Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri {»opoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. viri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
Upravnlštvo:
Schillerjeva cesta štev. 8. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 1250 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 210 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse di*uge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Štev. 15.
Celje, v sredo, dne 20. januarja 1909.
Leto I.
Nemški okrajni šolski nadzornik za Spodnje Štajersko.
Celje, 19. januarja 1909.
Vlada je sklenila ustanoviti posebno mesto okrajnega šolskega nadzornika za nemške ljudske šole na Sp. Štajerskem. Njegov delokrog obseza vse òne nemške ljudske šole v našib ponemčenih trgih in krajih, ki vzdržujejo svoj nemški značaj le še s pomočjo veleposestva, trgovstva in nradništva; nadzoroval bo torej šole, katere imajo v prvi vrsti namen ponem-čevati deco slovenskih okoličanov takih trgov in nezavednih ali narodno indi-ferentnih tržanov, ki iz stare navade ali pod direktnim ali indirektnim pritiskom tržkih oblastev, nemških denarnih zavodov in korporacij smatrajo nemščino za jedino upravičen jezik v državnih in samoupravnih uradih in Nemce za nekak izvoljen narod, kateremu gre po vsej pravici nadvlada v deželi. Narodna zavest se pa tudi v teh krajih če dalje bolj širi in nenaravna nadvlada teh nemških in nem-škntarskih manjšin bi se ne mogla ni za trenutek več vzdržati, ako bi se ji odtegnila podpora, katero dobiva od državnih in avtonomnih uradov. To Nemci tudi dobro vedo, zato so pa vse svoje politično delovanje osredotočili na to, da si državne in avtonomne urade osigurajo, da zaprečijo Slovencem vstop v te službe in še posebno, da bi se Slovencem pri centralnih deželnih in državnih uradih t. j. v Gradcu in na Dunaju dalo ono število nižjih uradniških mest, katero jim po njih številu, po njih davčni in kulturni moči pritiče. Posledica tega postopanja je ta, da nemški uradniki razsojajo o slovenskih stvareh v drugih in tretjih in le premnogokrat tudi že v prvih inštancah. Vpliv nemškega nradništva našlo vensko ljudstvo, o katerega usodi odloča, je potemtakem prav lahko razumljiv ter se ne bode pač nikdo čudil, da priprosti kmetič misli, da ima
Nemec že zato ker je Nemec, večje pravice nego Slovenec in vsled tega tudi bolj gladko pot — do boljšega, sijajnejšega socijalnega položaja.
Iz teh razlogov pošilja nezaveden tržan in okoličan rad svoje otroke v nemške šole.
Nemci so kot premeteni politiki to razpoloženje izkoristili, ustanovili so nemške [ljudske šole povsod, kjer je nemštvo oprto le na par uradnikov, obrtnikov in trgovcev. V te šole vabijo slovensko deco, katera naj jači njih slabe in redke vrste. V tem jim gredo na roko vsa avtonomna in državna oblastva, kjer in v kolikor morejo, in sicer tako. da jim ne delajo ovire 'pri ustanavljanju teh ponemče-valnic ter da je čim prej prevzamejo v občinsko ali deželno upravo.
V tem boju so si Nemcf izdelali posebno taktiko. Na take ponemčeval-nice, ali tudi samo na narodno ekspo-nirane šole pošiljajo svoje najboljše učitelje, same izbrane in zveste ljudi, kateri so vselej pripravljeni žrtvovati za nemško pridobivalno politiko vse, svoj čas, svoje znanje, svoje mladenišKo navdušenje ali pa tudi svojo moško odločnost. To parolo so izdali najprej na Češkem — in tam se tudi ravnajo po geslu: najsposobnejšega na najnevarnejše mesto brez kakeršnega koli druzega obzira ko na nemškonacionalne pridobivalne namene. Po tem geslu se ravnajo Nemci tudi pri nas. V tem so si jedini nemški narodni sveti, nemška politična in obrambna društva, nemški denarni in gospodarski, da, tudi navidezno samo kulturni zavodi, nemški autonomni sveti, vsi delajo sistematično na to, da utrde nemškutarstvo v trgih na Spodnjem Štajerskem. Vse te niti so speljane v nemško ministerstvo na Dunaju, katero potem pritiska na re-sortno ministerstvo, da imenuje v slovenske kraje nemške uradnike in potom nradništva širijo in pospešujejo germa-nizacijo v naših krajih. Pod uplivom nemškega ministerstva vstvarjajo nova uradniška mesta, da, celo nove urade, ki imajo edino le namen germanizacije.
Tako je tudi novo mesto okrajnega šolskega nadzornika za nemške ljudske šole na Spodnjem Štajerskem plod prizadevanja nemškega narodnega sveta, Südmarke in drugih društev. Znano je, da je bil na seji glavnega odbora Siidraarke v Gradcu tudi nemški minister Schreiner navzoč. Prišel se je osebno informirat o potrebah in nakanah tega napadalnega nemškega društva ter bode bo teh informacijah uredil svoje ministersko delovanje. Tem informacijam pripisujemo tudi dejstvo, da se je nemški minister potegnil in se še vedno poteguje za to, da se to nadzorniško mesto ustanovi. To je docela umevno, kajti Uovi nadzornik bode izborno orožje v ponemčevalnih prizadevanjih na šolskem polju; dajal bode šolskim oblastvom in napadalnim društveni najboljše migljaje, kje in kako bi se dale ustanoviti nove ponemčeval-nice, določal bo imenovanja učiteljev in klical v deželo gotovo najstrastnejše nemške nacionalce in agitatorje; vstvar-jal bode zapreke našim težnjam na šolskem polju, kjer bo mogel in v tem ga bode pod pritiskom nemškega ministerstva centralna in deželna vlada podpirala! Novo mesto je torej čisto politično mesto in bode vstanovljeno v znamenje prodirajočega in zmagoslavnega nemštva na slovenskem Štajerskem. Mi kar najodločnejše protestiramo proti temu in zahtevamo z vso odločnostjo, da naj vlada, ako ji je količkaj do sprave mej obema narot}-nostima, osnovanje nemškega šolskega nadzornika ustavi, ker bi morali smatrati to imenovanje za žalitev in ponižanje in za nečuveno, neopravičeno in nas vedno izzivajočo koncesijo Nemcem, ki od same objestnosti že itak ne vedo več, kaj naj bi zahtevali. Pozivamo pa tudi slovenski narodni svet in vse poklicane činitelje, naj se ganejo in naj store, kar je v njih moči, da nam nameravani udarec še o pravem času odbijejo!
Kupujte narodni kolek!
Politična kronika.
o 0 Bienerthovem jezikovnem zakonu. N. Fr. Pr. poroča, da je Biener-thov jezikovni zakon v bistvu popolnoma enak onemu, ki ga je bila že Beckova vlada pripravila. Drži se načela, da se ima ustvariti kolikor mogoče enojezičnih uradov. Pri določanju uradnih, posebno sodnih okrožij so se držali načela, ki je bilo veljavno za razdelitev državnozborskih volilnih okrajev, pač zato, ker je ta razdelitev za Nemce zelo ugodna. Po tem receptu bode 122 čeških, 81 nemških in 21 okrajnih sodišč z mešanim uradnim jezikom. Jezik okrajnega sodišča je obenem uradni jezik tudi drugih drž. uradov izvzemši blagajniških, poštnih in železniških uradov., za katere se bode vprašanje uradnega jezika posebej rešilo.
Enojezični uradi se poslužujejo v vnanjem službenem občevanju s strankami jezika večine prebivalstva. Pismene vloge se lahko dela v obeh deželnih jezikih, rešujejo se v istem jeziku, v katerem so bile pisane. Enojezični uradi rabijo v „notranji" službi svoj uradni jezik; dvojezični uradi se poslužujejo v takih slučajih ,službenim razmeram primernejšega jezika' (!). V občevanju z uradi izven dežele se poslužujejo vsi uradi nemščine. Nadso-dišče v Pragi je razdeljeno za posebne senate za jednojezične urade. Uradnike sprejmejo v službo po ob če val nem in ne po materinskem jeziku. „N. Fr. P," pravi, da Nemci tega zakona ne sprejmejo .in sploh ne nobenega, v katerem ne bode jasno izražena nemška temeljna zahteva, da se mora Češko raztrgati v dve samostojni deželi na nemško Češko in na Češko. Kaj takega pa Čehi ne bodo sprejeli!
a Uporni podpredsednik poštnega ravnateljstva v Pragi. — Za znanim sodnim svetnikom Freyerjem, ki se je iz gole nacionalne mržnje uprl proti jasnim zakonskim določbam ustanavljajočim dvojezičnost pri sodiščih na Češkem — in je bil vsled
LI STEK.
. - A
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje.
Čefiki spisal Svatopluk C e eh. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalja.
j ^ Gostilna go poda Würfla leži skoro sredi Vikarske ulice, nasproti novi rastoči ladji cerkve sv. Vida. S*ozi
J .J, >■' :• • ■ ••	.	.	,	.	, .
steklena vrata prideš iz ulice v ne veliko predsobo, odkoder stopiš na desni v gostilniško izbo, tudi ne veliko, a prijazno, gledajočo z dvema oknoma na Vi.karsko ulico, z enim na dvor pri Jelenovem jarku. Z ozirom na veliki pomen te izbe za „lunoslovje" in domačo historijo bi mogel podrobno popisati tudi nekoliko miz s posodicami za sol in poper, z vzorno otipanim narodnim strelcem in nekoliko slik, z umetniškega stališča morda nikakor
ne zanimivih, a predvsem obširni restavraciji primernih; toda tako natančnost prepustim onim kolegom-pisateljem, ki ne morejo omeniti nobenega za či-tatelje popolnoma nepomenljivega brloga, da bi ne napisali obširnega inventarja vse njegove hišne oprave, tako da bi v njem niti najnatančnejši ekse-kutor ne našel luknje. Od zadaj držijo vrata v druge sobe, nepristopne razvpitim obiskovalcem gostilne; le gospod Würfel, če hoče darovati larom in pe-natom, stopi kakor veleknez v najno-tranje svetišče.
Toda vrnimo se iz gostilniške sobe v predsobo. V ozadju držijo vrata v kuhinjo, a na desni vede drug izhod do kritega hodoika, po katerem se pride po eni strani do kleti in po drugi na romantični, že prej opisani dvor.
To je natančen opis vikarskih sob — kot bi ga morda napisal v najlepšem slogu svetovni potopisec Josip Wünsch.
Gospod Brouček je stopil torej iz gostilniške izbe v predsobo; a kaj se je zgodilo v tem trenutku, to ostane morda za vedno zagrnjeno z zaveso nerazrešljive uganke... Würfel je sicer trdno prepričan, da je gospod Brouček — bržkone v globokih mislih o ne-dpgnani teoriji tajnih hodnikov — zašel in je krenil skozi predsobo namesto k vratom na ulico, na napačno stran k hodnikom, držečim na dvor; toda gospod Brouček odločno zaniknje to mnenje. Gotovega ve pač toliko, da so se mu iznenada udala tla pod nogami in da je drčal po neki strmoviseči plošči z veliko hitrostjo v globino. Ko se je znašel zopet na ravnih tleh in se je prebudil iz omamljenosti, je otipaval nehote sebe in bližnjo okolico,, zagrnjeno v samo tmo. Na sebi ni našel nobene poškodbe, toda okoli sebe je otipal vlažna tla in moker zid.
Spomnil se je, da ima pri sebi škatuljko vžigalic. Vprasnil je eno in
je posvetil predse. Vgledal je ozek nizek hodnik, temne in puste podobe z zidom plesnjivim in na nekaterih mestih vzbočenim. Pri slabem svitu vžigalice ni videl konca hodnika. Vprasnil je drugo vžigalico in je pogledal navzad: hodnik se je končal v nekake strmo naklonjeno jamo, skozi katero je bil padel. Gornjega ustja jame ni mogel videti, čeprav si je posvetil ne-kolikokrat z vžigalicami
„To je zopet ueka posebna histerija!" je zamrmral in je premišljal, kam je približno pai. Najbrže v klet, se je potolažil. Sicer niso v kletih taki ozki hodniki in vsled daljšega padca skozi jamo, bi morala ležati ta klet nenavadno globoko. Toda možno je, da je sedanja „vikarka" podedovala kake stare kleti, kraljevske ali prelatske iz dob, ko so baje držali sod je tisoč veder, in so potrebovali za to tudi drugačnih kletij ko sedaj.
Dalje prihodnjič.
tega ne morda pograjan ali kaznovan, ampak pohvaljen in v službi povišan, se je oglasil podpredsednik poštnega ravnateljstva v Pragi kot branitelj nemških pravic in nemškega „notranjega" uradnega jezika pri tem uradu. Ta nemškonacionalni uradnik je rajše resigniral na svoje mesto, ko da bi se bil uklonil dosedanji jezikovni praksi pri oblastvu. Vtikal se je v stvari, ki nikakor niso spadale v njegov ampak edino le v predsednikov delokrog in da je dosegel večji efekt, je resigniral na svoje mesto in objavil pismo nemškim poslancem, v katerem toži o zatiranju nemščine pri poštnem ravnateljstvu. Mesto da bi bili takega upornega gospoda suspendirali, so mu dali dopust ter ga kanijo premestiti na Dunaj in tam povišati v činu. — Nemški listi in občine pa Swobodi pošiljajo zaupnice in diplome častnega občanstva! Tako se podžiga upornost nemškonacionalnih uradnikov v Avstriji. Končno se je proti temu oglasil oficiozni „Fremdenbl.", ki graja Swobodo, da „se je pri opravljanju poverjenih mn uradnih poslov ravnal po informacijah, katere so mu dajali nem-škipolitik i. Jemati uradniško delavnost za politiko je od strani uradnika prav gotovo nepripnstno in ves način, kako podpredsednik Svoboda umeva svoje dolžnosti in je javno tolmači, se ne more trpeti v dobro urejeni državi. E temu treba koj dodati, da bi vlada takoj odvajala iste posledice tndi vsakemu drugemu uradniku ktere koli narodnosti nasproti, kateri bi se javno glasil k enakim ali podobnim načelom in nazorom o svojem uradu."
-t--„Vlada ne stoji tem dogodkom
nasproti ne ravnodušno, ne brez sveta, postopa mariveč popolnoma nepristransko in energično. Baron Bienerth bo pokazal, da je mož. Trdne tradicije avstrijskega uradništva se ne smejo zgubiti in pozabiti. Treba je mini-strov-ro j ako v, za uradnike-rojake pa ni mesta." —Tako piše „Fremdenbl.", radovedni smo, kako bo postopala vlada v tem slučaja in kako v slučaju šolskega nadzornika za nemške ljudske šole na Spodnjem Štajerskem, ki bi tndi ne bil drnzega nego nemški nadzornik - rojak in svetovalec ter pomožni organ nemškega narodnega sveta v Mariboru.
o V odseku za reformo poslovnika se nadaljnje generalna debata o Steinwenderjevem predloga. Tekom debate je bilo stavljenih mnogo spremi-njevalnih predlogov. Zdi se, da pride do neke reforme, pa ne do Steinwen-derjeve. Jutri bo splošna debata končana.
o V justičnem odseku je bil odklonjen vladni predlog, naj bi nedvig-njen depozitni denar takoj prešel v državno imetje, ker je kaj takega sploh nedopustno in mora biti ta denar vedno pravim opravičencem na razpolaganje. Rešen je bil vladni predlog s katerim 8e poviša eksistenčni minimum javnih in privatnih uradnikov od 1600 na 2000 K. Minimum uradniške pokojnine se zviša za v bodoče od 1000 K na 1200 K. Privatni uradniki imajo biti v tem ozira z javnimi uradniki enakopravni.
o Srbske zahteve. Srbska vlada bode izdala v kratkem noto na velesile, v kateri bode zahtevala, naj se ji odstopi ozek pas zemlje, spajajoč Srbijo in Črnogoro, kar je obema državama iz gospodarskih obzirov v resnici zelo potrebno. To naj bi se zgodilo v imenu „ureditve mej".
o Madžari o srbski veleizdajniški pravdi. „Budapesti Naplo" piše: „Iz zagrebške veleizdajniške pravde vidimo pred vsem to, da bi bilo pred vsem treba postaviti državnega pravdnika
pod obtožbo. Ta čestiti človek je namreč svojo obtožnico dogotevil, v kateri zahteva kazni proti obtožencem, ker so hoteli iztrgati Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino ,.iz uzakonjene jedinstvene državne zveze avstroogrske monarhije". Če torej ta gospod zahteva smrt petdesetorice -ič in -vičev, naj se nikar ne ustavlja onkraj Save, marveč naj postavi pod obtožbo še vsaj osem milijonov Madžarov, kateri bi svojo domovino tudi radi iztrgali iz „jedinstvene državne zveze", ako ta jedinstvena državna zveza sploh obstoji. Gosp. Accurti je sicer hrvatski državni pravdnik, ali pri pomanjkanju hrvatskega kralja ga je imenoval madžarski kralj. Spodobilo bi se, ako bi ta mož vedel, da Hrvatska, Dalmacija in Bosna ne spadajo v nikako državno zvezo, ampak da sta prvi dve državnopravno in tretja po zgodovinskem pravu deli svete krone Madžarske." Iz tega izvaja torej madžarski list, da je obtožnica Accurti-jeva veleizdajstvo madžarske državne ideje. Ubogi Rauch, Wekerlov eksponent si celo s to pravdo, s katero si je nakopal zaničevanje vsega civiliziranega sveta, ni mogel pridobiti pohvale svojih madžarskih gospodov; nam pa ta izvajanja kažejo, kako sramotna komedija je cela ta pravda.
Dnevna hroniha.
v Graškl in dunajski listi so priobčili glavne točke komunikeja Narodne stranke" o seji dne 17. jan. Pomotoma se pa imenujeje to zahteva narodno-napredne stranke na Kranjskem. —
v išče se sodnika za Šoštanj ! Vse okolnosti kažejo, da pri c. kr. okrajni sodniji v Šoštanju ni sodnika in predstojnika v okrajni sodniji. Sodni sklepi in odloki se dostavljajo strankam brez uradnega pečata. Morda uradujejo jetniki, ki se pa sramujejo svoje odloke podpisavati! Kje neki tičita Stepesch-negg in Dr. Tertnik?! Ali sta izginila ali glavo zgubila? O. Pitreicha poživljamo povsem resno, da eruira in spravi nazaj na svoje mesto ti kapaciteti. Zlasti bi nam bilo žal za Stepisch ne gga, ki je bil svoj čas izmed vseh prosilcev „najbolj" usposobljen za predstojnika okrajni sodniji v Šoštanju.
v Nemški minister, rojak Dr. Schreiner je obiskal kakor smo poročali dne 17. tm. Gradec, pa kakor sedaj izvemo ne morebiti zaradi tega, da bi si ogledal štajersko prestolnico, ampak da se ponči o narodnostnih razmerah na Štajerskem ter sliši želje nemških šovinistov in nemčurjev. Udeležil se je namreč seje društva „Südmark", ki je trajala od 9 ure predpoldne do 4-ih popoldne. Nemški listi poročajo, da se je gospod minister zelo živahno udeleževal posvetovanj. — Ne hodimo po napačni poti, ako trdimo, da je prišel minister Schreiner samo zaradi te Sfid-markine seje v Gradec, da je bila seja z njegovo vednostjo sklicana, ter da so se na njej obravnavala samo taka vprašanja, hi merijo na ojačanje nem-štva na Spodnjem Štajerskem in Koroškem.
Da se take seje napadalnega društva Südmark udeleži sedaj že zastopnik vlade, katera trobi v svet, da hoče narodnostni mir, da pomaga avstrijski minister kovati naklepe zoper slovenski narod, da pomaga ščuvati zoper pokorno slovensko ljudstvo in ga ubijati — to je vrhunec nesramnosti. Dobro bi bilo, ako bi naši poslanci vprašali vlado, kako se strinja delo avstrijskega ministra z vladinim programom in kako ministerski predsednik tako „delovanje" ministra Dr. Schreinerja zagovarja?
Treba nam je jugoslovanskega ministra, ki bo vedel delo takih ministrov kakor je dr. Schreiner, paralizi-ra i in preprečiti.
Štajerske novice.
v Kompromis. „Straža" priobčuje napol oficijelno, da odbor „Kmečke zveze" še ni imel seje, da bi se bavil s tozadevnim predlogom Narodne stranke ker še stvar sploh ni akutna. Volilna reforma bo dobila komaj koncem februarja ali začetkom marca pravno moč. Vse govorice, da se je kompromis sprejel, odlonil ali da se sploh kaj sklepalo, ne sloni na resnici in so le svobodna ugibanja.
v Matura iz slovenščine na utra-kvističnih gimnazijah. Naučno ministrstvo je odredilo, da morajo abitu-rijentje slov.-nemških gimnazij poleg pismene mature iz nemščine kot učnega jezika napraviti enak spis v slovenščine.
a Dar deželn. odbora nemškemu „Sehulverelnu". Te dni je bilo v nemških listih poročilo, da je dež. odbor nakazal „Schulvereinu" v letnem proračunu dovoljenih K 400— O tem smo že govorili v štaj. listih in menda tudi pripomnili, da ni bilo v deželnem zboru prav nikakega odpora proti tej nas Slovence sramoteči postavki. Omenjamo pa danes ta dar znova z ozirom na vojniški slučaj, ki tako kričeče jasno oznanjuje „Schulvereinov" namen. In mi slov. Štajerci prispevamo z deželnimi dokladami za to društvo.
a Na pomoč bednim mariborskim gimnazijcem! Na moj oklic v slov. časnikih so se razven že navedenih oglasili sledeči dobrotniki: 2 obeda na teden hoče dajati g. Ferdo Hoffer, c. kr. pomožnouradni ravnatelj v p.; 1 obed na teden gospa prof. Majcen-ova; 1 obed na teden gospa sod. ofic. Drnov-šek-ova; 7 večerij na teden gospod trgovec z devocij. Fr. Krepek. V denarju p n. gg.: Irmica dr. Arnejceva v Mariboru 10 K; Dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah 10 K; Fr. Špiodler, kaplan v Brežicah 2 K; Maks Robič v Serediščn 10 K; Dr. Josip Barle, c. kr. notar v Kozjem 10 K; Fran Dež-man v Trbovljah 10 K; Volbenk Se-rajnik, župnik v SI. Lipšu n. Kor. 5 K; Dr. Fran Jankovič v Kozjem 5 K; Trop, stolni vikar v Mariboru 1 K; Dr. Hohnjec, bogosl. prof. v Mariboru 2 K; Al. Čižek, mestni župnik v SIo-venjemgradcu 5 K; Z. v Mariboru 2 K; Pet. Zadravec, župnik pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji 5 K; And. Lovréc, kaplan v Hočah 2 K; Dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju 10 K; šestošolec E. Presker v Mariboru 10 K; gdč. Kristina Presker v Rajhenburgu nabrala 7 K. Skup 111 K, ki se bodo porabile v to, da se plača dijakom^ ki so brez obeda, obed v dijaški kuhinji vsaj za nekaj časa. V imenu dijakov dobrotnikom prisrčna hvala! Dr. J. Arnejc, c. kr. gimn. učit. Maribor, Gerichtshofgasse 25.
a V dosego pravice meščanstva v Celju je določil magistrat K 200'— takse.
a Od Št. Petra v Sav. dolin! se
nam piše: Tnkaj imamo misjon, katerega vodijo trije jezuitje iz Ljub-liane. Ob tej priliki se pridno agitira za klerikalno časopisje. Prišli smo tudi pri nas tako daleč, da se naprednjake odganja iz cerkve in od spovednic, ker se jih naravnost sili, naj si na-ročujejo klerikalne liste, ki so vse kaj drugega, sa^o pošteni in odkritosrčni ne. Zgodilo se je v Št Petru, da je nek pater tako glasno obdeloval nekega „grešnika" za „Stražo", da so slišali to vsi okrog stoječi. No, le tako naprej!
d Iz Savinjske doline. (Povest o lepih cestah in drugih zanimivih stvareh.) Popotniki smo, zato moramo potovati po svetu. Večkrat se mi nudi prilika, posetiti lep trg Bra-slovče. Ceste v tem trgu so v jako slabem stanju. Cestar se menda nikdar na njih ne ustavi. Posebno lepa je cesta skozi trg. Saj ni čudo! Tu je še turška navada, da se vse na cesto vrže. Če kak tržan svoje poslopje popravlja. zvozi potem staro zidovje, kamenje, opeko, malto in drugo vse na cesto. Ob deževju je pa toliko blata, da bi bilo komaj, da bi se paaanti s čolni vozili po cesti. Sedaj ko je padel velik sneg, ga je potrebno s plugom preorati, če že ne več, vsaj za pešee se naj naredi steza. Dalje bi bilo potrebno napraviti več svetilk. Opusti pa se naj ta navada, da se svetilke prižigajo samo drugo polovico vsakega meseca, prvo polovico pa se račani na luno. Če ta potem sveti ali ne, to slavno občinsko upravo nič ne briga.
v V celjski mestni nemški dekliški šoli morajo delovati vzorni pedagogi in pedagoginje. Znan gospod nam piše: Kosem šel v pondeljek ob 4 uri po Grabnu, zaslišim naenkrat za seboj psovanje. V svoje začudenje sem videl, da so tri že bolj odrašene nemške „fraj-lice" iz nemške dekliške šole psovale in grdile troje malih deklic iz slovenske dekliške šole. Padale so najordi-narnejše psovke kakor se jih sliši le po celjskih nemških šnopsarijah in bez-nicah ter besede: weis-blau-rot, der Windische ist ein Falot. Ko sem vprašal po vzroku, se mi je povedalo, da zaradi papirnatega venca, ki je visel visèl jednemu dekletu iz šolske torbe in je imel res približno slovenske narodne barve. — Cel dogodek je kazal tako srčno podivjanost in surovost, da se mora vsak človek vprašati: ali je to posledica sistematičnega hujskanja v tej šoli, ali posledice slabe vzgoje v naših „nemških" meščanskih rodbinah sploh? O nemškem učiteljstva v Celja se je sicer itak pisalo lani v „Domovini", da je načelovalo septeraberskim izgredom v Celju. Morda bi bilo zanimivo, ako bi se o kulturi, katero širijo vzorne nemške šole v Celju, «pregovorilo na primernem mesta.
v Iz Grii pri Celja aam piše kmečki posestnik: Neverjetno je, kako se nas ob tem časn nadleguje za klerikalno časopisje. Človek ne more niti v cerkvi opraviti redno svojih verskih dolžnosti, da se ma ne bi vsiljevalo enega ali drugega klerikalnega lista. Po fari pa lazi okrog nek Janez Be-netek in vsiljuje „Bogoljuba", časnik, ki ni menda za ničesar dragega na sveta kakor da 86 obirajo ljadje in dela duhovniška tiskarna v Ljubljani mastne dobičke. Mi si svoj denar pretežko zaslužimo, da bi polnili itak že prepolne ljubljanske žaklje. Izrecno narodnih hiš se seveda ta „agent„ ogib-lje, ker ve, da bi tam ničesar ne opravil. Je že od zlodja dandanes ker nas vse tlači: davkarija, slab napredek gospodarstva, drago življenje in še — nepotrebno beračenje za klerikalno časopisje. —
v Iz Lembaha pri Mariboru se nam poroča, da nemški hajlovci iz Maribora izzivajo pri svojih nedelskih iz* letih mirno slovensko prebivalstvo a neprestanim „hajlanjem". Mi jim svetujemo nujno, da naj to opnste, ker naši zavedni kmetski fantje niso volje takega izzivanja dalje mirno prenašati.
v Umrl je v pondeljek v Velenju panzijouirani rudniški ravnatelj A. V. Konipoš, Rajnega bodo pokopali v Gradcu.
v Opustil je odvetništvo g. dr.
J. Sernec v Mariboru. 31. dee. se ga je zbrisalo iz odvetniške liste za Štajersko. —
v Na jnžnem kolodvora v Maribora nahaja se portir, ki ne zna besedice slovenski in se proti ljudstvu prav surovo obnaša. Na slovenska vprašanja ne da niti odgovora. Tak človek človek spada kam na Gornje Štajersko ae pa na slovenski kraj.
v V Brestovcu pri Rog. Slatini so se vršile dne 29. dee. 1. 1. v drugič občinske volitve, ker so bile prve, pri katerih so „zmagali" klerikalci, ovržene. Takrat so prodrli na celi drti naprednjaki in dne 10. tm. je bil zvoljen'za župana odločen pristaš narodne stranke g. Simon Nar a t. Tudi v rogaškem okraju se dani. Vrlo naprej! Slava našim zavednim somišljenikom! —
v Naborno komisijo za neizvež-bane konje, namenjene armadi, ustanove prih. tedne v Mariboru. Take komisije so se doslej nahajale le na Ogrskem in v Galiciji.
v Nemški reehtsanwalt — pone-verjevalee. Kakor smo že poročali prišel je v Vicah (Weiz) tamošnji odvetnik Dr. Rajmund Neck er mann (rojen Celjan) radi poneverjenja v sodno preiskavo in so mn Zaprli pisarno. O tem nemfiki listi seveda molčijo. Seveda ako bi bil Slovenec potem bi pisali cele članke o „^indischen Hetzadvokaten".
v O Muttersprache. Pod tem naslovom prinaša „Gr. Tagespost" pismo nekega spodnještajerskega nemškutarja, ki je hodil v nemško šolo, katero jasno kaže, kako imenitno se slovenski otroci, v nemški šoli naučijo nemški. Pismo se glasi: „Pičen her Snajder majster -imeti visen veribol krègen man gvont odarniht dize bohen hamzinoh zajt odar bi» zoder suntak miseus siken get sosniht sikensmir dize zwaj krönen ziruk noha speter Pranhens nit digvan siken". „GrazerTagespost" se norčuje pri tem iz spodnještajerske (maribor-. ake) nemščine, češ da je pisec pisma . is tistega spodnještajerskega kraja, kjer raste „starker Bein" (ali kakor pravijo Mariborski nemci: „berma starken barmen bein trinken". Op. stavca!) Da, da! O Muttersprache ...
Kranjske novice.
a Ljubljanski župan Hribar je
v včerajšnji seji občinskega sveta natančno pojasnil, kako stališče je imel za časa septemberskih dogodkov. Z •ozirom na izjavo deželnega predsednika Schwarza, o kateri smo že v našem listu pisali, in z ozirom na zanimivost sedanjih dogodkov prinesemo jutri njegov govor dobesedno.
a Mestno zastavljalnico je včeraj sklenil ustanoviti občinski svet ljub-. Ijanski. Dosedaj je imela zastavljalnico kranjska hranilnica. Ker so začeli Slovenci trumoma iz nje denar jemati, je mislila, da jih bo najbolj s tem kaznovala da sistira zastavljalnico. Občinski svet pa ji je takoj odgovoril stem, da osnuje mestno.
a Velik koncert „Glasbene Matice" v Ljubljani se bo vršil 3. in 4. svečana 1909. Uprizori se Perosijev teliki oratorij „Rojstvo Kristovo". Pojeta moški in ženski zbor pomnožena s šolskim zborom. Sopransolo poje pri-madona Nordgartova, alt pa operna pevka Marija Perslova, tenor koncertni pevec z Dunaja g. Soezer, bas pa Bogdan pl. Vulakovič. Vsega skupaj nastopi okoli 250 oseb.
a Poštni voz v Radečah pri Zi-danemmostu ima od zadaj samonemški napis „Post Ratschach". Istotako ima poštni voz iz Loke na prvem mestu nemški napis. Ali smo na nemškem ?
b „Slovenee" včeraj priznava, da so klerikalci bili pripravljeni, da branijo predsednika Schwarza nasilnih napadov v deželnem zboru.
a Gospodinjski tečaj ustanovi kranjski deželni odbor na Vrhniki.
a Predilnico v Litiji je kupil tržaški žid Bruner. Predilnica začne zopet redno delati.
a „Deutscher Besitz". Edini Nemec na II. drž. gimnaziji v Ljubljani znani hajlovec dr. Jauker gre v drugem poletju na dopust in je za to mesto razpisano mesto suplenta. „Graz. Tagblatt" poživlja nemške kandidate naj prosijo za to mesto, češ, da je to „deutscher Besitz"! Od kedaj vendar?
a Sekundarijem v dež. bolnici v Ljubljani je imenoval deželni zbor dr. Otokarja Kačerja.
a Petrolej na Gorenjskem. Na Trati v Poljanski dolini je na istem mestu kakor že lani enkrat, zopet začel bljuvati petrolej. Jarek, v katerem odteka, jo vedno večji in poln gorljivega petroleja. Tako poroča „Slovenec".
v V znamenju sloge. Takoj po 20. septembru sta oba ljubljanska dnevnika vrgla iz svojih predalov nemške tvrdke. Niso pa še pretekli 4 meseci in žalovanje za žrtvami je pri naših klerikalcih že nehalo. V sobotnem Slovencu vidimo zopet čistoslovenske tvrdke Schneider, Jax in Kaiser, Pa naj reče kdo da niso klerikalci patentirani narodnjaki!
v Nemška tvrdka Reeknagl v Ljubljani, je postala, kakor se nam poroča, insolventna.
v Iz šale tovariša ustrelil. Včeraj proti večeru se je dogodila v delavnici čevljarja Železnika na Starem trgu v Ljubljani grozna nesreča. Čevlj. pomočnik Kifner in Mohorič sta se med seboj zabavala; Mohorič je prijel samokres, o katerem je bil prepričan, da ni nabasan in ga pomeril proti glavi svujega tovariša. Samokres pa je bil naložen s krogljami, vsled česar se je Kifner takoj mrtev zgrudil na tla. Bil je doma od Metlike.
b Napredna politična organizacija za poljanski okraj r Ljubljani se je osnovala preteklo soboto zvečer.
b Dr. Šusteršlčeva doliitev, da je župan Hribar poklical 19. septembra 1908 vojake na ljubljanske ulice, je vzbudila v Ljubljani splošno ogorčenje. Prepričanje prevladuje, da so začeli klerikalci Hribarja napadati po dogovoru z vlado, da obrnejo pozornost od Schwarza, ki ga hočejo držati. Dr. Tavčarja „Slovenec" hvali.
b Občinsko hranilnico bi radi kranjski klerikalci ustanovili še poleg deželne banke kranjske. Dr. Šusieršic je proti, ker ne bi več toliko zaslužil pri „Ljudski posojilnici".
KopošhB novice.
v Celovške „Freie Stimmen" besno napajo celovško trg. firmo mareški žitni mlin pl. Rajnerja, ker se pasti zastopati po slov. odvetniku dr. Brejcu. Pri celovškem drž. pravdniku je pravica — kakor vidimo — draga kot pri celjskem.
v Osebna vest Cesar je podelil profesorju drž. gimnazije v Celovcu g. Jakobu S k e t u, znanemu slov. pisatelja, ob vstopu v pokoj takse prosto naslov vladnega svetovalca. — Deželni predsednik je potrdil izvolitev kr. šolskega nadzornika v Velikovcu g. Jožefa So-herja, za načelnikovega namestnika okrajnega šolskega sveta v Velikovcu.
Primorske novice.
d Štrajk voznikov v Trstu traja še vedno. Vsak dan se vrše shodi, ki jih prireja narodna delavska organizacija, ki se čudovito širi med slovenskim delavstvom v Trstu.
Društvene vesti.
d „Celjski Sokol" si je izvolil dne 16. t. m. sledeči odbor: starosta br. dr. Gvidon Sernec, podstarosta br. Miloš Štibler, načelnik br. Josip Smertnik, blagajnik br. Mirko Meglič, tajnik br. Šandor Hrašovec, odborniki br. dr. Janko Sernec, br. Fran Lončar, br. Prostoslav Furlan, br. Anton Jager; namestniki bratje: Rud. Stermecki, Maks Zabukošek, Bruno Roter; revizorja brata Josip Berk in Peternel, praporščak br. Furlan, nam. br. Weltavsky, delegatje za ,slov. sokolsko zvezo' bratje: dr. J. Sernec, Smertnik, Meglič, Roter, Furlan in Jager.
d Plesni venček bralnega društva v Gaberju 17. t. m. v Skalni kleti se je povoljno obnesel. Odbor drnštva se tem potom vsem gg. Celjanom, okoličanom in gg. akademikom, kateri so se polnoštevilno udeležili, prisrčno zahvaljuje ter se priporoča za bodoče.
d Plesni venček trgovskih sotrud-nikov v Žalcu se vrši dne 7. svečana t. 1. v restavracijskih prostorih gosp. Kukeca. Začetek ob pol 9. nri zvečer. Čisti dobiček je namenjen zaklada za bolniško blagajno slov. trg. društva v Celju.
o Plesni venček priredijo hrast-niški samci v nedeljo dne 24. januarja t. 1. v gostilni gospe M. Loger. Svirala bode godba na lok. Začetek ob 6. nri popoldan. Vstopnina prosta.
Potres Itoliji.
Požar v Mesini.
o Mesina, 19. jan. Pretečeno noč je nastal v porušenih hišah ob Mesini ogenj, katerega je še bolj podnetil precej močen veter. Ker požara ni bilo mogoče pogasiti, so delali samo nato, da so ga omejili.
o Rim, 19. jan. Posebna izdaja „Giornale d'Italia" prinaša podrobnosti o požara v Mesini. Takoj po izbruhu so prihiteli vojaki in pomorščaki 8 štirimi sesalkami. Tudi vojvoda Genovski je prišel na lice ognja. Ogenj je nastal v palači Pennisi, katero jedino poslopje je ostalo po potresu še precej celo. Splošno se misli, da je tlelo že več časa in da je veter ogenj podnetil.
Novi potresni sunki.
Rim, 19. jan. ..Giornale d'Italia" poroča, da se je preteklo noč v For-liju čutil precej močen potresni sunek, ki je pač povzročil strah, a nikake škode.
o Reggio di Calabria, 19. januar. Cel dan so se čutili sunki, med temi eden močnejši ob 6. uri zjutraj in drugi močnejši ob 12. uri 35 min. Sinoči je padel sneg, a danes zjutraj je vreme precej boljše.
Najnovejša brzojavna in
telefonica poročila.
*
Memorandum srbske vlade na velevlasti.
o Belgrad, 20. jan. Memorandum srbske vlade v bosanskem vprašanju je izdelan in se te dni izroči velikim silam. Memorandum je obširen, je srbski narodni program v vprašanju Bosne in se krite popolnoma z znanim skupštinskim govorom ministra zunanjih zadev Milovanoviča, ki je zahteval za Bosno avtonomijo.
Proti boglarekim četam, v Macedoniji.
o Solun, 20. jan. Poveljnik tretjega voja je izdal uaredbo za celo armado v Macedoniji, da se imajo z vso energijo preganjati bolgarske čete, ki so se zopet začele pojavljati v Macedoniji.
Prva seja državnega zbora.
o Dunaj, 20 jan. Vlada je danes predložila sledeče zakonske načrte:
1. o ustanovitvi italijansko pravne fakultete ua Dunaju, katera bi naj začela delovati takoj s I. zimskim tečajem po sankciji postave. Fakulteta bi nai bila popolnoma enakopravna z drugimi na vseučiliščih, bi naj imela pravico podeljevanja doktorskega naslova, vendar pa bi se naj pri skušnjah prepričala, da zna vsak kandidat nemški v govoru in pisavi. Predava se italijanski in tndi nemški.
2.	Zakon o ureditvi rudarskega zakona, naj bi se vzela privatnikom pravica svobodne rudosledbe; pravico kopati premog v novih rudnikih si pridrži država.
3.	Zakon o številu rekrutov za 1. 1909.
4.	Zakon o ustanovitvi delavskih odborov in varnostnih stražnikov v premogovnikih.
a Dunaj, 20. jan. (ob pol 2. pop.). Predsednik Weisskirchner se spominja nesreče v južni Italiji; pove, da se je italjanska vlada zahvalila za izraz sožalja avstrijskega parlamenta. Razpravlja se o nujnem predlogu Bufi-vala (Čeh), Nenmann in Kindermanna glede dvojezičnih imen na na postajah lokalne železnice Rizdorf-Schönlinde. Stransky (Nemec) vloži interpelacijo zaradi češke zaprisege pol. uradnikov na Češkem.
Narodni gospodar.
Hartelirana banka.
Danes stoji v ospredju ogrske politike vprašanje samostojne ogerske banke za izdajanje papirnatega denarja in išče se kompromisa med nasprotujočimi si mnenji politikov v koaliciji in posebej še v neodvisni stranki z načrtom o kartelirani banki. Kartelirana banka naj bi bila kompromis med gospodarskimi interesi ogrske državne polovice, ki ima večje koristi od dosedanje skupne avstro-ogrske banke in med idealom neodvisnih, samostojno ogrsko državo. —
Načrt kartelirane banke je prvi sprožil 1875.1. tedanji ogrski finančni minister Koloman Szell. O tem načrtu piše v eni zadnjih številk „Pester Lloyd." Glavne točke načrta so te-Ie:
Osnovala bi se „privilegirana avstrijska narodna banka in „privilegirana ogrska narodna banka." Prva bi imela 70, druga 30 miljonov akcijskega kapitala. — Vsaka banka bi sestavljala svoje bilance, imela svoje lastne terjatve in obveznosti. Privilegija obeh bank bi se glasila na 10 let od istega datuma, vse glavne točke bi bile enake. Med obema bi se ustvaril kartel, da se spremembe zvrše le sporazumno, v istem časa in le s privoljenjem obeh vlad. Obe banki bi sprejemali medsebojno svoje bankovce kot enakovredne vred-notnice. Vpelje se izplačevanje v kovini in če bi ena banka tega ne vzdržala, zgubita privilegije obe. Tudi glavne točke pravil bi bile jeduake. Vseh operacij glede veljave se udeleži.a obe banki primerno njih akcijskemu kapitalu. — Ta predlog Szellov je avstrijska vlada takrat zavrnila. Gotovo tudi danes nimajo Madjari mnogo upanja na uspeh. Treba bi bilo, da obe vlade soglašata s takim načrtom, da občni zbor avstro-ogrske banke sprejme tak predlog in sklene likvidacijo. — Niti v avstrijskih vladnih krogih ne najdejo taki načrti Madjarov ugodnih tal in še manj upanja imajo v avstrijskem parlamentu. —
Slovenci in avstrijski Slovani sploh ne morejo podpirati madjarskih aspiračij po samostojnosti, ker bi to danes po-menjalo le še večje tlačenje ogrskih narodnosti in bi ogrski Slovani bili da bolj na milost in nemilost izročeni madjarski manjšini.	F. L
Tržni eint.
19. januarja. Dunajska borza za kmetijske pridelke: Tendenca skoz in skoz slaba.
Kava: Santos Good Average za mare 33 75. za maj 33 25, za september 32'25, za december 31'50. Tendenca stalna.
Produktnitrg. Pariz: moka za tekoči mesec 29*40, moka za prihodnji mesec 29*75, moka za januar — april 30'45, moka za mare — junij 30*75, pšenica za tekoči mesec 22*90, pšenica za prihodnji mesec 23*05, pšenica za januar — april 23*60, pšenica za mare — jnnij 23 70, rž za tekoči mesec 16*40, rž za prihodnji mesec 16*40, rž za januar — april 16*90, rž za mare — junij 16 90.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22*80, za oktober — december K 22*05. Tendenca mirna.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 285/g do 291/2, za januar —mare K 283/4 do 293/4- Tendenca stalna.
Produktnitrg. Budimpešta. Pšenica za april E 12*73 pšenica za oktober K 10'82, rž za april K 10*40, rž za oktober K 9*05, oves za april K 8*52, oves za oktober K —'—, turšica za maj K 7'27, ogrščica za avgust K 13*75. Promet 12.000 met. st.
■
Budimpešta, 19. jan. Svi-njad: ogrske stare, težke — do — yin., mlade, težke 118 do 120 vin, mlade, srednje 120 do 121 vin., mlade, lahke 121 do 122 vin.; zaloga 22.240 kom.
Svinjska mast 134'—, namizna slanina 108*—.
Dunaj, 19. jan. Svinjad: Prignalo se je 16.049 komadov. Notirale so: prima 107 do 100 vin., srednje blago 98 do 104 vin., lahko blago 94 do 100 vin. per kg žive teže, izključno užitnino.
Književnost.
d Avstro ogrska nagodba. Spisal dr. Ivan Zabukovšek. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Cena 70 v. Dobiva se v knjigarni L. Schwentnerja v Ljubljani. Knjižica je za vsakogar, kdor se peča s politiko, največje važnosti, ker kratko in vendar temeljito Obrazloži postanek in bistvo avstro-ogrske nagodbe. Najtopleje jo priporočamo.
Iz sodne dvorane.
o Porotne obravnave v Celju. Uboj na Jožefu Čeplu iz Šmarjete pri Celju.
Anton Špearlič, 20 let stari delavec v Westenovi tovarni za posodo v Celju, droben fant male postave, je obtožen, da je dne 7. nov. 1908. v Šmarjeti z nožem ranil Jožefa Čepla tako, da je Čepi vsled tega smrt storil, dalje, da je Jožefa Čaterja dne 8. nov. lahko telesno poškodoval in konečuo hudodelstva napeljevanja h krivemu pričevanju, ker je dne 24. nov. Jos. Čaterju prigovarjal, naj pri sodišču za njega priča. Uboj na Jož. Čeplu seje zgüdil v navadnem fantovskem vasovanju. Anton Špeglič je šel s svojimi tovariši ponoči iz gostilne. Na potn proti Šmarjeti so srečali Jož. Čepla, ki je Ant. Spegliča, kateri je kričal in „auf* vpil,
hotel pomiriti. Antonu Špegliču se to ni dopadlo, ampak je vzel nož in je ž njim razparal Jož. Čeplu desno roko. V rano je prišel prisad. Nesreča je hotela, da je zbolel Cepi še na pljučnici in na vnetju rebrne mrenice, kar je bilo gotovo posledica zadobljenih ran, da je vsled tega dne 27. novembra umrl. Jož. Čepi je bil jako lepo rašen in izobražen sin večjega kmečkega posestnika in omilujejo njegovo usodo vsi, ki so ga natančneje poznali. Porotniki so Antona Špegliča krivim spoznali prekoračenja silobrana ter hudodelstva napeljevanja h krivemu pričevanju, nakar g je sodni dvor obsodil na 4 mesece ječe. — Jožefa Kaker zaradi hudodelstva tatvine. Dne 19. t. m. je sedela na obtožni klopi pred celjskimi porotniki Jožefa Kaker iz Ljubnega zaradi hudodelstva tatvine. Obdolžena je, da je po večkratnem kaznovanju zaradi tatvine vkradla mesca junija 1908. v Ljubnem posestniškemu sinu Martinu Piklu srebrno uro in verižico v vrednosti 7 K in v mescu oktobru Mariji Drobež iz Savine pri Ljubnem iz nezaklenjene omare gotovine 240 K. Obtoženka je svoja dejanja priznala, porotniki so na njih stavljena vprašanja potrdili in sodni dvor je obsodil Jožefo Kaker zaradi hudodelstva tatvine iz navade v težko ječo treh let, poostreno vsak mesec z enim postom.
o Zaradi kride se je imel zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem ptujski trgovec Maks Weg-schaider. Že 1. 1905. je prišel s svojo manufaktnrno trgovino v konkurz in je bil takrat obsojen. Takrat se je poravnal in je nadaljeval trgovino. 12. maja 1908. je prišel zopet v konkurz. Pasiva znaša 63.000 K, aktiva 46.519 kron. Tudi tokrat se bo Wegscheider „zglihal" in menda — čakal na tretji konkurz. Sodišče ga je oprostilo.
Gostilna
s koncesijo ob zelo obljudeni cesti 20 minut od Celja, na pročelju 9 oken, velika gostilniška in posebna soba, 5 sob za stanovanje, lep go stilniški vrt, veliko dvorišCe in vrt za zelenjavo, gospodarska poslopja z hlevi, vse prenovljeno, se takoj proda z vsem inventarjem za 16000 K. Vknjižba hranilnice 6000 K.	58 3-2
Naslov pri upravništvu „Narodnega Dnevnika".
Vinske drože
kupi vsako množino po najvišji ceni
Robert Diehl
žganjarna, Celje.
Trgovci in obrtniki, in-serirajte v „Narodnem Dnevniku". To je najboljše priporočilo narodnemu občinstvu!
Šoštanjska godba
je na razpolago za vsakovrstne veselice in sicer 6 — 16 mož na lok, 10 — 20 mož na pihala. — Slavnemu občinstva se priporoča kapelnik Josip Mazej, Šoštanj. 59 8-3
Plača se za enkratno objavo.................60 wjn.
za. dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........50
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto ......................|0
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v	znamkah)-
Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena	vprašanju
znamka ali dopisnica za odgovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika".
i*
»
Proda se nova hiša
zraven cerkve in mešfianske Sole, 6 oralov zemljišča in vinograd. Lastnik Jos. Strgar « Krškem.	11 6-2
Izvrstna šivilja
Slovenka se priporoča velecenjenim damam sa izvrševanje najfinejših in navadnih oblek ter perila po najnovejši moderni izpdljavi. Naslov v upravništvu „Narodnega Dnevnika", ltf 2-2
24 17—6
Delniška pivovarna Laški trg
odda v najem na Kranjskem dobro idočo
gostilno in zalogo piva
in proda dobro idočo
gostilno z mesarijo
v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem z lepim vrtom
m večjo njivo.
51 3-3
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje je plodonosno nalaganje gotovine pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
„LASTNI DOM"
irüZuSsrzadruga v gaberju pri celju
sprejema hran. vloge od vsakega, četudi ni član zadruge na tekoči račun ali na vložne knjižice in jih obrestuje od dneva vložitve do dneva vzdiga po
Rentni davek plačuje zadruga sama, tako da dobijo vlagatelji na 1	leto polnih pet kron od vsakih naloženih sto kron. =====
Sprejemajo se trgovski računi zanesljivih tvrdk v inkaso in menice v eskompt. Posojila daje zadruga proti 6% obrestovanju na poroštvo zastavljanje vrednotic in dragocenosti ter nepremičnin, proti izstavljanju menic in dolžnih pisem; odplačevanje glavnice in obresti se vrši v mesečnih ali pa posebej dogovorjenih četrtletnih oz. polletnih obrokih. Zadruga »Lastni dom« ima v Gaberju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, ki merijo skupaj 2 ha 22 a 4 m2-, na teh stavi hiše zadružnikom, ki se za to oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10°/o vrednosti zemljišča in projektirane stavbe. — Denarni promet il 6	leta 1908 do inklusive 1,300.000 K.
Pisarna se nahaja v CELJU, Rotovška ulica štev. 12, v I. nadstropju. Uraduje. se vsaki dan med navadnimi uradnimi urami. — Posojila-se izplačujejo vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. C. kr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. — Telefon- štev. 48.


Modna trgovina paVcl jViagdic, Ijubljatta, presernoVe ulice 7.
Svilnato btago, baržuni, pliši in tenčice.
Čipkasto blago, paičoiani, čipkasti ovratniki, tipke, vložiti, svilnate vezenine.
Jabots, Fichus, damski ovratniki In kravate. Svilnati in baržunasti trakovi.
Pozamenterlja porte tn vrvice, resice, kreplnce in vrvice za tapetnike. Krepi in flori za žalovanje. Zlate in srebrne resice, čipke in vrvice. Šerpe iz svile, čipk in volne.
Nogavice za dame. dekleta in otroke.
üopice, hlačke, otročje perilo in odeje za vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka.
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje.
Gumbi in različne igle.
Različne podloge in potrebščine za krojače in Šivilje. Idrijske čipke, vezene čipke in vložki. Pajčolanl za neveste, mirtevi venci.
Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke.
Modrci in potrebščine za modrce.
Glace rokavice in rokavice za nniformirance pletene, letne in zimske rokavice.
Hopalno perilo, dišave, milo in ustna voda.
5 12-6 Krtače za obleke, glavo in zobe.
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne rute.
Pravo iägrovo normalno perilo, srajce Tricot, jopice in hlače.
Mrežaste in potne jopice, srajce, čepice in pasovi sa Sport.
Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanji.
Kravate, gumbi za manšete,
Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice in dokolenice,
Ogrevalci za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi In zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki itd. itd.
-'•V ^