fttev. 67 TRST, torek 8. marca 1910. Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA Ml ob nedeljah in praznikih ob 5., nb ponedeljkih ob 9. zjutraj. P«umU'ne Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Kabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičiai, Dornbergu itd. Zastarele šteT. po 5 nvč. (10 stot.). OttLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, potnice, oglasi denarnih zarodov po 20 st. mm Za ogia -e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase ^prejema Inseratni oddeiek uprave .Edinosti". — Plačnie se izključno le upravi „Edinosti". - Plačljivo In utoZljivo v Trstu.----= Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinotU je wtoef za eolo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na n.v- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aminln* na nedeljsko lzdanj* „EDINOSTI" stan«: x» Mlo I»to Kron 5*30, xa pol lata Kron 2-00. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejeme je in rokopisi se ne vraSajo Naročnino, oglase iu reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulioa Giorgio Gaiatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost^. - Natisnila Tiskarna „Edinost" rpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ==r— Giorgio Gaiatti štev. 18. — PoStno-hramilnRni račun it. 841 652. TELEFON Si 11-57. Slovenke! s Slovenci! Vabim Vas na :: SHOD ki ga sklicujem dne 13. sušca 1910 ob 10. uri dopoludne v ljubljanski mestni dom. Izpričajo naj govorniki iz Primorja, Štajerske in Koroške, kaj in koliko je udejstvila za obmejne Slovence družba sv. Cirila in Metoda! Zavedni Slovenci in Slovenke, Vi pa prihitite, da v mogočnem številu manifestujete za, našo družbo v tre-notku, ko je narodna nevarnost za našo deco največja in v trenotku, ko se kaže najnevarnejši sovražnik — lastni brat! V LJUBLJANI, 7. sušca 1910. Luka Svetec m. p. sklicatelj. BRZOJfiUNE VESTI. Zaprisega novih tajnih svetnikov. DUNAJ 7. Pred začetkom splošnih av-dijenc je cesar zaprisegel novoimenovane tajne svetnike: člena gospodske zbornice Emeriha grofa Choteka, generala pehote i. s. Henrika Radanovich-Hartmanna in člena gospodske zbornice grofa Ivana Tarnov-skega. Košut proti carinski ukupnosti. CSEGLED 7. Včeraj je imel Fran Košut v družbi grofa Apponiyi-a tu številno obiskan shod pod milim nebom. Izjavil se je ponovno za samostojno carinsko ozemlje in za občo volilno pravico, a tako, ki bo zagotovila supremacijo Madjarom in intelektualnim razredom. No\i ogrski naučni minister. DUNAJ 7. Cesar je danes opoludne zaprisegel novoimenovanega ogrskega naučne-ga ministra grofa Ivana Zichyja. Stanje dr. Luegerja. DUNAJ 7. Danes zjutraj je bil izdan sledeči buletin: Temperatura 37 6, utripanje 80, delovanje srca in obisti nespremenjeno, dihanje pravilno. Stanje moči enako, senzo-rij nemoten. DUNAJ 7. O stanju župana dr. Luegerja je bil danes zvečer izdan sledeči buletin: Temperatura 37 8, utripanje 80, pritisk krvi ni padel, delovanje obisti čim dalje po-nehuje, dihanje počasneje, semtertja nepravilno. Splošno propadanje moči nadaljuje. Senzorij lahko moten. Demonstracije proti volilni pravici na Pruskem. BERO LIN 7. Jutranji listi poročajo, da se je včerajšnih demonstracij udeležilo najmanje 150.000 ljudi. V veliki zvezdi v živalskem vrtu se je videlo državne .poslance Ledeburja in Stadthagena ter deželnega poslanca Liebknechta. „Vorwarts" poroča, da je neki redar na konju zamahnil proti Stadtha- PODLISTEK. Lastna ovira... Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRATINA. Oni trak luči, ki je padal skozi Špranjo vrat v temoto; in prepričanje, da je Tilka še zbujena, sta povećavala moje hrepenenje do nestrpnosti. Sklenil sem iti parkrat gori-indoli po koridorju in kakor slučajno zadeti ob kako stvar — kratko, dati kakoršnokoli znamenje od sebe, samo da se me opazi. Morda se potem pokaže na vratih, mi posveti gori z visokega praga podstrešne sobice in spregovori vsaj par besed z menoj... Ta mili žar njene ljubke postave, in njen mehki, blagodoneč glas naj bi bil zadnji utis tega dne! Komaj je zadonel moj korak skozi koridor, že je izginil oni ozki trak luči. Opazil sem, da je bila luč hitro ugašena, da je nalahno tipala kakor da se hoče genu in ga zadel na vrhno suknjo. Konj druzega re daija je podrl Stadthagena na tla. Ob 7. uri zvečer so se spopali redarji in demonstranti. Ker se ti posieunji niso hoteli umakniti na poziv policijskega stotnika, so redarji potegnili sablje in začeli mahati po okolustoječih, pri čemer je bilo deset oseb ranjenih na glavi in na rokah. Demonstracije v pokrajinah so se izvršile mimo, ker se je redarstvo vedlo pasivno in so tudi socijalni reditelji skrbeli za red. BEROLIN 7. Policijski predsednik pl. Jagov/ je danes izrekel častnikom, stražmeŠ-strom in redarjem kr. redarstev v Berolinu in v predmestjih svoje priznanje za njihovo včerajšnje vedenje. Jagow je tudi obiskal v bolnišnicah oziroma na domu nahajajoče se ranjene redarje ter jih pohvalil. Nemški državni zbor. BEROLIN 7. Državni zbor je pričel prvo čitanje rtove pogodbe glede St. Got-hardske £ue?nice, sklenjene dne 13. oktobra 1909 v Berolinu med nemško državo, Italijo in Švico. Po kratki debati je bil predlog vsprejet v prvem jn drugem čitanju. Nato je zbornica nadaljevala drugo čitanje proračuna vojne mornarice. Milovanović v Carigradu. CARIGRAD 7. Včeraj je sultan priredil slavnostni obed, na kateri so bili povabljeni nekateri člani diplomatičnega zbora, turški ministri, mnogi dostojanstveniki in srbskf minister za unanje stvari Milovanović. Srbska hipotečna banka. BELIGRAD 7. Listi poročajo, da je srbska vlada dovolila državni hipotečni banki „Uprava fondova", da sme najeti pri Banque Francaise 4 in pol odstot. posojilo po kurzu 83. Ruska carica se počuti bolje. PETROGRAD 7. Zdravje se je carici v zadnjem času znatno zboljšalo. Plaz snega zasul 99 oseb. W1NNIPEG 7. Glasom zadnjih vesti je našlo 99 oseb smrt pod plazom snega, ki se je udri z gor Selkirk na klancu Ro-gers. Vezuv. PORTICI 7. Vezuv je pričel zopet delovati. Ognjenik meče ob dimu in šumenju iz žrela pesek. Nesreča z avtomobilom. DUNAJ 7. Ob 1. uri ponoči je v Bill-rothovi ulici električna železnica trčila skupaj z nekim avtomobilom. Avtomobil se je razbil popolnoma. Šofer in tri osebe, ki so bile v avtomobilu, so bile zelo težko ranjene. _ Dunaj 7. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesar Karol VI." danes priplula v Alžir, kjer ostane šest dni; vojna ladija „Elizabeta" je pa danes dospela v Swatow, kjer ostane štiri dni. Na ladijah je vse zdravo. Praga 7. V livarni Jakoba Rubitscheka je danes zjutraj pričelo štrajkati 68 delavcev ker je vodstvo odpustilo enega livca. London 7. Kralj Eduard je sinoči odpotoval v Biarritz. Haag 7. Princ Henrik Nizezemski je obolel za katarjem in je že od sobote v postelji. New-Jork 7. Filantrop Louis Klopsch je danes umrl. Atene 7. Danes je bi! zaprisežen Maurorematis kakor minister za notranje stvari. it prepričati, če je pač zaklenjeno; in čutil sem, kako mi je naenkrat šinila kri v glavo. Nekak čut mladostnega sramu in samoobtožbe me je obšlo. Bilo mi je, kakor da je že ne-izgovorjena želja sama, da bi govorili z njo ob tako pozni uri, globoko užalila to bojazni polno deklico. — Stopil sem v svojo sobo; a bil sem tako razburjen, da na spanje niti misliti ni bilo... Okno je bilo odprto na široko... Zunaj pod visoko obokanim iskrečim, zvezdnatim nebom je šumela noč.... Šumela.... šumela.... Gori, visko v zraku, — kjer so plavali beli kosmati oblački, — je donela pesem... neslišna za uho, pač pa za dušo... Medtem pa je vlekel preko sanjave zemlje lahen božajoč vetrič... V moji sobi je stara, stenska ura naglo tiktakala svojo enakomerno pesem: medtem ko je bilo z ulic starega mesteca čuti vedno bolj jasno: zdaj žuborenje starodavnih vodnjakov, zdaj daljno ropotanje voza, zdaj kratko presekano lajanje zaspanih psov.... Zazibalke, s katerimi je hotela marsika- Rim 7. Grški prestolonaslednik je danes predpoludne posetil ministra za unanje stvari grofa Giucciardini-ja. T. G. Masaryk. Včeraj je praznoval šestdesettetnico svojega rojstva eden največjih sinov češkega naroda vseučiliški prof., učenjak in politik dr. T. G. Masaryk. Po vsem Češkem so se te dni in zlasti včeraj vršila o tem možu predavanja, slavnostni shodi, akademije in drugovrstne proslave in češki časopisi prinašajo o njem dolge članke. Zato mislimo, da ne bo odveč, ako tudi mi posvetimo temu možu, čigar pomen ni omejen samo na češki narod, par vrstic. Rojen je bil Tomaš Masaryk 7. marca leta 1850 v Hodoninu na Moravskem kakor sin revnih starišev. Ljudske šole je dovršil v svojem rojstnem kraju in v Čejkovicih, a gimnazijo na Dunaju, kjer je tudi maturiral. Leta 1873. se je vpisal na tomošnjo filozofsko fakulteto in bil štiri leta pozneje promoviran doktorjem filozofije. V tej dobi je spisal svoj prvi politični članek proti pasivni češki politiki. Po dovršenih študijah je prepotoval Italijo in študiral v Lipskem. kjer se je seznanil z .Američanko Garrigue, s katero se je tudi poročil. Ko je bila leta 1882. razdeljena praška univerza v nemško in češko, je bil Masaryk poklican v Prago in postal docent na filozofski fakulteti. Sedaj Še-le se je pričelo njegovo znanstveno delovanje, ki je imelo in ima še danes velikanski upliv na akade-mično mladino in ki si je vzgojilo kar celo generacijo. Ko je prišel v Prago, je videl, kako so Čehi odvisni od nemške znanosti; videl je, da češka znanost nima nobenega pravega ognjišča; zato je najprej ustanovil znanstveno kritično revijo „Athenaeum", ki je bila v pričetek revolucijoniranja duhov na Češkem. Videl je tudi, da Čehi nimajo še znanstvene enciktopedije in njegova glavna zasluga je, da je znani češki založnik Otto izdal „Naučni slovnik" ali leksikon, ki prav nič ne zaostaja za nemškim „Mayers Kon-versationslexikon ". Delal je z vsemi silami na to, da se je češka znanost enancipirala od nemške in se približal francoski in angleški. S svojo visoko izobraženostjo in s svojim umom svetovnega obzorja se je lotil cele vrste problemov, kulturnih, narodnih in političnih, v katerih je spisal lepo število knjig; n. pr. Češko vprašanje, Socijalno vprašanje, Konkretna logika, Slovanske studije, O samomoru — in Še mnogo drugih, večinoma filozofske vsebine. Skozi vse njegove spise se vleče kakor rudeča nit nabožensko (versko) vprašanje, s katerim se Masaryk največ bavi. S tega stališča razmotriva vsa vprašanja, ki pretresajo kulturnega človeka. Odločno se bojuje proti plitvemu svobodomiselstvu, a je tudi proti dogmatičnemu verstvu in teologiji, ki da modernemu človeku ne moreta zadostovati. Masaryk je v vsakem oziru velik idealist, on hoče, da bi se človek v svoji notranjosti poglobil in požlahtnil. Glasnik je humanitete pravičnostijin tolerance. Stremljenje za resnico mu je sveto stremljenje kateremu se mora podvreči vse drugo. Znamenit je Masaryk kakor politik Kakor tak je ustanovil svojo politično strujo, znano pod imenom „realistična", ali „češka napredna stranka". V začetku je zasledovala ta struja literarno-reformne cilje. Masaryk se je namreč v svoji mladosti mnogo bavil z literaturo. Bojeval se je v raznih spisih proti igranju z besedami, proti frazeologiji in zastopal nazor, da treba spraviti tudi v le-l poslovje idejo. Opozoril je Čehe na Dosto-! jevskega in ruske realiste sploh in pripomogel, da so se Čehi jeli intenzivneje baviti z rusko literaturo. Kar se tiče politike, je povdarjal, da mora ta sloneti na etičnih, nravstvenih temeljih, na poštenosti in resnici, — Odločno je proti demagogiji in za resnično demokracijo, Narodnostna ideja mu je etična ideja, zato obsoja vsake vrste šovinizem. Svojo veliko ljubezen do resnice in do etične ideje, ki ima vladati v politiki, je sijajno pokazal se svojim nastopom o priliki veleizdajniškega in Friedjungovega procesa, s čemer je mnogo pripomogel, da je Evropa izvedela resnico. Masaryk je tudi dober govornik. Njegove govore v državnem zboru posluša vsa zbornica. — Naj spominjamo le na kulturno debato z dr. Krekom, ki se je vršila pred dvemi leti v državnem zboru. Takrat so tudi nemški listi — in zlasti „Neue Freie Presse" — prinašali laskave sodbe o tem govoru. Preobširno bi bilo in v okviru enega članka nemožno, ako bi hoteli v zadostni meri očrtati njegovo plodonosno delovanje. Masarykov veliki uspeh je ta, da je zrevolucijoni-ral vse češko duševno življenje in ga postavil na popolnoma drugo, temeljitejšo podlago. Danes ima že veliko število pristašev, vsa mlajša generacija je na njegovi strani. V klerikalnih krogih si je nakopal mnogo sovraštva vsled neumevanja, a danes ga slavi vsa češka javnost kot enega svojih najboljših sinov. Tudi Slovenci, za katere se prof. Masaryk zelo zanima, se pridružujemo temu slavlju želeč stavljencu še, da bi mu bilo dano ob večeru svojeg plodonosnega življenja uživati tudi sadove njegovega truda. _ —O.—c. Za naše delavce v svobodni luki. Z javnega shoda N. D. O. v nedeljo dne 6. marca. Po kratkem nagovoru predsednika Kranjca je poročal predsednik N. D. O. dr. Josip Mandič, ki je najprej rekapituliral že znane dosežene poboljške, katerim sta se Še pridružila: 10°/o po višek vsem, ki niso v stabilnem razmerju, kar je velikega pomena za naše delavce, ki po veliki večini niso stabilni ; za stabilne kvadrijenije po 100 K že po 12 letih službe in ne še le po 16, kakor je bilo do sedaj. Potem je govornik nadaljeval: Odbor N. D. O. je torej dosegel vse, kar je bilo ob danih razmerah možno doseči. Priporočal bi torej delavcem, naj pozdravijo za sedaj z zadoščenjem, kar se je doseglo, toda z izrecnim pridržkom, da bo odbor nadaljeval svoja prizadevanja za druge opravičene zahteve, izlasti pa glede volarjev | in premikačev v svobodni luki. Glede teh 'ostaja naša glavna zahteva, da jim bo vsaj | po 2 letih zagotovljen dnevni zaslužek in da j jih ne bodo odpravljali z izgovorom, da je I malo dela. To ne gre, da se delavcem, od katerih se zahteva toliko žrtev, odteza zaslužek, če je manje dela. Glede pokojnin za stalne delavce je uprava skladišč pripravljena za pogajanja. Glede poboljškov za vožnje po železnici bo treba pogajati se z 'železniškim ministerstvom. Kakor se odbor z ene strani zadovoljuje s tem, kar je dosegel sedaj, tako ne bo v bodoče miroval, tera mati zopet uspavati svoje dete, kakor klici marsikaterega očeta, ki je klical svojega sina k zgodnjemu delu; šepetajoče, nedolžne ljubezenske prisege, in glasno smejanje opitih deklin, veseli zvoki, kakor težki vzdihi bolnih in umirajočih: vse je zvenelo v nerazločnem skupnem akordu.... Uprl sem oči ven v temo, in pri raznih glasovih, zagonetnih zvokih noči, ki so mi silili na uho, mi je bilo, kakor da slišim iz daljave tožno petje boginj usode, katerih prsti neumorno predejo nit življenja jo odmerjajo in strižejo... Poslušal sem.... poslušal, dokler se niso moje misli zmedle do cela, in me moja izdelana utrujenost ni pobožala preko oči...... # * * Naslednjega dne sem srečal Tilko na koridoru. Ker sem imel prejšnji dan deklico vedno v mislih, se nisem čutil več tako tujega njej nasproti. Ko je šla na trg, je videla iz gledaliških lepakov, da nisem zaposlen ta večer in me je povabila na obisk. Ob določeni uri sem bil že v njeni podstrešni sobici. Potrkal sem na vrata, in vstopil šele na razposajeno glasno povabilo „svo-1 bodno!" Tilka je mignila prijazno, se dvignila s svojega sedeža ob oknu, toda mi ni prišla nasproti. — Ali mi nočete podati svoje ročice v dobrodošlico? sem jo vprašal. — Takoj! takoj! — je odvrnila smeje — saj vidite, da momentano nimam nobene roke svobodne! — in pri tem je v dokaz dvignila obe roki v vis. Pogledal sem jo začudeno. V levici je držala svojega belorumenkastega kanarčka, ki je nestrpno vrtel svojo glavico, v desnici pa so se svetile male škarje. — Ne smem prekiniti svojega dela saj itak že preveč močno bije srček malega po-redneža. — — Toda, za božjo voljo, kaj počenjate vendar ? — Vi menda pozabljate, da sem tu zgoraj jaz gospodinjica; tu treba misliti na vse in skrbeti za vse. Ravnokar sem umila temu porednežu nožice z mlačno vodo ia sedaj mu hočem pristriči prekoničaste krem-pljičke. — (Pnde še.) Stran II. EDINOST 4 št. 67. V Trstu, 8. marca 1910. dokler ne bo ustreženo vsem opravičenim zahtevam našega delavstva v svobodni luki. Na to se je govornik bavil s pisavo nasprotnikov. Nič nima proti temu, da socijalna demokracija pripisuje ves vspeh sebi, oziroma svojemu Perezu. Vsaka stranka skuša navajati vodo na svoj mlin. Protestirati pa moramo proti temu, da nas hočejo socijalni demokratje kar izriniti iz te akcije in vzbujati mnenje, kakor da mi sploh nismo nič sodelovali. Če so onima svojem tozadevnem shodu klicali internacionalizmu, pa se ponašamo mi, da smo mi zmagati pod zastavo N. D. O. Mi imamo celo zadoščenje, da smo bili pred njimi, da smo poprej izvedeli o vspehu. Zato so hitro, čim so izvedeli, da je Nar. Del. Organ, sklicala ta shod — sklicali za sredo svoj shod, na katerem so kričali, da so le oni zmagali in da smo mi le njih kopirali — da so to le sadovi njihovega dela. Mi ne izključujemo njih zaslug. Mi priznavamo lojalno, da so se oni potegnili za nekatere kategorije. Mi pa smo se potegnili za druge kategorije, za katere niso oni zahtevali ničesar. Torej imamo tudi mi svoj delež na teh zaslugah. Mi smo nastopali z odprtim vizirjem, oni pa zahrbtno. To je razlika. Eno leto sem smo mi radi tega gibanja prirejali shode in zahajali k raznim faktorjem. Socijalni demokratje naj le delujejo naprej, ali nas naj puščajo na miru. In naj ne govore, da mi nimamo pravice za zastopanje delavcev,ker da nismo oi ranizirani. N. D. O. je močna organizacija, ki je dosegla že marsikaj, česar oni skozi leta niso mogli doseči. Ve, da ga bodo radi te izjave zopet napadali. Naj le žalijo ! Zanj je odločilno le vprašanje, ali je kaj dosegel ? Se le, ko bo videl, da njegovo delo škoduje slovenskemu delavstvu, ko pride do spoznanja, da le Perezi in Novaki prihajajo do vspehov, potem bo videl, da ne spada več v N. D. O. Dokler pa bo videl vspehov — ostane. Naj nas le blatijo — njihovo blato nas ne doseza. Stojimo previsoko. Zato delavci — je zaključil govornik —, ne bojte se vraga! Če boste složni, strete vi njega. Kakor mej vsem govorom, tako so tudi na zaključku zborovalci viharno pritrje-t vali govorniku. (Zvršetek pride.) Ti ljuba zaveznica! Zavratnost nemške gospodarske politike napram Avstriji. Na kratko smo že omenili nujnega predloga posl. Smrčeka v stvari pristojbine za ladije na reki Labi. Ker je pa stvar velikega pomena, smatramo za potrebno, da objavimo poročilo doslovno, kakor nam je došlo. Predlagatelj posl. Smrček je v utemeljevanju svojega predloga izvajal, da se naši stari sovražniki šopirijo, da nam bi zaprli tudi dohod do morja in s tem do angleškega trga. Prusija je vedno potrebovala Avstrije kakor sekundanta, a gospodarski je bila ista Prusija, oziroma Nemčija z Avstrijo vedno v napetih odnošajih, da, celo v vojnem razmerju. Nemčija je avstrijske izdelke skoro popolnoma izrinila iz svoje dežele. S spretnimi šahovnimi potezami smo bili spravljeni v sovraštvo z Rusijo in balkanskimi narodi. Izgubili smo tam odjemalce in naš zaveznik seda v že toplo gnezdo. V Turčiji smo izgubili eksport, iz Levante smo bili iztisnjeni in ravno tako se nam godi na daljnem Vstoku. Govornik je povdaril : Verujem trgovinskemu ministru, da misli pošteno in da ne da svojega dovoljenja za odpravo svobodne paroplovbe na reki Labi. Konečno je, predlagal govornik resolucijo, s katero poživlja vlado, naj deluje z vsem povdarkom na to, da se pod nobenim pogojem ne opusti svobodne paroplovbe na Labi, zajamčene v mednarodnih pogodbah, in da se pod nikako pretvezo ne dovoli na Labi terjanje pristojbin, ki jih misli uvesti Nemčija v škodo avstrijske trgovine, industrije in kmetijstva. — Prosil je, naj se resolucija vsprejme kolikor možno enodušno, da se da s tem vladi na zunaj oporo, na katero se bo mogla opirati proti pritisku, umetnosti prepričevanja ali grožnjam pruske diplomacije. Nikdar ne smemo opustiti pravice, zajamčene potom mednarodne pogodbe, ki je tako zelo važna za narodno-gospodarko življenje Avstrije in njeno tekmovanje na svetovnem trgu; in nikdar ni smeti dovoliti, da bi se Avstriji s terjanjem pristojbin zapirala pot do morja. (Viharno odobravanje). Na to je povzel besedo trgovinski minister Weisskirchner, ki je podal pred vsem kratek zgodovinsko-pragmatičen opis vsega vprašanja in opozoril na veliko važnost svobodnega paroplovstva na Labi za industrijo, trgovino in poljedelstvo. Potem je nadaljeval: Vlada je opazovala ves razvoj bojev, ki so se vršili v Nemčiji za paro-plovbene pristojbine in ni zamujala nikake prilike, ne da bi bila na nedvoumen način označila naše izključno stvarno nasprotstvo. Omenil bi — je nadaljeval minister — mimogrede, da tu ne gre za kak politikum, ampak za izljučno gospodarsko vprašanje. (Odobravanje). Minister je opozarjal na odgovor, ki ga je dal minolo leto na tozadevno interpelacijo ter na izjavo, ki jo je podal nižjeavstrijski namestnik v nižjeav- strijskem deželnem zboru in je potem nadaljeval : Izjaviti moram z vso odločnostjo, da nemška vlada dosedaj ni stavila do Avstrije še nikakega tozadevnega vprašanja. (Čujte! Čujte-klici!) Niso se torej vršila dosedaj niti tajna niti javna predpogajanja. Jaz tudi ne vem nič o kakih predpogajanjih, o katerih so nekateri listi že imenovali Diisseldorf kakor prijeten kraj sestanka. Jaz seveda ne morem siliti nobene pogodbene stranke, da razmišlja interno, ali bi bila zanjo primerna sprememba kake pogodbe; odločno pa se moram zavarovati proti temu, da bi se iz okolnosti, da si Prusija prizadeva doseči pri zveznih državah spremembo državne ustave, sklepalo, da obstoje kaki tajni dogovori in da Prusija ne bi storila tega, ako bi ne bili že temu tajno pritrdili Holandska in Avstrija. (Odobravanje). Avstrijska vlada je v tem vprašanju vedno očito govorila svoje mnenje, ne samo v tej zbornici, ampak tudi pred široko javnostjo. V tako eminentno gospodarskem vprašanju ni nikakih politiških kompenzacij in moram glasove, kakor da bi bile v igri kompenzacije na Balkanu, odločno dementovati. Nasproti temu moram izjaviti, da nimam niti najmanjega povoda, da bi dvomil na lojalnosti nemške vlade v izvrševanju pogodeb. Obenem pa moram tudi izjaviti z vso odločnostjo, ter odstraniti vsaki dvom o tem, da avstrijska vlada pod nikakimi pogoji ne privoli, v nekaj, kar bi se dotikalo naše popolne svobodne plobe na Labi. (Živahno odobravanje in ploskanje). Prosim torej, gospoda moja — in mislim, da smem v i:em slučaju računati na enodušnost vse zbornice — bodite zagotovljeni, da se bo vlada v popolni zavesti svoje odgovornosti in velikosti in važnosti interesov, ki so v igri, držala z neomajno trdnostjo stališča, ki sem označil jaz. Tudi minister za vnanje stvari je o priliki svojega mudenja v Bero-inu govoril o vprašanju pristojbin na paro-plovstvo ter označil stališče avstrijske vlade. (Živahno odobravanje in ploskanje). Govorili so še socijalni demokrat Schrammel, minister Wittek in posl. Reitzner ter Urban, na kar je bil predlog posl. Smrčeka, kakor že omenjeno, enoglasno vsprejet. Zanimiva so pri tem izvajanja trg. ministra Weisskirchneija, ki je govoril precej jasno na račun našega „ljubega zaveznika". Vsekako je to zelo interesantno vprašanje, na katero se utegnemo še povrniti. zaprosila za vspostavljenje tega društva. Z ozirom nato, da se kaže sedanja vlada narodnostim prijazno, upajo Slovaki, da bo imelo njihovo prizadevanje vspeha. — Vede-remo! Župnik Hlinka, ki je bil pred kratkim izpuščen iz zapora, kjer je moral prestati dveletno kazen, bo moral nazaj v szegedin-ske zapore. Izkazalo se je, da je bil izpuščen prezgodaj iz ječe. Na Ogrskem morajo vladati v pravosodju pač krasne razmere, da izpuščajo jetnike prezgodaj iz zaporov. Ožje volitve v lounskem okraju na Češkem, ki se ima vršiti med agrarnim in socijalno-demokratičnim kandidatom, se socialni demokratje na podlagi strankinega sklepa ne udeleže, vsled česar bo izvoljen agrarec Mašata Avtomobilska vožnja med Postojno in Opatijo se otvori s 1. aprilom. Zveza bo dnevna. Hofrichterjeva afera. V aferi zastrup ljenja štabnih častnikov je prišlo do senzacionalnega prevrata, kakor-šnega pač ne bi bil nikdo pričakoval. Hof-richter je bil namreč tako nepreviden, da je dopisoval s svojimi sorodniki izven zapora. V ta namen se je posluževal vojakov, ki so bili tam na straži. Vsak vojak je dobil od Hofrichteijeve žene 10 kron za pismo, ki ga je prenesel. Nek vojak pa je izročil pismo stotniku-avditoiju Kunzu. Iz pisma se je razvidelo, da bi se hotel Hof-richter sporazumeti s svojimi sorodniki, da bi pričali njemu v prilog. Ko bi bil Hof-richter nedolžen, bi mu seveda tega ne bilo treba. Tudi sicer se je Hofrichter zapletel v mnogo protislovij. Iz vse dosedanje preiskave je razvidno, da je Hofrichter velik hinavec. Dokazov proti njemu je nabranih že toliko, da je obsodba neizogibna. On pa kljubu temu še vedno vse taji. Dnevne novice. Ljubljanski Župan Hribar se je v nedeljo vrnil z Dunaja v Ljubljano in nadejati se je, da v kratkem popolnoma okreva. Prebivalstvo Avstrije. „Statistični podatki" objavljeni od c. kr. osrednje statistične komisije računajo v zadnji številki, da je imela Avstrija začetkom leta 1909 — 28,264.049 prebivalcev, potemtakem se je v rečenem letu pomnožilo prebivalstvo za 269.153 duš. Od zadnjega štetja (1900) se je pomnožilo prebivalstvo za 2,113.341 duš. Novi tajni svetnik. Cesar je imenoval tajnim svetnikom dednega člena gospodske zbornice Ivana Zdislava grofa Tarnovskega. Vojaške zemljevide hoče upeljati naučno ministerstvo v srednje šole. Ker so pa taki zemljevidi radi svoje natanjčnosti zelo dragi, se je naučno ministerstvo obrnilo na vojno ministerstvo s prošnjo, naj bi jih prodajalo po vojaški ceni, v kar je ministerstvo privolilo. Finski deželni zbor je bil dne 3. t. m. slavnostno otvorjen. Generalni guverner Seyn je pozdravil poslance v ruskem, a podpredsednik senatnega oddelka v finskem in švedskem jeziku, ftedsednik deželnega zbora je odgovoril v finskem jeziku, na kar se je prečital njegov odgovor tudi v ruskem jeziku. Na to je guverner po rusko naštel zakonske načrte, bi se imajo predložiti deželnemu zboru. Ruski poslanik na Dunaju postane baje sedanji poslanik v Haagu grof Pahlen. Španski ministerski svet je sklenil razpustiti poslansko zbornico. Nove volitve bodo v sredi maja. Slovaško kulturno društvo „Matica" je bilo svoječasno od madjarskih Šovinistov razpuščeno, ker je bilo „nevarno* ogrski državni misli. Sedaj so sklenili Slovaki poslati k min. predsedniku Khuenu deputacijo pod vodstvom dr. Mudrone, ki naj bi ga Domače vesti. Gospodje odborniki političnega društva „Edinost" in njih namestniki so vabljeni na sejo, ki bo nocoj ob 7. uri zvečer v pisarni gg. dr. Gregorina in dr. Slavika, Predsedstvo. Člani N. D. O., ki so se priglasili pri podpisanem tajništvu za delo v novi prosti luki, naj se takoj zglase v novi prosti luki, ker so vsi sprejeti v delo. Treba je prinesti seboj delavsko knjižico fn knjižico bolniške zavarovalnice (podpornega društva itd.) Strokovno tajništvo N. D. O. Volilni odsek, izvoljen na zadnjem občnem zboru pol. dr. „Edinost", ima nocoj ob 8.30 sejo v pisarni gg. dr. Gregorina in dr;. Sla vika. Smrtna kosa. — V predminoli noči je umrl za srčno hibo viši policijski komisar pri c. kr. policijskem ravnateljstvu Viljem Kunerth. Pokojnik je bil rodom iz Predarel-ske, rojen v Bludencu 1. 1855. Grijan v slovenskih rokah! „Piccolo" omenja naše sobotno poročilo, da je hotel Grijan prešel v slovenske roke. A pri tem je Zid po svoji stari navadi uprav nesramno privatnega pogovora žnjim smo namreč posneli, da je imel pri onih besedah v mislih analfabete, ki pohajajo še le večerno šolo, in pa nedorasle otroke, katerim treba dajati le njihovemu razumu in starosti primernih knjig. Tega mnenja je bila lansko leto na občnem zboru ravno gori omenjena od-stopivša gospica, ki je grajala stariše, ker ne pazijo na to, kar čitajo njihove kratko-krilne hčerke. Nadalje je hotel g. Gerbec naglasiti, da je vsebina večine knjig v čitalnični knjižnici pretežavna za otroke in za začetnike v čitanju. In tega mnenja je tudi ogromna večina čitalničarjev. Zato so ti na stališču, da tudi čitalnici radi tega ne kaze žrtvovati dragocene knjižnice v namene, ki ne bi dovajali do zaželjenega vspeha. Sicer pa opozarjamo, da tudi „Slov. čitalnica" v Trstu, obe del. podporni društvi, „N. D. O." imajo svoje knjižnice, ki jih nočejo žrtvovati, ampak jih hočejo ohraniti za svoje člene. To hoče tudi Škedenjska čitalnica. S tem pa nika or ni rečeno — in moramo svečano protestirati proti takemu podtikanju — da so udje čitalnice sovražni ustanovitvi ljudske knjižnice. Nasprotno je resnica, kar so dokazali že na občnem zboru. Čitalnica prepusti ljudski knjižnici 50 primernih knjig, se je nabralo 26 K, je določen prostor, kjer bo javna knjižnica in bodo čitalničarji tudi v bodoče podpirali to akcijo s prispevki in eventuvelno — po dani potrebi — tudi s knjigami iz čitalnišne knjižnice. Začetek je torej storjen in ne treba druzega, nego da fer. dr. „Balkan" ukrene še drugo potrebno in javno knjižnico se lahko otvori v kratkem času. Kar se pa tiče dosedanje akcije same za ustanovitev nove knjižnice, bodi konstatirano še sledeče: Že na lanskem občnem zboru čitalnice je bila čitalnica naprošena, da prepusti svojo knjižnico javni knjižnici, ki bi jo bilo imelo ustanoviti akad. društvo „Balkan". Ker se pa bilo čitalničarji tudi lani istega mnenja kakor gori povedano, je bil izvoljen poseben odsek, ki naj stopi dogovore z „Balkanom", na kaki podlagi naj bi se ustanovila ta knjižnica. Ali- dejstvo je, da omenjeni odsek ni prišel z. nikakimi novimi konkretnimi predlogi. Bili smo torej tam, kjer smo bili lani. Ravno radi tega, ker se ni nič storilo, je bila večina za to, da se takoj kaj ukrene in je odločila — kakor rečeno — 50 knjig falzificiral naše poročilo. Piše namreč, da so iin začela z nabiranjem prispevkov. Sedaj ne treba druzega, nego da tudi drugi — posebno tudi nekn gospica — ki so obljubili knjige, izpolnijo svoje obljubo. Po vsem tem naj sodijo razsodni čitatelji, kdo je prijatelj in kdo nasprotnik ljudske izobrazbe in kdo je kaj storil in kdo ni nič storil! S tendencijozno pisavo se ne koristi nič, marveč škoduje. In da je bil dopis v nedeljski „Edinosti" tendencijozen, izhaja iz dejstva, da je dopisnik zamolčal, da je čitalnica darovala 50 knjig in da je nabrala prvo precejšnjo svoto denarja. Dela v novi svobodni luki in — „Piccolo*. „Piccolo" je kar ves iz sebe strahu, da bi slovenski delavci utegnili izpodriniti italijanske domačine od dela v novi luki. Zato pekel in nebesa — namreč one iz socialističnih „Sede ruinite" in one od „Camera di lavoro" — na pomoč proti Slovencem- Je že možno, da se zgodi zopet — kakor se je že tolikokrati — da se res združijo proti našim delavcem v najganljivejem objemu: kamoristi, socijalisti in pagninijevci. Nujno potrebno je zato, da si od bližje ogledamo tiste „domačine", ki se „Piccolo" tako toplo zavzema za njih. Tržaških domačinov, ki bi hoteli opravljati težko službo težakov v svobodni luki, je razmeroma le malo. Pristen Tržačan ljubi bolj lahek način pridobivanja za življenje. Ne ne, „Piccolu" niso na srcu Tržačani, ki hočejo v svobodni luki — delati. On bi hotel da bi bila svobodna luka zaprta slovenskemu delavcu sploh — tudi Tržačanu — in domena slavofobstva in regnicolovf TO bi hotel „Piccolo". Če hoče „Piccolo" res koristiti domačinom, ima lepo priliko za to — veliko bližje. Kar na magistrat naj gre in naj založi svojo besedo za domače delavce. Zahteva naj, da magistrat odslovi vse tiste regnicole, ki jemljejo domačinu delavcu kruh izpred ust. Tako so po javnih vrtih večinoma regnicoli uslužbeni, a med cestnimi pometači skoro izključno. Naj torej „Piccolo" pri svojih začne praktično izvajati svojo ljubezen do domačih delavcev, če je ta njegova ljubezen resnična. Ali „Piccola" vodijo drugi nameni, kakor smo že povedali: politični in narodni. „Piccolo" ni proti slov. delavcem zato, ker niso Tržačani — saj je med njimi tudi mnogo slovenskih okoličanov in meščanov, ki tvorijo avtohtonni element — ampak le zato, ker so Slovenci!! Za „Piccola" je torej to zgolj politično-narodno vprašanje. Ravno zato pa poživljamo tudi vse naše politične faktorje^ da na kompetentnih mestih odločno, nastopijo za naše delavstvo ob tem sicer čisto gospodarskem vprašanju. Monitorio. Minulega leta mi je davčna administracija poslala „Monitorio" ki sem jej ga vrnil, kakor jej vračam take reči že mnogo let 1 Na slovenski opomin sem potem plačal osebni davek za 1. 1909, kakor se mi ga je predpisalo. Dne 24. t. m. je bil moji soprogi zopet dostavljen „Monitorio", na katerem me davkarija terja, pod grožnjo eksekucije: — 40: reci štirideset stotinki se tri češke banke interesirale za operacijo. To kljubu temu, da smo mi izrecno povdar-jali, da so to transakcijo izvedle „Jadranska banka", „Trž. posojil." in „Trgov, obrtna zadruga" in samo pristavili, da se tudi češki krogi že sedaj zanimajo za delnice nove delniške družbe, ki se osnuje v ta namen. — Namen poročila v „Piccolu" je prozoren. V nasprotju s tem, kar je sam pisal pred par dnevi, ne bi hotel priznati, da imamo v Trstu tako krepko denarno organizacijo, ter da smo navezani na češki kapital. V tem oziru je celo „Indipendente" postopal pošteneje, ki je povedal po pravici, da so potrebni kapital dali na razpolago slovenski mestni denarni trije zavodi. „Piccolo" se tolaži, da hotel „Grijan" še ni ves Grijan. Cistu prav in resnično. Vendar pa iz tega še nikakor ne sledi, da je ostali Grijan italijanski kakor bi to hotel dokazati „Piccolo" svojim čitateljem. Nasprotno je res. Vse domače prebivalstvo naokoli je slovensko. To naj bo v tolažbo tudi „Indipendentu". Nismo jim vzeli nič njihovega, ampak le dobili nazaj nekaj, kar je že bilo naše. Njegovi ostali vzdihi ne bodo nič koristili. V naših tržaških Italijanih ni nikakega podjetnega duha. Zato je neizogibno, da bo zana-prej prehajala ena gospodarska postojanka za drugo v neitalijanske roke. Tu ne pomagajo nič vse „Indipendentove" visokoleteče fraze. Boj, ki ga bijeta „Piccolo" in „Indipendente", je boj brez upa zmage. Začeli smo se dvigati tudi mi, koncentrirati svoj kapital. Italijanom je odprta samo dvojna pot: ali nas priznajo v vsem javnem mestnem življenju kakor enakopraven faktor, ali pa bodo „ nadaljeval i boj brez upa zmage. Če bi bili Italijani le količkaj trezni ra-čunarji in ne zagriženi šovinisti, ne bi pomišljali niti za trenotek, za katero alternativo se jim je odločiti v lastnem interesu. „ Vprašanje javne knjižnice v Škednju. Iz Skednja smo prejeli: V nedeljski številki „Edinosti" je pri-občen dopis iz Skednja, ki govori o vprašanju javne ljudske kjižnice v Skednju, ali na zelo tendencijozen način. Pred vsem bi hotel dopisnik z^ frazami o „par za ljudsko izobrazbo vnetih Škedenj-cev" in „nekaj za stvar vnetih škedenjskih inteligentov" vzbujati domnevanje kakor da bi bili udje naše čitalnice strogo ločeni v dva tabora: onih, ki so za ljudsko izobrazbo, in onih, ki so proti. Proti temu domnevanju govori dejstvo, da je bil ravno na tem občnem zboru čitalnice odbor izvoljen soglasno in z vsklikom ter da je bil namesto neke gospice, ki ni hotela biti več izvoljena, izvoljen ravno tisti učitelj Gerbec, ki ga dopisnik napada kakor sovražnika ljudske izobrazbe. Očita mu n. pr. izrek, da naše ljudstvo ni še zrelo za ljudske knjižnice. Zamolčuje pa, da je g. Gerbec le začel svoj govor s podobnimi besedami, ki jih je hotel potem primerno pojasniti in utemeljiti. A ker mu je par oseb z neprimernimi vsktiki segalo v besedo, je opustil to pojasnilo. Iz V Trstu, 8. marca 1910. ,EDINOST" št. 67. Stran m Ako že niso gospoda v minolem letu niso znali izračunati stroškov, menim, da ni ravno nujno potrebno, da za take malenkosti pošiljajo „Monitorje" 1 Ni-li bilo možno počakati in prišteti teh 40 stotink k računu za leto 1910? In ako to ne gre, niso-li mogli gospodje napisati zraven mojega imena opazko, da zahtevam slov. opomine ?! To ne gre, pravijo; je preveč dela. Ali gospoda 1 Tudi to ne gre, da poznanim slovenskim davkoplačevalcem usiljujete laške Monitorje 1 Narodni kolek „Ptuj" |in pošta. — Pismonoše so dobili nalog, naj se poštne pošiljatve z narodnim kolekom „Ptuj" izročajo na poštnem ravnateljstvu. Po domače se pravi, da je poštno ravnateljstvo, oziroma poštna uprava odredila konfiskacijo teh kolekov, potem, ko je sodnija razveljavila konfiskacijo državnega pravdništva. Če bi ostalo pri tem, potem nam so zastonj vse sodne razsodbe. Kakor se je takrat zgodilo z narodnimi kolki „Ptuj", tako se utegne drugič zgoditi s kako drugo zaplembo. Sodnija bi razveljavljala zaplembo policije, a zato bo pa pošta od svoje strani odrejala zaplembo. Nasilstvu so na ta način vrata odprta na stežaj. Dovolitev znižanih pristojbin — za poštne pošiljatve vsebujoče tiskopise za slepce v vzajemnem avstrijskem-bosansko-hercegovskim prometu. Od 1. marca 1910 naprej imajo znižane pristojbine za pošiljatve, vsebujoče tiskopise za slepce, uvedene za notranji avstrijski promet z odredbo z dne 13. oktobra 1909, št. 40.228 P. poštni in brzojavni odredb. Št. 120, pod istimi pogoji veljavo tudi v vzajemnem avstrijskem bosanskem-hercegovskem prometu. Za sobotni koncert trž. podružnice Glasbene Matice so lični vsporedi z bese dilom pesmij in opazkami zgotovljeni. Te vsporede bo društvo razposlalo samo svojim članom. Za nečlane je besedilo z vspo-redom na razpolaganje pri vratarici Nar. doma za ceno 20 stot. Opozarjamo še enkrat one, ki bi radi pazljivo sledili izvajanju posameznih točk, naj si nabavijo to besedilo že prej. Društvo je tudi uvedlo po prizadevanju svojega pevovodje na teh vsporedih koristno in praktično novotarijo, da je objavilo o vsakem skladatelju, katerega skladbe se bodo izvajale, prav kratek a zadosten življenjepis. To bo na vsak način pripomoglo do tega, da se širše občinstvo polagoma vsaj nekaj seznani z glavnimi podatki o zname-nitejših skladateljih, posebno slovanskih. Kakor se nam nadalje poroča, je tudi društvo odredilo, da med izvajanjem posameznih koncertnih točk ne bo dovoljen vstop v dvorano, nego le v presledkih med eno in drugo točko. Ta odredba je bila skrajno potrebna, kajti gotovi šumni uhodi nekaterih zapoznelih in odpiranje in zapiranje vrat med izvajanjem zelo moti one, ki so previdno in pridno prišli pravočasno. • Lože za ta koncert (12. t. m.) so že razprodane, kar kaže o velikem zanimanju za to glasbeno prireditev. Sedeže, po cenah naznanjenih na letakih in na vsporedih je dobiti v predprodaji pri vratarici „Narodn. doma". Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg: 581. Andrej Jurtela prof. Moskva (plačal 200 K); 582. Posojilnica v Vojniku (plačala 40 K); 583. Iva Sabadin učiteljica v Trstu; 584. Dunajski slovenski tehniki (plačali 50 K), 585. Tržaško kolesar, društvo Balkan (50 K takoj), 586. Brenčič Mihael velepos. v Ra-gornici (plačal 200 K), 587. Dr. Tomaž in Vida Horvat odvetnik v Ptuju (plačal 200 K), 588. Učiteljsko društvo za goriški okraj (plačalo 50 K), 589. Bivši slovenski napredni dobrovoljci pri 27. pešpolku v Ljubljani leta 1908-1909, 590. Ženska podr. v Ajdovščini (takoj 125 K), 591. Moška podruž. v Ajdovščini (takoj 20 K), 592. Krožek uradnikov v Ajdovščini, 593. Krožek nekadilcev v Ajdovščini (takoj 55 K), 594. Gospa Augusta RepiČ v Ajdovščini (takoj pl. 200 I^, 595. Neimenovan „Cirilmetodar" v Ajdovščini (takoj pl. 200 K), 596. Fran Repič v Ajdovščini (takoj pl. 200 K), 597. Artur Lokar c. kr, notar v Ajdovščini (takoj pl. 200 K), 598. Ženska podruž. dr. sv. C. in M. v Gorici (takoj 50 K), 599. Profesorski zbor II. drž. gimn. v Ljubljani (200 K takoj Si. N.), 600. Ivan Rožman ravn. Zveze slov. Zadrug (takoj 40 K), 601. Prva češka zavarovalnica za življenje gl. zastop Trst (takoj 200 K,) 602. Šaleško učiteljsko društvo v Šoštanju. Za družbo sv. Cirila in Metoda. Ko so doznali rodoljubi v Ajdovščini o velikanskem darilu, koje je naklonil pokojni Karol Kotnik svojemu ljubljenemu narodu, začutili so dolžnost, da se poklonijo' temu največjemu dobrotniku slovenskega naroda. V po-češčenje spomina na dobrotnega rodoljuba Kotnika prijavili so osem številk k obram-benemu skladu in poslali takoj K 1000. — Rodoljubi v Ajdovščini znajo ceniti zaslužne slovenske može in so dali s tem ob enem lep vzgled in privlačen poziv vsem družbenim podružnicam in sploh vsem zavednim krogom slovenskim, da počaste spomin Kotnikov kar najveličastneje. Hvala Vam, dragi rodoljubi I Kakor odmev na „Cirilmetodarijo" nabral je med čitalničarji na Vinici g. Rud. Mikulič 10 K 27 stot. Odvetniški uradnik J. Petau pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je poslal družbi 22 K v odgovor Cirilmetoda-riji, nabral je svoto medjzavednimi Slovenci. Med rodoljubi v Kozjem je nabral 9 K g. Ljudevit Ulčar, učitelj v Kozjem. Udeleženci jogreba Kotnikovega so zložili v gostilni sri „Lipi" v Ljubljani K 6. G. Mirko Gruden v Sarajevem je poslal namesto venca na grob velikega rodoljuba K. Kotnika 20 K. Hvala srčna ! Kolinska cikorija iz kolinske tovarne v Ljubljani je in ostane najboljši kavni pri-dodadek. Zato Kolinsko cikorijo, ki je vrhu. tega tudi izdelek domačega podjetja slovenskim gospodinjam toplo priporočamo. Nobene slovenske hiše naj ne bo, da bi rabila kako drugo tujo nemško-židovsko cikorijo, ampak pravo Kolinsko. — Svoji k svojim. _ Tržaška mala kronika. Poskus samomora. — Osebnica Ana Kerševan stara 25 let, stan. v ul. S. Marco št. 33, je sinoči ob 8. uri izpila nekoliko karbolne kisline. Poklicani zdravnik z rešilne postaje jo je dal spraviti v mestno bolnišnico. Vzroki neznani. Izgredi redarja. V nedeljo ponoči ob 1. uri je vstopil v gostilno „AH' Istria" v ulici Istria št. 12, redar Anton Grilj, ki ni bil v službi. Brez vsakega vidnega razloga je Ivana Peroša, starega 35 let, zaposlenega v ladijedelnici pri sv. Marku, proglasil aretiranim in ga zgrabil za ramo, da bi ga vlekel ven. Peroša je protestiral, ali Grilc je na cesti potegnil sabljo in sprožil tudi vseh šest strelov iz revolverja v zrak. Iz bližnjega inspektorata so prihiteli redarji z inšpektorjem, ki je velel Grilcu, naj zopet pospravi sabljo in ga je dal odvesti na redarsko postajo, kjer so ga deli v zapor. Grilc je bil popolnoma pijan. Čim je včeraj zjutraj izvedel policijski ravnatelj za ta dogodek, je odredil takojšnjo suspendiranje redarja Grilca in uvedenje stroge preiskave. Nasilen Turek. Včeraj zjutraj je občinski redar ustavil krošnjarja Elijo Gabai, starega 40 let, turškega podanika, ker ni imel obrtnega dovoljenja. Isti pa ni hotel slediti redarju, ga je celo ozmerjal in ga vdaril, in ko je interveniral redar j. v., zakričal je temu zadnjemu: Sem Turek in te ubijem ! Aretirali so ga. Poneverjenje. G. Marij Cimberle, stanujoč v zagati Colombo 7, je že 21. mino-lega januarja izročil dekli Mariji Tcdeschi, stari 38 let, iz Silbe, dve zlati kolajni v vrednosti 118 kron, proti obvezi,^ da mu izroči izkupilo naslednjega dne. Ženska je plačala le nekaj kron in zahtevala tretjo kolajno ter je tudi dobila. Od tedaj pa je izginila. Ko je oškodovanec izvedel, da Te-deschi služi sedaj pri rodbini Flego, jo je dal aretirati. Rekla je, da je kolajni zastavila. Oj, ti ljubi regnicoli! Predvčerajšnjem zvečer je nekdo, ki se je sprehajal po arkadi pod Lloydovo palačo, zahteval na enkrat od vratarice in to osorno, naj mu da kaj za jesti. Ko pa je vratarica poklicala redarja, ji je oni zapretil in tudi razžalil cesaija. Aretiranec je Jakob Cappelari, star 54 let, iz Tolmezzo v Italiji. Samomor na ladiji. Na odhodni vožnji parnika A.-A. „Martha Washington", ki se je včeraj vrnil v Trst, je končal s samomorom pasažir III. reda Aleksij Szemenko, star 30 let, iz Bilakoredke na Ruskem, ki se je že prej zdel duševno anormalnim in ie bil zato zaprt v posebno kabino. Ali ušel je na krov in je sredi Oceana skočil v moije. Kapitan je takoj dal ustaviti parnik, ali vsak poskus rešitve je bil zaman. Trije mornarji, ki so stopili v čoln, so bili celo v veliki nevarnosti radi jako razburkanega morja. Koledar in vreme. — Danes: Janez od Križa sp. — Jutri: Frančiška Rim. vd. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne H- 13*5° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena.__ Društvene vesti. Pevsko dr. „Adrija" v Barkovljah vabi vse delujoče in podporne ude na 21-letni redni občni zbor, ki se bo vršil dne 20. t. m. ob 4. uri popoludne v zgornji dvorani „Narodnega doma" v Barkovljah. Odbor. „Učiteljsko dr. za Trst in okolico" vabi vse tovarišice na sestanek, ki bo v četrtek 10. t. ob 5. uri popoludne. Na shodu se bo še enkrat reševalo zakonsko vprašanje in se sestavi tozadevna spomenica. V nedeljo v Barkovlje, kjer se uprizori znana burka „M oč uniforme". Ker se kaže veliko zanimanje za to predstavo in da se olajša delo pri blagajni, si lahko nabavi vsakdo že prej listek ali v društvenem sedežu ul. S. Sebastiano 6, I. Jadran, ali pri odbornikih Glasbenega društva „Trst". Torej v nedeljo vsem: ob 4. uri popoludne na svidenje v Barkovljah! Književnost in umetnost O službeni pogodbi trgovskih pomočnikov in drugih delojemalcev v podobnih službah. (Zakon z dne 16. januv. 1910, drž. zak. Št. 20) To je naslov knjižici, ki pri&aša prevod gori omenjenega zakona Odlikovana pekarna in slaščičarna a Blato kolajno in kriieera n« meduar >dnt obrtni razstavi * Londovn 1909 Rcquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 Štr trikrat aa 9an svež krah. Prodaj a I ni i *a e tudi dobro preskrbljena z vsakovrstiiul ihkoti posebno za čaj ; ima mzne fina vim in liker)* v Buteljkah in fine deiortne bombone, ^r-ejfu^ nar č'la za v-iakovrstne torte, kro^ante itd., ^"»-or ti 1 >ake pre i.nete za speči. - Ima tudi ■ajfln«j^o make iz n--jnol/sth mlinov po najnižji ceni B*tEZ-PLAČNA POSTREŽBA NA D* )M. — Priporočam se is -»bi-en o^isc z odličnim so 5t »vanjem Vtn " T* T Oellkl klnemitosr-l BELVEDERE ♦I J^ g TRST - ulica Belvedere 19 - TRST TRI NdVnSTT l ~ Od torka 8. do 10. marca 1910 .... TRI NflVfiSTT! i 1) ŽENEVSKO JEZERO, krasna projekcija po naravi. 2) USMRTITEV 1 ROPARJA, velika drama. 3) K M ĆNA ŠALA. g Konsumno društvo v Lonjerju registr. zadruga z omejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 13. marca 1910 ob 9. uri zjutraj v društvenih prostorih v Lonjerju. Dnevni red: I. Pozdrav predsednika 2 Poročilo tajnin razni slovenski, nemški in laški časniki in vs boljše iluHtrov. revije. Za obilen obisk se pripor č* FRANJO BOJC. Mnenje {ospoda dra. A. TopolansKi na Dunaju' privatnega docenta na dunajskem vseučilišču. ________ ~— G. J SERRAVALLO Trst Ker sem našel, da je ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) res izvrsten izdelek, vzel sem ga mesto podobnih izdelkov v formakologični zaklad in ga rad predpisujem za bolezni na očeh in za druge vrste bolezni. DUNAJ; 24. februvarja 1908. Dr. A. TOPOLANSKI. I POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO MT PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - V.A MALCANTON - TRST Tovarna cevi in cementnih ploSfi, teracov, betona in artlficljalnega kamna s zalogo cementa ^ristide jjualco - Crst olioi San Servolo štev. 2 Telefon 21-42. Stran IV. ? »EDINOST- št. 67. V Trstu, dne 8. marca 1910 in ki je izšla v Narodni tiskarni in v založbi narodne knjigarne v Ljubljani. Knjižica, ki bo dobro došla interesiranim krogom, stane 50 stot. _ DAROVL — V protest proti „Slovencu" nabralo se je v gostilni „pri Jurju" K 14 za bodoči otroški vrtec v Barkovljah. Na predlog g. Vinka Martelanca, ker se g. Markoč ne poroči, v isti namen v „Novem Konsum. društvu" 3 K. G. Anakiet Pertot, ker ni dovršil „maštečijade" v isti namen 1 K. in g. N. K. 1 K. — V isti namen nabrr.!o se je v gostilni g. Dolenca na Prošeku 2 K. Skupaj 21 K, kateri denar se nahaja v Hranilnici Obrtnijskega društva v Barkov-ljah. — — V odgovor „Slovencu" so poslali odborniki „Gospodarskega društva" na Prošeku 3 K 50 stot., g. učitelj dodal 1 K 60 stot. skupaj 5 K 10 stot. — Denar hrani uprava. ___ Vesti iz Goriške, Iz Tolmina. — Kmalu po ustanovitvi družbe sv. Cirila in Metoda, smo tudi v Tolminu ustanovili podružnici žensko in moško. Pod predsedstvom dra. Tume in neposredno za njim g. Andreja Vrtovca in blage gospe Ivančičeve, sia ti podružnici, mnogo let živahno in uspešno delovali. Členov smo nabrali v Tolminu in po vaseh visoko število. Moška podružnica je svcjc-časno štela 150 členov, a ženska pa do članic. Nabiralo se je dobrovoljne doneske in pošiljalo prekoristni družbi s članarino vred 1000 in več kron na leto. Ustanoviteljic in ustanovnikov bilo je v Tolminu 23. Kakor pa je družba sama v prejšnjih rokah zadnja leta pojemala in pešala, tako so tudi podružnice po vsej Sloveniji pešale in nekatere popolnoma izumrle. Tako, skoraj naravnim procesom sta zamrli v Tolminu obe podružnici, ženska pod predsedstvom ranjke g.e like Devetakove in moška pod predsedstvom mons. Krageljna. Ko pa se je družba na občnem zboru v Boh. Bistrici pomladila in je odbor prešel v druge roke, začela je takoj živahnejše in uspešnejše delovati in tako so začele tudi njene podružnice novo življenje. Še obstoječe podružnice pričele so krepkeje delati in izumrle podružnice ustajati iz grobov. Kmalu po tem preobratu na bolje je Andrej Vrto-vec na prvem večernem shodu v hotelu Modrijan kazal in povdarjal potrebo da se v Tolminu zopet ustanovi ženska in moška podružnica. Leta 1908 sta se res ustanovili obe dve podružnici. Ženski podružnici je načelo-vala gospa županova, a moški g. Andrej Vrtovec. — K ustanovitvi obeh podružnic je pripomogel tudi g. Jul. Pavliček. Za leto 1909 je ženska podružnica odposlala družbi 130 K, a moška 62 K. Dne 1. marca t. 1. imeli sta obe podružnici skupno občna zbora. Prečitana so bila navadna letna poročila in vzeta v znanje. Izvoljena sta bila pri obeh podružnicah prej-šna odbora s spremembo, da je bil na mesto odišlega g. Bogataja izvoljen g. Kalan, tuk. učitelj. Že v uvodnem nagovoru je Andrej Vrtovec razoblažil vzestransko germanizato-rično in poitalijanizatorično tendenco naših nasprotnikov ter je toplo in nujno priporočal, naj se krepko postavim da ohranimo svojo mladino jeziku in veri naših prednikov. Konečno je predlagal, naj se nabirajo prispevki v svrho pokroviteljstva obeh podružnic, kar je bilo soglašno in navdušeno vsprejeto. Poročilo o zborovanju otroškega vrtca pa prihodnjič. V protest proti „Slovenčevemu* članku „Cirilmetodarijo" je obč. starešinstvo v Tomaju dne 6 marca sklenilo podariti za obramb, sklad CMD znesek 50 K iz obč. blagajne. Vrhu tega so še zložili 3 podžu-panje a 3 K, 15 obč. starešin'a 1 K, skupaj torej 24 K. Živeli! Posnemanja vredno. x Izidor Colle, bivši ravnatelj propadle banke popolare v Gorici, ki je bil te dni aretiran na Krfu, je izjavil, da njega ne za-devlja nobena direktna krivda. Igralo da se je na banki s privoljenjem vsega odbora. Vsekakor je pričakovati novih razkritij v tej aferi, ki se vleče že leto dnij. Vesti iz Istre. Odlikovanje. Minister za uk in bogo-častje je podelil naslov ravnatelja voditelju ljudske šole na Voloskem, Franu Uršiču, povodom njegovega stalnega vpokojenja. Razpisan je natečaj za mesto zdravnika iz ustanove Schmelzer za lečenje ubogih bolnikov občin Lovran, Sv. Frančišek, Opric in Tulisevtca s sedežem v Lovranu. /\va Nova prodajalnioa ava kuhinjskih potrebščin koSev, stolić, stekla, lesenih predmetov, svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk z« krčmarje. jos Adamich, Trst ul ca Giulia vogal ulice Kandler it 10. HALI OGLAHŠHi MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat već. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku. |i»t|n cll 7hn kot izteijeTalec pri kakem IS C* III »IDiUU denarnem zavodu, kot agent » t ga ali aplc-h \ rin fm°. službo. Govorim in pišem slovenski hrvalfti in italijj n*ki. — Ponujam dobra pj Tičfvil*. Ptruube d»ja Ineeratni oddelek Edinosti Z sono. Hiša 142. v Ajdovščini ee |»rorlH. — VeČ s? iz^e pri laetnikn Drago inu Žigon v £v,dc\5eini št. 334 Slovenska družina t^ŽmJ0pl dvema pt steljama v II. radstiopju hiše ulica d*i Pacbi štev. 11, 368 za proda alno 3*5 Dobro ohranjena oprava ne proda pri Ivanu Dekieva. Kozina_ Dve veiiki sobi ' L^j pošteni druž ni. Ulica dei Fabbri štev. 1, prvo nad-ftropje, vrata štev. 6. "77 Qnh*a ali sobica lepo meblirani se >d- oUUd da.-ti takoj po nizki ceni. — Ulica Fabio Severo fitev. 13, III. nad 364 Di/ter glasovir * Naslov pove Inseratni ordeltk Edh.osti. 2000 Mleko neposneto in sterilizirano išče se 500—600 litrov tudi veČ, za odjem vsaki dan s pogodbo po Bkrajni ceni. Ponudbe pod naslov : B HAKOB na Znao« ratni oddelok Edino at*. Gostilna „Al Ginnasio" "■Jsr? ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. bčinstvu za obilen obisk H. K o s i č. 1237 I loitol I ina išće kot domača učiteljica. Utrl IC|JI|/<1 Zmožna je poučevati v slovenskem, nemškem in deloma italijanskem jeziku. Ponudbe na upr. „Edinosti" pod „Učiteljica*. ioPCm dobro idočo trgovino ali gostilno v na-JbUcIll jem. Navesti je najemniške pogoje in letni promet. Ma ija Elun v Škofji Loki. 318 Gospodarsko društvo Fhvcija 500 Kron. Z^lasiti t«e do 15. t. m. društve-rtm i d boru. ____343 Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno »Alla Stflla u'oro" v ulici Fontana št. 14, kjer točim najboljše istr-»ko Črno in vipavt-ko belo vino, kraški teran. Domača kuhinja. V vsaki uri so na razpolago mrzia in gorka jedila. Postrežba tečna, cene zmerne. — Za obilen obisk se priporoča udani Jožef K u č a b. 350 Slavno občinstvo pozor! V ijovootvorjenl trgovini se slanino* pokajenim in svežim svinjskim mesom, na trgu della Barriera vecchia štev. 9, se vsakomur postreže z izvrstnim, prve vrste blagom, kakor: klobasami kranjskimi in dunajskimi furlanskimi in ogrskimi salami vsakovrstnim s rom in razno rst d likatesami. Cene zmerne. - Postrežba točna. Za obilen obisk se priooroča MARUŠIČ. Oglase treba naslovljati na Inser. oddel. Edinosti ulica Giorgio Gaiatti 18. POSTELJNA MOKROTA Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna nav« dila. Naznaniti je starost in spol. Mnogo zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško priporočeno. INSTITUT „SflHITAr P. 345. BAVARSKO. Zaloga In izdelovalnlca slasoulrjeu C- Olivo, Trst ulica Ctoppa 16., I. nadatr. 6lasofi:ji in Pianiiii - Orkestrom zainjik norosti Prodaja — Menjav* — PoeeJnJe. Uglašanta in popravljanja. — Cene zmerne. m :: TOVARNA PRVE VRS1E ZA SV CARSKE VEZEftINE :: išče po vseh istrskih mestih came, ki imajo mnogo znancev, da bi prodajale vezano perilo, ohleke, bluze, robce itd. po uzoicih. Krasne novosti in specijalitete. Najnov. pariške mode. Visoka provizija. Blago se dostavlja franco na dom. vCene v krf nah. Piše se si vensko. Ponudbe ped Z 6. 702 Rudolf Mosse St. Gallen (Švica) INOVO POGREBNO PODJETJEH. V Z bogato opremo za vsako- Corso 49 (Piazža Goldoni). Tel. 1405. [vrstni pogreb. IKJ in prodajal Inico mrtvaških predmetov in vsa-[kovrstnih vencev iz umetnih cvetlic (perle, porcelana. — Vslika zaloga voscern Prodaja na debelo In drobno. IZNENAĐENJE! IZNENAĐENJE! | Odprla je le te dni na OpClnah Stv. 174 nova prodajalnica manufakturnega blaga ter blaga vsake vrste konfekcij on i ranega, kakor tudi drobnarije. Zgotovljene obleke za otroke in odrastle. -- Velita zaloga kap za mo>ke in otroke, ter obuvala za ot/oke. Velika »zbera *v len h rnt VELIKO IZNENAĐENJE! (sjavp) VELIKO IZNENAĐENJE! Za obilen obisk se priporoča MARIJA BRIŠČEK. St. 134 Opflnn St 134 |gj' HKa žospoda JamfeKa' W- -j POZOR NA NASLOV! VELIKO SKLADIŠČE IN POSODA glasovirjev :: pianino harmonijev prvih tu- In inozemskih tovaren, ■ Uglašenja in poprave se izvršujejo z natančnostjo po najzmernej&ih etnab. starodavna tonika LDIG1ZANNDN1 TEST, Pla»a Saa Oi»como 2 (Corso.* TRST Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via delle Ombrelle 5. Telefon 71. Romano 11. GOO & UGO COEN lOO.OOO bateljk od iampa^Jea aa refoik- Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refoSk, Šampanjec, bordeauz. rensko vino, konjak, itd. — Velika zaloga buteljk od pol litra ta od odoa ta pol litra. Daaojaae ls stekla oplotene Prevzamejo se dopoSIljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst Zobotehniški pomočnik z tri letno prakso in dobrimi »pričevali i§če službe pri kakem zobozdravniku v Trstu ali v drugem meBtu. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 700 ANTON REPENSEK knjigovez v Trsta, vla Cedila 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico. ▼ kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela to6no in po zmernih oenah. —= SVOJI K SVOJIM ! —— ( DANIELE PILLifi TEST - ulica Aoquedotto @ ul. Poste Nuow (vogal Torrente) Alla cittA di Lor.^r v'elik izbor izgotovljenib oblek za mo'kp in dečko *ostnmi za otroke. PovrSniki, močno jODf, kož^>i in arnih paletotov. Obleke za dom in delo Delavske }b'eke. Tirolski ioden. Nepremočljivi plašči (printni .Lgleški) Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejSi it odi, točno, nolidno in elegantno po nizkih cenah PRODAJALNICA. ŠVICARSKIH M JJSIP OPPENHEIM ■ urar In IzdelovatelJ čatomerjev | Crst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vrain) BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih In kovinastih ur. Stensko ure z modernim zvonilo m. PRSTANI, UHAMI, VERIŽICE Itd. po zmernih oanah. Popravljaiije se izvrši po do£. ccnan 111 z garancijo "V ▼ v V- W # « ^ ■ - ^ - ' -- F. Hermanu, Trst H ulica 6i08ue Carducci 20, Trst nnms nnmnnnun^mn^ m X TELEFO.V 896. Ve ika zaloga steklenih šip ter 42%, navadnih in dvojnih zrcal. Kri h ali veake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Spreju>e vsakovrstne poprave, prevlačenja s steklom, verande itd. Telefon 896. Ziiigaeij s a vb psajetniktv X n ffZ Nepremočljiva pregrinjala: sa voze, vagone, ierjave, blago itd. Izposojuje pregrinjala. Ivan Sivitz Trst, nI. O. Gallatti 6. Gnii Levi Miazi Nova in bogata zalogs vsakovrstnega Spalno in jedilne aobs na ixberot Najnovejši uzorci Trst, ¥ia dei Rettori št « Telefon St. 71 Romano IV. Bogomil Pmo urar t Sežan ima svojo nouo proda-jLlnlco v ur v TRSTU, ulica Vincen. Belllm 13 nasproti cerkve »v. Antona novega Vsakov. verižic po tov, cenah.