Leto LXXn.. št. 282 Ljubljana, sreda 13. decembra 1939 Gena Din 1.— SIOIENS Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petil vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst k Din 3. večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljev* ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 in 31-2« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10351. skva odklonila mirovni poziv Društvo narodov je prejelo po preteku določenega roka negativni odgovor sovjetov - Ako bodo v ženevi obsodili sovjete kot napadalce in lih izključili ter dovolili članicam Društva narodov, da nudije Finski individualno pomoč bo sovjetska vlada, ki že sedaj ne vodi politike mednarcđnetva na rodov Razlog?, na katere se sklicuje Molotov so: 1 da sovjetska Rusija prizna samo eno vlado, in to vlado, ki jc bila pod imenom »ljudske vlade« imenovana drug' dan po invaziji v neki finski vasi in 2. da je Poljska še vedno zastopana v svetu Društva narodov Molotov smatra isto tako za izzivanje, da je t;iini*tvo DN «n(oh vzelo v razpravo apel finskega delegat* dr. Rudolfa Holstiia anes odločilni sklepi Južnoameriške države za izključitev sovjetov iz Društva narodov — Za nagel sprejem resolucije glede na sovjetsko finski spor Ženeva, 13. dec. s. {Associated Press) Plenum Društva narodov se sestane na sejo danes dopoldne ob 10.. da vzame predvsem na znanje poročilo odbora ki proučuje sovjetsko-fin.-k i spor. Čeprav vsebina poročila, ki ga ie odbor sestavil na plenum. Se ni objavljena izjavliajo v debro poučenih krogih, da porodilo označuje in obsoja sovjetsko Rasijo kot napadalca, sicer pa ne predlaga nobenih konkretnih ukrepov proti sovjetski Rusiji, temveč prepušča sklepanje o tem popolnoma plenumu Društva narodov. Za današnjo sejo plenuma se je že prijavil k besedi argentinski delegat. Kakor znano, je argentinska vlada takoj po sovjetskem napadu na Finsko stavila Društvu narodov predlog, da se Sovjetska Rusija i/J^ljuči !z Društva narodov Brez dvoma bo na današnji seji argentinski deleeat I ta predlog ponovil in utemeljil Kakor ie 1 bilo mogoče sinoči izvedeti ie sedaj končno veljavno večina južnoameriških držat za izključitev sovjetske Rusije. Tudi uru-svajski delegat se izjavlja za izključitev Nasprotno so sinoči izjavljali v sovjetskih diplomatskih krogih v Ženevi, da bo sovjetska Rusija prekinila dplomatske odnosa je z Anglijo in Francijo, če bosta ti podpirali predlog o isključenju, isto tako Pa z vsemi onimi državami, ki bodo sa predlog iz lastne volje glasovale. Sicer se ne zdi verjetno da bi bil predlog o izključenju sovjetske Rusije sprejet z vsemi glasovi, kar ie potrebno, da postane polnomočen Vsekakor bo Društvo narodov najbrže sprejelo ostro obsodbo postopanje sovjetske Rusije V tem primeru pa računajo, da bo sovjetska Rusija sledila zgledom Japonske Nemčije in Italije ter iz Društva narodov izstopila Ženeva 13 dec. e Na današnji plenarni seji bo argentinski delegat predložil termalni predlog za izključitev sovjetske Rusije iz Društva narodov Po dosedanjih informacijah nai b; bila razprava ko.ikor mogoče kratka nakar bodo zahtevali na-sprejem resoluc:ie ki nai bi vsebovala naslednje točke: 1 Obsodbo sovjetske Rusije /.aradi na-ada na Finsko. 2 Ugotovitev napada in podporo Pinsk Olede teca sodijo, da bo ta podpora prostovoljna in posamezna, ne pa kolektivna Na. podlag; predloga angleškega delegata 'M'p7-ja. ki je lani zastopal mnenje, da se glede na zlom politike kolektivne varnost: sprejme sistem samostojne in prostovoljne podpore za vsakegn člana, bo skupščina zahtevala od vsakega posameznega člana, da po svojih sredstvih priskoči na pomoč Finski. 3 Izključitev sovjetske Rusije iz Društva narodov Zavezniško orožje za Finsko Ženeva. Ul de«, i. (Associated PresSt Pričakujejo, da bosta takoj ko sprejme Društvo narodov primerno resolucijo proti sovjetski Rusiji, Anglija in Francija pričeli pošiljati Finski orožje in vojni material. Mnoge južnoameriške države pa nameravajo poslati Finski petrolej in živila V Moskvi so bili presenečeni ženeva. 13- decembra Dejstvo, cia ie ta-koimenovanl posebni odbor Društva narodov poslal brzojavko sovjetski vladi, se ie včeraj komentiralo na vse mogoče načine, v glavnem pa so smatrali, da ta brzojavka ne more imeti nobenega pozitivnega »-ezultata V vseh krogih je prevladovala prepričanje, da bo sovjetska Rusija nadaljevala svojo imperialistično politiko, kakor jo je začela V sovjetskih novinarskih krogih v 2e nevi, kjer je tudi neki komisar ki ie podtajnik Društva narodov imajo vtis. da so v Moskvi precej presenečeni zaradi tega ker ie v posebnem odboru za proučeva- nje finsko-sovjetskega spora med 15 člani 9 držav, ki nimajo nobenih diplomatskih stikov s sovjetsko Rusijo zlasti pa tudi to da je predsednik teea odbora predstavnik Portugalske, torei države ki io smatra sovjetska Rusija za najboli so-v razno Ameriška sodba UPashington. 13. dec s (Havas) V ameriških vladnih krofih pripominjajo k negativnemu odgovoru sovjetske vlade na apel Društva narodov, da je sedai popotno ma jasno, da ie sovjetska Rusija preneha-''a voditi politika mednntndnef*a sodelova nja. kt /o je vodifa pod zunanjim ministre^ / i t v: novim IVash'nston. 13. dec A A. (Havas) Smatra sc. da je sovjetska odklonitev amen-ikega posredovanja glede ureditve finsko-sovjetskega spora podkrepila tezo on:h. ki so za prekinitev diplomatskih odnosajev med Zedinjcnim; državami in sovjetsko Kusijo. Nemško mnenje ft« rim. 13 decomr.ra. e. Dasi nemški listi posvečajo zelo malo pozornosti sestanku Društva narodov, so se včeraj venuar obtiirno razpisali o tem, zlasti pa o pisanju italijanskega t;ska glede na definitivni izstop Italije t/ Društva narodov. Iz tcjgra se vidi. da teJfl nem&ki tisk na ta nu-•;in poudarit: popolno soglasje Italije m Nemčije o Društvi narodov. Glede včerajšnje seje pa na pristojnih mestih izražajr. dvom. da bi mogli siklepi Društva naroaov koristit! za likvidacijo »ovjetsko-f nsKega «pora. Smatrajoč Društvo narodov kc* nekako notranje združenje držav, brez kakršnegakoli vpliva na zunanjo situacijo, poudarjajo, da je Ženevska institucija izgubila vsak pomen in da je postala tudi kompromitujoča sa vsako nevtralno državo ki aktivno sodeluje v njej. Kot dokaz, da se to čuti v mnogih drug h državah, navajajo, da so se vcera1 slišali g-ovori samo predstavnikov zainteresiranih strani, ne pa. tudi izjave predstavnikov kake nezainteresirane države, ddavmč eniatx rdgovc umlhwy Z SOVJETSKI NAPAD NA VSEJ FRONTI Poldrag milijon sovjetskih vojakov In looo letal napada malega, toda junaškega nasprotnika — Ljute borbe na vsej črti — Finci se hrabro Stockholm. 13. dec. & (Exchange Tele-graph) Po poročilih iz nevtralnih virov, kakor tudi iz sovjetskih in finskih vojnih poročil je razvidno, da so sovjetske čete na vsej sovjetsko-finski fronti prešle v napad. Finsko vojno poročilo sicer pravi da so bili sovjetski napadi v Karelijski zemeljski ožini odbiti z velikimi izgubami za sovjete, o bojih v Kareliji pa omenja samo, da je v teku velika bitka v kateri so imele sovjetske čete težke izgube Po nevtralnih poroč lih so sovjetske čete znatno napredovale, no sovjetskem vojnem poročilu pa stoje na nekaterih točkah že nad 90 km zapadno od meje Finsko letalstvo je včeraj zopet bombardiralo glavno sovjetsko železniško progo južno od Murmanska ter lo baje razrušilo v dolini več kilometrov Sovjetska vojska, ki operira na Finskem, Šteje po nevtralnih cenitvah poldrag milijon mož. Sovjeti so poslali nadalje v boj okeli 1000 vojnih letal. Stockholm 13 dec. s. (Reuter) Prodor sovjetske vojske proti Botniškemu zalivu je najnevarnejši iz severno^apadnih smeri, zlasti po padcu mesta Sala Tu groze sovjetrke čete. da presekajo železniško pro?o. ki teče iz mesta Tornea proti severovzhodu. Po finskih poročilih sovjetsko prodiranje pri Soumusalmiu ni tako nevarno. Finsko vojno poročilo Helsinki, 13. dec AA (Reuter) Včerajšnje uradno poročilo finskega vrhovnega poveljništva se glasi: Na Karelijski ožini so bile včeraj berbe na vsej črti. Posebno ostre borbe so se vodile pri vasi Muole. kjer Je so vratnik izvršil več napadov. Napadi so bili odbiti. Sovražnik je pustil ob naši bojni črti na stotine mrtvih. Več sovražnih tankov Je bilo uničenih. Na vzhodnem bojišču Je sovražnik izvršil več poizkusov prodreti —-ie črte. Pri Tolkari jc bila velika bitka. Naše čete so zaplenile 27 težkih strojnic, 29 lahkih strojnic in 13 strojnih pušk ter drnf vojni material. V tej bitki so bili uničeni trije bataljoni sovražne pehote ter vež tankov Sovražnik Je poskusil izvršiti e Pri Limoli, toda tudi ta napad Je bil odbit. Na severnem delu vzhodnega bojišča se borbe nadaljujejo. Helsinki. 13 decembra AA (Reuter) Sovražna letala so včerai brez uspeha bombardirala Hinnsalmi in še nekatere otoke v Finskem zalivu Finske letalske sile so izvršile več izvidnišk;b poletov ter b m-ba rdi rale sovražne crte Na sovjetske čete so streljale s strojnimi puškami Sovjetsko vojno poročilo London, 13 dec AA (Reuter) Sovjetsko poveljništvo ie sporočilo snoči no radu da sovjetske čete nadaljujejo napredovanje na vsem bojišču Na sektorju Uhta so sovjetske čete zasedle neko vas 92 km zapadno od meje. StrateSki tunik finske vojske Curili. 13. dec a Poročevalec »Neue Zurcher Zeitung« iz Stockholma poroča, da namerava finska vojska izvršiti strateški umik na črto železniške proge Nunnes-Uleaborg. Od tam pa namerava potem podvzeti protiofenzivo Morala fn?kh vojakov je izvrstna, ter so finski vojaški krogi prepričani, da bodo v boju proti sovjetom uspeli Evakuacija BMfcMi otrok na Švedsko Helsinki, 13. dec s. (Havas) Včeraj sta dospela v Helsinke bivši švedski zunanji minister Sandler in njegova soproga. Gospa Sendler ie izjavila, da je priša organizirat evakuacijo finskih otrok na Švedsko. Kraj in čas odhoda evakuacijskih transportov pa ne bo objavljen. 5000 švedskih dodbin se je stavilo prostovoljno na razpolago, da sprejme finske otroke v svoje domove. Nemčija proti Finski London, 13. dee s. (Exchange Telegraph) Kakor poročajo iz nevtralnih držav, ae pričele nemške oblasti ovirati prevoz vojnega in dragega materiala sa Finsko. Prve dni nemške oblasti transportom nase delale težav. Tudi nemško časopisje ae Jc sedaj postavilo popolnoma na stran sovjet-v „Finski dan44 Albanv, 13 dec. AA (Havas) Guverner zvezne države New York Herbet Lehman je določil nedeljo 17. t m. kot f nski dan ter pozval prebivalce države Ne\v York. iaj s prispevki izkažejo pomoč Finski. Finska zahvala Rooseveltn Washington, 13 dec. AA. (Havas) Predsednik, finske republike Kalio je poslal predsedniku Rooseveltu kablogram kot odgovor na poslanico, s katero je Roose-velt čestital Finski o priliki obletnice neodvisnosti. Kalio pravi v svojem odgovoru med drugim: Prejel sem vašo poslanico z občutkom olajšanja ter ste lahko prepričani, da je ves finski narod globoko hvaležen vam in ameriškemu narodu. Jekleni plaz z vzhoda Italijansko časopisje opozarja na premoč sovjetov in zahteva pomoč mali Finski Rim, 13. decembra j. (Havas) Italijanska javnost z naraščajočim vznemirjen lem spremlja čedalje hujši pritisk sovjetske voi ske na vseh finskih bojiščih. Listi se vzne mirjeni vprašujejo, kako dolgo bo Finsks še lahko kljubovala silnemu sovjetskemu navalu na njenih mejah. Že sedaj se finska vojska z lastnimi močmi komaj brani pred jeklenim plazom, ki je pritisnil na njo z vzhoda. Ce se Finski tudi posreči za nekaj časa voja'ko zadržati sovjetski naval, je vseeno skoraj nemogočo, da bi gospodar- ske vzdržala sovjetski napad, ako ne bo takoj deležna tuje pomoći. Predvsem bi morale Finski nuditi pomoč prijateljske in zavezniške države. Holstijev klic pred Društvom narodov ne sme osta ti brez odmeva Finski delegat se je v svojem proglasu, ki ga je sestavil finski parlament obrnil sicer za pomoč na vse narode sveta, toda finski neposredni sosedi Švedska in Norveška sta prvi, v katerih se mora razlegati Holstijev apel in kjer mora tudi najprej najti odmeva Vojna na mor jo London, 13. dec. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala obalne zaščite ponoči uspešno opravljala pa-trolno službo nad območjem Hefgolanda. kjer imajo svoje oporišče nemške edinice. ki polagajo mine ob angleški obali. London, 13. dec. a (Reuter) Ob vzhodni angleški obali se je včeraj potopil mali angleški parnik »Marwicb Head« (406 ton) Zadel je na mino Izmed II članov posadke, jih je samo 5 resi Is neka ribiška ladja. Vsi so ranjeni. Ostalih 6 pogrešajo in so skoro gotovo izgubljenu Helsinki, 13. dec AA. (Havas) Neka sovjetska podmornica je s topovskimi streli potopila v bližini pristanišča Msndiluotoa nemško ladjo »Bollheim« (1320 ton), ki je registrirana v Hamburgu in ki sc jc vračale x Nemčijo s tovorom dxv, Granata Je ubila kapitana, drugega kapitana in telegrafista. Rešenih je bilo 29 članov posadke. Ameriški Rdeči križ za Evropo IPashington, 13. dec. i Predsednik Roo-sevelt je izjavil, da je ameriški Rdeči križ doz da j zbral ie pol milijona dolarjev za Evropo. Od te vsote je bilo finskemu Rdečemu krilu nakazanih 25.000 dolarjev, za 16.000 dolarjev pa je bilo nakupijenega sanitetnega materiala za Finsko. Roosevelt je tudi omenil, da je kredit 10 milijonov dolarjev, ki ga je Amerika odobrila Finski, določen za civilno prebivalstvo, nikakor pa ne sa nakup vojnega materiala. Postani In ostani član Vodnikov* drnlbtl Iz notranje politike ZA SVOBODOIMEN IN NAPRE1>NI VOLILNI ZAKON »Hrvatski dnevnik« piše ob prlikl nadaljevanja razprave o volilnem zakonu na ■ejl ministrskega sveta med drus'm: Mi Hrvati se v prvi vrsti zanimamo za :iaš hrvatski sabor, toda naš Interes Jr velik tudi za skupni parlament, ker je tudi po naredbi o banovini ostalo Še dosti skupnih zadev. Ne morr nam biti vseeno, kakšne partnerje bomo imeli v skupnem parlamentu. Svobodoumen in napreden volilni zakon je spričevalo politične zrelosti tako onih. ki ga izdelajo, kaknr onih, ki se bodo na njegovem temelju poslužili svojih pravic Tasi so motni, in danes ne vemo, kaj lahko oride jutri. V težkih časih more vsaka država uspešno meriti svojo mor samo terjaj, ako se naslanja na svoj narod odnos-,io na svoje narode. Zato morajo ti imeti v parlamentu svoje prave zastopnike, avtoritativne ljudi, ki korenini jo v globini narodne duše In narodne zavesti To so dejstva, na katera jc treba vedno m Miti. posebno pa še ob priliki novega volilnega m-kona. KMETJE NAJ BI IZVAŽALI SAMI Na sestanku sreskih poverjenikov z iz-\ oznega področja živine, ki se Je vršil v Zagrebu, je minister za trgovino in industrijo .dr. Andres izjavil, da odloča sedai pri izvo/u živine 230 izvoznikov in 20 zadrug. Kekei je. da želi ministrstvo v tei radevi napraviti red, da bi mogel postti kmet privilegirani dobavitelj namesto B* privilegiranih izvoznikov. — Na istem H stanku Je govoril tudi dr. Maček, ki j<* med ostalim izjavil: Zdaj je vojna in se ne sprašuje posebno, ali je vol suh ali de'w L Danes se more prodati vse. Dolžnost o: sega skii^nf«:a ministrstva za ziinan»<« t govino Je- da skrbi za te stvari ob pr UkJ sestavljanja pogodb. Nedvomno bodo ti časi minuli in poskrbeti bomo moraM. da bomo spodobni izvažati prvovrstno zim i ako hočemo, da bomo obdržali svois tržišča. Danes še nismo na tej stopnji, pa 10 prav sedaj čas, da moremo doseči to z ne-vaj truda in dobre volje. ZA .irC.OSLOVENSKO DRŽAVNO VZGOJO Za nas je po>transko vprašanje — pW» »Narodni list« — ali je na neki srednji Bel. imenovan Ui direktor aH premeten oni profesor... V tem pogledu SS M *trin.ia-mo z mišljenjem in stališčem on:b »najbo-jevitejiih* Jugeslovenov, ki mi "H jo. da Je jugoslovenska misel odvisna od ukazov aH ministrskih sklepov. Nas interesira, da bodo na$i otroci po srednjih Šolah vzgo eni tako, da NmJo v ovojih dušah čutili skupnost Srbov, Hrvatov in Slovencev in da bodo v svojih srcih čutili ljubezen do skupne domovine Jugoslavije. Da ostan-jo pri tem dobri Hrvati ali Srbi, oziroma Slovenci?! Naravno! Ne glede na strankarsko življenje bi morali vsi: profesorji, starši in dijaki stremeti po enem cilju, ki je vMc«an na plošči v počastitev Natka Nodila na spl'tski gimnaziji: »Sin ovoga grada — Natko No-dilo — um i «rce — jedinstvu Hrvata 1 Srba — posveti.« Ali naj poslušamo besede vklesane na pročelju splitske gimnazije ali nai rdrtra-nimo plošče in izbrišemo besrdr?! Kaj pravijo na to v Beogradu in Zagrebu? TEDEN JTJGOSLOVENSKEGA SOKOLSKEGA TISKA Uprava Saveza sokola kraljevine Jugo« slavlje Je odredila teden tiska jug« slo v en-skega sokolstva v času cd 10. do 17. t m. V Beogradu Je bila otvorJ-nn razstava sokolskih časopisov, brošur itd. SPREMEMBA V UREDNIŠTVU »JUGOSLAVENSKE POSTE« Dosedanji glavni urednik sarajevska »Jugoslavenske pošte« Radmil > Grgjič je postal glavni tajnik Saveza sokola kraljevine Jugoslavije in urednik sokolskih publikacij. Vodstvo dnevnika je prevzel Ha-mid Dizdar. Politična smer lista ostane ne« spremenjena* ZA PRAVILNO REŠITEV DRAGINJSKEGA VPRAŠANJA Zvišanje cen ne povzroča samo poviša-sija mezd ampak tudi povečanje zaslužke in dobička delodajalca. Delodajalec Je namreč tudi sam konsument in kakor nameščenci zaradi zvišanja cen zahtevajo večjo plačo, prav tako želijo povečati delodajalci avoj zaslužek, češ da ao tudi oni konsumenti. Rasen tega zahtevajo poleg nadomestila sa vloženi trud tudi dobiček se vloženo glavnico, ki ae na ta način seveda zvišuje. Zato Je zvišanje plač samo paliativno sredstvo, ki ne vodi do ni kal lh trajnih koristnih rezultatov, ako os ane osamljeno. Treba Je torej najti In uporabiti tudi drugo sredstva — piše »Hrvatski doevnik« — ki bi preprečevala gibanje v krogu, katero nas n ti najmanj re oddaljuje od osrednje točke, a ta Je v tem primeru — nesorazmerje med dobcdkl In izdatki. Kajti popolnoma vseeno je, ako prejema kdo dvakrat večjo plačo, če pa se njegovi izdatki tudi dvakrat povečajo. »RDEĆI KRIZ« NA HRVATSKEM Banovinska odbora »Rdečega križa« e Zagrebu ln v Splitu sta poslala glavnemu odboru v Beograda prošnjo za spremembo zakona e »Rdečem križu« po posebni naredbi, k| bo dala odboru sa banovine Hrvatsko avtonomije. f*amfca oblast v Zagreb« Je tej akciji sel« naklonjena, ker računa, da se bo delovanje društva močno razvilo v širokih slojih meečaastva !a Strem 2 -ttVOVtNSKI NAROD«,^ is. decembre IfSt. Stav. ?P2 Italija proti balkanskemu bloku Pred noto ltall|augko dlpteajiat*ko akojlo za odstranitev kakrinekoli hogtmonljo sta Balkanu In t Pođuaavlu Rim, 13. dec. o. Beograjski dopisnik »Gaz. sette del Popolo* in »Piccola« poudarja v svojem poročilu, da so italijanski interesi v skladu s splošnimi interesi Balkana In zla* sti s interesi Jugoslavije, ki v sedanjem Času kočljivih mednarodnih dogodkov izvaja uspešno svojo notranjo preureditev. Italijansko prijateljstvo se je pokazalo k<*t dragoceno ter jc pobilo vse spletke tuje propagande, ki je skuhala delo Italije označiti kot škodljivo za njeno najbližjo sosedo. V7 resnici se je italijanska akcija na Balkanu, kakor pravi to poročilo, poka-za'a kot miroljubna in konstruktivna ter je kot taka naš.a popolno razumevanje političnih krogov in javnosti v Jugoslaviji, zaradi česar se bodo s tem prijateljskim sodelovanjem mogli ojačit! in dovesti do izraza skupni italijansko-jugoslovemki politični, trgovski, kulturni in gospodarski in-teresi- Kar se tiče drugih balkanskih in podunavskih držav, se pričakuje, da bo it Rima podvzeta nove diplomatika aketfa za poravnavo medte bojnih uporov, in ko bodo urejeni odnosi med dr Save mi na jugovzhodu Evropa, na bo potrebno osnove ti bloka, o katerem mnogo govore, ki pa bi mogel biti sumljivega porekla in bi mogel imeti prav tako sumljive namene. Vzpostavitev koristnega sodelovanja teh driav bi bilo več kakor zadostno zagotovilo miru v tem delu Evrope. Namesto k osnovanju kakršnegakoli bloka, bi se imelo pristopiti k za ključitvi dvostranskih pogodb, zs katere se Italija že dsvno zavzema in s katerimi bi dosegli skupni cilji, ds se onemogoči nevarnost kakršnekoli hegemonije na Ba'ka nu in obnovitev stare škodljive Iffre kaljenja odn^ov med balkanskim' državami. V poročilu se noudarja tud^ znana izjsva predsednika HSS in noH predsednika fugo-slovenske vlade dr. Mačka o potrebi *lrie organizacije agrarnih drfav za ohranitev miru na Podunavju in na Balkanu. Nemški napadi na zapadu Francoske ln nemike čete m sedaj Ze v neposrednem stiku Pariz, 13. dec. A A. (Ha vas) Fiztognomija bojišča se je spremenila. Medtem ko so Nemci od 27. novembra napadali v malih oddelkih, je včeraj njihova akcija debila precej večji obseg. Po predhodni topniški pripravi, ki je bila zelo močna, so Nemci v teku včerajšnje ga dneva poskušali z večjimi odde'ki napade na sektorju gozda \Varndt. Navzlic temu, da so nemški napadi bili precej močni, niso bili usmerjeni proti pravim francoskim obrambnim položajem, temveč na manjše utrdbe predstrai, ki so streljale g avtomatičnim orožjem Važno je omeniti, da ao sedaj na številnih točkah bojišča francoske in nemške ča> te tako rekoč v neposrednem stiku. Pariz, 13. dec. AA (Havas) Sporočilo vrhovnega poveljstva z dne 12. dec se glasi- Poslednja poročila z bojišča pravijo, da jc prišlo do močnejših spopadov v pokra-jni med Saaro in gozdom Warndt V teku dneva so bile topniške borbe v vzhodni pokrajini. Nafi položaji so ostali ohranjeni j na vseh oddelkih. Angleško francoska finančna zveza Zgodovina ne pozna enake zveze — Dve najbogatejši državi v Evropi imata skupno borzo London. 12. dec. s. (Reuter.) Ftnancn* minister sir John Simon je sporočil dane* v fpodnjl zbornici, da je bil med angleškim in francoskim finančnim ministrstvom v smislu nedavnega sporazuma o gospodarskem in finančnem sodelovanju dosežen sporazum, ki predvideva sodelovanje v naslednjih šestih točkah: 1. Kadarkoli bo rabilo angleško finančno ministrstvo francoska plačilna sredstva ali francosko finančno ministrstvo en pleska, *lh bo druga vlada stavila na razpolago, ne da bi bilo aa to potrebno plačilo v alatu. 2. Obe vladi se zavežeta, da ne bo«ta pod vzel) nobenih takih ukrepov v zaščito valute, da bi omejevali uvoz te druge države. 3 te bo potrebna finančna pomoč tretjim državam, zlasti Poljaki, jo bosta nudili obe državi skupno. 4. Sedanje razmerje med sngleiklm funtom In francoskim frankom ostane nelz-premenieno v višini 180 francoskih frankov za funt. 5- Nobena izmed obeh d rt »v ne bo najela posojila ali kredita v nevtralnih državah brez odobritve In sodelovanja druge. 6- Ta sporazum velja do konca vojne tn Se mesecev po sklenitvi miru. Pariz, 13. dec. AA. (Havas): Na osnovi franeotiko angleškega finančnega sporazu- ma, Cigar glavne črte so bile en oči objav-ijene v Parim in Londonu, je bUa izvršena popolna fuzija sredstev, s kalen mi razpolagata Francija in Anglija, Zgodov na ne pozna enake finančne zveze. V roku 3. mesecev vojne sta Anglija in Francija ustvarili skupno vrhovno povej jništvo. skupno diplomacijo, skupen načrt oborožitve In preskrbe ter sedaj se popolno denarno solidarnost. Dve najbogatejši državi v Evropi imata sedaj skupno borzo. Prva naloga te borze je okrepitev franka in funta v odnosa j u napram drugim valutam .Sporazum predvideva niz tehničnih podrobnosti, da bi se ta operacija velikoga obsega čim boljše izvedla. LOndOn, 18. dec s. FinanonT. strokovnjak daje po angleškem radiu sledeči komentar k novemu angleeko-francoakemu finančnemu sporazumu. Odslej bodo angleški vojaki v Franciji prejemali plačilo v frankih, ki jih bo zopet kupila angleška vlade od francoske za določeno množino funtov ao stalnem tečaju. Isto tako bo n. pr. Francija vsako blago, k. ga nabavi v Angliji plačala v frankih. Francoska ta angleška plačilna sredstva ,k1 se bodo na ta način nakopčala pri engleski oziroma francoski vladi, bodo ostala shranjena *> konca vojne, ne da bi bilo sa to na primer treba dati Angl ji posolilo Franrijj kakor se je to zgodilo v svetovni vojni. Prva tajna seja angleškega parlamenta Danes bo prvi« po svetovni vojni ta]na razprava anglrtkega parlamenta — Strogi ukrepi London, 13. dec. A A. (Ha vas) Danes se aeaiane angleški parlament na tajno sejo prvič po svetovni vojni. Ta seje se bo vr-iila. kakor je mano. ns zahtevo opozicije ter ae bodo na njej razprsvljali proračuni posameznih ministrstev. Predvidene ao kazni zrn poslance, ki ne bi varovali tajnosti. Prepovedani so tudi vsi članki v tisku o poteku seje. Ukrenjeno bo vse potrebno, ds se bodo sej udeležili samo člani parlamenta. Policija bo preiskala vse »obe in izvršila inspekcijo vseh salonov in sejnih dvoran, da ne bi kak nezaželen gost poslušal razprave. Občinstvo bo lahko ponovno zased- i lo mesta ne tribunah, ko bo na dnevnem redu »ura vprašanj«. Ko bo določen čas za začetek tajne seje, bo predsednik vlade dejal, da »vidi tuje osebe v dvorani«. Tedaj bo speaker spodnjega doma odredil, da morajo vsi rasen članov parlamenta zapustiti dvorano. Vrata na tribune bodo zaprta. Tajna seja bo trajala ntjdslje do 23.30. Kot tovorniki opozicije bodo verjetno nastopili sa laburiste Attlee m Greenwood. za liberalce pa Llovd Geerge. sir Archibeld Sinclair in Horabia. V imenu vlade bosta govorila sir Kmgslev VVood in Chamberlain. Sovjetska Rusija hoče zajužniti male narode Chamberlain o razlogih nenadna prekinitve svoJecasaUi pogajanj v Moafcrl 13. decembra. AA (Reuter) V odgovoru na vprašanje, k dal misli vlada Izdati Belo knjigo o pogajanjih med Francijo, Anglijo in sovjetsko Rusijo, je Chamberlain dejal, da vlada to vprašanje proučuje in upa, da bo mogoče o tem podati izjavo prej, preden bo odšel parlament na počitnice. V odgovoru ne vprašanje glede trditve Molotova, da le do preklica poeralanl nri-Ho baje zaradi tega. ker so Pollaki odklonili sovjetsko pomoč, je Chamberlain deta], da je prišlo de prekinitve zarad! tega, *sr je sovjetska Rusija zahtevala pravico seeuinjitl male nerede. Dalje je Chamb?r-ie*p *eleraiške uprava že dovolila v letošnjem letu za velikonočne in sa blnkoStne praznike. Z navedenimi ugodnostmi bi izdatno porasla frekvenca not nt kov na državnih železnicah aa navedene praznike. Na prošnjo SPD sta se tej akciji pridružili tudi Tujskoprometni zvezi v Liubljani tn Mariboru ter se je za ugodno rešitev na prošnjo SPD aavzela tudi generalna direkcija državnih železnic. Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavile je po svojih predstavnikih neposredno Intervenirala prt generalni direkciji državnih železnic v Beo-gTAdu. da laposluje ugodno rešitev. Zal ni bilo primernega razumevanja. Generalna dlrekcila državnih železnic je resila prošnjo SPT> tn ostftTlh tu Isk on r ome t »■•!*> usta-nov v SI o v eni't. da zs letoSnle bežične in novoletne praznike ne bo odobrila posebne vozne olajšave, češ da bl to odobrenje povzročilo znižanje dohodkov za eeieznl.SVo upravo. Mkratu Je g^tteralna direkelja dr. lavnih železnic mteljenja, da bi takšno odobrenje pomenilo nevaren' preced«°nčen primer za celo vrsto praznikov druarih veroizpovedi, ki bi neizoerlbno sprožil mnogoštevilne zahteve, naj.se že poearnezna verstve ob raznovrstnih praznikih odobri enaka vozna olajšava. Nadalje pravi reše-nje generalne direkcije državnih železnic Ne glede na občutno znižanje železniških Živilski trg Ljubljana, 18- decembra Božična konjunktura se letos dolgo ne začne na trgu in tudi pri. trgovcih še vedno vlada mrtvilo. Prav tako letos dolgo ni začel kupovati Miklavž, a se mu Je pozneje tem bolj mudilo. Vendar ns moremo napovedati, kakšna bo kupčija pred prazniki. Ljudje izbirajo pri prigodnih nakupih blago trejnejse ^0*6*«, če že kaj kupuiejo Ker so pa precej kupovali že pred Miklavžem, Je vprašanje, Če že niso izčrpali svojih proračunov. Trgovci so začeli šele ta dni preurejali Izložbe za božič. Odkar Je nastopu mraz. vlada ne trgu še tem večje mrtvilo. Blaga je malo, a kupčija je tako slabe, da blago vedno ostaja neprodano. Sadja Je na kmečkem trgu tako malo, kakor da Je bila letošnja sadna letine slaba. Malo je tuđi zelenjave, perutnine in eočivja. Med zelenjavo Je začel prevladovati že radič. Dovolj Je pa Se endi-vije ta motovllca. Značilno je, da zdal gospodinje kupujejo tudi zelo malo mesa.. Pogosto je sredi tedna pri mesarjih tako slab promet kakor ob petkih. Ker sa božična kupčija še ni začela, tudi še nI nobene spremembe prt cenah mlečnih Izdelkov in raznih dodatkov za po-tlee. Rozine so letos po 10 do 14 din kg. orehova Jedrca po 24 din. Zdi se, da se nem nI treba bati znatne podražitve. Krompirja ni več naprodaj na debelo, ne drobno ga je pa tudi zelo malo, tako de ga gospodinje v poznih tržnih urah ■ploh ne morejo več kupiti. Sestanek mestnih županov Celje, 13, decembra PieOsednlk seke'je Zveze slovenskih mest kraljevine Jugoslavije ljubljanski župan g. dr. J. Adlešič je povabil župane naših avtonomnih mest, naj bi se sestali v Celju. Na dnevnem redu sestanka ao bila vprašanja v zvezi z uredbami in pravilu ki glede pasivne zaščite prebivalstva la. zbiranje rezerv hrane. Razprave so trajale skoraj štiri ure, končno je pa bila sprejete resolucija e naslednjimi sklepi: slovenska avtonomna mesta se dobro zavedajo odgovornosti, M so jih prevzela v teb izrednih časih ter skušale zpolnje-vetl vse uredbe, pravilnike in navod le. Vendar občutijo velike težkoče pri Izpolnjevanju teh nalog. Zato je nujno potrebno Izdati prav talke in navodile kolikor te niso lašli, slasti pravilnik po členu 30 uredbe e snežiti pred letalskimi napadi. Avtonomna mesta so is skoraj povsem tačrpala redne proračunske Izdatke, zato nimajo sredstev za naloge, ki jih predpi-aajata uredbi o zaščiti pred letalskimi napadi m uredbe o nabavi rezervne hrene-Mesta tudi ne morejo najet; posojil, ker so zelo zadolžena in komaj zmagujejo i asacgttsncgsssa službo starih dolgov. Zato dohodkov, bl odobrenje tolikšnega števila voznih olajšav močne verske poinesacostl našega ljudstva tvorilo pri poskusu ureditve območij, za katere naj bl olajšave v«ijale, skoraj nepremostljive težava in velika zmešnjave, kar ae je v praksi prav občutno očitovalo v času, ko je zadevna olajšava veljala tudi za praznike. V letošnji zimeki sezljl je Slovenija v prvi vrsti navezana na turiste iz Slovenije ta ost*} h krajev Jugoslavije. Računati je na številnejši poset le, ako se nudi turistom primerna olajšava pri vožnji na železnicah. Pri odobrenju nedeljskih povratnih vozovnicah tudi za navedena praznike bl železn-ška uprava popust J a na ce-at 38 odstotkov, povečala pa frekvenco za bo odstotkov, tako da bi imela Se vedno dob oka 14 odstotkov nad normalne dohodke. Pri sedanji splošni podražitvi življenjskih potrebščin in pri enakem stanju mesecnh dohodkov uradnikov ni računa* ti, da bi mogli friančno šibkejSl sloji proste dneve za božične in novoletne praznike porabiti za poset raznih zimsko športnih krajev in plan nekih predelov v Slovanijt Ker je v veljavi tudi omejitev vožnje a avtomobili ob nedeljah in praznikih, tudi ni računati, da bi lmovitejši sloj* poeetlli Slovenijo sa bož'č. 8 tem bo trpelo vas narodno gospodarstvo v dravski banovini in bodo pr'zadeti zaradi manjfilh <4ohodkov vsi krogi ln vsa samoupravna oblastva. Vsa javnost v Sloveniji prosi mer oda'Be Činitelje, da se zavzamejo za izprejnernbe odklonilne rešitve glede voznih «»laj«av za božične ha novoletne praznike ter da Se pravočasno utposlujejo. da bo železniška uprava uvidela ogromno škodo, ki jo bo povzročila sebi. turistom «nf»k»-mn premetu ln veem ostaim krogom v Sloveniji • tem, de n°če odobriti nujno potrebne železniške ugodnosti ae navedene praznike. S k v o d S'ta Ki Še dolgo, ko ste, g. urednik, ravračeli — pa menda brez uspehe — v vašem cen j. dnevniku razvado, ki si hoče osvojiti tla tudi med nami: skoraj po vseh ljubljanskih izložbah vidimo te dni še vedno s peke, ki naj predstavljajo samega satana parklja Redkokje pa opazimo častitljivo podobo tv. škofa Nikolaja. — Če ima parket J kaj vzgojnega, zelo dvomimo. Pa če bi ta »bavbav« tudi kaj vplival na drobno mladino, zakaj pa nelnim otrokom, ki s tako radovednostjo opazujejo izloihe. odtegovati in uničevati jedro lepe »Miklavieie* legende!? Zakaj odrivati to, kar k »Miklavževim izložbi nujno spada!? Čudimo se. ko smo se ie večkrat prepričali, kako izbran okus in globok smisel ima ljubljansko trgovstvo za lepoto izložbe, pa tudi umevanje za versko vsebmo raznih praznikov — tukaj Je pa domafefža odpovedalo. In Čemu kopice onih *parke!jčkov*. ki so nasute po vseh predmetih po Izložbah!? Vsa po pameti in v soglasju s pravimi, zlasti verskimi običaji — pa tako, da bo vzgojno za mlad t no. K temu »Slovenčevemua »Kaj pravite* pravimo tole: Fantovski odsek v Dravljah je vabil ljudi na s\>oje miklevievanje z ogromnim lepakom, ki je bila na njem t kričečimi barvami naslikana velika pektenščkova glava. Takih strašnih parkljev kakor na tem lepaku celo v Ljubljani nikjer nismo videti ne naslikanih ne živih škoda, da ne moremo tega parklja reprodfclratt v takih barvah in v takem obsegu, kakor je bil na slikan na lepaku. Kai praiite na to. gospod urednik. je nujno potrebno, da vsa potrebna sredstva preskrbita država ta banovine. Glede uredbe o podporah družinam, katerih hranilci so na orožnih vajah zahtevajo, naj drsava vrne avtonomnim občinam zda tke. Glede izvajanja uredbe o pobijanju draginje je potrebno izdati čimprej pravilnik, da bi bila uredba učinkovita. Temu pravilniku bi bilo treba pred-p sati najstrožjo kontrolo nad kartek. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti ilegalni trgovini in verižnlštvu. Truplo laboranta Novaka najdeno LJubljana, 13. decembra Od svoje družine v Ljubljani je že pred Štirim; tedni odšel SOletni laborant na univerzi Ivan Novele. Zadnje čase je bil mož izredno potrt ta je taval okrog ves skrušen. Doma Je se poprej večkrat dejal, da si bo končal ž vi jen je. pa ga Je soproga vedno potolažila. Pred štirimi tedni pa Je Novak res brez sledu izginil. £es nekaj dni je prejel univerzitetni profesor dr. i. od Novaka p-cmo, v katerem je najavil samomor ln pristavil, naj iščejo njegovo truplo v Savi med Zalogom In To je bilo sporočeno tudi njegovi soprogi tn hčerki, ki pa sta upali, da mož oziroma oče vendarle ni storil nepremišljenega koraka, daaa kasneje od nJega ni bilo nobenega glasu. V tem upanju m pričakovanju pa sta bih* razočarani. V nedeljo so prt vasi Ren-kab brzu Zagorje potegnili U Save truplo okrog 50 lat starega moškega. Truplo je b lo prepeljano v mrtvašnico na pokopali* sce v Zagorju, kamor as ja včeraj odpeljale Novakova zona, ki je takoj spoznala v mrtvecu svojega moža, Na njeno prošnjo Je bfio dovoljeno, da so truplo nesrečnega Ivana Novaka danes prepeljali v Ljubljeno, kjer bo popoldne pokopano na pokopališču pri Sv. Križu. Pokojni Ivan Novak je bl! že delj časa živčno hude bolan. Nedavno se J« te zdelo, da ae mu je bolezen sMjsela, pozneje se je pa njegovo stanje zopet poslabšala Pred leti se je pokojni Novak mnego udejetvova) kot Igralec m rež ser na raznih podeželskih 4n okoBUkm odrih, zlasti velflco pa je delal na Rokodelskem odru. Za svoj trud je Ob prtinu SOletnlce pričakoval nekaj priznanje, ki ga pa ni bil deležen In to ga Je še bolj potrto, da se je slednjič, najbrž v popolni duševni zmede-noeC-, odločil za emrt v Savi. Iz Maribora — Neeaj v domovino. Zadnje dni se zelo vrstijo tranoportl naš'h asnnnstth delavcev. Včeraj se je vrnilo «60 sezonskih delavcev to delavk, včeraj je sledil drugi i transport m ved kakor 800 delavci ponoči I pa je prispel nadaljnji transport s 800 ee-i eanskiml delavci. Po več*ni so ti sezonski 1 delavci desna ta PreksnurJa NaSe gledališče DRAMA Začetek o t 20 url Sreda. 18. decembra: Kozarec vode. Red B Četrtek. 14. decembra: Številka 72 Izven Ljudska predstava pc globoko znižanih cenah od 16 din navzdol Petak, 15 decembra: ob 15, url: Stri ček Vanja. DijaSka predstava Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota. 16. decembra: Tri komedije. Izven Znižane cene od 20 din navzdol OPERA Začetek ob 20 url Sreda. 13 decembra: Sabska kraljica. Red Sreda. Gostuje Josip Goatič Četrtek. 14. decembra: Gorenjski slavcek Red Četrtek Petek, 15. decembra: Nizava Premiera Premi erskl abonma Sobota, 16. decembra: Gorenjski slavček Izven. Slavnostna preletava v proslave 20 -letnice Univerze kralja Aleksandra L »Kitava« Je najbolji« te najpopularnejša v vrati številnih d* Albertovih oper, zlasti po zaslugi izvrstnega dejanja, ki je povzeto po znani španski drami. Pa tudi glasba, iz katere se jasno zrcalijo najelemen-tarnejša človeška čustva, je melodiozna in prikupna. Uprizoritev na našem odru sta pripravila dirigent dr. ftvara ln Emil Prelili, kl bo ob tej priliki debutiral kot režiser. Narodno s^edallšče v LJubljani bo proslavilo 150-letnico prve alovenske veseloigre »Zupanova Micka«, ki jo je napisal Anton Linhardt. dne 28. decembra 1.1. O tem obvešča Uprava slovensko občinstvo te gledališke kroga Splošen gospodarski razvoj Ljubljana, 13. decembre lx poročila Narodne banke v 0. Številki >Razvoja narodnega gospodarstva v Jugoslaviji« Je razvidno, da prvi mesec vojne v Evropi Se ni mnogo vplival na rarvoi gospodarske konjunkture: vojna je zatekla naše gospodarstvo v fazi konjunkture In mednarodni dogodki niso mogli takoj zavreti gospodarske delavnosti. Rudarska te topllniSka prodtjkella Je znatno napredovala septembra (4.5'% in 7.V&). — Ugodno sliko Je nudilo tudi število zavarovanih delavcev v vsej državi V primeri s prejšnjim letom je število zavarovancev v prvih 8 mesecih leta naraslo za 1.5%. ali za T 7% v primeri s 1.1P3T Upoštevati Je pa treba zlasti, da so bili v istem razdobju zas,užki delavstva za 3.03% večji kakor lani. Pač pa Je septembra prišlo do drugih važnih motenj v gospodarstvu, predvsem v izmenjavi dobrin. Obseg naše zunanje trgovine se je zmanjšal celo za 60.1%, po vrednosti je pa bila zunanja trgovina manj ša za 86.6%. Po količini se Je izvoz zmanjšal septembra v primeri z lanskim za 39.8%. uvoz je pa bil manjši za polovico kakor lani septembra. Značilno je. da prvič po letih krize naša zunanja trgovina lz-kazuje deficit v septembru. Vedeti moramo, da se je znatno zmanjšal slasti uvoz najvažnejših surovin sa našo Industrijo, te sicer eelo sa 42.2%, dalje tekstilnih polfabrikatov za 49.8% ln investicijskih dobrin sa 20 6%. Velike spremam be ao nastop n« tudi v prometu; število naloženih vagonov ae je sicer povečalo, ta sicer sa 3%, e rečna plovba se je zmanjšala sa 48.9%. Vse te spremembe v septembru sicer niso mogle vplivati občutneje na splošni gospodarski položaj, ki Je bil precej dober prvih 8 mesecev, vendar Jim Je treba po-svečatl veliko pozornost ter skrb. Stran 4 »SLOVENSKI NAtOD«, IS. Štev. 2*2 Proslava rojstnega dne kraljeviča Andreja Da se lahko Solato tnal revnejši... Ljubljana 13. decembra Danes, ko v vseh šolsk.h kuhinjah, ki jih podpira Nj. Vel. krslj-cs Marija, proslavljajo rojstni dan kraljeviča Andreja kot pokrovitelja šolskih ustanov je potrebno, da opozorimo na delovanje šolske kuhinje kraljice Marije pri Državni Šolski polikliniki v Ljubljani. Ta zavod |e pomembna socia'na ustanova, ki zastuži največjo pozornost, saj je treba pripisovati prav nji, da se lahko šo'ajo mnogi revni, a nadarjeni otroci. Kuhinja nudi šolarjem dobro in za-io^rno hrano, kakr:ne bi najbrž ne dobivali niti pri zasebnikih ali v najboljših menzah. V kuhinji jim ne dele hrane, kosila zadostno le po količini, temveč tudi po ka'orijski vrednosti m posameznih hranilih (beljakovine, hidrati, maščobe, sladkor itd.) ker jedilne liste sestavljajo po znanstveni metodi. Da bo Javnost rna^a pravi1nej*e ceniti pomen šolske kuhinje, ki jo vodi šolska poiik in ka, je treba navesti nekaj številk. V 50'skem letu 1938-39 se je prehranjevalo v kuh:nji skupno 188 dijakov in dijakinj raznih ljubljanskih srednjih šol (21). Povsem brezp'ačno je prejemalo hrano 30 šolarjev, po dinarju jih je kosilo ptačevslo 40. po 1.50 din 28. po 2 din 36. po 2.50 din 13, po 3 din 15. po 3.50 din eden in 25 po 4 din. Brezp'ačno prejemajo hrano najrevnejši, otroci nezaposlenih družinskih red-nikov sli sirote brez rednikov. sicer pa vodstvo kuhinje vedno vestno presodi, kdo f je potrebnejii. Naglasiti je treba, da presojajo prošnje za sprejem v kuhinjo strogo stvarno na podlagi podrobnih podatkov V ta namen so uvedli praktične tiskovine, ki služijo za vlaganje prošenj. Prosilec mora navesti očetov poklic, premoženjske razmere kako prihaja v solo. če stanuje zunaj mesta, ali se vozi s kolesom, avtobusom aH vlakom, dalje. aH ima Se očete in ; kakšen poklic ima oče ter koliko zasluzi. I ali uživa rento, pokojnino. aH se dijak vzdr-| tuje sam itd Da so podatki točni, iih rao , ra potrditi občinska uprava aH davkarija razen tega pa je prosilec opozorjen, da ga bodo takoj izključili Iz kuhinje, če b* se izkazalo, da je navedel nepsčne podatke. Vsako prošnjo obravnavajo povsem ind* vidua'no. ne šeblonsko Protekcije ne zale i«- nič. Tako ustanova lahko v resnici siu-ži svojemu pravemu namenu. Ker je kuhinja pod vodstvom šolske poliklinike, posvečajo veliko pozornost vplivu hrane na zdravje in telesni razvoj dija šrva. ki se hrani v kuhinji Kakor rečeno, jedilne liste sestavljajo smotrno glede na hrani'no vrednost posameznih živil. Razen tega so pa letos tudi uvedii posebno kartoteko z razpredelniesmi za zspisovsnje podatkov o telesnem razvoju gostov kuh-nie. To je novost pri nas. a zas'uri'a bi. da bi jo uvajali kjerkoli je mogoče, kajti zdravje mladine nam mora biti še posebno pri srcu. Kurnnja je začela delovati v Šolskem letu 1930-31 Ime ima po kraljici Mariji, ker prejema na mesec no V)00 din sta'ne pod pore od kraljice. Med počitnicami kuhinja obratuje, a prispevke tedaj prav tako koristno porabifo za šolske kolonije Kuhinjo podph-a rudi banska uprava, ki je n pr. v lanskem Šo'skem letu prispevala 6.500 dm Manjše podpore dsie tudi ministrstvo za socialno politiko Mestna občina podpira ustanovo s tem. da ji nudi brezplačno prostore v Prečni ulici v svoji hiši. kjer le bris prejšnje čase mestna zastavijafntca. Za kuhinjo so določeni sicer prostori v novem poslopju šolske poliklinike ob Aškerčevi ulici, a poslopje znotraj še zdaj ni vse uporabno, ker še vedno niso končana nekatera dela. čeprav so dovoljeni vsi krediti. Iz težko razumljivih razlogov se je delo zavleklo 3 leta. Ko bodo lahko začeli uporabljati prostore za kuhinjo v poslopju šolske poliklinike, bodo šele lahko uvedli smotrno nadzorstvo tudi nad telesnim razvejem otrok, kajti v Prečni ulici nimajo v ta namen potrebnih priprav. V preteklem šolskem letu je šolska kuhinja izdala 27.754 obedov (obrt kov). Polna vrednost kosila je računana 4 din Da kosilo ne velja več je treba predvsem pnpi sovati smotrnemu vodstvu. Jedi in dragih živih, ki pa nimajo toliko hranilne vrednosti kakor nekatera cenejša živila, se izogi bajo, a hrana je kljub temu tudi okusna in vsi gosti Jedo vselej s tekom Jedilni list je pester, da se gosti ne preobjedo nobene je di. Ce torej računamo, da so kosila po 4 din. tedaj je kuhinja imele lam 111.016 din stroakov Dijaštvo je prispevalo 43249 din. ustanovs ps 67.766 din Na gosta je torej povprečno odpadlo 1-56 din, ea kuhinjo pa 2.44 din stro'kov. Proučitev jedilnikov za vse leto je pokazala, da je odpadlo povprečno pri kosi lu na posameznega gosta raznih živil (v gramih)- mleka 18, kruha 130. sladkorja 6. mesa 73. zelenjave 120. masti 28. sadja 36. ;k roba 232 in drago 12. Kuhinje nima le socis'negs pomene, tem več se kaže tudi njen velik vzgojni vpliv Upoštevati je treba predvsem, da hrano prejema v prvi vrsti revno dijaštvo, ki se vozi v Ljubljano iz oddaljenih krajev: ne le. da bi ti dijaki ostali pogosto brez vsake ga kosila, marveč bi tudi ne :me?i nobenegs pr m črnega zavetja, medtem ko čakajo bodisi na šolski pouk ah na vlak. Brez vzgoj nega pomena pa tudi ni. da se dijaštvo v šolski kuhinji nauči pravdno jesti, rabiti jedilno orodje in servveto ter pravilno sedeti. Da je to res, se izkaže navadno v šolskih kolonijah ko postane kmalu očit no, kdo je obiskoval šolsko kuhinjo in kdo ne V tem Šolskem letu preiems hrano v Sol aki kuhinji 161 dijakov. Med njimi jih je 10, ki imajo nezaposlenega očeta Iz dela v skih družin jih je 64. kmečkih 20. obrtni skih 23 in uradniških (nižji uredniki) 38 Ze te številke nsm nekoliko ksžejo. kako skrbno izbirajo med prosilci, da bi hrhano prejemali res najpotrebnmejši. Zato tudi pogosto ne dobi hrane v kuhinji d iak ki je bi. prej'nje leto v oskrbi kakšne druge usta nove. katera bi mu lahko dajala hrano tudi v nada'je. Omejitev se tudi na na a na starost. Hrano prejemajo dijaki v starosti od 11 do 20 let. starejši ne Kdor ne konča srednje šole do 20. leta. navadno ne študira redno, a socia'na ustanova se mora predvsem ozirati na najrevnejše, ki so ps hkrati tudi dovolj marljivi, ds študirajo z uspehom Zdaj jih prejema hrano največ starejših: 20 po 15 let starih. 22 po 16 let. 34 po 17 let in 19 po 19 let. To st lahko raz'agamo s tem, da mnog- prejemajo hrano po vrsti več let, če jo začno prejemati v prvih šolskih letih. Brezp'ačno jih prejema hrano 13. 7 po 50 par. 35 po dinarju. 31 po 1.5 din. 27 po 2 din. 10 po 25 din. 14 po 3 din, 3 po 3.5 din m 12 po 4 din. Po letošnjih jedilmkih odpade na dan na posameznika po 34 gr beljakovin, 36 gr tna-•ti in 171 gr ogljikovih hidratov. Delovanje te kuhinje smo opisali obširneje tudi zato. ds bi druge podobne usta nove skuhale posnemati, kar je dobrega, predvsem pa. da bi jih pri sestavljanju je-^ dihvleov ne vodilo le stremljenje po dobičku. Komita Bftfffet vabi smuč *Je te Četrto zimo stoji ponosni ćom SFD v tem **lu ; J B >h!nj, 12 decembre Okrog* Bogatina po prosti an Komnl Je le vse belo. Letos je že Četrta zima odkar stoji v tem amuškem raju ponosni Dom SPD na Komnl, središče tega smučarskega kraljestva. Komna je pripravljena, da sprejme pod svojo streho vse, kar ,je potrebno užitkov ln razvedrila, že v prihodnjih dneh bo oživela Komna ob prihodu množice smučarjev. Posebno ae bež čne praznike in za novo leto je tam izredno prijetno, vsakdo se počuti v pisani druščini povsem domačega. Podnevi se pridno smučamo in pražimo na solncu in uživarmo druge smučarske dobrote, zvečer pa se zabavamo. Kdor je vse to že enkrat doživel na Komnl, ga spom ni na solnčne dneve in prijetne večere na Komni zopet pote^-nejo iz sive vsakdanjosti z vso silo v hribovsko zatišje. Na Komni se srečajo številni znanci, daa niso bili dogovorjeni. Od vseh koncev in krajev nase države Srihajajo turisti in smučarji na Komno. e takoj po prihodu se tvorijo manjše skupine, ki se odločijo za srn tčarsk tečaj ali za Izlete ter zbirajo informacije pri onih. ki poro jo tajnosti prostranih smučišč na Komnl. Vodja stalne srn uske iole na Komni vodi smuske abecedarje na travnfk učenosti na Planini na Kraju, de raznoje zanesljivo vodstvo na izletih; previ u »tek se Izletnikom. M se počutijo vame na svojih em uskih potovanj h. romanjih in divjih spustih sirom Komne. Prijeten je povratak v topli planinski dom na Komni, kler se čuti vsak kakor doma. Tudi najbolj razvajeni pridejo na svoj račun, saj je tam na razpolago garderoba, sušilnica, »mazalnica« za smučke prhe in mehke postelje za počitek Za prehrano je najbolje poskrbljeno in oskrbnice budno pazi. da ustreže vsakemu gostu, kolikor Je le v njeni močt Priporočljivo je. da si tur s ti pravočasno preskrbijo ležišča, ker je vsako leto mnogo povpraševanja po sobah v Domu na Komni in Je žalostno gledati, ko se more včasih smučar vrniti v dolino, ker al ni pravočasno preskrbel ležišča. Za božične praznike Je se nekaj prostora zato hit te s naročili. Lepa je Komna, ko je zavita v debelo snežno odejo, vsa drugačna kakor v poletju. Zimska priroda Ji de značilne oblike. Smučar, ki drsi po njenih vrhovih dolinah, globe lih in konta* ima ob lo už:tka v pogledu na vso to nanizano bogastvo barv, lučd, senc in oblik. S prijetnimi spomini na vso to lepoto s obžalovanjem ker je vse prelil tro min la blažena doba kome ns k Lh dni, se vračamo zdravi, zagoreli veseli ln razigrani k delu in dolžnostim v dolini. sfcl cesti do »B*»lr*f*« Je j>oitna uprave pričele Z napeljavo zračnega kabla, tudi v tej smeri. Takoj ko bodo kabli napeljani pa bodo padli tradicionalni telegrafski drogovi, ki niso bili revne v kres mesta. Toda vse to le začasno, kajti z zgraditvijo postnega poslopja bomo dobili zemeljske kable. — Smučarski klub »Poljana« sklicuje srn drevi ob 20. uri sestanek v gostilni Ruci ga j. Vsi sodelavci ln prijatelji so vljudno vabljeni. — Mestna el>£tna opozarja lastnike parcel e katastrski občini Rupa ln Kranj, ki so btle na novo zakoličene, da prestavijo mejne kamne na novo zakoličena mesta. — Novozapadli sneg Je povzročil znatne ovire v cestnem prometu. Zlasti Je bil promet oviran na Jelenovem klancu, kjer Je več tovornih avtomobilov m avtobusov zaradi poledice, ki Je nastala, obtičalo na klancu. Bele s posipanjem to s verigami ae Je posrečilo spraviti vozila naprej Zaradi spolzke ceste je tudi več kolesarjev ln pešcev padlo: k sreči se ni nihče resneje poškodoval. Vsekakor bi bilo potrebno, da se na cestnem odboru bolj pozanimajo se ceste, zlasti pa za klance v tem času. Menda ne bo potrebna nesreča, ki bo šele zganila odbor, da uredi ceste tako, de bodo varne za vsak promet. — Zaradi poledenele ceste je prišlo v Podbrezjah do nesreče, ki bi lahko zahtevala človeške žrtve. Tovorni avto prevozniške tvrdke S. T fko-za r ls Kranja Je poln kamenja pri vozil iza ovinka, šofer je opazil dva voznika, ki sts prekladala blago s voz, da bi se jima izognil. Je zavrl, toda na poledeneli cesti Je tovorni avto zdrsnil s ceste in se prevrnil. Šofer le k sreči odnesel le manj nevarne poškodbe. Malo kasneje Je prlvozfl ne to mesto tudi luksuzni ~* * avto, ki se prav tako radi spolzke ceste ni mogel umakniti reševalcem in Je zavortl v dru* avto. K sreči ni bn karambol hud ta ni bil nihče ran len. v ~ - avto Je utrpel škodo. M pa ne ho velika. Poškodovan Je le desni •prednji blatnik In luč ta pa zSdnU del avtomobila. Naj te nesreče vendar odorejo oči merodajrim. Vsi predpisi n cestnem prometu so zaman, če oblast cest ne bo držala v redu. — Več koles Je bilo najdenih * zadnjih dneh. Lastniki Jb dobe na policiji. Eno kolo Je zeleno pobarvano in nosi evidenčno številko 2—12—81910. Ogrodje kolesa, ki Je bilo tudi najdeno na poti proti mali Rupi, nosi številko 2—12—70958. Iz Kraitja — Občinstvo, ki potuje, opozarjamo na kranjsko poslovalnico »Putnika«, ki Se vedno posluje ln postreže z Informacijami kake r tudi z vozovnicami. Velik pomen tujskega prometa za naš kraj nujno zahteva poslovalnico za potovanja. Zavedajoč se tega, je tudi tujsko prometno društvo v Kranju za ohranitev blljetarnlce sklenilo isto prevzeti v last. Tudi oblastva so uvidela koristi tujskega prometa ta z raznimi odredbami olajšala razvoj tujske?* prometa, ki se v času vojne more gibati le v domačih mejah brez tujih gostov. Da ne bi poslovalnica trpela, se naj domače občinstvo poslužuje Izletniških kart. vsei Informacij, kakor tudi vozovnic za potovanja v zimsko-sportna letovišča aH na morje v čtsu božičnih počitnic, izdanih v bilje-tamici »Putnika«. 8 tem bo ustre*«*no ln ne bo treba Iskati informacij ne Kolodvoru ampak bo mogoče dobiti nico tudi sredi mesta, kar bo marsikomu prihranilo izgubo čase. — Pretkana ptlclem. Pretekli teden Je padel v roke policije se večkrat predkazno-vanl že par A., ki je bil svojčas zaradi svoje nadležnosti izgnan is banovine. V zvezi z njegovo aretacijo pa se Je ujele tudi njegova ljubica, ki pe Je zaradi slabega glasu, ki ga uživa na policiji izpovedala napačno ime. Toda laž Ima kratke noge in kmalu se Je izkazalo, da je njeno Ime le nekoliko drugačno kot ga Je navedla na policiji. Sedaj se bo morala poleg drugih grehov zagovarjati ne sodni ji še za to. Hm Najprej tračni neto ne zemeljski kav-bH. Poročali smo se o napeljavi zračnega kabla od poete vzdolž Jelenovega klance, ki ga Je bilo treba napeljati zaradi odstranitve telegrafskih drogov. Id motijo dele za modernizacijo ceste. Ker bodo odstranili telegrafske drogove tudi ne Vklovden- Miklavž v Slatini Radencih Slatine Radenci. 12. decembre Kakor vse leta prej je tudi lete« zdravilišče Slatina Radenci! zbralo dan sv. Miklavža, de dokaže ozko pove—imsi delodajalce ln delavca e tem. da Je Obdarovalo 120 otrok svojih delavcev. Otroke In starše, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano zdravil ske restavracije, Je ob prisotnosti mnog h prijateljev zdravilišča nagovoril šef dr. Ante earič. V svojem ter Imenu svoje soproge, ki ste s bogatimi darili eanegssMsz to miklavževanje, se Je zahval 1 svojim sodelavcem — delecem sa zvesto bi vztrajno delo ,s katerim so.po-eredno In nepoerodrjo prpenogll k uspeha današnjega Miklavža. Ravnatelj zdrav»išča ml. Kostna« Je v kratkih as Jedrnatih beae^afc poudaril te-povenanost umskega s ro*nHrn delavki ust delajo sa navoj sj podjetja m e tam posredno aa ivejo no stopnjo lastnega ž vi jonskega staleža. Zahvalil ss Je v imenu vseh svojim šefom, ki so vedno s velikim razumevanjem omogočali delavcu živeti dostojno bi človeku pr merno Življenje. Nato je prišel M k Lav* ta razdeli] med otroke bogata dar la — obleke .obutev, perilo m za vsakega nekaj sladkarij, pribor za Solo in drugo. Prav korajzno so prihajali malčki tei odnašali v svojih naročjih zav tke la so bili večji od nfh. Zdravniški uakrbnik g. Rudolf Secko je pripravil po naročilu lastnika vsakemu otroku posebej ooleko. obutev, razne šolske potrebščine m pecivo Stroalc za vat so znašali okiog 15000 d~n. Veselje ot> a~ lovanih otrok je pnAlo do mraza v posebni deklamaciji obdarovanca Rudolfa Marica, ki je ob zakJjučku Izrazil v nji toplo otroško zahvalo pr reaiteljem tega veselega m srečnega popoldneva. Vsi — otroci in starti — so odšli veseli ln zadovoljni, globoko u ver jeni da lahko z gotovostjo tudi v najhujših časih računajo na pomoč m popolno razumevanje svojih delodajalcev. Georges Courtelin: Tri komedije Zelo prijeten večer« pobi duhovite zabave ob treh lahkotnih satiričnih igrah LJubljana, 12. decembra Dobra ta prava komedija Je Kakor pravi ta dobri pelinkovec: nekoliko sladak, nekoliko grenak, duhovit in razteza ti ustni na zadovoljen amen. Pri dobri komediji se smehljaš, včasih zaameješ, nikoli pa ne krohotaš. Saj je dejanje h umorno, a obenem te obhaja melanholija, včasih celo žalost; osebe v komediji so komične, a tudi malo tragične, da imaš občutek: saj ne vem. ali bi se nad njimi smejal ali jokal. In duh, ki ti veje nasproti, je pač zelo prijeten, a hkratu oster in sčemeč — vse kakor če piješ lz čašice pelinkovec Imenitna zvr*t dramatske literature! Moli ere je bil v nji klasičen mojster, ki je znal kakor nihče mešati svoj pelinkovec. sestavljen iz duhovitosti, modrosti, hudobnosti, kritike ta humorja, pa tudi poezije Skoraj vse grehe ta smešnostl svoje dobe je umel s gracijo ta teatraliko predstavila ti. Courtellne, modem avtor, je hodil po Mo-ličrovi poti ln prav kakor njegov vzornik smešil družbo, njene strasti, slabosti ta zablode z ljubeznivo zlobo, s pristno galsko duhovitostjo ter ustvarjal majhne. Izbru-šene umetnine za francoski oder. Njegova h umom ost takisto sega po karikiranju ln pretiravanju starinske komike, predstavlja najrajši majhne ljudi ln posebej zastopnike raznih vrst birokratizma. Njegove eno-dejanke ln dvodejanka podajajo o spod Jerman, pa stražnika Presetnik ta Vertin. Zares, troje piksntnfh peMnkovcev, hI smo se na njih naslajali Publika se Je ob lehkotnlh, duhovito osollenih igricah tovrstno zabavala ln z obilnim ploskanjem Izražala svoje zadovoljstvo, v prvi vrsti kajnak Cesarju. Krallu. Gregorlnu ln Gaber JeTčl^evI Zelo prileten večer nam je pripravil režiser urof. O. Sest. Pr. Gk Po rodu Je sin Vmečlctfc gtarSev fi Kora čice pri Ormožu, kjer je hodil tudi v ljudsko šolo. Ker je kazal veliko nadarjenost, so ga poslali starši v mariborsko gimnazijo. Po maturi pa se je posvetil pisarniški službi. Takoj v začetku je služboval v Celju, nato pa v Gornjem gradu in Kamnku, dokler ni leta 1900 prišel v Kr^ko k notarju dr Pučki, pri katerem je služboval polnih 21 let, dokler ni prevzel notarstva v Krškem dr. Zavr:n;k. pri katerem je tedaj vstopil in je še danes v službi. Ze kot gimnazijec je bil vedno napreden Jugosloven in Sokol z dušo in telesom. Zaradi svojega neomajnega prepričanja je moral tako kot Sokol kakor tudi kot Jugosloven prestati marsikatero bridko uro. Ps ne, ds bi ssmo kazal svoje prepričanje, temveč se je tudi vneto udejstvoval v številnih društvih. Tako gs vidimo kot soustanovitelja krškega Sokola, dolgoletnega tajnika gasilskega društva, nada'je v vrstah Ci ril metoda r j cv, pri Rdečem križu itd. Mislim, da ga ni naprednega in kulturnega drurtva. kjer bi ne bik) njegovo ime napisano s svet'imi črkami. Ps tudi kot dopisnik nagega lista in »Jutra« je dolgo let deloval. Odkar se je osamosvojil, je postal zvest naročnik na'ega lista. Posebej pa m< ramo poudariti, ds je bil tudi prvi nsročnik našega J ista v Krškem in de je mnogo pripomogel k njegovi razširitvi. Se vedno mu Je naš list naibolj pri srcu in ga ni popoldneva, da ne bi bil on med prvimi, ki pohite po »Slovenski Narod«. Kot rečeno je kljub svoj*m rV) letom se čil sa svež; vedrega duha sa navdušen So- kol Pri1jubTjen fe po svoji značajnosti hl di ho v, tosti med vsem kr km prebivaK skrbno izbirajo med prosilci, da bi hrano S kolu ki praznuje svoj jubilej v kroge svoje srečne družine želimo še mnogo zdravih let v sreči in zadovoljstvu! Iz Celja C— Nevarna zločinska tolpa pred sodnš-kL V četrtek 14. t. m. ob 8. zjutraj se bo pričela pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju razprava proti pajdašem zloglasnega razbojnika Alojza Roga-na, ki so Izvršili letos delno v Roganovt družbi, delno pa sami 38 ropov, vlomov, tatvin ta telesnih poškodb v cejskem, mariborskem, ptujskem, m-irenberškem. sle-venjegraškem, šoštanjskem, gornjegraj-skem. slovenjebiatrtškem, konjiškem ta loškem sodnem okraju. Na zatožni klopi bodo sedeli 23-letni, v Zahorovice - Ogrski Brod na Češkem pristojni MIlan Peša, dela vee brez stalnega bivališča, 28 letni delavec Karel Kupnlk lz Studencev pri Mariboru. 41-letni čevljar Ivan Jazbinšck la Studencev. 29-letnl sodarskl pomočnik Mar ko Pernek ls Studencev, 29-letnl. v Ml-gojnlco pri Grižah pristojni Albin K~3aX nekovski pomočnik brez stalnega bivališča, 28-letnl, v št. Janž na Vinski gori pristojni Josip Pečovnik. delavec brez stalnega bivališča, 29-letna postrežnica Pavla Vezova nikova is Studencev pri Mariboru ln 5z» letna delavka Amalija Ratejeva Iz Nove vasi pri Celju. Vsi obtoženci so že pred* kaznovani, med njimi Jarbl"§ek že 14-krae, od tega 8-krat zaradi tatvine. —C Redna sefa celjskega mestnega sveta bo v petek 15. t m. ob 18 30. Na dnev* nem redu so poročila odborov. —e Smet snove epere »Prodano nevestno bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče drevi ob osmih v Mestnem rledatt« Sču v Celju. Zanimanje za to gostovanja Je bilo tako veliko, da so bili že pred dnevi vat eerf»že razprodani. —e žrtev ne^n^n^ga eueej**»tea .te ne* stal 33 letni zl^ar Fr^nc K™ Sni a v Vrte-čah pri LsSk<»m Ko 1e stopil Krasnla v nedeljo opolnoči Iz svojega stanovanja prof hišo. ga 1e tam napadel neznan aaaSSrl hs ga trikrat zsho^H z nož>m v prsi. Težke ooSkon-ovanega Krašnjo so oddali v celji bolnico. — r.ovcf tO r*rfW na jh«o/ rt&itn MarV j?n praznik je bil vesel ^n za naše 'ovca V če?ovn;"kih hribih nad Radečami in Lo> ko pri Zidanem m^stu so ustreHli 4 srne In srnjake in več zajcev Očiščeno divjad so prodali v Ptu1 po 14 din za kg. Od te je slo b'ago v Nemč to. — R*zgtednice CMD so fe apfaateSa. Božične m novoletne rar*«'edniie CMD so že prispele v Radeče Dobe se pri talnike CMD e Premersteinu Robe« tu ln b'a"afni-čarki CMD učiteljici gdč. Regini Okorm na ljudski šoli. — Občni zbor Proatn\>oflne ajasffrts češe Radeče bo v nede1k> 7. iamraria ob 14. o godbenem domu v Radečah HKni roecet-aiki, possnhnsjte se se občni zbori 782 »SlOVfNSKI NAROD«, is. Stran 3 DNEVNE VESTI — Zastopniki postnih uradnikov pri poituoui ministru. Včeraj je sprejel postni minister dr. Torbar člane glavne uprave Združenja brzojavno-telefonsko postnih u-radnlkov, ki so imeli plenarno sejo. Deputacije je sporočila ministru sklepe seje in ga opozorila na težaven položaj postnega osebja, zlasti na velike težave zaradi podražitve življenjskih potrebščin. Deputacija je tudi opozorila ministra na negativne določbe v osnutku uredbe o reorganizaciji pofitno-brzojavno-telefonske službe. Ta o-snutek je izzval veliko nezadovoljstvo med postnim uradnistvom. Minister je izjavil, da uvi deva težaven gmotni položaj postnih uradnikov, pripombe glede nove uredbe bo podrobno proučil. Na plenarni seji glavne uprave so bile postavljene tele zahteve: da se ukine čl. 76 uradniškega zakona, da bt mogle stanovske organizacije nemoteno delo/ati, da se zvišajo prejemki poštnih uradnikov v sorazmerju z draginjo, da se priznajo ženskam enake politične pravice, kakor jih imajo moški, in da se Izdela nov osnutek uredbe o organizaciji poštnega ministrstva s sodelovanjem zastopnikov organiziranega osebja — Trgovinska pogodbe z Romunije. Nova trgovinska pogodba z Rumu nI j o Je že pejtfirarLa. Novi plačilni režim z Rumunl-Jo stopi v veljavo še ta teden. _ podražitev špirita zaradi delavskih zahtev na Hrvatskem, Stavka delavcev v teduetriji Špirita na Hrvatskem je imela za posledice podražitev špirita. Delavci namreč zahtevajo 20 odstotkov povišanje nasedanjih mezd. To pa baje ni mogoče brez podražitve špirita. Nekatere vrste špirita zlasti za domačo porabo ee bodo podražile od SO par na 2 ddn pri kg. _ Gradnja želoaztfoe Črnomelj-Vrhov- eno. Sreda maja je začela država v lastni režVji graditi novo Železniško progo črno-meffj—Vrbovsko. Delo dobro napreduje. Zdaj grade že predore. Dva bosta precej velika, dolga priAižno po 2 km, Most pre ko Kolpe začno graditi šele spomladi. Pri gradnji nove železniške proge je bilo zaposlenih letos okrog 1800 delavcev, zdaj jm je pa nekaj imanj. Na delavskih mezdah bo izplačala država okrog 60 milijonov dinarjev. — Brzojavne božične čestitke rojakom v Ameriki. Od 14. decembra do 16. januarja se lahko pošiljajo svojcem in prijateljem v Ameriko brzojavne božične čestitke proti tretjini normalne takse. Ta braoj&vni promet je vsako leto večji. — Poziv avtomobili »toni. Vsi avtomobi-Uatl, ki nameravajo predelati svoja vozila na pogon z domačimi gorivi, se pozivajo. Javijo podpisanemu odboru vse svoje želje ter obenem sporoče tudi točne podatke o svojih vozilih. Predvsem pride v poštev kot gorivo: plin, oglje in les. Enako pozivamo tudi vse podjetnike, obrtnike, ki se bavi jo s predelavo vozil oziroma strojev na domaČa goriva, da nam nemudoma javijo svoj naslov in kakšne predelave Izvršujejo. Vsa zadevna pojasnila in prijave naj se pošiljajo na: Odbor za propagando domačih pogonskih goriv pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani, Ljubljana, Kongresni trg 1 (Avtoklub). — Obnovitev italijanskega prometa ob naši obali. Italijanske parobrodne družbe, ki so bile v začetku vojne ustavile promet ob naši obali, ga zdaj polagoma obnavljajo. V ponedeljek je bil obnovljen promet družbe Adrlatica. Pamiki vozijo normalno kakor v mirnem času. — Naš potniški promet v septembru. Po podatkih generalne direkcije državnih Železnic se je povečal naš potniški promet v septembru v primeri s lanskim letom od 4.936.847 na 5,007.117 ali za 1.71 %. Potnikov, ki so plačali voznino, se je vozilo v L razredu 811, v II. 74.990, v m. razredu 3,010.238, v IV. pa 49.889. fitevilo potnikov z znižano voznino se Je povečalo v vseh razredih na 1,935.189 ali za 7.39 %. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno vreme. Včeraj Je deževalo v Splitu, Visu, Kum boru ln Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku in Kum boru 12, v Spi.tu 9, ne Rabu 6, na Visu 5, v Zagrebu 3. v LJubljani 2.4, v Sarajevu 2, v Beogradu 1, v Mariboru 0.7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.1f temperatura Je zna-šala 0.7. — Ob stoletnici Muzejskega društva za Slovenijo izide drušveno glasilo Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo kot slavnostni zbornik, ki bo posebno skrbno opremljen ln bo obsegal okrog 400 strani besedila ter 28 prilog na umetniškem papirju. Pri jubilejnem Glasniku sodeluje 25 naših najvidnejših zzianstvenikov s prispevki, ki so posvečeni vsem dobam naše zgodovine in vsem področjem naše zgodovinske vede. Dasi bo obseg Glasnik s zelo velik, ga bodo dosedanji društveni člani prejeli proti plačilu nezvlšane članarine 30 din s pogojem, da imajo plačano članarino vsaj do konca leta 1938. Novi člani pa prejmejo jubilejni letnik Glasnika za isto ceno 30 din s pogojem, da plačajo članarino za tri leta vnaprej v skupnem znesku 90 din. Knjigar-niška cena Glasnika bo znatno višja od tega zneska. Prijave za članstvo ln znesek je naslavljati na Muzejsko društvo za Slovenijo v LJubljani, Nerodni muzej, Blei-vveisova cesta 24. — Okradena v vlaku. Med vožnjo v vlaku od Celja do Zaloga je bil oni dan ukraden trgovčevi soprogi Alozljl Pun car iz Celja 250 din vreden, rjav otroški suknjič. Suknjič je najbrž ukradla neka okrog 45 letna ženska, ki je imela prt sebi košaro in ki je Izginile iz vagona že na eni vmesnih postaj. — Najdena svinje. Pred dnevi Je bila najdena v Blški vasi, občine Mirne peč na Dolenjskem okrog 130 kg težka svinla bele kože, stara približno eno leto. Svinja, ki jo je izgubil najbrž nekdo s tovornega avtomobila, je na hrbtu zaznamovana z modro barvo. Lastnik, naj se zglsai na orož-niški postaji v Mirni peči. — Vlom. Pred dnevi se je pritepel na Pristavo pri Tržiču mlajši neznanec, ki Je ponoči vlomil v stanovanje fetefana Urban -ca in mu ukradel temnorjavo obleko, lepo črno obleko, modne hlače ln temen suknjič ter dve zimski suknji. Tat je odšel še k sosedni hiši, kjer je ukradel kolo ln se odpeljal. — Nesreča ln nezgode. Nezavestnega so snoči prepeljali v bolnico 20-letnega po-sestnikovega sina Antona Pavovca iz De-palje vasi pri Trzinu, ki je padel z motorja in se hudo poškodoval po životu in na glavi. — Iz Crne so prepeljali v bolnico rudarja Janeza Podstudenška ter Janeza Spruka, ki sta se težko ponesrečila v tamošnjem kaollnskem rudniku. V rudniku je predčasno eksplodirala mina in sta Ppd-studenšek ter Spruk obležala s hudimi poškodbami po vsem telesu. — Justina Her-fortova iz Ljubljane je padla po stopnicah in si zlomila desno roko. — Enako smolo je imela vdova po policijskem agentu Marija Cesnjeva, ki si je zlomila levo roko. — Ključavničar Rudolf Juvan, zaposlen v tovarni »Saturnus«, je padel snoči, na povratku domov s kolesa tako nesrečno, da je obležal nezavesten na cesti in so ga morali prepeljati reševalci v bolnico. — Gostilničar Vinko Govekar iz Lukovice Je padel z motornega kolesa in se hudo pobil po glavi. — V bolnico so prepeljali tudi posestnikovo Ženo Ano Pogorelec iz Gorice vasi pri Ribnici, ki je padla ln si zlomila desno nogo. — Velika sova ujeta v mrežo. V ponedeljek popoldne je opazil gozdar Stjepan Katic na obali Save v Sisku Izredno veliko ptico. Ko se ji je približal, je spoznal, da je sova. Najbrž je bila padla v vodo to ker je bila tam razprostrta ribiška, mreža ee je zapletla vanjo m se ni mogla več dvigniti. Katic Jo je ujel. Sova meri čez razprostrta krila blizu 2 m, _ Sneg v Sisku ln na bosanskih planinah. Iz Siska poročajo, da je Jelo v ponedeljek ponoči snežiti in je snežilo tudi včeraj dopoldne. Navzlic blatu je sneg obležal. V okolici mesta ga je zapadlo precej. Tudi bosanske planine so dobile snežno odejo. Po planinah Je zapadlo precej snega, v Banjalukl pa samo 8 cm. — Zamenjan kovčeg. Med vožnjo iz Raj-henburga do Trbovel Jej bil oni dan zamenjan trgovcu ln gostilničarju Ivanu Le-skovšku kovčeg z 20 kg Jabolk ter steklenico sllvovke. Zamenjani kovčeg Je iz rjave imitacije, 70 cm dolg to 45 cm širok. Kovčeg, ki Je ostal Leakovšku, Je povsem enak in Je bilo v njem nekaj steklenic kislih kumaric to nekaj ezllšč. Zamenjani kovčeg je shranjen na policijski ekspozituri na glavnem kolodvoru, kjer naj se lastnik zglasi. _ Snežni metež na Jadranu. Včeraj zjutraj so bih vrhovi Mosorja, Blokova in otoka Braca pobeljeni e snegom. Dočim je v Splitu rahlo deževalo. Je divjala ne morju, zlasti okrog srednjih dalmatinskih otokov hude nevihta Morje Je bilo zelo razburkano, tako da so nastale motnje v prometu. Nekateri para ki so imeU velike zamude ali pa sploh niso mogli voziti Pri Hvaru bi se bila kmalu pripetile težka nesreča Prevrnila ee Je motorna ladjice in mak) Js manjkalo da štirje pota ki niso utonili. Po planinah v Dalmaciji so pa NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO so lepe ha zanimive knjige, Id bodo prijetno skrajšale dolgočasne dneve. Doslej smo izdali tele: Ravlfen: ZC0PBE BREZ GROZE Klabond: PJOTR»RASPUTIN Ravlfen i ČRNA VOJNA Thompson: SIVKO Ma fer leva: RUDARSKA BALADA S«BSnSSSSSBBS«BSB«BS*nSB«BBSS Nate cene potrjujejo, da so knjige založbe »CESTO« v aaicenelie slovenske kn}lgo kljub tesno pa ee vsebinsko odlične, zelo okusno pa so tudi knjige stane 10.— din. Vi Pri broširanih knjigah računamo za omot ta poštnino samo 1 e eelo platno pa 1.60 din. NaročCla sprejema te Jih takoj izvršuje: ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA — ŠUIAFUSVA O* • PRETRESLJIVA, GLOBOKO ZASNOVANA FILMSKA UMETNINA — FIlm iz življenja Igralcev nikov aa ljudi, Id DANES PREMIERA! ZASTRUPLJENA MLADOST KINO UNION. tel. tS-11 V ci.mll. rtetnh: LOUIS JOUVET, Dallo, Oaode, Danplin, Odette Joyeux. Predstave ob 16., 19., 21. uri FRA DIA Rezervirajte si za ta film vstoi VOI miee v preda • ^sa. 81J A JNA AUBERJEVA KOMIČNA OPERA Z NAJBOLJŠIMA 1 |1 NERAZDRUŽLJIVIMA KOMIKOMA STAN LAUKlXOM in OLIV ER I eedajil KINO SLOGA« tel. 27-30. Danes ob 16., 19. ta 21. ori. | divjak v ponedeljek ponoči snežni meteži. — Drago plačana ura časa. SubotLška policija Je kaznovala zaradi kršitve o omejitvi porabe bencina in prometa s motornimi vozili znanega industiijca Viljema Ksnene na 30 dni zapora ln 5.000 crn globe, ker se je peljal a svojim avtomobilom po mostu v ponedeljek ob sedmih zjutraj. To Je prva v Subotici Izrečena kazen po tej naredbi. Kaznovan tadustrijec Je pač drago plačal eno samo uro časa. — Smrtna nesreča aa splitskem kolodvoru. V ponedeljek zvečer se Je pripetila na splitskem kolodvoru smrtna nesreča. 401etni delavec Josip Runlč iz Labina Je šel zvečer čez železniške tire na vlak. da bi ee odpeljal domov. Ne tretjem t ni ga je pa povozil mešani vlek msd manevriranjem. Nesrečnež je bil takoj mrtev. — Samomor izključenega gimnazijca, v Beogradu si Je včeraj končal življenje 17-letni Dušan Hibe, sin bivšega načelnika prometnega m nistretva Fant Je bil izključen iz gimnazije. Nedavno Je ukradel doma 4.000 din in pobegnil od doma. Ko je denar zapravil se Je skril pri nekem svojem prijatelju. Mati Je pa zvedela zrn njegovo skrivališče te prišla ponj. Toda s u JI Je zagrozil s samokresom. Mati Je poklicala na pomoč policijo, toda tudi policiji se Je fant zoperetavU s samokresom, potem se je pa ustrelil. — Orožniki ustremi nevernega razbojnika. Zagrebška polic Ja Je dolgo zaman Iskala nevarnega razbojnika Ivana Meglica, ki Je pred dvema mesecema napadel dva detektiva ko sta ga hotela aretirati. Pozneje Je v okolici Duge ga sela napadal ljudi. Slednjič so ga orožniki izsledili ta ker se jim Je uprl so ga ustrelili. Iz LJubljane —lj Javni uslužbenci za zvišanje prejemkov. Včeraj ob 11. dopoldne se Js z glasila na banovinaki upravi deputacija obstoječa iz zastopnikov 82 organizacij državnih to mestnih uslužbencev to upokojencev. Vodil Jo Je zastopnik Združenja jugoslovanskih narodna železničarjev to brodar j ev g. Sovre. Zaradi službene odsotnosti g. bana Je sprejel deputacijo g. podban dr. Majcen. Deputacije Js opisala nevzdržni položaj, v katerega so zašli zaradi narasle draginje Javni namaščenci in upokojenci, in Je prikazala nujno potrebo zv-sanja prejemkov. Posebno je poudarila, naj se zaradi nadaljnjega naraščanja cen po - izvršenem prvem povišanju prejemki avtomatično povišujejo vzporedno z dviganjem cen. Svoje zahteve je predložila deputacija v posebni spomenici. ' -—lj Prodaja božičnih drevesc se sečne ▼ petek. Letos bo Kongresni trg »ozelenel« nekoliko pozneje. Značilne božične prodaje smrečje m jelk ns bo pred petkom. Za prodajo bo pa kljub temu se dober teden JUAREZ - Paul Muni FILM izredno pretresljive vsebine TRAGEDIJA maksmiljana habsburškega IN A ARI-OTE KINO matica, teL 11-24. Ob 16., 19. In 21.15 uri. 17a sisat l'50 »Pesem zlatega zapada« I šCšrCB "11 Bi J vsak sedež danes ob 5 .n 8 url »KINO MOSTE« I __Danes zadnjič? Predprodaja vstopnic od 15 napr. jj dni čase kar Je dovolj. Cim delj nI trg za vzet s smrečjem, tem delj je neoviran promet. Smrečja bo najbrž mnogo naprodaj, ker je zdaj dovolj ugodno vreme za sekanje in ker v gozdovih nI visokega snega. Trgovci, ki potrebujejo smrečje za okrasitev izložb, se zdaj zalagajo s tem blagom še na tako Imenovanem cvetličnem trgu na Cankarjevem nabrežju, kjer je vedno dovolj zelenja. —lj V Stritarjevi allcf št. 6 v Ljubljen' mrl frančiškanskem cnostn *e sedaj nahaja optik ta ara t PR P. ZAJEC, torej ne več ee Starem trgu. — Seme kvalitetne optika. —lj Pevsko društvo »Ljubljanski zven« js društvo lepe to velike tradicije, in spe da med najagilnejša naša društva. Veliko let ga Js vodil blagopokojni skladatelj Zorko Prelovec, njegov naslednik Je Dore Matui, ki je že nekaj koncertov Ljubljanskega zvona vodil s vel kim uspehom to pravim umetniškim razumevanjem. Zbor sam ima lepe, zdrave, dobro šolane glasove to Zvonov koncertni nastop je važen v zgodovini našega pevskega življenja, važen prav tako po izvedbi kakor po skrbno sestavi jenih koncertnih sporedih. Prihodnji Zvonov koncert, Id bo v petek, dne 15. t. m., nam prinaša izključno le Pre-lovčeve skladbe to Je posvečen Prelovče-vemu spominu. Zato opozarjamo vse Številne prijatelje pokojnega Prelovca na ta koncert, ki bo ob 20. v veliki FUharmon!-eni dvorani. Vstopnice v knjigarni Glas v knjigarni Glasbene Matice. —lj Primorske rojake to njihove prijatelje opozarjamo na koncert pevskega društva Tabor, ki bo v ponedeljek dne 18. t. m. ob 20. ur: v Mali fllharmoničnl dvorani. Vstopnice za ta večer so na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice. Cene od 25 din navzdol. —lj Zlate nedelje za nakup božičnih daril bo letos v nedeljo 17. decembra Kupujoče občinstvo se naproša, da izrabi to priliko v ljubljanskih trgov nah, ker bodo trgovine kakor že objavljeno 24. v nedeljo ves dan zaprte. 617—n —lj Sadjarska to vrtnarsko podružnic« LJubljana-mesto Ime svoj letošnji redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto 16. decembra L v salonu gostilne >pri Mraku«, Cesta 28. oktobra. Udeležba Je za člane dolžnost. 621—n —lj Fra Diavolo v Ljubljani. Za razvedrilo ljubljanskega občinstva si je uprava kina Sloge preskrbela film, ki bo s svojo vedrostjo, zdrav m humorjem in krasnimi arijami, navdušil vsakogar. Gotovo se &e spominjate filma »Fra Diavolo«. ki je pred leti navdušil vse ljubljanske kinoobisKo-valce. Upravi kina Sloge se je sedaj posrečilo dobit povsem novo kopijo tera filma, ki bo gotovo dosegel isti uspeh, kot ga je imela premiera. Film je posnet po znani Aubertovl komični operi »Fra Diavolo«. Ce vam povemo se da mata v tem filmu glavno vlogo Stan Laurel ln Olivcr llardv mislimo, da vam lahko Jamčimo aa Izvrstno d ve urno zabavo pn tem filmu. Film je na sporedu le nekaj dni, zato ga priporočamo vsem, da si ga čim preje ogledajo. Rad. velikega zanimanja ze ta film, priporočamo nabavo vstopnic Že V pred prodaj i: 3424 —lj Za^slromasnega trgovskega pomočnika, o katerem smo nedavno poroOali v našem listu ln prosili našo Javnost, naj mu pr skoči na pomoč s kakšnim darilom, so v kavarni Majcen pri omizju g. ln ge. Stelner zbrali din 100, g. Stelner pa Je siromaku poleg tega podaril tudi zimsko suknjo. Uprava našega lista Je darila že Izroč la. Posnemajte! —lj Velika racija. Policijska unrava Je priredila veliko racijo, ki Je trajata štiri dni. Policijski organi so aretirali nad 70 sumljivih oseb. ki so Jih polovlll no rsz-nlh skritih lokalih, ponoči pa na hlevih in kozolcih v okolici mesta. Na policiji pravijo, da se Je nateplo sadnte čase v me*to mnogo mladih brezposelnežev, ki še niso Imeli navade prihajati v LJubljano ln Iskati tu priložnostnega dela. Zlasti veliko je bilo med aretlrancl ljudi z Juga. ki so se povečini bavili s prepovedanim krošnjar -jenjem. —lj Društvo Soča Mnrlca priporoča vsemu svojemu članstvu, da se udeleži predavanja v Kazini II. nadstropje dne 15. t m. ob 20. url. Predaval bo dr. Lavo CermelJ: »Narodnostna slika Prlmor*T{#».« 622-n —Ij Kolo žen zadrugark sklicuje za drevi v dvorani glasbenega društvi >Slogac ob 20. uri svoj r^dni Članski sestanek a predavanjem in razgovorom o bodečem delu. slanice vabljene, da ?»e 7anesljlvo udeleže t~°:a sestanka ln pripeljejo s seboj pfij°te\1ice sorniai-fen'ce. Predavala bo gdč Marija Kržičeva: žena to njena zaposlitev. MALI OGLASI 00 par. davek posebej Prektiei izjave besede Din L—, davek posebej. pismene odgovore glede malih oglasov Js trene priložiti znamka, — Popustov aa mala oglase ne prt znamo. "Verjemite mi. S pomočjo RAzno Besede 50 par, davek posebej Najmanjši znesek S.— Din, MAU OGLASI t m imajo to uspeh! jabolka moiencks, zdravo blago kg dbi LflO franko Moškanjci dobavlja, dokler traja zaloge, Josip Leh, Osluševd pri Ptuju. *401 m p ah mnuS5m ažuriranje, vezen js se ves. peri le mooogramov. gum hale Velika zaloga psrjs po 7 — din sJuliJena«, Oosposvetske c^lJ ŠŠUBCKTUS PLAŠttl e din HeV ■ ves srete dežnih piaščev. trene-sete*, sukenj, toplega perile itd. audi po pil znano aiakto * 14 p n a u n c ■e. Petra a KLIŠEJE N * L .NI 1U 0 0 u B A TIKA rjKNK VODOVOD« tali brez rask opevanji slektričnim aparatom Ookert klepar, eodovodnl instalater — Orcgorttoeve 0 — teL 14-70, nT Ze BO din trajne ondulactje v modernih frizurah. — »Bevčlč«, amarUneka a 18. S LUŽB E da ves posebej L— Dtn. 90 par Najmanjši GOSPODIČNO Iščem, boljšo natakarico sa boljši bife za takoj. Ponudbe • sliko poslati na blfs »Jadran« — iibenlk. 8402 PRODAM 80 par teves posebej a— Dna OREHOVA JEDKCA nova sortiran cvetlični med In medico dobila eejeeeeje e sfJcuAsuri LJubljana, aioovaka ul- A 4at polstabilnn, 80/60 HP., ogr. površina 34 kv. m., — Izdelek L madžarske tvornice gospodarskih strojev, Buda pes t, v odličnem stanju to izvršenimi revizijami preda Miroslav Kras, »Jugofurda«, Zagreb. Helnze-love ulica 04 D, UL 22-285. 1431 Mate oglase »Slov, Narod« IiiacHraitt ▼ »Slov Narod««! tega recepta s smetano mleka 50 žene. stare povprečno 50 /et, videti kikor da štejejo komaj 50kf. Namaz'te se na mestu, označenim s strelico — potem pa po vsem licu in vratu* EVO Vam hitre*« načini da napravite «u-basto. ohlapno in vele koto spet rvalo, švrste la mlade Zmes« J t« enoto čist« mlečne smetan« (očiščene s penkraatinom) s enoto senčen*«« oličnees olja. potem smssajt« to ■ svetna enota ms na Jf* na J is ferems Te bo tekel redilo Vašo koše ter Ji vrnilo mladostne svetost ie lepoto v aeverlatni meri. Neka Slavna Izralka as Je poslužile taca recepta, 4s ohrani svoj saledostaj videz la s TO leti |s šs vedno Igrsle vi ose mladik lena To zmes Vam lahko napravi tudi Vsi lekarnar. S pripravljanj« male količine le selo drsso. Krem« Tokslse bele barve (ki nI mastna) vsebuje mlečne smetano ešitceno ln specisl. ns pripravljano, i očilčentm oljčnim oljess. vesa koše. To le provo branilo se kela Doblvs se v rubab ee Dio IS - le iš.-* Uspešni retultstt se sajemčeni e vsakem prišli pa se Vem vrne dvojna kupna cena Stav. 282 »SLOVENSKI NAIOOi,«*. Strem S loga tehnike in gospodarstva v naših časih Iz predavanja tutiv. asistenta inž« Frana Premrla v okviru Ljudske univerze Ljubljana, 7. deoembra. v okviru Ljudske univerze je predaval zadnje dni novembra unlv. asistent Fran Premrl o vlogi tehnike ln gospodarstva s posebnim o žirom na današnji čas. Mla-l?ki upravitelj naročil vedno po kaTtem šolskem otroku brez pVmenega rarr£!Ta ln brez pristanka predsednika Šolskega odbora, naj izplača ta aM oni račun. Praksa ie taka da z izp'ačsvanlem rabinov Ijvdte na de?eM nimajo sitnos+1, toda blagajnik se le držal stroco oredoi-sov zakona. Predlo*!! 1e sicer Vagalnlško knj'.^o. a denarja ni hot*»l Izpia^ti. dokler niso bile vse formalnosti v redu. Ko pa ?o bile vse formalnosti v redu. mu trnv ni dopustile, da bi izročil denar. ?ato te pr'š'o do ovadbe In trma je blagajnika prfn*11ala na zatožno klop. Obtoženi posestnik ima ©o! nVl'Jona vredno nrerno^e-nle ln Je t^d! p'cer znan kot izredno rWten človek Zar*d* t**« n* b?1o nrav nobenega povoda mišim, da si i* o*->-'rž^i denar z namenom, d* bi ffa »'tajil. Glavno vlo^o Je Igrala trma In samo trma. Senat ie obtoženca ra^adi tega oprost*!, trda naložn mu *e nlač'lo vs*h oravd-nJh stroškov. Ot>ro*cenl b'a«a*n*k korpi Ho izjavil, da bo stroške taVM plačal, glavno je. da Je bil ooro**en. Doma t>a naj le pomisli, da največkrat ne kaž*» »u«y*njati«r trmo. to draga znbava. č°tvdl je čl<-vek napol m'lilonar Pa tvdl strogo po ?akonu ne kaže vedno ravnati v fiv-IJeniu, sa1 bi bil b^a^alnik rudi obsojen, če b! sodniki sodili strogo do pikice po zakonu, MOŽEV PODPIS JE PONAREDILA Gostlnlčarke Terezija K. Je b;la rbto-fen- d« 'e dne 20. junija L 1937 napisale pismo v imenu svojega moža. nismo podpisala z moževim imenom in ga poslala nekemu človeku, katerega je prosila za posojilo v znesku 4000 din. Gostilničar-ka je posojilo dobila, kajti upnik je bil prepričan, de ga prosi gostil ni čark:n mož za denar. Nič ni teko skrito, de ne bi bilo prej ali slej očito, zato le tudi zadeva s pismom prišla na dan in gostilničarka je bila obtožena zaradi ponarejanja domačih listin in zaradi tega. ker je do vedla upnika v zmoto. Obtoženka je priznala, da le napisala Inkriminirano pismo ln da je na ta način dobila posoj-lo^ zagovarjala se Je na. da je imela posten namen, posojilo v določenem roku vrniti. Gostilna pa ji je šla s'a-bo, posojila nI mogla vrniti, upnik je začel terjati moža in že je šlo vse po zlu. Senat ji je prisodil 2 meseca strope-a zapora in 120 din globe pogojno za 3 leta. NEPRESTANO PARAGRAF 205 K. Z Če bo šlo tako naprej, bo imela naša sodnija kmalu več opravke s kolesarji, šoferji, motoctklistl in vozniki kot s tatovi in vlomilci Paragraf 205 kazenskega zakonika poje ln poje. čedalje več je prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami. Posestnikov sin Ciril PraSnikar se le 25. junija Dellal z veselice iz Peč proti Pre-tršu. Na drogu ie Imel s seboj 5 letnega Franceta Peterko. Nasproti mu Je pripeljal kolesar Maks Vrankar. Kolesarja sta se zadela drug v drugega, Vrankar je obležal z razbito glavo in Je kmalu nato podlegel težki poškodbi. Kakor skoraj vse razprsve proti neprevidnim kolesarjem in šoferjem 1e bila tudi razprava proti Prašn'karju večkrat preložena Obtoženci predlagajo nove priče, ki včasih povedo kaj novega. dostikrat pa niti ne vedo. zakaj so Jih poklicali ne sod-nljo. v PrašnJkarJevem primeru sta bila zaslišana na zadnji razpravi še dve fanta, ki sta videla, kako se 1e nesreče Pripetile. Ns podisgi Izpovedi teh dveh prč In dru-ceva dokaznegs gradiva se je sodišče prepričalo, ds Je Prašnikar kriv po § 203 k. z. In mu Je prisodilo mesec dni za po rs pogojno zs 3 leta. ker je bilo ugotovljeno, ds Je večJl del krivde pripisati skrajno neprevidni vožnji Maksa VrankarJa. ki Je njegova neprevidnost terjala njegovo življenje. Neprevidno pa ie vozil tudi Prai-nlkar. USItelJstve litijsfcega okraja Je zborovalo 7"^va po ttalftoetf u«HteIfstva In zvlšariju plač zaradi naraš£a)o£e draginje Ljubljane, 12. decembra V bol se je vrSij v hotelu »Slon« ob Steviku uddežbi občni zbor JUU »reškega društva za litijski okraj. Zborovalce Je pozdravil predeedn-'k g. Jože Župančič iz Litije, ki je predstavil zboru tudi navzočega policijskega predstavnika g. PoUka. Zbor je počasti! spomin nedavno umrlega g For-tvaata Lužarja, bivšega nadučitclja v Izlakah pri Zeeyjr|tl ln očeta šol upravitelja g. Vena Tauferja iz Dol Iz okraia od-išTerou k>l. upravitelju g. Bogomiru Jerebu s Prežganja io nožc-leli zborovalci na novem slurbenem mestu v Senovem vso srečo in prijeten spomin na uspešno delo v litijskem okraju. Predsednik Je v svojem poročilu najavil priprave za gradnjo nove ga šolskega poslopja v Veliki Kostrevnici m v Temenlfld dolini. Del zborovanja je bi! posvečen izseljenskemu tednu in ustanavljanju novih kmetijsko nadaljevalnih in gospodinjskih SoL Zborovale4 so vzeff ns znanje dopis ministra prosvete, ki govori o nezaslišanih primerih podkupovanja pri napredovanju in premeščanju na bofjte mesta. JUU je javilo že svoj čas več takih ptimerov korupcije v prosvetni službi, e do zboljšanja razmer je prišlo Šele sedaj. Javnost m uči-tetjstvo zahtevata, da zadene krivce občutne kazen. Da pa se bodo preprečile še nadaljnje žalostne razmere, naj dobi učitelj-stvo sta'nost na službenem mestu. Za vse uredništvo se naj uvede avtomatično napredovanje. Proste službene mesta se nsj sproti razpisujejo, oddajajo pe jih naj po- mo lažje ugotoviti njeno razmerje do gospodarske znanosti. V pogledu analize sodobnega gospodarstva in sodobnih stremljenj v smeri ureditve družne se je predavatelj naslonil na izvajanja, ki jih v tem pogledu zastopa gospodarstveni teoretik univ. prof. dr. Goser v svoji monografiji gospodarstva po načrtu, njegovih nalogah ln problemih- K tem izvajanjem je predavatelj navezal nekatere zanmive primere industrijskega pridobivanja človeštvu potrebnih in koristnih dobrin ter na njih živo prikazal, da po j m rentabilnosti nikakor ni vezan na tehnološki proces, temveč bolj na prostor. Pojm rentabilnosti p! v nikakršni neločljivi zvezi s produkcijo, temveč je le atribut svobodnega gospodarstva in ga zato ne morerno in tuđi ne smemo jemati kot merilo eli načelo za drug gospodarski sistem. Kakor ima namreč vsak gosnodarsk; sistem svojo gibalno silo. tako ima tudi svoja načela, po katerih je produkcija možna. V svobodnem gospodarskem sistemu je seveda produkcija podrejena dobičku in z njo tudi tehnološki proces, ki ps za pogoj svojega obstanka nima absolutnega, ampak samo relativni poj m rentabilnosti. Primeri iz tehnologije nam odkrivajo celo vrsto novih problemov na eni in spoznanj na drugi strani. V vezanem gospodarstvu tehnika mora in hoče v svojih produkcijskih in tehnoloških metodsh izkoristiti vse snovi ln surovine, pri tem pa bi morala paziti tudi na to. da se te zavoljo racionalnosti ne zavržejo. V vezanem gospodarstvu tehnika ne sme dopustiti nepotrebnega uničevanja ali škodljivega načina izkoriščanja naravne surovine, ker nosi odgovornost za ohranitev zaloge naravnih zakladov za bodoče rodove. Predavatelj je svoja izvajanja zaključil s konstatacijo, da bo le v kolikor se bo vezano gospodarstvo prttVižalo takim idealom tehnike, zajamčeno tudi t'sto sodelovanje med gospodarskim udejstvo-vanjem človeštva in tehniko, ki utegne roditi največje uspehe za napredek in blagostanje vsesa človeštva, V tem primeru se bo tehniki v zvezi z gospodarstvom posrečilo očistiti ln olepšati človeško življenje. Sele tedij bo mogel sproščeni človeški duh obvladati materijo in doseči tisto razvojno možnost, ki mu gre Poslušalstvo je predavatelja za te njegova izvajanja nagradilo s prisrčnim aplavzom. sebne komisije kjer naj bo tudi zastopnik učiteljske organizacije To je bila soglasna želja zborujočegs učiteljstvs, O rapidnero porastu cen je poročal učitelj g Arnošt Adamič is Toplic pri Zagorju Sprejeta je bila posebna spomenica, kjer zahteva učiteljstvo stroge ukrepe proti navijalcem cen. Sorazmerno s rastočo draginjo pa naj se zvišajo plsče, kakor so se že pri najvišjih uradniških skupinah, do-čim nižje skupine tega Se niso bile deležne, čeprsv so krvavo potrebne Spomenica bo dostavljena vsem v poštev prihajajočim činiteljem. Zagorski učitelj g Kopriva Janez js podal pregledno sliko dogodkov na banovinski skupščini v Ljubljani in na državni skupščini v Banjaluki. Obe poročili sta izzvali živahno in stvarno deosto. O delu sedanje uprave je poročal tajnik g Trošt Franjo, ki je ob zaključku pozival članstvo k številnejšemu obisku zborovanj. Blagajnik g Kopriva je poročal o stsnju blagajne. Predsednik nadzornega odbora zagorski učitelj g. Lojze Kolenc je poročal v imenu nadzornega odbora in predlagal dosedanjemu odboru za triletno poslovanje razrešnico, ki je bila tudi soglasno sprejets. Ob začetku zborovanja ie bile vložene edina kandidatna lista s nosilcem dosedanjim predsednikom g. Župančičem. Listo je vložil g. šol. uprav. Kavčič is Izlak, pri sestavi liste pa so sodelovale vplivno tovari Si ce učiteljice, članice ženskega odseka. Novi upravni odbor je sestavljen se prihodnje triletno poslovanje takole: predsednik g. Župančič iz Litije podpredsednica ga Kovičeva Leopoldms iz Jevnice. tajnica ga Demšar Danica iz Litije, blagajnik g. Kopriva Janez iz Zagorje, za odbornike g. Adamič Arnošt iz Toplic pri Zagorja, g Edo Thurnher iz Višnje gore in g Ivo Mihelič iz Krke ne Dolenjskem. Nadzornemu odboru pe predseduje g. Kolenc iz Zagorja. Namestniki v apravnem odboru so učitelj Švara in učiteljica Rojčeva, oba iz Litije in učiteljica Pahor Mere is Zagorja. Pri slučajnostih je del šolski nadzornik g Rostohar pojasnila is raznih vprašanj šolske administracije. Pozival je učiteljstvo k številnejšemu posetu sborovsnj, ker je treba vse rane ns prosvetnem telesu (ščiti skupno ob sodelovanju šolskih oblasti in učiteljstvs. G. Kolenc je razkazal nekaj najnovejših knjig, ki u'b je izdale Učiteljska tiskarna za uspešnejše šolsko delo* »Hej Slovani«, ki jo je pelo vse članstvo. Udeležba Je bila naravnost rekordna in Je bila dvorana do sadnjega kotička polna. -— V torek popoldne pa je priredilo društvo aa deeo m naraščaj rulklav sevanje, kjer so bili vsa telo vadeči člani naraščaja in dece enako obdarovani po društvu. Pred samim nasiopom Miklavža je bila uprizorjena priložnostna igrica, nakar je nastopU Miklavž, ki je brez razlike obdaroval vse telovadeče. Po obdarovanju se je vršila za obdarovan-ce v dvorani čajanka ln so sestre Članice postregle naši mladini s čajem ln pecivom. Sokolskemu društvu v Imenu številnih staršev aa obdarovanje otrok Izrekamo s tem najprisrenejšo zahvalo. Zdravo! Iz škofje Loke — Simfonični koncert slovanske glasbe priredi godba I planinskega peipolka v sredo 13. L m. v telovadnici drž. deške šole v škof ji Loki. Nastopi 36 godbenikov, med njimi g. Lojze Potočnik kot harflnist. Na sporedu so Jenko, Osterc Skerjanc. Ber- • nard. Lhotka. Binički, Sebek Momuazko. Smetana in čajkovskv Pričetek ob 20 uru Koncert vodi dirigent, kapetan g. Lojze Smreka?. Obisk koncerta toplo priporočamo. V četrtek priredi godba koncert ns Jesenicah v Krekovem domu. v petek pa v Kranju v Narodnem d<>mu. — Na vlomihko orodje je naletel. Ko je spravljaj v soboto popoldne posestnik Janez Ziherl iz svojega kozolca ajdovioo. je Iz Krškega — Prvodecemhrska akademije te ssf- klavte van Je krškega Sokola, Tudi BOSBOŠSSSO društvo Krško Je lepo proslavilo drfavni praznik osvobojenja ln zedinjenja. Vendar pa Je bil spored nasproti drugim letom nekoliko okrnjen, ker se Je celokupno članstvo udeležilo odkritja spomenika blago-pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru X. Zedlnltelju v Sevnici. Zato pe je bHa tem lepša akademije, katero Je priredilo društvo svečar. Člani, ki se is vide« našteto akademij, so soglasno izjavili de teke pestre ln bogate še niso videli, še manj so Jo pa letos pričakovali. Program aJcademiJe Je obsegal 14 izbranih točk, eno Ispio od druge. Poleg govora staroste br. dr. Jana, ki Je orisal položaj, v katerem šivi adaj eokoletvo. Je pričujoče občinstvo posebno navdušila naša najmlajše deee e svojimi lepo izvajanimi točkami. Prav teko pe ee navdušile tudi članice e svojimi vejami s gorečimi kiji katerim gre posebno priznanje se njihovo Izvedbo. Splošnega priznanja je bila deležna tudi Karolije-Petruške dramska vizija sjugana, vila najmlajše« s a Radanovičevo ln br. Cesnikotn te Ra-danovičem. Prizor, poveličujoč ne smrt rev njenega komite, ki žrtvuje poslednjo kapljo krvi za domovino in v viri Jugani simbolično prikazano Jugoslavijo, je v teh hudih eeaih našel pri vseh r^liišsJrih popolno razumevanje in sočustvovanje s nesrečnimi narodi. Program Je zaključila naletel na svojevrstno najdbo. V roke mu je prišla aktovka, napolnjena s vlomilskim orodjem. Poleg klešč tn vseh mogočih svedrov za dolbenje losa in kovinskih predmetov je bil v aktovki tudi ročni stroj za vrtanje. Uganka je, kdo bi bil lastnik aktovke. Domnevajo pa. da je ali last zloglasnega vlomilca Haceta a'i pe Leopolda Debeljaka, ki se je svoje dni tudi klatil po loški okolici. Vlomilec je aktovko v kozolcu bržčas spravil, potem pa, ko Je videl. cU je kozolec izpraznjen, se je potuhnil io ni hotel več ponjo, v atrahu. da bi ga utegnili prijeti — Prav agilni 90 v Skofji Loki prijatelji ?aha. Klub šteje 30 igralcev, od časa do časa prirejajo brzoturnirje (zadnji Je bil ob koncu novembra in Je odnesel prvenstvo Aleksander Boguljevič). Šahisti imajo svoja predavanja, prirejajo medklubske tekme (StražKče— Kranj), vrši pa se letno tudj glavni turnir za naslov prvaka Škofje Loke Ta turnir je združen z dobitki in diplomami. Igra se tedensko dvakrat v posebni sobi restavracije »Pri kroni«, vodstvo pa imajo šahisti v osebi mag. pharm. g. Otokarja Burdvcha. ki je klubski predsednik. — Zopet zima. Po hudih nalivih pretekli teden, je nastopil občuten hlad, danes popoldne pa se je vreme spet sprevrglo. Spočetka iz!ahka, potem pa vse bolj na gosto so se jele vsipati izpod neba snežinke. Na zamrznjenih tleh je sneg obležal m tako smo letos že drugič sredi bele zime Povišanje radarskih mezd pri TPD Celotno povišanje znaša v letošnjem letu do 14% LJubljana 12 decembra Danes Je bila pri generalnem ravnateMu TPD v LJubljani mezdna razprava zarad' nove ureditve mezd rudarjev v revtrlih te družbe. Razpravo, katere so se udeležili zastopnici Delavske zbornice Zveze ln dustrijeev in delevskih strokovni orcani racij, le vodil eospod rudarski "la^ar inž Cucek. Od strani TrboveViske nremoeo-kopne družbe so bili navzočni cosood generalni ravna teli Rihard Skubec ter ravnatelji certerslneea ravnateljstvs in rud-nikox* Iz Zagorja — Novega inženirja, g. Borisa Praprot-nika iz Ljubljane je nastavila TPD za ki-sovSki obrat V naši sredi mu želimo čim vec uspehov in dobrega sožitja- — Bošičniea aa revne je bila v nedeljo v Sokolskem doma Društvo za varstvo otrok je tudi letos obdarilo najpotrebnejše z obutvijo, ki jo Je prejelo 66 otrok Izdatki za čevlje so znašali 8500 dinarjev. Uvodoma je predsednika društva g- Lojze Kolenc spregovoril obdarjencem nekaj vzpodbudnih besed in se zahvalil darovalcem, ki so omogočili tako lepo obdaritev Imenoma Je navedel občinsko upravo, ki je prispevala 4000. rudarska zadruga II skupine 530 TPD 500 d narjev. števni novčič v iznosu 1750 in člane, ki so prispevali 800 dinarjev članarine Na kraju je bila vsa navzoča mladina pogoščena s čajem ln kruhom V imenu javnosti se društvu ze vso ljubeznivo skrb. namenjeno najbednejšim prav prisrčno zahvaljujemo. — Kdo pesna utopljence? Ko se je v nedeljo popoldne vračal Železničar Kepe Martin domov, Je opazil pod čuvajnico št S45 naplevljeno truplo moškega srednjih let O Žalostni najdbi Je obvestil crožnike. Orožniški narednik g. KriŽmanlč Darko je ugotovil dejansko stanje. Mrtvec je letal na trebuhu, srajco in telovnik je imel potegnjena preko glave, truplo je bilo brez suknjiča, brez listin, po katerih bi se dala določiti istovetnost. Truplo so položili v rakev in odpeljali v zagorsko mrtvašnico, kjer ga ja v ponedeljek pregledal banovinski zdravnik dr. S. Grum. ki je predvsem ugotovil, da truplo ne kaže znakov nasilne smrti in je po tem takem pokojnik verjetno izvršil sarnemor Navajamo popis: truplo je dolgo i 63 m, na sebi ima Črne suknjene hlače, črne »Srni« čevlje na vezalke, oblečene v členkih in po gornji strani v grelce, obraz obrit lasje šo črni, toda spredaj Je glava gola, morda je voda odnesla lase. v zgornji čeljusti so vsi zobje, v spodnji pa samo prednjih sedem, telovnik in kaiirasta srajci s črno samoveznico. starost okrog 35 let truplo je po vseh znakih sodeč ležalo v vodi 1 do 2 dni. je še dobro ohranjeno. Nesrečneže bodo pokopa1! v sredo Do tega časa si truplo lahko ogledajo vsi, ki bi za mogli podati kaj jasnosti glede identitete. Iz Laškega — Podražitev tova ga zrez Laško. Oni dan se je vršila dražitev lova se srez Laško. Dražbe je bila nenavadno živahna in je lov v ceni zelo poskočil. Zakupniki bodo morali globoko poseči v žepe, če bodo hoteli imeti tvoj lov. Občine pa bodo imele lepe dohodke, kar je e tega stališča popolnoma prav. V poštev pridejo zlasti občine Jurklošter in Sv. Krištof — Kunske Topli- ce, b Trbovelj — V akciji se povzdlgo higijene Je naša občina zadnji čas izdala hvalevreden ukrep, Id se tiee mesarska obrti Treba Je sicer priznati, de se Je v splošnem higijensko stenje naših mesnic in delavnic zelo Izboljšalo, slasti odkar se klanje ln čiščenje vrši v moderni klavnici pod nadzorstvom občinskega fivinozdravnlka. Pri mesarjih se tudi opate sdreve konkurenca glede dobre kvalitete mesa — seveda tudi s nekaterimi izjemami Vendar se Je v marsikaterem slučaju le še premalo pazilo na potrebno čistočo, kar se Je opažalo slasti pri pomočnikih in vajencih. Občina je radi tega predpisala, de mora vse osebje v mesnicah imeti dete bele predpasnike, kakor tudi osebje ne poti eli pe la klavnice. Za pomočnike in vajence pe bodo odgovarjali mojstri. Posebnost Js tudi, de bodo naši msserjt tn vse pomočniško osebje pri delu morali biti pokriti s globoko platneno čepico. Tudi psom* ki so se doeedaj redi podili okrog mesnic, še raje pa povoha vali tn ln tem kak zapeljiv kos mesa. bo sedej odklenkale. V bodoče Je strogo prepove-dano puščati pse v mesnice ln delavnice. Istarsko se bo strogo pazilo ne čistočo orodje in lokajo v. V zimskem času morejo , bttt ob nedeljah tn premikih vse mesnice I Razprava le potekla v duhu rarum^va-nja obojestranskih potreb in motnosti ln se 1e končala ob 16 s sporazumom oo katerem je družba odobrila 8* o ocv šania brutto-zaslužkov z veljavnostjo od 1 decembra 1939 dalje Polea te ca so se temeljne mezde II!.. IV ln V kat*ffor ie sovlšale za približno nadalina 2* 'o S tem povišanjem maša celotno povečanje mezd v rudnikih TrboveViske Dremoeo-kopr>e družbe v letošnjem letu 1^'« oziroma U0/« brez Izjeme ves dan zaprte* ČV temu v imenu potrošačev dodamo še skromno Zeljo, da novo postavljeni odbor proti draginji tudi v pogledu mesnih cen poatane pravičen ravnnlec lo nadzornik, smemo upati, da bo toliko občutljivo vprašanje mesa brez nepotrebnega razburjenja v vrstah potrošačev ln mesarjev rešeno na splošno zadovoljstvo! — Nadati se je. da bo občina v kratkem glede higijene potlpala še druge obrti, ki se bavijo s prodajo življenjskih potrebščin, zlasri zelenjave, sadja itd V tem pogledu Je tudi potrebno strogih ukrepov, morda pa tudi nekoliko prtvatn«« konkurenčne Iniciative Ličen, čist nov paviljon za prodajo zelenjave ln sadja pogrešamo ie več let! Sreda, 18. XTL - 18: Mladinska ura: a) Slovenski literarni zemljevid tg. prof. Fr-Vodnik); b) Kaj pravita znanost ln tehnika (g. prof. M. Adleš-Č). — 18.40: O štajerskih gradovih (g- Leo Pettauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Organizacija našega narodnega gospodar stva in socialn h organizacij (Emil Gali-jan) Zgo. — 19.40; Objave. — 19.50: Fotografiranje v naravnih barvah (g. prof Franc Bajd). — 20: Koncert zbora »Glasbene Mat ce*. — 2045: Operni odlomio (plofiče). — 21.15: Cime rman ov kvartet — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pesmi in napevi iz zvočnih filmov (plošče). Konec ob 23 uri Četrtek, 14. XTL 7: Jutmji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček vesel h zvokov (plošče) do 7 45. — 12: Pisan or kestralnl koncert (plošče). — 12.30; Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02. Radijski sramel. — 14: Poročila, — 19 Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Napovedi, poročila. — 19 20: Nac ura: Min'strstvo za telesno vzgojo naroda. — 19.40: Objave. — 1950: Deeet minut zabave. — 20: Reproduc ran koncert simfonične glasbe. — 21.15: Ruski sekstet.— 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Veseli zvoki (radijski orkester). Konec ob 23 Petek, 15. XIX 7: Jutmji pozdrav. — 7.05: Nspovedi poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 11: šolska ura: MoJi mali učenci ln učenke v Orni reki v vardarski banovini (g. Miroslav Demšar) 12: V narodni zarji (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 18: Napovedi — 13.02: Opoldanski koncert radv^skega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Ženska ure: Gospodin js pred bož čnlml prazniki (ga. Vida Pen>uh). — 18.20: Francoski operni spevi (plošče). — 1840: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila, — 19 20: Nac. ura: Ni kola Mašie, veliki slikar (dr. D j uro D\ movič (Bgd). — 19.40: Božč v planinah (g. Janez K veder). — 20: Chopinova ura — ob 901etnJci smrti. — 21: Koncert opernih napevov (radijski orkestcr>. — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Ruskr narodne (r^ošce). Konec ob 23. uri. Sobota, li. XII. T: Jutmji pozdrav. — 7.05: Pisen venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. —12: Bres napovedi igramo, plošče v venčku vem podamo. — 1230: Poročila, objave. — 18: Napovedi — 1802: Brez napovedi igramo, plošče v venčku vam podamo. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura; a) dr. B. Magajna: Račko in Lija — 11. branje, bere avtor sam: b) Ciciban fčlanice Nar gledal.). — 17.50: Pregled sporeda, —18: Ze del o pust igre radijski orkester. — 1840: Marijo nos jo (g. Kunetelj Franc v 10: Napovedi, poročila, — 19.20: Nac. ura: Beli sport v slovenskih planinah (Janez Gregorin) Izubijana. — 19.40: Objave. _ 20: O zunanji politiki (g. dr. Alojz Kuhar). — 20.30: Dolga je rajfta — čez uli-oo — Pisan večer. Besedilo Jožek in Ježek. Izvajajo član* red, igr. družine. — 23: Napovedi, poročila — 22.15: Za vesel konec tedne (radijaki orkester). Konec ob 23. uri_ LOVSKA Zakupnik love: Ze ne de'Jo sem p->vabfl oe lov gospoda zdravnika, gosprda župnija in lastnike pogrebnega zavoda. Lovec: Gospod, vi pe res na vse mislite Sli on 6 »SLOVENSKI N A R O D«, »reda, IS .decembra 1989. Stav. 2P2 Kako dolgo bosta še srečna v zakonu? Javno mnenje v Hollywoodn noče verjeti, da sta Cene Ravmond in slavna pevka Jeanette Macdon aldova srečen par Pred igralec Jeanette Macdonaldova dvema letoma sta se vzela filmski Gene Ravn.ond in slavna filmska pevka Jeanette Macdonald. dve leti že živita kot zakonca, pa vendar Hollywood še ne verjame v njun zakon. Še vedno ju Hol rjruood obira in se vprašuje, ali sta sreč na v zakonu, ali bosta ostala še dolgo sku pa j. Kako bi mogel njun zakon ostati za vedno srečen, razglabljajo o njuni sreči zavistni ljudje, ko je filmska kariera žene Jeanette Macdonaldove zasenčila docela slavo moža Geneja RavmondaV Skoraj dve let; je že poteklo, odkar je Gene Ravmond sodeloval zadnjič v filmu Preden se je ože-nfl, je bil med najbolj zaposlenimi filmskimi igralci. Zdaj pa žanje uspehe samo še njegova žena. Ali ni prizadeto s tem samo-ljubje tega zakonca? Pa še druge stvari zanimajo Hollywood glede Ravmonda in Macdonaldove. Mnogi so radovedni v filmskem mestu, kdo plačuje pri Ravmondovih račune, s čim se ukvarja Ravmond v obilici prostega časa, zakaj mu žena ne najde pri filmu zaposlitve. Ja>.-no mnenje v filmskem mestu pose-j»a v intimno življenje tega filmskega para in skuša dokazati, da zakon ni srečen, ne more biti srečen. Kakor voda na mlin drznih in indiskretnih obiralcev v Hollv-woodu so poročila v dnevnikih o Raymon-du in Macdonaldovi. Reporterji so obems za petami, z odprtimi ušesi in očmi prežijo na zakonca in zabeležijo sleherno malenkost, ki jo utegnejo zaznati v zunanjem življenju slavnega zakonskega para Pred letom dni se je Raymond odzval sam vabilu igralke Lily Pons na družabno prireditev. Naslednji dan je ves Ho!lywood čenčal o tem dogodku. Letos v pomladi, ko je bila Macdonaldova na pevski turneji, je Ravmond povabil večkrat svoje prijatelje in svoje znanke na večerjo in že je Holly-wood ugibal, v katero izmed povabljenih gospa ali gospodičen je Ravmond zaljubljen. Dolgčas mu je, so rekli vsi, žene nima doma. pa bi se rad zabaval in izkoristil priložnost. Gene Ravmond je zvedel, kje hollywood-sko javnost čevelj žuli, pa je javno odgo voril nedavno takole: Ne verjamem, da bi čvekanje ljudi moglo škoditi srečni zvezi dveh ljudi Zakon je zgrajen na možu in ženi. ki sta srečna ali nesrečna, ne glede na to. ali je javno mnenje njuni zvezi naklonjeno ali ne. V Hollywoodu mora bit' človek sicer pripravljen na vse, toda ob koncu vseh koncev zavisi sreča v zakonu le od zakoncev samih. Srečno zakonsko življenje sloni na medsebojnem razumevanju. vdanosti in spoštovanju, ki ga imata zakonca drug do drugega. Razumljivo je, da se pojavijo v zakonu problemi, toda te morata zakonca sama rešiti brez javne pomoči Res je. da ne igram več v filmih, toda prostovoljno sem se umaknil, čeprav mi še vedno ponujajo vloge v velikih filmih Tako so storili že nekateri igralci, na primer Garv Grant, to ni torej nič posebnega ako se Igralec za nekaj časa umakne Gary Grant je po dolgi pavzi spe* nastopil v filmu to da ne v vlogah, kakršne je pred tem vedno igral, temveč v novem žanru Enako željo imam jaz. Zdaj se pa pekarn z glasbo, ki me je že prej zelo zanimala Tudi komponiram že po malem. Sicer pa ni bil nikoli moj ideal, da bi se ves žrtvoval filmu, saj je na svetu toliko drugih stvari katerim ac človek lahko posveti, na primer glasba. m - -zu-uMiJiL mi sssees i ..... JL C. Bentlev: .Skok skozi okno Ravmondova žena Jeanette Macdonaldo va pa je izjavila: Popolnoma prav ima moj mož. ako aucv več nastopati v filmu. Kdo ve. ali ni njegova usoda, da komponira Komponira! je za mene pesmico, katero sem pela na svoji pevski turneji. Ponosna sem na svojega moža. Glede zakona pa povem, da sem si v zakonu uredila življenje in živim kot vsa ks druga žena Kariera je končno bolj al' manj mehanična E0oist postane komur ie samo do kariere Ako sem še vedno dober človek, se imam za to zahvaliti svoji porok z Ravmondom. ki je blag razumen človek in me tako dobro razume Medsebojno spo štovanje je glavni poeoi za ohranitev sreč nega zakona Spoštujem Ravmonda kot člo veka in kot moža On ie gospodar v hiš; Glede svoje bodoče filmske noti na bo od ločil^ sam brez moje pomoči Doslei se na ma je posrečilo, da sva ohranila v srečnem zakonu vse najine "ndividua'ne lastnosti živiva vsak svoje osebno živi jen ie in ven dar sva kljub temu srečna Upam. da bo vedno tako v najinem zakonu, ki je čeda Ije trdnejši in srečnejši, pa naj ljudje govore, kar hočejo. KAKO TE USPELA LYA LYS Filmska igralka Lva Lvs je po starših Ru sinja, rodila pa se ie v Berlinu. Studirato je v Parizu na Sorbonni. preden je postala igralka Ze več let živi v Hollywoodu. kjer ie njena slava po prvem večjem uspehu za-temnela. toda spet se je vrnila k filmu in dobila eno izmed glavnih ženskih vlog v filmu »Priznanje nacističnega vohuna«. Od teg;i časa je spet slavna. Popolnoma pa se i? uveljavila v filmu »k'ondvke«. ki ga jdela'a družba NVarner. V tem filmu je .ka!cih zlata na vtna plesa!ka Alaski ic Lva Lvs kah* NAJBOLJ PRIVLAČNE ZVEZDE >ef kozmetičnega oddelka v ateljeiih IrtnTh« Paramount \Va'iv \Vestmore. ki je HoHvu-oodu naimanj t^ko važna in slav i oseba kakor Snencer Tracv ali \Vallace ^eerv je sestavil seznnm desetih oafhofi -rivTačn'h Filmskih igrs'k Razvrstil jih k '".kole: Irene Dunne. Norma Shearer. Ma ♦eleine Carrol. Oaudette Colbert. Otfvis de Havilland. Loretta Young. Sonja Henie Kav Francis. Joan Bennett. Carole Lom p-ird. Privlačnost teh igralk je \Vestmrrre oce i»l po nabavni dražesti in lepoti te ali one tfralke. VVestmore nrerokuje. da bodo odslej v filmu uspevale samo ženske s prirodnu dražestjo in žensk stjo. vse umetno narejene privlačnost' kakor ponarejene trepalnice, dolgi nohti in načičkane toalete kmalu ne bodo nikogar več zanimale v Filmu. PRVI ANGLEŠKI VOJNI FILM Aleksander Korda je izdelal v Londonu prvi angleški vojni film »Levu rastejo kri-'a« Film je posvečen junakom v zraku, ki • bore za domovino v tei vojni proti Nemcem. V filmu so že prizori o nedavnih ju-tiFŠkvfi - 'etih angleških letalcev nad Vem čijo. tako letalski napad na pristanišče Kiei V romantičnih prizorih tega filma :gra glavno vlogo kot bolniška sestra Meric Oberon. Donglas Fairbanks umrl Zadela ga Je kap — Star je bil 55 let D o uglas Fairbanks in njegov sin Prijatelje filma bo gotovo preseneti J a vest, da je včeraj nenadno umrl znameniti filmski Igralec Do uglas Fairbanks. ki ga je v Santa Monici v Kaliforniji zadela kap. Mlajša generacija obiskovalcev kina &• tega igralca komaj spominja ali pa ga naj brž niti ne pozna, kajti Fairbanks je bil št-junak nemega filma. Ko je nastopila dob*^ zvočnega filma, je po malem začela ugašati tudi Fairbanksova slava, dasi je tu pa tam tudi nastopal Še v zvočnem filmu. Iz nemega filma so znana njegova odlična dela zlasti ^Bagdadski lopov«, »Zoro ma- ščevalec^ in »Trije mušketirji«, a najboij je menda zaslovel s filmom »Robln Hood . ki smo ga lani videli tudi v zvočni uprizoritvi z Errolom Fivnom. Priznati moramo, da so bili vsi Fairbanksovi film; lasi so bili več ali manj pustolovski, skoraj brez izjeme umetniško delo. Fairbank<= je bil namreč član umetniške družbe United Artista, ki so ji pripadali tudi Charlie Chaplin. znameniti režiser Griffith, Fair-oanksova prva žena Mary Pickfordova in mnogi drugi. Ta družba nikoli ni spravila v promet filma brez vrednosti ali filmskega kiča in s-šunda«. Fairbanks je umrl star 55 let. Kot rečeno se zadnje Čase ni slišalo mnogo o njem, ker je potoval večinoma po svetu. A kljub svojim 56 letom je bil šo poln mladostnega ognja in lani se je znova ogrel za film. Ni pa hotel več igrati sam. ne zato, ker se je čutil prestarega, temveč zato, ker ni imel pravega glasu za zvočni film. Ustanovil je veliko filmsko družbo »Fairbanks International LTD« s kapitalom nad 2,000 000 dolarjev. Namen družbe 1e bil izdelovati pustolovske filme, ki bi jih režiral Fairbanks sam. Hotel je zopet večino oemih filmov, v katerih je nastopal, oredelati za zvočne filme, a njegovo vlogo naj bi zamenjal njegov sin Douglas Fairbanks mlajši Smrt mu je prekrižala načrte in hkrati njegovo plodonosno delo. Fairbanks je bil dolgo poročen s filmsko -.jralko Mary Pickfordovo in je veljal njun zakon za enega najbolj vzornih v Hollv-vvoodu. Pred leti pa sta se ločila in Fair-nanks se je drugič poročil z Angležinjo lady Ashlev. Priljubljenega filmskega igral ca bodo ljubitelji filma gotovo pogrršali. najbolj bo za njim žalovala Amerika. Finska mesta Finska n: država velikih mest Mestnega prebivalstva je na Finskem samo 17.9 odstotkov od celokupnega števila prebivalcev V finskih mestih živi 651 647 prebi valcev Leta 1860 je bilo mestnega pogla varja samo 6 7°^ Finska mesta so majh na in tudi prebivalcev imajo, malo Helsinki so štel: 1840 samo 16 592 orebiva'cev M-j važnejša mesta Finske so zdaj Helsinki, ustanovljeni l 1640 glavno meste dežele od l 1812 280.000 prebivalcev da Ije Turku ustanovljeno I 1230 Drebival cev 70 000 Viipuri. ustanovljeno 1340 prebivalcev 55 000 Tampere ustanovlienc 1779, prebivalcev 55.000, Vaasa ustanovlje no 1782 prebivalcev 24 0O0 Oulu usta novljeno 1605 prebivalcev 25 000 Pori ustanovljeno 1365 prebivalcev 20 000 Kot-ka. ustanovljeno t879 prebivalcev 16.000 Lahti. ustanovljeno 1905. prebvalcev 10.000. Rauma. ustanovljeno 1441 Drebi-valcev 9000. Hameenlinna ustanovljeno 1638, prebivalcev 8000 Pietarsaari. ustanovljeno 1653 prebivalcev 8000 Jvvaskvla ustanovljeno 1837 prebivalcev 8000 Hau- 7000. 7000 1651 ko. ustanovljeno 1871. prebivalcev Porvoo. ustanovljeno v 14 stoletju prebivalcev, Kajaani. ustanovljeno s 7000 prebivalci Mikkeii ustanovljeno 1838. prebivalcev 6000 a Savonlinna ustanovljena 1639 s 5000 prebivalci Razen teh je na Finskem še okrog 20 mest ir mestec z okroglo 5000 prebivalci Večina ima podeželsko prebivalstvo, ki ga ie nad 3.000.000 ali 82.1 odstotkov. Natakarici — dvojčki Ameriška letalska družba United Air Lines je sklenila poveriti v svojih najmo dernejših letalih za 52 potnikov skrb za telesni blagor potujočega občinstva natakaricama. To misel so sprožili Betty In Jeane Murrav, ki sta se ponudili družbi češ da bosta v tako velikih letalih potrebni dve natakarici In ker sta nerazdružni dvojčki, bi bili zelo veseli, če bi mogli služiti v enem letalu. Predlog je družbi ugajal. Dvojčki, ki sta si zelo podobni, sta bili izšolani za nata-karsko službo. Ameriška letalska družba sprejema zdaj za svoja potniška letala samo dvojčke. Nekateri potniki so izrazili željo, da bi jim stregli med potovanjem z letakom natakarici. Temu je bila všeč i i nolasa Glady, onemu plavolaaa Desv tako, da je bila ena natakarica vedno* bolj preobložena z delom nego druga, kadar je • lajala večina potnikov prednost recimo ^lavolaskam. To se zdaj ne bo moglo več goditi. Natakarici sta si tako podobni, da potniki neznatne razlike med njima sploh ne opazijo in zato jim je pač vseeno, ka-:cra jim streže. Slike na skalah Veliki avstralski otok Nova Guineja tvo-n na zapadnem delu polotok, ki je od trupa otoka ločen po globoko zarezanem Mae Cluerovem zalivu. Južna obala zaliva je skalnata in tu se na pečinah dobro pozna, da se obala Nove Guineje polagoma dvigi« iz morja. Na stenah pomolov je sicer v višini 2 do 4 m nad gladine sedanje plime -o zanimive slike Proučeval jih je nedavno prof. J- Roder z raziskovalnega zavoda za kulturno morfologijo v Frankfurtu n/M. To je bilo med Frobeniusovo ekspedicijo na otoke Molukke ln v holandako zapadno Novo Guinejo l. 1937. RodeT je proučil zlasti ozemlje med vasicami Kokas tn Goras ter prilegajoče otočke, posebno otoček Ar-guni. Slike na ondotnih skalah so vae slikan«* in ne vrezane. Po starosti se dele v več vrst. V najstarejši vrsti so rabili skoraj izključno rdeče barve in to so večinoma silhuete rok: desnic in levic, otroških rok in večkrat tudi rok s pohabljenimi prsti Tu pa tam so tudi silhuete celih rok in nog. Slike so bile delane tako da je položil človek roko na skalo, potem so jo pa ob-rizgali z rdečo barvo Tako je nastala njena bela podoba na rdečem polju V nadalj-nih plasteh ne vidimo več naslikanih rok. temveč silhuete rib in drugih morskih živali kakor tudi krokodilov in kuščarjev. Najbolj zanimive so pa človeške figure z nekakšnimi čepicami na glavi tn z rokami, sklenjenimi k molitvi. To so baje praočetje sedanjih prebivalcev teh krajev Sledi vrsta slik, kjer vidimo namesto rdeče črno barvo Te slike izvirajo najbrž^ od drugega naroda Naslikani so večinoma čolni. V nekaterih skalnih votlinah so skupaj rdeče in Črne slike. Vse slike so delo pradavnih prebivalcev teh votlin. Razgovor s prvimi ruskimi ujetniki ki so jih Finci zajeli na fronti v Karelij! — Vojaki so prepričam, da so hoteli Finci zavzeti Leningrad Paršk; dnevnik -Paris-Soir« je poslal na tmsko-rusko tronto svojega posebnega dopisnika Henrija Dimoma ki je pred dne vi poslal po kablu svoje poročilo iz Vt-horga. Finska tronta je pred nami piSe Daniou grmenje topov slišimo od daleč \*eki of' ^ir mi ie povedal da streljajo finske bate rije, razvija se huda bttka za Karelijo. ki je Viborp njeno središče T? bonbe so pr vi večji m resneje spopad med sovjetsko vojsko m mladimi pogumnimi branilci Finske, hfa tem mestu prodiranja imaio Rus' >koli 200 000 mož katerim utira pot več sto tankov Okoli sto ruskih leta? poletava nad fronto ta letalska skupina spada k eskadri bombarder jev ki so pred dnevi bombardira'' V'borg in ubili 40 mož žena in otrok, ranili 80 ljudi ter ubili — samo enega vojaka Ruska armada koraka proti Viborgu. strnjena že od početka sovražnosti V prvih osmih Heh ie >-dečrt armadj prodrla 40 km globoko r:a fmsko ozemlje od meje pri Raiaioki ki je 70 km oddal icna od Leningrada Nenavadna je pokrajina v tem delu Fin ske Vsepovsod sami gozdovi :n jezera Je zera so zamrznjena ^e preden sem dospe' v Viborg. sem videl finske voiake na smu Čeh: na smučeh gredo finski vojaki tudi v bitko Tu pa tam sem videl natrpane san ke. v katerih so starci, žene in otroci beza 1: pred voinimi grozotami V Viborgu sem videl prve voiake rdeče armade ki so jih Fine' uieM * sprednjih obrambnih Trtah ruske uietnike ;z Drve vojne boljševičke Rusije Dobil sem do voljenje za razgovor z ruskim' ujetniki Štirje so bili zdravi in čili in so čakali v zaporu na odhod v koncentracijsko taborišče, dva ranjena sem obiskal v bolnišnici Opazi! sem da ravnaio Finci lepo z ujetniki zato so ujetniki odgovarjali rade-volje na vprašanja. Nagovoril sem najprvo kmeta iz Smolenska in ga vprašal, zakaj se je bori! proti Fincem. — Ako ima človek za hrbtom strojne puške, se mora boriti! ie odgovoril ujetnik. — Kaj vam je padlo v glavo, da ste pričeli vojno s Finsko? — Ko je izbruhnila vojna, sem bil že vojak, je odgovoril kmet iz Smolenska. služil sem že tretji mesec vojake Finci hočejo zavzeti Leningrad in Rusi se morajo bran»ti Tako so mi povedai; preden smo šli na fronto. Vpraša' sem ga kakšno hrano so dobivali Pojasnil je. da so opoldne dobivali zeljnato juho. čaj. makarone m biftek Vsega dovolj, samo masla niso dobil- nikoli. Vpraša! sem ga ali ie član komunistične stranke ujetnik je odgovoril, da ni komunist temveč kmet ter ni v stranki Nato sem nagovoril uietega letalskega poročnika Igorova ki je rekel da je pilot in samo pilot Obdolžili sc ga namreč, da je bil med tistimi ki so iz letal s strojni cami strehah na civilno prebivalstvo v Vi r»orgu Med etom nad fronto se mu je legalo pokvarilo rešil se je s padalom in pri-sta' na finski strani sam Povedal je, da služi pri letalcih že štin leta in da je od I 193* član komun.stične stranke Prizadeval sem si da bi zvedel, kako misli oficir o vojn* med Finsko in Rusijo ter o vojni med Nemčijo in Francijo ter Anglijo. Po- ročnik lgoro\ me je pazno poslušal, a je odgovoril na vsa vprašanja, da ni poučen o teh zadevah Vojak sem. je dejal, in sem pokoren svojim nadrejenim. Tretji ujetnik ki je bi? tudi kmet. se ie icnavadno zasmeja?. kn sem ga vprašal ali ie član komunistične stranke Nisem, je •dgovori? in nikol' ne bom V bolnici sem ogovoril najprvo uietega 'etalca ki se je rešil s padalom pa si ie pri pristanku zlomi? nogo K»< sem govori! o voini je zanikal da bi bila Rusiia napovc-■iala Finski vojno To ni mogoče, je rekel letalec, Rusija hoće živeti ▼ miru z vsemi svojimi sosedi. Povedal sem ranjenemu ufetmku da so ruski bombarderr metal' že bombe na c'av-no mesto Finske Helsmki Ujetnik je skoraj protestiral, češ da ne govorim resnice. Gre očitno za zmoto je reke' letalec jaz sem bil tudi pri strojni pušV Dobili smo povelje naj ne bombardiramo civilnega prebivalstva Ujetniku serr- nat^ odgovoril, da *' bo v Helsinkih lahk< ocleda' raniene starce, žene in otroke mrtvih pa ne bo mo gel videti, ker so iih medtem že pokopali Ujeti rdeči letalec kratkomalo ni mo gel verjeti, da so Rusi bombardirali ne/a ščiteno civilno prebivalstvo kakor mu m -»ero mogel dopovedati, da ni Finska napati a Rusije temveč so Rusi napovedali Fm ski vojno Med pogovorom mi ie letalec le povedal da je doma s Kavkaza kjer -m zdaj dobro živi Kot Kavkazec zelo spo-tu ;e matere in otroke to *c |e pisv zaradi tega Čudil da so bile žrtve ruskih bombarder jev tudi matere in otroci Ni g« Kavkazca. je deial. ki bi storil kaj zalega materam in otrokom. Čistilci ušes na Kitajskem Ce potuješ jeseni po severni Kitajski, kjer je sama ilovica in Če zapiha močan monsum. se ti zdi da jo bo treba takoj popihati Veter dv:ga v prah izpremenjeno izsušeno ilovico in ta prah sili v oči nabira se pod obleko in pokrile vse telo Človeku ne diši jed. v ustih čuti b^to oči se mu solze in ušesa ima tako zamašena, da sl:ši glasove iz neposredne bi zine. kakor da se razlegajo iz velike daljave No pomaga, če se človek dvakrat ali trikrat preobleče in če se Še tako umiva kaiti nn telesu se mu neprestano nabira nesnaga zlasti v ušesih Zato se ne smemo čuditi da se na Kitajskem preživljajo nekateri ljudje t"di s tem. da čistijo svojih bi žnjim ušesa To je poklic ki ga le ustvarila nujna potreba v severnih krajih Kitajske Sčasoma se je razširil ta poklic po vsej deželi Čistilci ušes sede na vogalih ulic oo kitaisk h mestih kakor pri nas čistilci čevljev Namesto ščetk imajo strgulice. žličice in sodobno orodje Njihovo delo zahteva mnogo spretnosti Za čiščenje obeh ušes rabi Kitajec pribl žno toliko časa kakor brivec za striženje las M02 IN 2ENA Zena se vrne s počitnic in mož jo vpraša, če mu je bila zvesta — Kakor ti meni odgovori žena Mož malo pom sli in pravi. Nikoli večne pojdeš na počitnice. ROMAN Ob osmih zjutraj je stal Nathaniel Burton Cupples na verandi hotela v Marlstonu. Mislil je na zajtrk, mislil je nanj tako, kakor je razmišljal o vsakem svojem koraku, kadar je imel čas za to. Mislil je na to, da mu je včeraj razburjenje zaradi umora pokvarilo tek in znatno omejilo njegov zajtrk. Danes je bil zelo lačen, ker je bil že celo uro na nogah. Odločil se je torej že tretjič, za košček prepečenca in jajce. Sicer je bilo pa vedno tako. Še nenado-meščena izguba bi bila lahko odtehtana pri malici. Po tem razmišljanju je jel Cupples uživati ob pogledu na krajino. Z veščimi očmi je motril lepoto divje obale, kjer so se dvigale visoke pečine naravnost iz mirnega morja. Cupples je užival ob tem pogledu. Bil je mož srednje, sloke postave, približno šestdesetih let nekoliko rahlega zdravja, toda sa svoja leta je bil zelo gibčen in poln življenja. Redka brada in brki mu niso mogli zakriti ozkih, toda prikupnih ust. OČi je imel laskave, oster nos m ozke lične kosti so dajale njegovemu obrazu nekaj duhovniškega. In ta vtis je povečala še skromna črna obleka z mehkim črnim klobukom. Bil je izredno vesten, pošten mož živahnih misli in slabe domišljije. V drugačnih časih bi si bil lahko pridobil kardinalski klobuk. V resnici ie Ml na bP^Hr v ookoiu in vdovec brez otrok. Preživljal je svoje trdo, nikakor pa ne nesrečno življenje večinoma med knjigami in v muzejih. Njegov najpriljubljenejši pisatelj je bil Montaigne. Vprav ko je bil Cupples končal svoj zajtrk na verandi, se je ustavil pred hotelom mogočen avto. — Kdo je prispel? — je vprašal Cupples natakarja. — Ravnatelj, — je odgovoril natakar. — Odpeljal se je bil po nekega gospoda na kolodvor. Avto se je približal in vratar je odhitel v spre-jemnico. Cupples je kriknil od oresenečenia in radosti, ko je izstopi] iz avtomobila mož visoke postave, mlajši od njega, in krenil proti verandi Mladi prišlec je vrgel klobuk na stoL Na obrazu mu je igral prijeten smehljaj. Lasje, brki in njegova obleka so pričali o lahni, toda ne nesimpatični površnosti. — Cupples... saj to je sijajno! — je vzkliknil prišlec in skočil h Cupplesu, še preden ie mogel stari gospod vstati. Krepko mu je stisnil roko. — Danes imam pa srečo, — je dejal prišlec — To je zdaj že drugič v eni uri. Kako se počutite, dragi prijatelj? In zakaj ste tu? Zakaj sedite pri tem osamljenem zajtrku. Veseli me, da sva se srečala tu. _Tako napol sem vas pričakoval. Tren t, — je odgovoril Cupples smeje. — Vidim, da se počutite sijajno. Vse vam povem. Ali U ne hoteli zajtrkovati pri moji misi? — Seveda, z veseljem - je odgovoril Trent. — To bo imeniten zajtrk.. Prepleten bo s prijetno zabavo in neizčrpnimi solzami radosti ob svidenju. Mislim, da imam pred seboj težak dan. Ne verjamem, da bi prišel pred večerom zonet do jedi. Saj menda ze *es*e kai me je privedlo sem. — Seveda. — je odgovoril Cupples, — napisati hočete nekaj o umoru. — To je nekam brezbarven način izražanja, — je odgovoril mož, ogovorjen z imenom Trent. — Rekli bi raje, da sem prišel sem kot krvni maščevalec zasledovat zločinca in branit poteotano dostojanstvo družbe. Saj to je vendar moj poklic. In reči moram, dragi Cupples. da sem dobro začel. Počakajte malo, takoj vam to povem. Za hip je nastala tišina. Prišlec je ta čas hitro jedel, Cupples ga je pa mirno opazoval. — Tukajšnji ravnatelj, — je dejal Trent, — je mož čudovite razsodnosti. On spada med moje če-stilce. O mojih najboljših primerih ve mnogo več, nego jaz sam. »Rekord« je včeraj ponoči brzojavi], da prispem, in ko sem izstopil iz vlaka, me je že čakal ravnatelj z avtom. Ves iz sebe je od veselja, da sem se ustavil tu pri njem. To dela slava-- Popil ie skodelico čaia, potem ie p* nadaljeval: — Takoj po prvih besedah me je vprašal, da-li hočem videti truplo. Ce bi to želel, bi lahko poskrbel, da pridem do mrliča. Truplo leži pri doktorju Stocku prav tako, kakor je bilo naideno. Danes dopoldne naj bi bila obdukcija in tako sem prispel baš o pravem času. Ravnatelj me je odpeljal k zdravniku in mi pripovedoval vse podrobnosti o tem zločinu. Ko sva prispela sem. sem bil že točno poučen o vsem. — Videl sem truplo, preden so ga odpeljali. — je pripomnil Cupples. — Na njem nisem opazil nič nosebnega, razen, da je krogla, ki je prebila oko, nekoliko skazila obraz, ni d* novzm*"* močne krvavitve. Zapestji sta bili opraskani. Najbrže boste pri svoji izkušenosti odkrili še druge podrobnosti. — Druge podrobnosti gotovo, ne vem pa. Če se mi bo posrečilo najti kakSno sled kpt^re bi se mogel držati. Te podrobnosti so doVni čudne. Vzemimo za-nestji. Kako to, da ste opazili praske na zanestiih? Mar niste videli Man^rsona še pred umorom? — Seveda sem ga videl, — je odgovoril Cupples. — In ste pogledali na njegovi zapestji? Cupples je razmišljal. — Ne. Ko zdal to omeniate. se sr^miniam. da je imel Manderson. ko sem govoril z njim, naškrobane manšete. segajoče do rok. — Take mans^te ie vedno nrwfl. — ie defal Trent. — Vsaj moj prijatelj ravnatelj trdi to. Opozoril sem ga na nekaj, česar niste opazili: da se namreč manšete niso videle in da so bile potisnjene v rokav suknjiča tako. kakor če človek hitro obleče suknuč, ne da bi manšete odložil. In zato ste tudi opazili pestit — No, to ie po mo-jem mnenju že sled, — je pripomnil Cupples mirno. — Iz tega bi se dalo sklepati, da se je oblačil v naglici. UfCfuts Jot« Zupana* K Zo ^Narodno tiskarno* Fran Jctan U *o vpravo m mamatm cM fata Oton Chnstot U Vei v LjuNja«^