Knipic SLoVko. UubOana'« DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 199 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 25TII, 1937 LETO XL — VOL. XL, taki nacionalisti napredujejo na t 75 milj dolgi črti in prodirajo skoro brez odpora od strani rdeče armade Bilbao, Španija.—Častro Ur-lales, malo pristanišče na poti Proti Santanderju, je padlo vče-raJ v roke nacionalistov, ko je ttjih severna armada prodirala na tej črti in sicer v 75 milj dol-bojni fronti in ni našla skoro nobenega odpora od strani rde-Ce armade. To je ena največjih ofenziv v španski civilni vojni, er nacionalisti prodirajo v še-®t!h samostojnih armadah, ki ®|eJejo skupno do 100,000 mož. Nacionalisti nameravajo zavzeli zadnje obrežne postojanke, so še v rokah madridske vla-de, to je Santander in Asturijo, bodo s tem imeli vso severne sPanijo v svojih rokah. Potem Pa bodo obrnili svojo ofenzivo bojna linija proti Valenciji, Barceloni ali Madridu. Ko so nacionalisti prodirali proti Castro Urdiales in zavzeli mesto s šest milj teritorijem, ni padel skoro en strel. Rdeče čete so se brez boja umaknile v Santander. Vojni ujetniki pripovedujejo, da se je vse topni štvo rdeče armade umaknilo proti Santanderju, kjer se bodo postavili v bran proti nacionalistom. V krajih, katere so zavzeli nacionalisti, se vsepovsod vidi kmete, ki hite nazaj na svoje domove, da pospravijo poljske pridelke. Tega jim dozdaj ni bilo mogoče, ker je bila tukaj Vse napeto zre na potek delavske konvencije Razne delavske novice Ohijski poslanci so slabo opravili v Wash-inglonu v zadnjem zasedanju kongresa Washington, D. C. — Ohijski Poslanci, katere smo imeli v kongresu Zedinjenih držav, so Se v zadnjem zasedanju konusa, ki je trajalo skoro osem Mesecev, kaj slabo izkazali. Iz-vsakih 30 predlogov, ki so Predložili, so komaj z enim ^agali. To je kaj slabo spričeval« za naše poslance, ki ka-Ze> da so ali slabe predloge sta-Vl'i> ali jih pa niso znali zagovarjati. Vsega skupaj so predali 605 predlogov in zmagali 2 dvajsetimi in še od teh jih je . i1q trinajst osebnega značaja samo dva za splošen narod. Eden teh je bila predloga °n&resnika je Crosserja, demo- krata iz 21. distrikta, ki je spravil skozi postavo za pokojnino železničarjev, in drugi od senatorja Bulkleya, ki je zmagal s predlogom za vladno podporo pri zidavi delavskih hiš. Senator Vic Donahey, bivši governer, ni vložil v tem zasedanju niti enega predloga, niti ni enkrat v stal v zbornici, da bi govoril. Pravi, da je bilo itak drugih predlogov preveč, nikar da bi še on s svojimi sitnaril. Sicer pa ni vse na tem, kolikG predlogov kak poslanec vloži, ker so lahko tudi drugače aktivni. Tako je mnogo delal senator Bulkley na tem, da se je dobila vladna podpora za zidavo Main St. mostu v Clevelandu. Pittsburgh, Pa. — Včeraj je Milwaukee, Wis. — Ko je sto- grozilo, da pride do spopada med pil v zborovalno dvorano kon-1 štrajkarji in policijo pri glavnih vencije United Automobile vratih Heppenstall Steel Co., ki Workers of America Homer! je zaprta že od zadnjega julija. Martin, predsednik te unije, je'pred tovarno se je zbrala mno-delegacija vstala in se uvrstila v' žica štrajkarjev, njih žen in parado po dvorani, vihteč zasta- J otrok. Osem skvadov policije je ,ve in z burnimi ovacijami po- prihitelo na lice mesta. William zdravljajoč predsednika. I Hart, predsednik unijskih delav- Toda aklamacija predsedniku cev si je nadel jeklene* čelado in ni bila splošna, ker mnogo dele-! izjavil, da bo unija postavila gatdv je obsedelo na sedežih in 'okrog tovarne 700 piketov, ker se ni hotelo pridružiti paradi, ki se čuje, da misli tovarna začeti je trajala 53 minut. To so bili z obratovanjem z skebi. H,art je pristaši podpredsednika te uui- rekel. da se nahajajo v tovarni je, Wyndham Mortimerja, ki za.1 skebi, ki delajo, nakar je polici-stopa stranko skupnosti, medtem' ja peljala komite! treh štrajkar-ko zastopa Martin stranko pro- j jev in časnikarjev v tovarno, da gresivcev. Končno se je tudi ne- se na licu mesta prepričajo, če kaj teh delegatov pridružilo pa- res kdo dela v tovarni. Videli so, radi, toda vpili so "Mortimer,"J da ni nikogar v tovarni. Kame-medtem ko so drugi kričali nje, opeka in druge take stvari "Martin." so začele leteti po zraku, ko sta _ . ,„ , . se pripeljala dva avtomobila s Ora Gassaway iz Washing- kompanijskirrfi uradniki, ki so tona, zastopnik unije premog-ar- hoteli razbiti ključavnic0j kate-jev, Je apeliral na delegacijo, naj i rQ so deli na vrata štrajkarji. En pride karkoli na konvenciji, tudi, avt0mobil s0 štrajkarji prevrnili ce pride do boja s pestmi, toda j n nekdo j e vrgel gorečo žveplen-delegacija naj se raz,de zedmje-;ko y Taz]m gazolin Policija je na za skupno delo v avtomobil- j kmdu vzpostavila mir. Prizade-j sklTrU"ljl- 'tih je 900 delavcev, ki so na Kako se bo poravnal spor med štra jku in ki zahtevajo od kom- Martinom, predsednikom unije ■ ^ koiektivno pogajanje in in Mortimer jem, prvim podpred., no pogodbo Q urah in plači. sedmkom, se še nev Martin je., New Cumberland w. Va. - za to, da ima vso moč v organi- od Kitajci v Zed. državah zbirajo doneske za vojno San Francisco, Cal. — 17,000 Tajcev se je odzvalo in zbralo ^ kratkem času ogromno vsoto ^>250,000, kar so poslali kitaj-vladi za odpomoč v boju ^r°ti Japoncem. Denarnice attieriških Kitajcev so se na ši-r°ko odprle, ko so prišle prve esti o zmagi Kitajcev nad Ja-nci. Nekateri posamezni Ki-*jci so darovali po $1,000, jj5'°00 in celo $10,000. In to še Vse, pravijo Kitajci. Kadar vPrašal kitajski general Kaj-* res za denar, takrat bo pričeval prav vsak Kitajec, vsak ^oški 1 ež. o— ženska in otrok svoj de- tai Go: rnjo vsoto so dali samo Ki- Jci v San Franciscu. Dalje so j ali Kitajci v Seattlu $30,000 £ °ni v Victoriji, B. C., $20,000. ^u pr^e Prve vest* 0 sP°Pa_ ^ kltajskih in japonskih voja-v kitajska naselja v Zedi- do't'111 državah> se niso Krajci se zrnenili za to. Toda ko so Qpili Japonsko bojno ladjo! JajoV". zrakoplovi bombardi- Zamenjajte vaš radijo Gg. Sušnik in Bohinc, lastnika Norwood Appliance & Furniture Co., ki imata prodajalne na 6104 in 6119 St. Clair Ave. naznanjata, da vam dasta sedaj zelo veliko za vaš stari radijo, ako ga zamenjate za novega. Imata jih vsakovrstne v zalogi. Ustavite se v tej trgovini in gotovo se bo-;:te pogovorili, da bo prav. Michael Kubilus umrl Včeraj je umrl Michael Kubilus, star 75 let, stanujoč na 879 Herrich Rd. Zapušča ženo in sineva Williama in Josepha, ki sta mnogim poznana v športnih aktivnostih v St. Clair kopališču. Pogreb bo jutri. Zadušnica zaciji v rokah predsednik unije,1 Mortimer pa zastopa načelo, ua bi morala biti ta moč razdeljena \ enakomerno med predsednikom in vsemi podpredsedniki. -o- Oster boj je na vidiku med C. 1.0. in A. F. of L. Pittsburgh, Pa. — Clinton S. Golden, okrajni organizator je klarskih delavcev, ki so včlanjeni v CIO, je izjavil, da se pripravlja legalna bitka po vsej deželi proti uniji American Federation of Labor, katere člani skušajo bojkotirati unijsko gibanje in delo CIO. Golden pravi, da se bo stvar prenesla na sodnije, ker da je akcija A. F. of L. naravnost kršenje Wag-nerjeve postave. Organizator Golden je pokazal na slučaj Etna Metals Co., ki je zadnji teden zaprla vrata in ustavila obrat, ker člani A. F. of L. niso hoteli sprejemati v delo blaga, ki je bilo izdelano po članih CIO. Enako da postopajo člani A. F. of L. tudi drugod. To je naravnost bojkot in bodo sodnije to gotovo priznale kot kršenje Wagnerjeve delavske postave. Tako vsaj upajo uradniki CIO. Bojkot je dovo- V četrtek ob 6:30 se bo brala ljen v slučajih, kjer se borijo v cerkvi sv. Vida zadušnica za delavci za priznanej unije, to-pok. John Zakrajškom ob priliki da kadar je priznana večina za 7. obletnice smrti. Sorodniki in kolektivna pogajanja, nima prijatelji so prošeni, da se ude- manjšina pravice bojkotirati leže. linijske večine. ZOPET NOVE VRSTE RAKETIRSTVO SE JE POJAVILO V CLEVELANDU pjgP°javili v naselju veliki na- ' • Kitajska zmaga,! Kitajci Potopni tajski Je paaponsko f lotilo! takrat se cev P°kazal na obrazih Kitaj-^^hljaj in odprli so se t>ane V®žnaseJa ta (jjr ® zvečer se vrši važna se- oe n *tveneekt<*ija Slovenskega dru-jzdaj se je pojavila neka "zavaro-Več v doma v Euclidu. Ker je valna" družba, ki zavaruje take ^o&enj • S^Var* za rešiti, so osebe, da dobijo vseeno klicano W0 ud ^ direktorji, da se go-' vsoto, čeprav niso bile navzoče v 6 eže- gledišču. Pa ne samo to. Poleg V Clevelandu se je pojavilo nove vrste raketirstvo, ki je v zvezi s takozvanim "bančnimi večeri," katere vodijo razna gledišča. Kot znano, dobi človek, katerega ime je klicano v gledišču, gotovo vsoto denarja, navadno po $50.00. če pa tiste osebe ni navzoče, ne dobi nič. In te vsote dobijo še enako vsoto od te "zavarovalne" družbe. In za to zavarovalnino plačajo 15 centov, 10 ali kakor že govore pravila te nove družbe. Vidi se lahko, kake lepe vsote bi spravila ta "zavarovalna" družba od tisočerih obiskovalcev gledišč. Policija je odločila, da je take vrste zavarovalnina navadna loterija, ki je prepovedana v tej deželi ter je prepovedala nadaljno poslovanje iste, ali pa bodo izdana zaporna povelja. i Neki odslovljeni delavec Weirton Steel Co. je pričal pred | delavskim odborom, da mu je kompanija plačevala po $20.00 na teden, da je. vohunil pri uniji. Delavec je opravljal to delo štiri tedne, nakar je začel delati za unijo in je sam1 vpisal 600 novih članov. Izpovedal je tudi, da mu je dal predsednik kompanije leta 1932 $5.00 in avtomobil, da je agitiral za Hoover j a. Gadsden, Ala. — Pred Narodnim delavskim odborom so pričali unijski delavci, ki so bili lan-cko leto odslovljeni radi unijske aktivnosti od Goodyear Tire & Rubber Co., da so se hoteli vrniti na delo pod kakršnimikoli pogoji, toda jih tovarna ni hotela sprejeti nazaj, češ, da zanje ni varno v tovarni, ker so drugi delavci proti unijskemu gibanju. -o--- Pobegli raketir prijet V Los Angelesu so prijeli Harry Barringtona, uradnika lokalne mizarske unije 1108, ki bi moral iti pred sodnika še 7. junija, a je pobegnil iz mesta. Ob-dolžen je bil, da je izsiljeval denar cd stavbenikov. Ko so ga prijeli, je zagrozil, da bo vse izdal, ko se vrne v Cleveland, kakšne vrste raketirstvo se je vršilo v stavbinski industriji. Obetajo se čedne stvari, da pridejo na dan. John Rus umrl Danes zjutraj ob 2:12 je umrl po dolgi bolezni John Rus, star 57 let in stanujoč na 1365 E. 41st St. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod A. Grdimi in sinovi. Več poročamo jutri. Piknik v nedeljo Lorain Rifle and Hunting klub priredi v nedeljo svoj letni piknik na Kosovi farmi, Seneca Rd. Fantje so preskrbeli vse potrebno za fin° Postrežbo. Ples se vrši v njih kabini, ki je prostorna dovolj- _ Vabijo vse prijatelje na udeležbo. 30 dnevnica Jutri se bo brala v cerkvi sv. Vida ob 7:30 sv. maša za pok. Matildo Nosse ob 30 dnevnici smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Japonce skrbi zadržanje sovjetske Rusije Tokio, 24. avg. — Mnogo skrbi dela japonski vladi poročile, da je bilo mnogo zrakoplovov, ki so bili izdelani v Rusiji, poslanih preko Mongolije Kitajcem, čeprav dobivajo Japonci sive lase radi kitajskega spora, pa jih ' tlači mora še bolj radi Rusije, i njih starega sovražnika, če bo | posegla v sedanji kitajsko-japonski spor. I Nevtralni opazovalci trdijo, da se Rusijža ne bo javno vmeševa-I la v sedanji spor rumenih ple-j men, ampak se bo udejstvovala | na skrivaj, kot se udejstvuje v 1 španski civilni vojni, kjer podpi-' Va socialiste z orožjem, vojaštvom in denarjem. Na enak način, sodijo politiki, bo Rusija podpirala sedaj tudi Kitajsko in ta podpora da ne bo prav majhna. Japonci se pa. pripravljajo za vsak slučaj, da se postavijo na bojišču tudi proti ruski armadi, če bi Rusija napovedala vojno Japonski. Japonci dobro vedo, da se Rusija ni zastonj utrjevala na rusko-mandžurski meji in da nima zastonj na Daljnem Vzhodu tako ogromno vojaško silo. Zato je pa Japonska poslala zadnje čase močno ojačevalno arma-io v Mančukuo. In zakaj je to storila, ko pa potrebuje vojaštvo v Kitaju? Odgovor je jasen; strah pred Rusijo. Toda če bodo Rusi udarila, ne bodo prej, da zamrznejo močvirja mandžurskih planjav. Rusi so navajeni mraza, ki je pa Japoncem škodljiv, ker zanese pljučnico med japonsko vojaštvo. --o-- Končno so se zedinili za razdelitev Palestine Geneva, 24. avg. — Komisija lige narodov se je končno zedi-nila, da priporoča ustvaritev arabske in židovske države v Palestini, ki bi bili obe pod angleškim pokroviteljstvom. To bi bila edina rešitev vednega prepira med Arabci in Židi glede posesti in oblasti v Palestini. Sicer manjšina židovske stranke protestira proti temu, češ, da hočejo imeti Žid je vso Palestino ali pa nič. Sklicujejo se na to, da je Anglija to obljubila za časa svetovne vojne. Komitej bo predložil svojo odločitev Ligi narodov in če se Liga ter Anglija zedini-ta na tem vprašanju, bodo Arabci in židje primorani vzeti to in se sprijazniti s položajem. Vse napelo čaka, ce bo predsednik Roosevelt razglasil nevtralno stanje Zedinjenih držav v kitajsko-japonskem sporu Washington, D. C. — Zdaj, ko je kongres končal z zasedanjem, je posvetil predsednik Roosevelt vso pažnjo situaciji na Daljnem Vzhodu. Bo li predsednik razglasil nevtralno stanje Zedinjenih držav v kitajsko-japonskem sporu, ali bo še čakal, da se stvari razvijajo da lje. Toda, če hoče predsednik razglasiti nevtralno stanje, mora najprej priznati fakt, da se nahajati Kitajska in Japonska v vojni. Tega pa uradno še ni. ker si Kitajska in Japonska uradno še nista napovedali voj • no, čeprav je vojaštvo obeh držav v praskah in je bilo že na stotine ljudi ubitih, zlasti v Šangaju. Dokler diplomatski odnošaji med Japonsko in Kitajsko ne bodo pretrgani, naj-brže tudi Zedinjene države ne bodo uveljavile nevtralno postopanje. Kakor hitro bo predsednik Roosevelt razglasil nevtralno stanje, bo moral določiti, kake vrste blago se sme voziti iz Zedinjenih držav v dežele, ki so v vojni. In v tem slučaju bi zahtevala Amerika tudi takojšno izplačilo za tako blago. Takoj, ko bi stopilo v veljayo nevtralno stanje, bi bilo proti-postavno izvažati bojujočim se strankam orožje, municijo, ali sploh kake bojne potrebščine. Ameriškim.državljanom bi bilo prepovedano voziti se na ladjah vojskujočih se držav. Mnogo vplivnih ljudi pritiska na predsednika, da razglasi nevtralno stanje. Predsednik ima v tem oziru polno moč v odsotnosti kongresa. Brezposelnost v Zedinjenih državah polagoma, pa stalno pojenjuje, pravi vlada Zadušnica Za pek. Moly Fajfar se bo v petek 27. avgusta ob osmih bra-1 asv. maša v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Washington, D. C. — Vladni zaposlitveni urad naznanja, da je zadnjih deset mesecev brezposelnost v Zedinjenih državah stalno pojenjavala. To so dognali iz števila onih, ki iščejo delo in se v svrho tega registrirajo pri vladnih uradih. Ta vladni urad pravi, da je bilo koncem julija manj kot 5,000,-000 brezposelnih v deželi. Na 31. julija, letos, je bilo registriranih pri vladnih uradih za delo natančno 4,938,998 oseb, ki so iskale zaposlenost, ali za 1.5 odstotka manj kot v mesecu juniju in za 26.7 odstotka manj kot v juliju lanskega leta. Po- tom tega urada za delo je v juliju 1,800,000 manj oseb vprašalo za delo kot lansko leto in 2,620,000 oseb manj, kot pred dvema letoma. Vladni uradi za delo so preskrbeli v juliju letos 341,353 osebam delo, izmed teh 207,588 v privatni industriji. Zaposlitev v privatni industriji kaže za 76 odstotkov višek nad lanskim letom. V marcu 1936 je bilo v Zedinjenih državah" registriranih brezposelnih še 9,312,517, koncem julija letos pa jih je manj kot 5,000,000. Pri zaposlitvi so vračunani tudi tisti, ki delajo pri'WPA. Za odhodnico našim gostom Danes zvečer nameravajo Nevvburčani napraviti nekako odhodnico dr. Trdanu in g. ravnatelju Slapšaku. Ne vemo sicer kaj natančnega programa, ampak sliši se, da bo igrala zvečer pred župniščem na 80. cesti godba sv. Lovrenca, pevci bodo zapeli nekaj lepih pesmi, segli si bomo v roke in zaklicali: Bog živi! V četrtek večer odpotujeta gosta proti New Yorku, ker ladja odpluje ob 12:30 zjutraj v petek. Zbor SDD Prosi se vse starše, ki imajo otroke pri mlad. pev. zboru SDD na Waterloo Rd., da jih pošljejo jutri ob štirih popoldne v Slov. riel. dom, kjer se bodo slikali. KITAJCI SO ZAŽGALI DEL MESTA V OBRAMBO PROTI JAPONCEM Šangaj, 24. avgusta. — Kitajci so se danes poslužili nove vrste orožja proti Japoncem s tem, da so zažgali del mesta, ki se nahaja nasproti mednarodnemu naselju. Na milijone dolarjev škode je povzročil ta požar v mestu, katerega prebivalstvo šteje do 3,500,000 duš. Kitajci so raje z ognjem uničili mesto, kot bi pustili, da pade v roke Japoncem. V zadnjem obstreljevanju na mesto šangaj so bili težko ranjeni tudi trije Amerikanci, eden teh je Hallett Abend, časnikarski poročevalec £a New York Times. Sveže vojaštvo, ki so ga vče-ral izkrcali Japonci, je znamenje nove poskušnje Japoncev, da preženejo vse kitajske vojake iz šangaja in sploh iz vsega ozemlja med Šangajem in reko Jangtse. ' Pričakuje se, da bodo največji boji v Chapeju, v kitajskem naselju, četrti ameriški polk, kise nahaja ob potoku Soochow, je na straži, da prepreči Japoncem ali pa Kitajcem, da bi stopili v naselje, kjer so Amerikanci in druge narodnosti. Ameriško vojaštvo se je utrdilo z žičnimi ovirami in vrečami, napolnjenimi s peskom. Jugoslovanski minister napaden z jajci Belgrad, Jugoslavija. — Ko je hotel govoriti minister Juro Jankovič v srbskem mestu Kra-gujevcu, se je zbralo kakih 5,000 ljudi, ki so ga začeli obmetavati z jajci, paradižniki in kamenjem. Minister je utekel v bližnji hotel pred razjarjeno množico. Minister Jankovič je hotel opravičiti vlado radi postopanja glede konkordata, česar pa Srbi niso hoteli slišati. Množica je nato razbila vsa okna pri hotelu, kamor se je skril minister in potem udrla tudi v notranjost, da ga poišče. Toda minister se je skril. Nato se je razvila po mestu parada, pri kateri so Srbi nazdravljali kralju in pravoslavni Cerkvi. Policija ni nastopila proti demonstrantom. Enake demonstracije so se vršile tudi v Šab-cu, kjer je množica pozdravljala vrnivšega škofa Simeona, ki je bil dozdaj v bolnici v Beogradu, kjer si je zdravil rane, dobljene pri demonstracijah v Beogradu, ki so izbruhnile radi konkordata. Koncert WPA godba bo igrala danes večer na igrišču Madison šole na Addison Rd. Ni nobene vstopnine. Začetek je ob sedmih zvečer. Važna seja Nccoj je seja skupnih društev fare sv. Vida. Pridite vsi zastopniki in zastopnice, da boste slišali uspeh zadnjega piknika. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 SI Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto «7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.0. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.60 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1W08. at tbe Post OfTice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 199, Wed., Aug. 25, 1937 Na obisk v New York Svoboda in tlačanstvo "Kljub vsemu prizadevanju nemških voditeljev se mora Nemčija še vedno zanašati na tujezemstvo, da dobiva surovo blago iz drugih dežel. Toda tako silna je kontrola nemških birokratov, da ne more iz Nemčije ali v Nemčijo niti najmanjši paket, ako ni tega naravnost dovolil nemški diktator. Nihče ne more kaj prodati ali kupiti v tujezemstvu brez dovoljenja, in taka dovoljenja se dajejo iz političnih vzrokov, ne pa radi trgovske nujnosti. So tržišča, kjer nemški veletrgovec ne more ničesar kupiti, dasi imajo cenejše in boljše blago. "Nemška vlada gleda v prvi vrsti, da dobi dovolj materiala za izdelovanje orožja, živež in hrana prideta v poštev šele v drugi vrsti. Enako je tudi z eksportom. Nemška vlada gleda, da se eksportirajo samo gotovi predmeti in to samo v dežele, katere je odobrila birokratična vlada. Brez dovoljenja vlade ne sme Nemec ničesar ne kupiti, ne prodati. Nadalje so cene blagu prvi faktor, ki ustvarjajo prosperiteto ali pa zmešnjavo. V nazijski Nemčiji nima trgovec absolutno ničesar opraviti s cenami za blago, katerega prodaja. Cene so vnaprej določene po vladi. • "Zlasti so pri tem prizadete cene za dnevne življenske potrebščine. Kdor proda po drugi kot vladni ceni, ne samo, da plača visoko kazen, pač pa zgubi tudi dovoljenje za trgovino, poleg tega, da je obsojen v dve leti prisilnega dela. V nemških zaporih in kazenskih taboriščih je danes nad en milijon sicer popolnoma nedolžnih mož in žen, ki niso nare-dilii druzega kot nehote prekršili eno izmed desetih milijonov vladnih prepovedi. Nemški komisar za cene lahko zapre vsako trgovino po ljubi voljtali pa celo prisili človeka, da začne s trgovino. "Enako kot trgovci trpijo tudi nemški kmetje, ki nimajo nobene svobodne volje, pač pa delajo na komando državnih diktatorjev. Poljedelski minister pove nemškemu kmetu, koliko sme vzeti za svoje pridelke, mlinarju diktira koliko sme računati za delo, da, koliko žita sme sploh zmleti, pek ima povelje, da proda samo toliko in toliko kruha, in po natančno odrejeni ceni, ribič sme naloviti samo gotovo število rib. Kmetje dobijo povelje od vlade koliko žita smejo posejati, koliko pridelati. In svoj pridelek ne sme nemški kmet nikomur drugemu prodati kot vladnemu zastopniku. "Ves ta čas sedi'jo nazijski diktatorji v svojih uradih in diktirajo, zapovedujejo ter pripravljajo 60,000,000 Nemcev za novo vojno. Vse življenje v Nemčiji je ustrojeno tako, da služi v militaristične svrhe. Nemčija se mora razširiti, mora priti do nekdanje "slave," in to se ne more zgoditi brez vojne. Nemškim staršem je celo postavno zapovedano, koHko otrok smejo imeti, da bodo pozneje, ko odrastejo, na razpolagi državi za armado. "In pri vsem tem so davki v Nemčiji narastli v nedo-gledne višave. Novi davki so razpisani malodane vsak mesec. In davkom se v Nemčiji nikakor ne morete izbegniti. Saj preti za to v nekaterih slučajih celo smrtna kazen. Nobena korporacija ne more imeti več kot 6 odstotkov profits od podjetja, kar preostaja, vzame vlada v militaristične svrhe. "Tako vidimo, da se igra nemška narodna socialistična vlada z povprečnim Nemcem kot mačka z mišjo. Nazijski voditelji imajo sicer polna usta o "slavni nemški svobodi'' trgovca in industrialista. Enako govorijo, kako "napreden" je nemški delavec pod vladnim nadzorstvom. Čudimo se, kako slepo so se sicer inteligentni Nemci vrgli vladnemu biro-kratizmu v žrelo? Seveda, odgovornost nosijo koncem konca Nemci sami, ker dovolijo, da jih komandira in tlačani en sam človek, ki je bil svoječasno kaprol v avstrijski armadi. In če je Nemcem po volji taka vlada, pod katero danes trpijo, je to njih zadeva. "Toda česar jaz ne morem razumeti je dejstvo, da se dobijo Amerikanci, ameriški državljani, ljudje, ki so bili rojeni in vzgojeni v svobodi, ki so vse življenje dihali zrak svobode in pravice, ka«ko se morejo dobiti ljudje, ki želijo enako diktatorstvo nad ameriškim narodom, kot so ga deležni v Nemčiji. Ljudje, ki resno mislijo, da bi diktatorstvo rešilo ameriške probleme! "Amerikanec si je znal tudi v najhujši krizi sam pomagati, brez vladnega vmeševanja, po svoji svobodni volji in z jekleno značajnostjo." Tudi v Clevelandu ne bo šlo tako lahko glede izvolitve druge- j ga župana. Sedanji župan pravi, da je storil vse, kar je bilo v nje- j govi moči, več pa da ni mogel. Nov župan bo pa le, če bodo res, stopili vsi delavci skupaj, kot obljubujejo, in pomagali poraziti reakcionarno stranko. * * w Morda še niste opazili čudne taktike ameriških volivcev. Kadar hočejo kakega javnega uradnika poraziti, pridejo na volivni dan vsi na plan. In pri drugih volitvah pa ostanejo doma, češ, svoje delo smo opravili pri zadnjih volitvah in tako prepuste svojega kandidata usodi. In to je, česar se g. Burton najbolj boji. Piše M. I. Lah Sedem je ura zjutraj in pon-deljek 16 .avgusta 1937. Na postaji vse mrgoli. Tisoče ljudi prihaja in odhaja v krasnem;, ogromnem poslopju. Ustaviva se, da prebereva vse vrste napisov. Postrežniki imajo tu dovolj dela, zato sva prišla do glavnega vhoda, ne da bi naju kdo vprašal za kovčeg. Stopivši na cesto, vidim, da smo prišli na dan prav v sredini največjih poslopij. To je 42. ulica in Park Ave. Ljudi je po cesti, kot bi vodo odprl in vsem se mudi, zato je najbolje hoditi tik ob zidovih, želel sem se iznebiti najprej malega kovčega, ki sem ga nosil. To sem tudi kmalu dosegel, ko sem za primerno ceno dobil sobo v Murray Hill hotelu na 41. cesti. Uredivši v sobi vse potrebno, odi-deva na cesto proti Broadwayu. Videl sem, da je mnogo busov, ki vozijo ljudi na ogled po mestu. Le počakajte malo, saj se nikamor ne mudi. Vsaj eno uro mi pustite, da si ogledam najprej tista velikanska poslopja. Seve, kadar človek takole zija kvišku, je najbolje, da se umakne v'kak kot, kar sva tudi midva storila, da ne bi nastalo kako ne-pripravno butanje. Ko sva pa videla, da je dovolj hiš tukaj, da bi nama vzelo več mesecev časa, če bi hotela vse videti, sva zasedla bus, ki ima streho iz stekla in hajd po mestu. In veste, zakaj imajo ti busi streho iz stekla? Zato, ker vsak najraje gleda kvišku ta velikanska poslopja. Pri tleh tako ni nič zanimivega. Voziti po New Yorku zmorejo le dobri vozniki. Tukaj se šteje prostor na ulici ne na čevlje, ampak na palce. Človek bi mislil, da mora biti v New Yorku vsak dan najmanj 100 oseb ubitih od avtomobilov, tak direndaj je. Pa je sorazmerno j ako malo nesreč. Ljudje so tukaj navajeni izogibati se vozilom, .vozniki pa tudi imenitno vozijo. Seve, če je pa kdaj kak zamišljen človek hodil po newyorskih ulicah, je pa že med ranjcimi. Naj v miru počiva. Torej smo se vozili in uslužbenec na busi je klical razne zanimivosti. Peljali smo se mimo Empire State poslopja, ki je 102 nadstropja visoko (1,246 čevljev) ter ima 14 nadstropij tudi še v zemlji. To je sedaj najvišje poslopje na svetu in predsednik te korporacije, ki je zidala to poslopje ,je Al Smith, famozni predsedniški kandidat. Slovenci mu pravimo politični raketir. New York ima res največje hiše na svetu. Kdor ima lačne oči, si jih tukaj lahko napase. Neskončno vsote denarja se je plačalo, da se je odkupilo fantastične forme v raznih delih sveta, ter jih tu vtelesilo v ogromnih stavbah, za sijaj in mogočnost posameznih poslopij. Ko človek vse to vidi, se mu ne more ničesar novega poroditi v najbolj sanjavi buči. No, kakor ima svetloba svojega nasprotnika v temi, tako imajo tudi newyorške palače ob svojih vznožjih senco revščine in morda — lenobe. Pripeljali smo se v italijansko naselje, katerega sosedje so Kitajci blizu obrežja, in blizu finančnih palač, človeku se vriva vprašanje, kako je to mogoče, da komaj nekaj minut hoda od najbogatejšega središča sveta, najdeš najrevnejše sloje ljudi. Po cestah naravnost smrdi po nesnagi, pijanci ležijo ob hišah in celo na cesti, ne da bi se kdo zmenil zanje. Tu ni varno hoditi po mestu ponoči, je rekel kričač v busu. V grlu me je stiskalo in komaj sem čakal, da smo odšli od tu. Promet ob morski obali je ogromen. To pričajo velikanska poslopja ob pomolih, kjer na stotine tnukov odpeljava blago, ki je bilo izloženo iz ladij. Sedaj tu kopljejo pod zemljo predor za novo železnico ali subway. Po tej vožnji z busom, sva v kratkem času že precej videla. Opazil pa sem, da se veliko ljudi vozi z busi, ki so v dva nadstropja in odprti na vrhu. Popoldne sva se torej vsedla na enega izmed teh in se pripeljala do okraja Battery, kjer sva si ogledala akvarij, ki je enonadstropna hiša in imajo tu vsakovrstnih živih rib na ogled, kakršnih človek poprej še pač ni videl in ni vedel, da sploh obstojajo. Od tukaj je lep razgled na Ellis Island, otok solza, nekaj milj dalje stoji pa kip Svobode, želela sva si tudi to ogledati pobližje, zato sva vstopila na izletniško ladjo, ki vozi v to smer. Ta vožnja je bila nadvse lepa zaradi lepega razgleda nazaj na mesto. Od morja vodijo proti spomeniku Svobode stopnice, ki so izpeljane tudi v notranjosti in vodijo prav vrh glave kipa. Toda ker so se ravno pripravljali delavci WPA, da očistijo tej odlični gospej obleko, nas niso pustili v notranjost. No, smo se pa obrnili nazaj in blizu brooklyn-skega mostu smo se obrnili proti mestu. Prišla sva v hotel, ko se je že delal mrak. Po polurnem počitku sva odšla na Broadway bus.' Videl sem, da po tej ulici res maogo elektrike požge j c. O tem sem že prej bral, a zdaj sem^sam videl. Ljudi na pločnikih ko mravelj in lučke igrajo ko v deželi sanj. človek, ki se tu dnevno kreče, pač izgubi vsak čut presenečenja, ali pa se mora seznaniti s pogrebcem. če bi Dante videl to mravljišča, bi gotovo ustvaril druge vice, če ne pekel in Krištof Kolumb bi se kesal, da je našel Ameriko, in Tolstoj bi vse z vodo polil. Tukaj torej imajo svojo prvo šolo filmske zyezde iz Hollvwoo-da. No, saj drugače ne more biti, ko je toliko luči. Meni se je kar v glavi mešalo in dovolj sem imel tega za en dan. Drugi dan sva se odpravila ven v naravo. Mesta sva imela že prvi dan dovolj. Vstala sva bolj po gosposko, to je ob devetih. Potem pa hitro v Bronx park, v arheologični muzej. Policaj nama je dal pojasnila, kako se bova tje pripeljala. Greva torej v podzemsko železnico. Dan je bil vroč in jasen. Vožaja stane samo 5c, pa se pel j i kamor hočeš. Ni čuda, da so ti vlaki vedno tako polni, čeprav imajo po 8 do 12 vozov. Največ srednjega in revnejšega sloja se vozi tod. Je poceni in zelo hitro. Vse kare so pod vodstvom enega samega mo-tormana, ki avtomatično zapira in odpira vsa vrata, začenja in ustavlja vlak. Voznino pa vsak plača že prej v čakalnici, predno more v ta vlak. Vsaka kara ima svoj motorni pogon in zavore, da se ti vlaki hitro poženejo in hitro ustavijo. Predno vstopiš v vlak, moraš pač vedeti, kam se pelješ, časa za spraševanje ni. Vsako,minuto pelje en vlak in leti po 40 do 50 milj na uro. Pa menda tudi več. Prepih in ropot v teh tunelih je nekaj posebnega, posebno za novince. S tem vlakom sva se torej pripeljala do parka. Park je eden najlepših na svetu, tako sem slišal in nič ne ugovarjam po tem, kar sem videl. Posebnost parka leži pač v tem, da se nahaja kot nalašč za to pripravljeni zemlji. Park diči sanitarnost in točna: oskrba. Tukaj se vidi najrazlič-j nejši živelj, kar se ga je moglo pač dobiti na zemeljski obli. j Smejal sem se šimpanzu, ki je menda razumel govorjenje ter j dal znamenje z rekami in glavo, na vprašanja. Tudi renčal jej neke vrste glas. Videl sem prvič j pravo živo gorilo, ki mora biti že prileten samec. Sicer je videti prav pameten, toda če bi se sama srečala v parku, bi pa mor- da tudi jaz poskusil iti kakih 40 milj na uro. Nosorogov se ma-; lok je drugje vidi in tudi druge izredne živali imajo tu. Bila sva pa utrujena od prejšnjega dne in še ker je bilo tako silno vroče, zato se nisva ni tu dolgo mudila, ampak se odpeljala po isti progi nazaj. Pripeljala sva se ravno do Grand Central postaje, kjer sva vzela bus na 5. aveniji' vzhodno do 168. ceste. Hiše na tej ulici so 4 do 6 nadstropne ter druga poleg druge. Vročina je prignala ljudi na ceste ali k oknom. Posebno je to, kjer so črnci, ki imajo zelo lepe trgovine ter se topogledno boljše držijo kot Italijani. Nazaj grede sva nameravala obiskati umetnostni muzej v Central parku, toda bila je že peta ura popoldne. Nameravala sva tudi obiskati parnik Nor-mandie, ki je ravno ležal v pristanišču. Mesto tje, naju je pa bus pripeljal na Washington Square. Naj te strela mahne, sem si mislil, pa sva jo peš še preden bomo utegnili ^Paziti, da bi nam krogle lahko škodovale!" "Bomo že poskrbeli, da jih ne najdeta! Prav za prav pa bomo pobeli, da jih čisto zanesljivo naideta!" "Se ti meša?" ("prav nič!' Zakaj pa govoriš tako zmedeno?" 'Zelo pametno govorim. Ne kam so se skrili naši dežniki, sami jih niti najde-m° ne. Zvedel sem, da čakajo v razvalinah strumiškega gra-u- Razvaline bi sicer menda ^ašel, ne vem pa, kje so skriti. aka razvalina je lahko raz-Sezna, ima skrite vhode, tajne Prostore, kleti, sobe—.- Kdor razvalin ne pozna, jih bo za-man iskal!" ."0, tvoj prijatelj in zaščit-mk hadži Halef Omar ti bo že Pomagal iskati! Moje oči vidi-Jo odtod v Egipt in moj nos Je še daljši. Izlahka jih,bom našel." "še verjetneje pa je, da bo-0 lopovi tebe našli! ^e, čisto pri miru ju bomo PUstili, skrili se bomo, jima privaj sledili in ju opazovali. eljala nas bo^ta k ski-ivališču Sv°jih zaveznikov." "Allah! Ta misel je pa res, dobra!" , 'Kajne! Sedaj pa pojdi, da ne opazita! Povej handžiji, jima dobro postreže, da °sta kar moč dolgo ostala,, še, ko bomo odšli." ( Kdo pa bo plačal?" "Reci handžiji, da bom pognal vse, kar bosta zapravila. P°jdi! Vsak hip utegneta Priti!" >."Da, gospod! Izginil bom. rake čujem." Nudila se bo prilika, da si stotero povrneva, kar bova danes izdala! Ampak jezi me le, da nihče ne pride! Saj nisva kar takole potepuha!" Oni s čakanom se je zarežal: "Kaj pa sva?" "Potepuha že ne! Junaka sva, hapduka, ki sva šla v gore, da se maščujeva za krivico, ki so nama jo storili!" "Junaka, da! Navadni ljudje pa pravijo, da sva roparja!" "Kar pa nama je lahko vseeno!" "Seveda! Pa poglejva tjale za steno! Morebiti pa se za njo kdo skriva in naju opazuje. Hej, če ga naj deva! Pokaževa mu!" Res sta stopila k steni. Tudi trdo mimo mene sta prišla. Eden je dejal: "Tule za temi snopi utegne kdo tičati! Dajva jih malo pretipati! Moj nož je dolg in oster!" Res je vzel nož in zbadal z njim med snope, pa k sreči previsoko. Da nisem čepel, bi me bil gotovo zadel. Počakal bi seveda ne bil, o pravem času bi mu bil dal okusiti svojo pest. Ampak častno bi ravno ne bilo za mene, če bi me bila iztaknila, pa naj sta bila tudi res lopova in potepuha. "Nikogar ni!" je menil, ko Na zadnji klubovi seji smo nora, ki ste naročili športne suk-sklenili, da se člani udeležimo tii',Vq rinhi™^ +a torion piknika Slovenskega lovskega kluba« v Lorain, O. Ta piknik se vrši v nedeljo 29. avgusta. Opo zarjam člane, da se istega gotovo udeležite. Nadalje naznanjam tistim čla- 'f potrebnega zanimanja zato ni-T ti pri onih, ki stisko naših rojakov čutijo na lastni koži— meje. Kakršne skušnje sem jaz v tem oziru doživel, je neverjetno! Ne morem našte-njiče, da jih dobimo še ta teden. vati posameznosti. Samo na-Pridite ponje v petek ali soboto kratko: Večkrat že sem take, k tajniku kluba, 1268 E. 169th St. Ne pozabite, da gremo v nedeljo v Lorain! A. Bozich, tajnik. e vse snope preiskal. Poj diva Naš klub priredi v nedeljo Klub vabi vse lovske klube iz 29. avgusta svoj letni piknik na klubovih prostorih, Seneca Rd. Obenem se bo tudi vršilo streljanje na leteče golobe. Oddane bodo tri nagrade za najboljše strelce. Prvo nagrado $5.00 dobi tisti, ki postreli največ golobov, drugo, $3.00, tisti, ki postreli za njim največ golobov in tretjo, $2.00, oni, ki postreli najmanj golobov, toda najmanj enega mora zadeti. Clevelanda in drugih mest, da se udeležijo piknika in strelske tekme. Za žejne in lačne bo poskrbel odbor. Za plesaželjne bo pa igral Frank Anzelc. Plesalo se bo kar v lovski koči, ki je najbolj pripravna za jesensko vreme. Na veselo svidenje in lovski pozdrav vsem skupaj. Louis Kos. -o- Glas, ki smo ga dolgo čakali V ljubljanskem "Slovencu" od 4. avgusta t. 1. beremo ta le značilen članek v podlistku, katerega prinašamo kot prvi glas doma- HUUU.liU JWX --------------------- čih ljudi o potrebi dela za ^kulturno delo Slovencev izven Slovence izven Jugoslavije ko Oplazil se je v spalnico. In I nato sta vstopila "gosta." jN&šla sta seve prazno sobo. andžija je že davno odšel in j^nesel tudi vrč. Očko in Omar Pa sta se tudi skrila v spalnici. opazoval sem ju. j *es prava potepuha sta bi-01' Nekaterim ljudem se že na ^ azu vidi, koliko so vredni. alokdaj sem videl take izra-0, ° Potepuške in pretepaške 0^aze. In njuna obleka in p^ema se je ujemala z obrazi, ^blečena sta bila v cunje v šeavem pomenu besede, povrh gabnesnažne, da se mi je kar lo Njuno orožje pa je bi-v^ dobro. Enemu je visela pra-^ °d raztrganega pasu, drugi je Je imei gajcailj strašno orož-1Zvežbanih rokah hajduka. Da gSem že 0 tem orožju> videl se nisem, kako se rabi. Ni- da bom v nekaj dneh Cllj takega čakana. ..p1^ sta se po sobi. s ati?" se je smeJal tisti a,. Kanom. ".To tvpha nlačati? Al.-«uom. "je treba plačati? del !nmava kopče ? Rad bi vi-lotiti !ega> ki bi se me drznil ne plačam!" IK molči! Sama sva' in arek Pa je bogat kmet ^avc^ polno hišo hlapcev in \ eTSlaba bi nam pred- ^edno naščuje na naju! Ni ®t»vlja' bi se človek izpo-n radi P°žirka rakije! Pa Plačajva za to pot! nazaj! Vrnila sta se v sobo in kričala skozi okno za handžijo. Hlastno je priletel, kot da bi ju šele pravkar čul, in se zelo vljudno opravičeval. "Oprostita, nisem vaju videl priti! Polne roke dela imam in v sobi tule pa tudi nimam navade čakati, ker redko kdo pride." "S čim pa si bil zaposlen?" je vprašal pračar. "Za na pot se pripravljam." "Za na pot? Kam pa poj- deš?" "V Tekirlik." Povedal je ravno nasprotno smer od tiste, kamor smo bili namenjeni. Vsiljivo je izpraševal pračar : "Po kaj pa pojdeš v Tekirlik? Po trgovskih poslih?" "Ne, le za zabavo. S čim vama naj postrežem?" "Rakije prinesi! Pa poln vrč! Žejna sva in vse bova plačala." No, če sta pila raki j o za žejo, bi bil rad videl njuni grli "Plačala?" se je nasmehnil handžija. "Moja prva gosta sta danes in v moji hiši je taka navada, da tisti vse brezplačno dobi, kar zaje in zapije ki je na današnji dan prvi gost." "Tako? Kak dan pa je danes?" "Moj rojstni dan." "Oho! Torej ti pa naj prvo čestitava in ti želiva tisoč let! Nič nama ni treba plačati, praviš, pa lahko jeva in pijeva, kolikor hočeva ?" "Da!" "Žal ne utegnem, nemudoma moram odpotovati. Obhajati mislim svoj rojstni dan pri sorodnikih v Tekirliku. Ampak postregel vama bom." Odšel je po žganje. Hajduka sta se režala. "Ti," je pravil tisti s čakanom, "lepo sva zadela, kaj'-" j( "Da! Postreči si bova dala!" j "Ko se mož vrne, ne bo mo-j gel reči, da nisva spodobno proslavila njegovega rojstnega dneva!" Pa tudi jaz sem bil vesel handžije. (Dalje prihodnjič) Kako malo se mi brigamo za naše rojake izven Jugoslavije! Stara znana reč je, da človek v sreči tako rad pozabi na tiste, so v nesreči. Posebno v naši tako strašno sebični dobi! Bogataš se malo briga, krat-komalo ne misli na to, kako se godi revežem. Gleda le, da je njegova miza dobro pogrnjena; ali imajo pri sosedu kaj v lonec dati ali ne, s tem si ne dela skrbi. Nekoliko temu podobno se mi zdi ravnanje jugoslovanskih Slovencev nasproti rojakom izven jugoslovanskih meja. Ne rečem, da se zanje ne brigamo prav nič; gotovo pa veliko premalo. Saj bogataš že da kak dar revežem, pušča jih pa vendarle stva našega, ne samo kmečkega, marveč tudi mestnega, pol-inteligentna in tudi inteligentna, se za te Slovence sploh ne briga. Hočete dokazov? Pa koliko aem im w .......... bi jih lahko našteli! Z veliko minjalj da je naša častna dol- i. ~ 2L----------in r/O TI C* K 1 - T ' '1... ki so doma onstran meje, pro sil za razgovor, jih vabil, da bi se pogovorili, če bi se ne dalo za primorske in koroške Slovence kaj več storiti, pa še odgovora nisem dobil! Na dvakratno, trikratno povabilo, ustno ali pismeno, nobenega odgovora! Nikoli! In to od takih, ki bi jim bilo treba samo par korakov storiti v ta namen. Neumljivo! Človek bi šel vrh Triglava, ko bi mu kdo le pomignil, da bi rad mojim ožjim rojakom kaj pomagal.— Enkrat pa na priporočeno pismo in zopet na drugo pismo šele čez nekaj tednov eno brezpomembno dopisnico. In ko smo nekje vendar — in sicer s takimi, ki so za to poklicani! — pq dolgem, živahnem razgovoru sklenili in si trdno zaobljubili, da hočemo ukreniti nekaj izdatnega, se potem izmed teh dogovornikov nobeden niti zmeni več ni za dotični dogovor in sklep! Nihče niti enkrat ni povprašal, če je kdo kaj storil ali nič! In ko sem na to spominjal in opo težavo se je nedavno za neki velevažen narodni namen, za žnost, da ostanemo dani si besedi zvesti, zopet nič in še enkrat nič! Zakaj bi se potem Jugoslavije, v Ljubljani s silo hudovali nad tujci, če ne ču- dobilo 30 tisoč Din. V enem samem ljubljanskem kinu se pa vsako nedeljo 30,000 Din potroši; Ljudje si hočejo zabave, hočejo biti veseli, letajo okoli po deželi, po hribih, skačejo, plešejo, se dričajo, pojejo, pijejo, vriskajo — komu pridejo na misel koroški ali primorski Slovenci, kako so vtesnjeni, da se kar ganiti ne morejo in na Primorskem niti ene slovenske pesmi zapeti ne smejo! Naši ljudje si pa zaradi tega življenja kar nič ne grenijo. Saj tudi mi v Jugoslaviji nismo ravno v raju. Toda zdaj vendar še precej svobodno dihamo. Malo 'bolje se nam pa le godi kakor onim. Čemur se ne morem naču- tijo potrebe, Slovencem dati več pravice! Tako se "r e š u j e j o" naši bratje! I, kaj pa naj storimo zanje? Gotovo to ni lahka stvar. Moč tuje države se ne da premagati. In vendar bi se dalo kaj več storiti! Najprej vsaj več zanimanja in dobre volje, da bi se jim pomagalo! V podrobnosti se tukaj ni mogoče spuščati. A to zanimanje in ta dobra volja"bi že- rodila kake dobre sadove. Na primer: Koroški Slovenci potrebujejo naše pomoči v verskem oziru. Avstrijska vlada ne brani, da bi ne smeli hoditi nekateri duhovniki od tukaj gor pomagat. Pa ravno, ko sem to želel in v revščini. Široka masa ljud- diti, je pa to, da nisem našel prosil: Pridimo skupaj in na- fti* osebe so bile ubite in pet jih je bilo »njenih, ko je zrakoplov Ea^ern Arr črte treščil na zemljo pri Daytoru* Beach, Fla. Pilot je pn zletu zavozil v brzojavne zi ce, katerih ni videl v jutranji megli. I ■ ■ Loui&iana vodovju. ,v„ siiM aa 300 «»»», Predno odplujejo čolni na lov, imajo ribici slovi'čolne in ribiče. pravimo cel načrt, po katerem bi se ta pomoč vršila! — nisem na trikratno prošnjo dobil odgovora! Ko bi se za one bolj brigali bi se med seboj manj kregali. Zakaj se toliko kregamo in koljemo med seboj? Zato ker samo nase mislimo. Da bi bilo le nam dobro! Ko bi res prav "nacionalno" čutili in imeli trpeče naše rojake bolj pred očmi, bi se strankarski boji med nami sami po sebi omilili. Da smo Koroško sami za-brečkali, to je gotovo. Toda kar je, je! Vprašanje je, če se zdaj ne da še kaj več storiti. Ob obletnici koroškega plebiscita beremo navadno po-časnikih spet kak mogočen vzklik, da nanje ne bodo pozabili itd. Potem je pa spet celo leto tiho. . . . Med drugimi smo brali ob taki priliki tudi tole besedo: "Mi še nismo izčrpali vseh sredstev, da bi Avstrijce pritisnili, naj dado Slovencem njih pravice." Tako! Niste izčrpali vseh sredstev? Da, nismo jih izčrpali! V celih 18 letih ne! Resnično! in to je tisto, kar je posebno neumljivo ! Kako se brigajo za svoje ljudi izven svojih meja Nemci in Italijani! Brigajo za vsakega posameznika! Pa sta to velika naroda in bi se jim toliko ne poznalo, če zgubijo nekaj tisoč svojih. Pri nas se pa nekaj pozna! Njih briga in naša briga je ravno v nasprotnem razmerju, kakor "bi morala biti. Njim bi se ne bilo treba brigati za vsakega po-edinca svojega rodu, nam pa. Je pa ravno narobe. Ali kako se Madžari brigajo in ženejo za "svoje" zgubljene pokrajine! Kdor je bil v Budimpešti, je to lahko videl na cesti. Zdaj pa je vprašanje, ali bi se res ne mogla avstrijski vladi staviti alternativa: Aut — aut! Ali — ali! Ali vi daste Slovencem na Koroškem, kar jim gre, ali pa tudi mi vzamemo Nemcem pri nas, kar imajo! Res, da je Nemcev tukaj veliko več kakor Slovencev tam gori. Pa zato je pritisk tem lažji! Ljudje slovenski, kaj pa mislite? Ali imate v tem oziru polževo kri? Saj drugače je nimate. Saj za medsebojni prepir ste dosti vročekrvni. Ali je mar res vsak poskus brezuspešen? Da bi se nič ne doseglo, če bi naša vlada na avstrijsko na ta način pritisnila, tega naj mi nihče ne trdi! Ce delajo države med seboj trgovske pogodbe s stalnim pogojem "dajdam," ali bi res ne bilo mogoče take pogodbe napraviti tudi za narodne pravice? Zakaj se torej ne zgodi? Kje tiči vzrok? Ali naša vlada noče? Ali ne sme? Ali ne more? Kako da vendar ne! To bi mi želeli vsaj vedeti. Po ponesrečenem koroškem plebiscitu je rekel zastopnik Jugoslavije v Celovcu: Teh petnajst tisočev, ki so glasovali za Jugoslavijo, ne bomo nikoli pozabili!" Zdaj pa se zdi, da so nanje pozabili popolnoma. Toda če Srbi ne čutijo toliko te potrebe in ne načne j o te zadeve sami, kako da se v celi Sloveniji vsa ta dolga jeta ne sliši noben glas po tej zahtevi? Ne čuti niti najmanjši pritisk na vlado, naj bi vendar uporabila svojo moč, da to doseže. O tem ne slišimo nikjer nobenega glasu. Neumljivo! Kako je že rekel nekoč g. Finžgar? Vsak narod ima tako usodo kakršno zasluži. . . ." -o- Davek v Nemčiji za nevojake Berlin. — Nemška vlada je izdala ukaz, da vsi oni, ki niso zmožni za vojaško službo, morajo storiti svoj delež v obram- bo domovine in sicer s tem, da plačajo davek. V to bodo obdavčeni vsi oni, ki so bili rojeni po 1. januarju 1914 in niso bili nikdar v vojaški službi. Plačati bodo morali polovico vsega zaslužka prvi dve leti, potem pa do 45. leta 6 odstotkov zaslužka. Ta davek morajo plačati vsi, ki zaslužijo na mesec 52 mark ali več, kar je v ameriški veljavi $20. -o- Kako bodo tega sodili New York. —Tukaj je bil aretiran Mitchell McKeiver, pri katerem so dobili ponarejen denar. Izpovedal je, da je denar ukradel, ne vedoč, da je ponarejen. Zdaj se ne ve, ali ga bodo sodili radi tatvine, ali radi posesti ponarejenega dsnp.rja. Nehvaležni pivci Ashtabula, O. — Peter Hor-vath je bil ravno dobre volje, pa je tretal par moških v salunu. V zahvalo sta mu vzela $50 in izginila. Horvath ne bo tako kmalu dal za pijačo, pravi. MALI OGLASI Stanovanje se odda, 4 sobe in garaža. Stanovanje je zgorej. Vprašajte na 14514 Westropp Ave. Soba se odda za žensko ali dekleta. Poizve se v uradu tega lista. (200) Hiša naprodaj 8 sob, za eno družino. Vse lepo urejeno. Jako zmerna cena. Vprašajte na 1116 E. 72nd St. (201) Pohištvo naprodaj dobro ohranjeno, za kuhinjo, jedilnico in parlor. Jako poceni. Vprašajte na 19102 Shawnee Ave. (200) Pohištvo naprodaj set za jedilno in spalno sobo, v jako dobrem stanu; se proda po zmerni ceni. Zglasite se na 1194 E. 170th St., zgorej. (201) Delo dobi priden fant, ki bi pomagal v mesnici in tudi nekoliko razva-žal. Pokličite KEnmore 4325. (200) V najem se da stanovanje 5 sob, kopališče, garaža. Vprašajte na 6424 Spil-ker Ave. (200) 4 sobe se oddajo, kopališče, vse nanovo dekorirano. Vprašajte na 965 Addison Rd. (199) A. Greenwald Plumbing & Heating Co. se je preselila iz St. Clair Ave. in 27. St., na 1229 St. Clair Ave., kjer bodo odjemalci enako dobro in točno postrežem!., Se priporočamo. Tel. C H erry •0845, GL enville 5089 ali LI ber-ty 2140. (202) Hiša za dve družini naprodaj, v prvovrstnem stanju, 5 velikih sob za vsako, dvojna garaža, velik lot, se takoj lahko selite noter. Rent $50.00 na mesec. Cena samo $4,250. Takoj $900. ostalo po $36.00 na mesec. Vprašajte pri James Svrga, 21130 Miller Ave. KEnmore 1115. (200); Skoro nova hiša za eno družino naprodaj, šest sob, skoro četrt akra zemljišča. North Vine St. blizu Lindbergh Ave. in E. 200th St, Hiša je prazna, se lahko selite. Samo $4,-150. Takoj $800.00, drugo po $35.00 na mesec, 5°/o obresti. Vprašajte James Svrga, 21130 Miller Ave. KEnmore 1115. (200); Hiše naprodaj Moderna hiša, za eno družino, kot nova ,velik lot, blizu Miller Ave. in E. 222nd St. Se lahko takoj selite. Samo $700.00 takoj, ostanek po $30 na mesec. Vprašajte pri James Svrga, 21130 Miller Ave. KEnmore 1115. (200), \ jI $79.55 i'| drugi modeli ji* $19.95 £i| in več munda. "Ti mi greniš moje za-služenje." Nato pa ji je zašepetal na uho: "Draga Rozamunda, ne brani mi tega, sicer me tiraš v pozdrava rekoč: blaznost, ko brez tebe ne mo- "ženska, može poročilo si pre-rem živeti." jela. Dobro veš, da ti je dosto- Rozamunda mu je vsa v sol- janstvo vzeto in da so ž njim zah odgovorila: "Premočen si ugasnile vse obljube. Veš pa tu- "Ali — ali," je nadaljevala mora vedno govoriti resnico, če-kraljica, "sultan tudi izjavlja, da; tudi je še tako kruta. Kraljica gotovo razdene Jeruzalem in pomori vse, ako ne prideš; gospodu Balianu pa je rekel, če se mu izročiš, dovoli on pogoje, ki jih bomo lahko sprejeli. Z ozirom na vse to te prosimo, da daš svoje življenje, da rešiš življenje ti-sočev drugih. Ako pa za nas umrješ, ti bo v veliko oast in tvoje ime se bo po celem krščanstvu častilo kot ime svetnice in muče-nice. Ne zavrzi naše prošnje, pokaži, da si zares velika, da greš junaško smrti nasproti in si s tem pridobiš blagoslov milijonov ter si zagotoviš prostor v nebesih, blizu Njega, ki je tudi umrl za ljudi, še ve jo prosite, sestre, še ve jo prosite!" Pri teh beesedah so se vrgle ženske in otroci na kolena pred njo in jo v solzah in ihteč prosile, da bi dala zanje svoje življenje. Rozamunda se je ozrla po njih, se nasmejala ter rekla z zvonkim glasom: "Kaj pa praviš ti, moj bratranec in zaročenec, gospod Wulf D'Arcy? Stopi sem in daj mi svet v tej zadregi." Nato se približa sivooki, od boja utrujeni Wulf, obstoji pri oltarjevi ograji in jo pozdravi. "Slišal si vse," je rekla Rozamunda. "In tvoj svet? Ali bi ho tel, da umrjem?" "O!" odgovori s hripavim glasom. "Težko je govoriti. Ali njih je veliko — ti pa si samo ena! Množice so šumno pozdravile te besede. Znano je bilo mnogim da, Wulf iz vsega srca ljubi svojo izvoljenko in da se je šele pred malo dnevi postavil tja, da jo brani do zadnjega dihljeja proti vsakomur, ki bi se jo drznil izročiti Saladinu. "O, Wulf!" je rekla. "Wulf LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_ KO STE NAMENJENI obložiti vašo hišo s kamenitimi ploščami, Asbestos Shingles and Brick Siding, se obrnite do nas. Blago in delo prvovrstno in cene nizke. Tudi na lahka mesečna odplačila. Se priporočamo Collinwood Improvement Co. JOHN LUKA rta 698 East 159th St. MUlberry 3729 in vsi vi nespametni ljudje, jaz sem le izkušala vašo naravo. Ali ste sploh mogli misliti, da sem tako podla, da se bom branila dati to borno svoje življenje, če je toliko tisočev življenj odvisno cd tega ? Ne, ne!" Pri teh besedah je Rozamunda vtaknila bodalo, ki ga je držala ves čas v roki, v nožnico, pobrala pismo, se dotaknila ž njim čela v znamenje pokorščine in rekla odposlancem v arabskem jeziku: "Sužnja sem Saladinova. Majhen prah sem pod njegovimi nogami. Vedite, emirji, da izjavljam vpričo vseh tukaj zbranih, iz svoje lasttne volje, jaz, Rozamunda D'Arcy, bivša balbeška princezinja, da grem z vami v sultanov tabor ter ga prosim tam, da prizanese prebivalcem jeruzalemskega mesta; jaz pa sprejmem kazen za svoj beg, kakor bo razsodil moj kraljevi stric. Le eno prošnjo imam, če ga je volja, da mi jo izpolni da prineso moje truplo nazaj v Jeruzalem, da ga pokopljejo pred tem oltarjem, kjer se prostovoljno odpovedujem življenju. Emir ji, pripravljena sem." Odposlanci so se ji priklonili in zahvalne molitve so donele po kapeli. Ko je stopila Rozamun da k oltarju, jo je kraljica obje la in poljubila, plemenitaši in vitezi, ženske in otroci pa so pritiskali belega oblačila, venomer jo naziv-1 jajoč svetnico in rešiteljico. "Doslej še nisem ne svetnica ne rešiteljica, upam pa, da se vam vaše želje izpolnijo. Pojdi mo." "Tako je," je dostavil Wulf in stopil poleg nje, "pojdimo." Rozamunda se je zganila ob teh besedah in tudi vsi ostali so ostrmeli. "Poslušajte, kraljica, emirji ljudje," je nadaljeval. "Sorodnik sem te gospice in njen zaroče nec; kot vitez sem ji prisegel slu žiti do zadnjega dihljeja. Ako je ona kriva kake krivde proti Sa ladinu, sem jaz še bolj kriv in tu di mene naj zadene njegovo ma ščevanje. Pojdimo." "Wulf, Wulf," je rekla. "Tako ne sme biti. Eno življenje zahte vajo — ne obeh." "Gospica, če sva dva, bo zado ščenje večje in Saladin bo še bolj usmiljen. Ne, ne prepoveduj mi Živel sem' zate in "O zame. Zgodi se božja volja!" Pa tudi drugi ga niso skušali ustavljati. Rozamunda je prišedši do opa-inje hotela poklekniti pred njo, a opatinja poklekne pred njo in jo poljubi. Tudi ostale sestre so jo poljubile v slovo. Nato so pripeljali duhovnika, pobožnega moža. Temu sta se pred oltarjem izpovedala svojih grehov, najpr-vo Rozamunda, za njo pa Wulf, ter prejela odvezo in sveti zakrament v tisti obliki, kakor so ga dajali umirajočim. Izvzemši emirjev so vsi drugi navzoči klečali in molili za nju. ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE Dokončano Saladin se je ozrl vanje brez Joe Louis, svetovni prvak v rokoborstvu in Anglež Tommy Farr, se bosta uda~ rila na 26. avgtista v New Yorlcu za prvenstvo in za — dolarje. Stava je U-l na Louisa, o katerem pravijo, da je nepremagljiv. Slovesni obred je bil pri koncu. Ostali so in v spremstvu dveh emirjev — tretji je namreč že poprej hitel v spremstvtu k Saladinu, da ga obvesti — so odšli kraljica, njene redovnice in vsi ostali iz cerkve in skozi samostanske prostore v ozko Ulico Gorja. Tukaj je prijel Wulf Ro-zamundo za roko in jo vodil, kot vodi brat sestro k poroki. Prijazno je sijal mesec, svitlo kakor dan. Glas o tej čudni zgodbi sei je bil bliskoma raznesel po mestu | in ozke ulice so bile natlačeno polne gledalcev, ki so stali tudi! pri vseh oknih, po vseh strehah. "Gcspica Rozamunda!" so klicali. "Blažena Rozamunda, ki gre v mučeniško smrt, da nas reši. Čista Rozamunda in njen vrli vitez Wulf!" In trgali so cvetlice in zelenje iz vrtov in jima posipali ž njimi pot. Z nagnjeno glavo in vedrim obličjem sta stopala po dolgih, vijočih se ulicah, spremljana od množice, vojaki so jima delali pot, in ženske so vzdigovale svoje otroke, da so se mogli dotakniti Rozamundinega oblačila in da so ji videli v obraz. Dospeli so do mestnih vrat in sprevod se je ustavil. Tedaj je gospod Ba-lian iz Ibelina spregovoril: "Gospica, v imenu jeruzalemskega ljudstva in vsega krščanstva ti dajem čast in hvalo, in tudi tebi, Wulf d'Arcy, najvr-lejšemu in najzvestejšemu vseh vitezov." Približal se jima je tudi škof v spremstvu duhovnikov, ki so prepevali, ter ju slovesno blagoslovil, i "Ne slavite, ne zahvaljujte naju, marveč molite za naju," odgovori Rozamunda, "da doseže-va namen, ki mu z veseljem darujeva življenje; po najini smrti pa molite za mir in pokoj najinih grešnih duš. Ako pa ne bi imela uspeha, kar se prav lahko zgodi, tedaj se le spominjajte naju, da sva storila, kar je bila nama sveta dolžnost. Strašna tu-ga je prišla nad to deželo in Kristusov križ je obdan od sramote. Ali iznova se zasveti in potem bodo ljudje na veke pripogibali pred njim kolena. O da bi živeli ! Da bi se rešili! To je poslednja prošnja, združena z željo, da bi se videli zopet v nebesih, ko naposled umrjete vi! Sedaj pa: z Bogom!" Odšla sta skozi vrata sama, množica pa je jokala ob Saladi-novem taboru. Rozamundi so ponudili nosil-nico, a jc je odklonila. Stopali so peš po griču vkreber in dospeli dc velikega štirioglatega odprtega prostora sredi tabora na Oljski gori, onstran sivega drevja getzemanskega vrta. Tamkaj jih je pričakoval Saladin v velikem blesku, okrog njega pa so stali tisoči in tisoči njegovih vojakov, ki so jih molče gledali. Dospevši pred sultana sta pokleknila pred njim; Rozamunda v snežnobeli obleki redovnice-novice, Wulf pa z razbitim oklepom. di, da prihajaš sem, da umrješ smrt verolomnih žensk. Je-li tako?" "Znano mi je vse to, veliki Sa-lah-ed-din," odgovori Rozamunda. "Povej mi tedaj, ali prihajaš iz svoje proste Volje, neprisiljena, in zakaj kleči poleg tebe vitez gospod Wulf, ki sem mu pri-zanesel življenje?" "Prihajam prav iz svoje lastne volje, kakor ti potrdijo tvoji emirji. Moj sorodnik pa naj odgovori sam." "Sultan," je rekel Wulf, "prišel sem z gospico Rozamundo kot sorodnik in obdolženec, kajti njen greh proti tebi je tudi moj greh. Njena usoda je moja usoda." "Preti tebi nimam ničesar, saj sem ti že odpustil. Zato si moraš že izbrati svojo lastno pot." "Brez dvoma," odgovori Wulf; "ker sem edini kristjan med mnogoštevilnimi prerokovimi sinovi, pač ne bo težko najti prijateljskega scimitarja, ki mi pomaga na tej poti naprej. Prosim pa tvojo dobroto, da bodi njena usoda moja usoda." "Kaj!" je rekel Saladin. "Pripravljen si umreti ž njo, dasi si mlad vitez in se ti svet smehlja in vabi v svoje razkošje?" Wulf se nasmehne. "Dobro. Kdo pa sem jaz, da bi se postavljal med norca in njegovo nespamet? Dovoljujem ti to milost. Tvoja usoda bodi njena usoda. Wulf D'Arcy, iz-pil boš kupo s sužnjo Rozamundo do zadnje in najgrenkejše usedline." "Druzega si Wulf hladno. Nato se Saladin ozre na Rozamundo in reče: "Zakaj si prišla sem, da izzo-veš moje maščevanje? Govoril!" "Prišla sem, mogočni vladar, da te prosim za jeruzalemsko ljudstvo, ker mi je bilo rečeno, da si pripravljen poslušati edino glas te svoje sužnje in nikogar drugega. Glej, pred veliko me- seci si imel prikazen. Trikrat se ti je sanjalo, da bom jaz, tvoja nečakinja, ki me nikdar nisi videl, rešila veliko življenj i" ugladila pot do miru. Zbok tega si me odtrgal mojemu domu, pi'°" vzročil krvavo smrt mojega očeta, kakor jo hočeš zdaj-povzročiti njegovi hčeri (Dalje prihodnjič) 715 East 103rd Street GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING Popravljalni deli za vseh vrst boilerje in furnace DO 3 LETA ZA PLACANJE Postavite si grelni sistem in začnite plačevati v septembru Vprašajte za Stefan Robasli, naš zastopnik GLcnville 9218 Vubijo se tudi naročniki izven mesta tujtmmHuammmmttttammmmmmmatt«^ STERLING COATS AND SUITS AND FUR COATS Ker se vse blago draži, zato vam svetujem, da si izberete fino, čisto volneno "STERLING" suknjo ali FUR COAT najnovejše 1937-1938 mode, prej ko mogoče, DIREKTNO IZ TOVARNE in to po vedno nižjih cenah kakor kje drugje. Izberite vašo suknjo sedaj, plačajte nekoliko kadar jo izberete in drugo enkrat oktobra ali novembra meseca (Will Call). Prosim, oglasite se, ali me pokličite, da vas peljem naravnost v tovarno, kjer si lahko izberete fino in trpežno suknjo po vaši volji in ceni. — Za pošteno in točno postrežbo se vam priporočam 1034 Addison Rd. BENNO B. LEUSTIG Tel. ENdicott 3426 " v.. „vr~ today the New Tuning ,„ ji*. the Amazing Distance, YOU GET ONLY IN ZENITH 'See the sensationalr NEW ROBOT DIAL THREE Wave-bands THREE Dials —but jusž ONE at a time! NEW 1938 RAD 0 ZENITH SHORT WAVE RECEIVERS OF 3 BANDS OR MORE ARE SOLD WITH ZENITH DOUBLET ANTENNA D STANCE* AMERICA'S MOST COPIED RADIO .. again a year ahead Damo vam posebno veliko ceno za vaš stari radio. Mi popravljamo vsakovrstne radije. Delo garantirano. Vase tube vam ZASTONJ preskusimo. Za boljše cene se vedno obrnite na NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. 6104 - St. Clair Ave. - 6119 Tel. ENdicott 4613 Vzamemo vse hranilne knjižice in North American Bank delnice dolar za dolar. . •