopavat, mene je to zimo oplelo, da sem zanič...«
»Pa vendar bi poizkusili! Za kakšen aan bi se odtrgal od vožnje in pomagal junce ukrotiti. Ko bi jih upehali, bi potem
že nekako sami,« je Matevž skušal pregovoriti očeta.
»Zakaj toliko rineš s prodajo volov? S prodajo lesa se bomo že toliko opomogli, da ne bo sile prodajati volov!«
»Oče, potrebovali bomo denar!«
»Če bo šlo vse po sreči, se bomo s prodajo lesa izvlekli, se je Osojnik upiral prodaji volov.
»Letos bomo potrebovali nekaj več denarja kot za vsakdanje potrebe,« je Matevžu ušlo iz ust.
Osojnik je osupel obstal pred Matevžem. »Kam namiguješ? Špela te je popoldne videla, ko si zopet zavil v Grabnarjevo gostilno. Pa kako 'se ti je mudilo!«
Oče, ne obsojajte me prehitro! Toliko vam povem, da bomo letos potrebovali nekaj več denarja, brez nepotrebne potrate!«
»Le zakaj neki? Za kmetijo prav gotovo ne. Imamo gepelj, slamoraznico, mlatilnico, žago, mlin. Kaj bi še rad?« je Osojnik vrtal v sina.
»Za zdaj vam tega še ne morem povedati, dokler ne speljem vsega lesa v dolino.«
»Do takrat pa naj tudi voli ostanejo pri hiši!« je Osojnik odločno zaključil pogovor, iztrkal pipico in odšel v kamro
T udi Matevž se je vzdignil in nameraval v posteljo. Ko je bil že pri mizi, da ugasne petrolejko, zaškripljejo kamrina vrata in na vratih se pojavi Osojnik v samih spodnjicah.
»Veš Matevž, na semenj pojdeva vseeno, naj peljeva kaj prodati ali ne! Vedi, semenj ni samo za sklepanje kupčij, ampak je tudi prilika za sklepanje poznanstva in prijateljstva. Tam zveš marsikaj. Kakšne so cene in kako svet pelje. Ce tičiš samo tu gori, nič ne zveš.«
»Oče, vse to ste lepo in prav povedali, toda tokrat ni časa za pohajkovanje po sejmu. Moram čimprej speljati les, da pridemo do potrebnega denarja,« je odločno odvrnil Matevž.
»Imaš tudi prav,« je mlačno odvrnil Osojnik. Videlo še je, da mu ni vseeno.
Drugi dan se je Osojnik že navsezgodaj odpravil v dolino. Čeprav je težko hodil, je odklonil konja, češ, kaj bi jemal konja, ko še dvema ne more veliko naložiti. Pot je slaba, ponekod je zlizano kamenje, da se še ostra podkev komaj ujafhe, ponekod je zopet blata, da komaj prazen voz potegneta iz njega.
Matevž se je zagnal v delo in garal kot črna živina. Priganjal je konje, da je opravJ dve vožnji na dan.
POTA
m st ti?
Za uboj ženice 10 let zapora
Visoka zaporna kazen 38-letnemu Ivanu Zupančiču iz Šalke vasi pri Kočevju — Zgončeva izkrvavela zaradi številnih ran in vreznin
KOČEVJE — 38-letni Ivan Zupančič iz Šalke vasi pri Kočevju, ki ga je obtožba javnega tožilca bremenila za uboj Ljudmile ZgoncizStarecerkvepri Kočevju, je bil te dni pred sodiščem v Kočevju spoznan za krivega in za to dejanje obsojen na 10 let zapora. Sodba še ni pravnomočna.
dežurni
poročajo
IZ VOZILA IZGINIL AVTORADIO— Neznan storilec je 12. oktobra vlomil v osebni avtomobil, ki jestalpa-rkiran pred metliško kinodvorano. Neznanec je iz avtomobila, ki je last Matjaža Rusa iz Metlike, odvil in odnesel avtoradio znamke »Abba«, vreden kakih 70 tisočakov. O neznancu še ni nikakršnih vesti.
S TATVINO OB NAJMANJ 400 TISOČAKOV — V času med 13. in 15. oktobrom je neznan vlomilec obiskal stanovanjsko hišo 53-letnega Viktorja Cujnika v Regerči vasi pri Novem mestu. Časa za temeljit pregled je očitno imel dovolj, saj je iz hiše odnesel le najvrednejše. Cujnikovi so bili ob zlato zapestnico, zlat ženski prstan, obesek iz zlata v obliki deteljice, zlate uhane, izginilo je tudi več zlatih prstanov, ob njih pa še televizor znamke Sharp in radiokasetofon znamke Schaub Lorenz. Kot že rečeno, je Cujnik oškodovan za najmanj 400 tisočakov, za storilcem pa še poizvedujejo.
PREHITEVAL V ŠKARJE
KOČEVJE — 9. oktobra ob 9.30 je vozil 21-letni Andrej Lovšin iz Rakitnice s pejčkom po magistralni cesti proti Kočevju. Na Bregu je prehiteval v škarje in se zaletel v nasproti vozeči avto Lada. ki ga je vozil 27-letni Miaz Brkič iz Mlake. Poškodovani so bili Lovšin, Brkič in sopotnik v Lovšinovem avtu Milan Vidervol iz Rakitnice. Vse so prepeljali v zdravstveni dom v Kočevju, nato pa v ljubljansko bolnišnico. Lovšin je bil v svojem avtu tako ukleščen, da so ga rešili šele gasilci iz Kočevja. Na vozilih je za okoli 850.000 din škode.
Sojenje je bilo pred tedni prekinjeno zaradi zahteve Zupančičevega branilca, naj se neposredno zaslišijo tudi izvedenec psihiater in še nekatere priče. Zagovornik je namreč skušal dokazati, da je bil Zupančič v času storitye dejanja morda neprišteven. Psihiaterprofesordr. Jože Lokar iz Ljubljane pa je poudaril, da so merila za neprištevnost zelo stroga in da po njih Zupančiča ni . mogoče spoznati za neprištevnega.
TO IN ONO IZ INŠPEKTORJEVE BELEŽNICE
• Pred kratkim so se sestali predstavniki posavskega medobčinskega inšpektorata, skupnosti posavskih občin in predsednika izvršnih svetov Krško in Sevnica. Na sestanku so inšpektorji predstavnike družbenopolitičnih skupnosti seznanili s težkim materialnim položajem inšpekcij in s težavami pri delu. Dobili so zagotovilo, da bodo posavske občine pomagale rešiti finančne stiske, prav tako pa tudi pomoč pri nabavi avtomobilov.
• Tržni inšpektor medobčinskega inšpektorata za Posavje je v Preskrbini prodajalni v Leskovcu odkril tri kartone margarine, ki je bila nepravilno skladiščena. Zaradi tega je bila seveda neprimerna za uživanje in so jo morali trgovci umakniti iz prodaje.
• Mesarji v Posavju očitno raje plačujejo mandatne kazni, kakor pa da bi si priskrbeli slikovna ponazorila, kakšne sorte mesa prodajajo. Teh ponazoril namreč niso nabavili, čeprav inšpektorji izrečejo več mandatnih kazni na mesec. Kazni padajo tudi zaradi tega, ker meso ni razvrščeno. po kvaliteti, ampak so bolj kvalitetni kosi pomešani s slabšimi. Inšpektorji obljubljajo, da bodo še naprej vztrajali pri kaznih.
V tem primeru pride teoretično v poštev le motnja zavesti, vendar kaže, da ni šlo niti za hudo motnjo.
V zaključnem govoru je tožilec v celoti vztrajal pri obtožbi, da je Zgončeva izkrvavela zaradi številnih poškodb (vreznin in vbodov), kijihji
V POŽARU ZA MILIJON ŠKODE
VELIKI SLATNIK — 13. oktobra ob 15. uri je prišlo do požara na gospodarskem poslopju 53-letnega Franca Košmerlja z Velikega Slatnika. Kaj je povzročilo požar, še ni znano, ogenj pa je uničil ostrešje gospodarskega poslopja in 7 ton krme. Hitremu posegu gasilcev novomeškega zavoda za požarno varnost, vaščanov in članov PGD Potov vrh—Slatnik pa gre zahvala, da so iz poslopja lahko rešili živino, traktor in orodje. Škode je za milijon dinarjev.
PREVRAČAL SE JE Z VOZILOM
NOVO MESTO — 20-letni Robert Barbič iz Otočca seje v nedeljo zjutraj nekaj po 3. uri peljal z osebnim avtom po Cesti herojev v Novem mestu proti centru. Ko je privozil mimo križišča s Cankarjevo ulico in Ulico talcev, gaje pričelo zaradi prevelike hitrosti zanašati, avtomobil pa seje preko robnika prevrnil in pristal na bližnjem vrtu. V nezgodi se je voznik laže ranil, njegov sopotnik, 23-letni Matjaž Pavkovič iz Otočca, pa teže. Materialne škode jeza 250 tisoč dinarjev.
OTROK ZANETIL OGENJ
ŠENTJOŠT — V petek okoli 16. ure je prišlo do požara na gospodarskem poslopju 56-letnega Jožeta Gazvode v Šentjoštu pri Stopičah. Ogenj je uničil ostrešje kozolca v velikosti 6 krat 15 metrov in tono krme. Preiskava je pokazala, da je požar zanetil štiriletni otrok, ki seje igral z vžigalicami. Škoda je ogromna, ocenjena je na kar 2 milijona dinarjev, požar pa so gasili stopiški gasilci in uslužbenci novomeškega zavoda za požarno varnost.
Osveščenost preprečuje požare
V Celulozi veliko dajo na preventivno delovanje — Ta mesec skupna gasilska vaja
KRŠKO — »V preteklih letih smo veliko naredili glede spoštovanja požarnovarnostnih predpisov. In to ne s prisilo, ampak sstalnim opozarjanjem, seminarji in pregledi. Zato lahko rečem, daje pri nas osveščenost v tem smislu kar velika in seveda tudi potrebna. V naši tovarni teče proizvodni proces, v katerem je nevarnost požara stalna spremljevalka,« je povedal Jože Žagar, pooblaščeni de« lavec za varstvo pri delu v krški Celulozi.
Vendar tudi v Celulozi niso brez problemov. Najhuje je, ker je tovarna lokacijsko utesnjena. V zadnjih letih se je širila, pravih skladišč za surovine pa niso zgradili. Najbolj problematično jeskladiščenjenevar-nih snovi, vnetljivih tekočin in plinov. Vendar bodo v teku leta preuredili skladišče za natrijev klo-
Jože Žagar
rat in za žveplo, kjer je prihajalo najbolj pogosto do začetnih požarov. Natrijev klorat bodo poslej hranili v raztopini, parno vleko lokomotiv pa bodo nadomestili z dizelskimi lokomotivami, tako da se bo nevarnost požara v skladišču žvepla precej zmanjšala. Veliko težav imajo tudi s skladiščenjem gotovih izdelkov. Zaradi uvoza papirja iz Sovjetske zveze je povpraševanje po
Z AVTOM V KOLPO
OSILNICA — Dragan Popovič iz Delnic je 14. oktobra okoli 19. ure zapeljal z avtom v Kolpo v Starih mal-nih pri Osilnici, prav sredi kajak proge. Nesreči je botrovala tema, megla, predvsem pa slaba cesta. Ko seje izogibal tropu košut pa cesti, je zapeljal na pesek in nato je avto padel 3 m globoko v Kolpo in se zagozdil med kamenjem. Pavlovič, ki se je le lažje poškodoval po roki in nogi (na srečo je bil privezan s pasom), je prespal pri zasebniku, uničeni avto pa so naslednje jutro s traktorjem izvlekli iz Kolpe.
papirju iz krške papirnice na domačem trgu manjše. Posledica tega je, da so vsa skladišča do kraja natrpana. Založene so tudi transportne poti in hidranti. Zato seje seveda nevarnost požara povečala, možnost hitrega in učinkovitega ukrepanja pa zmanjšala.
»Medtem ko lahko pohvalim naše domače delavce, ki se v celoti drže pravil pri delu in na območju tovarne tudi ne kadijo, kar je prepovedano, imamo težave z delavci, ki prihajajo
• Še v tem mesecu bodo opravili skupno vajo prostovoljnega gasilskega društva Celuloza in poklicne gasilske enote Krško, kije nastala iz nekdanje Ce-lulozine gasilske enote. Sodelovala bodo tudi okoliška gasilska društva in pa delavci. Precej skrbi posvečajo v Celulozi tudi opremljanju gasilcev. Gasilska enota v Tovarni embalaže v Brestanici je letos dobila novo motorno brizgalno in nekaj druge opreme.
od drUgod. Pa ne gre samo za kajenje! Kadar izvajalci od drugod varijo ali počnejo kaj podobnega, bi
PEŠCA ZBIL
HRIB — 22-letni Silvester Cimer-mančičseje 15. oktobraob5.30peljalz osebnim avtom od doma na Hribu pri Orehku proti Novemu mestu. Zaradi goste megle je bila med vožnjo zmanjšana vidljivost, poleg tega pa seje na vetrobranskem steklu nabirala rosa. Ko jo je voznik hotel očistiti, ga je zaneslo na levo, da je trčil v pešca, 47-letnega Janeza Golobiča iz Šentjošta. Slednjega je ob nezgodi odbilo na travnik, kjer je obležal hudo ranjen.
NEPREVIDNO
MRTVICE PRI KOČEVJU — 10. oktobra ob 9.30 je 37-letni Matija Glad iz Kolarjev stopil iz avtobusa in nato pred avtobusom prečkal cesto. Takrat je iz ribniške smeri pripeljal z golfom Janči Šolar, 25 let. iz Ribnice, zadel pešča in ga zbil. Čeprav je vse kazalo na hudo nesrečo, seje končalo razmeroma srečno: pešec je bil le malo poškodovan po glavi.
morali o tem obvestiti gasilce, da bi postavili gasilsko stražo. Kot nas učijo izkušnje in spomin na veliki požar na papirnem stroju št. 2 leta 1982, ni odveč velika previdnost. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da papir v balah ne gori, so znani primeri, koso posvetu pogorele cele tovarne papirja. Zato je nujna stalna previdnost, in ne samo v mesecu požarne varnosti,« poudarja Žagar.
J. S.
Drnovo je prekril prah
V asfaltni bazi Drnovo morajo nadomestiti filtre do 25. oktobra
KRŠKO — Asfaltna baza novomeškega Cestnega podjetja v Drnovem v teh dneh dela s polno paro. Žal se rezultat i nj enega delovanja ne bodo poznali samo na cestah, kjer cestarji pred zimo polagajo zadnje krpe asfalta, ampak tudi na okolju.
Vaščani Drnovega so namreč obvestili posavski medobčinski inšpektorat, da se iz peči asfaltne baze poleg dima dviga tudi precej prahu. Prah je domala prekril rastlinje v krogu enega kilometra. Pridelki so seveda neužitni tako za ljudi kot za živino.
Kot so povedali na medobčinskem inšpektoratu v Krškem, traja tako stanje že štirinajst dni. Do večjega izpuščanja prahu pa je prišlo zaradi tega, ker stara peč dela brez filtra, v ostalih pečeh pa so filtri zanič. V asfaltni bazi so inšpektorjem zatrdili, da so filtre naročili v Kovinarski, ta pa jih ni mogla izdelati, ker v livarni v Dobovi še niso odlili delov zanje. Dobili so zagotovilo, da bodo filtre namestili v štirinajstih dneh. Če filtrov ne bodo namestili do 25. oktobra, bodo inšpektorji bazo zaprli.
O onesnaževanju okolja je bil obveščen tudi krški izvršni svet, ki se je strinjal, da sedaj še ne bi bilo umestno zapreti asfaltne baze. Zaradi takega ukrepa bi bili namreč prizadeti vsi tisti občani, ki čakajo na asfaltne prevleke, in to ne samo v krški občini.
J. S.
je prizadejal obtoženec, katerega presoja pa je bila takrat zaradi vinjenosti in njegovih skromnih inteligenčnih zmožnosti bistveno zmanjšana. Zagovornik pa je menil, daje premalo trdnih dokazov za izrek obsodbe.
Sodni senat je razsodil, da je Zupančič kriv in ga je obsodilo za to dejanje na 10 let zapora. Preklicalo mu je tudi že prej izrečeno pogojno kazen in ga obsodilo na enotno kazen lOlet in mesec dni zapora. V to kazen se mu šteje tudi čas, ki ga je prebil v priporu. Razen tega ga je obsodilo na varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma in tudi na plačilo odškodnine trem hčeram pokojnice, in sicer vsaki po nekaj nad 330.000 din z 73-odstotnimi zamudnimi obrestmi od 12. maja letos dalje. Za zahtevek preostale odškodnine pa so prizadete napotene na civilno pravdo. Zupančiču se pripor podaljša do pravnomočnor sti sodbe.
Sodba je bila sorazmerno stroga. Sodni senat je namreč pri izreku upošteval tudi dejstvo, ki gaje navedel tožilec v svoji zaključni besedi, daje bilo samo letos v Kočevju in bližnji okolici že 7 umorov ali poizkusov umora, kar je daleč več, kot v podobno velikih mestih po Sloveniji.
J. PRIMC
Vprašljiva pot do dohodka
Je pogodbeno delo Zavoda za socialno medicino m hiaieno res edim izhod?
Novomeški Zavod za socialno medicino in higieno je zadnje čase dokaj pogosto omenjana ustanova. Epilogi nevšečnosti s kruhom, pitno vodo pa pokvarjenimi kranjskimi klobasami, karejem, maslom in še čim so bili pač v veliki meri odvisni prav od tega, kaj bodo v iz vidih opravljenih analiz zapisali strokovnjaki omenjenega zavoda. Z velikim zanimanjem smo čakali tudi na ugotovitve preiskave vzorca kruha, v katerem naj bi bili, nato so prisegali vsi. ki so si kruh podrobneje ogledali, zapečeni iztrebki gloda!cev. Toda iz prejšnji teden objavljenega pojasnila direktorice novomeške pekarije smo izvedeli, da v spornem primeru ni šlo za mišje iztrebke, pač pa za skupek organske snovi, po sestavi močno podoben kruhu, oziroma moki.
Seveda ne gre, da bi dvomili o pravilnosti tega izvida, pa vendar se ob tem nehote utrne nekaj vprašanj. Znano je, da se novomeški Zavod za socialno medicino in higieno že nekaj časa otepa z denarnimi težavami, da je financiranje te ustanove sistemsko neurejeno. Skrb za sredstva je v veliki meri pr epu Ičena iznajd-
ljivosti zavoda, ki si pač pomaga na razne načine. Eden teh je tudi ta, da ima z določenimi delovnimi organizacijami (med njimi je tudi novomeška pekarija) sklenjene pogodbe za opravljanje raznih preventivnih analiz, kar seveda predstavlja pomemben in v današnjih razmerah za zavod nepogrešljiv vir dohodka. Takšna kupčija pa nujno postavlja oba partnerja v določeno medsebojno odvisnost, ki je lahko v nekaterih primerih vprašljiva. V mislih imamo seveda opravljanje analiz, ki naj bi potrdile sum takšnega ali drugačnega gospodarskega prestopka in tako prizadejale »nasprotni« strani veliko materialno in moralno škodo.
Verjamemo, da v zavodu pri zagotavljanju sredstev za preživljanje niso imeli drugega izhoda, verjamemo tudi, da rezultati analiz nimajo prav nič opraviti s pogodbami, a že zaradi morebitnih sumov in dvomov bi kazalo o takšnem načinu pridobivanja denarja temeljito razmisliti. Vprašanje morale bi pač moralo biti pomembnejše od vprašanja, kje in kako do denarja.
B. BUDJA
V petih dnevih vzel pet avtov
Potem ko so ga izpustili iz mladoletniškega zapora, je Metličan D. K. nadaljeval
kazniva dejanja
NOV O MESTO — Prejšnji teden je novomeškim miličnikom padel v roke 22-letni Metličan D. K., ki se navzlic svoji mladosti lahko postavi s pravo serijo kaznivih dejanj. Mladeničevo predrznost najbolje kažejo dogodki med 10. in 15. oktobrom, ko so ga prijeli in izročili preiskovalnemu sodniku, ki je zanj že odredil pripor.
10. oktobra dopoldne je bil D. K. izpuščen iz mladoletniškega zapora v Celju, že isti dan pa je vnovič stopil na kriva pota. Po odpustu seje najprej z vlakom odpeljal v Krško in tam med 10. uro in 11.30 ukradel osebni avto Golf, a se je po vsega dveh kilometrih vožnje zaletel v skalnat vsek. Vozilo je pustil na kraju nesreče, sam pa se nato z vlakom odpeljal v Brežice in tam ukradel nov osebni avto, s katerim se je nato pripeljal do Sušic pri Dolenjskih Toplicah. Tam se je z vozilom prevrnil in ga onesposobil za nadaljnjo vožnjo, zato seje vrnil v Novo mesto in v Trubarjevi ulici iz nezaklenjene garaže vnovič ukradel osebni avto Golf. Z njim se je odpeljal v Lju-
Smrtna nezgoda med delom v jami
56-letni obrtnik Franc Pavlin je ranam podlegel
DOLENJA STRAŽA — V nedeljo dopoldne je prišlo med obnovitvenimi deli na lokalni cesti ki pelje skozi Dolenjo Stražo proti cesti Straža—Bršljin, do hude delovne nezgode, v kateri je izgubil življenje 56-letni zasebni obrtnik Franc Pavlin iz Petelinjeka.
Pavlin, ki sta mu pri delih pomagala njegov 18-letni sin Franc iz Petelinjeka in 52-letni Jože Fabjan iz Novega mesta, je med obnovo ceste skopal meter globoko jamo, kjer so nameravali priključiti odvod termalne vode v kanalizacijo. V jami sta delala Franc Pavlin starejši in pri njem zaposleni delavec Franc Tramte. Takrat pa je do jame s traktorjem, na katerem je bil naložen gramoz, pripeljal Franc Pavlin mlajši. Ker je med vzvratno vožnjo zapeljal predaleč nazaj, sta zadnji kolesi zdrknili v jamo, pri čemer se je prikolica nagnila v levo in potegnila za seboj še traktor. Stranica prikolice je Pavlinu stisnila glavo ob steno jame in ga hudo poškodovala, rešili pa soga šele, ko je Fabjan z rovokopačem dvignil prikolico. Franc Pavlin je hudim poškodbam podlegel že med prevozom v novomeško bolnišnico.
TRZICANI IMAJO PREMALO GASILSKIH CEVI
TRŽIŠČE — V okviru meseca požarne varnosti so tržiški gasilci pripravili uspešno vajo s člani in v eterani, prikazali so napad na gospodarsko poslopje, ki ga je zajel požar, in gašenje s peno. Gasilci so še zmeraj preslabo opremljeni, saj jim primanjkuje celo cevi. Teh bi potrebovali vsaj deset. Ker stane vsaka cev približno poldrugi stari milijon, žal ne morejo pričakovati skorajšnje dopolnitve in posodobitve opreme.
bljano, tam pa je vozilo zaradi okvare pustil, tako da so avtomobil že 11. oktobra nepoškodovan vrnili lastniku.
Kraje so se nadaljevale tudi v Ljubljani. D. K. je zmaknil katrco, s katero se je skozi Zagreb, Beograd, Novi Sad, Prijedor in Sanski most odpeljal do Popovače, kjer je avtomobil zaradi okvare pustil in 15. oktobra ukradel Z-128, s katero seje pripeljal do Novega mesta. Med potjo j e pri Otočcu zavil še na Paho in tam vlomil v lovsko kočo, a hrane in denarja, ki ju je iskal, ni našel. Z ukradenim vozilom seje nato odpeljal v
ZARADI PREHITRE VOŽNJE V AVTOBUS
PODGRAD — V nedeljo, 19. oktobra, ob 14.50 seje 37-letni Radko Stanič iz Novega mesta peljal z osebnim avtomobilom iz Metlike proti Novemu mestu, pri odcepu za Podgrad pa ga je v blagem desnem ovinku pričelo zanašati. Zdrknil je na levo stran vozišča, po katerem jeravnotakrat pripeljal avtobus, ki gaje vozil 35-letni Arslam Adrovič. Vhudemtrčenjusose težko poškodovali voznik Stanič, njegova 35-letna žena Stojanka ter otroka, 12-letna Aleksandra in 5-letna Anja. Vse so odpeljali v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na domala 2 milijona dinarjev.
TRČENJE V KRIŽIŠČU
NOVO MESTO — 15. oktobra ob 18.40 se je 25-letni Ignac Bakše iz Šentjerneja peljal z osebnim avtomobilom iz Ločne proti križišču za Šentjernej v Žabji vasi in zavijal na levo. Pri tem je zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki ga jepo prednostni cesti pripeljal 43-letni Arnton Vukšinič iz Gotne vasi. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se poškodovali 26-letna Marija Bevc iz Šmalčje vasi in 23-letna Branka Bakše iz Šentjerneja. Obe so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko je materialne škode kar za 8 milijonov dinarjev.
Novo mesto in na dvorišču salona Novoles na Cesti komandanta Staneta iz avtomobila zmaknil dokumente, last Bojana A.. D. K.jena-to pot peljala do gostišča Na Loki, kjer je vnovič ukradel dokumente, nato pa se je usedel v Z-128 in se odpeljal proti Mačkovcu. Ker pa je Bbjan A. pravočasno opazil krajo svojih papirjev in o tem tudi obvestil miličnike, so ti storilca v Mačkovcu prijeli. Kot rečeno, je D. K. ta čas v preiskovalnem priporu.
B. B.
PO DOLENJSKI DE2EU
• Metliški miličniki so minuli teden vzeli pod svoje pokroviteljstvo Marjana Brinca iz Rosal-nic. Možakar je v enem osrednjih metliških bifejev — gre za lokal Žita — tresočih se rok prijemal kozarce in pepelnike, ki so hip zatem praviloma' končali na tleh. Nadaljnje pobijanje steklenine so preprečili miličniki, možakarja pa spravili v prostor, ki ima s kozarci le posledično zvezo.
• 16-letni Andrej F. iz Črnomlja se je odpravil prejšnji teden v gozd po kostanj, kolo z motorjem pa je pustil v vasi Mašelj. Kostanj je letos bogato obrodil, o čemer seje lahko prepričal tudi Andrej, a je bilo to dejstvo zanj tokrat bremenilno. Polne vreče je moral peš spraviti domov, saj seje z vozil cem odpeljal že nekdo drug.
• Med 1. in 12. oktobromsejev gozdu Hrk pri Rodinah odvijal množičen posek drv, za katerega so vedeli vsi, le lastnik ne. Posekanih in odpeljanih jebilo kar30kubikov bukovih in gabrovih drv, ne ve pa se, v čigavi drvarnici so končali. To skušajo sedaj ugotoviti miličniki, kajti škoda, ki jo je utrpel 56-letni Anton Šuster iz Črnomlja, ni od muh.
NEPREVIDNO V KRIŽIŠČE -40-letni Franc Dovič iz Metlike seje 14. oktobra ob 13.20 peljal z osebnim avtomobilom po metliški Cesti bratstva in enotnosti proti križišču za Jurov-ski brod. Tam je neprevidno zavijal v levo, ravno takrat pa je po prednostni cesti pripeljal z osebnim avtomobilom 38-letni Josip Tomažič iz Ribnika pri Ozlju. Slednji je trčil v levi bok Do-vičevega vozila, pri čemer se je Tomažič laže poškodoval, a so ga po nudeni zdravniški pomoči odpustili v domačo nego. Materialne škode je bilo za 650 tisočakov.
PO VOZIŠČU RAZSUTI PIŠČANCI —15. oktrobraob6.15seje46-letni Hakija Deovič iz Ploč peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Skopicah je pričel prehitevati
drugo vozilo, takrat pa mu je nasproti s tovornim avtomobilom pripeljal 22-letni Jože Medved iz Brestovnice pri Laškem. Navzlic umikanju in zaviranju trčenja ni mogel preprečiti, tovornjak pa je po nezgodi odbilo še v betonsko ograjo podvoza, od koder se je preko lokalne ceste prevrnil na desni bok. Voznik Deovič se je v nezgodi hudo ranil, laže pa njegova sopotnica, 39-letna Sabina Deovič iz Sarajeva, in voznik tovornjaka Jože Medved. Vse so odpeljali v brežiško bolnišnico, od koder pa so sopotnico in Medveda že odpustili. Materialno škodo na pločevini so ocenili kar na 9 milijonov dinarjev, dodatna 2 milijona pa je bilo škode na tovoru. Tovornjak je namreč prevažal zaboj e piščancev, ti pa so se ob nezgodi razsuli po vozišču.
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
odbojka
II. ZVEZNA LIGA, zahod, I. KOLO: JEDINSTVO INTERPLET — PIONIR 3:0 (5, 6, 7)
Pionir: Vernig, Ban, Babnik, Petkovič, Resnik, Koprivnik, Goleš, Tra-vižan, Gregurek.
Pionir je v drugem kolu prost.
I. SOL. ženske, 2. KOLO: PALOMA BRANIK ml. — KOČEVJE 0:3 (-11, -9, -4).
LESTVICA: Mežica, Kočevje in Ljubno po 4 točke itd.
V 3. kolu igrajo Kočevke doma z Gorjami.
rokomet
I. SRL, moški, 6. KOLO: INLES— FUŽNAR 29:23 (13:1 1)
Inles: Gelze, J. Šilc, Mihelič 1, Lukič 1, J. Ilc 10, Čirovič 2, Karpov, F. Šilc 5, Lesar 1, Mate 3, Fajduga 6, Žagar.
ČRNOMELJ — STT RUDAR 31:23 (16:10)
Črnomelj: Plut, Bohte 2, M. Papež 7, Kavšek 1, Hudelja 10, Novak 3, Možina, J. Papež2, Svetič 2, Adlešič 3, Pezdirc 1, Kmetič.
PONIKVE-ŠOŠTANJ 18:30(11:11)
Ponikve: Jambrovič, Bambič 1, Fink 1, M. Strnad 1, D. Strnad 2, Drab 6, Podgoršek 2, Škantelj 4, Vrabec 1, F. Strnad, B. Strnad, Rosič.
LESTVICA: 1. Astra Jadran 10, 2. Inles 9... 9. Črnomelj 4, 11. Ponikve 3 točke.
Pari naslednjega kola: Šoštanj— Inles, Astra Jadran—DVZ Ponikve, Peko—Črnomelj itd.
I. SRL, ženske. 6. KOLO: NOVO MESTO — FERROTEHNA 35:25 (18:12)
Novo mesto: Merzelj, Kramar 7, Abazovič 1. Iličin 13, Žagar, Jakše 7, Mitrovič, Simončič 2, Opruc 1. Pate4, Butala.
ISKRA — BRANIK 15:17 (7:7)
Iskra: Jakše, Gorenc 3, Dolar 4, Kegljevič, Radovan, Turk 1, Selan, Rangus 1, Vide 2, Kovačič 4, Lužar, Kos.
ITAS — VETA 27:19 (10:6)
Itas: Filipovič, Križman 5, S. Jerič 5, M. Jerič 5, Bejtovič 7, Zalar, Saftič, Kure 1, Abramovič, Vuk, Fajfar 4. .
LESTVICA: 1. Kranj 12, 2. Iskra 10, 3. Itas 10, 4. Branik 10; 5. Novo mesto 7 točk itd.
Pari prihodnejga kola: Ferrotehna — Itas, Kranj — Iskra, Branik — Novo mesto itd.
Športni objekti brez lastnika
Novo vodstvo novomeške TKS čaka veliko dela — Kdo vzdržuje športne objekte — V prednosti panoge, ne klubi — Kdaj bo zaživela ZTKO?
NOVO MESTO — Nemiselno bi bilo pričakovati, da se bodo razmere v novomeškem športu čez noč obrnile na boljše. Preteklost je namreč pustila pregloboke rane, za njihovo celjenje bo potrebno precej časa. Tega se zaveda tudi Bojan Avbar, sicer namestnik javnega tožilca v Novem mestu, ki je letošnjega maja prevzel mesto predsednika skupščine TKS. Vsega pet mesecev je na tej dolžnosti, vendar dovolj, da je spoznal veliko tega in, kot kažejo njegove besede, delo zastavil na pravem koncu. Ozkim klubaškim interesom, ki so doslej razdirali enotnost novomeške telesne kulture, pač v njej ne sme biti mesta.
»Mislim, da je tokratno kadrovanje v organe skupščine TKS dalo več ali manj ljudi, ki zagovarjajo širše, in ne ozke klubske interese, kot je bilo v preteklosti. Kajti prav delu številnih organov od odbora za finančno-planske in statutarne zadeve, odbora za objekte, opremo in investicije, odbora za samoupravno delavsko kontrolo do odbora za vrhunski šport in drugih moramo dati več poudarka, razviti moramo boljše samoupravne in delegatske odnose, saj je na tem področju v preteklosti velikokrat šepalo. Seveda pri tem ne mislimo iti v banalnosti, stvari bomo urejali življenjsko, azakonito. Letos, recimo, ni bilo primera, da katera športna panoga ne bi pravočasno dobila denarja za svoje delo.«
V novomeški telesni kulturi so se v preteklosti dogajale številne nepravilnosti, problemov pa tudi sedaj ne manjka. Katerim dati prednost pri njihovem reševanju?
»Vrstnega reda nismo postavljali, več jih je, ki zaslužijo hitro ukrepanje. V prvi vrsti je tu problem nezasedenega mesta tajnika našega sisa za telesno kulturo. Sedaj je v igri salomonska rešitev, da tajnik sisa za kulturo opravlja še dela za nas. Vsa čast mu, toda fizični obseg dela je prevelik, da bi lahko opravil vse, kar
je potrebno. Naš cilj je, da dobimo prihodnje leto profesionalnega tajnika, kar bo seveda tudi zame veliko olajšanje.
Nadalje seveda ne gre, da se ne bi ustavil ob vprašanju denarja. Za potrebe klubov in investicij v novomeškem športu ga je premalo. To vemo vsi, prav malo pa smo naredili, da bi se kaj spremenilo na boljše. Poglejmo na področje investicij in vzdrževanja. Premoženjskopravni status športnih objektov v novomeški občini je neurejen, to seveda pomeni, da tudi upravljal ca ni. Iz na-slova amortizacije tu izgubljamo lepe denarce, ki bi jih lahko porabili za investicijsko vzdrževanje. Pri nas je pač v navadi, da željam po kakšnem objektu še ugodimo, nekako zberemo sredstva zanj, ne dorečmo pa, kdo bo ta objekt vzdrževal. Naj me vrag, če 90 odstotkov Novo-meščanov ve, da njihova športna dvorana premoženjskopravno pravzaprav sodi pod osnovno šolo Katje Rupena.«
Veliko sporov in vročih besed pa je tudi ob delitvi športnega dinarja za dejavnosti. Sumi, da ta ni pošteno razdeljen, so še danes prisotni.
»Res je, veliko tega je še danes odprto. Poglejte, rekli smo, da bomo
financirali športne panoge. Ne vem, na čigavo vztrajanje pa se v skupini prednostnih športov ob kolesarstvu in atletiki pojavijo še rokometni klubi, rekli pa smo, da je to rokomet. In tako prihaja sedaj do nerazumljivih anomalij, da rokomet, če seštejemo postavke, ki so napisane ob imenih klubov, dobi za svojo dejavnost več denarja, kot kolesarstvo in atletika, čeprav je po vseh sprejetih kriterijih v prednostni razvrstitvi daleč za njima. Takšno je pač zatečeno stanje, ki pa ga moramo spremeniti, če želimo odnose spraviti na čisto.«
Ko ste že omenili rokomet, se ob njem postavlja še eno zanimivo vprašanje. V mislih imamo nastopanje Iskre in Novega mesta v isti ligi.
»Republiški predpisi so jasni in prepovedujejo nastopanje dveh ekip iz ene občine v isti ligi. Žanimivo bi bilo vedeti, od kod Iskri in Novemu mestu potrdilo za nastopanje v tej ligi, poleg tega pa ta primer najbolje kaže na to, koliko damo na dogovarjanje v občini.«
Ne gre, da se ne bi dotaknili še razmer v novomeški ZTKO, ki nikakor ne more zlesti na zeleno vejo in opravljati poslanstva, ki ji je naloženo.
»Daje bilo v ZTKO veliko tega narobe, kaže uvedeni ukrep začasnega družbenega varstva, šele ko bodo stvari v tej organizaciji urejene, bomo lažje zadihali. Kajti šele takrat bo moč intenzivno slediti razmeram v novomeškem športu, šele takrat bo moč natančno spremljati, kam gre športni dinar. Poročila začasnega
Bojan Avbar: »Športne objekte v občini še nekako zgradimo, ne dorečemo pa, kdo bo z njimi upravljal.
KPO so ugodna, stvari se urejajo, zaživeti mora le še delovna skupnost v ZTKO.«
Kaj reči za konec?
»Problemov je še veliko, vendar mislim, da sem najpomembnejše le naštel. Dovolj bo že, če se bomo spopadli s temi, kajti rezultat bo potem slej ko prej moral priti. Nemata bi omenil še obnovo novomeškega stadiona Bratstva in enotnosti. ZTKO je sklenila pogodbo za izvajanje del z žužemberškim Gradbenikom, vendar se je ta dela lotil sila neodgovorno, dela kasnijo. Niso pa problem le gradbeni roki, pač pa vsa zadeva potegne za seboj še kup posledic. Ena med njimi je ta, da tačas ne moremo doreči nič konkretnega okoli gradnje telovadnice v Vavti vasi. Resda smo se obvezali, da bomo financirali gradnjo telovadnic v občini, toda dokler ne bomb rešili vprašanja obnove stadiona, ne moremo pričeti zagotavljati sredstev za ostale investicije.«
B. BUDJA
-mr,
m % % % i % \
A Htitii
košarka
I. SKL, moški, 2. KOLO: LIBELA — NOVOLES 97:90 (51:45)
Novoles: Cerkovnik 6, Vučkovič 29,
Seničar 3, Golobič 10, Župevec 18,
Plantan 20.
LESTVICA: 1. Jeklotehna Branik 4, ... 6. Novoles 3.
V 3. kolu igrajo Novomeščani doma s Cometom.
L SKL, ženske, 3. KOLO: ISKRA DELTA JEŽICA — LABOD 106:52 (55:29)
Labod: Srebrnjak 13, Avguštin 4,
Gal 19, Bratož S.^avlovič 2, Drag-man 2, Smrke 5.
LESTVICA: 1. ID Ježica 4 točke,.
11. Labod O.
Labod igra v soboto doma s Cometom.
TREBNJE — GORENJA VAS 93:58(42:25)
TREBNJE — Okrepljeni z Buncem in Skobetom so Trebanjci brez težav ugnali ekipo Gorenje vasi. Poročila iz Trebnjega govore, da je bila to igra mačke z mišjo, vrsta Trebnjega pa je dokazala, da lahko računa na visoko mesto v II. republiški košarkarski ligi.
Kar pet nagrad ostalo doma
Najboljše rezultate v Brežicah dosegli Kurajič, Roglje- va, Kevo in Lopatičeva ter Primc iz Iskre_____________________________
BREŽICE — Poročali smo že, da so brežiški športni delavci pred dnevi pripravili nadvse uspel atletski miting, ki se ga je udeležilo preko 150 tekmovalcev iz Slovenije in sosednje Hrvaške, dolgujemo pa še rezultate.
Moški, 100 metrov: 1. Božič 11,74,2.
Grahek (oba Iskra) 11,75, 3. Sternad (Brežice) 12,14, 400 m: 1. Luncer (Mladost Zagreb) 52,05, 2. Mil_at (Brežice) 52,68,3. Tramšek (Slovenska Bistrica) 54,51, 1500 m: 1. Lazar (Do-mažle) 4:23,83, 2. Žitko (Brežice)
4:23,92,3. Stopar (Iskra)4:25,59, daljina: 1. Šimunič (Kladivar) 673, 2.
Hribernik (Triglav) 651, 3. Rovan (Brežice) 642, višina: 1. do 2. Kurajič (Brežice) in Hribernik (Triglav) 190, 3.
Delič (Iskra) 190, troskok: 1. Šimunič (Kladivar) 15,23, 2. Kajtazovič (Iskra)
Regata okoli kostanjeviškega otoka uspela
Ekipna zmaga v Krško vas
KOSTANJEVICA — V počastitev krajevnega praznika je ŠD Partizan Kostanjevica pripravilo že 3. tradicionalno regato okoli kostanjeviškega otoka. Prireditve se je udeležilo 50 čolnov iz sedmih slovenskih klubov, številni gledalci pa so navdušeno spremljali boje na tej edinstveni progi, kjer sta start in cilj na istem mestu.
Rezultati, K 1 pionirji:	1.
Novak, 2. Komočar, 3. Rostohar (vsi KKK Krško); K 1 mladinci: 1. Medved, 2. Krejan, 3. Stopinšek (vsi BD Hrastnik); K 1 člani: 1. Zgonc„(KKK Ljubljana), 2. Žitnik (KK Škofja Loka), 3. Popovič (KKK Lipa); K 1 članice: 1. Pil-tauer (KKK Lipa); C 2 mešane dvojice: 1. Prav — Lopatič, 2. Urbanč — Kržan (vsi KKK Lipa), 3. Jordan — Strajnar (KKK Krško); K 1 turist: 1. Močnik (KKK Lipa), 2. Adam (KKK Ljubljana), 3. Rupar (KK Škofja Loka); K 1 veterani: 1. Grašič, 2. Svoljšak, 3. Zupanc (vsi KK Škofja Loka); C 1 člani: 1. Jelenc, 2. Malovrh, 3. Žitnik (vsi KKK Ljubljana); C 2 turist: 1. Baškovič — Beribak, 2. Vegelj — Urbanč, 3. Grme — Dimič (vsi KKK Lipa); C 2 člani: 1. Baškovič — Poldan (KKK Lipa).
V ekipnem seštevku je zmagala vrsta KKK Lipa iz Krške vasi pred KKK Krško in KKK Ljubljana.
Iskra na popravni izpit v Kranj
Nenadejan poraz šentjernejčank z Branikom — Sobota bo kolo derbijev — Bo
Inles ostal v borbi za vrh?
Spodrsljaj Iskre v Šentjerneju proti ekipi mariborskega Branika je zagotovo poglavitna značilnost sobotnega 6. kola v moški in ženski republiški rokometni ligi. Vsa ostala srečanja so se namreč končala po pričakovanjih: Inles in Črnomelj sta vknjižila nove načrtovane točke, enaka pa velja tudi za igralke Novega mesta in kočevskega Itasa.
Kot že rečeno, je bilo tokrat najbolj zanimivo v ženski ligi, kjer sta se v enem od derbijev jesenskega dela prvenstva pomerili vrsti Iskre in Branika. Šentjernejčanke, ki že dve leti ne poznajo poraza na svojem igrišču, so tudi tokrat pričakovale uspeh, a so bile v odločilnih trenutkih premalo zbrane. Pravo čudo je bilo, iz kakšnih položajev gostiteljice niso zadele mariborskih vrat, na drugi strani pa so branikovke predvsem po zaslugi sester Bunič brez večjih težav prodirale skoz domačo obrambo. Šentjernejčankam tudi še takšna požrtvovalnost in borbenost nista pomagali, tokrat pa so odpovedale ključne igralke Videto-va, Turkova, Rangusova in Gorenče-va.
POHOD PO POTEH GORJANSKEGA BATALJONA
NOVO MESTO — V počastitev občinskega praznika organizira novomeško planinsko društvo Pohod po poteh Gorjanskega bataljona. Posebni avtobus bo odpeljal iz novomeške avtobusne postaje 25. oktobra ob 7. uri, povratek pa je predviden za 14. uro. Udeležencem sta zagotovljena brezplačen prevoz in čaj. Vabljeni!
13,10,3. Rovan (Brežice) 12,91, palica: Rovan (Brežice) 400, 2. Krošelj 380, 3. Omerzu (Brežice) 340, krogla: 1. Primc 14,06, 2. Cujnik (oba Iskra) 14,00, 3. Kevo (Brežice) 13,32, kladivo: 1. Pavlinič (Mladist) 58,20, 2. Štuhec (Slobo-da) 52,80,3. Kevo (Brežice) 47,70, disk: 1. Primc 53.62,2. Okleščen (oba Iskra) 45,58, 3. Račič (Mladost) 43,48, kopje: 1. Cujnik (Iskra) 69.40, 2. Uplaznik (Kladivar) 53,00, 3, Šomen (Slovenska Bistrica) 47,50.
Ženske, 100 m: 1. Rogelj (Vrhnika) 13,05, 2. Lopatič (Brežice) 13,17, 3. Mlinar (Vrhnika) 13,86, 200 m: 1. Lopatič (Brežice) 26,85, 2. Štampohar (Iskra) 29,00, 3. Bizjak (Krško) 29,93, 800 m: 1. Cerar (Domžale) 2.30, 80, 2. Lampe (Dolenjske Toplice) 2:33,75, 3. Djurinac (Domžale) 3:02, 57, daljina: 1. Rogelj (Vrhnika) 495,2. Tičar470,3. Hudoklin (obe Iskra) 456, kopje: 1. Vodlan (Domžale) 32,05, 2. Lopatič 27,75, 3. Maričič (obe Brežice) 26,95, krogla: 1. Drganc (Iskra) 9,60, 2. Kuralt 8,93, 3. Nikolič (obe Triglav) 8,22, disk: 1. Derganc (Iskra), 2. Nikolič 30,38, 3. Kuralt (obe Triglav) 28,94. Med pionirji je v teku na 1.000 metrov zmagal Berginc iz Iskre, pri pionirkah pa na 600 metrov Markovičeva iz Dolenjskih Toplic.
Omenimo še, da so nagrade za najboljše rezultate mitinga prejeli pionirka Rogljeva z Vrhnike, pionir Kurajič iz Brežic, med mladinkami Lopatičeva in mladinci Kevo (oba Brežice), pri članih pa Primc iz novomeške Iskre.
DOLENJSKI VETERINARJI DRUGI
NOVO MESTO — Dolenjsko društvo je bilo minulo soboto organizator tradicionalnega, že XII. športnega srečanja veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije, kije potekalo v Novem mestu. V ekipni razvrstitvi so v odbojki zmagali Mariborčani, v namiznem tenisu Celjani, šahu Dolenjci, streljanju Mariborčani in kegljanju ekipa Celja, kije postala tudi skupna zmagovalka športnih iger, le dve točki za njo pa se je uvrstila ekipa gostiteljev. Pokrovitelj letošnjih športnih iger je bila Tovarna zdravil Krka.
DANES Z REPREZENTANCO ITALIJE
NOVO MESTO — Ljubiteljem rokometa se danes obeta zanimiv večer v novomeški športni dvorani. Ženska reprezentanca Italije, ki je tačas na pripravah v Sloveniji, se bo ob 19.15 uri v prijateljski tekmi pomerila z združenima ekipama Novega mesta in šentjernejske Iskre. To bo torej prva in edinstvena priložnost, da vidimo dekleta dveh republiških ligašev v eni ekipi.
ŠPORTNE IGRE V VINICI
VINICA — V počastitev praznika krajevne skupnosti Vinica je pripravilo tamkajšnje društvo Partizan športna tekmovanja v naslednjih disciplinah: v šahu, streljanju z zračno puško, streljanju z vojaško pištolo, metu šolske bombe, vlečenju vrvi in v malem nogometu. Na uspelem tekmovanju je sodelovalo prek deset ekip iz krajevnih skupnosti Vinica, iz bližnje Hrvatske, manjkali pa niso tudi par-tizanovci iz Semiča. Prehodni pokal krajevne skupnosti Vinjpa so kot najboljši v vseh disciplinah osvojili domačini, takoj za njimi so bili lanskoletni zmagovalci Preločani, tretji pa tekmovalci iz Pribanjec, SRH.
T. G.
•V preostalih srečanjih velja omeniti gladko zmago Novomeščank nad Ferrotehno, ki so tako vsaj delno popravile slab vtis iz prejšnjih kol, in nov uspeh Itasa, ki se je že povsem primaknil vrhu. Vse oči pa so uprte v soboto, ki bo dokončno razjasnila, koliko so veljali dosedanji rezultati in kdo lahko računa na boj za naslov jesenskih prvakinj. Šentjernejčanke
Slavko Kos vnovič prvi pilot Dolenjske
Skromna udeležba na letalskem rallyju
Na tradicionalnem letalskem rallyju se je minulo soboto potegovalo za naslov najboljšega dolenjskega pilota 12 tekmovalcev iz Aerokluba Novo mesto. Belokranjcev, Trebanjcev in Brežičanov tokrat ni bilo. Na mar-šruti, ki je vodila z letališča v Prečni čez Jugorje, Žužemberk, Mokronog in Otočec, so morali piloti opraviti kar 10 zahtevnih izvidniških nalog, preleteti tri točke na tleh na sekundo točno in pristati v kvadrat s stranico 20 metrov. Težavnostna stopnja dirke je bila na ravni državnega prvenstva.
Pri časovni točnosti so se najbolj izkazali Adolf Šuštar (88 odstotkov možnih točk). Iztok Pekolj (82%), Vojko Grobovšek in Slavko Kos (po 73%); najbolje so pristali S. Kos (100%), V. Grobovšek in Miha Kos (po 80%), pri zamotanih izvidniških nalogah _pa so zbrali največ točk Darko Šinkovec (46%), I. Pekolj (44%) in S. Kos (42%).
Končna uvrstitev: 1. Slavko Kos (392 točk ali 59 odst. možnih točk), 2. Iztok Pekolj (336 točk, 51%), 3. Vojko Grobovšek (323, 49%). Prvi trije na Dolenjskem so prejeli tudi praktična darila tovarne Labod.
M. MOŠKON
PO ŠTIRIH KOLIH VODI KOČEVJE
NOVO MESTO — Odigrani sta bili 3. in 4. kolo v dolenjski članski, mladinski in pionirski ligi. Rezultati članskih srečanj, 3. kolo: Ribnica — Bela krajina 1:3, Griblje — Kočevje 2:7, Partizan Vejer — Partizan S. 3:0, prost je bil Šentjernej; 4. kolo: Kočevje — Partizan Vejer 4:1. Bela krajina — Griblje 7:0, Šentjernej — Ribnica 0:1, prost je bil Partizan S. Vodi Kočevje z 8 točkami. Bela krajina jih ima s tekmo manj 6, itd.
Mladinci, 3. kolo: Ribnica — Bela krajina 6:0, Elan — Kočevje 2:6, Partizan Vejer — Partizan S. 2:2; 4. kolo: Kočevje — Partizan Vejer 3:0, Bela krajina — Elan 1:3, prosta sta bila Partizan S. in Ribnica. Vodi Kočevje s 6 točkami. Ribnica in Elan jih imata po 4, itd.
Po prvih dveh odigranih kolih v pionirski ligi pa sta na čelu s po 3 točkami Elan in Ribnica.
M.GORENC
namreč potujejo k doslej edini neporaženi ekipi Kranja, Novomeščanke pa v goste k mariborskemu Braniku, ki je to soboto ugnal Iskro. Če hočejo Šentjernejčanke še naprej računati na visoko uvrstitev, potem v Kranju morajo zmagati, na roke pa bi jim seveda šel tudi uspeh Novomeščank v Mariboru.
V moški ligi velja na prvem mestu omeniti poraz doslej še neporažene Astre Jadran v Ajdoviščini, kar je seveda najbolj godilo Ribničanom, ki so se s pričakovano zmago nad Fuži-narjem pomaknili tik pod vrh in zaostajajo le za točko za vodilno Astro. Svojo pravo vrednost pa bodo morali inlesovci pokazati že to soboto, ko potujejo na vroč teren v Šoštanj. Če želijo ostati v boju za vrh, potem si poraza ne smejo privoščiti.
Med ostalimi rezultati v moški ligi seveda najbolj razveseljuje uspeh ekipe Črnomlja. S hitro in učinkovito igro so Belokranjci visoko porazili vrsto STT Rudarja, kije še lani štel za kandidate za naslov. Črnomaljci, ki so imeli v prvih kolih izredno težak žreb, so lahko s svojim točkovnim izkupičkom povsem zadovoljni, na dlani pa je, da ga bodo v naslednjih kolih s takšno igro še povečali. Morda že to soboto v Tržiču, ko igrajo s Peskom. Nenadejano visok poraz pa so si doma privoščili igralci Ponikev v srečanju s Šoštanjem. Nenadejan zato, ker so Ponikve v minulem kolu odščipnile točko Inlesu in ob tem prikazale zares dobro igro, o kateri pa takrat ni bilo sluha.
B. B.
i1 IM M JI
V pičlih 35 minutah položili orožje
Pričakovan poraz Pionirja v II. zvezni ligi
Po zapletih pred pričetkom prvenstva so to soboto vendarle prvič stopili na parket odbojkarski drugoligaši, med njimi seveda tudi novomeški Pionir. Igralce trenerja Davorina Gregu-rka je čakalo izredno težko gostovanje v Brčkem, kjer na kaj več kot častni poraz ni bilo moč računati.
Pomlajena vrsta Novomeščanov je orožje položila v pičlih 35 minutah, ob tem pa so v treh nizih osvojili vsega 18 točk. Vedeti je pač treba, da je ekipa Pionirja to sezono močno okrnjena, njen edini cilj pa je ostati v ligi. Prav zategadelj prepričljivega poraza v Brčkem ne gre jemati tragično, saj Jedinstvo meri na sam vrh lestvice, zato pa bo potrebno v naslednjih srečanjih z neposrednimi nasprotniki v boju za obstanek pokazati precej več. Ne dvomimo, da bo to Novo-meščanom uspelo, še posebej, ker seje pred dnevi predčasno vrnil s služenja vojaškega roka Komadina, kar bo za mlado in neizkušeno vrsto seveda izredna pridobitev.
Ne gre pa, da ne bi ob ligaških odbojkarskih bojih omenili izrednega starta igralk Kočevja v republiški ligi. Na dveh vročih gostovanjih, proti ekipama Krima in Palome Branika, so dekleta iztržila popoln izkupiček in tako dala vedeti, da skrite želje pred prvenstvom o boju za vrh lestvice niso bile iz trte zvite. Ob takšni igri je seveda tudi v sobotnem srečanju doma z ekipo Gorij moč pričakovati zanesljiv uspeh.
OKTOBRSKI TURNIR ŠORLIJU
SEVNICA — Gvido Šorlije zmagovalec rednega mesečnega hitropoteznega turnirja ŠK Milan Majcen iz Sevnice za oktober. Šorli je zbral 9 točk, edini srečanji je izgubil s Smerdelom in Mesojedcem. Za Šorlijem so se zvrstili: Smerdel 8,5 točk, Mesojedec 8, Kolman 6,5, itd. V skupnem seštevku desetih turnirjev vodi Mesojedec s 73 točkami pred Derstvenškom 70, Smerdelom 58, Lazičem 55, itd.
J. BLAS
ŠPORTNE PRIREDITVE OB PRAZNIKU
SEMIČ — V petek, 24. oktobra, bo ob 15. uri pred semiškim kulturnim domom start 6. spominskega teka, posvečenega krajevnemu prazniku. Pomerili se bodo tekmovalci v vseh kategorijah od cicibanov, pionirjev, mladincev, članov in veteranov do žensk. Prijave bodo sprejemali na startu uro pred pričetkom. Naslednji dan bo, prav tako ob krajevnem prazniku, turnir v streljanju z zračno puško, poleg domačinov pa se bodo pomerile še ekipe iz Trebnjega, Novega mesta in Lokev. Popoldne bo turnir v malem nogometu, v nedeljo ob 9. uri pa še turnir v rokometu in odbojki.
ŠPORTNI KOMENTAR
Marke pomembnejše od točk
Zakaj v Novem mestu ni bilo napovedanega srečanja med Elanom in Tabor Jadranom?
Zaman so v nedeljo popoldne gledalci, nogometaši Tabor Jadrana iz Sežane, sodniki in delegat na novomeškem stadionu Bratstva in enostnosti čakati domačo enajsterico Elana, da odigrajo redno prvenstveno srečanje II. republiške nogometne lige. Razumljivo, kajti novomeški nogometaši so bili tačas od svojega igrišča oddaljeni domala 1000 kilometrov.
Začetek le nevsakdanje zgodbe sega nekaj tednov nazaj, ko so nogometaši Elana dobili povabilo iz Kassla v Zahodni Nemčiji, naj kot že nekaj let poprej sodelujejo na tamkajšnjem turnirju. Nobenih dvomov ni bilo seveda, ali iti na takšno pot; navsezadnje republiški drugoligašnedobi vsak dan vabila za pot čez mejo. I' predpbtovalni mrzlici pa je vodstvo novomeškega kluba očitno pozabilo, da je enajsterica tudi član zahodne območne nogometne lige. kjer je prvenstvo v razmahu in kjer so imeli nogometaši Elana še ne tako dolgo tega visoke cilje. Vsega ne-
kaj dni pred potjo v Zahodno Nemčijo se je nekdo le spomnil in zaprosil tekmovalno komisijo NZS za preložitev prvenstvenega srečanju s Tabor Jadranom, vendar pristanku Sežancev ni bilo. Ne da bi počakali dokončno odločitev, že vnaprej pa je bito jasno, da bo negativna, so elanovci v petek zjutraj odpotovali v Kassel.
Nobenega dvomu ni. da bo Elan srečanje izgubil za zeleno mizo, ob tem ga zanesljivo čaka tudi kazen. A to niti ni najhujše, vsega obsojanja je vreden neodgovoren odnos vodstva kluba, ki se za nekaj mark dnevnice požvižga na prvenstvene obveze, celo na gledalce. In prav zategadelj hi morali o takšnem postopku svoje reči tudi v občinski ZTKO. morda pa še kje. S takšno reklamo si novomeški nogomet pač ne more povrniti nekdanjega ugleda, lahko pa izgubi veliko, zanesljivo več, kot so si mislili tisti. ki so v petek zjutraj tako lahkomiselno odpotovali e Kassel.
B. BUDJA
pisma
in
odmevi
Premalo piše o internirancih
NA PRAKSI V MUZEJU — Marija Tomc in Mojca Kraševec, učenki SŠ družboslovno-jezikovne usmeritve v Črnomlju.
0 muzeju in Mozaiku
Marija in Mojca: »Muzej je postal bolj zanimiv, zanimivo pa postaja tudi naše glasilo«
Mojca Kraševec in Marija Tomc sta učenki srednje šole Edvarda Kardelja v Črnomlju. Dva tedna sta bili na praksi v metliškem muzeju. Tam sem imela z njima kratek pogovor.
»Kakšna se vama zdi praksa v muzeju?«
»Lepo nama je, dosti več veva o muzeju kot prej. Zelo prijazni so do naju in naju kar razvajajo.« pravi Mojca.
»Res je, zdaj se nama zdi muzej veliko bolj zanimiv, ko sva bili tako rekoč prisiljeni, da ga spoznava. Škoda, da tako malo ljudi ve. kaj vse je v muzeju in kaj se v njem dela,« doda Marija.
»Predtem sva bili seveda enakega mišljenja kot drugi učenci, da je muzej dolgočasen, zdaj pa sva mišljenje spremenili. Praksa v muzeju se ne da primerjati s prakso drugje!« meni Mojca in Marija ji pritrdi.
Obe sta tudi članici umetniškega odbora šolskega glasila Mozaik na SŠ v Črnomlju.
»Zakaj se glasilo imenuje Mozaik?«
Marija odgovori: »Ta naziv smo podedovali od prejšnjega ured-
niškega odbora, tako da ne bi znala povedati.«
»Glasilo smo prevzeli lansko leto in smo hoteli iz njega narediti nekaj novega, nekaj boljšega. Saj je v starem Mozaiku pisalo samo o športnih in obrambnih dnevih, le tu pa tam je bil še kak spis,« pove Mojca.
»Mi pa pišemo o vsem iz vsakdanjega šolskega življenja na humorističen in kritičen način. Tudi o stvareh zunaj šole. ki se tičejo učencev neposredno ali jih pa samo zanimajo. Lani smo obravnavali tudi štipendiranje v družboslovni smeri. Zanimiva je bila tudi obravnava članka bivše učenke naše šole Jožice Žagar, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu.« doda Marija.
»Kaj nisi ti. Marija, glavna urednica glasila?«
»Preteklo šolsko leto sem bila glavna urednica, za letos smo se pa zmenili, da bomo v uredniškem odboru vsi enakovredni, tako da glavne urednice ni.«
Kaj več ju nisem imela časa vprašati, ker sta morali odhiteti z fientorjem na teren. Praksa je vendar tudi delo.
VESNA JAKŠE
Internirani otroci so veliko pretrpeli — V učbenikih zgodovine premalo o tem
Ne samo sprenevedanje
Res le strokovni spor za zemljišča?
Komaj se je posušila tiskarska barva na minulo pomlad izdanem zakonu o kmetijskih zemljiščih, že lahko beremo o pozidavi kmetijskih zemljišč 1. kategorije, tako na primer v zadnji številki Dolenjskega lista na 3. strani pod naslovom: Strokovni spor dela težave. Da je ironija še večja, je prav ta stran namenjena kmetijstvu.
Je zadeva res taka, da v Krškem ne morejo zgraditi niti otroških igrišč na zgolj nekaj sto kvadratnih metrih? Poglejmo številke v nadaljnjem besedilu. Od skupaj kar 402 hektarov kmetijskih zemljišč I. kategorije naj bi jih za naložbe republiškega pomena uporabili 190 ha. Omenjeno je še, da bi jih morebitna prestavitev gramoznice veljala še nadaljnjih 63 ha. Preprost račun pove, da preostane še reci in piši 149 hektarov, ne pa le nekaj sto kvadratnih metrov, kot piše v članku!
V tem primeru smo priča ne le sprenevedanja, temveč še prav posčbne terminološke inovacije. Ves zaplet se poimenuje kot strokovni spor in ne, kot smo vse prevečkrat vajeni v naši družbi, če nam kakšen zakon ni povšeči, da gaje treba kratkomalospremeniti. V novem republiškem zakonu o kmetijskih zemljiščih je namreč v 11. členu izrecno navedeno, kdaj je mogoče zemljišča kot temelje za proizvodnjo hrane v republiki nameniti za kaj drugega. Ta tako imenovani širši družbeni interes narekuje po novem republiški dolgoročni plan, oziroma z njim usklajeni občinski plani V v katerih primerih je to. To je predvsem takrat, kadar za pozidavo ni za kmetijstvo manj primernih zemljišč, če je treba graditi objekte za primarno kmetijsko rabo, za oborožene sile, splošno ljudski odpor, družbeno samozaščito, ure-
IŠČEMO
SORODNIKE
Iščem sorodnike Jakoba Štalcerja, rojenega leta 1887 v vasi Zgornji Skrilj pri Mozlju. Kočevje. Živel je veliko let v Novem mestu, kjer je imel krojaško obrt in tam leta 1952 tudi umrl. Morda bi kdo vedel, če od sorodnikov še kdo živi v njegovem rojstnem kraju ali okolici, kjer je imel sorodnike. Kdor bi kaj vedel, naj piše na Dolenjski list.
A. K.
janje vodnega režima in širitev pokopališč.
Tako torej zakon! Pred leti so bile navedene številke o tem, koliko več kmetijskih zemljišč so očuvali pred pozidavo v sosednji Avstriji, čeprav tam nimajo kmetijskih zemljiških skupnosti. Pri nas se je v Posavju nadalje pozidavalo navkljub interventnemu zakonu. Zato lahko namesto navideznih skrbi za le nekaj »sto kvadratnih metrov« za otroška igrišča v našem primeru upravičeno zapišemo tole: Če slednjič ne bo prevladala pri nas celo zakonsko predpisana skrb za kmetijska zemljišča, že otrokom naših zanamcev ne bb do brezskrbne igre, ker preprosto ne bodo imeli česa jesti!
ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56
S
Jfc
VmAmithrff tja/
JESENSKI KROS
10. oktobra smo imeli v naši telovadnici najprej skupščino SSD, potem pa jesenski kros. Tekli smo v skupinah. Fantje so tekli 1.400 metrov, dekleta pol manj. Med dekleti sta bili najboljši Andreja Sotlar iz 5. in Helena Hribar iz 7. razreda, med fanti pa Damjan Bebar iz 6. in Jože Grom iz 8. razreda. Po krosu je bila prijateljska rokometna tekma, učenci nižjih razredov pa so za vse spekli kostanj.
NOVINARSKI KROŽEK COŠ Milan Majcen Šentjanž
ZA PEDENJZEP
Pred kratkim nas je obiskala televizijska ekipa iz Ljubljane. Posnela je nastop članov folklorne skupine, pa tudi njihovo ubrano petje in zvoke tamburic. Folkloristi že nestrpno čakajo, da se bodo videli v TV oddaji Pedenjžep.
ALENKA SNOJ, 6.a COŠ Semič
KULTURNI DAN
Nedavno smo imeli kulturni dan. Z avtobusom smo se odpeljali v Novo mesto in si najprej ogledali spomenik dvema partizanoma, ki so ju med vojno obesili. Potem smo šli v glasbeno šolo, kjer smo videli veliko različnih instrumentov. V kinu smo si ogledali film Čas brez pravljic. Bil je zelo zanimiv, posebno ker so ga posneli v našem kraju.
SABINA MIKLAVČIČ, 3.a OŠ 29. oktober Šmarjeta
Tri dni z družino Kellners
Odgovori na osem vprašanj znani čarovniško-humoristični skupini — Največje doživetje: posebna predstava za Tita in Burtona
Hitela sem iz šole (proti šoli ne hitim niti polovico tako hitro), ko me je v oči nenadoma zbodel vpadljiv plakat, poln fluorescenčnih barv in pompoznih besed:	»Čarovniško-
humoristična revija Kellners prikazuje črno gledališče. moderno magijo. polno humorja in drugih atrakcij.« Pomislila sem: to je pa treba videti, že zato. ker se v Dragatušu ne zgodi vsak dan kaj takega.
Potem sem tri dni uživala v blišču oblek, obilici humorja in ob odlično izvedenih trikih. Moram priznati, da se ves čas programa nikakor nisem mogla zresniti. Zamikalo me je. da bi zvedela še malo več. In sem se z družino Kellners dogovorila za sodelovanje pri njihovi točki »sekanje glave« (baje sem bila na odru res brez glave, ampak so mi jo vrnili). oni pa so meni obljubili intervju. Tako je nastal tale pogovor:
— Kdaj ste se začeli uvarjati z magijo?
»To je družinska tradicija, stara že tristo let, in se prenaša iz roda v rod. S tem smo tako rekoč rasli.«
— Vsak človek se najbrž ne bi mogel ukvarjati z. magijo. Mora biti za to posebna spretnost in nadarjenost?
»Ne. vsak človek se ne bi mogel ukvarjati z magijo, to mora biti prirojeno.«
— Veliko potujete po Evropi. Kakšno je vaše mnenje o Jugoslaviji, o njenih ljudeh?
»V Jugoslavijo zmeraj radi prihajamo. še posebej pa nam je pri srcu Slovenija. Slovenci ste zelo podobni Čehom. Prisrčni ste, odkriti in zelo prijazni ljudje.«
— Pred leti ste že bili pri nas. Ali mislite, da se je veliko spremenilo, odkar ste bili zadn jič tukaj? Je občutiti kakšne razlike?
»Da. v tem času se je ogromno spremenilo. Takrat so nas obiskali starši otrok, ki so nas gledali danes. Ta generacija se zelo razlikuje od tiste. Otroci so danes mnogo bolj odprti, mnogo manj zadržani, kot so bili nekoč.«
— Ste pri nas doživeli kaj posebnega?
»V Jugoslaviji smo pred trinajstimi leti doživeli nekaj, česar ne bomo nikoli pozabili. Gostovali smo v Kumrovcu, ko sta bila tam tudi tov. Tito in Richard Burton, ker so tisti čas snemali film Sutjeska. Imeli smo predstavo samo zanje in to je bil za nas pomemben dogodek in zelo velika čast.«
— Je konkurenca v Evropi velika?
»Izredno močna. Človek se mora
zelo truditi in imeti močno voljo, če sc hoče prebiti v sam vrh.«
— Kako to. da ste se odločili priti v te male belokranjske vasi Draga-tuš. Semič. Vinico. Adlešiče? Se vam splača?
»Mi smo državna skupina. Imamo normalno državno plačo. Zdaj dobivamo samo dnevnice. Vsi ti na-
stopi so organizirani na podlagi kulturne izmenjave med Češkoslovaško in Jugoslavijo. V bistvu je za nas tovrsten nastop tudi uspeh.«
— Mnogi ljudje menijo, da je to. kar počenjate, samo zabava, kakšno je vaše stališče?
»Vsakega, ki misli tako. bi samo za mesec dni vzeli s seboj, pa bi kmalu spremenil mmenje. Človek se mora v veliki meri odpovedati osebnemu življenju.«
MATEJA BABIČ
bja ni priznana, kot bi morala biti. Pa smo otroci takrat veliko pretrpeli, lakote, strahu, osamljenosti, ločenosti od staršev, ki so jih nekateri izgubili za vedno.
K temu pisanju me je spodbudila radijska oddaja Še pomnite, tovariši 5. oktobra letos. V njej so nekdanji internirani otroci pripovedovali o svojem trpljenju. Solze so lile še dolgo po oddaji.
MIRA ŠARONJA Zagrebška 4 Novo mesto
Vsak trdi svoje
Zakaj dvotirnost podatkov in »iznajdljivost«?
SEVNICA — Delež družbenega proizvoda za vzgojo in izobraževanje, znanost, kulturo že vrsto let upada, tudi v sevniški občini. Po drugi plati pa združeno delo trdi, da obremenitve ves čas rastejo, tudi na zadnjem zasedanju vseh zborov je delegate iz Jutranjke zanimalo, kaj je storjenega, da ho splošna in skupna poraba do konca leta usklajena z resolucijo, se pravi, da bo zmanjšana sedanja visoka rast. To bi morali pretehtati še na republiki!
Kako narediti konec taki »dvo-tirnosti« podatkov, ko ima vsak po svoje prav, se sprašujejo Sevničani. V občini bodo skušali dobiti podrobnejšo podobo po posameznih dejavnostih, tudi v luči razbremenjevanja gospodarstva. Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj bo ob tričetrtle-tju v analizi primerjal tudi debelino mesečnih kuvert v gospodarstvu in negospodarstvu. Toda ali ne bodo tisto, s čimer bodo razpolagali, zgolj »hišne številke«, ki spet ne bodo dale prave slike? Vsaj kar zadeva prikazovanje višine osebnih dohodkov, se je dalo že doslej marsikaj skriti, tako da so se »iznajdljivi« modro hahljali ob objavljenih podatkih, tisti, ki so pošteno zapisali. pa so bentili.
P. PERC
MOJSTRI STARIH VIŽ — Gotovo ni kulturne ali zabavne prireditve v ribniški dolini, da se ne bi predstavil tudi priljubljeni kvartet Inles. Vodja Alojz Osvald ter člani Darko Vesel, Janez Oblak in Janez Merhar so pravi mojstri lepih starih viž, zapojejo pa tudi sodobnejše pesmi, a tudi pesmi ostalih naših narodov in narodnosti. (Foto: M. Glavonjič)
bi lahko bilo. V Posavskem muzeju v Brežicah so imeli dosti dokaznega gradiva. Mislim, da ima obisk takih mest pri otrocih veliko vzgojno vrednost. Sama sem imela priložnost videti, s kakšno resnostjo in pozornostjo so otroci v tem muzeju gledali fotografije in spraševali po tem in onem.
Ni čudno, daje ob takem obravnavanju ostalo veliko izgnancev v nemških taboriščih prikrajšanih za svoje pravice. To so bili večinoma kmečki ljudje pa otroci, ki so že s trinajstimi leti delali, namesto da bi hodili v šolo. A pri upokojitvi se delovna doba šteje le od petnajstega leta. Tudi invalidnost iz tega obdo-
Zaslužil več
Ribniški festival humorja vendarle slabše obiskan, kot je zaslužil
RIBNICA — Ribniški festival humorja, karikature in satire je terjal od organizatorjev veliko dela in odrekanj. Breme odgovornosti je praktično slonelo le na nekaj ramenih. Kulturni delavec Stane Kljun pravi, da bi bilo nesmiselno oblikovati velik štab in imenovati vrsto komisij, saj vedno opravijo vse delo le nekateri posamezniki.
Festival je dobil v slovenski in tudi jugoslovanski javnosti širok odmev, medtem ko je bil odziv med prebivalstvom občine Ribnica vendarle pod pričakovanji. »Ne vem več, kaj naj bi ponudili Ribničanu,« pravi Stane Kljun. »Ob teh prireditvah je bilo v dvoranah veliko praznih sedežev. Ljudje se oddaljujejo od kulture. Jim naj ponudimo le Slaka in Avsenika?« se sprašuje Stane Kljun.
Otroci, šolarji in mladina so še naprej najbolj zvesta publika kulturnih prireditev. Zanje bo Kulturna skupnost v bodoče organizirala še nove oblike kulturno-zabavnega razvedrila. Tako pa bo tudi mlade naučila ceniti kulturo, da tudi kasneje, ko bodo starejši, ne bodo ravnodušni do kulturnih prizadevanj in kakovostnih kulturnih prireditev.
M. GLAVONJIČ
GASILSKI DOM POD STREHO — Prejšnji teden so gradaški gasilci zavihali rokave in postavili streho na gasilski dom, ki ga gradijo v glavnem s svojim delom in prispevkom velike večine krajanov. Dom bo služil tudi drugim potrebam krajevne skupnosti, povsem zgrajen pa naj bi bil za 100-letnico gradaškega društva, ki jo bodo proslavili čez dve leti. (Foto: A. Bartelj)
KUHALISCE
;R1Š( A PRI KOPALIŠČU — Sevniška krajevna skupnost je pri novem tpališču pričela urejati troje igrišč, in sicer za rokomet, košarko, odbojko in nis. S krajevnim samoprispevkom so za naložbo predvideli 15 milijonov din, u i .: še »daleč ne bi zadoščalo, če ne bi bilo udarniškega dela mladine,
•edvs»m rokometašev, članov teniškega kluba in učencev Osnovne šole Savo hJmk, Slednji (na sliki učenci sedmih razredov) so postali že mali mojstri pri
ešaicu liefomi. (Foto: P. Perc)
ZANEMARJENA VAS SPET UREJENA
V soboto, 18. oktobra, smo nekateri vaščani Dolenjih Jesenic le uslišali prošnje nekaterih in se lotili dela. Vse, kar je M. D. bodlo v oči, je sedaj že zakopano in cesta urejena. Delo, ki ga je opravilo šest vaščanov, je verjetno vredno kaj več od zbadljivke, ki je bila objavljena v 41. številki Dolenjskega lista 9. oktobra. Sedaj bo M. D. spet užival v urejeni okolici, vaščani pa so zelo veseli, da je delo opravljeno.
ALOJZ GRIČAR Dol. Jesenice 3 Šentrupert
Pred leti sem imela v rokah hrvaško knjigo zgodovine za 8. razred. Videla sem, da o nasilnem preseljevanju Slovencev v nemška taborišča na začetku druge svetovne vojne v njej ne piše nič, o preseljevanju v Srbijo in na Hrvaško pa le en stavek. Mislim, da je tudi v slovenskih učbenikih o preseljevanju zelo malo.
Z omenjenim stavkom učenci zvedo o ■ preseljevanju, da so na Štajerskem kljub hudemu nasilju in izgubam vodilnih članov KP jeseni 1941 ustanovili prvi štajerski bataljon, ki je skušal preprečiti izganjanje Slovencev iz Brežic, Krškega in okolice, kamor so Nemci v zimi 1941 — 1942 naselili nad 12.000 kočevarskih Nemcev. Lahko bi pisalo, kam so preseljevali, pod kakšnimi pogoji. Tudi več fotografij
NA PRAVI ELEKTRARNI — Podjetje Savske elektrarne iz Ljubljane je v soboto povabilo občane sevniške in laške občine na ogled nove HE Mavčiče. Sprva je kazalo, da bosta oba avtobusa morala odpeljati polprazna, vendar sta se pred odhodom napolnila. Na sliki: na elektrarniškem jezu. Te dni se pričenjajo javne razprave o lokacijski dokumentaciji za HE Vrhovo. (Foto: A. Železnik)
TELEVIZIJSKI SPORED
DRUGI PROGRAM
16.00 Vaterpolo Partizan: Mladost —
17.00 Rokomet (ž) YU: ČSSk — 18.30 Rojstvo modernega črnogorskega slikarstva — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Afrika (6. del)
— 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.2i Zdravnik minule dobe (1. del češkoslovaške nadaljevanke) — 22.20 TV galerija
PETEK, 24. X.
TV MOZAIK:
9.00 TEDNIK
10.10	GLASBA STAREGA JADRANA: DUBROVNIK
15.40 — 00.10 TELETEKST
15.55 TV MOZAIK, ponovitev
17.25	POROČILO
17.30 GOVOREČI TRS
17.40 MODRO POLETJE, 34. del španske nadaljevanke
18.15	PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v proizvodnji usnjenih izdelkov
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 DERICK, nemška nanizanka
21.05 EVROPSKI TV SHOW OB 40-
LETNICI UNICEFA
22.05	DNEVNIK
22.25	HRABRI BOJEVNIKI, hong-konški film
Film sodi sicer v tako imenovani kung-fu žanr, vendar je to več kot soliden film. Junaki so peščica mojstrskih borcev, ki dobi nalogo uničiti pirate, ki spodkopavajo že tako nestabilno kitajsko cesarstvo. Hrabri bojevniki se spopadajo s problemom, za rešitev katerega ne zadoščajo samo mišice, ampak tudi pamet.
DRUGI PROGRAM
17.10	Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Začetek brez konca — 18.15 Družinski magazin — 18.45 Frka (humoristična serija) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Režiserji, javitese! —:20.30 H. Berlioz: Fantastična sinfonija — 21.25 L. van
Beethoven: Adagio iz hammerklavier sonate (balet) — 21.50 Tomaž Svete: Kralj Malhus (opera) — 22.20 Na prvi pogled (francoski film)
TV ZAGREB
8.10 Poročila — 8.15 Videostrani —
8.25 Začetek brez konca — 8.55 TV v šoli — 10.35 TVvšoli— 12.25Poročila
— 12.30 Prezrli ste, poglejte — 15.00 TV v šoli — 16.00 Dober dan (informativno-mozaična oddaja) —
17.25 Kronika občine Reka — 17.45 Začetek brez konca — 18.15 Družinski magazin — 18.45 TV koledar— 18.55 Številke in črke — 19.30 Dnevnik — 20.00 Lyttonov dnevnik (serijski film)
— 21.00 Po deseti (kulturni magazin)
— 22.30 Dnevnik — 22.45 Zabavnoglasbena oddaja
SOBOTA, 25. X.
7.45	— 12.10 in 12.50 — 00.05
TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05 HALO, TU REŠEVALCI
8.15	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Skok čez jarek
8.30	MIŠKOLIN
8.40	MITI IN LEGENDE — Nova zaveza: Rojstvo in mladost Jezusa Kristusa
8.55 PEDENJŽEP
9.25 SLOVENSKE LJUDSKE PESMI
9.55 OTROK IN IGRA: Igrajva se!
10.10	VARSTVO PRI DELU: Gradbeništvo
10.25 SPOZNANO NEZNANO, ponovitev
11.05 LJUDJE IN ZEMLJA, ponovitev
11.35	MIR IN RAZOROŽITEV: Vesolje, domovina Zemljanov
12.05 POROČILA
13.05 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete
13.50	SNEŽNA VILA JUKI, japonski mladinski film
15.15 ROKOMET (Ž) JUGOSLAVIJA: ZRN
16.40	POROČILA
16.45 RISANKA
16.55	KOŠARKA (M)RABOTNIČKI: BUDUČNOST
18.30 KNJIGA
18.45 RISANKA
19.00	DANES:
TURISTIČNI GLOBUS
19.30 DNEVNIK
19.45 VREME
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15 GOSTILNA KOŠNIK
21.50 DNEVNIK
22.05	NIZKI UDARCI, kanadsko-ameriški film
Gre za sproščeno, zabavno in napeto filmsko parodijo. Slučajno odkrito pismo ameriškega predsednika G. Washingtona močno spreminja idealizirano podobo tega predsednika. Študent, ki je pismo odkril, to plača s svojim življenjem, pismo pa mrzlično iščejo različne skupine, ki skušajo preprečiti objavo tega pisma ali pa ga hočejo posredovati javnosti.
23.35	KRONIKA BORŠTNIKOVE-
GA SREČANJA
DRUGI PROGRAM
13.35	Test — 13.50 Puščice Robina Hooda (sovjetski film)— 15.20 Miti in legende — 15.35 Zlatar 86: Kajkavska popevka — 16.35 Sabotaža (angleški film) — 18.00 Hasanaginica (ponovitev drame) — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Tri srca: Radenci 86 — 20.40 Naši slavni umetniki — 21.15 Poročila — 21.25 Športna sobota — 21.45 Glasbeni večer
TV ZAGREB
8.55	Poročila — 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 14.15 Sedem TV dni —
14.45	Narodna glasba —	15.15
Rokomet (ž) YU:ZRN — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 16.55 Košarka Rabotnički: Budučnost —
18.25	T. O. (dokumentarnaoddaja) —
19.30	Dnevnik — 20.00 Moški, ki mi je všeč (francoski film) — 21.55 Dnevnik — 22.10 Za konec tedna — 23.40 Poročila
NEDELJA, 26. X.
8.55	— 14.05 in 15.05 — 22.15 TELETEKST
9.10 POROČILA
9.15	ŽIV ŽAV
10.05	LUTKOVNI ŽIV ŽAV
10.10 ZGODBE MODREGA TELEFONA: Ugrabitev, 1. del češkoslovaške nanizanke
10.35	TEŽKI ČASI, 2. del angl.
nadaljevanke
11.25	ŠOPEK DOMAČIH
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 KDOR ZNA, IMA
14.00 POROČILA
15.20 RETROSPEKTIVA NAGRAJENIH ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV V KRANJU: Zalivček, Etuda v 21. točkah (francoska filma)
15.45	POROČILA
15.50	STRAŽA POŠTNE KOČIJE, ameriški film
17.00 V NEDELJO POPOLDNE IZ MARIBORA
18.45 RISANKA
19.00 DANES KO ŠE NE BOLI
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 INTERNAT — Izpoved, 4. del nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.45 NA VEJI POMLADI, dok. oddaja
22.10	POROČILA
PONEDELJEK, 27. X. TV MOZAIK: 9.00 ZRCALO TEDNA 9.20	ČAS, KI ŽIVI: Anton Sigulin 16.20	— 23.45 TELETEKST 16.35 TV MOZAIK, ponovitev 17.25 POROČILA 17.30 NA NAŠI PLANINI 17.45 MODRO POLETJE, 35. del španske nadaljevanke	18.15	VIDEOGODBA, ponovitev 18.45 RISANKA 19.00 DANES PODRAVSKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 ZLATI FANTJE, 2. del ameriške nadaljevanka 21.10OMIZJE 23.10 POROČILA 23.15	KRONIKA BORŠTNIKOVE-	GA SREČANJA DRUGI PROGRAM 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost—20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Pesem ptic trnovk (6. del nadaljevanke) — 22.00 Hit meseca
TOREK, 28. X. TV MOZAIK 9.00 OTROK IN ŠOLA: Ali sem dovolj radoveden? POKLICI: Rudarstvo 15.55 — 23.40 TELETEKST 16.10	TV MOZAIK, ponovitev 17.10	POROČILA 17.15 MPZ ZAGORJE 86	17.45	EX LIBRIS M + M 18.45	RISANKA 18.55	VREME 19.00 DANES POMURSKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 19.55	VREME 20.05 DAVIDOVA MATI, nizozemska drama 22.10 INTEGRALI 23.25 DNEVNIK	DRUGI PROGRAM 16.10 Nogomet (mladi) YU: Turčija — 18.15 Mostovi hidak — 18.45 Spominski album (zabavnoglasbena oddaja) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mostovi glasbe — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Revolucija, ki traja: Partizansko orožje — 21.50 Pretekli čas, sedanji čas
SREDA, 29. X. 9.00 F. S. Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJENJA, TV drama 15.30 — 00.25 TELETEKST 15.45 TV MOZAIK, ponovitev 16.50 POROČILA 16.55 MODRO POLETJE, 26. del španske nadaljevanke 17.25 NOGOMET JUGOSLAVIJA:	TURČIJA 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME ' 20.05 BORŠTNIKOVO SREČANJE, prenos 21.20 DNEVNIK 21.35 SHAKESPEARE NA TV: HENRIK OSMI, angleška priredba	DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Dolga belasled (2. del otroške serije) — 18.15 Aktualna medicina — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Plesalec (2. del serije o baletu) — 20.55 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Čas je na naši strani — 21.55 Cum inov-ocaren (dokumentarna oddaja)
ČETRTEK, 30. X.
TV MOZAIK
9.00 JUGOSLOVANSKI IGRANI FILM
15.45 — 22.55 TELETEKST
16.00 TV MOZAIK, ponovitev
17.25 POROČILA
17.30 MIŠKOLIN
17.45 MODRO POLETJE, 37. del nadaljevanke
18.15 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Svetlobni popotnik, angleški film
18.40	RISANKA
19.00 DANES:
CELJSKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 TEDNIK
21.05 BESEDILOSLOVNI UTRINKI: Nanašalnica in naveznik
21.15 UČITELJ LOUIS MEISSON-NIER, 3. del francoske nadaljevanke
22.10	DNEVNIK
22.25 MIR IN RAZOROŽITEV: Klic velikega zidu, 3. del dokumentarne serije OZN
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Ne kličite me Robi — 18.15 Znanost — 18.45 Stare dobre uspešnice — 19.30 Dnevnik — 20.00 V senci velikega hrasta (2. del nadaljevanke) — 21.05 Poročila — 21.10 Umetniški večer
OBNOVA
STANOVANJSKIH
BLOKOV
RIBNICA — Delavci kočevskega Zidarja te dni končujejo pročelje ^ne od stolpnic na Prijateljevem trgu v Ribnici. Ureditev fasade in zamenjava oken je bila nujno potrebna, zlasti še, ker je blok starejši od 15 let. V planu samoupravne stanovanjske skupnosti v tem srednjeročnem obdobju niso predvidena investicijska vlaganja v nove objekte, tako da bodo prišle na vrsto adaptacije še več stanovanjskih blokov na Prijateljevem trgu in trgu Veljka Vlahoviča.
EKOLOŠKI ZBOR V LJUBLJANI
Predstavniki številnih organizacij so se zbrali 10. oktobra na ekološkem zboru v Ljubljani. Na srečanju so govorili predstavniki ekologov, predstavniki gibanj ekologov in mirovnikov pri RK ZSMS, doktorji znanosti, predstavniki Cerkve, študentov, lige proti nasilju nad živalmi, kluba mednarodnega prijateljstva, planincev, jamarjev, joge, nekadilcev in drugih društev. Ugotovljeno je bilo, da je protest beograjski vladi, ki so ga izrekli ekologi letos v Mariboru, še vedno aktualen. Udeleženci so poslušali poročila o prireditvah na Jesenicah, v Grosupljem, Celju, Mariboru, Sežani in Ljubljani, o sodelovanju z ekologi na mednarodnem področju, o delu Cerkve na področju ekologije, o problemih lige proti nasilju nad živalmi, o ekonomiji in ekologiji ter o vzrokih jugoslovanske krize in ekološke katastrofe. 7. novembra, bo v Ljubljani širši zbor vseh teh in še drugih organizacij, takrat bo tudi ustanovni zbor slovenskega ekološkega društva. Izšla naj bi tudi knjiga o ekologiji.
Razpisna komisija delavskega sveta Emona Dolenjka, TOZD Detajl Črnomelj,
v skladu z določili statuta razpisuje dela in naloge
VODJE TOZD »DETAJL« ČRNOMELJ
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo višjo ali srednjo šolsko izobrazbo ustrezne smeri,
— da imajo 5 let ustreznih delovnih izkušenj pri odgovornih poslovodnih delih,
— da imajo ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanjesamoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela, do delovnih ljudi in v osebni poštenosti.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del in nalog naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Razpisna komisija Emona Dolenjka, TOZD Detajl Črnomelj.
886/43-86
DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV IMPOLJCA SEVNICA
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge za Dom upokojencev Brežice:
— socialni delavec z delovnimi izkušnjami na področju okupacijske terapije
Pogoji:
— višja šola za socialne delavce, zaželena predhodna izobrazba medicinske sestre, opravljen strokovni izpit
— 2 leti delovnih izkušenj na tem področju
— delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas
Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi sprejema Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, 68290 Sevnica, kadrovska služba, v roku 15 dni od dneva objave.
Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v 30 dneh po izteku objavnega roka.
875/43-86
m Iskra Delta
OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO Vabilo k sodelovanju
K delu na področju razvoja, trženja, uvajanja in vzdrževanja celovitih poslovno-proizvodnih in tehnično-procesnih informacijskih sistemov na računalnikih DELTA želimo pritegniti mlade, iniciativne, kreativne in ambiciozne strokovnjake. Dela in naloge obsegajo sistemsko in aplikativno programiranje, softvvare inženiring, tržne analize, financiranje in obdelavo pogodb, prodajno propagandno dejavnost, kot tudi vzdrževanje programske in strojne opreme.
Nudimo zanimivo in dinamično delo, možnost strokovnega izpopolnjevanja v naših šolskih centrih doma in v tujini, možnost napredovanja in stimulativne osebne dohodke glede na rezultate dela.
Od vas pričakujemo vsaj višješolsko izobrazbo tehnične, računalniške, družboslovne, ekonomske ali organizacijske smeri, znanje angleškega jezika, poznavanje osnov informatike, kottudi nekaj delovnih izkušenj. Ker nekateradelain naloge opravljamo po celi Jugoslaviji, je potrebno imeti vozniško dovoljenje B kategorije.
Prijavijo se lahko tudi začetniki.
Pisne prijave pošljite na naslov:
ISKRA DELTA, Območna enota Novo mesto, p. p. 125, 68000 Novo mesto. Informacije po tel. 068-23263,
68210 trebnje
telefon (068) 44-321
te!ex 35735
trebanjska industrija montažnih objektov, trebnje
TRIMO — Trebanjska industrija montažnih objektov n. sol. o.
68210 Trebnje, Jugoslavija, telefon: 068/44-560,068/44-321 telex: 35735 TRIMO YU
ca
trimo
J
Predstavništvo v Ljubljani Plešičeva 21,61000 LJUBLJANA, telefon: 061/576-331 telex: 31483 TRIMO YU TOZD Jeklene konstrukcije 68257 DOBOVA telefon: 068/67-023 068/67-230
GRADI OBJEKTE V SFRJ IN TUJINI
— ipdustrijsko-proizvodne hale, skladišča
— garaže
— servisne in tehnične delavnice
— športne objekte in objekte za rekreacijo
— gospodarske objekte *— razstavne dvorane
— trgovske objekte
— upravne zgradbe
— stanovanjska naselja
— linije za kurjenje rastlinskih odpadkov, les, slama.
894/43-86
Delo, bolezen in trpljenje, draga mama in Tone, bilo je vajino življenje.
V SPOMIN
TEREZIJI IN ANTONU HOČEVARJEVIMA
iz Loke pri Zidanem mostu
22. in. 23. oktobra je minilo leto dni, odkar odšla sta tja, kjer ni trpljenja in gorja. Tja, kjer vladata večni mir in tišina, a v domu našem je praznina in v srcu bolečina.
Žalujoči: žena Fanika, sin Smiljan, Mici, Erna in Jelka z družinami
TEDENSKA
Četrtek, 23. oktobra —- Severin Petek, 24. oktobra — Rafael Sobota, 25. oktobra — Darija Nedelja, 26. oktobra — Lucijan Ponedeljek, 27. oktobra — Sabina Torek, 28. oktobra — Simon Sreda, 29. oktobra — Ida Četrtek, 30. oktobra — Marcel
LUNINE MENE
25. oktobra ob 23.27 — zadnji krajec
BREŽICE: 24. in 25. 10. francoski film Ženski konvoj. 26. in 27. 10. ameriška drama Testament. 28. in 29. 10. jugoslovanska komedija Antikazono-
va.
ČRNOMELJ: 23. in 26. 10. jugoslovanska komedija Žikina dinastija. 24. 10. ameriški znanstveno fantastični film Koreni prividov. 26. 10. ameriški
glasbeni film Ostati živ. 28. 10. ameriški akcijski film Uboj prostitutke. 30. 10. ameriški znanstveno-fantastični film Terminator.
KRŠKO: 24. 10. avstralski akcijski tilm Leto nevarnega življenja. 25. in
26. 10. ameriški film Superagenti. 28. 10. nemška erotična komedija Ljubezenski hotel v Tirolu. 29. in 30. 10. italijanski akcijski film Obračun ha zlati galeji. (Predstave ob 18. uri, ob petkih in torkih ob 19.30 uri)
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 23. 10. ameriška grozljiva komedija Gremlini. Od 24. do 26. 10. hongkonška akcijska komedija Spijon iz Ulice Bond (Nora misija III. del).
27. in 28. 10. francoska komedija Hoja v senci. 29. in 30. 10. ameriška glasbena komedija Električne sanje (Predstave ob 18. in 20. uri).
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 24. do 26. 10. ameriški film Ameriški bolero. Od 27. do 29. jugoslovanska komedija Ni lahko z moškimi.
SEVNICA: 23. 10. kriminalni film Strup črne mambe. 24. in 25. 10. drama Annie. 26. in 27. 10. erotični film Sest Švedinj z bencinske črpalke. 29. in 30. 10. ljubezenska drama Newyorške noči.
IIIIII
KV KROJAČICO zaposlim. Kroja-štvo Marta BEVC, Dilančeva 5, Novo mesto.
TAKOJ zaposlim delavko za pranje delavskih oblek in kuhanje malic. Mesarstvo Pavel BOBIČ, Škocjan.
Več STREŽNIC sprejmemo v delovno razmerje za določen in nedoločen čas. Dom starejših občanov Novo mesto.
4 šivilje konfekcionarke redno zaposlim. Telefon 46-502. OD 10 do 15 M.
TAKOJ zaposlim dva mlajša delavca. Mirko Zupančič, Drganja sela 42, telefon 85-401 po 20. uri.
stanovanja
IŠČEM enosobno stanovanje v Novem mestu ali Metliki ali vsaj sobo za moškega. Naslov v upravi lista (6687/86).
MLAD par nujno išče stanovanje ali garsonjero v Novem mestu ali okolici. Možnost plačila v naprej. Naslov v upravi lista (6688/86).
ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero s centralnim ogrevanjem v Novem mestu vzame v najem starejša samska ženska. Ponudbe pod šifro: »DOBER PLAČNIK«.
SAMSKI moški išče sobo in kopalnico v Novem mestu. Naslov v upravi lista (6686/86).
motorna vozila
Z 750, letnik 1979, prodam. Franc Kavšek, Gotna vas 25, Novo mesto.
RENAULT 4, karamboliran, prodam. Branko Pečarič, Gmajna 8, Raka, tel. 75-620.
Z 101 GTL 55, letnik februar 1986, prodam. Križe, Dol. Sušice 21, Dol. Toplice.
ŠKODO 120LS prodam. Ivan Kodrič, Vrhovska var 8, Cerklje ob Krki.
Z 101 GTL. letr.ik 1983, odlično ohranjeno, prodam. Ivan Pezdirc, Primostek 5, 68332 Gradac.
FORD ESKORT prodam po ugodni ceni. Ucman, Smolenja vas 65, Novo mesto.
Z 101, letnik 1976, generalno obnovljeno, prodam. Ogled vsak dan
od 14. do 16. ure. Franc Zevnik, Zakot 51. 68250 Brežice.
Z—101 C, letnik 1982, prodam. Opara, Gor. Dobrava 2, Trebnje. Telefon 49-002 do 14. ure.
DIANO, letnik 1976, ugodno pro-, dam. Murčehaiič, Mestne njive 12, Novo mesto.
ŠKODO 105 S, letnik 1981, po ugodni ceni prodam. Bela cerkev 10.
Z 101 GTL, letnik 1985, kot novo, prodam. Tel. 25-883, od 15. ure dalje.
PRODAM tri leta staro R4 GTL. Informacije na tel. 24-030, zvečer.
ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do septembra 1987, prodam. Martin Luzar, Jugorje 2, Brusnice.
ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano, zadnja desna stran karamobili-rana, prodam. Franc Žužek, Ul. II. grupe odredov 5, Trebnje.
R 4 TLS, jetnik 1978, prodam. Belavič, Cesta herojev 54, Novo mesto, telefon 23-711.
PRODAM obnovljeno karoserijo za fiat 126 P. Jevšek, Glavni trg 2, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1976, in Z 750, letnik 1982, prodam. Tel. 23-627.
APN 6, dobro ohranjen, prodam. Franc Gazvoda, Ivana Roba 4, 68000 Novo mesto.
PRODAM motor MZ-250 ccm. Dragman Brane, Bršljin 36 (popoldan).
DOBRO OHRANJENA APN 6 in TOMOS avtomatik ugodno prodam. Telefon 26-616.
ZASTAVO 750 LC, 1979, prodam. Kerin, Brod 10, 68312 Podbočje.
ZASTAVO 101 confort, junij 1981, rdeče barve, prevoženih 44000 km, ga-ražirano, prodam. Branko Tintor, C. III. bataljona VDV št. 51, 68233 Mirna.
ZAPOROŽCA, registriranega do marca 1987, z dodatnimi originalnimi rezervnimi deli prodam. Telefon 24-453, po 16. uri.
AVTOMATIK, letnik 1985, prodam. Telefon 22-777, Štamcar, Ra-govska 7, Novo mesto.
Z 750 LE, letnik 1982, prodam za 60 M. Tel. 51-460.
VW 1200, nemški, letnik 1970, prodam. Tel. 58-339.
Z 101, letnik 1981, prodam. Darko Zupančič, Hmeljčič 3, Mirna peč.
NOV desni prednji blatnik za R 12 prodam za 20% ceneje. Tel. 82-483.
RENAULT 4^ prodam po delih. Viktor Šentjurc, Titova 120, Senovo.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA D1C, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski sen/is in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA vsak. četrtek — Posamezna številka 120 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 2.000 din, na prvi ali zadnji strani 4.000 din, za razpise, licitacije ipd. 2.500 din. Mali oglasi do deset besed 1000 din, vsaka nadaljnja beseda 100 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščineSRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
JUGO 55, letnik december 1983,
30.000 km, prodam. Telefon (068) 23-288, od 16. ure dalje.
JUGO 55, letnik 1984, prodam za 155 SM. Telefon (068) 24-362.
ŠKODO 110, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam. Gor. Straža 151.
128, letnik 1984, prodam. Tel. 25-035.
126 P, letnik 1977, prodam. Šmihel 22, Novo mesto.
LADO 1200, letnik 1973, z obnovljeno pločevino, prodam za
550.000 din. Moravec, Cesta herojev 38, tel. 23-312.
GOLF diesel, februar 1984, ugodno prodam. Tel. 72-563.
Z 101 GTL, letnik 1984, prodam. Tel. 25-196.
MASKO in odbijač za ZASTAVO .101, rabljeno, prodam. Simčič, Trdinova 11 a, Novo mesto.
APN 6 ugodno prodam. Marjan Špelič, Srednje Laknice 14 pri Mokronogu.
TOMOS 15 SLC prodam. Cena
190.000 din. Informacije po telefonu
26-443.
ZASTAVO 750, letnik 1981, karam-bolirano, prodam. Otočec 44.
126 P, 1980, prodam. Tel. 22-265 dopoldne.
UGODNO prodam osebni avto BMW 1602, letnik 1972, in spalnico. Tel. 26-284.
ŠKODO, letnik 1981, prodam. Avbar, K Roku 15, Novo mesto, tel. 22-669.
ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano do 5. februarja 1987, prodam. Anton Špehek, Ločna 32, Novo mesto.
FIČKA, december 1983, lepo ohranjen, prodam. Alojz Zamida, Podhosta 45, Dolenjske Toplice.
ZASTAVO 126, letnik 1982, in OPEL KADET diesel, letnik 1983, prodam. Telefon 49-036.
FORD ESKORD, osebno vozilo, prodam. Franc Gačnik, Mirna peč 127.
Z 750, letnik 1977, prodam. Udovč, Krka 30.
Z 101, letnik 1984, prodam. Tel. 21-826 int. 214, dopoldne, doma 24-963.
AVTOMATIC 3 MS, Jetnik 1984, prodam. Verbič, Sela 20, Šentjernej.
ZASTAVO 101. obnovljeno 1977, prodam. Gostilna Kos Kostanjevica, telefon 69-716.
MOTOR KRAJDLER 50 ccm in čelado NOLAN ugodno prodam. Rober Zaman, Dvor 54 pri Žužemberku.
PRODAM tovorni avto HANO-MAG( registriran, vozen z B kategorijo. Tel. 85-024.
Z101, letnik 1979, dobro ohranjeno, registrirano do junija 1987, prodam. Tel. 26-346.
Z 101, letnik 1976, prodam. Bukovec, Dol. Kamence 43, Novo mesto.
APN 6, dodatno opremljen, še pod garancijo, in radiokasetofon TOSHIBA RT 7025 2 x 10 W prodam. Tel. 84-802, po 15. uri.
R 4 GTL, letnik 1983, in komplet s steklenicami za plamensko varjenje prodam. Tel. 24-752.
AVTOMATIK A 3, kot nov, ugodno prodam ali zamenjam za APN 6. Tel. 22-952.
DELE za AUDI 60 L/4, letnik 1970, košaro, lamelo,. druck-ležaj, oljno črpalko in platine (vse original in novo) proddm. Cena tega kompleta 100.000 din. Vprašajte na tel. (068) 24-075, od 17. do 19. ure.
R 4, rezervne dele, gume zelo ugodno prodam. Tel. 24-309.
UGODNO PRODAM ZASTAVO 850, staro 22 mesecev, prevoženih 15000 km. Možna zamenjava za starejšo Z 750. Jenškovec, Male Vodenice 13, Kostanjevica.
ZASTAVO 128, dve leti staro, prodam. Majde Šilc 19, stan. 27, telefon
27-303.
FIAT 1300, neregistriran, letnik 1978, v voznem stanju prodam. Pečjak, Dvor 78.
Z 101 GTL, letnik 1983, prodam. 13000 km. Tel. 22-946.
IMV KOMBI prodam. Cesta herojev 33 a. Novo mesto.
OPEL KADETT, letnik 1970, prodam. Tel. 82-126, od 18. ure dalje.
MOPED TOMOS na tri prestave poceni prodam. Ogled ob nedeljah. Brane Henigman. Breznik 5, 68343 Dragatuš.
JAVO 175 km ugodno prodam. Letnik 1972. Marjan Grandljič, Dolenja Dobrava 17, 68210 Trebnje.
LADO 1500 SL in ZASTAVO 750 LC za nadomestne dele prodam. Tel. 75-744.	-
PRODAM Z 101,1. 1979, za 62 SM. Informacije na tel.: 26-639 med 18. in 19. uro.
VISO SUPER E, metalik, staro tri leta, garažirano prodam. Tel. 25-232 popoldne.
ijski stroji
PRODAM napol izdelano prikolico za lažji traktor z nekaj materiala. Drago Zupančič, Kočevske Poljane 5, Dojenjske Toplice.
ŠTORE 404 super, nov, prodam ali zamenjam za GOLF diesel, novejši. Franc Saje, Stara Bučka 42, 68275 Škocjan.
PRIKOLICO za traktor Tomo Vinkovič prodam po ugodni ceni. Anton Derganc, Češence 19, Mirna peč.
TRAKTOR Ursus 335, prevoženih 1300 delovnih ur, prodam. Stanko Hočevar, Stara vas 44, Škocjan.
PRODAM traktor Zetor 2511 s koso Garabaldo, zelo dobro ohranjen. Stane Avsec, Bistrica 13, Šentrupert, tel. (068) 47-344.
TRAKTOR Kramer Deutz (25 KM) prodam. Tel. 20-239.
PRODAM traktor Ferari 30 KS s kabino, plugom in frezo. Kavšek, Gotna vas 27. Novo mesto.
ZETOR 4718 ter gumi voz 16 col prodam. Anton Zajc, Velike Poljane 1, Škocjan.
PRODAM univerzal 445, letnik 1975, in nove gume 12.28. Tel. 25-552.
TRAKTOR.IMT 35 KM prodam. Pavlič, Loka, Šentjernej.
MOTOKULTIVATOR Goldoni 18 KM s priključki in pogonsko prikolico, malo rabljeno, prodam. Kralj, Partizanska 49, Nova Gorica.
TRAKTOR Zetor 4712 in dvob-razdni plug prodam. Marjan Dolenšek, Spodnje Laknice 4, 68230 Mokronog.
TRAKTOR Ursus 35 KM prodam po ugodni ceni. Alojz Hočevar, Mačkovec 6 pri Škocjanu.
prodam
PRODAM traktorska čelna nakla-dača SIP-RIKO. Gabrijel, Gor. Dobrava 1, Trebnje.
TRAKTORSKE grablje SIP 2200 prodam. Pokličite na tel. 32-294, popoldne.
TRAKTOR IMT 542 prodam. Telefon 67-558, zvečer.
TRAKTOR Ferari in prikolico ugodno prodam. K Roku 71, tel. 27-058.
TRAKTOR Steier, dobro ohranjen, ptodam. Gazvoda, Šentjošt 10, Stopi-čfc. —
ŠIVALNI STROJ Danica z omarico ugodno prodam. Informacije na tel. 71-743, od 17. do 20. ure.
PRODAM nov cirkular za žaganje drv s pomičnim koritom in enofaznim elektromotorjem 3 KS (2,2 KW) ter dvema cirkularjema (šajba F-45). ena navadna, druga vidia. Cena 150.000 din. Jože Abram, Trg rudarjev 2, Senovo.
PRODAM hrastove deske (5, 4, 3 cm). Milan Kunstek, Drejčetova pot 12, tel. 25-476, po 15. uri.
Ugodno prodam kamen, uporaben za betoniranje. Telefon 25-753.
PRODAM rabljeno peč Eeroterm. Tel. 25-457, popoldne.
PRODAM polnilko za klobase (šprico), 12-litrsko. Informacije na tel. (061) 212-546 v soboto od 10. do 14. ure.
PRODAM kavč trosed, fotelje in mizico. Novak, C. herojev 29 a. Novo mesto.
KONJA, starega 5 let, prodam. Albin Novak, Dol. Toplice 72.
PRODAM rabljena okna z roletami, pletilni stroj, baskitaro Fender, bas ojačevalec Montarbo in tri mikrofone. Ivan Kralj, Brusnice 86, tel. 23-856.
PRODAM 6 skoraj novih Novole-sovih stolov (zeleni žamet). Tel. 23-891.
PRODAM dvoredne orgle ELKA, model X-605. Informacije na tel. (068) 85-951.
PRODAM ITALIJANSKO DVOGLASNO sireno »Stebel« (24 voltov). Telefon 32-135.
PRODAM nov dvokasetni JVC portable comp. sistem PC-W-35. Telefon 49-141.
PRODAM HI-FI El Niš HSR 160 in eno sezono rabljeno peč Gorenje Kuppersbusch. Ogled v petek, soboto, nedeljo, popoldne. Paderšičeva 37, Novo mesto.
SKORAJ novo motorno žago Hus-qvarna 650 prodam za 12,5 SM. Informacije na tel. (068) 69-807.
NOV ČOLN Maestral 9 SD z motorjem 4,5 KS (dolga os) prodam za 31 SM. Informacije tel. (068) 69-807.
DROBEN KROMPIR in seno prodam. Jaki, Brinje, Šentrupert, tel. 40-223.
FkODAM junca, 600 kg težkega. Foršček, Praproče 17, pri Straži.
POCENI prodam rabljene salonitke — male. Informacije popoldne po telefonu (068) 22-670.
MEŠANCE doge in ovčarja poceni prodam. Tel. 27-125.
OPEKO »Strešnik« ugodno prodam. Tudi na posojilo. Telefon 25-349, samo zvečer.
TV Gorenje, črno-beli, zelo ugodno prodam. Mestne njive 4 a/3. Tel. 21-942.
PRODAM BT 50 in smučarsko opremo. Tel. 25-633.
PRODAM tri leta star čeno-beli in barvni televizor Blaupunkt. Hočevar, Šmalčja vas 40, Šentjernej.
RABLJEN HLADILNIK Obodin prodam. Telefon 23-083.
PEČ Tam Stadler, rabljeno, prodam. Rumanja vas 25, tel. 84-841, zvečer.,
TROSED, raztegljiv, in dva fotelja, kuhinjsko mizo, malo rabljeno, prodam. Hrovat, Kotarjeva 2, Novo mesto.
PRODAM novo črpalko Grundfos za centralno kurjavo. Tel. 25-097.
INVALIDSKI VOZIČEK z motorjem prodam. Bregar, Hudenje 5, kocjan.
UGODNO prodam termoakumulacijsko peč AEG 2 KW. Tel. 22-249.
PRODAM električno kitaro Melodija Solist, Krivec, Cankarjeva 14, Novo mesto.
PREDSOBNO OMARO (150 x 2
x 37) prodam. Tel. 24-259.
PRODAM harmoniko Gobasov in pralni stroj Candy. Telefon 22-092.
PRODAM dobro.ohranjeno spalnico, posebej posteljo z novim jogijem, komodo, kuhinjski kot, starinsko omaro, trajno žarečo peč (gus) in sliko (božjo podobo). Interesenti naj seogla-sijo na telefon (068) 62-654, zvečer ali petek, sobota in nedelja. Ogled stvari po dogovoru po telefonu.
PRODAM nizko omarico za čevlje (3 vrata, 2 predala). Tel. 23-222.
KOKER ŠPANIEL črno-rjave barve, star 18 mesecev, prodam. Šinkovec, Trdinova 5 a, tel. 23-222 (zvečer).
HIWATT 200 W pevsko ozvočenje (6-kanalni mikser, elektronski eho). Prodam za 35 SM. Engel Edvard, Ratež 52.
PRODAM novo okroglo mizo. Informacije na telefon 21-576.
PRODAM dobro ohranjena okna z roletami. Informacije na tel. 72-970.
PRODAM hidrofor komplet, malo rabljen in gradbeno barako 3 x 4 po ugodni ceni. Informacije dobite pri Jožetu Kovačiču, Bizeljska c. 83, Bizeljsko, tel. (068) 68-133.
PRODAM mlin Mio Standard, novj zapakiran (4 operacije). Tel. (068) 22-384.
PRODAM peso, kolerabo, repo in zelje za ribanje. Mačkovec 9, Novo mesto.
PRODAM korenje, kolerabo, repo in 16-colski voz. Gačnik, Boričevo 9, Novo mesto.
STREŠNIK (680 kom.) prodam. Tel. 22-361.
PRODAM črno-beli televizor, star dve leti in blatnike za Z 101 ali 128 (novi tip). Glavič, VDV 51/13, Mirna.
NOVEJŠI HLEV 18 x 12 x 3 m, obnovljeno, podkleteno poslopje, 3 ha travnika, zelo primemo za vsako obrt, prodam. Naslov v upravi lista (6689/86).
PRODAM črno-beli TV Ei Niš. Hudžek, 21. oktobra 8, Črnomelj.
OPEKO, rabljeno, 1000 kom., prodam. Tel. 26-883.
KRAVO, visoko brejo, dobro mlekarico, prodam. Polde Žužek, Vrh, Trebelno.
OVNA, starega dve leti, težkega 50 kg, prodam. Zvonko Derenda, Poklek 10, 68283 Blanca.
KUHINJO s štedilnikom in hladilnikom poceni prodam. Telefon (063) 783-130, popoldne.
PRODAM hladilnik, štedilnik in dva stola. Olga Križanč, NHM 21, 68290 Sevnica.
PRODAM črno-beli televizor Gorenje 106, stari tri leta. Informacije po telefonu 23-398, popoldne.	,
PRODAM kombiniran otroški voziček Tribuna, hojco ter stolček Peg. Tel. 27-607.
GLASBENI CENTER Gorenje in rabljen pralni stroj prodam. Ribič, Kettejev drevored 41, tel. 26-923.
KROMPIR (drobni) prodam. Marija Šime, Dol. Štraža 13, 68351 Straža.
MLIN za mletje moke na dva kamna, malo rabljen, prodam. Marija Šime, Dol. Straža 13, 68351 Straža.
NOV ELEKTROAGREGAT (1,50 KW), preizkušen, in plinski bojler, brezhiben, ugodno prodam. Vovk, Valantičevo 17, Novo mesto, tel. 23-174.
PLINSKI BOJLER prodam. Informacije 21-027, po 16. uri.
PEČ na trda goriva Plamen Magma, skoraj novo, rabljeno eno zimo, prodam po ugodni ceni. Anton Kržič, Hrastovica, Mokronog, tel. (068) 49-137.
SPECTRUM ZX 48 prodam: Tel. 84-520 int. 15, popoldne.
KRAVO po izbiri (ena zna voziti) prodam. Jablan 17, Mirna peč.
PRODAM mladovno kravo, staro 7 let. Alojz Muhič, Jama 6, Novo mesto.
UGODNO prodam nov krznen plašč iz bizarna št. 46 — 48. Telefon 24-295, popoldne.
PRODAM komplet bobnov AMA-TI. Informacije dobite po telefonu (068) 44-269, po 16. uri.
DVE KRAVI prodam. Šentjošt 4, Novo mesto.
UGODNO prodam barvni televizor Blaupunkt. Ulica herojev 9, Trebnje.
kupim
KUPIM 12 t prvovrstnega jedilnega krompirja. Ponudbe na tel. (063) 785-216.
KUPIM prevozni cirkular ali tračno žago za razrez drv. Pogon na dizlov motor. Ponudbe na tel. (063) 785-216.
posest
6. oktobra smo na Pahi pri Barbari pozabili vedro z grozdjem, trtnimi škarjami in ključi. Poštenega najditelja prosim, da sporoči na tel. 85-036.
ODDAM v najem prostore, primerne za mirnejšo obrt, v Novem mestu. Informacije na telefon 23-295 dne 27. 10. 1986.
NUJNO potrebujemo žensko, staro od 30 do 40 let, za nego nepokretne ženice. Stanovanje, plača, hrana zagotovljena. Ivanka Bezek, Sela 5, 68333 Semič.
čestitke
Dragi mami FRANČIŠKI BRODNIK, roj. Brajer, iz Gornjih Kamene 17 želijo za njen 65. rojstni dan vse najboljše, posebno pa zdravja. Vsi njeni.
obvestila
ČE VAM iz zamrzovalne skrinje teče ali vam ta na zunanjih stenah ledeni, oziroma rosi, pokličite na tel. (062) 34-367 in obiskali vas bomo na vašem domu ter napako z jamstvom odpravili!
OBVEŠČAMO vse Belokranjce, da bo polet na drugi planet (Jupiter) z DC-3 (Aeroplan) dne 24. 10. 1986 z Otoka. Pa lepo pozdravljeni!
Žiševci, ki smo železniško industrijsko šolo končali pred 30 leti, se za jubilej dobimo v soboto, 25. oktobra, ob 12. uri v gostilni ŠTOROVJE pri Šentvidu pri Štični.
KOKOŠI prodajamo za zakol ali nadaljnjo rejo. Jože PRŠINA, Dol. Toplice 82, tel. (068) 85-783.
887/43-86
ženitne ponudbe
29-leten preprost kmečki fant z majhno kmetijo, zaposlen, z novo hišo in avtom, želi spoznati preprosto kmečko dekle, staro do 30 let. En otrok ni ovira. Ponudbe pod šifro: »V DVOJE JE LEPŠE«
popravek
NEDOKONČANO hišo, 3 km iz Črnomlja, prodam. Naslov v upravi lista (6685/86).
PARCELO za vinograd z že postavljeno zidanico ugodno prodam. Marija Lah, Armeško 49, 68280 Brestanica.
POD ugodnimi pogoji prodam hišo, končano do 6. faze, 5 km iz Novega mesta v Stopičah. Telefon 24-966 popoldne.
PARCELO (1000 m2) na Malem Slatniku (Lipje) prodam. Kličite v večernih urah na telefon (064) 78-154.
PRODAM 2239 m2 travnika v^Jirni peči — Cerovec. Informacije po telefonu (061) 51-150, Vidic.
ie
s:
12. oktobra sem na Gorjancih izgubil psa, lovskega terierja. Sliši na ime TREF, v levem ušesu ima vtetovirano št. LT 62140. Poštenega najditelja prosim. da mi proti nagradi sporoči na naslov: Stane Novak, Orehovica 45, Šentjernej.
Pri zahvali za STANKA PIRNARJA, ki je bila objavljena v prejšnji številki, je prišlo do neljube napake. Pokojnik je doma iz Birčne vasi 19, ne iz Bučne vasi, kot je bilo objavljeno. Za napako se opravičujemo.
Pri zahvali za ANTONA IVANETIČA iz Kota 29 pri Semiču je bila pomotoma izpuščena zahvala ZB Semič in zastavonošem za zadnji pozdrav, za kar se opravičujemo. VSI NJEGOVI.
Osnovna šola Novo mesto
TOZD OŠ KATJA RUPENA
objavlja
prosta dela in naloge
snažilke za določen čas s polnim delovnim časom
Rok prijave: 8 dni po objavi 891/43-86
VODA
BOŠTANJ — Suša je prinesla Bo-štanjčanom dodatne skrbi z vodovodom, ker so nekatere hiše že brez vode. Novi vodovodni odbor je medtem raziskal dodatno zajetje Polžjek II. V nedeljo so vaščane poklicali na delovno akcijo. Ena skupina je uredila zajetje, druga se je lotila izkopa skozi gozd. Voda je še isto dopoldne pritekla po cevi do doline.
ZA DRAGE INSTRUMENTE
NOVO M ESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so prispevali: Dom starejših občanov Novo mesto 7.000 din namesto cvetja na grob Mihe Gašperja*, družina Kočevar iz Metlike, Breg revolucije 14, 4.000 din namesto cvetja na grob Marije Urh; Mercator KZ Črnomelj in sodelavci sina Jožeta 17.000 din namesto venca za Marijo Urh; Viktor Mirt 20.000 din; sodelavci IVS Novoteks Novo mesto 10.000 din, ostanek od cvetja za na grob Mihe Gašperja. Vsem iskrena hvala!
KJE SO MEDVEDJE
RIBNICA — O medvedu ali morda medvedih, ki so v zadnjih dveh mesecih povzročili po ribniški občini veliko škode in strahu, smo poročali. Zdaj pa o njihovih »zločinih ni ničesat več slišati. Nabiralci gozdnih sadežev pa povedo,, da so opazili sveže sledove medvedov v sadovnjakih v okolici iRibnice in Sodražice. Očitno se zdaj medvedje zadovoljujejo s sadjem, zato ne iščejo več mesa po hlevih, svinjakih, zajčnikih in kokošnjakh. Kaj pa bo, ko bo zmanjkalo sadja?
M. G-č
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
MILANA SENIČARJA
iz Maistrove ul. 6
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Ivica in vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
IVANA
VOLFA
iz Sečjega sela 1
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali lajšati bolečino., darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji pofi.
Vsi njegovi Sečje selo, 17. oktober 1986
Kot kapljica rose življenja se utrne, ne slutiš, kdaj, zakaj in kako oko ti ugasne, ustne zamro...
V SPOMIN
27. oktobra bosta minili dve leti, kar nas je za vedno zapustil naš nepozabni sin, brat in stric
NEDELJKO JEVŠEK
Trdinova 5/c
Čas teče naprej, a bolečina v srcih je ostala.
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
VSI NJEGOVI
Vsi so venci beli, samo moj zeleni...
V SPOMIN
Boleč je spomin na 5. obletnico smrti naše najdražje
MAJDE JERELE
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob, ga krasite s cvetjem in ji prižigate svečke!
VSI NJENI
Podgrad, dne 22. oktobra 1986
Smrt je izlila v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznan pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
V SPOMIN
naši nepozabni ženi, mami, sestri, stari mami ter teti
TEREZIJI PIRC
iz Dobrave pri Dobrniču,
ki nas je pred dvema letoma nenadoma tiho in brez slovesa za vedno zapustila.
Za teboj je ostala v naših srcih praznina, kije čas ne more zapolniti. Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu ter ji prižigate sveče na njenem preranem grobu.
VSI NJENI
Tiho odhajajo naši ljudje, ki so bili del našega življenja.
Ob naši življenjski poti je vedno več grobov, naše srce pa krvavi.
BOLEČ SPOMIN
25. oktobra minevata dve leti, odkar nas je v cvetu mladosti zapustil
VIKI CANDELLARI
iz Gabrijel
Čas beži, a bolečina ostaja. Ostal boš vedno v naših srcih in mislih, saj si del našega življenja. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu.
VSI NJEGOVI
Spomin velja tudi stari mami, ki že peti mesec počiva poleg tebe.
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat
RUDI
LEVSTEK
iz Dolge vasi pri Kočevju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala govorniku, kočevski godbi, organizaciji ZB, ZRVS in tov. Francu Debeljaku za vsestransko pomoč.
Žalujoči: žena Vida, sinova Robi in Matjaž, mama in brat
ZAHVALA
V 89. letu nas je po kratki bolezni zapustil naš oče, stari oče, praded, stric in tast
MARTIN ZUPANČIČ
iz Gornje vasi 3
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo organizaciji ZB Novo mesto in krajevni organizaciji ZB Gotna vas ter SZDL Gotna vas, tov. Zamanu za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke, godbi na pihala iz Novega mesta ter osebju Splošne bolnišnice Novo mesto — pljučni oddelek.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
LEOPOLD
BRULC
iz Smolenje vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vsestransko pomoč in podarjene vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem DO Pionir-tozd MKI, Iskri-tozd Tenel, Novoteksu-tozd DS96 in salonu Milka iz Novega mesta. Hvala duhovnikoma za lepo opravljeni obred, posebno pa gospodu Pečetu za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega moža, očeta, ■ brata in starega očeta
ANTONA
ŠTIMCA
iz Kočevja
se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom in bivšim sodelavcem Integrala, TOZD Stojna iz Kočevja, in krajanom KS Kočevska Reka, ki so sočustvovali z nami, spremili pokojnega na zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebna zahvala tovarišema Andreju Pečniku in Žanu Valetiču za tople in iskrene besede ter ZŠAM Kočevje za zadnji pozdrav.
Žalujoči: žena Marica, hčerka Tončka in sin Janko z družinama, sin Robert in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
JOŽETA PEČJAKA
mizarskega mojstra v pokoju
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, ga tako številno spremili na zadnji poti, mu podarili veliko lepega cvetja ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo delavcem PM Novo mesto in zdravnikom SB Novo mesto, ki so mu nudili pomoč. Neizmerno smo hvaležni dr. Živkoviču, ki ga je obiskoval in zdravil v času bolezni. Hvala sosedom za pomoč v težkih trenutkih, govorniku za poslovilne besede pred domačo hišo, nosilcem praporov, pevcem in duhovnikom za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Anica, otroci Tone, Franci, Darij, Marica in snaha
Martina z družinami, sestri Pavla in Anica z družino ter ostalo
sorodstvo
♦
Dolenje Polje, 20. 10. 1986
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
MIHAEL NOVAK
z Malih sel pri Adlešičih
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, pokojnemu podarili vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala kolektivom obrata Tonose iz Adlešičev in Beti iz Črnomlja za podarjene vence in izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo govornikoma tov. Ivanu Požeku in Alojzu Cvitkoviču za poslovilne besede, pevkam iz Adlešičev in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpe! sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče in stari oče
FRANC BEDENE
s Trebanjskega vrha pri Čatežu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikoma, organizaciji G D Trebanjski vrh in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
SS?®l^s
S§fc
ssssss
mmMdš
§ m ^ >'
s>
%
H
H
%
%
%
s
%
*
%
%
%
*
%
%
*
%
*
J
s
S
$
%
*
$
%
%
5
*
5
!
5
%
%
%
«
t
%
%
*
%
%
*
%
%
%
%
%
%
%
h
%
*
%
*
%
*
%
MARTIN
»Kmet ne postaneš, kmet se rodiš,« zatrjuje živinorejec Martin Kržan iz Cundrovca pri Brežicah,. Staršem pomaga od otroštva naprej in ker je bil najstarejši, mu ni ušlo nobeno delo. Kljub temu ima dodaten poklic za slabe čase. Končal je trgovsko, zatem dveletno komercialno šolo in sc zaposlil. Zadnja leta je delal v kooperaciji pri Agrarii. Službo je pustil konec, leta 1984, ko se je z zapolnitvijo hleva delo na kmetiji povečalo in je oče začel omagovati. Martinu je bilo žal, da bi propadlo vse tisto, kar je prigospodaril.
Mladi Kržan je kooperant brežiške Agrarie. Ta mu je 5 posojilom pomagala pri gradnji sodobnega hleva, v katerem ima trenutno petdeset krav molznic in štirideset plemenskih telic. Krmo za številno čredo pridelajo sami. Živina pospravi po 600 ton silaže in sto ton suhe krme na leto. Posestvo je na srečo lepo zaokroženo. Večina zemlje je blizu hiše. Lastnih obdelovalnih površin imajo dvanajst hektarov, šest do sedem pa v najemu.
Usmeritev v mlečno proizvodnjo je po Martinovem prepričanju ena najzahtevnejših. Živinorejca veže hlev 365 dni v letu. Nobene molže ne more opustiti in če dela ne bi imel rad, bi odnehal. Zanj ni Novega leta in ne prvomajskega oddiha. Zaradi številnih porodov mora
m,
y*:'
prebedeti v hlevu marsikatero noč. Med najnapornejša deta prišteva spravilo sena in priprave silaže, zato si živinorejci pomagajo med seboj. Njihovo delo je po Martinovem mnenju slabo ovrednoteno. Do izteka prvega polletja je bil položaj živinorejcev kritičen zaradi nizkih odkupnih cen mleka. Te so se zdaj popravile, zato je boljše volje.
Nikakor pa mu ne gre v račun, da pri nas ne znamo izkoristiti zemlje. »Podobnih kmetij, kot je naša, je v brežiški občini precej. Le mladih rok ni pri hiši, zato ker kmet ni cenjen kot enakovreden državljan. Čistilka dobi metlo in ima zajamčen 80-odstotni osebni dohodek, meni pa nihče nič ne zagotavlja. Pri pokojninskem zavarovanju se je marsikaj izboljšalo, vendar nekatere stvari še šepajo,« je potožil.
Martin se zaveda, da se miselnost ljudi počasi menja. Moti ga, da vsaka tajnica več pomeni kot kmet, čeprav jih ne podcenjuje. On sam se čuti enakovrednega tistemu, ki dela osem ur na dan, saj končno te odda 300 tisoč litrov mleka na leto. Tolikšno količino bo letos prvič dosegel, ker je poveča! čredo.
Tudi o zemljiškem maksimumu ima Kržan svoje mnenje. Prepričan je, da ni več za današnjo rabo in da že ovira kmetijsko pridelavo. Dandanes vetja traktor pet milijonov dinarjev in se na desetih hektarih ne more amortizirati. Lastništvo končno ni najpomembnejše, razmišlja Martin, če bi kmetu kako drugače omogočili trajnejšo obdelavo večjih površin. Intenzivna proizvodnja na kratkoročno najeti zemlji ni ekonomična, ker mora kmet preveč vlagati vanjo. In ker kmetijstvo po njegovem mnenju ni naravnano tako, da bi prinašalo dohodek, marveč v poceni preskrbovalni sistem, potem res nima smisla kmeta zakonsko še omejevati.
JOŽICA TEPPEY
0
\
0
0
0
0
0
0
0
'0
0
S
0
I
0
0
0
0
0
0
0
\
0
0
I
0
0
\
0
\
i\
0
0
0
0
0
0
0
0
1
0
0
i!
0
Peter Ivančič
Nagrada za izvirno zamisel
Propagandna Novote-ksova akcija TEENS je tudi način raziskave trga
NOVO MESTO — »Tudi sam sem bil resnično vesel, ko sem prejšnji teden v slovenski skupščini v imenu Novoteksa prevzel eno od štiriindvajsetih letos v Sloveniji podeljenih inovatorskih priznanj leta,« pravi Peter Ivančič, direktor prodajnega sektorja v Novoteksu, ki je bil v ožji skupini ljudi, ki so se spomnili in odločili za propagandno akcijo, združeno s tržno raziskavo, zadeva pa Novotek-sov TEENS program. Ta je bila nagrajena.
»Da bi izvedeli za želje kupcev glede modelov, barv in tkanin, smo šli lani v javni natečaj .Kreirajte z nami*. Odziv je bil izreden iz vse Slovenije, ko so mladi, nepoklicni kreatorji pošiljali svoje skice — dobili smo jih okrog 700 — in v svojem krogu, bodisi v internatu, med prijatelji, v šoli, o tem govorili in omenjali Novoteksov TEENS. Da bi to ime prišlo v ušesa in kri mladih, želimo doseči, hkrati pa smo iz poslanih skic dobili več dobrih zamisli za proizvodnjo in tako že vnaprej vemo, da bo mladim všeč.«
Lani začeto prvo tovrstno akcijo v Jugoslaviji bodo v Novoteksu letos nadaljevali in jo še razširili. Medtem ko so prvič z njo segli le do republiških meja, gredo letos z natečajem še na Hrvaško.
Peter Ivančič je tudi potarnal, da so večkrat deležni kritike nepoznavalcev industrije, ker na oblačila lepijo ali vtiskujejo tuje embleme ali napise: »Kupci to zahtevajo in naša naloga je predvsem proizvajati taka oblačila, kakršna zahteva trg. Mladim so všeč tuji napisi, nenavadni emblemi. Če jih ne dobe na naših oblačilih, gredo ponje k sosedom!«
R. B.
Rekorderski dolgouhci na razstavi
Razstavljali so rejci od Kolpe do Turjaka
VELIKE LAŠČE — Kunčjemesoje vse pogosteje na naših jedilnih listih. To je potrdila tudi nedavna razstava Društva rejcev rodovniških malih živali i/ Velikih Lašč. Na njej je razstavilo svoje kunce okoli 40 rejcev iz Ribnice. Kočevja, Dobrepolj, Grosupljega, Velikih Lašč, Sodražice in drugih krajev od Broda na Kolpi do Turjaka.
Posebnost letošnje razstave-v primerjavi s prejšnjimi je, da so rejci letos .lahko predstavili le pasemske živali z rodovnikom. Med razstavljenimi primerki je bilo neKai rekorderjev. Posebno pozornost sta pritegnila 7-kilogramski kunec pasme »Dnač« lastnika Ivana Ruparja in 6 kg težki »nemški lisjak« lastnika Ludvika Hrena (oba iz Velikih Lašč). Razen kuncev so na razstavi pokazali še drugo malo in lepotno perjad: petc-litte. kokoši in golobe.
Razstavljene živali je ocenjevala posebna komisija iz Ljubljane. Ta je tudi izbrala najlepše primerke za repu-. bliško razstavo, kt bo proti koncu leta \ Ljubljani.
V Sloveniji je doslej 28 takih društev. Vodstvo velikolaškdga pa želi vključiti v svoje vrste čimveč novih članov. To je /daj edino tako društvo na območju zahodne Dolenjske.
M. GLAVONJIČ
Zakon o varstvu živali
Sevniška pobuda s 3. razstave malih živali
Sevniško društvo gojiteljev malih živali je zbralo precej podpisov obiskovalcev, ki podpirajo pobudo slovenskih rejcev in ljubiteljev živali, da bi končno po petih letih razprav v Sloveniji le lahko sprejeli zakon o varstvu živali. Pismo s podpisi so poslali republiški skupščini.
P. P.
SEVNICA — Od petka do prejšnje nedelje si je 3. samostojno razstavo sevniškega društva gojiteljev malih živali ogledalo v in ob taborniškem domu v Sevnici nekaj sto obiskovalcev, predvsem mladine, prišli pa so tudi rejci iz drugih krajev.
Imeli so kaj videti, saj je bilo na ogled 250 živali tridesetih razsta-vljalcev. Med redkimi »gosti« razstav so kitajske in japonske prepelice
Nevsakdanje »odkritje« v Beti
Zaradi suma grabeža, zlorabe položaja in poneverbe priprli 32-letno Martino Jakofčič iz Gribelj — Preiskava tudi zoper kooperantko Ivano Vreček
METLIKA — Nekako sredi prejšnjega meseca so pričele v metliški Beti prihajati na dan čudne stvari, piko na i pa je dogajanjem naredilo priprtje 32-letne Martine Jakofčič iz Gribelj 19. septembra. Jakofčičeva je v priporu še danes, ko teče obsežna preiskava, ki jo je zahteval temeljni javni tožilec iz Novega mesta. Gre namreč za v dolenjski gospodarski kriminalistiki dokaj nevsakdanje kaznivo dejanje, ki naj bi osumljenki navrglo kar lep kup denarja.
VIDEODISKOTEKA »SRAKA« V VINICI
VINICA — Novomeška potujoča videodiskoteka »Sraka« je v soboto poskrbela za ples v Vinici, kjer se člani turističnega društva trudijo, da bi bilo v kraju za zabavo poskrbljeno tudi v jesensko-zimskem času. Ker je bil odziv na starejše in novejše uspešnice iz plesne popularne glasbe ugoden, so se odločili, da bodo odslej gostovanja te najbolj znane slovenske potujoče videodiskete v Vinici rednejša in bo z njeno pomočjo v tamkajšnjem gasilskem domu moč plesati enkrat ali dvakrat na mesec. V prihodnje načrtujejo tudi gostovanja znanih popevkarjev, prvi naslednji ples pa bo že to soboto, 25. trn., ob 20. uri. Poleg plesa bo »Sraka« poskrbela tudi za nagradni kviz.
Jakofčičeva je bila v metliški Beti najprej zaposlena kot vodja kooperacije, to delo pa je seveda zahtevalo stike in nadzor nad številnimi kooperanti, ki delajo za Beti.
Pozneje je osumljenka opravljala dela tehnologa kooperacije, kar pa praktično v delokrogu njenih opravil ni kaj dosti spremenilo. In med vsemi temi kooperanti seje nekje v lanskem decembru pojavilo tudi ime Ivane Vreček iz Velikega Gabra. Da je bilo njeno sodelovanje z Jakofčičevo povezano z nečednimi posli, se je pokazalo pravzaprav šele sedaj. Jakofčičeva je namreč na svojo željo prekinila delovno razmerje v Beti, na njeno mesto je prišla nova delavka in takrat seje klobčič pričel razpletati.
Kot kaže, je Jakofčičeva storila več kaznivih dejanj, v prvi vrsti pa gre za grabež in zlorabo položaja, ne nazadnje tudi za poneverbo. Osumljenka naj bi namreč zasebni koope-rantki Vrečkovi odobrila večje zneske za opravljeno delo, kot so ji pripadali, kot protiuslugo pa naj bi od Vrečkove sprejemala podkupnino. Prav zategadelj je temeljni javni tožilec vložil zahtevek za preiskavo tudi zoper Ivano Vreček, saj je utemeljeno osumljena napeljevanja Jakofčičeve h grabežu, poleg tega pa še kaznivega dejanja dajanja neupravičenih daril.
Preuranjeno je ta trenutek govo-
riti, za kakšne zneske je šlo, a že podatek, da gre za sum kaznivega dejanja grabeža, pove, da vsote niso bile majhne.
B. BUDJA
Jože Uhan prvi glas Dolenjske
OTOČEC — V polni motelski restavraciji na Otočcu je kolektiv hotela Grad Otočec in »njihov« ansambel Orion v soboto, 18. oktobra, zvečer pripravil zanimivo prireditev, na kateri so prvič izbrali prvi glas Dolenjske. Naslov in s tem nagradno snemanje v ljubljanski radijski hiši si je prislužil 23-letni gradbeni tehnik v novomeškem Cestnem podjetju Jože Uhan iz Trebnjega s pesmijo Tomaža Domiclja Špricar blues.
Svobodomiselnost ali kruh
Emil Košuta o težkih časih pred drugo svetovno vojno — Ob delo, ker je svobodno razmišljal _
ČRNOMELJ — Ko danes prisluhnemo pripovedi Emila Košute, se nam zdi, da je bilo. njegovo življenje zelo zanimivo, razburljivo, polno presenečenj. Emil pa dobro ve, daje bilo tudi veliko strahu, trepetanja, odrekanj, trpljenja. 50 let je tega, kar je prišel v Črnomelj s trebuhom za kruhom, sicer pa je Primorec.
»Rodil sem se leta 1905 v vasici Dolenje Vreme, ki pripada sedaj sežanski občini, takrat pa je bila seveda italijanska. V Gorici sem naredil trgovsko šolo in postal računovodja.
potrpel, če se ne bi sprl z glavnim lastnikom podjetja. »Hotel sem biti svoboden v svojem mišljenju in ne pripadnik katere koli stranke ali struje. Ta moja trma, če lahko temu tako rečem, me je zopet spravila ob zaposlitev. Na srečo sem takoj dobil delo, kot tajnik sreskega cestnega odbora, delo računovodje pa sem po vojni nadaljeval na Cestni bazi v Novem mestu in pozneje pri Begradu vse do upokojitve pred dobrimi 20 leti,« pripoveduje.
A Emil ni bil le računovodja. Še pred vojno je bil tajnik gasilske župe in šele pred nekaj leti je končal kot tajnik naslednice župe, občinske gasilske zveze. Bil je član Sokola, v okraju pa so imeli tudi društvo Krn, v katerem so se združili slovenski izseljenci iz Italije. Pripravljali so različne prireditve, predvsem pa delovali proti Italiji.
»Še vedno me, kljub temu da sem že toliko let od doma, vleče na Primorsko. Včasih sem lahko vsaj obujal spomine s svojimi rojaki iz društva Krn, sedaj pa ni nobenega več. Vsi so pomrli, ostal sem sam,« pravi Košuta.
M. B.-J.
NI TREBA ŠKOTOV
RIBNICA — Dr. Matjaž Kmecl je na zaključni prireditvi ribniškega festivala humorja predlagal tudi, naj bi ta festival postopno internacionalizirali, za začetek naj bi zaradi stabilizacijskih časov povabili kot častne goste skope Gorenjce in Škote. Pa Jo niti ni potrebno, saj so tudi Ribničanje znani po'svoji varčnosti, dane rečemo skoposti. Tako so tudi na tem festivalu varčevali s paprijem in novinarjem niso pripravili seznama nagrajenih humonistov, saj je bit dolg in bi porabiti veliko papirja. Raje so jim kar prodali knjigo »Bodeče vreteno«, v kateri je bil ta seznam natisnjen.
Emil Košuta
vendar zame službe ni bilo. Vpisati bi se moral med fašiste, tega pa nisem hotel. V Milanu se mi je sicer posrečilo zaposliti se, a le za 8 mesecev. O tej zaposlitvi nimam nobenih potrdil, ker sem preprosto zbežal iz službe. Nisem bil »ta pravi«, bil sem preveč svobodomiseln, pa nisem mogel več vzdržati med ljudmi, ki so mislili drugače,« razpreda spomine Emil. Vrnil se je domov, a kmalu zbežal čez mejo v Ljubljano, kjer je nekaj mesecev prav tako zaman iskal delo. Bilo je leta 1926, kriza je bila na pohodu in brezposelnost ni bila nobena redkost.
»V časopisu sem prebral, da v črnomaljski Zori potrebujejo nekoga, ki zna tudi italijanščino. Tako meje pot zanesla v Belo krajino, kjer sem si ustvaril svoj dom,« niza Košuta. Plača pri Zori je bila slaba, a je kljub temu vzdržal nekaj let. In najbrž bi še kar
0ISX0TEXa LOKA
PRVI GLAS DOLENJSKE
Predstavilo se je 11 mladih pevk, pevcev in skupin iz vse Dolenjske. Nastopili so: Dušanka Mihalič, Jože Uhan, Katja Židanik, Bojan Smrke, Samo Perko in Boža Rus ter skupine Prodajalci klobučevine, Lord, Mladi val, Cof in Decibeli. Nastope je spremljala in ocenila komisija, ki ji je predsedoval Bojan Adamič, člani pa so bili Meri Avsenak, Tadej Hrušovar, Slavko Kastelic in Peter Ivančič kot predstavnik Novoteksa, ki je prispeval drugo nagrado. Komisija jo je prisodila skupini Cof, ki se je predstavila z lastno skladbo Fantova ljubezen. Tretje mesto in^ paket Krkine kozmetike si je pripela 15-letna Novomeščanka Katja Židanik, ki je v angleščini zapela Največjo ljubezen Whitney Houston. Četrta je bila skupina Mladi val iz Šentjerneja, ki je za to priložnost pripravila lastno skladbo o Lidiji, ki seje vrnila iz vojske. Za nagrado so dobili paket Dane iz Mirne. Vsem nastopajočim in članom žirije je direktor hotela grad Otočec Marjan Černe razdelil za spomin na »Prvi glas Dolenjske '86« še poličke in nageljne.
Z. L,—D.
m«i-,!i .i
n' ■ .
f/ji/šiiffiBmiiM
Disko na Otočcu bo predvidoma odprt šele na začetku prihodnjega meseca, potemtakem bodo morali ljubitelji glasbe, ki s svojimi predlogi oblikujejo top lestvico Dolenjskega lista, še malce potrpeti, da bodo skladbe lahko poslušali v živo. Da na Otočcu ne bi bilo prostora za našo lestvico, skoraj ni mogoče, sodeč po dozdajšnjih pogovorih. Pri žrebanju za kaseto s posnetki top lestvice je imel tokrat največ sreče CVETKO SMOLIČ iz Kočevja, Kidričeva 7. Na lestvici je prišlo do več sprememb, na vrh se je spet prebila Madonna, izpadel je C. Norman, sicer pa je lestvica takale:
1. Papa Don’t preach — MADONNA
2. Lesson in love — LEVEL
3. Love touch — R. STEWART
4. Higher love — S. WINWOOD
5. Venus — BANANARAMA
6. Holding back the year — SIMPLY RED
7. Holiday rap — Mc MIKER & Dj. SVEN
8. Slagehammer — P. GABRIEL
9. Look away — BIG COUNTRY 10. Tipical male — T. TURNER
Naslednja lestvica bo oblikovana iz predlogov, ki bodo prišli na naslov: Glasbena zadruga, Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto, žreb pa bo spet določil dobitnike kasete.
—j
POKAZALI LE ČISTOKRVNE KUNCE — Za rastavo je vladalo veliko zanimanje krajanov zahodne Dolenjske. (l oto: Glavonjič)
EDINA ŠAMPIONKA — Mikso-matoza je oklestila število kuncev, namesto običajnih 250 kuncev jih je bilo tokrat na ogled le 50. To vseeno ne zmanjšuje uspeha osmošolke Lucije Gradišar, ki ji je Celjan Milan Mirnik kot edini med sodelujočimi učenci OŠ Savo Kladnik ocenil njenega kunca pasme rex z oceno — šampion. (Foto: P. Perc)
in kalifornijske gliste, medtem ko so največ odličnih ocen dobile pekinške race, last Silva Osovnikarja, ki so tako postale prvak razstave. Perutnino je ocenjeval inž. Janez Turinek iz Jarenine, obiskovalci pa so se radi pomudili pri dokaj številnih golobih od lasuljarja do kinga. Edina slovenska pasma kokoši — Štajerke, ki so dobre nesnice, so bile tudi solidno zastopane, prav tako nemška pasma brahma in lakaste hamburške kokoši.
—kozerija   »«»«»>•———
PISATELJI	SPLOH
Berem naše časopise in se čudim. Ne le krvavim vojnam, terorizmu, prometnim nesrečam in podivjanim cenam, ampak tudi našim repiškim pisateljem.
Nekaj jih je, ki se borijo za moj repiški jezik. Bojijo se, da bo izginil, da ga bodo preplavili jeziki južnih bratov ali pa angleščina in nemščina. Pri preprostih ljudeh nisem opazil podobnega strahu: kmete zanima, če bodo lahko prodali koruzo, in krompir, upokojence, če bodo staknili konec meseca z začetkom, študirajočo mladino, če bo štipendija in pozneje zaposlitev. Pisatelji pa točijo na hektolitre
črnila samo zato, da bi dokazali, kako imajo prav, ker zahtevajo tudi na vojašnicah v Repičevini napise samo in zgolj v repiškem jeziku. Pa si mislim: za moj jezik se ni treba boriti:	kolikor
ekonomsko in kulturno bomo močnejši, toliko manjši bo strah pred izumrtjem...
Že nekaj časa traja prava vojna med repiškimi pisatelji okrog tega, kdo bo njihov predsednik. S predlaganim so zadovoljni samo nekateri, drugim se zdi prenapet, pristranski, nesramen, šovinistično nastrojen in ne vem kaj še vse. Njihove zdrahe so
postale že prav smešne: obmetavajo se z izrazi, ki so še najmanj kulturni, večino repiškega ljudstva pa tarejo nizke plače, neverjetno razbohotena inflacija, čisto življenjske zadeve, ki nimajo s kandidaturo za repiškega pisateljskega predsednika nič skupnega. Svojčas so stali pesniki in pisatelji na strani preprostih ljudi. Opisovali co njihovo življenje, ujme in tegobe, ljudstvo jih je imelo za del sebe. Danes pa...
Je strah za repiščino utemeljen? So na barikadah pravi, pristni ljudje ali gre samo za pozo? Bo novi pisateljski pred-
sednik rešil moralno krizo, ki gloda repiško ljudstvo in njene izobražence? Se bo sploh kaj spremenilo?
Repiško ljudstvo orje zemljo in te dni meče vanjo pšenična zrna. Vlada ga bombardira z novimi paketi ukrepov, ki mu ne bodo olajšali življenja. Pisatelji pa se naprej prepirajo, izgubljajo energijo, misli in moč. In to vse zame in v mojem imenu. S svojim početjem me spravljajo celo v zaskrbljenost: svoj talent bodo zapravili z drugimi rečmi, kajti skrbi me, če jim ob vsem tem poslu ostane še kakšna minuta za pisanje.
fONI GAŠPERIČ
«
Nova osnovna šola na Otočcu
ob prazniku občine novo mesto
Boštjan Kovačič, predsednik skupščine občine Novo mesto
Praznik občine je tista mejna točka v življenju delovnih ljudi in občanov, na kateri se ozremo v komuno preteklega leta in skupno začrtamo prioriteto nalog za naslednje leto. Ne pričakujemo in ne želimo nobene idealistične zanesenosti ob obravnavi in inventuri razvoja občine Novo mesto. Želimo resen vpogled in analizo vseh tekočih gibanj v občini, a ne samo z vidika statističnih pokazateljev in naštevanjem tekočih delovnih zmag.
Težko je izmeriti utrip
delovnega človeka in občana občine Novo mesto skozi družbenoekonomski položaj in subjekte v celotnem političnem sistemu naše občine. Usoda razvoja občine in dobrega počutja slehernega občana je odvisna od slehernega delavca v materialni proizvodnji, učinkovitega poslovodnega delavca, strokovnjaka, zdravnika, učitelja, kulturnega delavca, trgovca, delavca v občinski upravi, če naštejem samo nekatere.
Vedno bolj smo usodno medsebojno povezani. To
pa terja jasne opredelitve in mobilizacijo delovnih ljudi in občanov. Tu ne more biti nikakršne zunanje prisile, ampak pričakujemo višjo stopnjo pripadnosti občini pri skupno dogovorjenih nalogah, ki so realno uresničljive in ki najbolj neposredno zadovoljujejo naše osebne in skupne potrebe. Zaščitni znak našega dela in pripadnosti občini je lahko le učinkovito, produktivno delo. Z učinkovitim delom se edino lahko meri pripadnost samoupravni družbi, ne pa z ideološko
pobarvanimi diskusijami. Vsako delo pa je merljivo in vidno.
Naj napravim samo kratek sprehod skozi pokazatelje tekočih gospodarskih gibanj v občini. Organizacije združenega dela s področja industrije so v osmih mesecih letošnjega leta povečale fizični obseg proizvodnje za 4,1 odst. v primerjavi z enakim obdobjem lani, v resoluciji pa smo začrtali 3,1 odst. rasti. Zaloge izdelkov so se v primerjavi z lanskim obdobjem fizično zmanjšale za 20,2 odst., kar povezujemo z realnim povečanjem OD in- večje kupne moči prebivalstva. Še vedno ostajamo izrazito izvozno usmerjeni, saj je letošnji izvoz za 27,5 odst. večji kot v enakem obdobju lani in-je pokritost uvoza z izvozom 120,5 odst. Pozitivni saldo blagovne menjave s tujino je 6,1 milijarde din. S tem potrjujemo našo osnovno opredelitev vključevanja v mednarodno delitev dela in potrjevanje konkurenčnosti našega blaga na svetovnem trgu.
sredstev. V naši zavesti so še vedno premočno prisotni predvsem delitveni pritiski. Logika učinkovitosti, produktivnosti si počasti utira pot v način dela in našega obnašanja. Nekateri spodbudni statistični pokažatelji ne morejo biti razlog za splošno samozadovoljstvo. Specifični položaj občine se še vedno kaže v neugodni strukturi gospodarstva, nizki akumulativnosti, slabo razviti energetiki, prometni, komunalni infrastrukturi' in še vedno nedorečenem IM V.
Ocenjujemo, da je porok učinkovitosti vezan na kadre, kisosposobni, učinkoviti, odgovorni za svoje rezultate, da vnesemo v vsa okolja več strokovnosti dela in manj neplodnih razprav. Naša opredelitev je spodbujanje uspešnih kolektivov in temeljnih okolij, želimo vsestranski razvoj občine, ne pa sivo neambiciozno povprečje, ločeno od vsestranskih slovenskih tokov razvoja. Zato je potrebna vsestranska integracija vseh potencialov v občini, od slehernega delovnega človeka in občana do najvišjih organov družbenopolitične
skupnosti občine Novo mesto.
V naslednjem obdobju obstaja prioriteta nalog skupnega pomena, in sicer na področju razvoja Novega mesta kot regionalnega in občinskega središča z vso deficitarnostjo na področju trgovine, gostinstva, obrti, inženiringa, marketinga in cestne urejenosti, informatike, šolstva, zdravstva in komunale. Te naše srednjeročne in dolgoročne usmeritve terjajo predvsem ini-ciativne in strokovne kadre, dobro organiziranost v vseh temeljnih okoljih in družbenopolitični skupnosti, predvsem pa osebno odgovornost do vsakodnevnih rezultatov dela vsakega delovnega človeka in občana. Ta odgovornost naj pozna predvsem ime in priimek na osnovi resnične učinkovitosti slehernega subjekta naše občine.
Na koncu: iskrene čestitke vsem delovnim ljudem in občanom ob občinskem prazniku.
BOŠTJAN KOVAČIČ predsednik skupščine občine Novo mesto
Nova pralnica Splošne bolnice v Novem mestu
Organizacije združenega dela so v osmih mesecih letošnjega leta izplačale za investicije v osnovna sredstva 7,2 milijarde din. Pretežni del izplačil (71 odst.) je bilo namenjenih za gospodarske naložbe, od tega največ v industrijo. Investicije so bile skoraj v celoti (96 odst.) krite z lastnimi viri
Gradnja obrata Iskre Žužemberk v Žvirčah, Suha krajina
		
ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE
"::::::: " :f :l
::
• ••  * ................
•••••• • •••••■••■
 ........
  :::::::::::: ..
IMV RENAULT
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL. 68000 NOVO MESTO, Zagrebška 18 telefon: (068) 23-311, telex: 35728
j -.-".V
čestitamo ob prazniku občine
ovoles
lesni kombinat n. sol. o. novo mesto-straža,yugoslavia
Iskra
energetska elektronika novo mesto
ZNANJE V SISTEMIH ZNANJE V ELEMENTIH
čestitamo ob prazniku občine
dotenjka
emona dolenjka
novo mesto
Občanom	ob
Novo mesto za njihov	pra
IsTRfL
LJUBLJANA 1 I .
LJUBLJANA
ASTRA BLAGOVNI CENTER n.sol.o.
TOZD TEHNIČNA TRGOVINA n. sol: o. 61000 Ljubljana, Staničeva 41 PE Novo mesto, Cesta herojev 44 telefon: (068) 25-335, 22-243 V naši prodajalni vam nudimo:
— barve in lake
— tople pode
— gume za osebna in tovorna vozila
— tehnično gumo in plastiko
— delovna zaščitna sredstva
Za praznik občine Novo mesto čestitamo vsem občanom in vas vabimo, da nas obiščete.
Telefon: 85-320, 85-404, 85-405 Nabava: 85-310 Prodaja: 85-315 Telegram: ISKRA Šentjernej Telex: 35744 YU ISUPOT Žiro račun: 52100-601-11422
Iskra
ISKRA IEZE Ljubljana, n. sol. o. TOZD HIPOT Tovarna potenciometrov in hibridnih vezij, n. sol. o. Šentjernej 68310 Šentjernej Proizvodni program:
— Potenciometri
— Hibridna vezja
— Prikazovalniki s tekočimi kristali
— Galvanika
— Konstrukcija z izdelavo orodij in strojnih naprav
— Elektronika
Vsem delovnim ljudem in občanom
ter poslovnim	prijatelj
čestitamo	za	praznik
emona hoteli
terme
Vitkost, lepota in zdravje Vabljive dopolnitve ponudbe v zdravilišču Terme Čatež
ČATEŽ — V tukajšnjem zdravilišču nudijo gostom poleg standardnih (zdravljenje bolezni gibal) tudi posebne storitve, kot so šola hujšanja, šola lepotičenja In medicinsko programiran aktivni oddih (MPAO).
V prvih osmih mesecih letošnjega leta Je obiskovalo šolo hu/šanfa že nekaj sto udeletencev. Poprečno znižanje telesne teže pri 14-dnevnem programu znaša 8,5 odst. od začetne teže. Cilj šole hujšanja pa ni samo trenutno znižanje telesne teže, ampak naučiti udeležence, kako se zdravo In racionalno hrani In kako zdravo živi vsem okoliščinam primerno. Priporočljivo pa Je šolo hujšanja ponoviti, če so odvečni kilogrami preveč trdovratni. Udeleženci lahko prlčno s šolo ob ponedeljkih In sredah.
Novost v ponudbi čatešklh Term le kozmetični salon s šolo lepotičenja, kjer gostje dobijo tudi Inšt-rukclje, kako se uspešno In okusno liči.
Pri MPAO pa Je novost, da se od sedaj naprej lahko prljavl/o tudi posamezniki, ki bodo prlkl/učenl eni od skupin Iz organizacije združenega dela. Zaradi tega Je potrebno, da se Interesenti predhodno pozanimalo v Termah Čatež, kdaj Je možno nastopiti MPAO. Da bi dobili podrobnejša pojasnila, pa Je potrebno Izpolniti kupon In ga v zaprti kuverti poslati na naslov: Terme Čatež, 68250 Brežice.
(Ime In priimek)
(naslov)
Prosim, da ml pošljete podrobnejša pojasnila za šolo hujšan/a, šolo lepotičenja, MPAO (ustrezno podčrtal).
Ivo/l
OBRTNA ZADRUGA
68000 NOVO MESTO TRDINOVA 4
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku občine
AVTOPROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO -STRAŽA
poslovalnica
Novo
pristop
k
sodobnemu
poslovanju
'XvXi
'/////,
mm
NOVOTEKS
ČESTITAMO	ZA	PR
		
fO	ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto	Ob svetovnem dnevu varčevanja, 31. oktobru, in prazniku občine Novo mesto, čestitamo varčevalcem, poslovnim partnerjem in občanom ter se priporočamo z našim bančnim servisom
ČESTITAMO	OB	P
Iskra
iskra IEZE
TOZD Keramični kondenzatorji	w.n«
Žužemberk n. sub. o.	“r”
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER POSLOVNIM PARTNERJEM!
v—^STREŠNIK
IGM »STREŠNIK« p. o. Dobruška vas
68275 Škocjan, tel.: 068 / 85-230, 85-231, 85-275
SODOBNO - TRAJNO - KAKOVOSTNO
Odločite se za nakup sodobne, trajne in kakovostne strešne kritine. Izbirate lahko med gladkimi strešniki v rdeči, cementno in grafitno sivi barvi ter . v grafitno sivi barvi s posipom. Naši strešniki so na voljo v vseh trgovinah z gradbenim materialom.
Naša streha je estetsko dovršena, trajna, s 35-letno garancijo, komptetirana s posebnimi elementi za ventilacijo, zračenje podstrešja in antenskimi priključki. Teža naše kritine na kvadratni meter pa je približno enaka opečnim strešnikom.
Posebno jo odlikuje odpornost proti mrazu in nalivom ter je zelo primerna za pokrivanje in prekrivanje stanovanjskih in gospodarskih objektov. S pritrjevanjem (pribijanjem) doseže kritina 100 odstotno odpornost tudi proti burji.
Za kvadratni meter strehe potrebujete približno 10 strešnikov. Velika površina enega strešnika omogoča hitro in enostavno pokrivanje ali prekrivanje. Pri prekrivanju starih streh lahko uporabite tudi staro letvanje.
Garaža MONO je masivna armiranobetonska garaža iz enega kosa. Dolga je 5,78, široka pa 2,74 in visoka 2,40 metra, težka pa 10 ton. V celoti je izdelana v naši tovarni IGM Strešnik. Gotovo garažo pripeljemo naročniku s posebnim tovornjakom. Na mestu, kjer naj bi stala jo tovornjak spusti na temelje, ki jih prej pripravi naročnik. Postavljanje traja največ pol ure. Nato naročnik le še izdela tlak in lovilec maščob v garaži.
Garaža MONO je uporabna za:
— garaže (posamezne, dvojne, trojne, vrstne)
— drvarnice
— manjša skladišča
— za druge pomožne objekte
Ob prazniku občine Novo mesto čestitamo vsem občanom in priporočamo:
— nakupe v naših poslovnih enotah v Novem mestu,
Kostanjevici, Krškem, Metliki in Trebnjem,
— servisiranje avtomobilov iz programa Zastava v Novem mestu, Metliki in Trebnjem
— nakup avtomobilov iz programa Zastava v Novem
mestu
DOLENJSKI UST
HP Kolinska Kolinska Ljubljana
HP Kolinska, prehrambena industrija, n. sol o., Ljubljana
objavlja
NATEČAJ ZA IZBIRO NOVIH IMEN
za
TOZD Vinocet, tovarna za proizvodnjo žvečilnega gumija in kisa, o. sub. o., Ljubljana
TOZD Tovarna za proizvodnjo otroške hrane in predelavo krompirja, o. sub. c., Mirna na Dolenjskem TOZD Tovarna za proizvodnjo sadnih koncentratov, o. sub.
o., Slovenj Gradec
Kandidati, ki bodo sodelovali na natečaju, naj upoštevajo naslednje pogoje:
1. Imena morajo biti originalna, to je, ne smejo biti identična ali podobna imenom subjektov, vpisanih v register gospodarskih organizacij.
2. Označujejo naj dejavnost TOZD. Označba v imenu, ki kaže na dejavnosti mora biti takšna, da jedrnato da potrebno obvestilo o dejavnosti TOZD.
Dejavnosti TOZD so:
TOZD Vinocet, tovarna za proizvodnjo žvečilnega gumija in kisa, o. sub. o., Ljubljana:
— proizvodnja žvečilnega gumija,
— proizvodnja in polnjenje vseh vrst kisa;
TOZD Tovarna za proizvodnjo otroške hrane in predelavo krompirja, o. sub. o., Mirna na Dolenjskem:
— proizvodnja dietetskih in vitaminskih preparatov za otroke in odrasle,
— predelava krompirja, hrena, česna in drugih povrtnin;
TOZD Tovarna za proizvodnjo sadnih koncentratov, o. sub. o., Slovenj Gradec:
— proizvodnja sadnih koncentratov,
— proizvodnja začimb,
— trgovina na debelo in drobno,
— gostinske storitve prehrane.
3. Ime TOZD ne sme vsebovati izrazov, ki so neznani v sloveščini. Biti morajo kratka, jedrnata in lahko izgovorljiva.
4. Če je ime sestavljeno iz več besed, zlogov ali začetnic posameznih besed, je potrebna obrazložitev imena oz. njegovih sestavnih delov.
5. Komisija bo izbrala najboljša imena. Avtorjem izbranih imen se podeli nagrada v znesku 80.000 din za vsako izbrano ime.
6. Natečajna komisija si pridržuje pravico, da nagrade za izbiro imena ne podeli, če predlogi ne ustrezajo pogojem in ciljem razpisa.
7. Razpisnik odkupi z izplačilom nagrade v celoti in izključno avtorske in druge pravice, ki izhajajo iz uporabe izbranega imena.
8. Predloge pošljite v roku 15 dni od objave v zaprtih kuvertah z oznako »Izbira novih imen« na naslov HP Kolinska, DSSS, pravna služba, Ljubljana, Šmartinska c. 30.
9. Razpisa se lahko udeležijo vsi državljani SFRJ.
10 Za morebitne dodatne informacije se obračajte na raz-pisnika (tel. 321-241, ali 318-566, int. 218)
klas'cn%Aend^D^G'
Komisija za priznanja pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja vabi organizacije združenega dela, njihove samoupravne organe, družbenopolitične organizacije in družbenopolitične skupnosti ter strokovne organizacije k vlaganju predlogov na
RAZPIS za priznanja Medobčinske gospodarske zbornice Posavja v letu 1987
Priznanje Medobčinske gospodzbornice Posavja lahko prejmejo:
— organizacije združenega dela iz Posavja za izjemne dosežke pri razvoju regijskega gospodarstva, za trajnejše doseganje nadpovprečnih rezultatov v gospodarjenju, še zlasti, če so rezultat uvajanja inovacij in novih tehnologij, za posebne prispevke organizacijam združenega dela pri uresničevanju nalog skupnega pomena v Posavju in takih, ki prispevajo k vidnejši vlogi Posavja v slovenskem prostoru;
— posamezniKi ali skupine za pomembne dosežke na področju inovacijskega, tehnološkega, organizacijskega in proizvodnega delovanja, za osebni prispevek pri reševanju zadev skupnega pomena, za dolgoletno sodelovanje v gospodarstvu regije in večletno aktivno delo v organih Medobčinske gospodarske zbornice Posavja;
— organizacije in posamezniki izven Posavja za uspešno poslovno sodelovanje ter prispevek k uresničevanju razvojnih usmeritev Posavja.
Kandidate za priznanje lahko predlagajo organizacije združenega dela, njihovi samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in skupnosti, strokovne organizacije in delavci organizacij združenega dela iz Posavja.
Predlogi za podelitev priznanj morajo vsebovati utemeljitev, na polagi katere bo mogoča celovita ocena prispevkov kandidatov za priznanja, v smislu tega razpisa. Komisija za priznanja bo obravnavala predloge, ki bodo oddani do vključno 5. 12. 1986.
Predlogi se pošljejo na naslov: Medobčinska gospodarska zbornica Posavja, komisija za priznanja, Trg Dr. Ribarja 14/111, 68250 Brežice, priporočeno s povratnico.
Predlog za podelitev priznanja bo komisija izdelala do 15. 12. 1986. obravnaval pa izvršilni odbor Medobčinske gospodarske zbornice Posavja najkasneje do konca decembra 1986. Priznanja bodo podeljena na slavnostni skupščini Medobčinske gospodarske zbornice Posavja v januarju 1987.
Medobčinska gospodarska zbornica Posavja komisija za priznanja
PE Novo mesto, Glavni trg 11 telefon: 068/25-969, 25-967 Delovni čas:
— vsak dan 7.00 do 18.30 ob sobotah 7.30 do 11.00
delovni čas:
— vsak dan 8.00 do 15.00
— ob sobotah 8.00 do 11.00
Ribnica, Kolodvorska 10, telefon: 061/861-117 Delovni čas:
— ob ponedeljkih 7.00 do 17.00
— od torka do petka 7.00 do 15.00
— ob sobotah zaprto
AGENCIJE
Trebnje, Rimska cesta 6, telefon (068) 44-798 Delovni čas:
— vsak dan 8.00 do 15.00
— ob sobotah 8.00 do 11.00
Metlika, Partizanski trg 12, telefon 068/58-700
Beogradska banka s svojimi poslovnimi enotami in agencijami nudi varčevalcem vse oblike bančnih storitev dinarskega in deviznega varčevanja in vse oblike kreditiranja občanov in obrtnikov pod zelo ugodnimi pogoji. Prav tako nudimo celoten bančni servis združenemu delu.
Čestitamo občanom občin Novo mesto, Brežice in Grosuplje za praznik njihovih občin, ki ga te dni praznujejo.
Ob 31. oktobru, mednarodnem dnevu varčevanja, vabimo občane, da nas obiščejo in nam zaupajo svoje denarne zadeve, pri čemer bodo deležni dobrega bančnega servisa.
877/43-86   II 863/43-86.
čestita ob prazniku občine Novo mesto
KRKA, tovarna zdravil Novo mesto s temeljnimi organizacijami:
Zdravila
Isis
Biokemija
Kozmetika
Zelišča
Izolacije
Zdravilišča
Inštitut
Tehnoservis
Marketing
In sektorji:
export-import sektorjem sektorjem za razvoj novih proizvodov finančnim sektorjem ekonomskim sektorjem kadrovsko splošnim sektorjem in sektorjem za Investicije
i__ ___
r*—
40
in^niMn^nijčd
gradnja zaupanja
TUDI LETOS Z NOVIM DELOVNIM DOSEŽKOM — STAVBA SDK NOVO MESTO
vsem občanom čestitamo ob prazniku novo mesto
Mercator-Kmetijstvo Industrija Trgovina
• DO Standard Novo mesto
Svojim kupcem in občanom čestitamo za praznik občine Novo mesto in se priporočamo za nakup v svojih prodajalnah
Mlakar Mirko Paradiž 48 Cirkulane
SERVIS
GOSPODINJSKIH APARATOV IN IZOLACIJ
V primeru, da skrinja teče, rosi, če se ne izklaplja, se na njej nabira led, pokličite na tel. (062) 795-164 ali (062) 771-264.
Garancija je tri leta.
828/41-86
Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto objavlja javno licitacijo
za odprodajo osnovnih sredstev izven uporabe:
mehanski teleprinter RFT	izklicna	cena	80.000
mehanski teleprinter RFT	izklicna	cena	20.000
knjižni stroj Ascota	izklicna	cena	5.000
knjižni stroj Ascota	izklicna	cena	5.000
fotokopirni stroj Savin 220	izklicna	cena	5.000
Prometni davek ni vključen v ceno. Kupnino in prometni davek plača kupec.
Javna licitacija bo v torek, 28. oktobra 1986, ob 13. uri v prostorih poslovne stavbe Kettejev drevored 1. Pred pričetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10 odst. varščine od izklicne cene.
Interesenti si lahko stroje ogledajo v ponedeljek, 27.10. 1986, v času od 13. do 14. ure.
879/43-86
KMETIJSKO GOSPODARSTVO SLOVENSKA VAS
V soboto, 25,10.1986, bo na prostorih KG Slovenska vas — Dob pri Mirni akcijska prodaja redovniških plemenskih kobil lipicanske pasme in ženskih žrebet letošnjega letnika, potomk črnega žrebca. Pričetek prodaje bo ob 9. uri. Varščina znaša 50.000 din. Ogled je možen eno uro pred pričetkom prodaje.
876/43-96
Slovenija
1 Moja dežela.
EMONA-DOLENJKA iz Novega mesta
V KOMISIJSKI TRGOVINI
na Kidričevem trgu št. 1 v Novem mestu nudimo: v komisijski prodaji:	v konsignacijski prodaji:
—	krznena in usnjena	oblačila	—	akustične aparate: Nordmende, Orion,
— akustične aparate	Hitachi
—	snemalne kamere	—	šivalne stroje Husqvarna
—	kolesa	—	otroške igrače Lego
—	razne stroje in aparate	—	kolesa Butaccio
— računalnike
Občanom čestitamo za praznik občine Novo mesto in priporočamo nakupe v vseh naših prodajalnah.
GRADBENO PODJETJE GRADBENIK Žužemberk objavlja JAVNO LICITACIJO za odprodajo rabljenih osnovnih sredstev:
1. separator-sita	izklicna cena 400.000 din
2. separator-brena	izklicna cena 400.000 din
3. mreže	za separator	izklicna cena	8.000 din
4. snežni	plug RIKO-čelni	izklicna cena	550.000 din
5. snežni	plug — lesen	izklicna cena	30.000 din
6. snežni	plug — lesen	izklicna cena	50.000 din
7. kombibus 1500 TK	izklicna cena 400.000 din
Licitacija bv peskokopu Klek pri Žužemberku dne28.10. 1986 ob 12. uri. Navedena osnovna sredstva si lahko ogledate v peskokopu Klek. Pred začetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10 odst. varščine od izklicne cene. Prometni davek plača kupec.
Nakup je po sistemu ogledano-kupljeno.
869/43-86
DO ISKRA Industrija kondenzatorjev
Semič
Vsem delovnim ljudem in krajanom krajevne skupnosti Semič čestitamo za krajevni praznik!
8UCK&DECKER
JUGOSLAVIJA
Black & Deckerjeve verižne žage se potrjujejo z učinkovitostjo in kakovostjo.
MOČNA IN UČINKOVITA. Takšna je Black & Deckecjeva verižna žaga DN 402 B. S 1.300 W je zelo učinkovita. S 30 cm dolgim mečem žaga debla do 60 cm premera.
SOLIDNA IN TRDNA. Kovinska pričvrstitev meča, zvezdasto vodilo verige in kovinski prislonski zobje zagotavljajo dolgo življenjsko dobo.
VARNA IN PROFESIONALNA. Varnost je visoka kot pri
profesionalnem orodju: mehanska zavora verige, majhne vibracije, blokada klopa in natančno vodenje verige.
VISOKA KAKOVOST. Black & Decker je največji izdelovalec električnega orodja na svetu, z izredno dolgo tradicijo in zelo visoko zanesljivostjo.
Verižna žaga DN 402 B: moč 1.300 W, dolžina meča 30 cm, mehanska zavora verige, žaga debla s premerom do 60 cm.
BLACK & DECKER
ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE GROSUPLJE
SLOVIN
/////// >V/.'V/
"■■	TOZD BREBUS
INTEGRAL AVTOBUSNI PROMET, n. sub. o
r Iz silikatnega fasadnega bloka v Kostanjevici.
0 SALONIT ANHOVO
VARČUJTE Z ENERGIJO, GRADITE	ESTETS
CENEJE
Z našimi proizvodi lahko estetsko In toplotno sanirate stare objekte, gradite nova stanovanjska In gospodarska poslopja 20* ceneje po kvadratnem metru zidu, ker jih zaradi gladke površine ni potrebno ometati In finalno opleskatl.
_	^	,	.	PETROL	LJUBLJANA
PETRO L | TOZD TRGOVINA
BREŽICE
ZA VAŠE VOZILO DOBITE NA NAŠIH BENCINSKIH SERVISIH NAJUSTREZNEJŠA MAZIVA IN GORIVA!
ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE
Železniško gospodarstvo — Centralne delavnice Ljubljana o. sol. o.
TOZD ZA VZDRŽEVANJE VOZ DOBOVA o.sol.o.
68257 DOBOVA, Ulica 15. aprila 23, telefon (068) 67-015, 67-042
ADRIA COOLER CITRO IN EKSOTIK maloalkoholna pijača iz vina in sadnih sokov, ki osvežuje.
SLOVIN »BIZELJSKO-BREŽICE« ČESTITA DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB PRAZNIKU OBČINE BREŽICE.
Priporočamo svoje kvalitetne proizvode: JUPI, COCKTA, SCHWEPPES, SADNE SOKOVE »FRUPI« in nagrajena vina
SLOVIN
DO ..BIZELJSKO-BREŽICE”
ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE
Konec oktobra bomo izročili namenu novo kotlovnico na trdo gorivo. V njej bomo lahko pokurili vse lesne odpadke, kar bo zmanjšalo porabo premoga za 60 odstotkov. S to pridobitvijo in novim zakloniščem končujemo naložbo v vrednosti 230 milijonov dinarjev. Železnica želi čim več težkih tovorov prevzeti s cest na tire. Zanimiv posel je prevoz fosfatov in premoga za sosednjo Avstrijo iz reškega pristanišča. Smo v veliki stiski za posebne vagone. Dobovške delavnice imajo do konca leta nalogo usposobiti kar 270 takih voz.
ČESTITAMO	OB	PRA
KO JE ZA SADNI SOK PREPOZNO IN ZA VINO PREZGODAJ
Ograja Iz fasadnega zidaka.
Interler — hodnik s čateSklh Termah.
Občina Brežice praznuje svoj praznik 28. oktobra v spomin na ustanovitev Brežiške čete leta 1941.20. oktobra tega leta je okupator izdal proglas o preseljevanju naših ljudi. Brežiška četa je skušala z več akcijami ustaviti pregon. Ta enota je doživela sicer tragičen zlom pri Kunejem hramu, vendar niti to ni moglo zatreti odpora proti zavojevalcem.
SKUPŠČINA	OBČINE
SVET	IN	VSE	DRUŽB
ORGANIZACIJE	ČESTIT
BREŽICE	ZA	SKUPNI
KOVINOPLAST JESENICE NA DOLENJSKEM
— izdelava veznih elementov
— izdelava strojnih elementov
— razvoj in inženiring kibernetskih pogonov
ČESTITAMO
PRAZNIKU
E
awmma - tovarna pohištva brežice l
66250 BREŽICE AŠKERČEVA 7 TELEFON-CENTRALA 066 61420 PROOAJA 066 61744
TELEX - 35774 YU TOPO BANKA - 51620-601-10131
Proizvodnja In prodaja sobnega pohištva za opremo spalnic, dnevnih In mladinskih sob programa IDEJA, LARA In FLORIDA. Prodaja v vseh salonih pohištva In lastnem razstavno prodajnem salonu Brežice.
1
Čestitamo vsem občanom občine Brežice za praznik
POSAVJE
TRGOVINA IN GOSTINSTVO n.sol.o. 68 250 Brežice, Cesta prvih borcev 35
V poslovnih enotah trgovine, posebej blagovnici, nudimo veliko izbiro blaga in kulturno postrežbo ter prijetno počutje v naših gostinskih objektih: hotelu Turist, restavraciji pri blagovnici, kolodvorski restavraciji in v ostalih gostiščih.
ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK
&
„METALGRAD”
68261 JESENICE NA DOLENJSKEM
Čestitamo ob prazniku obCine
GRADBENO PODJETJE GRADBENIK ŽUŽEMBERK
V skladu z 58. in 82. členom statuta DO GRADBENIK Žužemberk razpisna komisija delavskega sveta gradbenega podjetja GRADBENIK Žužemberk
razpisuje prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega
ORGANA — DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE
Kandidat za razpisana dela in naloge mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da ima srednjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, komercialne ali kake druge smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih,
— da je moralno-politično neoporečen in da ima organizacijske sposobnosti,
— da je družbenopolitično aktiven.
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom opravljanja dosedanjih del naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Gradbeno podjetje .GRADBENIK Žužemberk 31.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 8 dneh od sklepa delavskega sveta o imenovanju direktorja.
Nadalje iščemo nove sodelavce:
1. gradbeni tehnik s strokovnim izpitom in 5 let delovnih izkušenj, za nedoločen čas,
2. gradbeni delovodja, delovodska šola in 5 let delovnih izkušenj, za nedoločen čas.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj oddajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na DS gradbeno podjetje GRADBENIK, Žužemberk 31. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
68210 Irebnie
leteton (068) 44-321
miška industrij montažnih obieklov ireDnie
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
(I)
trimo
J
1. VODJE LABORATORIJA
2. ORGANIZATORJA NAGRAJEVANJA
3. PROGRAMERJA IN ORGANIZATORJA AOP
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati: pod 1:
— visoka ali višja izobrazba kemijske smeri, štiri leta delovnih izkušenj ter ustrezne organizacijske sposobnosti,
pod 2:
— visoka ali višja izobrazba organizacijske, ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri, štiri leta delovnih izkušenj ter ustrezne organizacijske sposobnosti,
pod 3:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske, organizacij-sko-računalniške, strojne, gradbene ali elektro smeri,
— poznavanje operacijskega sistema DELTA/M in programskega jezika COBOL,
— zaželene izkušnje, vendar bi sprejeli tudi začetnika,
— obvezno predhodno testiranje — sposobnostni test
— organizacijske sposobnosti.
Delovno razmerje želimo skleniti za nedoločen čas. Poseben pogoj za opravljanje del in nalog je trimesečno poskusno delo.
Pismene prijave pošljite na naslov: TRIMO Trebnje, Prijateljeva 12, 68210 Trebnje.
Rok za vložitev prijav je 8 dni po objavi. 866/43-86
Industrijski kombinat PLANIKA Kranj TOZD Trgovska mreža
objavlja
prosta dela in naloge
»vodenje trgovine«
v prodajalni Planika Črnomelj, Kolodvorska 7 Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo srednjo poslovodsko šolo oz. V. stopnjo zahtevnosti, ali komercialno šolo in 3 leta delovnih izkušenj,
— da uspešno opravijo 3-mesečno poskusno delo.. Kahdidati morajo imeti sposobnost komuniciranja in veselje za delo z ljudmi.
Rok za sprejemanje prijav je 8 dni po objavi. Kandidati naj prošnje pošljejo na naslov: Industrijski kombinat PLANIKA Kranj, 64000 Kranj, Savska loka 21 (komisija za delovna razmerja).
Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po izteku objave.
STRAŽA
TOZD Tovarna vezanih plošč
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD TVP
razpisujemo javno licitacijo za odprodajo osnovnih sredstev:
cena
1. e. motor SIMENS št. 485997 10 kw 695 °/min 44.100 din
2. e. motor SIMENS št. 485996
10 kw 695 °/min	44.100	din
3. e. motor SIMENS št. 485493
37 kw 950 °/min	140.350	din
4. e. motor EMB št. 707763
5.5 kw 950 °/min	21.300	din
5. e. motor RK št. 199191
0,7 kw 920 °/min	6.300	din
6. e. motor AEG št. 709245
1.5 kw 1420 °/min	12.000	din
7. brusni stroj — 2 plošči (RK)
št. 256642 1,5 kw 2800 °/min	40.000	din
8. e. motor ni podatkov 3 kw —	26.000	din
9. vodna črpalka — e. motor št. 4/337	90.000	din
10. vodna črpalka
— e. motor št. 610920 0,18 kw
1320 “/min	23.300	din
11. vodna črpalka RICHI št. 60428/4	15.000	din
12. reduktor RERIANCE št. 31 4-1	60.000	din
13. reduktor PIV sistem št. 133520	25.000	din
14. reduktor z jermenico (galova veriga) 30.000 din
15. reduktor PIV sistem št. 25647761	20.000	din
16. reduktor PIV št. 264 559	25.000	din
17. ročna žaga DOLMAR
(z elektro motorjem)	15.000	din
18. ročna žaga DOLMAR
(z elektro motorjem)	60.000	din
19. računski stroj (facit) št. 1156108	6.000	din
Licitacija bo30.10.1986ob8. uri vsejnisobiTOZDTVP. Ogled osnovnih sredstev je možen pred licitacijo dne 30. 10. 1986 v TOZD TVP.
Interesenti morajo plačati 10 odst. vrednosti osnovnega sredstva pred začetkom licitacije pri blagajni TOZD
Kupec plača prometni davek. Vse ostale informacije dobite pri Darku Mojstroviču, TOZD TVP, telefon 84-530, int. 264.
872/43-86
26
DOLENJSKI LIST
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
* • občin«
Črnomelj,
krško,
METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA. IN TREBNJE
20. junija je izšla 10. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
občina Črnomelj
Sklep, da je k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS družbenih in gospodarskih dejavnosti za obdobje 1986—1990 pristopila večina udeležencev-uporabnikov
OBČINA KRŠKO
Odlok o zaključnem računu proračuna občine Krško za leto 1985 Sklep o javni razgrnitvi osnutka dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1995/2000
OBČINA METLIKA	_
Odlok o obnovi vinogradov
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb občine Metlika.
občanov občine Metlika za leto 1985
Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Metlika
Odlok o spremembi odloka o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti zi območje občine Metlika
OBČINA NOVO MESTO
Program priprave prostorsko izvedbenih aktov občine Novo mesto v letu 1986
Sklep o ukinitvi javnih poti
Ugotovitveni sklep, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 sklenjen
OBČINA TREBNJE
Pravilnik o podeljevanju Golievih plaket
Sklep o uskladitvi tarif za delno kritje stroškov neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in ostankov živalskega izvora Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenje za prodajo mleka v letu 1986
OBČINA NOVO MESTO
Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev
30. junija je izšla 11. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
OBČINA KRŠKO
Odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za območje občine Krško Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje vaške skupnosti Vihre v KS Polje za komunalno urejanje naselja Vihre. Poročilo o izidu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju vaške skupnosti Vihre v KS Polje
OBČINA NOVO MESTO
Odločba o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju šentjernejsko polje v delu k.o. Šentjernej, k.o. Ostrog in k.o. Gradišče
Odlok o virih, osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti na področju mater rialne proizvodnje ter programa splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Novo mesto v obdobju 1986—1990 Odlok o virih, osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Novo mesto za obdobje 1986—1990. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta Cikava — sprememba in razširitev obrtnoindustrijske cone
Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta za BTC — Češča vas
Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta za farmacevtsko industrijo v Cegelnici Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta Brod, Irča vas, Volčičeva
Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta Šentjernej — center
Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta šmarjeta — pri šoli
Sklep o podaljšanju začasnih ukrepov družbenega varstva zoper delovno skupnost Zveze telesnokulturnih organizacij Novo mesto Ugotovitveni sklep, da je k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Novo mesto pristopila večina udeležencev	«
Sklep o povečanju stanarin in najemnin v občini Novo mesto
OBČINA TREBNJE
Sklep o drugem povečanju stanarin in najemnin v letu 1986 Odlok o obveznem financiranju programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1986—1990. Odlok o spremembi območij katastrskih občin Veliki Gaber in Male Dole.
občina Črnomelj
Odlok o živilskem sejmu na Vinici
17. julija je izšla 12. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
OBČINA METLIKA
Odlok o načinu valorizacije cene stavbnega zemljišča ter stroškov priprave in opremljanja stavbnih zemljišč v občini Metlika Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu »Na Dacarjih« — južno od Vinogradniške ceste
OBČINA RIBNICA
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ribnica
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Ribnica
Odlok o financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje za obdobje 1986—1990
Odlok o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih in v vezirnih linijah med točkami temeljne geodetske mreže v občini Ribnica
Odlok o oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Odlok o načinu valoriziranja stavbnega zemljišča ter stroškov priprav in opremljanja stavbnih zemljišč v občini Ribnica
Ugotovitev, daje sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom SO Ribnica za obdobje 1986—1990
OBČINA TREBNJE
Ugotovitev skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, da so samoupravni sporazumi o temeljih planov za obdobje 1986—1990 sklenjeni, ker jih je sprejela večina udeležencev sporazumov Sklep o povišanju cen komunalnih storitev v občini Trebnje
OBČINA NOVO MESTO
Program priprave prostorskih izvedbenih aktov občine Novo mesto v obdobju od leta 1986 do leta 1990 Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za dovoljenje za prodajo mleka v letu 1986.
MEDOBČINSKE OBJAVE
Odlok o cenah za geodetske storitve v občinah Črnomelj in Metlika
29. julija je izšla 13. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
OBČINA TREBNJE
Odredba o obveznem izvajanju veterinarsko sanitarnih pregledov mesa zaklanih prašičev
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Svetinje
Odlok o uvedbi melioracijskega po.stopka in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na delih k.o. Bistrica, Šentrupert in Straža — Rakovniško polje Statut sklada stavbnih zemljišč občine Trebnje
OBČINA NOVO MESTO
Odlok o spremembah odloka o komunalnih dejavnostih na območju občine Novo mesto
Odlok o ugotovitvi, kateri deli oz. sestavine veljavnih zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju združbenim planom občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990
OBČINA RIBNICA
Odlok o priznavalninah udeležencem NOV Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih obrambnega razvojnega načrta občine Ribnica za obdobje 1986—1990
OBČINA NOVO MESTO:
Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Romsko naselje — Dobruška gmajna $
2.	oktobra je izšla 16. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kameri objavljajo:
obCina Črnomelj
Odlok o gradnji in uporabi poslovnih prostorov in poslovnih stavb OBČINA METLIKA
Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje zazidalnega načrta mesta Metlika v predelu Bočka—Strmec
OBČINA NOVO MESTO
Sklep o razpisu referenduma za krajevni samoprispevek v krajevni skupnosti Straža za naselje Gornja Straža Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za območje ZR Ragovo — terciarna cona
Odlok o razglasitvi splošne prepovedi za .območje ZN za hipodromom v Šentjerneju
Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju ZN GIP Pionir — Češča vas — I. faza
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o preimenovanju trgov in ulic v mestu Novo mesto
Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstava zoper Zavod za požarno varnost Novo mesto Popravki nekaterih objavljenih odlokov v SDL
16. oktobra je izšla 17. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:
OBCINA KRŠKO
Sklep o začasnih ukrepih v delovni organizaciji Kovinarska Krško OBCINA METLIKA
Sklep o odpravi odločbe Skupščine občine Metlika z dne 21. 9. 1983 (SDL št. 19/83)
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, ki se nahajajo na območju zazidalnega načrta za individualno stanovanjsko izgradnjo Breg revolucije II v Metliki,
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi zemljišč, ki so namenjena za kompleksno gradnjo na Dacarjih v Metliki Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Metlika Odlok o določitvi objektov oziroma posegov v prostor in o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju občine Metlika
obCina NOVO MESTO
Sklep o oblikovanju konference delegacij za delegiranje delegatov v skupščino Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Novo mesto
Popravki nekaterih odlokov, objavljenih v letošnjih SDL OBCINA TREBNJE
Sklep o spremembi sklepa o sestavi komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje
Sklep o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Trebnje za obdobje 1986—1990 Odlok o stavbnih zemljiščih na območju občine Trebnje
OBCINA RIBNICA Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ribnica za leto 1985
Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1986
Odlok o uvedbi uličnega sistema v naselju Dolenja vas ' Odlok o delovnih telesnih skupščine občine Ribnica
novoles
NOVOLES, lesni kombinat MovG mGSlG-SuSZS, n. 9:
Komisija za delovna razmerja TOZD ŽAGA Straža objavlja prosta dela in naloge
— MANIPULACIJA Z DECIMIRANIM LESOM v Straži (10 delavcev — moški in ženske)
Pogoji: — končana osnovna šola,
— poskusno delo 45 dni,
— delo poteka v dveh izmenah
— MANIPULACIJA Z DECIMIRANIM LESOM za obrat Ruperč vrh (5 delavcev — moški)
Pogoji: — končana osnovna šola,
— poskusno delo 45 dni,
— delo poteka v dveh izmenah
— VZDRŽEVALEC II (2 delavca za opravljanje del in nalog v Straži)
Pogoji: — končana poklicna šola kovinske smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— poskusno delo 60 dni,
— dvoizmensko delo
Vloge sprejema kadrovsko-socialna služba Novoles, 68351 Straža 8 dni po objavi.
884/43-86
Mercator Standard, Novo mesto Komisija za delovna' razmerja
objavlja prosta dela in naloge
VEČ PRODAJALCEV
Pogoji: KV trgovski delavci IV. stopnje zahtevnosti ter 3 leta delovnih izkušenj.
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Mercator Standard, Novo mesto, Glavni trg 3, kadrovska služba.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
883/43-86
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
GIP PIONIR Novo mesto prodaja rabljena osnovna sredstva, in sicer stroje za obdelavo lesa in kovin, gradbena dvigala, kiper vozila In dostavna vozila, pisarniško opremo ter razno manjšo gradbeno mehanizacijo.
Za vse komercialne in tehnične podatke rabljenih osnovnih sredstev dobite informacije na tel. št. (068) 21-826 interno 305 ali 206.
882/43-86
Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ, NOVO MESTO Ul. Milke Šobar 30
razpisuje prosta dela in naloge
- 2 čistilk za čiščenje prostorov
Dela in naloge so razpisane za nedoločen čas, z 1-mesečnim poskusnim delom.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
881/43-86
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO RAZPISUJE
javno prodajo rabljenih osnovnih sredstev
Izklicna cena din
1. Avtobus TAM 110, 26 sedežev,
letnik 1977 — vozen	700.000,—
2. Kombi IMV-1600, 4 kom.,
letniki 1973,1978,1978,1981 — vozni od 300.000,—
do 400.000,—
3. Kombi Zastava Z 850, letnik 1981,
vozen	400.000,—
4. Osebni avto POLONEZ — vozen, I.
1980	300.000,—
5. Traktorski vitel RIKO, 61, hidravlični	200.000.—
Licitacija bo dne 7.11.1986 ob 9. uri na tesalnici GG v Straži, pri Novem mestu. Ogled možen dve uri pred pričetkom licitacije.	<g
1 00
Pred pričetkom licitacije je treba položiti 10% varščine ^ od izklicne cene.	^
Pod točko 1 in 5 se plača na izlicitirano ceno še prometni °o davek.	00
novoles
TOZD TPI -in Žaga Soteska
Na podlagi sklepa DS TOZD TPI
razpisujemo javno licitacijo za odprodajo osnovnega sredstva:''
VW kombi, letnik 1975, moč motorja 37 kW, sedežev 7 + 1, ki je v voznem stanju in registriran do 25. 2. 1987. Izklicna cena je 500.000 din.
Licitacija bo 5.11.1986 ob 10. uri v prostorih TOZD TPI v Soteski. Ogled je možen pred licitacijo 5. 11. 1986 v TOZD TPI v Soteski.
Interesenti morajo pred začetkom licitacije plačati 10 odst. cd izklicne cene pri blagajni TOZD TPI. Kupec plača prometni davek.
Vse ostale informacije dobite pri Vanji Kastelicu vTOZD TPI (telefon 54-522).
873/43-86
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA ŽELEZNIŠKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD za promet ZIDANI MOST, n. sub. o.
OBVESTILO
Komisija za delovna razmerja TOZD za promet Zidani most objavlja prosta dela in naloge
1 referenta za pravne posle (za nedoločen čas)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba pravne smeri
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas z 1-mesečnim poskusnim delom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ŽG-2TO Ljubljana, TOZD za promet Zidani most, Zidani most 9.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po končani objavi.
878/43-86
Slovenija ceste tehnika
n. sol o., Ijubljana, titova 38
LJUBLJANA TOZD MEHANIČNI OBRATI
ero	r\	urn*
rviMiuoijci -c a uciuvi lu lasnici ja our oui iuAU IVIcriM-
NIČNI OBRATI Ljubljana,
objavlja za
DELOVNO ENOTO METLIKA naslednja prosta dela in naloge
1. TEHNOLOG METALIZACIJE
pogoji: višja izobrazba strojne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, ali srednja izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj v organizaciji dela metalizacije ali varjenja, 3-mesečno poskusno delo;
2. VEČ OBLIKOVALCEV KOVIN smeri: brusilec, frezalec, strugar, ključavničar
pogoji: dokončana poklicna kovinarska šola ustrezne smeri, 2-mesečno poskusno delo, zaželene delovne izkušnje.	,
Delovno razmerje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijavo na naslov:
SGP SCT MO, delovna enota Metlika, Rosalnice 4.
865/43-86
Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, TOZD TES Brestanica,
objavlja prosta dela in naloge:
1. ODVZEMANJE LEPENKE PRI ZLAGALNIH NAPRAVAH KARTONSKEGA STROJA
— 6 delavcev — za nedoločen čas
pogoji: končana osnovna šola delo v treh izmenah
2. USKLADIŠČENJE IN NAKLADANJE GOTOVIH IZDELKOV
1 delavca za nedoločen čas
2 delavca za določen čas (do 31. 12. 1986)
pogoji: končana osnovna šola delo v treh izmenah
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh na naslov: TOVARNA EMBALAŽE SENOVO, 68281 Senovo.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po preteku časa za sprejemanje prijav.
864/43-86
Zdravstveni dom Črnomelj
razpisuje javno licitacijo za odprodajo
reševalnega avtomobila IDA OPEL RECORD,
tip Caravan, leto izdelave 1981, reg. št. NM 731-54, 210.000 prevoženih kilometrov, vozen.
Izklicna cena ?naša 0 Sflf) (100 din
Licitacija bo v četrtek, 30. 10. 1986, na dvorišču Zdravstvenega doma Črnomelj ob 13. uri za družbeni sektor, ob 13.30 za zasebni sektor.
Varščino v višini 10 odst. od izklicne cene bomo sprejemali med 12. in 13. uro.
Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Nakup vozi la je po sistemu »videno-kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupec mora kupnino plačati takoj. V ceni ni vračunan prometni davek.
868/43-86
SOP KRŠKO
specializirano podjetje za industrijsko opremo
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA IN OSEBNE DOHODKE
TOZD IKON KOSTANJEVICA NA KRKI, Krška cesta 6 objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. VZDRŽEVANJE STROJNE OPREME IN AVTOMOBILOV — 1 delavec
POGOJI:
— VKV ali KV mehanične smeri (poklicna šola)
— vozniško dovoljenje za »B« kategorijo
— 5 ali 6 let delovnih izkušenj
2. ZAHTEVNA PROJEKTANTSKA OPRAVILA II — 1 delavec
POGOJI:
— končana 1. stopnja fakultete za strojništvo ali končana srednja šola strojne smeri
— opravljen strokovni izpit
— 1 ali 2 leti delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: SOP KRŠKO, TOZD IKON KOSTANJEVICA NA KRKI, Krška cesta 6, 68311 KOSTANJEVICA NA KRKI v osmih dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v tridesetih dneh po končanem zbiranju prijav.
874/43-86
Kakorkoli že obrnete: v Ljubljanski banki smo ljudje
Da ne bo kdo mislil, da imam kaj proti banki; ne, to ne. Proti Ljubljanski banki pa še najmanj. Orkaduš, ampak včasih imam res vsega poln kufer. Za to, da dobim svoj denar, moram čakati nanj v vrsti. In še stotisoč podatkov na obrazec. Nikoli ne vem, katero številko moram vpisati na formular. Osebno izkaznico tudi gledajo tako, da imam vedno občutek, kot da sem ne vem kakšen goljuf.
Da bi jih prosil, naj mi dajo drobiž ali debel denar se pa sploh ne upam ...
3uivu Atu d ‘iqznjs a ijv muop ofsjotu 3U Of ‘023f0[VS3J)S OJ/lftfJ Vp 'ofspfvu 3U3UI AVI J AOjd IU Utlf 31DUVfSlUSVU ouDiS3jdsu U/3S op ‘ofspop vd sfpnfj 'vuiiu vd oS opif i»uvp qtt]s« ussi/m/ 2vf ipni uiviui op ‘S3J sf fvs ‘vf o\’ ofvfujpoS 32 ‘jmfDpod ojvui ofotout sj JDU3p ioj)/u3du ISA ipvj tq ul UDpjodop n3j3d <1 Avjd oquoq A OflAJpud psvpoutrz ion isa i) on fon od 'tpnjj ss j/bao/j vu2vfud3u ion 2vf vd luspoitz/ •isidpsjd ofvA3iqv2 o1 ion ‘}tujod2i ofvaotu tpm 332ojqo 'iuo ui vnuoq :isa iudaojvav2 outs Ul 3qDJOj2 op pud 3JOIU 3U onm fvs 'OjqOp OAOpifU V2 01 3f vp ‘op3A 3U qojdg •331U2V)f21 3Uq3SO IVp3]S3jd tUVJOUJ tUlf on ‘lUfjOASfsU os o:r».Y istdpsjd pod OS lusnvj. 'top UI3JOUI 3U 130 3d3J VU qif nul vp ‘tu V A UI333■JluSup 321A 3p VISIJ vHsuiod 23tq Jon pvj iq ry ‘ussnvn 3pfvu 32 p 3g 'opoŠoiusu ssj vd sf vnuvjfs vusnvn n0^wV ‘UlSpnfj potd U4VU11U 3t/q 3U3 02 OUIVS vfjSA 01 on fon nvdutv ‘tuipnfi p3tu psou2vfud o oisp ut 3fpnfj otus ui32unj :isps odsj 3S fvs ‘vf ‘vf
Turizem smo ljudje - tudi v Ljubljanski banki
Slovenija
Moja dežela.
KO JE ZA SADNI SOK PREPOZNO IN ZA VINO PREZGODAJ
>> ;VČA I/ m IN RASTLINSKIH EKS"*'--
..	A	HM\AH m
‘«y<C!v *KASW«.*%.C(*#N
«tai C.rpfp-V»»**5<VQ'* 1.— ••'ti..	--------«* ’
ADRIA COOLER CITRO • ADRIA COOLER EKSOTIK osvežilna alkoholna pijača iz vina in sadnih sokov
Wine coolerji so nova ameriška osvežilna viria z nizko stopnjo alkohola. Odlikuje jih sveža sadna aroma, prijeten vinski okus in šampanjska živahnost penečih mehurčkov. Z lestvice najpopularnejših ameriških pijač se selijo v Evropo. Adria Cooler je narejen iz domačih vin in eksotičnih sokov. Močno ohlajenega ponudimo,kosadnisok ne ustreza družabnostnim potrebam,za vino pa še ni čas.
Tsm drlo i
SLOVIN