fHjStulsa plaAaaa v s*o Leto LXXL, št. 20* a 7. LJubljana, 15. septembra 1938 Cena D":i i izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S. večji inseratl petit vrsta Din 4*—„ Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Slovenaki Narode velja mesečno v Jugoslaviji Dsn 22._, sa lin sanmi po Din 26-— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica stav. S Telefon; 81-22, 31-». 3i-3k, 31-25 In 21-26 Podrutnice: MARIBOR. Grajski trg št. T — NOVO MES^^^S^ telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva unca 1, telefon sc eo; podružnica uprave; Kocenova uL 2. telefon št. 190 — JESENKSk Ob kolodvoru 101. hranilnica v LJubljani št. 10.381 ;M^ ***** -i preokret v mednarodnem položaja: poskus Chamberlaina za rešitev uro Davi ob 8.30 je angleški ministrski predsed se sestane s kancelar]em Hitlerjem — Dom iitev sudetsko-nemikega problema LONDON, 15. sept. Snoči pozno zvečer je bila objavljena uradna vest, da bo ministrski predsednik Chamberlain danes ob 8.30 odpotoval z letalom v Nemčijo, da se sestane v Berebtesgadenu z nemškim kancelarjem Hitlerjem ter da v osebnem razgovoru z njim prouči možnost mirne rešitve sudetsko-nemskega problema. Spremljala ga bosta gospodarski svetovalec angleške vlade Horaee Wilson in načelnik oddelka za Srednjo Evropo v zunanjem ministrstvu VVilliam Strong. Pobudo za ta sestanek je dal ministrski predsednik Chamberlain v sporazumu s predsednikom francoske vlade Daladierom. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo Chamberlain predlagal Hitlerju sklicanje konference treh velesil, Anglije, Francije m Nemčije. Na tej konferenci naj bi proučili celokupni mednarodni položaj ip skušali najti rešitev vseh perečih mednarodnih problemov. Kako je prišlo do tega sestanka Angleška vlada hoče storiti vse, da reši mir in prepreči novo svetovno vojno LO>TDON, 15. septembra, e. Vest o odhodu Chamberlaina na sestanek v Hitlerjem v Bergtesgaden, je izzvala nenavadno presenečenje v političnih krogih že zaradi iega, ker so bile vse priprave za ta sestanek tajne. Prvi, ki je bil o tem obveščen, Je bil ameriški veleposlanik Kennedv, ki je pose ti 1 zunanjega ministra lorda Hali-faxa med današnjo sejo vlade. Ideja o sestanku izvira od Chamberlaina, ki sc Jc pred tem o tem sporazumel z Daladierom. Dan sestanka je določil Hitler. Svoj namen je moral Chamberlain braniti celo v samem kabinetu. Nekateri ministri, zlasti mlajši, so bili proti temu, da bi sel Chamberlain in so predlagali drugo osebo. Poleg političnih razlogov so navajali tudi druge, n. pr. visoko starost in rahlo zdravje Chamberlaina. Ministrski predsednik je pa po svojem običaju vztrajal pri svojem. To bo obenem prvo Chamberlainovo poto-varrje z letalom, ker doslej §e nikdar v svojem življenju še ni bil v letalu. Chamberlaina spremljata gospodarski svetovalec angleške vlade sir Horaee Wil-son in nač-lnik srednjeevropskega oddelka zunanjega ministrstva VViliam Strong. Wilson je sodeloval tudi pri pogajanjih z Italijo, poleg tega ga pa smatrajo za zelo vplivno osebo v okolici Chamberlaina. Strong je bil neposredno pred izbruhom akutn- krize v Praši, Budimpešti in Parizu. Izvrstno govori nemško in bo obenem tolmač za Chamberlaina, ki ne govori nobenega tujega jezika. Kakor zatrjujejo, ima Chamberlain s seboj nov načrt za rešitev sudetsko-nemške. ga vprašanja. Trdi se, da je ta načrt zelo dalekosežen. Chamberlain bo pristal na letališču v Monakovem. kjer ga bo sprejel Hitlerjev namestnik Hess. Vest o potovanju Chamberlaina v Nem. čajo s? je s silno naglic-o razširila po Londonu. Večerni listi so priredili posebne izdaje, ki so bile hipoma razprodane. Ob 22. se je pred Chamberlain ovim stanovanjem zbrala vetika množica ljudi in je imela policija dovolj dela. da jo je potisnila v sosedne ulice. Smatrajo, da niso brez podlage govorice, ki so se snoči širile, da je Chamberla- | in grozil z ostavko, če bi kabinet ne sprejel njegovega predloga, da se sestane s Hitlerjem, kakor tudi načrta, ki ga misli predložiti Hitlerju za rešitev sudetskega vprašanja in utrditev miru v Evropi. Politični krogi smatrajo poseganje Chamberlaina v dogodke za dokaz, kako resna je postala situacija. Pod vtisom vesti o krvavih nemirih v sudetskih pokrajinah tolmačijo v Londonu Chamberlainov korak kot gesto iskrenega poborništva za mir. V javnosti je zavladalo prepričanje, da so sudetsko-nemški incidenti imeli namen, neizogibno izzvati vojni konflikt. Zato je pač bilo treba ukreniti nekaj, kar bo radikalno spremenilo situacijo. Chamberlain se je zato odločil za ta korak. Njegov sestanek s Hitlerjem ima torej ne samo namen preprečiti vojno, temveč mir v Evropi postaviti na boljšo in trdnejšo podlago. Chamberlain je davi odpotoval v Nemčijo V Nemčiji ostane do sobote LONDON, 15. sept. br. Ministrski predsednik Chamberlain Je davi ob 8.35 z letalom angleške letalske dražbe »Iraperial Airvvai« v spremstvu H orača VVilsona in Wiliama Stronga odletel z letališča Heston pri Londona v Monakovo. Tik pred svojim odhodom Je bil v kratki avdijenci pri kralja, ki se je davi vrnil is Ral morala v London. Chamberlain prispe s svojim sorens— stvom ob 13. v Monakovo, odkoder se bo po kratkem odmoru podal v Berchtesga* d en. Prvi sestanek s Hitlerjem bo danes popoldne ob 16. Razgovori se bodo nadaljevali jutri ves dan, v soboto dopoldne, pa se bo Chamberlain vrnil v London. Takoj po njegovem povratku bo seja ministrskega sveta, ki jI bo najbrže predsedoval kralj sam. Pariz svari pred pretiranim upanj« PARIZ, 15. septembra, h. Glede sestanka Chamberlaina s Hitlerjem poudarjajo na merodajnfm meetu, da je bil ta sestanek organiziran v testnem sporazumu s francosko vlado, v berlinskih diplomatskih krogih pripisujejo temu sestanku največjo važnost. Svare pa pred pretiranim upanjem. Ut-:gnilo bi se tudi zgoditi, da' bi pa Nemčija smatrala to za oklevanje in popuščanje zapadnih velesil, kar bi bilo seveda docela napačno tolmačenje. Uspeh tega sestanka je predvsem odvisen od odgovorov, ki jih bo dal Hitler na konkretno postavljena vprašanja, ki eta jih sporazumno sestavili francoska in angleška vlada. >Petit Parisien« domneva, da 90 se o tem sestanku že poprej v vsej tajnosti vodila pogajanja z nemško vlado preko angleškega poslanika v Berlina. Domnevajo celo, da je med Berlinom, Londonom in Parizom v načelu že dogovorjen načrt za rešitev sudetako-nemškega vprašanja. Kaj pričakujejo v Berlinu BERLIN, 15. sept. br. Vest o sestank. angleškega ministr. predsednika Chamberlaina s kancelarjem Hitlerjem v Ber-chtesgadenu objavljajo vsi današnji jutr-nji listi na prvem mestu, vendar pa bre vsakega komentarja. Ugledna osebnost z Wilhelmstrasse je izjavila dopis. »Reu-terja«, da je od sestanka Chamberlaina s Hitlerjem mnogo pričakovati za evropski mir. Njegova ponudba je bila sprejeta o nemške strani v istem duhu, s katerim je bila stavljena. To je nenavaden korak s strani angleške vlade in zaradi tega tudi Chamberlainovo inicijativo v Nemčiji posebno cenijo, ker kaže, da Velika Britanija priznava vso resnost položaja in že' da se Češkoslovaško vprašanje reši čimprej V tukajšnjih političnih krogih se gov ri, da bo Chamberlain predlagal Hitlerju izvedbo plebiscita v sudetsko-nemških krajih pod zaščito mednarodne policije in Sicer italijanske in angleške. Stališče Nem- čije še ni znano, ker se Hitler o teh vprašanjih še ni odkrito izjavil, ne v svojem govoru, niti drugod. Izjava Ribbentropa Monakovo, 15. septembra. AA. Zunanji minister v. Ribbentrop je podal snoči dopisniku »Daily Maila« Wardu Priceu tole izjavo: »Kot nemški zunanji minister vas lahko samo zagotovim, da me je Chamberlainov sklep o obisku Hitlerju navdal z največjim zadovoljstvom. Trdno sem prepričan, da lahko sestanek obeh predsednikov vlad samo pospeši ureditev sudetskega vprašanja in to v smislu razvoja ugodnih odnošajev med našima dvema državama. Se od nekdaj sem želel sestanek med Fuhrerjem in predsednikom angleške vlade in zelo sem srečen, da se bo to moje upanje sedaj uresničilo. Realno gledanje predsednika vlade sira Nevina Chamberlaina na vse probao v Londonu, ko Poslanica kralja Karola prezidentn dr« mk Chamberlain z letalom odpotoval v Nemčijo, kjer nevajo, da bo stavil Hitlerju konkretne predloge za bil tam veleposlanik- Tedaj sem imel priliko da lahko globokospoznam in cenim njegovo osebno dobro Voljo, o kateri sem bil zmerom prepričan. | Olajšanje v Pragi PRAGA, 15. septembra, e. Vest o pose-tu Chamberlaina pri Hitlerju je tu učinkovala kot bomba in je izzvala v vseh političnih krogih največjo senzacijo. V tukajšnjih krogih prevladuje prepričanje, da je s tem vsaj začasno odstranjena nevarnost vojne. Politični krogi pozdravljajo iniciativo Anglije in Francije ter poudarjajo, da je češkoslovaška prepričana, da se bo Chamberlain oziral ne> bistvene interese Češkoslovaške in to tembolj, ker se češkoslovaška ni branila sodbe svetovne javnosti, kar tudi dokazuje sprejem, ki je oil prirejen misiji lorda Runcimana. Mnenje praških diplomatov PRAGA, 15. sepiembra. e. Po mišljeoju ugledne diplomatske osebe predstavlja sestanek Chamberlaina s Hitlerjem rešitev miru, ki je visel na nitki. Obstoji ta dve možnosti: ali prijateljsko posredovanje s strani Anglije v Pragi in Berlinu ali kongres tujih velesil, zainteresiranih za revizijo č škjsk>vaških meja. Slednje se zdi verjetnejše. Odobravanje Amerike WAShTNGTON, 15. septembra. Reuter: V ameriških vladnih krogih je vest o Chaimberlainovem potovanju v Berchtes-gaden izzvala veliko •presenečenje in najprej tej vesti celo niso hoteli verjeti. Odobravajo pa popolnoma prizadevanje Chamberlaina za rešitev evropskega miru in zagotavljajo, da bo Amerika to njegovo akcijo z vsemi sredstvi podprla. RIM, 15. sept. Agencija Štefani poroča, da namerava romunski kralj Karal nasloviti na preži denta dr. B neša poslanico, v kateri se bo zavzel za mirno ureditev su- detsko-nemškega problema. Rnneimanova prizadevanja za obnovo pogajanj Praga, 15. sept. e. Lord Runciman je snoči nadaljeval svoje prizadevanje, da pride do obnovitve stikov med sudetskimi Nemci in vlado. Pri njem sc je snoči oglasil predstavnik sudetsko-nemške stranke dr. Neuwirth, prav tako tudi predsednik židovske cerkvene občine. Poleg drugih članov vodstva sudetsko-nemške stranke je prispel snoči v Prago tudi Henleinov namestnik dr. Frank. ČSR odklanja plebiscit Praga, 15. sept. Vesti o motnosti plebiscita v sodetsko nemških pokrajinah označujejo v merodajnih češkoslovaških krogih za tendenciozne izmišljotine, Id se širijo s strani sudetskih Nemcev, da bi ustvarjali neraspoloženje. Češkoslovaška ustava sploh ne pozna plebiscita in je zato vsaka razprava o tem odveč. Mussolinijevo pismo lordu Runcimanu RIM, 15. septembra. AA. DNB: Danes bo Mussolini v »Popolo d'ItaHa« objavil uvodnik z naslovom: >Pismo Runcimanuc. 1 Novi incidenti na nemški meji Previdno postopanje češkoslovaške vlade preprečilo mednarodni konflikt Praga, 15. sept. h. Kljub proglasitvi obsednega stanja henleinovci še ne mirujejo in skušajo zlasti v krajih tac ob nemški meji tziveti vedno nove incidente z očivkl-nim namenom, da bi izzvali spopade večjega obsega, ki bi mogli dovesti celo do mednarodnih konfliktov. Češkoslovaške oblasti postopajo zaradi tega skrajno previdno S~ se omejujejo v glavnem na to, da prep ečijo širjenje teh incidentov na druge kraje. V večini primerov se je pokazalo, da je postopanje oblasti popolnoma pravilno in so bih" ti incidenti gladko likvidirani. Tako so n. pr. henleinovci, ki razpolagajo z velikimi količinami orožja in municije, včeraj zasedli uradna poslopja v nekaterih obmejnih krajih. Orožništvo se je brez borbe umaknilo, nakar je vojaštvo te kraje oer-niralo. Uporniki so se proti večeru v večini primerov brez borbe vdali. Do hujšega incidenta je prišlo v Sohwa-benbachu, ki je tik na meji. Tu se je na-hujsk&no prebivalstvo uprlo. Z nemške strani so pripeljali velike količine revolverjev, avtomatskih pištol, pušk, municije, strojnic in ročnih granat. Napadli so policijo in žandarmerijo, ju razorožili in vse organe državne varnostne službe zaprli. Ko se je pojavilo vojaštvo, so se uporniki umaknili preko meje in od tam streljali s strojnicami in puškami. Vojska ni mogla odgovarjati, da ne bi prišlo zaradi tega do mednarodnega konflikta Omejila se je zgolj na to, da je zasedla vse važnejše točke v mestu in okolici... Vesti o spopadih v Habersbirlcu so se izkazale za pretirane. Te vesti so razširili agenti sudetsko-nemške stranke z namenom, da bi prikazali položaj za nevzdržen in da bi izgledalo, kot da vlada v vseh sudetsko-nemških pokrajinah revolucija. Resnica je, da je večji oddelek s strojnicami, granatami ki puškami oboroženih henlei-novih rediteljev napadel orožniško postajo. To se je zgodilo že predvčerajšnjim in je bil ta incident naglo likvidiran. Res je. da so napadalci ubili 4 orožnike, d oči m sta bila na nemški strani le dva mrtva. Nemške izgube so za polovico manjše kakor izgube na češkoslovaški strani in že samo to dovolj jasno dokazuje, kdo je izzval spopad. Vse to pa tudi dokazuje metoda nasprotne propagande, ki operira s fantastičnimi številkami svojih žrtev, da bi na ta način prikazala položaj v čim bolj ornih barvah. Načrti henleinovcev raztoinkani v Hetra so odkrili poleg velikih zalog orožja tudi tajni arhiv z važnimi dokumenti PRAGA, 15. sept br. je pripetil Chebu. Spričo sadnih dosjedkov Je Jal upravičen sam. da skrivajo v centralah sssjessfcs nrmtTrr shransre, so Je v hotela »Viktorla« in ▼ hotela »Welser«, večje količine orožja. Zaradi teta sta panoa ob l&3t pršila dva večja oddelka policijskih strešnikov s dvema sssJsaadaoa avtomobiloma, da bi Izvršila v teh dveh hotelih hišno preiskavo. Clm so policijski stražniki janssgssl is avtomobilov, se začeti na nJDi is dragega nadih epja basala »Vikin is šlH 1 rili ptostorat hoteli »Wel-s puškami, revolverji in toeasno so se pojavili dalei tudi na strehah ssaassajas in nfh hiš. Oba osJoi ogenj odgovorila. Nastalo Je ki Je trajalo sk« ročnih Po ze. uri se je policiji s vrata hotela »Viktorije« in vdreti v kletne prostore* od kader se je streljalo. Tam so nemškelrtranke v Pragi, od koder je stranka včeraj s vso naglico preselila svoje pisarne v Aš. V hotela je še kakih 10 ljudi, pa se jim je posrečilo le pravočasno pobegniti. Pri hišni preiskavi so našli v kletnih prostorih več sto pušk, 20 strojnic, naravnost ogromne zaloge municije, več zabojev avtomatskih pištol, pasov sa municijo, torb sa revolverje in stično. Ugotovljeno je, da Je vse to orožje inozemskega izvora in popolnoma novo. Zaplenili so tndi kompletno radijsko oddajno postajo. Policija je nato preiskala še hotel »VVel-od koder so streljali še do 21.30. Sele ko se Je polieija posložila dusljivih plinov in je zaplinila ves hotel, je streljanje ponehalo. In je v mestu zopet savlada! mir. so našli v hotelu » Vikto-ria«, kjer Je Ml glavni stan sudetsko-nemške stranke v Chebu, tudi tajal arhiv. Med najdenimi dokumenti so našli kopico do-kamentov, nftfcaterih Je rasvidno, da so b« nemiri, ki so nastali m »osmino po Hitlerjevem govoru, že dolgo poprej v podrobnostih organizirani. Za voditelje teh nemirov so bili imenoma določeni poveljniki henleinove pol vojaške ousiiImiiIJd takozvanih rediteljev, U so oiganfsiraai UgotoMjeno je tudi, da so imeli ti takozvani reditelji obenem nalogo izropati predvsem trgovine, obutve konfekcije in manufakturnoga blaga. Zaradi tega so zlasti ra pa dali trgovine tvrdke Bafa in razne večje trgovine, konfekcijskega in manu-faktumega blaga Beg pred terorjem sudetskih Nemcev Praga, 15. septembra, e. Iz obmejnih krajev prihajajo številni begunci v Prago. Med njimi je največ članov nemško-socialno demokratske stranke, ki so večinoma pobegnili iz Cheba in Aša ter drugih sudetsko-nemških krajev. Po pripovedovanju teh beguncev je lahko dobiti sliko o brutalnem terorju sudetskih Nemcev in spopadih, ki so bili v zadnjih 48 urah v teh krajih. Begunci pa tudi potrjujejo, da je po proglasitvi obsednega stanja takoj nastal mir, toda gospodarsko življenje je tam povsem zastalo. Senzacionalne informacije DNB BERLIN, 15. sept. e. DNB poroča iz Karlovih Varov: Po obvestilu s službene strani je bilo aretiranih več sudetskih Nemcev, narodnih poslancev in funkcijonarjev. Aretirala jih je češkoslovaška državna policija. Aretirance so izročili prekemu sodu, ki bo proti njim postopal na podlagi izrednega zakona. V zvezi b tem poročajo, da je med aretirane! tudi narodni poslanec sudetskonemške stranke Kunzl. Ker so odredbe prekega soda zelo stroge, s* boje za njihovo usodo. Koncentracijska vlada v Londona? LONDON, 15. sept. br. afirdstrsM predsednik Chamberlain je glede na nevarnost vojne, v kateri bi se Anglija borila na strani Francije, v svojem govoru z majorjem Atleejem in Arcibaldom Sm-clairom predlagal obema voditeljema opozicije sestavo koncentracijske vlade. Naprosil je oba, naj se izjavita, aH bi bila pripravljena sodelovati v vladi, ki bi imela značaj koalicijske vojne vlade. Oba voditelja opozicije sta obljubila odgovor po predhodnem posvetovanju s svojta*! ožjimi so t rudniki. Izvršni odbor delavske stranke je can za jutri. Na seji bo vodstvo r ljalo o situaciji in bo nedvomno stališče napram politiki Chamberlaina In tendencam, ki mu jih pripisujejo. Nemiri v Palestini Jeruzalem 14. sept. AA. (Reuter). V »popada upornikov in angleških Čet v blflšni Hobrona ie bfto ubitih 12 teroristov. Jeruzalem. 14. sept AA. (Haves). Včeraj je zopet prišlo do atentata na tovorni vlak med Haifo in Lido. Ubita sta bfla strojevodja in sprevodnik. Mednarodni vlak nroti Egiptu je imel zato veliko zamudo. Podrobnosti še manjkajo ker so telefonske zveze z Jeruzalemom prekinjene. Obisk naših parlamentarcev v Turčiji Beograd; 14. sept. p. Jugoslovenski parlamentarci se pripravljajo na obisk v Turčiji. Danes je bil predsednik turske parlamentarne delegacije, ki je bila na interparlamentarni konferenci v Haagu. Kisika pri predsedniku narodne skupščine in se je z njim dogovoril o vseh podrobnostih tega obiska._ Borzna poročila. Carin, t5. septembra, Beograd 10. Pariz II.05. London 21.31, Newyork 442.25, Bruselj 74.06 Milan 23.325, Amsterdam 23*K\ Berlin 177.70, Praga 15.30. Varstva 83,10, 3*26. AH so pri nas mogoči dnevi grozdja? će Je prirejanje grozdnih sejmov mogoče v Srbiji« Vojvodini in na Hrvatskem« ali ne U bilo mogoče tudi pri nas v Sloveniji? Maribor, 14. septembra Vodilni higieničarji priporočajo že deset, let ja, naj bi se v smislu načel in predlogov o moderni ljudski prehrani tudi naš narod v interesu svojega zdravja in svoje moči poleg drugih hranil posluževal zlasti tudi grozdja, čuli so se tudi že pri nas ponovno predlogi za uvedbo grozdnih sejmov. Spominjam se, da se je pred leti vršil tak grozdni sejem' nekje v Pusa v ju, zdi se mi v Sevnici in kolikor vem ne bres uspeha. Saj so kmetje-vinogradniki prodali tam cele vagone grozdja in sicer po taksni ceni, da so morali biti kolikor toliko zadovoljni. Za 1 kg grozdja so dobili toliko, kolikor pozneje za 1 1 vina, za kateri pa sta potrebna najmanj dva kg grozdja. Vendar je pri nas na Slovenskem ta ideja zopet zaspala. Na žalost nimamo organizacije, ki bi akcijo za grozdne sejme ali >dneve grozdja« hotela ali znala v roke vzeti. Pač pa nam tuđi v tem pogledu zopet prednjačijo naši bratje Srbi, ki potom svojih vinogradniških zadrug, katerih imajo v vsakem vinskem okolišu, ne samo producira jo enotno tipizirana vina, ki jih neprimerno lažje prodajo, nega naši vinogradniki svoja, katerih imajo v vsakem polovnjaku drugo sorto, ampak vržejo vsako leto tudi ogromne količine grozdja na trge v Beogradu m drugih mestih, celo v Maribor, pa tudi v inozemstvo. Zadnja tri leta pa so se vrgli na to akcijo tudi bratje Hrvati in prirejajo letos že tretje leto sistematski organizirane »narodne dneve grozdjac, in sicer postopoma po okoliših, kakor kje grozdje zori: v južnem Primorju, na otokih, v gornjem Primorju, v po- I dunavske m vinogorju, okrog Slav. Broda In Požege, Zagorju itd. V vsakem vinskem okolišu so trajali grozdni dnevi prvo leto samo 3 dni. Na podlagi izkušenj v prvem letu so lani podaljšali priredbo na 10 dni v posameznih okoliših in bodo tudi letos pridržali to dobo. Značilno je, da je lani samo mesto Zagreb v teh »narodnih grozdnih dneh« lumsniiiiislu odnosno nabavilo nad en milijon Vlhi^iamar grozdja. Hrvatski usti poudarjajo, da bi samo Zagreb potreboval najmanj desetkrat toliko, ako bi si vsa rodbinska gospodarstva nabavila primerno množino grozdja za nacionalno prehrano. Značilno in poučno je vsekakor tudi, da hrvatske organizacije, ki prirejajo grozdne dneve po celi Hrvatski (to sta Savez hrvatskih vinogradara i vočara in Gospodarska sloga) povsod tekom priredbe grozdnih dni prirejajo obenem tudi poučna predavanja o potrebi grozdja in sadja sploh za pravilno prehrano ter v prilog grozdnim sejmom tudi javne manifestacije. Če je prirejanje grozdnih sejmov mogoče v Srbiji, Vojvodini in na Hrvatskem, aH ne bi bilo mogoče tudi pri nas v Sloveniji? Nisem vinogradnik in odkrito povem, da o vinogradništvu v glavnem toliko razumem, da vem, katero vino je dobro in katero ne. Toda trezni razum mi pravi, da bi moralo biti to, kar je mogoče v drugih delih države, pod gotovimi predpogoji mogoče tudi pri nas. Zakaj bi ne bilo mogoče, s primerno organizirano akcijo vreči n. pr. gotove množine grozdja na mariborski in celo na ljubljanski in na druge trge iz zgornjih Slov. goric, pa iz ormoško-ljuto- merskega vinskega okoliša, pa iz haloške-ga, konjiškega, Šmarsko-kozjanskega, bi-zeljskega, dolenjskega itd.? Vse to bi bilo mogoče, manjka nam samo dobre volje In organizacije. Živimo še vedno v konservativni miselnosti o polnih kleteh > rajnega vina« v romantiki zidanic in skrivnostnih glasov v vinskih sodih in ko vina bodis. zaradi preobilice vinskih količin bodisi zaradi preslabe kvalitete in premnogo vrstnih tipov ne moremo prodati, pa zabavljamo na državo, na trgovske pogodbe, na neumne meje Itd. Namesto da bi že za stotine in stotine kilogramov grozdja lepo brez posebnega truda pospravili težke tisočake, in bi si prihranili tudi mnogo časa in truda za stiskanje in poznejše pretakanje, pa raje posedamo v vinskih kleteh pri potnih sodih vina in ga žullmo s prijateljčki tn drugimi dobrovoljcki, ker pač vino »ne gre v denar«. Ko sem že pred nekaj leti razgovarjal o tem problemu z nekim odličnim vinogradniškim strokovnjakom, ki je tudi sam vinogradnik, me je nekako zafrkljivo zavrnil, češ da so pri nas posebne razmere in da pri naših grozdnih sortah to ne bi Šlo. A čim bolj o tem premišljujem, tem bolj prihajam do prepričanja, da bi šlo tudi pri nas, samo bi moralo biti tako sistematski organizirano, kakor imajo to Srbi in Hrvati. To je pa naloga zadevnih gospodarskih organizacij. Prepričan pa sem, da pri primerni sistematski akciji in propagandi Maribor sam konsumira grozdni dovoz celih Slovenskih goric. V. S. Obmorsko sokolstvo zvest čuvar severne me|e Veličastna sokolska manifestacija v proslavo ZO letnice Jugoslavije Gor. Radgona, 14. septembra Mursko sokolsko okrožje je v nedeljo 11. L m. svečano proslavilo 20letnico obstoja Jugoslavije, obenem pa se poklonilo radgonskim žrtvam m Maistrovim borcem, ki so leta 1918 dah svoja mlada življenja na oltar svobode za Jugoslavijo. K veličastnemu sokolskemu eiavju se je zbralo v nedeljo vse, kar misli sokolsko in narodno. Bil je to praznik ki sa noše obmejno prebivalstvo še ni doživelo. Za ta praznik se je odelo nase mesto v državne zastave, z izjemo poslopja narodne lole. Zjutraj je bil sprejem na postaji, nakar se je razvila hnpozantna povorka z veliko državno zastavo na Čelu. V povorki so korakali za eokolskimi prapori deputacija Maistrovih borcev z vencem, deputacija -«NHej Slovani«, ki jo je navdušeno pela vsa množica. V veliki povorki je krenila množica manifest antov na mestno pokopališče, kjer se je poklonila manom radgonskih žrtev m Maistrovih torcev. Ob gTobovih je stala častna sokolska straža. V pietetnih besedah so se spomnili dragocenih žrtev za naso svobodo za sokolstvo starosta br. Mavric, za >Kanos< br. prof. Bizjak, za Maistrove borce br. Petrovič. Vsi govorniki so položili na grobove krasne ven- ce z državnimi trakovi Godba je zaigrate Prelovčev >Oj Doberdob« in dve žalostinki, nakar je bita lepa pietetna svečanost zaključena. Ob 15. se je ponovno formirala veličastna sokolska povorka s sedmimi prapori in nad 500 sokolskim j pripadniki v kroju m meščanski obleki po mestnih ulicah, ki je navdušeno manifestirala sa kralja, kraljevski dom in zedmjeno Jugoslavijo. Občinstvo, ki je tvorilo »gost špolir na obeh straneh ulic j« navdušeno pozdravljalo sokolske vrste in jih obsuio s cvetjem. Sokolstvo in vsa množica se je nato zgrnila na okusno okrašeno letno tekrvadisce k javnemu telovadnemu nastopu. Sokolstvo Je napravilo na telovadišeu stik in med isranjem državne himne izkazalo čast državnj zastavi, ki se je polagoma dvigala na visok, daleč viden jambor. Javno telovadbo ki ie v vsakem pogledra lepo uspela je o tvoril a moška in ženska deoa (138) s prostimi vajami skladno in strumno, med navdušenimi ovacijami gledalcev. Po deci je petorica članov iepo izvedla skupinske vaje. nakar so nastopili pri orodni telovadbi člani na drogu in bradlji, naražcaj-niki s preskoki Čez mizo in naraščajnice z učinkovitimi vajami na visoki gredi. Občinstvo ie priredilo nastopajočim vrstam tople ovacije- Po orodni teVivadba so opravili narašča jniki in naraščajnice skoro brezhibno praške proste vaje. za njimi pa prav tako člani in Članice, med viharnim odobravanjem občinstva Da je telovadni nastop tako lepo uspel gre zahvala br. Stoparju ki br. Stanovšku ter s. Ogorelčevi >n vsemu sa-diteijskemu zboru. Po nastopu je bila prijetna narodna zabava do odhoda večernih vlakov. Nedeljsko sokolsko slavje je gotovo doseglo velik moralen uspeh, obenem pa dokazalo, de živi na naši severni meji živerj, pripravljen žrtvovati vse za dobro kralja, sokolstva in Jugoslavije. Čuvarjem naše severne meje čestitamo h krasnemu uspehu in kličemo: Le naprej brez miru... Eksplozija v tvornici dušika v Riissti En delavec pri priči mrtev, drugi težko ranjen — Škode je precej Maribor, 14. septembra Danes okoli pol 11 ure dopoldne se je v tvornici za dušik v Rušah pripetila usodna nesreča, ki je žal zahtevala tudi človeško življenje. V tem času sta bila namreč zaposlena 40 letni delavec Hinko Dit-majer in 41 letni delavec Ivan Strnad v objektu za izdelavo kisika s polnjenjem ki-slika v jeklene smaze (valj). Iz doslej neznanega vzroka 1e eksplodiral valj s kisikom Posledice eksplozije so bile strahovite: delavca Ditmaierja in Stmada je zračni pritisk vrgel ob steno ter sta oba nesrečneža obležala razmesarjena. Strnad je bil pri priči mrtev, dočim je Ditmajer še kazal znake življenja in so ga nemudoma odpremili v bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo rešiti mu življenje. Strnad ima polomljene noge m roke in je njegovo sta- nje zelo resno. V kritičnem trenutku je bilo v omenjenem objektu še več drugih delavcev, ki se jim je pa ob eksploziji posrečilo zbežati na prosto. Eksplozija je bila tako silovita, da je streha objekta odletela v zrak. razen tega pa je bilo zidovje močno poškodovano Seveda je bila demolirana tudi vsa naprava za polnjenje kisika. Škoda še ni ocenjena, je pa precejšnja. Vest o tragični nesreči se je bliskovito razširila po vsem Mariboru ter so v zvezi s tem krožile najfantastičnejše govorice, ki so se pa izkazale kot neresnične Ostali objekti tvornice niso bili poškodovani in Je bilo uničeno le steklo na nekaterih bližnjih objektih, tako da tvornica izvzemal objekt za polnjenje kisika normalno obratuje. da se je odhodnice udeležil tudi prota Simeon Ivošević s številno delegacijo tukajšnje pravoslavne cerkvene občine. — Ob dva prsta. Pri ženi uradnika Wur-zingerja na Betnavskj cesti 27 Je žagal d-rva Leopold Kranjc z Ruške ceste 29. Ravnal je z žago motorko tako neprevidno, da mu je zoboasto kok> odtrgalo kazalec in sredinec desne roke. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč m ga poslali v domačo oskrbo. — Naša bolnica v valu brnenja in ropota-nja motornih koles. Na Tržagki cesti, kjer trna bolnica svoje objekte, uprizarjajo v zadnjem času motoristi pravcate dirke. V neposredni bližini bolnice vlada podnevi in celo ponoči tak ropot, da nimajo bolniki za svoje zdravljenje prepotrebnega miru. Apeliramo na merodajna ob las t va. da očuva io vsaj ta del mesta pred neznosnim ropotom, ker ni v skladu z ustanovo ki je zgrajena za vseoboo korist in zdravje meščanov in okoličanov. — Novi ravnatelj uprave mestnih podjetij. V tajni seji mestnega sveta je bil nastavljen za ravnatelja uprave mestnih podjetij ravnatelj tukajšnje podružnice Zadružne gospodarske banke g. Jože Lekan. O njegovi definitivni namestitvi bo še odločala banska uprava v Ljubljani. — Na gnojne vile >e ie nasadil Sletni Gustek Terdin w Oplotnice Na domačem dvorišču se je igral ter se pri tem tako močno zaletel v gnojne vile, da so se mu zasadite v nogo. Prepeljali so ga v bolnico. — Večerne eene in abonma. Kako velik popust napram večerni vstopnini nudi abonma, pokaže tale primerjava: neabonenta Lo stalo 14 dramskih ter 7 glasbenih predstav in 1 koncert v ITT. do V. vrsti v parteriu 400 din. Joči m dobi abonent-u radnik popolnoma iste prireditve, v istih vrstah za osem obrokov po 28 din, t. j. skupno 224 din. — (Abonent si torej na ta način prihrani 176 din, to je več ko 44%). _ Najcenejši sedež v mariborskem gledalištu se dobi v abonmaju že za 8 din na mesec. Ker velja ta vsota za tri predstave povprečno, stane torej ena predstava abonenta niti ne cele 3 din. — Bil,jar dni dvoboj Maribor - Ljubljana. V nedeljo 18 t. m. otvarja Mariborski biljardni klub letošnjo sezono in sicer z medmestno biljardno tekmo Ljubljana : "^Tarihor. ki bo v rtprf^1^ t>"-^~1->--> *» jrs». — mc levice. V neflcsio do oaigrano tretje kolo tekem za prvenstvo mariborskega okrožja LNP in sicer se bodo srečali v Mariboru SK Slavija ■ SK Železničar, ISSK Maribor : Čakov. SK in v Mur ski Soboti SK Mura : SK Rapid. V drugem razredu mariborskega okrožja LNP bosta odigrani dve tekmi m sicer v Ptuju med SK Ptujem tn SK Dravo, v Čakovcu pa med Grad j anskim in SK Lendavo. — Ssanomor bogataša. Bogati posestnik Franc Čebelar is Obrežja se je s kolesom odpeljal z doma. ženi je rekel, da ima opravke v Mariboru. Ker ga ni bilo vso noč domov, je bila žena seveda zelo v skrbeh in je sla poizvedovat za njim. Našla ga je obešenega v lastnem gozdu. Ugotovili so, da je spil večjo količino lizola. Pred samomorom je še obesil svoja očala na bližnje drevo. Baje je podpisal neko menico In v smrt ga je pognala tudi neozdravljiva bolezen. t, m kliče Mariborske In okoliške novice — Nove metode. Nesa nedavna notica v zvezi e. skrivnostno nastavitvijo vodje uprave mestnih podjetij, je oči vidno vodSfoe ro-tovske kroge pm»j vzncfairite. Ta reč je posta** namreč sedaj zares skrivnostna. Drugače si ni mogoče predstavljati, zakaj neki so od mestnih ožetov zahtevali >moško besedo«, da ne bodo nikomur, zlesti ne novinarjem, ničesar izdali gsede osebe in imena novo nastavljenega vodje uprave mestnih podjetij. Tisti, ki so nikano >moško besedo* od sicer zgovornih mestnih očetov zahtevali menda niso mislili na to, da bi uvajali čisto nove metode v stvareh, ki so bile pod prejšnjo mestno upravo vedno na razpolago predstavnikom javnega mnenja. Pa tudi na to nieo mislili, da ni nič tako skrito, da bi ne postalo očito... — Mariborske posebnosti Opazovalec nam piše: Čudno zares, kar opazujem — m s menoj tudi drugi — v zadnjem času v Mariboru. Ob večernih urah so ob doioesnih prilikah, ki jih n; težko pogruntati. znana okna, ki £h tađi m — - ~ odprta, steoai okna pa prihajajo po nadi}-sfceiaa prenosa znani glasovi, zlasti zadaje dni je t«s\a ta praksa v vidni in slišni vetja-vi. So ljudje » ki menijo, da se vse rado pozabi. Ko sem v večerni ari stopal mimo neke taksne hite, sem kot miroljuben obešat in drssaajan komaj preprečil, da ni deSoo v prevzet ju razburjenja pognal ofcrm vefikega lumrna, ki ga je nagni ga ie skoro zavihtel paoti okna. Kje hd se to gotovo agodaso, pa semkaj ha#esja Slovenci pa na Je tudi ta m jenosi, — — K Pr. Segale. K . „ odhoda**. Id so jo nflri starčka ljubi jenema kot potrebi« otoka Krko, kjer te shižnusal ie do Maribor, 14. sept. oe dobro je v spomina krasni lanski na-Sofcoia, Ušesa je odele-, vediuh nacionalnih ACari— V nedeljo nas sonet Uide naša ScsrtOJnki Sokol bo imel zopet svoj na svojem lesasaa s prioeikont ob 14. uri. Nova prilike tn nov položaj zahtevajo ođ nas, da vrte sosstfljske S skele pri nfiho-ssm tn to pa tem boTj, k af issssep v Ja v Si. m s ob 10. ari w 9l m ld odhaja Is bo takoj po Mati in sin oproščena Ni bilo dokazov, da sta Štefan in Marija Osolnik zastrupila očeta in sa obesila Ljubljana, 15. septembra. Pred devetimi leti so našli v Brezniku nad Zagorjem obešenega posestnika 49 let starega Jožefa Osolnika. Ker je bilo sosedom znano, da se Osolnik ni razumel z ženo Marijo in tudi ne s sinovi, so po vasi začeli govoriti, da si Osolnik ni sam končal življenje Orožniki so vodili preiskavo v tej smeri, aretirali so sina Štefana Osolnika in ženo Marijo. Zdravnik dr Ukmar je preiskal obešenca in izjavil, da more po številnih znakih na truplu sklepati, da je bil stari Osolnik zastrupljen in nato obešen. Sodni izvedenec dr. Suher je pa izjavil, da ni pomislekov proti možnosti, da se je Osolnik sam obesil. Ko je vodja Fiziološkega zavoda prof. dr. Seliškar preiskal še želodčno vsebino obešenca in iz javni, da ni bilo mogoče najti v želodcu nobenega strupa, je bilo kazensko postopanje proti Štefanu Osolniku in materi Mariji dne 26 junija L 1929. ustavljeno. Sušljanje o nasilni smrti starega Osolnika seveda ni prenehalo, toda orožniki iz Vač niso imeli več povoda za intervencijo. Zaradi ukradenega kolesa od voza je pa ta zadeva letos v januarju zopet oživela. Štefan Osolnik je namreč ovadil svojega prijatelja Jakoba Jogra. da je ukradel Rudolfu Vozi ju kolo od voza. Joger je pa šel in zaupal orožnikom, kar mu je Štefan Osolnik pravil o očetovi smrti. Pravil mu je. da sta z materjo očeta najprvo zastrupila in nato obesila. Mati je očetu skuhala čaj, v katerega je nasula »trohlina«, to je strihnina. Stari Osolnik je čaj izpil in zakričal, da to ni navaden čaj, nato je začel besneti Mati in sin sta ga davila z rokami in nato nezavestnega ali morda že mrtvega nesla pod bližnji kozolec in ga obesila. Brat Jakoba Jogra France je pa tudi že vedel, kako je bil stari Osolnik umorjen, ko mu je Jakob nekoč pravil o tem, kaj mu je Štefan Osolnik zaupal. Za Franceta Jogra se je namreč potegovala vdova Marija Osolnikova. Ob neki priliki mu je zaupala, da sta s sinom Štefanom starega zastrupila in nato obesila Osolnikova mati je zaupala skrivnost o očetovi smrti Francetu Jogru, sin Štefan jo je zaupal Jakobu Jogru. Oba Jogra sta bila zaradi tega glavni obremenilni priči v procesu proti Mariji Osolnikovi in sinu Štefanu, ki sta se včeraj zagovarjala pred velikim kazenskim senatom, ki mu je bil predsednik s. o. s. g. Franc Kralj. Obtožnica je mater in sina dolžila zločina po § 167 t. 1 in 2, češ da sta starega Osolnika umorila po zrelem preudarku in s strupom. Za tak zločin je zagrožena kazen smrti ali dosmrtne robije Branil ju je dr. V Knaflič. Razprava je trajala do 20. ure zvečer Predsednik in sodniki so zelo natančno zasliševali številne priče Brata Jogra sta vztrajala pri izpovedi Obtoženca sta dosledno in vztrajno zanikala krivdo. Trdila sta, da se je Osolnik sam obesil in je samo izvršil, kar je nameraval že večkrat storiti. Nekajkrat so ga še resili, ko si je hotel končati življenje, ker ja bil pred gospodarskim polomom Odločilno je bilo mnenje izvedenca prof. dr. Janeza Plečnika, ki je izjavil, da obstoja po zunanjih znakih sodeč vsa verjetnost, da se je Osolnik sam obesil. Glede možnosti zastrupi jen j a je prof. dr. Plečnik sploh odklonil izjavo, ker sploh ni osnove za izjavo, ali je bil zastrupljen ali ne. Kazenski list Štefana Osolnika je kazal na to, da je fant nagnjen k tatvinam in da je nasilen človek Državni tožilec g. Fran Sever je predlagal, naj se truplo pokojnega Osolnika, ako njegov grob še ni prekopan, izkoplje in naj se ostanki ter zemlja okoli trupla kemično preiščejo Gre za težek zločin in treba je ugotoviti vse okolnosti. Morda se bodo našli sledovi strihnina, ki jih je mogoče ugotoviti tudi 10 let po pokopu. Ta predlog je senat zavrnil, ker je prof. dr Seliškar že prej izjavil, da bi bil uspeh take preiskave zaLo dvomljiv. Državni tožilec je priznal, da je dokazno gradivo pičlo. Izvedeniško mnenje ne izključuje docela možnosti, da je bil stari Osolnik umorjen. Neverjetno ie pričevanje Matije Klopčiča, ki je izjavil, da je bil prvi pri obešencu in je opazil samo njegove odtise podplatov na tleh. Odtisi so šli samo v smeri do kozolca, nobenih odtisov ni bilo, ki bi kazali, da se je kdo vračal od kozolca nazaj proti hiši Tudi ni bilo videti, da je Osolnik prestopal pod kozolcem Državni tožilec je menil, da je izključeno, da bi se Osolnik v temi obešal, ne da bi prestopal pod kljuko, na katero je privatal vrv. Tudi ni mogoče misliti, da sta si brata Jogra izmislila tako strašno obtožbo, da bi se maščevala Branilec Knaflič je izpodbijal predvsem verodostojnost prič, zlasti Jakoba in Franceta Jogra Jogra sta Osolnikove obtožila še drugih zločinov, a obtožba je zagrabila samo za del vseh Jogrovih ovadb Jogra sta izjavila, da je stari Osolnik po zavžitju čaja besnel Ako bi bil strihnin v Čaju. bi ne mogel besneti, ker strihnin omrtviči takoj osrednje živčevje. Motivov za umor ni. pač pa jih je mnogo za samomor, ne glede na izjave izvedencev, ki so umor skoraj izključevali. Štefan Osolnik in njegova mati Marija sta bila glede obtožbe umora oproščena Štefan je bil obsojen zaradi tatvine kolesa in ure na 5 mesecev in 15 dni strogega zapora. Obtožnica je namreč dolžila Štefana tudi tatvine 20 din vrednega kolega od voza in tatvine ure, ki je zmanjkala Iv. Brodarju. Tatvino kolesa je Štefan priznal, tatvino ure je v preiskavi tudi priznal, na glavni razpravi pa ie krivdo zanikal, a je bil kljub temu spoznan za krivega. Trstenjak zopet v zap ru Šafarsko, 13. septembra Zloglasni zločinec Davorin Trstenjak, ki ima na vesti mnogo vlomov, tudi onega pri trgovcu Lukovnjaku pri Kapeli, je bil pred mesecem v Ljutomeru aretiran in odveden v zapore okrožnega sodišča v Murski Soboti. Tam je bil v preiskavi.s V tem času pa je seveda koval načrte, kako bi pobegnil in prišel do denarja. Glavno je pobegniti, vse drugo zna spretni Trstenjak dobiti sam ali pa s svojo družbo. Načrt se mu je v ponedeljek ob 22. uri posrečil, ko je pobegnil iz zaporov okrožnega sodišča v Murski Soboti. Takoj si je »izposodil« kolo, ki mu je pač prišlo pod roke ter se z njim odpeljal v žafarsko na dom Rudolfa Pin-tariča, ki je tudi v preiskovalnam zaporu v Murski Soboti. Z njim se je seznanil v zaporu. Varnostni organi so bili takoj obveščeni o Trstenjakovem begu. nakar so zastražili vse brodove hi moste Čez Muro. A vse to .jicpozno, ker je bil Trstenjak že ..^ure. Ker sta bila Pintarič in Trstenjak skupaj v zaporu, so orožniki takoj r>omislili, da je morda Trstenjak na Pinta-ričevem domu, kjer so se zglasili v torek ob 9. Sin Rudolfa Pintariča Ignac je tajil, da bi bil kdo pri njih. Ko pa je stopil orožnik v zadnjo hišo, je našel Trstenjaka skritega za vrati ter mu napovedal aretacijo. Aretiran je bil tudi Ignac Pintarič, ker je tajil, da bi bil kdo v njihovi hiši. Močno vklenjena sta morala oba v zapor. bo vezala Srednje Haloze s Spodnjimi in Zgornjimi Halozami in bo za tujski promet velikega pomena, ko bo dograjena, žal, da ravno za to cesto stalno primanjkuje kredita. Ceata je v gradnji že tri leta. Most čez Poljskavo v tiru banovinske ceste Ptuj—Djurmanec bo v kratkem dogotovljen in bo za tamošnji okraj velika pridobitev. Iz Ptufc — Ladislav Jerae 60 letnik. Pre.. one vi je v ožjem domačem krogu praznoval splošno znani in priljubljeni narodni borec g. Ladislav Jerše, davčni inspektor v pok. svojo €0 letnico. Jubilant, ki je Se dane« Čil in zdrav ter pri svojih letih naravnost mladeniSki, je bil vedno zaveden naprednjak in je zato moral marsikaj bridkega občutiti pod rajnko Avstrijo, se dane« se prav agitao M aktivno udejstvuje pri raznih narodnih društvih ter je aveat čten CMD m predeedmk tukajšnjega krajevnega odbora JS. V Jetfti 1981 <*> 1S35 je bil tJOCfi župan mesta Ptuja ter ima. veliko aaaassg za povzdigo mesta, zlasti je njegova zasluga lepa ureditev živilstoega trga. Za svoje zasluge je prejel t^sfi od»ova- nje red £>v. Save. JUbflnintu ktteamn: se na mnoga leta! — NOv deloval eaa v ntqjssn^try)vlisah. S 7. septembrom so odprte v Ftsrfci trgovine zjutraj ob 730 *> H » popokhie od 14. do 19. ore. Ob nedeljah ostanejo trgovine vea dan zaprte, na praanOte pa bodo odprte od 7. do IZ. - _^ . _ ms* tomfcofl sjS#Bnke eese v Pnajn j& bOo kot glavna borobota pet klana. dohstnJkl, ki sa bodo lahko voaaBe so hA JoBj Hormt te VKas-e, Franc Ir^gl Iz Ljutomera — Bolez! n. V deževnem vremenu, ki smo ga imeli pred tednom, so se močno razvile razne bolezni prehlada. Tako je mnogo primerov prehlada grla. angine. N-kaj je celo primerov davice, ki je posegla med našo šolsko mladež. Tudi malarije je vedno več, ki pa ima pac svoj iz-vor v mlakužah ob Muri zaradi velikih poplav, kjer se je zaredilo mnogo komarjev. — čebele so umirale. Ajda je cvete, le-toa od deževnem vT-menu, pogosto je z naglo nevihto prišla tudi toča. Na pasi sta dež in toča čebele pobila, da so danes tik pred zazimljenjem čebel nekateri panji skoraj prazni. C belarji bodo letošnjo letino gotovo dobro pomnili, ker je ena najslabših JCako bodo družine preživele zimo, je za čebelarje drugo vprašanje. Edina rcSitev družin bo breztroSarinaki sladkor, Ki ga bo oblast morala dati. Naš državljan pred graškim sodiščem Gornja Radgona, 14. septembra V Gradcu je stal te dni pred kazenskim sodiščem jugoslovenski državljan Aleksander Ficko, doma iz okolice Radgone, ki živi v Ostmarki (bivši Avstriji) že več let kot jugoslovensiki vojni begunec. V družbi svojih pajdašev Ri&glerja in Schmidta, ki ju je našel v svoji novi domovini, je zagreši i zadnje čase več vlomov in tatvin zlasti v obmejnem ozemlju, od koder so ukradeno blago pošiljali po železnici v notranjost države. Za številne grehe so bili ▼ai trije ptički nagrajeni z 9 mesečno težko ječo, Ficko pa vrhu tega kot jtigoslovenski državljan po kazni na iz-gon. Ko jc stal Ficko ves skesan pred sodnim senatom, je skušal ublažiti krivdo, a ker se mu to ni posrečilo, j« priznal, da je kradel v sili, češ, da je ie več let brezposeln in brez sredstev ves sestradan, tako da si je v času preiskovalnega zapora jed-*a opomogel. Priznal jc nadalje, da je ju-gosiovenski državljan, pač pa je prosil senat, naj ga ne izžene iz priljubljene mu Ostmarke v Jugoslavijo, češ, da je vojni begunec ki svoječasni radgonski »Freiheita-Ker pa mu psi izreku sodbe ni pnav nič pomagal njegov zagovor o juna-Sbm rs bojev pri Radgoni, bo po odsluženi kasni romal nazaj v svojo domovino, kjer bo zaeadi svojega pobega iz vojske gotovo naftni stično aavetje, kakor sedaj v [i vlomov in tatvin. Mariborska beležnica Sesti a Marija. Orajaki kkkoc Kirchfeldski župnik Bi: Vidmarjeva na Glav-trgu sa gsamntovsi na Kralja Petra