Poštnina platana v gotovini. 38-55 za naročnino, za oglase Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 O LAS Uprava: Gajeva 1, Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA Posamezna številka Današnja številka vsebuje: Nerešeni predlogi in zahteve človekoljubnost, ki demoralizira Otvoritev kopališča v Kamniku Lavai brani frank Apoteoza pobratimstva Glas slovenskih otrok St. 81 Izhaja vsak dan V Ljubljani v nedeljo, dne 21. julija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Nerešeni predlogi in zahteve 5000 nerešenih predlogov in prošenj je zapustila prejšnja skupščina sedanji. Kdor se obrača torej na skupščino s prošnjo, nima dosti upanja na uspeh. Tudi v tem je nekaj krivde, da je padel ugled skupščine. Še mnogo več nerešenih pa je ostalo predlogov, prošenj in zahtev, ki so jih poslala na odločujoča mesta naša društva, naše gospodarske in kulturne organizacije ter naša javna telesa. V še višje desettisoče pa gredo nerešeni predlogi in zahteve, ki jih je javnost sporočila po časopisih. A ne samo predlogi in zahteve so ostale nerešene in čisto neupoštevane, temveč tudi najbolj utemeljene kritike in protesti. Tako smo pred kratkim čitali, kako se zaman pritožuje že mesece in mesece občina v Šibeniku, кчко tuja družba »La Dalmatiennec nekaznovano krši z državo sklenjeno pogodbo. Če nimajo nobenega učinka pritožbe občine, potem se ni čuditi, če še manj zaležejo pritožbe naših čevljarjev proti tvrdki »Bafac. In nič se tndi ni čuditi, če ostajajo neuslišani tudi vsi drugi protesti naših ljudi proti delovanju nekaterih tujih tvrdk. Kakor da bi bili izgovorjeni vsi ti predlogi, vse te zahteve in pritožbe zidu, tako brez vsega odgovora ostajajo. Ker pa ostajajo vsi ti predlogi brez odgovora, zato tudi pada zasebna iniciativa. Ljudje postajajo apatični, izgubljajo voljo za sodelovanje in v javnem življenju nastaja mrtvilo, ki je konec vsakega napredka. Javna uprava pa, ki je ne oplaja zasebna iniciativa z vedno novim impulzom in vedno novimi predlogi, okosteni, ker izgubi kontakt z ljudstvom. Nastaja s tem birokratizem, ki vklepa vsako podjetnost v okove, da zamira še ono poslovno življenje, ki ima še pogoje za obstoj. Treba zato začeti delati na to. da se to neupoštevanje predlogov, ki prihajajo iz javnosti, neba. To tudi zato, ker je le na ta način mogoča kontrola javnosti nad delovanjem tako uradov kot tudi posameznih uradnikov. A ta kontrola javnosti ni le najhitrejša, temveč tudi najbolj učinkovita in najcenejša. Slabo dela zato vlada, ki ne polaga dovolj važnosti na kontrolo javnosti. Da bi bila ta kontrola javnosti čim bolj uspešna, bi se moral ustanoviti pri ministrskem predsedstvu poseben urad, ki bi zbiral vse predloge, vse zahteve in pritožbe, ki bi bile objavljene v listih. Te predloge bi potem sporočal prizadetim ministrstvom in samoupravam, ki bi jih sporočale naprej podrejenim uradom in uradnikom, da na nje odgovore v določenem roku. Kontrolni urad pri ministrskem predsedstvu, da ga tako imenujemo, pa bi vodil evidenco o vseh svojih ministrstvom in samoupravam pos1 ■ -n opominom ter bi imel v posebni rui i tudi zapisano, do kdaj bi moral prejeti na svoje opozorilo odgovor ter če je bil ta odgovor tudi pozitiven, če pa ni v določenem roku prejel odgovora, bi še enkrat urgiral odgovor, a če bi bila tudi ta urgenca brezuspešna, nastopil z °strejšimi ukrepi proti uradu in uradnikom, ki ne izpolnjujejo svojih uradnih dolžnosti. Na ta način bi se tudi bi-*r° dobil natančen pregled o delovanju Posameznih uradov. Od uradov prejete odgovore bi potem sporočil kontrolni urad ministrskega Predsedstva onim osebam, društvom ali organizacijam, ki so spravile vso zadevo n« dan ter jih obenem pozval, da mu sporoee, če je zdaj zadeva dovolj pojas- Zasedanie Narodne skupščine Živahne debate v skupščini - Za in proti Volilni zakon bo pod streho do 1. septembra — Glasovanje bo tajno Zakonski načr to banovinskih samoupravah — Splošna debata bo zaključena danes zvečer — Proračun bo sprejet najkasneje 25. t. m. BEOGRAD, 20. julija, b. Danes ob 8.30 dopoldne je Narodna skupščina nadaljevala svojo razpravo o proračunskih dvanajstinah. Seji je nekaj časa predsedoval g. Čirič, nekaj časa pa dr. Josip Režek in Markič. Prisostvovala je seji vsa kraljevska vlada. Na predsedniško mesto se nič več ne pojavlja Voja Lazič, ki se je preselil med poslanske klopi na skrajno levico. Pred prihodom na dnevni red je poslanec Voja Lazič poslal predsedniku pismo, v katerem ga prosi, da bi se v časopisju objektivno prikazalo skupščinsko delo. Prvi govornik Voja Popovič zagovarja pravoslavno duhovščino in napada bivšega pravosodnega ministra Kojiča, Zahteva naj bi se odpisal kmetom davek tam, kjer so bili pridelki zaradi vremenskih katastrof uničeni. Ravno tako, naj bi se odpisala zemljarina tudi v krajih, ki so trpeli zaradi letošnjega mraza. Za Popovičem sta govorila poslanec La-zarič in Pastrovič. Slednji se je bavil s političnimi razmerami v državi. On je za račun in naglasa, da se premalo skrbi za pristanišča v Primorju. Kritzira tudi pooblastila za politične zakone. Izjavlja, da se bo vzdržal glasovanja. Naslednji govornik je bil Uroš Stajič, član Jevtičevega kluba, znani zemljoradniški prvak. Njegov govor je bil posvečen samo gospodarskim vprašanjem. Navaja, da je vzrok gospodarskemu propadanju uerazmernost cen poljskih pridelkov nasproti industrijskim izdelkom. Dotaknil se je tudi vladne deklaracije, vlada hoče čuvati zdrav dinar. Merilo vrednosti pa ne more biti dinar, marveč cene poljedelskih produktov. Kaj nam pomaga stabilizirati dinar, če je pa na tleh narodno gospodarstvo, je vzkliknil govornik. Kritizira delo Narodne banke, ki ne pospešuje dovolj narodnega gospodarstva, ampak se vodi bolj v interesu njenih akcionarjev. Pledira za priznanje sovjetske Rusije in prosi kraljevsko vlado, da bi se čimprej sklenilo z Rusijo trgovinsko pogodbo, ki bi v marsičem pomagata našemu gospodarstvu. Predlog proračuna je nerealen in bo zato glasoval proti. Za Stajičem je govoril Novica Popovič, za njim pa dr. Janko Baričevič. Čim se je pojavil na govorniški tribuni je bil od narodnih poslancev živahno aklamiran, privreli so poslanci iz kuloarjev in napolnile so se na mah novinarske lože. Zbornica je, poslušata njegov govor z največjo napetostjo, ker je znano dober govornik. Govornik je z njemu lastno zgovornostjo in temeljitostjo analiziral razvoj političnih dogodkov od 5. maja do danes. Ves njegov govor je bil prežet z idejo jugoslovanskega unitarizma in kritiko sedanje vlade dr. Milana Štojadinoviča. Zadnjo vladno krizo opisuje kot zadnjo dramatsko prireditev prve vrste, v kateri igrajo svojo vlogo vsi vidnejši politiki. Nadalje trdi: Če je dr. Maček proti unitarizmu, je za dualizem ali trializem. Zaradi tega je proti vsakemu kompromisu. Nato kritizira zakulisne spletke in sedanje ministre in pravi, da je sedanja vlada kapitalistična, ker sede v njej štirje ministri bankirji. Izpoveduje vero v Jugoslavijo. Njegovemu govoru je sledil krepak aplavz. Nadaljni govornik je bil Peter Ko-sovič, nakar je bila dopoldanska seja prekinjena. Ob 16.30 se je seja nadaljevala. Predsedoval ji je podpredsednik dr. Režek. Prvi je govoril poslanec Petkovič. Opozarjal je vlado na razmere v savskih krajih in na absolutno pomanjkljivo šolstvo v Bosni. Poslanec Anton Vidic iz Čakovca je skrbel za zabavo poslancem. Poslanec Mirko Uroševič predlaga zakonski načrt, po katerem bi se kmetje rešili svojih dolgov. Zahteva znižanje cen vseh monopolskih predmetov in zahteva popolno tiskovno svobodo. Napada ministra dr. Korošca, očita mu nedoslednost. Za njim sta govorila poslanec Milivoj Peric in Dragiša Cvetkovič. Slednji brani kraljevsko vlado pred očitkom, da bi bila kapitalistična. Vlada je že v začetku svojega dela dala krepak dokaz, da ji je pri srcu' tudi gospodarski dvig države. Med njegovim, govorom so se čuti burni protesti od strani Mačkovih poslancev. Nato odločno brani dr. Korošca glede katerega pravi, da je v vseh svojih položajih dokazal, da stoji kot odločen branilec narodnega jedinstva. Poslanci ploskajo, nekateri pa protestirajo. Cvetkovič pravi, da hrvatsko vprašanje obstoji, čeprav ga dr. Baričevič negira. Sedanja vlada hoče državo in državno življenje konsolidirati in hrvatsko vprašanje likvidirati. Med govorom posl. Cvetkoviča je prišlo do burnih medklicev, zlast nad sedanjimi zemljoradniškimi poslanci. Za njim je govoril Života Milovanovič, ki je trdil, da vlada v naši državi lažna demokracija in izjavil, da ima rajši odprto diktaturo, kakor pa lažno demokracijo. Bil je med svojim govorom večkrat prekinjen. Za njim je dobil besedo nar. posl. inž. Zupančič, katerega govor bomo objavili v celoti. Uvodoma podčrtava dejstvo, da slovenski poslanski trenutno podpirajo sedanjo vlado, to pa iz tega razloga, ker je vlada v svoji deklaraciji naglasila, da je vlada pomirjenja in da hoče dati narodu politično svobodo. Drugič pa tudi zato, ker, je naglasila, da bo dala prvenstvo ne samo političnim, ampak prav tako tudi gospodarskim in socialnim vprašanjem. V državnem interesu je oboje enako važno. Nato je prešel na posebne prilike v Dravski banovini. Ko to poročamo, Narodna skupščina še zaseda in kakor se sodi, bo zaključena šele okrog polnoči. njena, odnosno likvidirana. Na ta način bi bilo poskrbljeno, da uradi ne bi mogli dajati odgovorov le zaradi lepšega, temveč bi se zavedali, da bodo njih odgovori natančno pregledani in proučeni. Pa tudi vsaka banovina, vsaka avtonomna občina in tudi vsak večji urad bi mogel ustanoviti podoben kontrolni urad. Potem se ne bi dogajalo, da trajajo ponekod že leta in leta nerednosti,-ki jih kar ni mogoče odpraviti. Vsa naša državna in samoupravna uprava bi se na ta način na mah zboljšala in marsikatero težko razočaranje bi nam bilo prihranjeno. eveda pa bi bilo treba s strogimi •epi tudi preprečiti, da bi uživali tega sistema sodelovanja javnosti ni poklicni kverulanti, ki jih tudi ni lo. Le nekaj eksemplaričnih kazni, pa d kmalu izgubili veselje za svoj posel, ahteve in predloge državljanov je ba upoštevati in jim po možnosti reči, ker se na ta način najbolj uspe-utrjuje državna misel. Že samo zali tega bi bila uvedla od nas predla-dh kontrolnih organov potrebna, ne le na to, da je to tudi edini način, da iz sedanje apatije javnosti za Vreme v naši državi dne 20. 7.1935. Kraj Baro- meter Temperatura Pada-vine v m/m naj nižja najvičja Ljubljana 761.4 17 29 10.7 Maribor . 760.1 15 24 — Zagreb . 761.0 19 27 7.0 Beograd , e 762.1 17 35 — Sarajevo , 761.9 13 32 — Skoplje . « 761.3 18 35 — Split . . . 759.9 23 34 — Kotor . . 760.0 18 32 — Rab . . . • 760.2 22 ‘ 27 — Najvišje temperature veljajo, razen Ljubljane, za prejšnji dan. Vremenska napoved DUNAJ, 20. julija. Severne Alpe: zapadno vreme z nevihtami in dežjem, padec temperature. Južne Alpe: zvečanje oblastnosti, pozneje nevihte z ohlajenjem. NOVI SAD, 20. julija. Jasno in toplo po celi kraljevini. Pričakuje se malo pooblačenja na skrajnem zapadu. Dežja ni pričakovati. Sobice vzhaja ob 4.10, zahaja pa ob 19.18. BEOGRAD, 20. julija, b. Današnje zasedanje Narodne skupščine, na katerem se je obravnaval predlog zakona o proračunskih dvanajstinah, je bilo izredno živahno. Poslanci živo komentirajo politične dogodke sedanjih dni in razpravljajo posebno o zakonskih volitvah, s katerim se bodo renovirali trije velepomembni politični zakoni. Glavn med ujm je bodoči votiini zakon. Kakor smo informirani, stoji sedanja vlada na stališču, da se uvede pri volitvak tajno glasovanje. To zahtevajo najodločneje tudi izvenparlamentarni krogi "n opozicija. Vlada zatrjuje, da bo novi volilni zakon na najbolj demokratični podlagi, in bo omogočil novo tekmovanje za priboriter širokih slojev naroda. Kedaj bo izšel, se ne ve, sodi se, da najpozneje do 1. septembra. Vlada že študira zakonski načrt, ki ga bo predložila pri jesenskem zasedanje Narodne skupščine. Eden izmed prvih zakonov bo tudi zakon o samoupravah iu zakon o ureditvi kmetskih dolgov. Vsekakor stoji vlada pred težkimi problemi, katerih rešitev nestrpno pričakuje. Za proračunsko debato vlada velikansko zanimanje. Samo za načelno debato, v kateri poslanci iznašajo svoje poglede na državno politiko, se je prijavilo 51 govornikov. Od slovenskih poslancev so se prijavili inž. Franc Zupančič, dr. Jurij Koce, Ivan Mohorič, dr. Andrej Veble in dr. Anton Novačan. Nadaljevala se bo do zaključka, ki se ga pričakuje že za jutri zvečer, nakar se bo pričela podrobna debata. Podrobna debata bo' verjetno trajala tri do štiri dni, tako da bo proračun sprejet najdalje do 25. t. m., nakar bo proračun sprejet tudi v senatu. Po sprejetju v obeh zbornicah sledijo parlamentarne počitnice in delovali bodo samo stalni odbori. Mačkove proslave v Zagrebu ZIGREB, 20. julija. Vse današnje popoldne so se nadaljevale v Zagrebu manifestacije radi rojstnega dne dr. Mačka. Na enem mestu je prišlo do nekoliko resnejšega incidenta. Ob 15. uri je skupina mladeničev prišla pred lif.šo predsednika senata dr. Tomažiča in zahtevala, naj se razobesi zastava. Pri tej priliki je bil napaden agent Kolubija, ki je bil od uprave mesta postavljen na tem mestu v službo. Agent je oddal iz svojega revolverja en strel in ranil v trebuh Dragutina Mutaka, 22 let starega mesarja, ki je bil takoj operiran. Pri zaslišanju je agent izjavil, da je streljal v nujni obrambi. Upokojitve BEOGRAD, 20. julija, b. Upokojen je v svojstvu direktorja Privilegirane agrarne banke sedanji prosvetni minister g. Dobrivoj Stošerič. Pri monopolskom inspektoratu v Sarajevu viš. monopolski inspektor Ernest Starkel. Nadalje: kapetan I. ki. Ludvik Rupert, mašinski major Peter Puhar, pešadijski poročnik Boris Ivanc. Z redom Jugoslovanske krone III. stopnje je odlikovan upokojeni major Peter Puhar. Danes številni shodi opozicije BEOGRAD, 20. julija, b. Za jutrišnji dan je opozicija napovedala veliko število političnih shodov v vseh večjih krajih države. Tudi Jugoslovanska narodna stranka je napovedala cele vrelo shodov po Srbiji. : Poliiiini utrinki Zakaj ne odgovarjamo na vsak napad Mnogi naši prijatelji nas sprašujejo, zakaj ne odgovarjamo na vsak napad, ki izide v nasprotnem tisku na naše ljudi. Naj par primerov pojasni, zakaj ne odgovarjamo na vsako zlobno in izmišljeno vest, pa čeprav bi bil odgovor na takšne vesti še posebno lahek. Tako je »Jutro«, ki se rado ponaša s svojim vseznanjem, objavilo vest, kakor il zavarovan za veliko vsoto. Po njegovi smrti pričakujejo ter iščejo in delajo pota na vse strani. Končno je pa uspeh ta, da imajo večkrat več stroškov, kakor po dolgem času dobe na roko. Pre-nmogokrat čitamo tudi po časopisih, kako ameriške oblasti iščejo dediče umrlih izseljencev. Oglasi sc jih vedno polno, če je premoženje veliko, vendar pa navadno ne morejo najti pravega in denar ostane onstran luže. Je pač že tako, da človek nerad misli na smrt in ne skrbi, kaj bo z njegovim premožen jem, če ga dohiti smrt. Ne napravi oporoke, še večkrat pa v življenju taji svoje prihranke, terjatve in zavarovalnine. Ameriške organizacije naših izseljencev in tudi izseljenska društva v naših krajih ter tudi svojci in prijatelji sami bi morali večkrat opozarjati izseljence, naj vsak takoj napravi oporoko, da ne bo premoženje izgubljeno. Poleg tega naj pa vedno opozarjajo izseljence, naj svoje rojake in prijatelje v tujini in v domovini ponče, kaj imajo in kje. Pozabiti no smejo svojih dolžnikov, zlasti pa ne raznih zavarovalnin. Organizacije naj bi vodile nekak kataster o premoženju izseljencev, obenem pa tudi na njih želje podpisale popolno jamstvo. da teh podatkov nikdo ne izve razen na pismeno željo lastnika. Po njegovi smrti organizacija, zlasti če je umrl brez oporoke, mora obvestiti dediče in svojce o njegovem premoženju. Na drugi strani je pa največja težava z izvrševalci oporoke, zlasti pa tedaj, če oporoke sploh ni. Večkrat izkoriščajo svojo dolžnost do skrajnosti, da ostane dedičem prav malo ali celo nič. Po nekem našem rojaku je bilo 1500 dolarjev zapuščine, a izvrševalec oporoke je znal zaračunati toliko stroškov, da dediči niso dobili niti pare. V takem obračunu je navadno ogromen račun za pogreb, ki jc bil pa seveda navadno reven in skromen ali celo beraški. Tako jc veljal pogreb siromašnega Antona Ajdeščka 775 dolarjev ali okroglih 58.000 dinarjev! Da bi pa take stvari prikriti, se večkrat primeri, da izvrševalci oporoke dedičem enostavno pošljejo nekaj denarja brez obračuna. Ko revni dediči v domovini vidijo denar iz Amerike, so seveda navadno že zadovoljni in se ne brigajo več za stvar, drugi sc pa spet puste potolažiti in se poravnajo. Katarina llojšek iz Spodnje Hrušice Št. M je pred božičem 1. 1934. prišla k Rafaelovi družbi in pokazala pismo duhov nika red. Pirnata iz Butte Mont, da je njen sin Franc Skubec zapustil 1369 dolarjev. Poleg tega je naš duhovnik materi tudi sporočil, da je bila ta zapuščina že 16. majnika 1934. izročena našemu konzulatu v Čikagu. Treba jc bilo mnogo pisanja in končno sc je zavzel za zapuščino tudi naš Izseljeniški komisariat, ki ima sploh največje zasluge tudi na tem področju, da je žena vsaj letos dobila pri sreskem sodišču v Ljubljani izplačanih 51.9(8 Din, torej samo 1000 dolarjev, a za ostanek 369 dolarjev ni bilo računa nikjer. Izgubila je seveda tudi obresti. Zgorela mlatiča v Zupe« vasi l’tuj, 20. julija. Ugotovil? so, ila sta bila nesrečna mlatiča, ki sla našla grozno smrt v plamenih pri Oožam v Župečji vasi Doma jako Jože, ko-l;ar iz Sveče pri'Majšperku, № Mlakar Franc, 'minar iz Sv. Bolfenka v H. Zgorelo kolo pa jl,‘ bilo last Lepeja Pavja iz Spodnje jablane, ^l J'a ni bil, kakor so domnevali, v zvezi s .''arom, temveč jc le shranil-kolo v drvar-lc®: ko je šel vasovat. Ker se je pa požar l^zsiril z veliko naglico, ni utegnil rešiti oilesa iz gorečega poslopja. I r,'tji požar v ptujski okolici v istem dne-11 l)a je zanetila strela, ki je udarila v go-1 otiarsko poslopje posestnika Čuša Matevža . Junežovcih. Poslopje je pogorelo do tal. 'a pomoč prihiteli gasilci iz Ptuja in oko-'ce so mogi, obvarovati le hišo in tako pre- I-Hlon'rv0 !lllJS0 škodo, katero cenijo na Din. je pa le deloma krita zavaroval- O naši mladini Naša va s Ciovekoliuhnost, ki demoralizira Ljubljana, v juliju. V zadnjih letih je nastal poseben poklic: brezposelnost. Nastal pa je zaradi zavoženega gospodarstva. Pomoč za legije brezposelnih so črpale države iz raznih amandmanov in soc. ustanov. Dajale so jim najnujnejšo gmotno pomoč, dajale jim pa niso dela. Tako so se razvadile množice delazmožnih ljudi na podporo in postopanje. Gospodarska kriza je naraščala, naraščale so pa tudi množice nezaposlenih. Viri za podpore so usihali, delamržnost je rasla. V pomoč brezposelnim so priskočila tudi humana društva ter lajšala bedo in podpirala širjenje moralnega zla. Tako je dober namen podpiral zlo in okužil prej marljive ljudi z delomrž-nostjo. Humana društva so organizirala leto-vališča za revno deco. Kolonije imajo velik uspeh: zadovoljni so njihovi organizatorji, deca in njeni roditelji. To je lepo. Toda postalo je pravilo, da morajo humana drušva skrbeti za. letovališča mladini in tako se mladina že v zgodnji mladosti uči in navaja k brezposelnosti in življenju na tuje stroške. To je slaba stran otroških letovališč in kolonij. Ne vem natančno, kakšen je dnevni red v teh kolonijah in letovališčih za revno deco, bojim se pa, da se deca ne zaposluje primerno z domačim delom. Namreč, vsa deca brez izjeme, če plača ali ne plača, bi morala v počitniški koloniji pomagati v gospodinjstvu ter gospodarstvu počitniškega doma ali kolonije. Kjer pa nima dom lastnega gospodarstva, tam bi morala deca po svojih močeh pomagati vaščanom pri lahkem poljskem delu. Tako bi se mestna deca spoznala z delom kmeta ter bolj cenila ta stan. Seveda velja to za mladino nad desetimi leti. Mlajši pa naj bi izdelovali razna ročna dela, ki naj bi jih potem razprodajala humana društva v korist počitniških domov in kolonij. Že med šolskim letom bi morala humana društva nabaviti materijal za deška in dekliška ročna dela vsem onim učencem, ki žele prebiti počitnice v letovišču. Mladina naj dobi zavest, da ne preživlja počitnice vbogaj-me, temveč, da si jih je prislužila, četudi zelo skromno. Mladini moramo vcepiti zavest, da je življenje naše — delo, in da more le delo vzbuditi ustvarjalne sile v človeku. Za te sile gre pri vzgoji in izobrazbi. Humana društva pa delujejo ravno v nasprotni smeri: vzgajajo naraščaj brezposelnih. Današnja družabna zajednica je namreč že tako demoralizirana, da ni sramota živeti na tuje stroške. 1 o zlo moramo že pri dorušča j oči mladini zatreti v kali, vzgojiti jih moramo v delovne, ustvarjajoče ljudi. Zato bi se morala dečja letovišča in kolonije izprc-.meniti v delovne krožke, ki so tako organizirani, da se deca ne okrepi samo telesno. temveč tudi moralno, t. j. da razume bistvo izreka: »Življenje naše ni praznik, jc delovni dan!« Dolžnost vsake kulturne zajednice in države je, da se bori proti brezposelnosti z javnimi deli (prim. glede tega razmere v Bolgariji), dolžnost človekoljubnih društev pa, da vzgaja s humanostjo de-lazmožen naraščaj. Samo tako bomo premagali moralno zlo: brezposelnost. M. Ž. K. Okoli 24.000 tulcev v Liubliani Letos v januarju je Ljubljano obiskalo jugoslovanskih državljanov 1963 moških in 409 ženk, tujih državljanov pa je bilo 651 moških in 8t žensk. Med tujimi državljani je bilo največ Avstrijcev, Italijanov, Čehov, najmanj pa Angležev, Francozov, Holandcev in Bolgarov. V Ljubljani so ostali po le nekaj dni. Zimski meseci januar, februar, marec. izkazujejo najmanjši obisk, ker pač tudi sezona ni bila primerna. Tako jc februarja obiskalo Ljubljano vsega skupaj 3077, od teh je bilo 2350 Jugoslovanov in 727 tujih državljanov: 429 žensk in 2648 moških. Marca je bil obisk že večji: v Ljubljano je prišlo 3772 tujcev, od teh jc bilo 2799 Jugoslovanov in 973 tujih državljanov in je bilo med njimi skupno 686 žensk ter 3086 moških. Aprla je obisk znašal 3907 in je bilo 2746 Jugoslovanov in 1161 tujcev. Največji obisk je bil sorazmerno meseca maja: Ljubljano je obiskalo 6789 ljudi: 5474 Jtigslovanov in 1315 tujih državljanov. Л' juniju pa jc obisk za malenkost spet padel: skupno je prišlo v Ljubljano 6081 tujcev: od teh pa je bilo 4410 Jugoslovanov in 1671 tujih državljanov. Tako je Ljubljano letos v prvih 6 mesecih obiskalo vsega skupaj 23.626 ljudi, če ne vštejemo tuječv. ki so prišli v Ljubljano ob priliki evharističnega kongresa. V lem številu so všteti samo oni tujci, ki so v Ljubljani tudi prenočevali ter je bila mogoča nad njimi tudi kontrola. Veliko število je pa takih, ki jih ni bilo mogoče imeti v evidenci. Obiščite veliko vRadov liki dl&l Uspela tekma žaiijic. Lep dan je bil za našo okolico nedelje (-1. julija t. I. Tokrat jć priredilo naše mlado društvo kmetskih fantov in deklet prvo tekmo žanjic. Brez lepakov iu skoraj brea reklame se jc te prve tekme udeležilo nad 1500 gledalcev, in to vkljub temu, da je ka. pelski župnik g. Škofič isto nedeljo pri obeh božjih službah rotil ljudi, da jim pod smrtnim grehom prepoveduje, da se takih praznikov- ne udeležujejo. Popoldne je krenila povorka izpred go. stilne Sternišča čez Zdraviliški park na njivo uprave Zdravilišča. Tam je v izbranih besedah pozdravil tisočglavo množico predsednik društva g. I. Zamuda in oddal besedo slavnostnemu govorniku g. Vlad. Kreftu. G, Kreft je v vznesenih besedah omeni! delo in trud, ki ga ima naš podeželski človek, kmet kakor delavec. Gara in dela od rane zore do poznega večera, a za vse to ne dobiva skoraj nobenega plačila, ter živi v najbednej-šib. obupnih razmerah. Vzpodbujal • jc navzoče, naj ljudstvo vkljub tem hudim časom ne obupa, ampak naj vstraja in dela pridno naprej, kajti po teh težkih časih, — upajmo — bo tudi za naše podeželsko ljudstvo, zasijalo lepše in svetlejše sonce. Tekme se jc udeležilo 12 žanjic s potrebnimi vozači in brusači. Prvo nagrado je odnesla 68 letna stara izkušena žanjica Terezija Sernec iz Radinskega vrha in tako dala mladim dekletom lep vzgled, kako se lahko hitro in čisto žanje. Vse žanjicc- so bile po dobljenih točkah primerno nagrajene. Prireditev je potekla v najlepšem redu. Tako naša ponedeželska mladina slavi in časti kmečko delo. Val našega gibanja zajema vas za vasjo in ni sile. ki bi ga mogla zajeziti. Opazovalec. Radio Nedelja, 2t. julija. Ljubljana: 7.30 Tipi pšenice v D ra v. ban, (inž. F. Mikuž), 8.00 Magistrov trio in plošče, 8.50 čas. poročila, 9.00 Versko predavanje .(p. dr. R. Tominec), 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz Trnovske cerkve, 10.00 balade v pesmi in besedi, tl.(Ki prenos promenadnega koncerta vojaške godbe, 12.00 čas, obvestila, plošče, 16.00 naše pevke na ploščah, 16.15 delo zaščitne sestre v delavskem okraju (Boški« Angela), 16.30 mandolinističiii sekstet, slov, vokalni kvintet iu plošče. 19.30 nacionalna ura, 20.00 čas, poročila, spored, obvestila, 20.15 klavirski solistični koncert. 21.00 Reproducirana glasba, 21.30 čas, poročila, vreme, spored, 21.45 Prenos iz kavarne Zvezda, vmes pojoča žaga (g. Muser). 23.00 Reproducirano glasba. Zagreb: 20.00 recitacije, 20.15 vokalni koncert, 20.45 zvočna igra, 21.15 šlager ji (klavir), Beograd: 20.00 Melodije in plesi, 22.29 reproducirana glasba, 22.30 lahka glasba. Tuje postaje. Berlin: 20.15 »Ukročena trmoglavka c opera, 22.30 koncert plesne glasbe, igra rad. plesni orkester. Beromünster: 19.50 Zborovski koncert. Bratislava: 19.45 Ruske romance. Breslau: 20.00 Plesna glasba. Brno: 20.20 Plesi iu rapsodije. Budimpešta: 20.35 Orkestralni koncert. Frankfurt: 20.00 Koncert orkestra, mandolinistov in pevcev. Hamburg: 20.00 Operna glasba. Iluizeu: 20.15 Orkestralni koncert, 20.30 Narodna glasba. Lipsko: 20.00 Vokalni in orkestralni koncert. Luxemburg: 20.00 Plesna glasba. Mihin-Trst: 20.40 »Cendrillonc Masscnetova opera. Pariz: 20.13 »Skrivnost oči«, zvočna igra, 24 .(Ki Pesier koncert. Rim: 20.40 Simfonični koncert. Strasbourg: 20.30 Alzaški večer. Varšava: 20.10 Komorna glasba. Dunaj 21.30 Violinski koncert. Frk: Kogar bogovi liubiio... V Salzburg je prispela londonska filmska družba »Associated Talking Pictu-res Ltd.« z umetniškim in tehničnim osebjem, da posname na licu mesta najvažnejše prizore in mestne slike za film iz Mozartovega življenja »Whom the Godslove« (Kogar bogovi ljubijo). Snemanje, ki ga vodi režiser Mr. Basii Dean, jc že pričelo. V Mozartovi rojstni hiši, v Mozartovem muzeju, v hišici, kjer jc mojster komponiral »Čarobno piščal«, je vse na nogah, da sc pripravi in uredi tako verodostojno, ria film prikaže Mozartovo življenje in delo. Vlogo Konstance bo igrala znamenita angleška igralka Victoria Hooper, Mozarta Mr. Haggar, kneza Lobkowitza Mr. John Leder. Zame je to snimanje prilika, da vas lahko povabim na obisk prostorov in spominov na velikega komponista, da skupaj skozi kamero zaživimo dobo, v kateri je živci in delal. Stara salzburška meščanska hiša je bila zgrajena iz lesa. V dolgih, ozkih ulicah so se vrstile tesno druga ob drugi take hiše, ki so obkrožale notranji del mesta s cerkvami in palačami cerkvenih knezov. Ker je bil meščanom odmerjen le skop del prostora, so njihove hiše rasle v višino — in ob prehodu iz lesenih v zidane hiše najdemo v Salzburgu že štiri- do petnadstropne stavbe. Hiše so ozke in tesne, pročelja brez vsakih posebnih okrasov. Poznejša doba šele je dala hišam izdelan portal in preprost, a okusen okras na oknih. Vse bolj prijazna je notranjost takih hiš. Veliko dvorišče obkrožajo stene, hodniki z oboki in kolonadami. Posebno poživijo notranjost takih hiš prizidki, ki so nastali brez vsakega reda in sproti — pač po potrebi. Ozke stopnice se strmo dvigajo, veže so obokane in v sobah zasledimo še strop iz tramov. Take so te mrke in tesne stavbe zašle v novo dobo. In ko se je v novo dobo prismejal barok in so v mogočnih zvonikih oznanjali zvonovi prihod sončne svetlobe in zraka v mrak. ki je obdajal meščansko domovje, sc je tudi meščansko stanovanje pomladilo. Temni stropi so se okopali v belini in okrasili s štukaturo, stene so zaživele v svetli, prijazni barvi, v vrata so prišle umetniško izdelane kljuke in ključavnice. Predsobe in hodniki so dobili bogato okrašene ograje. V dobi teh preobratov je v prav taki hiši v Getreidegasse 9 stanoval Mozartov' oče s soprogo. Njihovo stanovanje je bilo primeroma veliko, saj je obsegalo celo nadstropje s tremi velikimi in eno •stanovanjsko sobo in z okusno, z mramornatimi plorami pokrito kuhinjo. V teh prostorih je zagledal luč sveta Wolfgang Amadeus Mozart. Hiša ima na dvoriščno stran čisto posebno konstrukcijo. Pogled iz Mozartove rojstne sobe zasenči golo, mrzlo zidovje z eno samo odprtino. In skozi to odprtino se med dvemi zvoniki smeje nebo. iz zvonikov pa gledajo veliki mramornati svetopisemski kipi naravnost v Mozartovo sobo. Kakšne skrivnosti, kakšne uganke za otroško dušo! Danes jc v vseh teh prostorih Mozartov muzej z neštetimi spomini na velikega skladatelja. Mal klavir, kjer je mojster komponiral »Tita«. »Čarobne piščal«, »Requiem« in »Prostozidarsko kantato«, Mozartov potovalni klavir, s katerim je prirejal koncerte, Mozartova prva violina, nešteto slik iz različnih dob, prstan, katerega je dobil 6letni Mozart od cesarice Marije Terezije, Mozartov rodovnik, rokopisi in Mozartova lobanja. Mr. Dean neumorno snima, detajl za detajlom, da bo potem v londonskih ateljejih dopolnil prizore z resničnimi snimki. X prvem nadstropju je poseben gledališki oddelek, v katerem zanimajo posebno modeli inscenacij Mozartovih oper. Tu srečavamo čudovite miniaturne odre z dekoracijami, ki nam kažejo obenem razvoj odrskega slikarstva in odrske arhitektonike od prve vprizoritve Mozartovih del do najbolj ekstremnih eksperimentov konstruktiv, ustvarjalcev. (Bauenaus Dessau-Walter Gropius.) Nehote sem se spomnil na — mislim — ardi. Rohrmannovo inscenacijo »Čarobne piščali«, ki bi gotovo ne bila nezanimiva v tem okviru in bi na svoj nu-čin karakterizirala ljubljansko vprizori-tev Mozartovega dela. Pa detajli, ki zanimajo posameznika — bodo za drugega morila dolgočasni. Dnevni dogodlci X Prenovljeno kopališče v Mekinjah pri Kamniku se otvori v nedeljo 21. t. m. Plavalni basin s prijetno, zaradi cirkulacije tem-perirano, vedno čisto vodo, z vodno drčo in drugimi atrakcijami, otroški basin, tople kadile kopeli, pozneje tudi medicinalne kopeli.) To kopališče leži ob izlivu Nevljice v Bistrico poleg železnega mostu blizu športnega mestnega kopališča. Cene zmerne, okolica idealno lepa na vznožju Starega gradu. Kopališka družba' Kamnik. X Turneja Bolgarov. Prihodnji ponedeljek pride v Beograd 25 članov bolgarskega gozdarskega udruženja. V Beogradu bodo gosti zemunske poljedelske fakultete. Naslednjega dne odpotujejo na daljšo turnejo po naši državi. X Neznani utopljenci. Poletna sezona je mnogo ljudi izvabila k vodi. Vsak dan pa sc čuje, da je tu ali tam kdo utonil. Zadnji čas je bilo najdenih več trupel: 10. julija ob 8 uri so našli na levi oliali reke Drave na kraju nazvan »Kisela Valt« žensko trillilo, ki je bilo že vse razpadlo. Utopljenka je stara 40—45 let in KiO cm visoka, na sebi je imela samo en del obleke iz temnomodrega liska, na eni nogi pa.šoln iz svinjskega usnja. — V potoku Rad ohm v gozdu nad Sv. 'Lovrencem na Pohorju pa so našli" truplo 12—14 letnega dečka. Truplo je bilo že skoraj čisto razpadlo in je imelo na sebi samo kos modrega predpasnika. — V vasi: Melinci so 7. julija našli na obali Mure žensko truplo, katero je moglo biti kakih 14 dni v vodi. Utopljenka je približno 25 do 28 let stara, srednje razvita, okroglega obraza in ima veliko golšo. Oblečena je v karirano obleko, srajco iz belega platna in je brez nogavic in obuvala. X Velika dediščina. Lajoš Adam, pisar pri odvetniku dr. Ferdu Jesenskemu v Petrov-gradu, je dobil sporočilo iz Amerike, da so mu sorodniki zapustili 17 in pol milijonov dolarjev, to je približilo 1 milijardo dinarjev. Lajoš je že odpotoval v Ameriko po svojo ogromno ded'wme Pogrešan učenec. Tudi zagrebške mladine se je lotila manija pobega. Dan za dnem prijavljajo na policiji pobege mladoletnikov. V sredo so javili, da je pobegnil 16 letni trgovski učenec Marjan Levak. Ne da bi komu kaj omenil, je odšel z doma in se ni več vrnil. X Odločba o razpustu Prosvetne zveze razveljavljena. Banska uprava v Ljubljani je izročila v petek predsedniku bivše Prosvetne zveze v Ljubljani dr. Jakobu Mohoriču v Ljubljani dekret ministrstva za notranje zadeve, s katerim notranji minister g. dr. Anton Korošec odloča, da se odločba, s katero je banska uprava v Ljubljani 17. februarja 1. 1935. razpustila Prosvetno zvezo v Ljubljani in v Mariboru, razveljavi. X Katalog slovenske knjige. Organizacija knjigarnarjev za Dravsko banovino, je sklenila, da začne izdajati redne sezname slovenskih knjig. Kot prvi naj izide celotni katalog slovenske knjige, ki mu bodo sledili vsako leto dodatki. \ mes naj bi pa v rednih presledkih v dnevnem časopisju izhajali seznami novitet. Uredništvo tega dela je organizacija poverila tajniku Jugoslovanske knjigarne prof. N. Kuretu. Pri delu, kot si ga je zamislila organizacija knjigarnarjev, naj bi šlo zgolj za knjige, ki so v knjigotr-štvu dosegljive in na zalogi. Naprošajo sc zato vse knjigarne-založiucc, vse založbe in vsi samozaložniki, naj nemudoma javijo Organizaciji knjigarnarjev za Dravsko banovino ali pa uredniku kataloga vse svoje publikacije. Podrobne informacije daje g. urednik ali organizacija. X Gradbeniki na stavbno prakso na Češkoslovaškem. Češkoslov.-jugoslov. liga v Ljubljani opozarja naše akademike z višjih letnikov gradbenega oddelka, da bi mogla posredovati dvomesečno počitniško prakso na Češkoslovaškem za 4 naše akademike. Za ^ Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu (v poslopju drž. real. gimnazije). Vpisovanje dnevno na Šmihelski cesti 6, od 28. do 31. avgusta na šoli. Zahtevajte prospekte! Liubliana Dnevna pratika. Nedelja, 21. julija. Katoličani: Prakseda, dev., pravoslavni: 8. julija, Prokopijc. Dežurne lekarne: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta štev. 18. * Po smrti Josipa Koslerja. Veleposestnik na Barju iu hišni posestnik g. Josip Kosler je v grobu. Ob njegovi smrti smo poročali o njegovi plemeniti in bogaboječi duši. Šele zdaj je pa javnost izvedela, da so sc k volilom, o katerih smo zvedeli takoj po smrti-pridružila še druga velika volila za velike vsote, od katerih je bilo eno določeno za ljubljansko univerzo. Pokojnik se je vedno živo zanimal za naš vseučiliški naraščaj. Sai je bil sam ne le strokovno, temveč tudi splošno najširše izobražen. V Švici se je mudil in sc izobraževal ter si osvojil francoščino in druge jezike. Rad se je razgovar-jal z nošo mladino in veselil se je razmaha ljubljanske univerze. Slovenska akademska mladina ga bo obranila kot podpornika v svojem najlepšem spominu! * Prevara s praški. Pred nekaj dnevi je hodila po trgovinah neka ženska in prodajala nekakšen prašek za kod ran je las. Včeraj je trgovec Ivan Samec z Mestnega trga štev. 21 prijavil, da je prišla 17. julija dopoldne iz Št. Vida nad Ljubljano neka ženska in zahtevala 25 Din povračila za kupljeni prašek, ker prašek ni nič zalegel in je bila zaradi tega prevarana. Prevarana ženska je sama izpovedala, da ji je nepoznana ženska prodala škutljicp s praškom za kodranje las. Seveda jo je trgovec debelo pogledal, ker o vsem tem ni ničesar vedel. Za stvar je zvedela tudi policija, ki je neznanki že na sledi. * Vojaški pregled živine v Ljubljani bo na Ambroževem trgu v soboto, 27. julija t. L ob 8 uri zjutraj. Lastniki, ki imajo konje ali vole. katerih vojaška komisija še ni pregledala, sc pozivajo, da j ili za gotovo privedejo k pregledu, sicer bodo kaznovani po obstoječih vojaških predpisih. Kdor še ni prejel poziva za pregled, naj pride ponj v vojaški urad na Ambrožev trg štev. 7-1, soba 3. Dr. Drago Švajger ne ordinira do 12. avgusta. * Razmestitveni pregledi sc izjemoma še sprejemajo od 21. do vštevši 23. t. m. V nedeljo 21. se jih sprejema od 9. do 11. ure. sicer pa ob navadnih uradnih urah. Vsi, ki jih še niso vrnili, se ponovno pozivajo, da jih sigunio vrnejo v navedenih dneh. * Društvo »Soča« matica v Ljubljani obvešča vse člane in prijatelje društva, da priredi dne II. avgusta t. L ob priliki svoje 15. letnice veliko narodno poletno veselico na senčnatem vrtu Narodnega doma. Prosimo vsa bratska in druga ugledna društva, da blagovolijo to upoštevati, ter da za ta dan ne določajo zase kake zabavne in druge prireditve. * Glavna skupščina družbe Sv. Cirila in Metoda bo letos ob petdesetletnici njenega obrambnega dela v Ljubljani 15. septembra t. I Maribor blaga. Na strehi so res našli za okoli 3000 dinarjev tekstilnega blaga, ki ga je hotel vlomilec odnesti. Izročili so ga sodišču. Neznano kam je izginil 13-letni Ferdo Kajzer, sin vdove Marije Kajzerjeve v Vrba novi ulici. Mati je v strahu, ker ni izključeno, da je deček utonil pri kopanju. Zasačen žepar. V soboto dopoldne je policija zasačila na Glavnem trgu pri žepni tatvini znanega žeparja Franca Topleka iz Čakovca. Prav ko je hotel neki gospodinji potegniti iz žepa denarnico, je legla na njegove rame roka čuječega stražnika. Vozove kradejo. Posestniku Jakobu Žni-bartu pri Sv. Lovrencu na Pohorju je nekdo ukradel voz vreden 1500 Din. Požari brez konca. Pretekle dni.je zgorelo do tal stanovanjsko poslopje posestnika Jožefa Sile v Trimlinu pri Dolnji Lendavi. Škoda je velika in je le deloma krita z zavarovalnino. Celie FILI JANKO CELJE - Dečkov trg 4 - CELJE NUDI ŠPECERIJO PO UGODNIH CENAH <». Vsi Primorci z družinami in prijatelji so povabljeni, da sc udeleže manifestacijo radi požiga tržaškega narodnega doma pred 15 leti, ki bo na dvorišču Filipčičeve gostilne 22. t. m., ob 20. uri. — Celjska Soča. Gasilno in reševalno drnštvo. Službo ima ta teden 2. vod pod poveljstvom g. Bau-deka. o Kolo so našli v veži neke hiše na Kralja Petra cesti. Je moško, črno pleska no. Tovarniška številka 510.461, evidenca pa 2— 11741—3. Smrt. V soboto dopoldne je umrl v javni bolnici g. Rudolf Potočnik, vpokojeni sodni svetnik, ki je svojčas služboval kot predstojnik okrajnega sodišča v Rogatcu. Pogreb bo v ponedeljek v Šeut Pavlu pri Preboldu. N. v m. p.! o »Soča« vabi svoje elane in prijatelje na sestanek, ki bo v ponedeljek 22. t. m. ob osmih zvečer pri Filipiču na dvorišču. Zalogo koles so odkrili orožniki na domu bruta nekega Majdičevega delavca. Tvrdki je bila ukradena konjska odeja in ko so zadevo preiskovali, so našli nepričakovano toliko koles, da so jih morali z vozom odpeljati. Pravijo, da jih je bilo petnajst. Delavec je kolesa kradel, ter jih takoj prodajal svojemu bratu, ki jih je spravljal v promet. Tako bo mogoče, da še marsikdo, ki je že obupal, zopet pride do svojega kolesa. OSTANKE vsled čiščenja letne zaloge prodaja tvrdka PŠENIČNIK, CELJE, po izvanredno nizkih cenah. Aviooto- ШШ1, futooc/ Najboljši bencin in avtoolje dobite pri Iflattmit MARIBOR, Kralja Petra trg 4 = Spori = Današnje ligaške tekme V Ljubljani: PRIMORJE : HAŠK ob 17.30. Predtekme: ob 14.45 mladina Celje : mladina Primorja, ob 15.45 Sloga (L) : Korotan (Kranj). Vse tekme na igrišču Primorja. V Beogradu: BSK : BASK. V Zagrebu: GRADJANSKI : SLAVIJ A (S). V Osijeku: SLAVIJA (O) : JUGOSAVIJA. Mednarodni table tenis turnir na Bledu Pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja. SK Ilirija priredi od 25. do 27. julija 1935. III. mednarodni turnir za prvenstvo Bleda v table tenisu v kazini Park-holeta na Bledu. Tekmuje se v disciplinah singla gospodov in doubla gospodov. Prijavnina znaša za single in double Din 20.—. Zaključek prijav je 25. VII. ob 20. uri. Žrebanje se vrši dne 2C VIL ob 10. dopoldne v Kazini. Turnir prične v petek 26. julija ob 14. uri. Prvak v singlu gospodov dobi naslov in prehodili pokal .bK Ilirije, ki si ga osvoji dokončno po trikratni zmagi. Pokal in naslov brani Pero Žiža (SK Ilirija). Turnir se vrši po pravilih JTTS. Turnirska žoga je »Tema«. Pri disciplini singla gospodov tekmujejo finalisti vsak z vsakim na točke. Partije se igrajo po sistemu best of five. Zmagovalca v doublu, kakor tudi ostali prvoplasirani tekmovalci prejmejo spominske plakete. Poleg zgoraj omenjenih disciplin je neslužbeno razpisanih še šest za neverificirane igrače. Tekmo-vonje v teh disciplina prične v četrtek 25. julija ob 14. uri, do katerega časa se odda jo tudi prijave. Prijave je nasloviti na naslov: Ernest Nagy, Bled Park-hotel. Češkoslovaško Sokolstvo na zletu v Bruslju. Kakor smo že poročali, so se pričele včeraj v Bruslju velike telovadne slavnosti kr. zveze belgijskih gimnastov. Zveza namreč proslavi 70 letnico svojega obstoja s 40. zveznim zletom. Zleta se udeleži tudi češkoslovaško Sokolstvo, dočim bo jugoslovansko zlet brzojavno pozdravilo. Iz Prage je odpotovalo v četrtek 52 Sokolov in 55 Sokolić, pod vodstvom br. Sterea in s. Matcjovceve. Načelnik ČOS br. dr. Klinger, načelnica s. Pro-vaznikova in član predsedništva ČOS br. Müller pa so odpotovali že prej v Bruselj, da se udeleži jo seje Mednarodne telovadne zveze. Danes bo v Bruslju dopoldne slavnostni sprevod, popoldne pa javna telovadba, kjer bodo nastopili člani in članice z vzornimi vajami. Po zletu odpotujejo Sokoli in Sokoliće na krajše izlete, potem pa v Pariz na proslavo Francoske ženske telovadne federacije. Dr. Scheinerjev trg v Pragi. V Pragi bodo novi trg, ki 1)0 nastal po regulaciji na koncu Sokolske ulice, imenovali po pokojne n starosti ČOS in SSS br. dr. Josipu Scheinerju. Japonski visokošolci za Sokolstvo. V Prago prispejo prihodnji mesec japonski visokošolci-telovadci iz univerze Kejo v Tokiju. ČOS bo ob priliki obiska izrednih gostov priredila v Tyrševem domu javen nastop, pri katerem bodo nastopili japonski telovadci iu najboljši Sokoli. Po zadnjem obisku češkoslovaški vaditeljev v Tokiju se opaža na Japonskem vedno večje zanimanje za orodno telovadbo in proste vaje v smislu Tvr-ševega telovadnega sestava. Za prvi nastop japonskih telovadcev vlada v Pragi izredno zanimanje. delo bi prejemali mesečno po Kč 1000.—. Vabimo naše akademike, da se prijavijo za to počitniško prakso, ki jim ulegne prinesti mnogo skušenj in jih seznaniti z življenjem češkoslovaškega naroda, pri Jugoslov.-češkoslovaški ligi v Ljubljani, Knafljeva ul. 10. (pisarna dr. Egona Stareta). X Uradniki brez kvalifikacije. Mestni svetnik dr. Mijo Vujič iz Subotice je vložil interpelacijo na župana o uradniškem vprašanju subo-tiške mestne uprave. Dr. Vujič ob tej priliki ugotavlja, da je med subotiškimi mestnimi uradniki le 10 odstotkov takih, ki imajo za svoje delo in službo potrebno šolsko kvalifikacijo. Nočna lekariška služba. V nedeljo imata nočno lekarniško službo Maverjeva lekarna-v Gosposki ulici in Albanežejeva lekarna v Frankopanovi ulici. Ponočni lov za vlomilcem. V petek zvečer je čuvaj tekstilne tvornice Doctor in drug na Ruški cesti "opazil na strehi skladišča temno senco. Ko ga je pozval, naj pride s strehe, je neznanec zbežal. Čuvaj je takoj obvestil policijo, ki je šla na lov za vlomilcem. Na Ruški cesti so ga dobili in v njem spoznali 28-letnega tovarniškega uslužbenca Ivana G., ki je priznal, da je vlomil skozi stekleno streho in si pripravil več bal V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl ljubljeni soprog, nepozabni oče, sin, brat, stric,' svak gospod Spreizer SlanltG uslužbenec drž. žel. Pogreb nenadomestljivega se bo vršil v nedeljo, dne 21. julija 1935 ob pol 16. uri Iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k* Sv. Križu. Spreizer Marija, soproga. Stana in Dušan, otroka. Žalujoče rodbine Spreizer, Ušlakar, Mikolič, Slabina, Teran. Zahvalts čutim se dolžno, da se vsem številnim prijateljem, znancem in dobrim srcem, ki so mi ob smrti nepozabnega soproga Josipa HZosIevja veleposestniku izrazili toliko sočutja in izkazali toliko tolažbe, tudi javno zahvalim. Posebna zahvala gre preč. duhovščini, sorodstvu, načelstvu Ljudske posojilnice v Ljubljani in darovalcem krasnih vencev in šopkov; njim in zastopnikom društev, predstavništvu ljubljanskega meščanstva, zvestim Barjanom za udeležbo pri pogrebu, gosp. prof. Karlu Dermastij! za prijateljsko slovo ob grobu, društvu Ljubljana za žalno petje, gasilcem za častno stražo; končno vsem, ki so rajnika spremili na njegovi zadnji poti in molili za pokoj njegove plemenite duše. Vsem skupaj blagopokojnika priporočam v krščanski spomin in molitev. V LJUBLJANI, dne 20. julija 1935. Filipina Kosler i Originalen fenkov spomenik Meseca novembra mine 100 let, odkar je bil v ponosni kmečki hiši v D vor j ah pri Cerkljah na Gorenjskem rojen Davorin Jenko, ki ga po vsej pravici imenujemo jugoslovanskega skladatelja. V hipu silnega navdušenja je na Dunaju na dan Sv. Janeza Nepom uka v cvetočem maju ikri leta 1860 planila iz njega ? Napre j zastave slave«. Ko je bil od leta 1863 dalje v službi šolske cerkvene občine v Pančevu, je pa postal začetnik srbskega skladateljstva. Tudi pri nas vsakdo pozna znano davorijo »Što čutiš. Srbine« in tudi polno drugih njegovih navdušujočih pesmi, ki so vodile Srbe v zmagoslavnih osvobodilnih bojih. Od leta 1865. dalje je bil v Beogradu vodja Beograjskega pevskega društva in je leta 1879. postal ravnatelj Srbskega narodnega pozorišta. Šele, ko je leta 1911. stopil v pokoj, se je vrnil v domovino in umrl v Ljubljani novembra meseca 1914. Leta 1872. je komponiral jugoslovansko narodno himno »Bože pravde« ter si s tem zaslužil, da mu svobodna Jugoslavija postavi dostojen spomenik v njegovih domačih krajih. Njegovo ime noši 31 dramatskih iger, nad 200 pesmi in več oper, ki je med njimi najbolj znana »Vračara«. Čeprav se njegovi himni »Naprej zastava slave« in »Bože pravde« glase dan na dan po širni Jugoslaviji, vendar še nikdo resno ni mislil na njegov spomenik. Edino svojci lam pod planinami v Cerkljah so se ga spomnili, da mu postavijo skromen, zato pa tem pomenljivejši in originalnejši spomenik. Jenkova rojstna hiša je bila velika in zidana ter »v dva štuka«, kakršni so pač častitljivi naši veliki kmetski domovi. Ta komponistov dom so podrli. Srce jih je bolelo, da bi nikjer ne bilo spomina na njih slavnega rojaka in iz srca se jim je porodila prelepa ideja, da mu iz ostankov rojstnega doma tam, kjer je hiša stala, ustvarijo spomenik. Obzidali so 9 m dolg in 6 m širok ovalen prostor z zidom, ki je ves iz ostankov rojstne hiše. V ta zid so v enakomernih presledkih vzidali okna rojstne hiše z lepo kovanim starinskim železnim omrežjem, od koder je mali Martinček prvič gledal zeleno lepoto svoje rojstne vasi. In tudi vrata s kamenitimi podboji, ki je skoz nje šel s solzami v očeh v Kranj, Ljubljano in Trst ter na Dunaj študirat, tudi te sO z največjo spoštljivostjo ohranili, ko so jih spet postavili za vhod tega malega svetišča. Na sredo prostora pa postavijo shromen steber z liro in napisom »Zibelka skladatelja Davorina Jenka 1835— 1935«, a na drugo stran bodo vklesali naslove njegovih najpopularnejših in najslavnejših kompozicij : Naprej za- stava slave — Bože pravde — Blagor mu — Lipa zelenela je — Tiha luna — Molitev — Rojakom itd. Vklesani pa bo- do tudi prvi takti naše himne »Naprej«. Ves obzidani prostor bo seveda izpreme-njen v slikovit vrtiček, poln cvetja in okrasnega grmičja in drevja. •-----------------------e------ Otvoritev modernega kopaliiia v Kamniku Kamnik je po svoji naravni legi kakor nalašč ustvarjen za letovišče. Gozdovi okrog njega, podnebje in krasen razgled na Kamniške planine in potok Nevljica so same vrline, ki jih ima Kamnik. Prod vojno je bil kot letovišče v isti vrsti z Bledom, tako da ga je letno obiskovalo 500 do 600 tujcev z Dunaja, Gradca in Trsta. Po vojni pa je kar nekako zamrl. Zadnji čas pa se je pokazalo stremljenje spraviti Kamnik spet na predvojno višino in napraviti iz njega letovišče in zdravilišče, saj so zato dani vsi pogoji. vršil Anton Medved s Podgorja pri Kamniku, vodovodno instalacijo inž. Boleslav Likar, mizarska dela mojstra Justin in Weibel, kleparska Bochal, pleskarska in slikarska Podbrežnik, tesarska Ivan Benkovič, elektriko sta uredila Kregar in Fajdiga, sodeloval pa je tudi inž. Gaberšček iz Ljubljane. Kopališče je sredi krasnega parka, ki ga bo treba še urediti in je samo člen v verigi načrtov kopališke delniške družbe. Družba namerava preurediti polagoma ves kompleks, ki je bil nekdaj last Luija Prašnikarja v pravo zdravilišče. Prvi korak k novemu razvoju je storila Kamniška kopališka delniška družba z g. dr. Benkovičem na čelu. Na pobudo te družbe je inž. arhitekt Lado Kham izdelal načrte za novo, moderno kopališče, ki je urejeno zelo prikupno in na najmodernejši način. Voda v bazen, ki je dolg 14 m 30 cm in 9.50 širok, bo primerno temperirana. Posebnost kopališča je drsalnica, prirejena po originalnem domisleku g, inž. Khama v obliki hrbta predpotopne živali (ihtio-zavra). Kopališka družba je kopališče zgradila v rekordnem času t. j. v enem mesecu za nizko ceno okrog 80.000 dinarjev. Gradnjo je dovršilo 36 delavcev, delo samo pa je vodil tehnični nadzornik g. Ivo Kovačič. Zidarska dela je iz- Na novo misli družba preurediti vilo Neptun s primernim ribnikom in vilo Diano za stanovanja zdraviliških gostov. Omenimo naj tudi poseben način zdravljenja po načelu »Natura Sanate, s tako zvanim dietetičnim zdravljenjem t. j. z vodo in primerno dijeto. Kopališka delniška družba, ki ima v posesti vsega sveta v enem kompleksu 1 ha in 9 a, je z zgradbo novega kopališča storila prvo krepko stopnjo za pro-cvit kamniškega mesta. Tako se bodo Kamničani lahko zdaj postavljali kar z dvema kopališčema: s starejšim mestnim, ki je sicer večje in je urejeno kar na potoku Nevljici in novim, pač nekoliko manjšini, pa zato zelo moderno urejenim, ki ga odprejo danes. Razstava v Јак&&1~ levom pamlionu Včeraj smo objavili obširen opis razstave slik in monotipi j Dalmatika Inkiostrija, ki se mu je pridružil ustvaritelj Prešernovega spomenika akad. kipar Iran Zajc, danes pa objavljamo reprodukcijo pestrih Inkiostrijevih »Anemon« in Zajčeve razgibane skupine »Borca«, ki na razstavi vzbujata največjo pozornost. Neveste ! Predno kupite pohištvo in druge stanovanjske potrebščine, oglejte si mojo bogato zalogo. — Vzamem v odplačilo tudi hranilne knjižice E. ZELENKA, trgovina pohištva MARIBOR. Ulita X. oktobra p| Ftehnično podjetje ILIČ VLADISLAV, MARIBOR Meljska cesta 2 s e priporoča cenj. tvrdkam in privatnikom za instalacijo elektrotehn. naprav. Prodajam vse v to stroko spadajoče predmete Z iadrnico v Gretto Ko nama je morje odvzelo prvo trudnost in sva se v sveže preoblekla, sva odšla v Orebić. Bilo je že proti mraku, in ko sva premerila že skoraj ves kraj, sva uzrla pred neko večjo, hotelu podobno gostilno več čeških obrazov, izza zamreženih oken iz pritličja pa so prihajale raztrgane nemške besede in žvenket jedilnega orodja. Letoviščarji se pripravljajo k večerji. Čehi na večerjo očividno še ne mislijo, postajajo na cesti pred gostilno in imajo polno opravka z nekimi foto-grafskiim posnetki. Pozneje, ko se bodo ostali gostje razšli — malo na večerne sprehode, malo v spalnice — bodo morda tudi oni odšli v svoje sobe in pojedli malo tistega, kar so prinesli s seboj v kovčkih iz Češke. Zavila sva v gostilno in sedla za mizico ob steni. -Nasprotna stena je bila zrcalno opremljena po podobah in pohištvu. Za nasprotno mizo sta sedela dva moška, mlajši v belem, na prvi pogled domačin, starejši pa, ki je vplival nekoliko kmečko, je zbujal videz popotnega človeka, ki se je za trenutek tukaj Ustavil; klobuk mu je visel na desnem kolenu, suknjič pa je vrgel preko levega ramena. Га človek je pritegnil mojo pozornost nase Rasti zaradi tega, ker si nikakor nisem mo- Sel priti na jasno, kaj naj bi bil. Za leto •4,'arja je bil napravljen preveč nerodno, domačina se je obnašal preveč tuje. Njeg Pogled je bil hladen, toda zelo pazljiv, f V°H! je s pritajenim smehljajem. Zaslu s precejšnjo gotovostjo, da je razmet slab in nesposoben detektiv. Tudi Tig< 1 'T — moj sopotnik — ki se je, kakor j1,0 videti, takisto precej pazljivo bavi) j0**1 pojavom, mi je zamrmral čez mizo, a^.to najbrže kak »vohun« — »seveda preč 'inteligenten,* je moral pristaviti v svi »dani hudomušnosti. pl 'uploli smo se v pogovor — najprej o kai }јТ"п' Monte Vipera, odkoder sta se b: ])„, Pravkar vrnila — nato pa o turizmu гв tt'ucijh o tujcih in ugodnostih, ki'jih m (vprMn,lr‘ili Orebić turistu. Da sva imela Sovoriti, sva se s Tigrčkom do podre s n' zanimala za število hotelov in gosti Wiè'iT0'ISt>' 7 Orebiću in za cene, ki so Ge*''’0' Podatkov ni vedel dati nikakih kor^L" t Zn?ne<* ie Pokorno molčal k učenček — in opravičil se je s tem, < ni domačin, marveč da prihaja iz Beograda. Te svoje besede je opremil s pomembnim pogledom, midva s Tigrčkom sva se pa tudi sporazumela s pomembnim pogledom. O beograjskih političnih dogodkih in ? rekonstrukciji« vlade, ki sc je bila prav tiste dni izvršila — o vsem sem bil popolnoma nepoučen, ker sem bil daleč od vseh časopisov — je govoril s točnostjo in poučenostjo, ki jo je mogoče dobiti samo pri najbližjih virih. O vsem pa. je govoril s popolno malomarnostjo, kakor da je vse zgolj tehnična formalnost brez vsakršnega pomena in važnosti. Vsekakor je Dalmacija zelo hvaležna pokrajina za opazovanje političnega nerazpoložen ja; kdor potuje po naši obali, vidi dovolj in sliši dovolj, da si more ustvariti pravilno sodbo o stvarnem položaju v Dalmaciji in ostalem Primorju. Tak potnik se tudi ne bo čudil, da pošilja Beograd semkaj svoje ljudi, ki se gibljejo med narodom ... Med pogovorom je pristopil k mizi nasproti naju majhen mpžicelj z velikanskim klobukom, velikanskim nosom in velikaski-mi čevlji. Spomnil sem se, da je isti možic hušknil iz lokala v trenutku, ko sva bila midva stopila vanj; zdaj, ko se je vrnil, se je obnašal še bolj skrivnostno. »Detektiv« mu je pomignil, možek se je sklonil k njemu in oprl roko na mizo, da ga je vsega zakril. Ko mu je nekaj šepetal, sc je gladko obrita »detektivova «glava bleščala izza možicljevega krajca klobuka in ozke rane. Ko je bil skrivnosten razgovor končan, je »detektiv« glasno rekel: »Čuješ Ibro, tu su ti dva turista iz Slovenije, koji traže zgodan stan sa jeftinom opskrbom. Ajde s njima i nađi im nešto. Gospodar je novinar-reporter, koji reportira svome listu o utiscima s putovanja.« Ostrmel sem nad besedami in človekom, ki jih je s smehljajem govoril, in spogledal sem se s Tigrčkom. Spomnil sem se, da sem mu- bil poprej v pomenku odgovoril na vprašanje. kdo in kaj sem, da studiram v Pragi politiko in novinarstvo. Mož pa me je takoj napravil za dopisnika »svojega« lista in možu z velikanskim nosom toplo dopovedoval, da je treba takim l judem kar moči »iti na roko«, kamor pridejo, ker bi drugače svojemu listu neugodno poročali o kraju in prilikah, kjer sq mudijo. S težavo sva s Tigrčkom zadrževala smHfr ko sva plačevala in odhajala. Možic sc je že vneto sukal okrog naju in naju zagotavljal, da nama preskrbi »nešto prvoklasnog«. Molče sva ubogala in mu sledila, dasi nisva reflektirala prav na nobeno stvar, ki jo nama zdaj nameravajo preskrbeti, kajti najina nahrbtnika tičita skrita v grmovju ob orebiški plaži, in zadnji čas je že, da se vreva k njima in pogledava, kako in kaj je z njima. Možicelj pa se je spretno vrinil v najino sredo in ko smo hodili po cesti, nama je zgovorno začel pripovedovati, da je videl že ves svet razen Norveške, da je bil že šest in petdesetkrat v Ameriki ter da je bil prav pred nekaj dnevi nameraval vnovič odpotovati na Kitajsko, pa je prepozno dobil karto. Midva sva bila vzhičena, in ko je v glavnem končal pripovedovanje o svojih svetovnih potovanjih, nama je začel prijazno govoriti o tem, da prav dobro ve, kako je treba »ići u susret stranim putnicima, koji ne poznaju tuđih krajeva, osobito ako su učenjaci kao što ste vi«. — »Učenjaci« pa so se prikrito smehljali in se tiho zabavali nad veseljem, s katerim je možiček opravljal »detektivovo« naročilo. Ustavili smo se pred neko-staro, že razpadajočo hišo, kjer nama je možek velel počakati. Sam pa je izginil v mračnem,- ozkem dvorišču. Bila je že tema, iu ker je bil ta čas mlaj, nisva bila prav mnogo pri volji, da bi se še mudila tod, ker bi ponoči težko našla svoje nahrbtnike. Poleg tega sva bila oba motno skeptična glede tega, da bi nama možic res preskrbel kaj »prvoklasnog« — dasi nisva želela ne prvo — ne četrtorazrednih ugodnosti — kajti videti je bilo, da naju namerava speljati v kako zadušljivo, smrdečo luknjo. Z morja pa je vel že ves čas topel, slan veter, in v hipu sva se sporazumela in izginila v temo. Kako naju je potem možek iskal, če sc je hudo jezil, ali je bilo to od naju lepo ali grdo — o tem nisva razmišljala. Drugi dan sva se žc ob solnčnem vzhodu kopala, in s prvim jutranjim solncem sva se že zopet vračala v Orebić — plaža leži četrt ure iz mesta — da si nakupiva kruha in druge hrane. Nazaj grede naju ustavi na cesti skavtsko oblečen, približno osemindvajsetleten fant pšeničnih las in naju vpraša: »Sind Sie Deutscher?« »Sein, nein,« sva odgovorila oba hkrati, »iz Slovenije sva«. »Ali potujete s parnikom?« se je zanimal in bil takoj domač. »Ne, pešačiva po Dalmaciji, in če zmanjka trdnih tal pod nogami, stopiva tudi na jiar-nik. Cilja nimava, zato se nama preveč ne mudi naprej.« »Ah so,« je rekel in povedal, da. se bomo še videli, ker tudi on ostane še nekaj dni v Orebiću. Pohitel je za spremljevalcem, zagorelim in mišičastim, brez dvoma Dalmatincem, in kmalu sta izginila oba za ovinkom. Zvečer, ko sva na spodnjem koncu orebi-ške plaže lovila zadnje solnce, ki je že krvavelo od zahajanja, sva opazila od daleč, kako prihaja tujec proti nama. Težka obutev se mu je globoko udirala v mehak pesek. Prisedel je in pričel običajno »konverzacijo« ; kmalu je povedal, da je Holandec, rojen na Javi, kamor je prišel njegov oče, ki obhaja letos osemdesetletnico, pred šestdesetimi leti kot holandski kolonist. Da je ing. agronom, ki že nekaj let potuje po svetu. Mladi mož je sprva imponira!, in dva človeka, tako bridko navajena na banalno vsakdanjost b’cz vsakršnega dogajanja — izvzem ši te dneve na potovanju, ki pa se nama je zazdelo ta hip tako klavrno in malo-potezno! — sta bila vzhičena nad pripovedovanjem žilavega tujca. — »Tako daljno, tako eksotično!« je vzdihoval Tiger ček in zvesto poslušal: Leta in leta neprestano na potovanju, leta in leta vsak dan novi pogledi, nov svet. Del življenja ti mine na parnikih^ na poteh, po gozdovih in na planjavah, spiš na kamneju, po travi, — kjerkoli: pod zvezdami, po tesnih, vročih kajutah, sred vetra, sred mraza, — kjerkoli... Zdaj ima Holandec z Jave v načrtu Grčijo, in sicer na izreden, pustolovski način: z jadrnico. Midva sva strmela in zdelo se nama je, da poslušava njegovo govorjenje skozi sanje. Dejal je, da je v ta namen dobil v Splitu po naključju »primernega« dečka in kupil jadrnico, ki mu jo ta »mornar« upravlja. Po nekaj dneh odpotujeta iz Orobica naprej, naprej, vse do Grčije — z jadrnico! Marijan Fuchs. Nona cef&ev na Rakeku Rakek je bil pred prevratom tiha, le bližnji okolici znana vas, v svobodni Jugoslaviji se je pa naenkrat razmahnil v važno obmejno postajo z veliko trgovino in bučnim prometom. Pomnožilo se je tudi prebivalstvo, da Rakek šteje danes z naj bližjo okolico nad 2000 duš in je v njem živahnejše življenje, kakor v večini slovenskih mest. Še vedno ima pa novi, mestni Rakek le malo, skromno vaško cerkvico sv. Urha. Dolga je samo 14 m in le 5 m široka tako, da je v njej brez prezbiterija in brez prostora pod korom le toliko prostora, kakor v navadni stanovanjski sobi, namreč samo П0 kvadrat, metrov. Nad tako majčkeno cerkvico je pa zato zvonik velik in krepak ter skoraj bahat, kakor bi z njim hotela povedati, da bi rada zrasla. Potreba mnogo povečanega Rakeka je to tudi zahtevala iti jutri prično zabijati količke in s tem zidanje nove velike cerkve. Pročelje nove cerkve na Rakeku s starim stolpom, na levi pa pokrit vhod v vežo in zakristijo. Seveda je dosedanja ponižna cerkvica tudi samo cerkniška, podružnica, ki nima niti zakristije, da se je duhovnik moral obleči kar v cerkvi. Vendar so pa imeli v njej maše vsaj vsako nedeljo, a sedaj, ko bodo imeli lepo veliko cerkev, dobe tudi svojega župnika. Vse je lepo in dobro na Rakeku, ventar se pa tudi tam pozna kriza, da povsod. manjka denarja. Pa so šli Rakovča-ni k mojstru Plečniku in ga vprašali za svet. In mojster jih je potolažil, da arhitekt tudi z najmanjšimi sredstvi zna ustvarjati velike, božje službe dostojne prostore. Le tak arhitekt je tudi pravi umetnik. Vse načrte je napravil njegov asistent inž. arh. Janez Valentinčič skupno z mojstrom tako, da bodo Ra-kovčani za novo cerkev morali šteti le tako vsoto, ki b! z njo v Ljubljani postavili le srednjo vilo. Rakovčani so mislili, da bodo svojo staro cerkvico kar podrli, toda mojstru se je smilila. Pravi, da je tako slovenska in tako slovanska ter naša, da mora ostati. In res je obranil vso našo dušo te domače cerkvice ter novo cerkev naročil sezidati kar čez staro. Arhitekt inž. Valentinčič je. odlično rešil svojo nalogo, saj ga je mojster vendar izbral za svojega prvega pomočnika. Čez staro cerkev je poveznil novo kar počez, da lenta podolžni osi obeh cerkva pravokot--1,-i/aa na drugi. Velika vrata pod zvonikom stare cerkvice so sedaj stranska vrata novega ponosnega svetišča. Na južno stran Starc cerkve je položil večji del nove s prezbiterijem, na severno pa manjši del nove cerkve z glavnim vhodom in s stopniščem na kor. Notranjost nove cerkve bo dolga 28 m, a njena širina naravno odgovarja dolžini stare cerkve, ter zato meri 14 m V novi cerkvi L o s sedečimi prostora za nad tisoč vernikov! Stranske stene stare cerkvice so prebite m odstranjene v širini 6 m, torej za vso staro cerkev brez prezbiteri, a in prostora pod korom, in 3 m visoko, vendar bo pa od glavnega vhoda nove cerkve v« a si ara in novi cerkev popolnoma vidna. Značilna domača ljubkost stare pod ružni -e je ohranjena z vso spoštljivostjo in pieteto! S tem je umetnik dosegel poseben pcvdarck tradicije in spoštovanja reminiscenc ter spominov, da se bo ob vstopu v novo cerkev vsak starček lahko še spomnil, kako je bilo tisti sveti večer, ko je kot otrok v prvih hlačkah obstal, ko je prvič prestopil njen prag, zamaknjen v nebeško lepoto ... Na vzhodu južnega dela cerkve bo prizidana zakristija z vežo 'in pokritim vhodom, na zapadnem oglu prezbiterija pa do vrha segajoča niša. Višina notranjosti cerkve do slemena znaša 10.50 m, stena ob strani je pa visoka 6.50 m, stara cerkev je pa visoka 5 m. Višinska razlika obeli cerkva je ustvarila kor. ki , ga pokriva streha nove, cerkve. Strop stare cerkve nosi tla kora, ki tvori v novi cerkvi prav za prav nekak med sprednjim in zadnjim delom nove cerkve ležeči most ali emporo. Ta most bo omogočal sijajno cirkulacijo zraka, ker je kor odprt spredaj in zadaj, obenem ho pa cerkev seveda tudi se moderno ventilirana. Proti prezbiteriju ima kor balustrado, a proti glavnemu vhodu bo zid ograje okrašen najbrž s sgrafiti. Orgle so na koru računane ob strani, poleg tega so pa na stari cerkvi tudi stranski prostori in shrambe, da bo novo podstrešje popolnoma izrabljeno Veliko okroglo okno z ornamentalnim betonskim omrežjem nad glavnim vhodom in dve manjši stranski okni dajejo luč zadnjemu delu cerkve in koru, glavni novi del cerkve pred oltarjem je pa na vsaki strani razsvetljen s pasom 6 oken z betonskim krogovičjem. Strešna konstrukcija tvori obenem strop, vendar pa ne bo vidna, ker bo pokrita s kaseti-ranim opažem tudi že zaradi toplote. Že kasetirani strop sam bo deloval dekorativno, prav tako pa tudi ogrodje oken z malimi okroglimi odprtinami. Vso' konstrukcijo cerkve veže pod okni venec, ki opasuje in združuje tudi staro cerkev z novo v višini stare cerkve. V boljših časih bo ta venec povdarjen in poživljen s sgrafiti. Glavne dekorativne funkcije opravljajo štirje stebri, ki nosijo kor z balustrado, kakor bi na vsaki strani dva stražila staro svetišče. Seveda bodo tudi novi oltarji v okras. Edini oltarček stare cerkvice ostane, kjer stoji sedaj. V niši prezbiterija bo glavni oltar, ob njega straneh pa dva stranska, a še en oltar bo stal takoj na desni pri glavnem vhodu. Glavni oltar je računan z baldahinom na stebrih. Vso cerkev bodo v boljših časih arhitektonsko okra- sili s sgrafiti ali freskami. Nekaj posebnega je tudi prižnica, ki se dviga v prezbiteriju med glavnim in stranskim oltarjem ter je vidna po vsej cerkvi, obenem pa tvori stranice niše, kjer bo stal stranski oltar in je pomaknjena nazaj, da ne zakriva pogleda na glavni oltar. Vsa cerkev bo v glavnem iz domačega kamena, namreč vsa prednja stena in pa stranske stene do pod oken. Kamenite stene bodo neometane. Zvonik bodo samo očistili, vendar pa popolnoma ohrani svojo sedanjo obliko. Kot prehod od cerkve ljubljanske okolice na Kras je pa nad glavnim cerkvenim vhodom nadzidek z okencem. Nova cerkev na državni meji povdarja Kras in našo Notranjsko. Vodolioi prerez nove eerkve z vzidano staro cerkvico sv. Urha na sredi Nad obokom stare cerkve so tla proti prednji in zadnji strani nove cerkve odprtega kora, kjer zgoraj vidimo na levi vrata v shrambo za note, na sredi vrata v zvonik, na desni pa vrata na stopnice. Od stare cerkve na levo stebri in glavni del nove cerkve. Na sredi tega prostora konstruktivni obok, na levi strani prereza pa niša z velikim oltarjem in obhajilno mizo pred njim. Zgoraj pas oken, nad njim pa s kasetami opaženo ostrešje. Na desni strani obokane stare cerkve manjši prostor nove cerkve s stranskim oltarjem. Na njegovi levi strani vhod na kor, na desni pa vrata shrambe pod stopniščem. Tik teh vrat zid ki deli ta prestpr od vhodne veže, v njej pa vidimo desna stranska vrata in glavni vhod na pročelju, pred njim * stavek za kip. Na sredi nad slemenom je z dvema črtama naznačen zvonik, a nad glav-ejtroglo okno, nad njim pa za kraške eerkve značilen nadzidek z okencem. V četrtek je ljubljanski stavbenik д Matko Curk že podpisal pogodbo za težaška in zidarska dela. Največ bodo ; pomagali domačini in okoličani z lesom in kamenjem, predvsem pa seveda s tlako. Poročali smo že, kako mnogo je že navoženega materiala, žrtvovali so pa tudi za sedanje, razmere prav mnogo denarja. In še bodo radi pomagali s pripravljeno in odprto roko vsi tu in drugje rojeni Rakovčani, saj bo nova cerkev • Matere Božje v čast in ponos vsem!1 ' Umetnina bo, da jih bodo zavidali nešteti popotniki iz vlakov in avtomobilov ter že na meji občudovali našo gradbeno umetnost in kulturo. A. G. Gospodarstvo Lavai brani frank Francoska vlada je znižala plače javnih uradnikov do 10%, obremenila dohodke nad 80.000 frankov letno z davkom, ki te dohodke znižuje na polovico, dvignila je rentni davek na 25%. To so nekateri ukrepi, ki bolestno zadevajo vsakega posameznika, ki pa vendar ne posegajo posebno globoko v celotno gospodarsko strukturo. Žrtve, ki jih morajo doprinesti sedaj Fracozi na oltar svojih financ, niso neznosne, niso niti tako velike kot so jih morali doprinesti drugi narodi, med njimi tudi mi. Toda kdor se spominja, kakšne viharje so vzbujali v francoskem parlamentu dosti milejši varčevalni ukrepi, ta ve, da je sedaj prišla ura preizkušnje za potrpežljivost francoskega ljudstva. Pri sedanjih okolnostih, ko se francoska vlada nima bati neposrednega poraza v parlamentu, je obvladanje nezadovoljstva, ki je zavladalo zaradi finančnih ukrepov v gotovih krogih, predvsem med javnimi nameščenci, bolj stvar administracije in policije. Vladne akcije to nezadovoljstvo, pa naj se že pokaže v tej ali oni obliki, trenotno ne more ogrožati. Drugo pa je vprašanje, kakšne gospodarske učinke bodo imeli Lavatovi finančni ukrepi. Ce govori Lava! o nujnosti obraniti frank, je to le gesio, namenjeno širokim vrstam malih rentirjev, ki se boje za svoje premoženje. Dejansko pa ne gre za obrambo franka, temveč za obrambo francoskega narodnega gospodarstva sploh. Francoski državni proračuni že dolga leta niso uravnovešeni, m če je francoski državni dolg narastel v zadnjih petih letih od 260 na 340 milijard frankov, je to gotovo znak, da fracoske državne finance niso zdrave. Ali pa bo Lavai s svojimi ukrepi tud-dosegel ozdravitev franc. nar. gospodarstva? Dosedanje izkušnje ne dopuščajo veliko izgleda na uspeh. Lavai se je spustil na pot dosledne deflacije. Znižal je plače in skuša znižati cene. Znižal je z naredbo cene kruhu, električnemu toku in plinu, znižal je obresti in dohodke iz hipotek. Francoska banka je takoj znižala obrestno mero na ЗУс %. Toda ali se da pri zaseb-no-podjetniškem sistemu diktirati ves razvoj cen. Malo verjetno. Pri tem pa je vsa zasebno gospodarska aktivnost osnovana na upanju na dobiček. Ali je mogoče zahtevati od zasebnega podjetnika, da bi investiral in produciral za bodoče kupce, če se mora bati, da bo cena njegovemu blagu jutri padla. To so senčne strani deflacijske politike, s katerimi se bo morala francoska vlada še trdo boriti. Gospodarska obnova sveta in s tem posameznih držav je odvisna od mednarodnega •sodelovanja. Francoska vlada pa ža-libog v tem pogledu ni storila mnogo. Če bo Lavai s svojimi ukrepi obranil frank, ne pomeni to še, da je premagal kfižo franc. nar. gospodarstva. Ravnovesje državnega proračuna, doseženo za ceno znižanja kupne sile širokih ljudskih vrst, za ceno oslabitve zasebne podjetnosti z nasilnim znižanjem cen, lahko sicer začasno pomaga franc, državi. Trdna osnova za ozdravljenje gospodarstva in zdrav razv■ ••• Ission : razširjajte , »Glas naroda«- GLAS SLOVENSKIH OTROK - Melja, Л. VII. 1935.-Štev.3.; Segava irojica - vesela resnica (Mondo Fanciullo) To sliši lisica in z repom pomaha, Brezrepka kot strela urno odbeži, a Žolna osupla za ušesi se praska, Pretkanki tako za slovo govori: Lai nikdar nikoli bila ni nič prida in ni vsak neumen, kdor tepec se zdi, z lažjo pridobljeno, je vselej zgubljeno, kdor noče verjeti, ga samo izuči.« m.........„„n....................i................................"I,,,',,,,......"M.........I....................lili'.............""'"H....................................i................................................. Zanj ica Smo ianjice kakor mak, vrisk in smeh je naš korak, v nedra nagelj, srp v roke, z nami vedno pesem gre, pesem kot ta lepi čas. ko zlati se v polju klasi V zlatu njiva valovi, v sreči se iskre oči: Bog Oče, Sin in sv. Duh nam blagoslovi sveži kruh! »Ulili,..............»....■"lili.............................................................................................1.....lili.»"11""............................ L Botra lisica, od nekdaj Pretkanka, bi rada priboljška za stare moči, iskala je dolgo po logu in hosti, a kar jo kje sreča, brž v beg se spusti. V tej stiski potoži popotnici Žolni: »Posestrima mila, joj, to je hudo-Do smrti sem trudna in lačna in bolna, prav kmalu zagrebeš me v črno zemljo.« In Žolni zasmili se botra Pretkanka, tri solze potoči in vsa zdrhti: »Nikar ne obupaj, nemara nazadnje se vendar še kakšno zdravilo dobi.« »Nikljer ni več zame nobene rešitve,« zajavka lisica in zlekne se vznak. In Žolna posestrima bridko zajoče in k zajklji usmeri otožni korak. II. Pripravila tetka Brezrepka kosilo, dve redkvici si je za zdrave zobe. Ko Žolno zagleda, od groze nenadne Brezrepka ušesa pokonci napne. Tu Žolna popotnica grenko zaplaka: »Oh žalost na žalost, le kaj bo sedaj! Botro Pretkanko nam smrt je pobrala, nikoli več v gozd sem ne bo je nazaj—« Z drobno ročico otrla Brezrepka si dve je solzici in prasnila v smeh: »Kako sem vesela! Zaplešiva, strina!« A Žolna: »Zdaj plesati bilo bi greh! Poslušajte, tetka, kako se spodobi! Na pot se k Pretkanki podajva obe, jo bova kropili in Bòga prosili, da oprosti ji Vse njene dolge—* III. Res gresta Brezrepka in Žolna po poti in prideta k mrtvi Pretkanki domov, a zajklja ponižno se brani med vrati: »Prelep je za mene bogati ta krov—* In Žolna vzdihuje in prosi in vabi, Brezrepka pa kakor pribita stoji: »Sem slišala večkrat, da z mrtvimi zmeraj goditi se morajo čudne reči. Če hoče Pretkanka, da srečno prispela res kmalu odrešena v lepši bo raj, naj z repom pomaha, sicer za pokoro hoditi bo morala vedno nazaj.« Danilo Gorinšek: Mrak, mrak z zanjko okrog hiš se plazi, — pa če kje otroka spazi — v zanjko gre mu vsak. Mrak Mrak, mrak iz početka je krilatec, a krilatec brž je škratec, če gre v zanjko otrok tak. Mrak, mrak» kdor na cesti se igra še, mrak ga v črno malho zbaše, v luknjo ž njim gre vsak. Anton Škrbec: St.: Legenda Ko sta še gospod in sveti Peter hodila po svetu, sta dospela nekega večera do kmečke hiše. Potrkala sta na dver in poprosila za prendčišče. Odprli so jima, ju prijazno sprejeli in dobro pogostili. »Jejta in pijta, kolikor vaju je volja«, je dejala gospodinja. Gospod pa je vprašal : »Dejte, ljuba žena, kako pa kaj kaže žetev?« In kmetica je odgovorila : »I, hvala večnemu Bogu, dobro smo preskrbljeni, če nam letos prizanese s točo, tedaj nam bo morebiti še toliko ostalo, da bomo lahko dali sina edinca v mestne šole, kakor si to tako od srca želi.« Ko kreneta naslednjega jutra oba popotnika naprej, se mahoma stemni nebo, iz oblaka švigne strela, udari grom in začne padati debela toča. Vse zelenje daleč naokoli je hipoma pokončano. »Gospod«, zakliče tedaj sveti Peter, »Gospod, ali je to zahvala revnim ljudem, ki so nama tako ljubeznivo postregli?« »Molči, Peter! Bog že ve, kaj stori«, je odvrnil Gospod. »Vse se zgodi samo v dobro ljudem, če bi imel ta mladenič denarja, da bi šel v mestne šole, bi se tam popolnoma pokvaril. Iz njega bi nastal navaden pridanič in njegova duša: bi se pogubila. Tako bo pa sedaj ostal doma, kjer bo sicer reven kmet, vendar pa plemenit človek in dober kristijan.« Dimlel, dunde! — Dindel, dundel, cvekov sin, kod si hodil, potepin?— »Tam v Podkraju sem zvonil.« — Kaj si pa za to dobil? — »Kilavo dobil sem piiče.« — Kje pa imaS tisto pišče?— »Vteklo mi je pod ognjišče.« — Kje je to ognjišče?— »Voda ga je vzela.« — Kje je tista voda?— »Kravica jo je izpila.« — Kje je tista kravica?— »Sekirica jo je ubila.« — Dindel, dundel, cvekov sin. nisi vreden pet luščin: Dela si se zmeraj bal, boš pa s krošnjo potoval. Mlade dni si lenuhačil, baš na stare — siromačil.— »Dindel, dundel, joj me, joj, sama žalost gre z menoj: Mlad sem vdajal se norostim, star se moram vsem bridkostim.-llli'1'ИЦ Danilo Gorinšek: Zvon v nedelgo Bim-bam, v božji hram, Bog ti nudi sreče tam. Kdor zajame za ves teden, ni nesrečen več več nobeden. Vsakomur je dobro tam, bim-bam, v božji hram. Domov . . . Svjatoslav: Čevljarček z zvezdami . »Za nas jih ni treba, prižgali smo gradove in nam svetijo v. timi. čemu bi lovili zvezde, skujale so se in nam niso hotele sijati, ko bi bilo najbolj treba, naj še zdaj ostanejo, kjer so. Na nebo bomo postavili žaromete in bo spet svetio. Igraj, godec!« Petrinček je igral, premišljeval, kdaj so se ljudje tako izpremenili in kam so odšle zvezde. To se ve, da mora za njimi. Težka bo pot, požgani gradovi ga bodo metili. Pritajen strah mu je stiskal srce ljudje pa, ki je šel z njimi, so se smejali in peli, peli. Pa Bogataj? Saj res! »Kaj pa je z Bogatajem?« je mimogrede dejal tovarišu, s katerim sta korakala »Menda je ušel. Grofje imajo posebno srečo. Pa že pride tudi on na vrsto,« j,e rekel tovariš in pel tisto strašno : »Burja v grapah in gorah, čez nebo je meč razpet, z nami ogenj, z nami strah — nova pravda gre čez svet!« Petrinček je skušal spremljati, a se mu je melodija mešala, nazadnje je zaklel in utihnil. »Igraj godec!« so zakričali nadenj. »Ne morem več!« je rekel osorno. Nezaupno so ga pogledali in eden je pripomnil: »Nemara se ti zdi škoda grofa Bogataja?« »Kaj še!« je zamrmral godec. »Truden sem.« »Saj je res vroče,« so priznali. Pod večerom so se ustavili pri gozdu kraj ceste. Polegli so v zeleno travo in Petrinček je začel premišljevati, kako bi jo pobral. Bog ve, kam so se napotili in moral bo z njimi. Poleg tega se še norčujejo iz zvezd. »Vso noč bom moral potovati. Zvezde so se obrnile na jutrno stran, preden jih bom dohitel, bodo že daleč za gorami.« Ko pa je utrujena vojska zaspala, je stisnil harmoniko pod pazduho in se previdno ukradel mimo straž. Hitel je kot bi mu gorelo za petami in ko se je zdanilo, je bil že daleč, daleč... Med potjo se je čudil, ko so ga ljudje izpraševali: »Ali ste videli vojsko, godec? Daj povej, kako je!« Ljudje so se izpremenili. Ponižnost je umrla in bojazen z njo. Otroci so šli za njim daleč iz vasi in ga priganjali, naj jim zapoje in zaigra. Pa ko je raztegnil harmoniko, so bili nezadovoljni, rekli so, da to ni prava pesem, jezni so se vrnili v vas, godec je pa izmučen nadaljeval pot. Tu in tam so ga ustavljale straže. Vsa zemlja je bila v ognju, ljudje so se pripravljali na nekaj velikega, obrazi so ji mgoreli od navdušenja in ves čas so gledali po cesti in čakali. Petrinček se je oddahnil, sedel za trenutek in vpra- ša,l: »Ali ste videli mogoče zvezde, take prave zvezde, ki jih je Bogataj pregnal z neba?« Stražniki so malo pomislili pa so razložili, da prav natančno ne vedo, toliko ljudi gre vsak dan mimo, posebno zdaj, ko je vstala nova pravda, sami tuji obrazi so, ni se jih mogoče zapomniti. Toda ondan so menda šle, vsaj zdi se jim, prav daleč ne morejo biti, ker ne znajo hoditi kot se spodobi in so hudo počasne. Ko je to zvedel, ga je obšlo upanje, da jih bo kmalu dohitel, zahvalil se je za prijaznost, oprtal harmoniko ter šel, koder je šla široka cesta. Hodil je in hodil, svet se je izpremi-njal, prišel je v take kraje, kjer niso vedeli za grofa Bogataja ne za vojsko tam za gorami, temveč so živeli kakor živijo dandanes ljudje, malo z rokami, malo z glavo, nekateri kar tjavendan, nekateri pa brez vsega. »Pa sva se spet srečala s stisko,« je vzdihnil godec, »Bog pomagaj, mislil sem že, da se ne bova nikoli več videla!« Pred njim se je razgrnilo mesto, veliko in gosposko, kakor so sploh mesta. Nekaj ga je presunilo in čutil je, da bo v tem mestu našel izgubljene zvezde. Zavil je v mestu v prvo krčmo, plačal pijačo in večerjo in vprašal po novicah. (Dalje.) Razgovor ’ z malim Tomom Zagreb, v juliju. V Zagrebu vzbuja pozornost dvanajstletni Tomo Kolarič iz Orahovice v Savski banovini. Ubogi fantek je brez obeh rok, vendar je z neverjetno vztrajnostjo dosegel tako spretnost, posebno v pisavi z nogo, da ga vsi občudujejo. Obiskal sem ga in se z njim pomenkoval. >'Saj sem vedel, Tomo, da bom videl takega junaka, zato pa sem te prišel obiskat. Ali te mnogi tako obiščejo, Tomo?« Tomo se takoj opogumi in kmalu sva sklenila pravo prijateljstvo. »Da, gospod,« mi odgovori, »mnogo ljudi se zanima zame. Nekoč me je obiskal celo gospod s cilindrom«. »Pa kaj te vprašujejo?« »Skoraj vsi enako: Če sem kaj žalosten, ker nimam rok,« odvrne Tomo. Opazil sem, da se je deček nekam zamislil. Pa kaj bi bil žalosten, Tomo, saj sem slišal, da lepše pišeš z nogo kot drugi z roko.« Tomo se takoj potolaži. Na tleh pri nogah leži pisanka. Pogledam jo ter ga vprašam: »Kdo pa te je učil pisati, da tako krasno pišeš?« »Gospod učitelj mi je pokazal, sam pa sem potem pisal in pisal,« se pogumno odreže. Povem pa, da nisem kar tako verjel, če on res tako lepo piše; zato sem ga prosil, če bi kaj napisal. Povedal sem mu, da sem .strašno čuden človek, ki ne veruje, dokler ne vidi. »Kako pa se pišete, gospod?« me vpraša. Povem mu svoje ime. Tedaj pa, gromska ■ strela, poslušajte: zagrabi s prsti na desni nogi svinčnik in napiše moje ime. Pa kako! A am že zaupam, pa ne smete dalje praviti, da niti jaz sam ne napišem svojega imena tako lepo. »Ti Tomo moj, ti si pa res fant od fare. Ali si hodil kaj v šolo?« »Seveda sem. Štiri leta. Imam štiri razrede osnovne šole, kot drugi zdravi učenci. Brez rok pa sem že od rojstva.« Ali sem ga pogledal!"Bil pa sem zopet radoveden, kar je moja stara lastnost: »Kaj pa se boš sedaj učil, Tomo?« »Poskušal se bom učiti goslati in, če bo šlo, tudi risati.« Tu pa sem žal moral prekiniti razgovor, ker so prihajali drugi ljudje, ki so hoteli videti malega junaka. Res pravi junak je to. Pokazal je nam še, kako se zna lepo počesati, kako pije vodo, kako riše in druge spretnosti. In vse to dela samo z nogami. Morda se kdodzmed vas uči goslati; ta bo vedel, kako težka stvar je goslanje. Sedaj pa si zamislite malega Toma, ki se hoče učiti goslati z nogami! Koliko strahovitega truda bo treba, preden doseže uspeh, ki mu ga vsi iz srca privoščimo! Ko sem se poslovil, sem mu zaupal, da bom tudi 'drugim povedal, kako hraber in priden fantek je Tomo. Da bi ga videli, kako je bil vesel ! Vse mlade čitatelje prisrčno pozdravlja prijatelj iz Zagreba. 11Ш1Ш11 Iz morskih globin j . 1 - • * Povesi o kralju Hudovanu Po prastari navadi mora novoporočeni kralj dati svoji nevesti ob poroki kako imenitno darilo. Tudi jaz ne smem opustiti te stare šege, zato hočem dati svoji krasni nevesti Zori darilo, ki bo vredno mojega slavnega imena. Daleč odtod na drugem bregu prostranega jezera živi zloglasni velikan s tremi glavami. To je najnevarnejši sovražnik moje kraljevske hiše in moje lepe kraljevine. Glavo tega zopernika sem sklenil dati svoji nevesti za poročno darilo. Ali si pripravljen tvegati svoje življenje za kralja ter mu prinesti glavo njegovega najhujšega sovražnika? Močan si ko medved in lahko se ti bo meriti z Brdavsom.« »štejem si v skromno dolžnost storiti vse, kar bi moglo biti v prid mojemu ljubljenemu kralju in slavni kraljevski hiši,« je odvrnil Sveto vid odkrito. »Pa dobro pazi, da mu odsekaš srednjo glavo,« je dejal kralj. »Za dokaz pa mi prinesi njegov zob. Nagrada ne bo izostala.« S veto vid se je globoko poklonil in odšel. Kralj se je zadovoljno namuznil in se po dolgih letih prvikrat od srca zasmejal. Zasnovani načrt se mu bo nedvomno sijajno obnesel. Fant se bo ujel v nastavljeno zanko in izgubil glavo, kakor jo je izgubilo že toliko drugih. Njegova mati pa bo tako kmalu umrla, saj mora biti že priletna, pa bo tako rešen svojih neljubih sorodnikov, ki bi mogla sicer še priti na njegov prestol. A če Svetovid Brdavsa premaga in ubije, bo pa še bolje zanj. V tem primeru bo rešen uroka in se bo mogel poročiti in 'obiti sina in naslednika. Seveda Hu-''ta bitakle kmečki teleban premagal tro- .-a n tega ni pričakoval niti od daleč. ;xavega velikana ... Nemogoče ... In Brdavs na drugem breg ujezera je bil res grozanski nestvor! Imel je tri glave na enem trupu. Glave mu pa niso bile poarsle z lasmi, namesto teh so se mu zvijali po črepinji nešteti ostudni martinčki, ki so besno sikali na vse strina stojo strupeno slino... V ustih je imel ostre čokate zobe kakor ne-resec, truplo pa mu je bilo čez in čez pokrito z grdimi svetlimi luskami. Baje je bil tudi neranljiv in ni ga Mio mogoče zadeti v živo ne z mečem ne s sulico. Samo nekje na vratu je imel občutljivo mesto, za katero pa ni nihče vedel. Naj hujše pa je bilo to, da je vsakdo, kdor mu je pogledal v obraz, na mah okamenel. Svetovid je bil že marsikaj slišal o tem gnusnem nestvoru in prav nič ni upal, da ga bo premagal. Kljub temu pa je hotel ustreči kraljevi želji. Mrzel znoj ga je polival ob misli, da bo moril zapustiti svojo staro mater, kateri je bil edina opora na njena stara leta, pa da bi se utegnil spremeniti celo v hladan, mrtev kamen, žalostno in malodušno je vzel svoj ščit, si opasal meč in se napotil zdoma. V gozdu je sédel na tla in solze so se mu udrle. Zdajci je zaslišal za svojim hrbtom nepoznan glas. »Zakaj pa se jočeš, Svetovid?« Fant je dvignil glavo in se ozrl. Tik za njim je stal slok, živahen človek s kratkim suknjičem na plečih in nekakšno nenavadno čepico na glavi. Ob boku mu je visel dolg raven meč. Tujec je bil videti na vso moč prikupen, okreten in dobrosrčen. Sveto vidu je odleglo, kakor hitro ga je zagledal. (Dalje.) IIIHIHIIl Cvekov sin Ljuba moja deca Zadnjič bi bila rada vsaj nekaterim napisala kaj malega v odgovor, pa so mi rekli v tiskarni, naj pišem kar na steno, ker da v listu ni več prostora. Tega seveda nisem mogla, zato sem si pa za danes izgovorila toliko prostora, da se lahko kaj pomenim z vami. Boža ponikvar! Tvoja rešitev »Kmečke tekme« je bila pravilna in tudi pripombe so mi prav ugajale. Čeprav jih nisem mogla objaviti, se Ti priporočam, da se mi zopet kmalu oglasiš. — Ciko Ponikvar! Kako mi je bil všeč 'Tvoj spis o živalih,, vidiš, ako prečitaš oddelek, komu so določene nagrade. Upam, da boš knjige vesel in da mi boš kmalu kaj sporočil, kako preživljaš počitnice. — Verk Miloš! Zadnjič Ti nisem utegnila odgovoriti, zato Ti pa danes pošiljam pozdrav v obliki malega darilca. Piši mi, če si sliko prejel in kako se kaj imaš zdaj o počitnicah. — Babič Nada (Bučka pri Krškem)! Kav si mi pred časom poslala rešitev ugank, so bile po večini vse dobro pogojene. Tudi,besedilo k slikam je bilo zabavno. Kako pa kaj sedaj? Ali že greš letos kaj med žanjice? Močno sem radovedna in komaj čakam, kdaj mi boš spet pisala. — Ivica Ocvirk (Sv. Jurij ob Taboru)! Danes je žreb Tebi prisodil nagrado, ker si mi tako imenitno opisala Vaš tramvaj in tičke, ki so pokukale na ta božji svet. Sestrici pa povej, (toda res prav na uho) da pride tudi ona kmalu nä vrsto. Oglasita se mi med tem obe! . Vse skupaj; iskreno pozdravlja teta Meta. 11ИЦ11111 Marijana Željeznova-Kokalj: Hagajivba Prvi krajec — policajce, žčip — resen kip, zadnji krajec — uren zajec, v ki beži več noči, dokler spet ne pricoklja prvi krajec vrh neba, llIHliilil Mali pri ieii -Draga teta Meta! Najprej se Ti prisrčno zahvalim za poslana darila. Nisem pričakovala tako krasnega darila, pripetila pa se je taka nezgoda: Šatula je počila na pokrovu, poštarji so premalo previdni. Pošiljam Ti tudi bèsedilo za slike brez besed. S. K. Mengeš in S. K. Radomlje so brcali žogo na megeškem igrišču, toda bilo je sla'bo in imeli so le dva navdušena gledalca, to sta bila g. Kosmač in gospa Kosmačeva. Pričela se je tekma. V začetku je šlo dobro in žoga ni letela izven igrišča, to- da proti koncu so se igralci utrudili in žoga je večkrat zletela izven igrišča ali v aut«, naenkrat pa prileti ravno g. Kosmaču pod nogo. On sune v mislih žogo, v resnici svojo soprogo presenečenemu športašu v naročje, športaš je držal v naročju od strahu nezavestno gospo Kosmačevo, gospod Kosmač pa njemu nad vse ljubo žogo. Prejmi iskren pozdravček na rokavček od Hilde Funtek, Mengeš. Draga Hilda! Ti smola vendar, da je morala Tvoje darilce preganjati taka nezgoda. Upam pa, da se ni preveč poškodvalo. K slikam si pa res dobro povedala. Ali si morda tudi sama prijateljica kakega sporta? Ko sem bila jaz v mladih letih, sem močno gorela za plavanje. Zdaj sem pa že preokorna za to. Gledam pa še rada športne prireditve in prav sladko zadremljem zraven. Veš, to zaupam samo Tebi, drugim pa nikar ne pravi, da ne bo preveč smeha na mojo kožo. Saj se vselej zbudim, kadar začno na kaki tekmi le preveč ploskati ali pa — žvižgati. Zdaj moram pa res nehati, da se mi ne boš še Ti smejala. Potem bi morala zardeti in bi mi bilo nerodno, ker imam že čisto sive lase. Kmalu se spet oglasi Ti prijazno kliče teta Meta. Nagrade je žreb določil takole: Ciko Ponikvar iz Ljubljane prejme knjigo Razori, list za odraslo mladino, 3. letnik: Verk Miloš iz Sv. Križa pri Rogaški Slatini dobi sliko H i š n i blagoslov (po izvirniku slovenskega slikarja M. Gasparija); Babič Nada z Bučke pri Krškem prejme slikanico Mlada greda, Ivica Ocvirk iz Sv. Jurija ob Taboru knjigo Kralj zlate reke, Lojze Zaplotnik iz Trbovelj pa knjigo Potovanje po Zvezdi večernici. Vsem želi obilo zabave teta Meta. Cugie oiroci! Z današnjim dnem zaključujem tekmovanje v spisu ZAKAJ LJUBIM ŽIVALI. Preglejte vse številke, v katerih so objavljeni vaši spisi na to vprašanje, pa mi hitro sporočite, kateri spis vam najbolj ugaja. Za tistega, ki prejme največ glasov, pošljem posebej lepo nagrado. Vaša teta Meta. iiingiiiii Rešitev ZLOGOVNICE (iz .8. štev.): 1. Pero 2. omara 3. ladja 4. noir 5. inventar 6. Lazar 7. orkan 8. Nairobi 9. copate 10. Ines. Polni lonci radi vzkipel Delo mladih role Uspela rizba z letošnje razstave učen cev(enk) meščanskih šol v Ljubljani. "IIIIIIII............ Ziogovnica i................................ 3, 4. 6. • 8....................................... . 9.....................................v 10. ........................................ Vrisk - ay - zli - za - ro - o - li - ko -di j - i - ja - list - la - grl - man - krt -zon - li - ri - o - koš - ton. 1. Žival 2. oblika kisika 3. cvetlica 4. kem. element 5. domàf-a žival 6. m. ime 7. pesnitev 8. amer. medved 9. del rastline 10. veža 11. izraz veselja. Ako čitaš prve in tretje črke navzdol, dobiš znan pregovor! Za pravilno rešitev je določenih več lepih knjižnih nagrad. Na svidenje v nedeljo! _____ ______ Teta Meta.