PRIMORSKI DNEVNIK AbbtnlnastPlaCana V eotovlnl Leto XXIII. Št. 118 (6702) NOV IZREDNO NEVAREN KORAK V STOPNJEVANJU VOJNE Množičen vdor ameriških oboroženih sil na demilitarizirano področje v Vietnamu Pred vdorom so področje in tudi severnovietnamsko ozemlje bombardirali iz zraka, s kopnega in z morja - Dva bombna napada na Hanoj - Prvi komentarji v Moskvi - Rasist Smith namerava znova ponuditi svoje vojake za Južni Vietnam SAJGON, 19. — Enote ameriških mornariških strelcev in Ve da odpravijo sovražne naprave in bodo sodelovale s sila-■ni južnovietnamske vlade pri ®yakuaciji približno 11 tisoč civilistov, ki jih bodo preselili ^neko področje bolj na ju- Čeprav se je vdor začel že včeraj, je približno polovica od 116 bomb- I Tass zaključuje z ugotovitvijo, da nih napadov proti Severnemu Viet- I «sokoli vedno bolj brezglavo reagi- ?° to uradno javili šele danes. Ka-*°r je znano, se demilitarizirano Področje razprostira v globino 5 ki-oaietrov na eni in drugi strani 17. '“POTednika, ki sestavlja demarka-'Jsko črto med obema Vietnamoma. Ta vdor, na katerega so se Američani dolgo časa pripravljali, pomeni novo razdobje v stopnjevanju vojne in ustvarja še večjo nevarnost nadaljnjih zapletljajev, ki bi utegnili imeti daljnosežne posledice v celotnem svetovnem dogajanju. Ameriško poveljstvo je davi javilo, da so ameriške sile naletele na hud odpor ter da so obalne baterije streljale na enote ameriške mornarice, ki podpirajo kopenske sile. Operacije so začeli v treh smereh. Dve koloni ameriških mornariških strelcev in južnovietnamskih padalcev sta prišli iz Južnega Vietnama. Hkrati se je posebna amfibijska enota ameriških mornariških strelcev izkrcala na obalah, druge mornariške strelce pa so pripeljali s helikopterji, ki so odleteli z ladij sedmega brodovja. Ameriški bombniki so ves čas bomoardirali severnovietnamske položaje severno od demilitariziranega področja. Včeraj OB NAVZOČNOSTI PREDSEDNIKA TITA Začel se je mednarodni sejem tehnike v Beogradu Na sejmu razstavlja 534 domačih in 780 tujih podjetij iz 25 držav (Od našega dopisnika) ®E0GRAD, 19. — Predsednik re-™Mike maršal Tito je odprl danes ^.Beogradu 11. mednarodni sejem na katerem razstavlja 543 j7®acih in 780 inozemskih podjetij (j.Jj držav Evrope, Azije in Ame-* e- Na slovesnosti so bili navzoči Predsednik zvezne skupščine Zveze Petro- *ntije Popovič, predsednik zve-DrcJa \zvršnega sveta Mika Špiljak, lik centi iv Jugos najvišji leogradc h.j.rbcrem so priKazam najsuuuu-(J?! dosežki tehnike, je tudi 10 spe- p. =- “.vršnega s vem mina ■ sii«??edn*k centralnega sveta vj-bkatov Jugoslavije Dušan rtlfl„,er najvišji zastopniki Sr _ J5® Beograda. V okviru sejma, ne;g.alterem so prikazani najsodob- HarSranih razstav med njimi med-barnli razstava stavbarstva, med-Hgjdna razstava orodnih strojev, nJr^rodna razstava kemije, medij** razstava tehničnega blaga ta, ,e uporabe, zatem mednarodna d(,]5ava črne metalurgije in ladje-flo ,jj industrije. Sejem bo odprt Pteri t m- P° ogledu sejma je »afi!ednik republike v izjavi novi-tianfm d.ejal. da je sejem napravil tiajiLPjočan vtis, da je to doslej tCjJJsa sejemska prireditev v ne ®r®du. Na sejmu so razstavljena |7n°Se novosti s področja tehni-•UtiPn- razni sodobni stroji, ki so po derni-JU Tita toliko potrebni za mo-sl0v‘Zapijo in za konstrukcijo jugo-DohvarJ^ih podjetij. Maršal Tito je Hia j 1. tUfli dobro organizacijo sej-stavi,P izrazil zadovoljstvo nad raz-strjjeai.mi predmeti domače indu-vi L',*i se lahko merijo po izdela-. *ei)nji"Valiteti z inozemskimi. Predli štp;a republike je presenetilo turi umi 1 0 inozemskih razstavljavcev, ujej° nove izdelke, kar dota j., Veliko zanimanje inozemstva ^Url a 1 a v i jo. z druge strani, je “e čir!!1 'IH0, nas to obvezuje, da “atorjPPrej usposobimo, da v med-Hlu! razdelitvi dela enakopravno tolci Janio z inozemskimi proizva-^r®di1 lto ie izrazil nezadovoljstvo c'ie [‘Prepočasnega tempa integrale j specializacije domače indu-8osDnHJn mnenje, da jugoslovanski Nh Jrstveniki niso še uvideli ■^eija •Znosl*’ ''1 J'*1 daicta specia-je ajn.združevanje. Specializaci-j sen za udeležbo v An, j,0’'111 razdelitvi dela. To po-JJo, moramo poceniti proizvod- ;Mii sp naši izdelki še vedno d želj,, , Inozemskih. Tito je izra-Srstv!?’ira se jugoslovansko gospo- žaja, ki ga je pesimistično orisal. Načrtovanje se izvaja v okviru razgovorov «na štiri oči* med zasebnimi monopolističnimi skupinami, pri čemer se ne posvetujejo sindikati in njih predstavniki. Uvaja se način tajnega načrtovanja brez nadzorstva m v nasprotju s socialnim napredkom. Ni dovolj nuditi pomoč brezposelnim, temveč jo je treba odstraniti. Politika levice v bistvu ni upiranje zasebnemu sektorju, saj je dobrobit zagotovljen samo s poštenimi in koristnimi kupčijami. Nato sta zagovarjala vladne načrte predstavnik golistične levice Rene Capitan ter minister za gospodarstvo Debre. Zunanji minister Couve de Mur-ville je v komisiji za zunanje zadeve govoril o mednarodnem položaju in predvsem o vprašanjih evropske gospodarske skupnosti. V tej zvezi je dejal, da je leta 1963 po iU 'žfc- ?aS°favlja tudi večji uvoz %ehuJf anje tehničnih pridobitev čimbolj usmeri na izvoz, ki ^tva! hi B. B. prava o posebnih ^hlastilih v Franciji ; ra se bo jutri zvečer za- k|. — Skupščina je nada-i|j. -ra/-Pravo 0 posebnih po- TgSnigj1 g'asom o predloženi ne-»N je'" ' združene levice, spregovoril Pier Mendes 'menu združene levice, ki A vSe' Ja nezaupnica izraža ču-A da ey>ce, saj se prvikrat dopiše Zaktevajo od skupščine, da s' ^Sj vlažno menico, ko se ne Nebni, merava napraviti vlada tA*l S( 'ri pooblastili. Zato lahko PoUtik,JO- samo na osnovi seda-e *n gospodarskega polo- namu bila koncentrirana proti ob jektom v bližini demilitariziranega področja. Pri ameriški operaciji sodeluje približno 15 tisoč mož. Poveljnik general Hochmuh je izjavil, da gre ((izključno za operacijo iskanja in uničenja*, in je dodal, da «se naše bivanje na področju ne bo podaljšalo preko potrebnega*. Severnovietnamske obalne baterije so obstreljevale ameriške vojne ladje, ameriško letalstvo pa je s svoje strani bombardiralo te baterije. Ameriški vdor na to področje napravlja dejansko konec funkciji tega vmesnega pasu, ki so ga ustvarili na podlagi ženevskega sporazuma leta 1954 ob zaključku indo-kitajske vojne. Področje je bilo pod nadzorstvom mednarodne nadzorstvene komisije (Indija, Poljska in Kanada). V zadnjem času je komisija zelo malo delovala. V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja izjavil, da so imele ZDA pravico poslati svoje vojake na to področje, in je trdil, da to nikakor ni uvod v invazijo Severnega Vietnama. Dejal je, da gre za operacijo «iskanja in uničenja« in da je ta operacija «o-brambnega značaja«, s čimer hočejo «uničiti važne nasprotnikove položaje v južnem delu tega področja, ki pripada Južnemu Vietnamu«. Dalje je trdil, da je bilo na demilitariziranem področju več tisoč sevemovietnamskih vojakov in da se bodo ameriške čete omejile na operacije v južnem delu področja in ne bodo vdrle na severni del. Zatem je dejal, naj bi mednarodna nadzorstvena komisija poslala svoje predstavnike v južni del demilitariziranega področja ter naj bodo ti pooblaščeni izvršiti inšpekcije tudi v severnem delu. Ponovil je, kar je že izjavil poveljnik ameriških sil, češ da bodo ameriški vojaki ostali na demilitariziranem področju «samo toliko časa, da izpolnijo nalogo, ki jim je bila poverjena«. Polkovnik Ha Van Lau, ki je bil član severnovietnamske delegacije na ženevski konferenci, je v Parizu izjavil, da so ameriške in južnovietnamske čete že večkrat prišle na demilitarizirano področje, toda to pot je stanje mnogo resnejše in grozi, da bo postalo vedno resnejše. Seveda ne more množičen vdor ameriških sil v južni del demilitariziranega področja, ki ga na podlagi ženevskih sporazumov u-pravlja Južni Vietnam, veljati sam na sebi za napad na Severni Vietnam. Toda dejstvo je, da nima nih. če pravic^ poslati vojakov na to področje, in očitno je, da so se ameriški napadalci sedaj nevarno približali meji Severnega Vietnama. Komentator agencije Tass je a-meriški vdor komentiral z ugotovitvijo, da gre za novo kršitev mednarodnega prava, ki bi lahko imela zelo hude posledice. Komentator je ugotovil, da je Washington ponovno poteptal ženevske sporazume, ki prepovedujejo prihod čet na demilitarizirano področje, in to po poprejšnjem močnem bombardira- rajo na hude udarce, ki jdh zadaja osvobodilna fronta ameriški vojski. Izgube napadalcev naraščajo in tudi njihova politična izolacija«. Moskovske «Izvestija» pišejo nocoj, da socialistične države «ne bodo pustile v stiskah bratskega vietnamskega ljudstva. Bela hiša mora vedeti, da potrpežljivost človeštva ni brezmejna«. list ugotavlja, da socialistične države in predvsem Sovjetska zveza dajejo Severnemu Vietnamu vedno večjo pomoč. List ugotavlja, da se je Washington odločil za ta nevaren korak zaradi zanj neugodnega poteka vojne in v upanju, da bodo «močni sistemi« mogli potegniti generala Westmore-landa iz vietnamskega močvirja. Poleg tega ima Wasliington pred očmi bližnjo volilno kampanjo za delno obnovitev kongresa in za izvolitev predsednika Približuje se tudi obdobje deževja, ki onemogoča velike akcije. In končno se je povečala dejavnost osvobodilne vojske v Južnem Vietnamu. Hanoj pa stalno krepi svojo obrambno moč. Na koncu pravijo ((Izvestija«, da nov korak v stopnjevanju vojne še bolj pojasnjuje, če je sploh bila TRST, sobota, 20. maja 1967 U TANTOVO POROČILO SKUPŠČINI O SREDNJEM VZHODU Varnostne sile OZN razpuščene in bodo zapustile ozemlje Z AR Vojska ZAR in palestinska osvobodilna vojska zavzeli položaje na meji z Izraelom U Tant opozarja na izredno nevarnost, ki je nastala z umikom varnostnih sil potreba, kakšni so ((miroljubni nameni« Washingitona. Ameriška letala so danes dvakrat bombardirala Hanoj. Napadla so tudi električno centralo, ki je oddaljena manj kakor dva kilometra od središča Hanoja. Kakor poroča agencija Tass, so ameriška letala bombardirala južnozahodni del Hanoja, in razpršil jih je močan protiletalski ogenj. Med prvim napadom je neko letalo izstrelilo raketni izstrelek proti predelu, kjer stanujejo diplomati. Sestreljenih je bilo sedem ameriških letal in več pilotov je bilo ujetih. Eden od njih je pristal s padalom na neki ulici v središču mesta ter so ga odpeljali v bolnišnico hudo ranjenega. V Južnem Vietnamu so od davi v teku močni boji med ameriškimi in osvobodilnimi četami približno 15 kilometrov od kam boške meje na področju osrednje planote, kjer so osvobodilne enote včeraj napadle in obkolile ameriške vojake. Iz Salizburyja poročajo, da je rasist Jan Smith izjavil v parlamentu, da njegova vlada proučuje možnost znova ponuditi pošiljatev rodezijskega odreda v Južni Vietnam. Dodal je, da so tako ponudbo sporočili Američanom prvikrat februarja lani, ni pa bila sprejeta. bi drugače lahko bil poln nevarnosti.* U Tantovemu poročilu je dodan odgovor, ki ga je včeraj U Tant izročil egiptovskemu poslaniku. V odgovoru izraža veliko zaskrbljenost zaradi egiptovske akcije, in pravi: «Kakor sem vsako leto poudaril v svojem poročilu glavni skupščini o . ____________________ delovanju varnostnh sil, menim, da | novzhodno od Gaze vsem logično prišlo do razbitja razgovorov o vključitvi Velike Britanije in da bodo to vprašanje sedaj z zraka' s.k,ODneea in z morJa' proučili ter da bodo kasneje dali - Agencija nadnje, da so novemu odgovor. Glede Vietnama je ponovil stališče vlade o povratku k ženevskim sporazumom. izzivanju sledili novi močni letalski napada severno od 17. vzporednika. Hanoj so danes bombardirali dvakrat. NEW YORK, 19. — U Tant je poslal poročilo glavni skupščini OZN, da je sklenil umakniti varnostne sile OZN s Srednjega vzhoda. Pri tem našteva tri razloge za ta svoj ukrep, in sicer: 1. Te sile niso mogle ostati na svojem mestu in delovati brez privolitve in sodelovanja države gostiteljice. 2. Poskrbeti je bilo treba, da se ne spravijo v nevarnost odredi, ki so sestavljali sile OZN. 3. Ker je država gostiteljica zahtevala u-mik, ni bilo nobene izbire, ki ne bi spravljala v diskusijo suverenosti te države nad njenim ozemljem. V zvezi z dogodki pred njegovo odločitvijo sporoča U Tant, da so vojaki ZAR že včeraj zjutraj izgnali nekatere jugoslovanske odrede z njihovih položajev. Na koncu pravi U Tant: ((Likvidacija sil OZN v tem trenutku povzroča veliko skrb, kar se tiče ohranitve miru na tem delu sveta. Ta sila je bila zgled, na katerem je temeljilo upanje, da bodo Združeni narodi v prihodnje mogli imeti učinkovitejšo vlogo za vzdrževanje miru.* U Tant pravi zatem, da bo zaradi umika varnostnih sil nedvomno znova nastala možne t oboroženega spopada med Izraelom in Egiptom, in dodaja: «Lahko samo upam, da bosta obe strani pokazali sedaj največjo mirnost in največje samoob-vladanje v tem novem položaju, ki ......................................................................................m OGORČENI ODMEVI NA AMERIŠKI NAPAD V VIETNAMU V Rimu manifestacija za mir v Vietnamu s sodelovanjem poslancev KPIf PSIUP in PSU KPI, PSU in KD so vložile vprašanja na vlado, ki bo verjetno odgovorila v ponedeljek - Komunisti zahtevali danes izredno sejo poslanske zbornice - Pozivi: KPI, PSU, CGIL in univerzitetnega odbora študentov nadskega delegata, ko je skušal pridobiti še druge države za_skupen nastop proti U Tantovi odločitvi glede umika varnostnih sil. Predstavnik OZN pa je sporočil, da je bila varnostna sila OZN na izraelsko egiptovski meji razpuščena in da bodo odrede, ki so jo sestavljali, v najkrajšem času repa-triirali. Varnostne sile OZN na Srednjem vzhodu so formalno prenehale obstajati, ko so neli zastavo OZN med slovesnostjo, ki je bila danes v nekem kraju 5 kilometrov Sever- je bila ta sila važen činitelj za o-hranitev relativnega miru na tem področju v zadnjih desetih letih in da njen umik lahko ima hude posledice za mir.* Verjetno bodo prihodnji teden sklicali varnostni svet OZN na podlagi U Tantovega poročila o stanju na Srednjem vzhodu, ki ga bo predložil jutri. U Tant ne bo zahteval seje varnostnega sveta, toda nekatere članice, kakor na primer Kanada in Velika Britanija so mnenja, da mora varnostni svet pregledati stanje, ki je nastalo z umikom varnostnih sil. U Tantov sklep o umiku varnostnih sil sicer ne spada v pristojnost varnostnega sveta. Na pobudo ameriškega delegata v OZN Goldberga je bil nocoj sestanek, na katerem se je zbrala večina predstavnikov članic varnostnega sveta. Zvedelo se je, da so kritizirali ka- RIM, 19. — Vest o ameriškem napadu na demilitarizirano področje med Severnim.in Južnim Vietnamom je zbudila v Italiji izredno ogorčenje, ki je prišlo v Rimu naglo do izraza tako z veliko manifestacijo za mir in z zahtevami številnih skupin parlamenta, da vlada obrazloži svoje stališče. Vse kaže, da je manifestacijo pri-, rediil odbor za mir v Vietnamu, čeprav policijska poročila, ki jih objavljajo uradne agencije, niso podrobna. Zanimivo pa je dejstvo, da so se manifestacije udeležili komunistična poslanca Ingrao in Roda-no, psiuipovca Avolio in Luzzatto ter sen. Bonaoina član PSU in končno tajnik odbora za mir v Vietnamu Gaggero. Manifestanti so se zbrali pred palačo Chigi, kjer je podtajnik predsedstva vlade Sa-lizzoni sprejel delegacijo sestavljeno iz zgoraj omenjenih predstavnikov. Med tem časom pa je množica pela partizanske pesmi in vzklikala ((Svobodo Vietnamu«. Nasproti vladne palače je palača Weedekind, kjer so uradi rimske federacije PSU, s katere so razobesili rdeče zastave, ki jih je množica tonlo pozdravila. Po policijskih poročilih je število demonstrantov 1 doseglo pet tisoč. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiimiiiimiiiiitiiiiimuliiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiil DOLCA SEJA MINISTRSKEGA SVETA Sprejet zakonski predlog o obveznem zavarovanju avtomobilov Zakonski predlog o novih didaktičnih ravnateljstvih in šolskih skrbnikih omogoča rešitev tudi tega perečega vprašanja slovenskih šol ■ Nov italijanski poslanik v ZDA RIM, 19. — Danes se je sestal ministrski svet, ki po uradnih poročilih ni razpravljal o zadnjih mednarodnih dogodkih in Je Izčrpal obsežen dnevni red, ki se je nanašal na dolgo vrsto zakonskih predlogov in drugih sklepov. Vlada je v uvodu poslušala poročilo ministra za zunanje zadeve Fanfanija o svojem obisku v Moskvi, pri čemer uradno poročilo postavlja v ospredje bilateralna vprašanja. Vlada Je tudi sprejela na znanje odstavko italijanskega veleposlanika v ZDA Fenoalteje in Je Imenovala na njegovo mesto za novega veleposlanika visokega uradnika zunanjega ministrstva Egidlja Ortono. Med zelo številnimi zakonskimi predlogi je tudi za naše slovenske šole pomemben predlog, ki se nanaša na ustanovitev organika za 750 novih mest didaktičnih ravnateljstev In 80 mest šolskih nadzornikov, kar bodo ustanovili v roku štJ rih let. Gre za pomembno vprašanje slovenske šole, saj didaktična ravnateljstva z zakonom niso bila ustanovljena in bi s tem splošnim zvišanjem števila mest rešili tudi to vprašanje za šole tako na Trža šicem kot na Goriškem. Med zelo pomembnimi je zakonski predlog, ki se nanaša na ureditev obračunov Federconsorzi za odkup žita in torej za famoznih »tisoč milijard«, glede katerih je bil s težavo skrpan sporazum med socialisti in demokristjani, ki pred- videva takšno rešitev izredno viso- ko nekdo ni zavarovan. Predvideva- kih krogov, istočasno pa tudi predvideva temeljito preureditev Federconsorzi. Vlada je odobrila zakonski predlog, ki se nanaša na obvezno zavarovanje avtomobilov, čolnov in drugih motornih vozil z izjemo kmetijskih traktorjev. Predlog je sicer precej podroben, vendar prepušča nekatere pomembne podrobnosti parlamentu in med drugim tudi možnost, če je treba zavarovati za celotno povzročeno škodo, ali lahko obstaja minimalna škoda, ki ni zavarovana. V uvodu je v poročilu rečeno, da s tem Italija izvaja priporočilo evropske konven. cije o obveznem zavarovanju, ki je bila podpisana v Strasburgu 20. aprila 1959. leta. Vozila bodo morala biti opremljena s posebnim znakom, ki bo podoben znaku za plačanje takse. Določena je bila minimalna zavarovalna vsota, ki znaša za osebne avtomobile 15 milijonov lir. Predvidena je ustanovitev posebnega fonda «za garancijo žrtvam ceste*, ki bo izplačal odškodnino tudi v primerih, ko ni bilo mogoče ugotoviti krivca, ker je zbežal ali ko je njegova zavaro valnica v stečaju. V obrazložitvi je rečeno, da le zakonski predlog pomemoer, iz vec razlogov. Predvsem bo dobil aško dovanec povračilo tudi v primeru. jo, da bodo lahko znižali zavarovalne tarife, ki bodo enotne za vso državo pri vseh zavarovalnicah, saj se bo povečalo število zavarovancev in se bodo znižali splošni stroški. Ukrep bo imel posredne koristne posledice tudi za turizem, saj se bo znižal riziko za vse, ki se vozijo z avtomobili po Italiji. Brown odložil obisk v Moskvi LONDON, 19. — Predstavnik Fo-reign Officea je sporočil, da je zunanji minister Brown, ki je imel odpotovati davi v Moskvo na enotedenski uraden obisk, odložil odhod. Brown je to sklenil zaradi krize na Srednjem vzhodu, ker je mnenja, da stanje na tem področju in v OZN ni še jasno Sledil bo nadaljnjemu razvoju dogodkov en dan ali dva in se bo potem odločil, ali naj odpotuje v SZ na skraj. šan obisk. Sovjetska vlada je bila obveščena o odložitvi obiska. Brovvn je sprejel svoj sklep približno pol ure pred določenim odhodom. Davi je sklical v zunanjem ministrstvu posvetovanje o stanju na Srednjem vzhodu Manifestacija se je pričela dokaj neorganizirano v središču mesta in se je večja skupina demonstrantov usmerila proti ameriškemu veleposlaništvu, vendar jih je policija zavrnila. Poročila ne govore o resnejših izgredih. Veleposlaništvo je namreč izredno močno zastraženo, veliki tovornjaki so zaprli vse vhode proti poslopju ameriške ambasade, ki jo straži veliko število policijskih agentov in karabinjerjev. Manifestanti so se nato zbrali na sosednjem trgu, kjer so predstavniki KPI, PSIUP in PSU spregovorili krajše govore, nato pa se je sestavila povorka, v kateri so bili predvsem člani mladinskih gibanj treh omenjenih organizacij in ki se je usmerila proti vladni palači. V poslanski zbornici je vest o razširitvi ameriškega napada takoj vzbudila reakcije in je prišlo do komunističnega predloga, da se sejo prekine in da vlada takoj poroča o položaju. Vnela se je dokaj ostra diskusija, ko je vlada telefonsko sporočila (prav takrat je vlada zasedala), da nima elementov za stvaren odgovor in prosila parlament, da počaka do ponedeljka, ko bo po vsej verjetnosti lahko sporočila trezno stališče. Komunisti so vztrajali, da naj poslanska zbornica izjemoma zaseda tudi v soboto, vendar njih predlog ni prodrl. V tej zvezi je prišlo do verbalnih spopadov med njih predstavniki in predsednikom socialistične skupine Ferrijem. Nekaj podobnega je bilo tudi v senatu, kjer se je razprava prav tako zaključila z vladno polovično obljubo, da bo odgovorila v ponedeljek. Vlada bo tako v ponedeljek verjetno odgovorila na vrsto vprašanj, ki so jih zastavile različne poslanske skupine. Longo, Pajetta, Ingrao m drugi komunistični poslanci zahtevajo odgovor od predsednika vlade o stališču Italije glede «teh resnih dogodkov, ki predstavljajo novo razdobje v agresivni vojni proti Vietnamu in predstavljajo takojšnjo nevarnost za splošno razširitev spopada«. Socialistični poslanci Ferri, Cari-glia, De Martino, Tanassi, Brodoli-ni in drugi vprašujejo zunanjega ministra o točnosti agencijskih vesti o razširitvi spopada in v kolikor so vesti točne, kaj ((namerava narediti vlada v zvezi s temi dogodki, ki pomenijo nadaljnjo dramatično povečanje vojne«. Demokristjanska poslanska skupina je prvotno vložila generično vprašanje, ki se nanaša samo na potrditev vesti, nato pa je vprašanje razširila in se nanaša na ((resni položaj na juhovzhodnem predelu Azije in zaskrbljujoče vesti iz Srednjega vzhoda« ter istočasno za- iu^no nodmčle n^TpobudeT vfadTsSiakaa?i - Predsednik ^erzitetnega jih bo sprejela, v skladu s svojo politično linijo obrambe miru«. Vprašanje so podpisali vsi člani izvršnega odbora demokristjanske skupine v poslanski zbornici. Vsedržavno tajništvo CGIL je izdalo včeraj na delavce naslednji poziv: Medtem ko se dvigajo ugledni glasovi v svetu ter se politične in sindikalne sile obvezujejo, da bodo branile mir, smo danes priča novemu nevarnemu koraku ameriške «escalation» v Vietnamu, to je oboroženemu napadu ameriških vojakov na demilitarizirano področje, ki loči Severni Vietnam od Južnega. CGIL opozarja javno mnenje, na to, da ta novi dramatični razvoj vojaškega položaja v Vietnamu veča nevarnost razširitve spopada, ki bi utegnil zajeti ves svet. Delavci! CGIL se obvezuje, da bo v najbolj enotnih oblikah manifestirala za mir proti zaostritvi napada ter da bo budno in stalno sledila razvoju položaja. Enotno zahtevajmo, naj naša vlada posreduje z vsemi mogočimi političnimi in diplomatskimi pobudami, ki bodo lahko zavrgle logiko zaostrovanja napada, saj se zaradi nje še bolj krepi mučeništvo vietnamskega prebivalstva ter se veča nevarnost za mir v svetu. številni socialistični predstavniki so dali razne izjave. Lombardi pravi, da je bil napravljen nov korak pri razširitvi spopada. Codignola je mnenja, da so prevladali ((sokoli« in spravili v nevarnost mir na svetu ter da se mora jasno slišati glas Italije. De Pascalis, predsednik skupine poslanske zbornice, je podčrtal, da so socialisti že vložili vprašanje v poslanski zbornici. Član vodstva stranke Bertoldi je mnenja, da obstaja nevarnost neposrednega spopada med Kitajsko in ZDA in da je dolžnost Italije, da čim več prispeva h konkretni akciji za mir na svetu. Tajništvo PSU je v zvezi z resnim položajem, ki je nastal zaradi ameriških operacij v demilitariziranem področju v Vietnamu izrazilo zaskrbljenost socialistov zaradi razširitve vojne. Tajništvo je mnenja, da je treba na vseh mednarodnih forumih narediti akcijo, da se položaj še bolj ne zaostri in da je treba na vse stranke, ki so zainteresirane pri spopadu, izvajati ustrezni pritisk za obnovitev miru. Tajništvo poudarja, da je za pričetek pogajanj nujno prekiniti ameri-ško bombardiranje in prekiniti vojaške akcije proti Severnemu Vietnamu in osvobodilni fronti. Tajništvo poziva stranko, da povzame avtonomne pobude in izrazi željo italijanskega ljudstva za mir. Odgovoren za mednarodna vprašanja demokristjanske poslanske skupine Pedlni je mnenja, da je treba na vse načine pospeševati takojšnja pogajanja med vsemi strankami, pri čemer pa se po njegovem mnenju ne sme pozabiti, da predstavlja prekinitev bombardiranja prav tak pogoj, kot prekinitev infiltracije severnih Vietnamcev na O manifestacijah za mir v Vietnamu poročajo tudi iz drugih mest po Italiji. Tako je bila v Milanu manifestacija, med katero so demonstranti korakali mimo ameriškega in grškega konzulata. Vsedll so se na cesto in protestirali proti ameriškemu napadu v Vietnamu. V Reggio EmKfji je govoril župan odv. Bonazzi (KPI) na zborovanju, s katerega se je razvila povorka po mestnih ulicah. Mladinci so na Trgu Cesare Battisti prižgali grmado, v katero so vrgli papirnato izrisano ameriško zastavo. V Livornu je bila protiameriška manifestacija, med katero so delili letake. Prišlo je do 1 manj pomembnega dogodka, ko sta mimo demonstrantov šla dva ameriška mornarja in so bile razbite šipe v nekem baru. Vodstvo KPI je Izdalo proglas, v katerem pozivajo «može, žene, starejše In mladince vsakega socialnega položaja in političnega prepričanja«, da se združijo, da se ustavi napadalca in da ((postane volja lju-1 di močnejša od vojne«. _ reprezentativnega organa UNURI Nuc-clo Fava je izjavil, da je položaj postal dramatičen in da se bodo ((univerzitetni študenti še dalje borili za mir«. Vodstvo radikalne stranke v pozivu pravi, da morajo ((demokratične sile obnoviti antimi-litaristJčno in pacifistično borbo v Italiji«. Zunanji minister Fanfani je v Famesini sprejel ameriškega odpravnika poslov ministra Francisa E. Moloyja. BENETKE, 19. - General de Gaulle bo obiskal Benetke 31. maja in 1. junija, kar je potrdil beneški župan. Danes so uradno javili, da so e-note vojske za osvoboditev Palestine zasedle na področju Gaze položaje, s katerih so se umaknile varnostne sile OZN. Oddelki egiptovske vojske pa so se razmestili na meji med ZAR in Izraelom v dolžini 117 milj. Vojaški guverner na področju Gaze je sporočil, da bodo ves sektor, s katerega so se umaknile sile OZN, spremenili v utrjeno postojanko za palestinsko osvobodilno vojsko, ki jo podpira ljudska milica. Zahodne agencije pravijo, da je kitajski poslanik v Kairu na področju Gaze, kjer ogleduje skupno s predsednikom organizacije za osvoboditev Palestine taborišča beguncev. Poslanik je izjavil, da Kitajska podpira palestinsko ljudstvo v njegovi borbi. Bagdadski radio je javil, da so poklicali pod orožje večje število rezervistov. Sporočil je, da se bo v Kairu izredno sestal iraško egiptovski politični direktorij, da sprejme važne odločitve. Prestolonaslednik v Saudovi Arabiji je v odsotnosti kralja Fejsala, ki je sedaj v Londonu, izjavil, da je Saudova Arabija ob strani Sirije proti vsakemu izraelskemu napadu. Pripomnil je, da si Izrael ne bi nikoli upal izzivati, če bi bile arabske države združene in enotne. Iz Alžira poročajo, da je približno 1500 mladih Palestincev, ki so pribežali v Alžirijo, dobilo ukaz, naj bodo pripravljeni na mobilizacijo proti Izraelu. Začeli so se že javljati palestinski prostovoljci Predsednik izraelske vlade Eškol je izjavil, da je presenečen nad naglico, s katero je U Tant odredil umik varnostnih sil OZN z egiptovskega ozemlja. Dodal pa je, da Izrael ne računa na mednarodno silo za svojo obrambo. Zunanji minister Eban je povabil sovjetskega poslanika Čuvakina na pogovor v zvezi z nastalim položajem. V Grčiji odstavili prefekte ATENE, 19. — Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da so odstavili vse prefekte razen treh in imenovali 25 novih prefektov. MOSKVA, 19. — Generalni tajnik KP SZ Brežnjev se je sestal z o-brambnim ministrom Vzhodne Nemčije generalom Hoffmannom. Razgovoru je prisostvoval tudi obrambni minister Sovjetske zveze maršal Grečko. To je peti obrambni minister evropskih socialističnih držav, ki je obiskal Sovjetsko zevzo po smrti maršala Malinovskega. DANES Predsednik Johnson se je odločil za nov nevaren korak v stopnjevanju vojne v Vietnamu. Ameriške sile so skupno s sajgonskimi silami vdrle na južni del demilitariziranega področja. Se prej so silovito bombardirali z zraka, z morja in s kopnega to ozemlje in tudi severnovietnamsko ozeiplje, vse do Hanoja. Ameriško poveljstvo trdi, da so vdrli na to ozemlje, ker da je severnovietnamska vojska imela tu svoje položaje za napadanje na jug. Dejstvo pa je, da so ameriške sile že večkrat vdrle na to področje ter razdejale nekaj vasi in rastlinje. To pot pa so vdor izvedli z velikimi silami. To pomeni novo kršitev ženevskega sporazuma, Id določa, da na to področje ne smejo priti oborožene sile. Ta ameriški korak znova kaže, kakšno vrednost imajo vse Johnsonove trditve o želji po miru. Ta ameriški korak bi utegnil imeti izredno hude posledice, na kar je nedavno znova opozoril glavni tajnik OZN U Tant. Moskovski tisk je močno reagiral na novo ameriško napadalno dejanje in opozoril, da socialistične dr. žave ne bodo pustile Severnega Vietnama brez podpore. Drugo nevarno žarišče se je te dni odprlo na Srednjem vzhodu kot posledica izraelskih izzivanj- na sirski meji. Arabske države so skupno nastopile in poudarile, da bodo prišle na pomoč Siriji v primeru izraelskega napada. Nova nevarnost pa je nastala z umikom in razpustitvijo varnostnih sil OZN, ki so bile na področju Gaze na Sinajskem polotoku deset let. Umik je zahteval predsednik Naser. U Tant je v svojem poročilu izrazil zaskrbljenost in poudaril, da varnostne sile niso mogle ostati na tem o-zemlju brez privolitve države gostiteljice. Položaje varnostnih sil so zasedle čete ZAR in tako imenovana palestinska osvobodilna vojska. V Moskvi dolžijo ameriške in druge imperialistične kroge krivde za sedanjo napetost na tem področ. ju. Tu ugotavljajo, da so začele te sile nov poizkus za zrušitev demokratične vlade v Siriji in se pri tem poslužujejo Izraela kot udarne sile. Imperialistični krogi zlasti nasprotujejo socialnim in gospodarskim reformam v Siriji, predvsem pa sirski petrolejski politiki, ki ogroža interese ameriških in britanskih monopolov. Zaradi napetosti na Srednjem vzhodu je britanski zunanji minister Brown odlo/il svoj nameravani obisk v Sovjetski zvezi. Vest o ameriškem napadu na demilitarizirano področje Vietnama je vzbudila v Italiji ogorčen odjek. Prišlo je do vrste manifestacij, v Rimu, Milanu, Genovi, La Spezi, Reggio Emiliji in drugod. Med nji-mi je bila, vsaj po uradnih vesteh sodeč, najbolj množična in najbolj enotna v Rimu. Manifestacija je bila organizirana na pobudo odbora za mir v Vietnamu, sodelovali pa so parlamentarci KPI, PSIUP in PSU ter mladinske organizacije vseh treh levičarskih strank. V parlamentu so zahtevali odgovor vlade in njeno stališče poslanci KPI, PSU in KD, pri čemer so komunisti vztrajali, da bi morala vlada odgovoriti že v soboto. Vlada pa se je izgovorila, da bo to lahko napravila po vsej verjetnosti v ponedeljek. Levičarske stranke, sindikalne in študentske organizacije so izdale vrsto proglasov, v katerih obsojajo ameriško agresijo, zahtevajo pre-kinitev bombardiranja, ustavitev sovražnosti in pogajanja na osnovi ženevske pogodbe. Vlada je med današnjim zasedanjem razpravljala o številnih zakonskih predlogih in sprejela več sklepov. Med drugim je imenovala za novega veleposlanika v ZDA do-sedanjega visokega funkcionarja zunanjega ministrstva Ortono po polemični ostavki prejšnjega veleposlanika Fenoalteja. Med zanimivimi zakonskimi pred-logi nas neposredno prizadeva predlog, ki ustanavlja nova didaktična ravnateljstva in nova mesta šolskih skrbnikov, pri čemer upamo, da bo rešeno tudi to pereče vprašanje slo-venskih šol na Tržaškem in na Goriškem. Sprejet je bil tudi zakonski predlog o uvedbi obveznega zavarovanja za avtomobile. Denar CIA ali odkod sredstva za nekatere sindikate in časopise Thomas Braden, izdajatelj kalifornijskega časopisa «Oceanside Blade Tribune«, je pred dnevi znova razburkal vodo razprav o ameriški obveščevalni agenciji CIA. To je danes toliko bolj aktualno, ker se Bradenove izjave časovno neposredno navezujejo na nekatere druge ugotovitve in dogodke, za katere je mogoče docela gotovo trditi ali pa vsaj domnevati, da za njimi tiči CIA. Gre za nedavno ugotovitev, da je CIA minirala progresivno vlado Cheddija Jagana leta 1963 v Gvajani in za državni udar v Grčiji 21. aprila. Braden je pred dnevi v članku v «Los Angeles Timesuv* in dva dni pozneje v drugem članku v «Saturday Evening Postu« zapisal, da je od leta 1950, ko je bil pomočnik direktorja CIA Allena Du-llesa, osnoval program CIA za podporo študentskim sindikalnim in kulturnim organizacijam. Brez tega programa, pravi Braden, bi v velikem delu Evrope, zlasti v Franciji in Italiji prevladal komunizem. Braden je zlasti osvetlil tisti del programa, ki se nanaša na vpliv ameriških sindikatov v Evropa, to je tisto področje delovanja CIA, ki je ob velikem škandalu pred tremi meseci ostal bolj v ozadju. «Leta 1947,» piše Braden, «je generalna konfederacija dela Francije organizirala stavko, ki je skorajda paralizirala gospodastvo države in vzbudila strah, da bi utegnili priti na oblast komunisti. Jay Levestone, eden od nekdanjih voditeljev komunistične partije v ZDA in njegov pomočnik Irving Brown sta tedaj posredovala in sta organizirala nekomunistično centralo Force ouvriere s sredstvi, ki jih je najprej preskrbel David Dubinski, predsednik mednarodnega sindikata delavcev ženske konfekcije, potem pa centralna obveščevalna agencija.« Jay Levestone, ki je bdi tista leta (in še zdaj) šef odseka za mednarodne stike pri zagrizeno protikomunistični sindikalni organizaciji AFL-CIO, je takrat porabil letno skoraj dva milijona dolarjev za podporo nekomunističnim sindikatom v Franciji in Italiji. Predsednik sindikata avtomobilskih delavcev UAW Walter Reut-her, ki je sicer zdaj znan po bolj liberalnih stališčih, zaradi česar je tudi izstopil iz vodstva AFL-CIO, in njegov brat Victor pa sta kanalizirala denar CIA v zahodno-nemške sindikate. Toda z denarjem «delavcev» iz Detroita in od drugod«, kot se je izrazil veliki «boss» ameriškega sindikalizma — predsednik AFL-CIO George Meany na neki večerji v novinarskem klubu v Wa-shingtonu se niso hranili samo sindikati. Claude Julien piše v dob ro dokumentiranem članku v «Le Mondu«, da je «New York Times« 13. decembra 1951 objavil članek, v katerem trdi, da je francoski tisk samo v letu 1951 dobil 2540 milijonov frankov ameriške pomoči, ki «ni prihajala samo od sindikatov in filantropskih organizacij«, kot ugotavlja «Le Monde«. Med drugimi organizacijami, ki so dobivale denar od CIA, sta tudi Svetovna skupščina mladine s sedežem v Dakarju, britanska revija Encounter, zahodnoevropski ((Kongres za kulturno svobodo« in ne nazadnje bostonski filharmonični orkester na turneji po Evropi. Braden navaja tudi ((opravila igre«; med drugim pravi, da se je bilo treba infiltrirati v resnične, že obstoječe organizacije. Razen tega je bilo treba prikrivati ameriško zainteresiranost za neko organizacijo ter čuvati njeno integriteto in ji dovoljevati, da ne podpira vseh aspektov ameriške politike. Je bilo to nemoralno, zmotno, sramotno, se sprašuje Braden in si tudi sam odgovarja: «Le toliko, kolikor je nemoralna, zmotna in sramotna vojna, zakaj hladna vojna Je bila in je vojna, ki se bije z Idejami namesto z orožjem.« Braden postavlja, kdove zakaj, to vprašanje v pretekli čas. Sam pravi, da je ((neznansko naiven«, kdor misli, da se lahko Združene države odrečejo takim metodam. Ravno nedavni škandal s študentsko in drugimi organizacijami je pokazal, da CIA še danes spoštuje pravila, o katerih govori Braden. Ameriška nacionalna študentska zveza in številne druge kulturne, sindikalne in filantrop-ske organizacije še danes dobivajo denar od centralne obveščevalne agencije in to toliko denarja, da brez njega ne bi mogle obstajati. V poročilu, ki ga je dal ameriškemu predstavniku konec marca tričlanski odbor, ki je po njegovem nalogu preiskoval dejavnost CIA, je namreč rečeno, da je treba to pomoč čimprej ukiniti, »vendar ne tako, da bi to uničilo dragocene organizacije, preden hi našle drug vir sredstev«. Johnsonov sklep o ukinitvi te pomoči bo verjetno vsaj deloma pomiril ameriško javnost, ki je ostro reagirala na nedavna odkritja, • ne samo zato, ker je bilo ((zaupanje v ameriške institucije omajano tako kot ga ne bi mogel omajati noben tuj sovražnik« (New «York Times«), marveč tudi zato, ker je tudi v ameriški javnosti vedno več takih ljudi, za katere so koncepti in metode CIA nesprejemljivi. Vendar pa ob tem še vedno ostaja nekaj odprtih vprašanj. Najprej: kdo more zagotoviti, da ni danes še nič koliko organizacij, ki v skladu s pravili CIA skrbno pazijo na svojo integriteto tn ne podpirajo vseh postavk ameriške politike? Veriž- na reakcija odkritij o organizacijah, ki so dobivale denar od ameriške obveščevalne agencije ni omajala samo zaupanja v ameriške institucije, marveč tudi v številne organizacije ((svobodnega sveta« v svetu. Se pomembnejše je drugo vprašanje, ki ga najdemo tudi v ameriškem tisku: Kaj bo z bolj neposrednimi političnimi akcijami CIA? že pravilo, ki ga je zdaj postavil Johnson o ukinitvi pomoči a-kademskim organizacijam, dovoljuje izjeme v «imenu nacionalne varnosti«; o «bolj neposrednih političnih akcijah« pa seveda ni bilo niti govora. In vendar ni treba poseči daleč nazaj v zgodovino po dokaze, da CIA še vedno uveljavlja metode, ki so se porodile v hladni vojni in so izraz aprto-rističnega antikomunizma, da organizacija, katere poglavitna naloga naj bi bila špijonaža, pogosto kroji politiko vlade — vsekakor ne brez vednosti te vlade — politike ZDA — svetovnega žandarja ter v imenu idealov »svobodnega sveta« ruši vlade in predsednike, ki količkaj ne ustrezajo ameriškemu kalupu in namesto njih postavlja svoje ljudi, pa čeprav je treba poseči ponje na skrajno desnico ali celo v vojaške kroge. ((Ameriški človek« je bil Castillo Arrnas v Gvatemali leta 1954, Forbes Bumham v Gvajani leta 1963, Joa-quin Balaguer v Daminikani leta 1966 in — kot se zdi — grški generali leta 1967, zakaj mnogi poznavalci grških političnih razmer so prepričani, da se v Grčiji brez ameriške obveščevalne službe ni moglo nič zgoditi. Po ničemer m mogoče sklepati, da bo ameriška supersila v prihodnje drugače uveljavila svojo moč, razen morda, če bi se posledice take politike odrazile navznoter. Vlade torej odhajajo, predsedniki se menjajo, hladna vojna je že zgodovina, CIA pa je ostala. Najbolj pa vzbuja skrb to, da je CIA politiko, ki je, kot pravi Braden, vzklila pred dvajsetimi leti v Evropi, zdaj spet zanesla v Evropo. Catherine Spaak in Philippe Leroy bosta znova skupaj v filmu »Noč je za — tatvine«. Poleg njiju sta še Gastone Moschin in Antonio Casagrande, mlad igralec, ki se je že uveljavil v nekaterih filmih ...um..........................................n.............................."................«“»»««» PRI ŠTIRIINDVAJSETEM POLETU Iz poročilo IV. preiskovalne komisije Russelovega razsodišča; J ptOtOtipOM HO VGffO fetttld __—_- _i 1 _ r 1 ' _ . *_; U Jima«* i«mau aLI * a «a «* Ul a4»« Amil Hl.O TmO Oborožene sile Združenih držav uporabljajo v Vietnamu dva tipa šrapnelskih bomb: 1. Bombe s cilindrično eksplozijo: teža 800 gramov, šest krilc; 160 gramov ciklotola; debelina ovoja 7 mm; vsebuje 300 kroglic s premerom 6,3 mm; navaden mehanični učinek; radij delovanja do 15 metrov — drobci do 50 metrov; izstrelitev z 19 cevmi, v vsaki po 20 bomb; bombni krater 30-40 cm v premeru, globok 10-20 cm. Prvikrat so jih uporabili 8. februarja 196o v Le Thuyu, pokrajina Quang Binh. Slabe lastnosti, veliko bomb ne eksplodira. 2. Bombe s sferično eksplozijo: teža 400 gramov; naboj približno 50 gramov ciklotola A3; debelina ovoja 7 mm (železo in baker s primesjo cinka); vsebuje 260 kroglic s premerom 5,56 mm; ima krilca; učinkuje na podlagi centrifugalne sile; eksplodira, če se vrtenje .prekine, torej bodisi ob padcu na zemljo ali v zraku, če se vrtenje prekine ker se spremeni os vrtenja; akcijski radij do 15 metrov, aktivira se v dveh fazah: a) letalo odvrže matično bombo, ki je visoka 210 cm in meri v premeru 40 cm; matična bomba vsebuje 300 do 600 krogličnih bomb; b) na poljubni višini, navadno okoli 1000 metrov, se matična bomba odpre in kroglične bombe se razpršijo. Krater kroglične bombe globok 10-15 cm, meri v premeru 20-30 cm. Te bombe so prvikrat uporabili 18. aprila 1966 nad mestom Mac Chau. Šrapnelski bombi obeh tipov, ki so jih doslej uporabili v Severnem Vietnamu, sta po velikosti podobni ročni granati. Njun ovoj je iz krhke zlitine, vsebujeta pa jeklene kroglice s premerom 5,5 do 6 mm (150-300 v vsaki bombi). Ciklotol, eksploziv, ki ga vsebujejo te bombe, je veliko močnejši od trinitrotoluola, s katerim so polnjene navadne granate. Bomba eksplodira, brž ko zadene ob tla (ali kako drugo oviro, npr drevo, streho ipd.). Kroglice se ob eksploziji silovito razpršijo tik nad zemljo (hitrost 500 m/sec). 1. Težave pri diagnozi: mest, kjer kroglice vstopijo v telo, včasih sploh ni mogoče opaziti. 2. Težave pri zdravljenju: treba je pregledati vse organe, ki bi utegnili biti poškodovani; kroglic je veliko in se zaderejo globoko, zato jih je težko odstranjevati. Ker kroglice predro tudi lobanjo ali hrbtenico, so pogosto poškodbe živčnega sistema. Zlasti nevarne so poškodbe oči in ranjenci pogosto oslepe. Pogoste in nevarne poškodbe notranjih organov in kosti. 1. Kroglična bomba lahko povzroči hude poškodbe na človeškem telesu, ne more pa poškodovati trdnih zgradb in predmetov. 2. Poškodbe, ki jih povzroče kroglične bombe, doslej niso bile znane in še niso opisane v mednarodni medicinski literaturi. 3. število žrtev je precej veliko, posledic ran, ki nastanejo ob eksplozijah, pogosto ni mogoče dokončno odpraviti. se je ubil najboljši pilot Roger Bigami je že večkrat tvegal življenje pa se je rešil s pogumnimi skok} s padalom PARIZ, 19. — Eden izmed najbolj sposobnih pilotov francoskega letalstva, 44-letni Roger Bigand, je izgubil življenje pri včerajšnji nesreči v Camargu, kjer se je prototip nekega novega letala — «Mi-rage Ul F 1» — zaletel v tla v močvirnem področju blizu Arlesa. Do nesreče je prišlo, ko je letalo letelo s hitrostjo več kot 2000 km na uro in to v višini komaj sto metrov. Pilot torej ni niti utegnil spraviti v delovanje katapultnega sedeža. Roger Bigand je zapustil vojaško letalstvo 1. 1959 ter je postal pilot kolavdator letal pri tovarni Das-sault. Z letalom »Mirage IV* je 1. 1960 potolkel hitrostni rekord v zaprtem krogu na 100 in na 1000 km in bil je prvi, ki je oktobra 1962 letel z eksperimentalnim letalom za navpični start »Balzac*. Večkrat je tvegal življenje, pa se je vedno rešil tudi z drznimi odskoki s padalom. »Mirage III F» je bil prototip nove vrste francoskih letal, ki si jih je zamislila tovarna Dassault. Gre za lahko enosedežno letalo, ki more doseči zelo veliko hitrost (Mach 2,2) ter ima avtonomijo 3300 ■001111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 HtHiiiiiittniHiiiiiiHiiHiMtiiii Švicarji hočejo francoske krave BERN, 19. — Nov vrhunec je dosegla »kmečka vojna* v Švici. V sicer tako miroljubnem kantonu Waadt so se zvrstili prizori, ki bi se jih razveselil režiser napetega filma o Divjem zahodu. S pištolami v rokah so cariniki in policisti aretirali nekaj kmetov, ki so kljub prepovedi pripeljali čez mejo deset francoskih krav. Švicarski živinorejci so se krepko upirali, preden so jih mogli varuhi reda odpeljati, čeprav so cariniki oddajali svarilne strele in so krogle žvižgale gonjačem okoli ušes, so kmetje odgnali svojih deset krav čez deroči potok in skozi goščavo. Kravjega transporta očitno ni moglo preprečiti niti orožje niti carina. Naslednjo noč so se predstavniki policijskih in carinskih o-blasti preoblekli v kmete, se splazili v gospodarska poslopja upornikov in odpeljali krave v klavnico. Kljub temu porazu se živinorejci niso dali ugnati. Že naslednjo noč je počilo v Lausannu. Spet enkrat — takih bojev je bilo zadnje čase več — so si švicarski kmetje privoščili napad z razstrelivom. Za zdaj je težko reči, ali bodo švicarski živinorejci s svojim uporom dosegli cilj: zahtevajo, naj pristojne oblasti razveljavijo odlok. ki prepoveduje uvoz francoske govedi. Švicarski kmetje vztrajajo pri trditvi, da dajejo francoske krave boljše mleko in boljše meso kot domače govedo. Lansko jesen je bilo pred sodiščem dvajset kmetov iz kantonov Waadt, Freiburg in Ženeva. Obtoženi so bili kalitve javnega reda, oviranja dejavnosti obratov, ki služijo skupni blaginji, in nasilja proti predstavnikom oblasti. V zvezi s kaznijo, ki ni bila stroga, je takrat, zapisal neki švicarski list, da se take reči po vsej verjetnosti ne bodo več ponovile. List se je — sodeč po opisanih dogodkih — zmotil v svojih napovedih. km. Njegovi glavni značilnosti sta v tem, da lahko starta na zelo kratkih prostorih in da leti zelo nizko z največjo hitrostjo. «Mirage III F* je včeraj opravljal svoj 24. polet; Roger Bigand ga je že večkrat vodil. Na Reki sestanek novinarjev raznih narodnosti Jugoslavije REKA, 19. — Komisija Italijanske unije za Reko in Istro za tisk in radio je pobudnik sestanka novinarjev nacionalnosti, ki bo od 26. ,do 28. maja na Reki. Na sestanek so povabljeni zastopniki 30 uredništev radia, listov in časopisov Italijanov, Madžarov, Čehov, Romunov, Bolgarov, Rusinov, Turkov, Šiptarjev, ki žive v Jugoslaviji. Namen sestanka je izmenjava mišljenj o delu na uresničenju enega od najvažnejših nalog — napredka, do. brososednih odnosov, prijateljstva in sodelovanja med narodi, ki žive v Jugoslaviji, In njihovimi matičnimi narodi. Sestanek bo v bodoče vsako leto v enem izmed mest Istre. Organizatorji prvega sestanka novinarjev zastopnikov narodnosti sodijo, da bi se sodelovanje med zastopniki, narodnosti lahko razširilo tudi na I druga področja, na književnost,, amatersko dejavnost, šole in podobno. slovanski znanstveniki zadnja leta v zdravljenju te bolezni. Potem je kongres nadaljeval delo v treh komisijah. Organizacijskemu odboru je prijavilo koreferate in znanstvena sporočila o najnovejših dosežkih v boju proti raku nad 280 znanstvenikov, med njimi 50 iz tujih dežel. Napovedana nova redna avtobusna proga Trst-Split Po vesteh iz Dalmacije naj bi se tamkajšnji turistični krogi pripravljali na odprtje nove redne avtobusne zveze med Splitom in našim mestom. Proga naj bi bila brzega značaja, avtobusi pa naj bi se ustavljali le na vmesnih postajah v Šibeniku, Zadru, Senju in na Reki. V Trstu nam niso znali povedati, katero jugoslovansko prevozno podjetje organizira to novo redno zvezo z Dalmacijo, vendar so v turističnih krogih mnenja, da gre verjetno za reško podjetje Autotrans. Vožnja iz Šibenika v Trst in nazaj naj bi stala okoli 12.500 starih dinarjev. Kongres jugoslovanskih specialistov za raka VRNJAČKA BANJA, 19. - Včeraj se je začel v Vrnjački banji 2. kongres kancerologov Jugoslavije, ki se ga udeležujejo tudi znanstveniki iz Bolgarije, Velike Britanije, ZDA, Madžarske, Francije, SZ, Poljske, Švedske, ČSSR in Avstrije, Prvi referat o »neoplazmi*, ki ga je imel prof. dr. Sava Savič, kaže na uspehe, ki so jil dosegli jugo- PRIMORSKA IN GORIŠKA V Kopru je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. V Sežani je dovolj prostora v hotelih Triglav in Tabor prav tako pa tudi pri zasebnikih. V Senožečah imajo zasebniki 30 prostih postelj. V Lipici je vse zasedeno. Dovolj prostora je pri zasebnikih v Kozini in v Komnu. V Divači je prostor v restavraciji Risnik. V Ilirski Bistrici je ciovoij prostora v hotelu Zmaga in pri zasebnikih. Prostor Je tudi v Podgradu pri Ilirski Bistrici. V Novi Gorici je prostor v obeh hotelih, prav tako pa tudi v gostišču Kekec in v gostišču Pri oddihu. Dovolj prostora je v Bovcu, Kobaridu, Ajdovščini, na Lokvah In Mostu na Soči. Prireditve: V Dobrovem v Goriških Brdih bodo priredili 28 maja (.praznik češenj«. Istega dne dopoldne bodo imeli pri spomeniku NOB v Gonjačah spominsko sloves-nost kasneje pa bodo nastopiti v Kojskem mladinski pevski zbori. V Novi Gorici bodo imeli 27. maja slavnostno akademijo ob 20-letnlci goriške gimnazije. Do 23. maja bo v Novi Gorici odprta razstava tržaškega slikarja Romana Ukmarja. V Kobaridu bodo Imeli 28 maja ples v hotelu Zvezda. GORENJSKA V Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Dovolj prostora je tudi na Bledu. Hotel Lovec je zaprt. V Kranjski gori je prostor v vseh hotelih In pri zasebnikih. Prostor je tudi v Podkorenu in Gozd Martuljku. Na Vršiču je prostor v Ličarjevem domu, Erjavčevi koči in Koči na Gozdu Mihov dom je odprt samo Ob sobotah in nedeljah. Koča v Krnici je zaprta, vendar pa Jo odpro, če gostje prej sporočijo svoj prihod Planinskemu društvu v Kranjski gori. Na Jesenicah Je prostor v obeh hotelih. Prostor ie tudi v Domu pod Golico, v smučarskem domu na črnem vrhu ni na Planini pod Gotico. Zasebniki v Hrušici, INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE Potokih, Mostah in Lipcah Imajo še nekaj prostora. Planinsko društvo Radovljica sporoča, da sta od 1. maja dalje redno oskrbovani*, planinski postojanki Valvazorjev dom pod Stolom in planinski dom na Goškl ravni na Jelovici. Roblekov dom na Begunjščlci bo redno oskrbovan od 25. maja dalje, Pogačnikov dom pa bodo odprli v drugi polovici junija. Roblekov dom je za sedaj oskrbovan samo ob sobotah in nedeljah. V Kranju Je prostor v obeh hotelih in pri zasebnl-koh. Prostor Je v hotelu na Brniku in v hotelih na Smarjetni gori. Na Jezerskem bo v soboto in nedeljo zasedena Češka koča. Dovolj prostora je v domu in pri zasebnikih. Prostor Je v Preddvoru v domu na Krvavcu in pri zasebnikih v Naklem. V Tržiču, Podljubelju in na Ljubelju je dovolj prostora. V Škofji Loki in Ratečah je še prostor. Prostor je v Loški koči na Starem vrhu, v gostilni Blegoš na Javorjih in v planinskem domu na Lubniku. V Selški in Poljanski dolini je povsod dovolj prostora. Prostor je tudi v Litostrojskem domu na Soriški planini. Prireditve: Na Bledu bosta nasto-pila 23. maja folklorna skupina Gorje in pevski zbor iz Krope s slovenskimi narodnimi plesi in pesmimi. V hotelu Pošta na Jesenicah bodo imeti plesno zabavo v soboto in nedeljo zvečer; v nedeljo zvečer bo tudi mladinski ples Pri Jelenu. Turistično društvo Planina nad Jesenicami prireja v maju tradicionalni «Mesec narcis« s številnimi prireditvami. Med drugim bo danes ob 16. uri povorka kmečkih vozov s Hrušice na Planino, kjer bodo zvečer izbrati miss narcis. V nedeljo 21. maja bodo imeli pri češki koči na Jezerskem Majnikov veleslalom. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani ima nekaj prostora hotel Bellevue, hotel Lev bo zaseden 25. in 26. maja, hotel Turist bo Imel 20. maja še nekaj prostora, v drugih dneh pa bo zaseden. Hotel Union bo zaseden 25. In 26. maja, od 22. maja dalje pa bo imel zasedene vse enoposteljne sobe. Hotel Ilirija bo zaseden 23., 247 in 25. maja. Zvezni center za gradbene Inštruktorje je zaseden. V zasebnih turističnih sobah je dovolj prostora. Dovolj prostora je v Kamniku, Kamniški Bistrici in na Veliki planini. V Domžalah je prostor v restavraciji Pošta in pri zasebnikih. Prostor je v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in v planinskih postojankah v Zasavju. V Litiji in okolici je dovolj prostora. Prostor Je na Vrhniki, v Logatcu, v žireh in na Rakitni. V Cerknloi in okolici je dovolj prostih postelj. Gostišče v Rakovem Škocjanu je zasedeno. Prostor je v Iškem Vintgarju, na Kureščku, Polževem ln Travni gori. Dom na Krimu Je redno oskrbovan. Pri zasebnikih v Ribnici in Grosupljen je dovolj prostora. Dovolj prostora Je tudi v Kočevju, Osilnici, Fari, Dolu ob Kolpi In Kostelu ob Kolpi. Prireditve: V Ljubljani bodo imeli danes proslavo dneva mladosti v dvorani Tivoli. Pred Figovcem bo nastopila v Ljubljani 21. maja ob 10.30 url godba italijanskega mesta Tricesimo s furlanskimi plesnimi napevi. V Ljubljani bodo priredili 24. maja «Kres na Ljubljanici«. DOLENJSKA V Novem mestu Je prostor v obeh hotelh. Dovolj prostora je na Otočcu, Krškem, Črnomlju in Metliki. V šmarjeških, Dolenjskih ln čate-ških Toplicah je dovolj prostora. Dovolj prostora je v planinskih domovih na Lisci, Bohorju, Frati in Mimi gori. Planinski dom Vinka Pa-deršiča na Gorjancih bo v nedeljo zaseden. Prireditve: Na Pungartu v Metliki bodo imeli 21. maja ob 14. uri folklorno prireditev «Igraj kolce«. Po prireditvi bo ljudsko rajanje na Veselici In v drugih metliških gostiščih, če bo slabo vreme bo prireditev v Domu partizana. Planinsko in turistično društvo Novo mesto bosta v nedeljo, 21. maja odprla pri domu Vinka Paderšiča na Gorjancih Trdinovo pot. ŠTAJERSKA V Celju je dovolj prostora v obeh hotelih. Prostor je tudi v Rogaški Slatini, na Dobrni in v Laškem Dovolj prostora je v Velenju, Lo garski dolini, Gornjem gradu, šo štanju in Rimskih Toplicah. Kopa llšče v Rimskih Toplicah je odprto Temperatura vode je 28 stop. C. Odprto Je tudi termalno kopališče v Podčetrtku, kjer ima voda temperaturo 35 stop. C. V Mariboru je prostor v vseh hotelih. Prostor Je tudi v letoviškem naselju ob Mariborskem jezeru. Na Mariborskem Pohorju je zaseden Pajkov dom. Poštarski dam bo zaseden do 20. maja. V drugih domovih Je še prostor. Prostor je tudi v Lovrencu na Pohorju, Slovenski Bistrici, gradu Štatenberg, Lenartu, v Slovenskih goricah In v Ptuju. Prireditve: V Celju imajo vsako soboto glasbo v Samopostrežni restavraciji. Na Starem gradu nad Celjem imajo ob nedeljah narodno in zabavno glasbo. V Rogaški Slatini in na Dobrni imajo vsako soboto in nedeljo ples. V Velenju imajo ples in barski program vsak dan, razen ob ponedeljkih. Nove «Kompasove» obmejne poslovalnice LJUBLJANA, 19. — Turistična agencija «Kompas» je odprla danes v St. liju na jugoslovansko-avstrij-ski meji novo poslovalnico, v kateri bodo turisti lahko zavarovali svoja vozila, kupiti bone za bencin, menjali denar. V sklopu poslovalnice, ki bo nudila turistom vse standardne usluge, je tudi trgovina, v kateri turisti lahko kupijo folklorne predmete, razne publikacije, cigarete, pijače in podobno. Poslovalnica bo odprta podnevi in ponoči. Podobne poslovalnice bo «Kompas» med sezono odprl tudi na mednarodnih prehodih pri Fernetičih, v Kozini, Lazaretu, na Pod-komskem sedlu ln na bolgarsko jugoslovanskl meji. knjige ^ qlprlali&be <6 V glnhbu ^ bliUiJibivi* LEON THOORENS Burno življenje Marca Pola Letos v jeseni, v času mednarodnega turističnega leta, bodo na Korčuli zanimive prireditve. Vrstile so bodo razstave, predavanja in druge prireditve, posvečene sedemstoletnici potovanja Marca Pola v Azijo in velike pomorske bitke, v kateri je bil Marco Polo ujet, nakar je v zaporih v Genovi diktiral svoje spomine in svoj potopis. Zakaj prireditve v Korčuli? Medtem ko je danes v svetu utemeljeno prepričaje, da je Marco Polo doma iz Benetk, pa je vendarle znanstveno ugotovljeno, da se je ta slavni raziskovalec rodil na Korčuli, kjer še danes žive njegovi daljni sorodniki, in da se je šele kasneje preselil z družino v Benetke, odkoder je z očetom in stricem odpotoval v Azijo. Šele sredi 19. stoletja so se vedno bolj začele uveljavljati teorije o beneškem poreklu Marca Pola, medtem ko so prej mnogi viri navajali njegovo dalmatinsko poreklo. Nemirni svetovni popotnik torej ni bil nikoli Benečan temveč uporni Dalmatinec, ki si je za tedanji svet pridobil zaslug, da je kot prvi Evropejec odkril Azijo. Leta 1271 je Marco Polo z očetom in stricem odšel na pot v Azijo in preživel dolgo vrsto let na Kitajskem v diplomatski službi velikega Kublaj Kana. Šele po štiriindvajsetih letih se je vrnil v Evropo in naselil v Benetkah, ni pa tam o-stal dolgo, ker je bil zapleten v upor proti oblasti. S skupino zarotnikov je pobegnil iz Benetk in ostal vrsto let v tujini. Kmalu po povratku v Benetke je umrl. Še prej pa je bil nekaj let tudi v genovskem zaporu, kjer je tudi nastal njegov azijski potopis. V času, ko se v Dalmaciji pripravljajo na proslave sedemstolet-nice potovanja Marca Pola v A-zijo, smo v slovenščini dobili biografski roman o tem slavnem potopiscu. Roman, ki ga je napisal Leon Thoorens, je izšel pod naslovom Burno življenje Marca Pola v zbirki Biografije Državne založbe Slovenije. Francoskega pisatelja biografskih romanov Leona Thoorensa slovenski bralci že poznajo, saj je lani v slovenščini izšel njegov biografski roman o Balzacu, ki je lepo napisan in se prijetno bere. Tudi o romanu o Marcu Polu bodo bralci dobili prav tako ugodno mnenje. Thoo-rensovo delo ni znanstveno delo, ni torej biografija, temveč je, kot pravi pisatelj sam, roman zgodovinski podlagi. Pisatelj je v romansirani obliki, v okviru napeto pripovedovanih doživetij, prikazal življenjsko pot slavnega raziskovalca. Seveda pa je ta tekst še pomembnejši zaradi tega, ker prikazuje razmere v Aziji v času, ko jih je svetu odkrival Marco Polo, in ker je pisatelj pripoved o zanimivih in napetih dogodivščinah prepletel s svojimi dognanji o človeku, življenju, o navadah in spoznanjih takratnega časa in o medsebojnih stikih takratnih najmočnejših sil sveta. Ni dvoma, da bodo zaradi zanimivosti in neprisiljene poučnosti roman o Marcu Polu slovenski bralci radi prebirali. Janko Lavrič Moj pes Založba Lipa v Kopru je izdela knjigo znanega slovenskega kinologa Janka Lavriča o vzreji, vzgoji in šolanju psov, ki je Bluza z navpičnimi črtami v zeleni, rumeni, roza in češnjevordeči barvi z moškim ovratnikom. Model LADY ŠPORT z zelenimi hlačami iz gabardlna SABA. (Foto Ente Moda, Turin) pravkar izšla pod preprostim naslovom Moj pes. Slovenska kinološka literatura je skromna 1,1 nova knjiga, ki je namenjena » prvi vrsti vodnikom in rejcem lovskih psov vseh pasem pa ‘u‘ di rejcem nelovskih psov in vsem ljubiteljem teh živali, bo zapolnila veliko vrzel. Kot nam v uvo-, du pove avtor, je preteklo vec kot trideset let, kar so izšli PrVl' v slovenskem jeziku napisani napotki za vzrejo in vzgojo psom Bili sta to dve knjižici o navodilih za vzgojo ptičarjev in brakov jazbečarjev. Nobene od ten dveh knjižic pa ni mogoče vec nabaviti, razen tega pa so od takrat nastale nekatere spremembe pri odreji in vadbi ps°v-Tudi povojna literatura je skromna in razen nekaj člankov v lovskem glasilu in knjižice o lovskih španjelih nismo imeli dela. ki bi to snov sistematično obravnavalo. Tako bo šele nova knji- ga Janka Lavriča odpomogla veliki potrebi po delu, ki naj 01 v kar najbolj popolni obliki po_ sredovalo lovcem in lastnikom psov vse potrebne napotke in na' vodila za vzrejo njihovih četve-ronožnih prijateljev. V skoraj 300 strani obsegajoči knjigi je pisec razdelil snov na šest razdelkov. Za uvodom s-e' di prvi razdelek, ki nosi naslov Psoslovje. Poleg splošnih pojmo” tolmači avtor pasme psov, P°' IIS ijgM-ms eznat^ Prav je, če se že otroci sezi ^ bodo morda ž« • z gobami, ko ooao morua *■* - u, lil v kalfpm »atHu nnlpteli V* v kakem gozdu naleteli 1 Založba Mladinska knjiga jf 0 Knjižnici Čebelica izdala k°rl*,rj, knjižico Viktorja Petkovška (*'u lrll. ral Vladimir Pirnat) Užitne I* * pene gobe. Vse slike gob so v ba*’ semske skupine, kinološke 'zr^! govori pa tudi o nabavi psa■ v gi razdelek nosi naslov: vtf Snov je razdeljena na vrsto . v glavij, v katerih avtor raf^f vse, kar je treba vedeti o P0., vi. izbiri vlemeniakov. o rov i vi, izbiri plemenjakov, o liju ob in po skotivi, o odsta”. liju uu m pu SKUiivi, u .07- mladičev in podobnem. Tretji,’ g delek je posvečen vzgoji, (|J po šolanju psov. Bralec vo našel prav vse, kar je treba vi- deti o vzgoji psov, saj Ppišimo tolmači tudi posamezne je, ki so potrebne, da psa ” j(1 jimo v dobrega, dostojnega zvestega tovariša. V petem knjige je v več poglavjih °V -0. na specializacija, nadaljevanj fJ. Icmja, (vodno delo, ostrost parice. delo po krvnem s' fina koncu pa je govor še ščiti psov pred obolenji- Nedvomno je, da je aV{^b'i’ tej knjigi v jasni in P°1 p obliki napisal obširno je treba vedeti o vzgoji i” psov, pri čemer pa ne ra, temveč daje v knjigi v-. zi praktične napotke in sn,eJr^r Prav v tem pa je bi tvena a # cenost te knjige. Tekst do ji-jejo tudi številne ilustra#f neza Plestenjaka. P°Qres je neki general laoške vojske Preplaval reko Mekong in pobeg-„ v ~ Tajsko. Ko je prispel na 2: u®° obalo, je opazil, da ni sam. Drug za drugim so iz reke prilezli sodelavci, ki jih je bilo ne- Prl je to general Fumi Nosovan, orambni minister, star policaj, esničar in ambiciozen človek, to-a slab organizator, kot je tudi am priznal. Pobegnil je iz Laosa riti ker mu m uspelo napraviti davnega udara. Namesto da bi Postal «trda roka* v svoji deželi, e moral iskati azil v Tajski. Bilo " to komaj dve leti in pol po pod-P'su ženevske deklaracije o nežnosti Laosa. General Fumi Nosovan je menil, °a. bi «črtanje» nevtralistične frak-p‘Je, ki jo je vodil princ Suvana uma, ne škodovalo nevtralnosti oosa, ki je zemljepisno razdeljen a dva dela. Tako je Fumi Nosa-menil in trdil. Sedaj pa se je n, da državnega udara ni pri- 1 a*« < sam’ pad pa da ie 10 df^ v dogovoru z ameriškimi silami Ppi.iat 1ngOVoru s sv°i’rni tajskimi , uma Nosavan je začel svojo Kar,ero kot francoski policijski a- Pnt m po osvoboditvi dežeie pri-gjj _ do podpredsedniškega mesta. Le*el do je „Pa ie s,ab politik. Kot general vse Podstavljal strah in trepet za ». .. Pndiejene. dejansko pa (e bil 11 slab vojak Med pristaši Su J3 Fume je bilo velik*) boksih. ie^°jS1 Je s Pobegom rešil glavo, tavn GSe* S sebo-i tud* ' ebko ur- ga je hnga denarJa- fum ie prei sPravil v Tajsko. let-3 Nosavan je danes star 47 Ib mpcnpnu 7117I v nr itif- Pravzaprav v „ Že 27 mesecev živi v pr.jet-ini *.*zSnan®tvu», kjer goji zase Pj, tudi za druge velike ambici je. avU da je že prišel čas, da se Da-e v Laos, toda ne kot vojak, ^ Pa kot politik. Po njegovem tj, Se razmere toliko spremenile, da Ea ljudje obiskujejo in vabijo, se vrne v domovino. sko” V baosu s0 se razmere dejan- st spremenile. Čeprav politične Suv 6 še vedno smatrajo orinca B ana Fumo za najprimernejšega tkb~ednika vlade, tuji opazovalci >1°. da je po januarskih volit- fa- Postala desnica bolj krepka na imaUtl nevtralistov, premier pa da -- *e malo »svobodnega prosto- ta». sdtei voj Nev )ile riški dno'1!.’?. Sorskim plemenom se ve- J^tem pa se okrepila tudi lana ki je bolj centralizira- jo , t;evtralistične aniona vk,jui'cne k. r,ska pomoč kraljevi vojski, u- JJevtralistične sile Kong Lija vojsko. Toda bolj veča. ^a drugi strani je vedno bolje nie nZ’rano tudi levičarsko giba-boli Gao, ki se tudi vedno p oskrbuje z orožjem, tdlad- Poroad'd *z Vietnama čuti tre^a generacija desničarjev po Sjy. P° novi osebnosti, ki bi bila desnic*11? drza*:' na vajetih hkrati ja "ri c° ,in tudi Suvana Fumo. Vod-^ osnice princ Bunn Um ni bil daj 1 šposoben to uresničiti. Se-; ki nosi isto Ofcin V* ki se razteza na skrajni! MkL,gu TaJske. Čim bolj daleč Ijan.i, koaga _ je bil pogoj vien-guiv; e vlade, ko rW‘" viade, ko je dovoljevala I* bar,«.8 ,?e tu naseli. Hkrati pa DovM^koška vlada beguncu pre-kliko ja’ ,da bi se ukvarjal s po- go ..lako Fumi Nosavan igra ■9: Vov.eUkega političnega begun-^Vr. « se v belem »mercedesu*. Pajnovejšega tipa, placu {Jflo T;J j.n° vilo in nagrajuje sku-i aviJH?*’ so pobegnili z njim. 'sijev’ v dobiva pomoč od prije- mu pa postavijo vpra- šanje, kako je z dvema milijono ma dolarjev, ki jih je spravil »na varno* pred svojim pobegom, sploh ne odgovori. Veliko publiciteto Nosavanovi želji, da se vrne in tudi njegovi izjavi, da ni bil vmešan v državni udar, so detli bangkoški Usti tik pred prihodom Suvana Fume na desetdnevne počitnice v Tajsko. Suvana Fuma se je vrnil v Vien-tiane 5. maja, tisk pa je neknad-no objavil vest, da je bil med tem stopil v stik tudi s tajskim premierom, s katerim sta se pogovorila o «medsebojnih odnosih*. Prav tako se v javnosti ne ve, ali_ je Suvana Fuma med svojimi počitnicami prišel v stik tudi s Fumo Nosavanom. če se o tem v javnosti točno nič ne ve, se za gotovo ve, da se je mogel z njim srečati. R. J. Nedaleč od mesteca Peč v Kosmelu je starodavni sedež srbske pravoslavne Cerkve Pečka patrijaršija, ki je v turški dobi imela veliko politično in kulturno vlogo Danes je to pomemben kulturni spomenik IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Francesthini v Občinski Zadnjič smo omenjali Livija Franceschinija lanske jeseni v zvezi z njegovo kratko razstavo slik športne vsebine, s katero se je udeležil velike razstave v Rimu. Na sedanji razstavi v Občinski galeriji pa se nam slikar predstavlja spet tak, kot smo ga bili vajeni videti v prikazovanju Krasa, bližnje okolice in morja. Sta tu sicer le dve podobi morja, a tista skupina jadrnic, ki plujejo v mraku hladnega večera na nočni lov, je gotovo eno najboljših olj te razstave. Ko je Franceschini pred leti nehal nanašati goste barve z lopatico in vrešel k slikanju s *ko-ro akvarelno razredčenimi prosojno tankimi barvnimi plastmi, je bilo morda komu žal, da je s tem zaključil obdobje velikih platen, ki so ponazarjala slikovite kotičke starega mesta. Bil pa je ta prehod za slikarja slikovite kotičke starega mesta. Bil pa je ta prehod za slikarja notranja nujnost, vrnitev k načinu slikanja, ki naj bolje spominja na njegovo začetno ustvarjanje v akvarelu. V teh se je pač moglo pristneje zrcaliti bistvo slikarjeve osebnosti in vsklajati s tem primernim dojemanjem lepote domače zemlje v zameglenih jesenskih razgledih otožno pesniških nastrojenj. Odličen primer tega sta olji «Repentabor> in pa «Kon-toveh. Tudi obe tihožitji zvenita v zasnovi in barvi soglasno s podanimi kraji. Tako tista z osatom in rdečino jagod, s prirodo kraške planote, podoba »Ribe v kontovelski krčmi» pa z obrežnim okoljem. Je pa Franceschini eden izmed redkih krajinarjev, ki v večji meri podajajo tudi njihove prebivalce, kar posebno značilno izstopa v podobah *Mož iz Samotorce», «Vaški svetnik», (od Nadaljnja posledica je ta, da se v nekaterih vodnih tokovih, posebno v jezerih in drugih stoječih vodah, del rastlinstva razbohoti in prekrije površino vode, tako da ne more zrak v vodo. Zato imamo na vrhu jezera odnosno mlake vodo. ki je bogata kisika, v globinah jezera pa ima mo zastrupljeno in že zasmrajeno vodo ,ker se ta voda ne prečiščuje, ker ne morejo vanjo večje količine kisika. Samo ob sebi je r?zuml"vo. da ie v'ak razvoi živih bitij v takih vodah nemogoč. Končno moremo iz vsega tega sklepati naslednje: kar vodne favne ne umorijo že v začetku omenjeni strupeni deli detergentov. pomori ki n»to posodice drugega dela detergentov, to se nra vi polifosfati. ki služilo kot gnojilo in povzročijo naglo rast določenega dela rastlinstva, ki jezero ali mlako zadušijo Ker je v Italiji vedno več industrijskih podjetij, da ne govorimo o kanalizaciji naselij in mest, ki odlagajo svoje izplakovalne vode v rečne tokove in jezera, se postavlja vprašanje, do kdaj bo to možno in dopustno, če hočemo ohraniti vsaj nekaj rek, za katere bomo smeli reči, da so žive, da so zdrave. Izginotje dveh kipcev v Pompejih NEAPELJ, 19. — Iz vrtov »Doma Marka Lukrecija* sta izgimla dva kipca, ki so ju odkopali v Pompejih. Gre za dve »dekorativni deli, ne preveč slavnega avtorja*, kot je izjavil višji skrbnik in direktor družbe za izkopavanja prof. de Franciscis. Gre za dva kipca iz marmora, ki sta visoka okoli 70 cm. čeprav smo rekli, da ne izhajata od kdo ve kako slavnega kiparja, je njuna- vrednost velika, saj gre vendar za dva kipa iz .pompejskih ruševin. Seveda se je vrgla na delo policija, ki je povabila k sodelovanju tudi turistično in obmejno policijo. Ni namreč izključeno, da si je dva kipa prilastil kak tuji turist *- | ah» i iVaa začenjajo ceniti, kar !-UV zk<>ristit‘. le »i čiy?d 23.7. ,io 22.8.) Priskrbi- Uveka, ki se na vašo stroko bolje spozna kot vi. Dosegli boste uspeh tudi pri osebi, ki vas ni cenila. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Žago tovljen uspeh, vendar pa Je potreb no večje zanimanje z vaše strani. Ohranite mimo kri. TEHTNIC/ (od 23.9. do 23.10.) Nove razmere bodo povsem spremenile vaše stanje. Sprejem, vabilo ali kaj podobnega. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Držite se dosedanjega pravila in ne stopajte na neizhojene steze. Družinski prijatelji niso najboljši. STREIEC (od 22.11. do 20.12.) Potrudite se in tudi podvizajte, da vam priložnost ne uide. Majhen prepir v družini, vendar brez posledic. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes ste lahko tudi nekoliko drzni, sreča je na vaši strani. Rešujte najprej domače zadeve, potem pa tuje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preden se nečesa lotite, dobro premislite, vesteh, ki jih objavlja agencija »Novosti*, se med petrolejska področja Sovjetske zveze vedno bolj vključuje tudi Bela Rusija. Poleg Bakuja, ki je eno najpomembnejših središč sovjetske petrolejske industrije, sp je leta 1959 uveljavila na tem področju tudi Sibirija, dve leti pozneje polotok Manghy Mangiš-lak, leta 1964 p:, tudi Polesje v zahodni Beli Rusiji. Odkritje petroleja na področju Polesja se je pravzaprav razvijalo počasi. Prvič so začeli iskati petrolejska ležišča takoj leta 1945, ko so ugotovili, da je geološka sestava področja primerna za zbiranje petroleja Toda do leta 1950 n:so bili doseženi nikakršni uspehi. le do so vedno pogosteje naleteli na sledove petroleja in podzemeljskega plim. šele leta 1953 so na področju Elska napravili vrtin , 1 bi jo mogli oceniti kot obetajočo. Ta vrtina je dajala nafto in tudi plin Leta 1963, torej polnih deset let pozneje so naleteli na petrolej na področju Rečice. Geologi pa tu di s lem niso bili zadovoljni, ker so računali, da morajo biti ležišča bogatejša ii leta 1964 so na tem področju napravili 2000 me- trov globoko vrtino, ki je dajala 17 ton petroleja na uro. Naknadno so ugotovili, da gre za ležišče, ki je 115 km dolgo in 7 do 8 km široko. Strokovnjaki so končno rekb, da gre za ležišče, ki se da industrijsko eksplorirati. Hkrati pa so odkrili še novo petrolejsko ležišče in vrtine so se začele množiti. Pri Ostaškovici, kakih 20 km od Rečice, so pri 2700 metrih globine naleteU na veliko ležišče petroleja, ki je dajalo do tisoč ton petroleja na dan. In tako so se začeli stolpi množiti in vsaka vrtina je dajala vedno več petroleja. Geologi so s svojimi raziskavami še nadalje-vaU in ugotoviU pri Šatilkovu nova ležišča. V decembru lani so odkriU pri Tiškovd nadaljnje ležišče. Leta 1966 so vse vrtine na tem področju dale že 200.000 ton nafte. Vse to vrtanje pa je šele v začetku, tako da računajo, da bo do leta 1970 Bela Rusija dajala nekaj milijonov ton petroleja na leto, deset let pozneje pa bo dosegla najmanj polovico koUčine, ki jo dajejo sedaj petrolejski vrelci v Bakuju. V 20. stoletju so človeka dali v verige NEW YORK, 19. - Vrhovno sodišče v New Yorku se je začelo ukvarjati z zadevo, ki je vsekakor presenetljiva, saj živimo v 20. stoletju. V enem izmed prevzgojnih centrov, v katerih zdravijo ljudi, ki uživajo mamila, in ki so biU ustanovljeni na osnovi nekega novejšega zakona, so uklenili v verige 21-letnega pacienta Richarda Spa-daforo. Richard Spadaforo, ki odločno zanika, da bi bil kdaj koU užival mamila, so uklenili za 36 ur, ker da je skušal pobegniti iz zavoda. Moža so uklenili tako, da so mu dali na gležnje dva obroča, ki so ju med seboj povezali z verigo. Pacientov odvetnik, ki je hkrati član ameriške zveze za državljanske pravice, je ostro protestiral proti direktorju prevzgojnega centra Samuelu Smithu. Ta pa se je izgovarjal, da je Spadaforo skušal že dvakrat pobegniti in da so ga enkrat zalotili z velikim nožem v roki. Kot bi to ne bilo dovolj, da so v 20. stoletju spravili v verige pacienta, je eden izmed inšpektorjev tega zavoda izjavil, da se to »od časa do časa* dogaja. Odvetnik Richarda Spadafore je javno protestiral tudi proti novemu zakonu, ki pooblašča državo, da internira za dobo treh let človeka, ki se predaja mamilom, ne da bi pri «kaznjencu» prej u-gotovili, ali gre zares za toksiko-mana ali za priložnostnega uživalca mamil. Na Formozi je cenzura zelo stroga TAJVAN, 19. — Na Formozi je cenzura strahotna. Tako izhaja iz poročila, ki je bilo objavljeno pred nekaj dnevi in iz katerega zvemo, da so formoške oblasti od 550 domačih in uvoženih filmov popolnoma prepovedale kar vsak tretji film, mnoge pa krepko oklestili. Izgovor se najde v tem, da hočejo oblasti družbo moralizirati in da naj film služi kot vzgojno sredstvo. Hkrati pa tudi pravijo, da prepovejo le redek tuji film »iz političnih razlogov*. Radio Trst A 7.15, 8.1C, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 šopek slovenskih pesmi - 11.50 Orkestri - 12.10 Tržaške ulice in trgi - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Sejem plošč 14.45 D’Anzij.-vi motivi - 15.00 Glasbena oddaja za mladino -15.50 Avtoradio - 16.10 Pregled italijanske dramatike - 17.20 Dialog 17.30 Razkuštrane pesmi - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Retrospektiva jazza 19.00 Lalla Ca-stellano in James Brown - 1910 »Agresivnost otrok* - 19.25 Nastopi zabavnih ansamblov - 20 00 športna tribuna 20.35 Teden v Italiji - 20.45 Moški vokalni kvintet - 21.00 Za smeh in dobro voljo - 21.30 Vabilo na ples - 22.30 Za konec tedna SOBOTA. 20. MAJA 1967 15.10 Plošča za poletje - 16.00 Program za mladino - 17.32 Skladbe za godalne orkestre - 18.00 Simfonični koncert - 18.45 Orkester Man-tovani - 19.35 Luna Park 20.50 Predvajali smo 22.20 Skladbe italijanskih skladateljev. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14 30 15.30, 19.15 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Ritmi - 10.35 Popevke - 11.00 Orkester Black -Današnji pevci - 12.00 in II. program 7.30, „30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Plošča za poletje -9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 10.15 Pet celin -11.42 Pesmi desetletja - 12.20 Lahka glasba - 12.45 Turistične beležke - 13.00 Program na hollv-vvoodski način - 14.00 Juke box -14.45 Glasbeni kotiček - 15.15 Velita operni pevci - 16.00 Rapsodi-ja - 17.05 Neapeljske pesmi - 17.40 ™s* , dvorani »Pescatoria, Ul. Madon" 19, javno predavanje o temi Sanje učnega osebja v okviru s®1 ^ ga vprašanja*. Govoril bo prof-to Grasso. Sledila bo debata. Nazlonale 16.00 «Angeli nell’!"1*1’'0* Technicolor. James Drury. ^ Excelsior 15.30 «11 negozio ** so* Nagrada Oscar 1967. Ida minska, Jožef Kconer. Fenice 16.00 «7 Winchester V*' m-massaoro* Technicolor. PrepO* no mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Un uomo, una do" Technicolor. 2 nagradi Dscar. nouk Aimee. Prepovedano 11113 pod 14. letom. ati Grattacielo 16.00 «La notte ,0, conigliaccio* Enrico Maria ®3;'Jnl Sandra Milo. Prepovedano ml* pod 18. letom. Rltz (Ulica ban Francesco 10) r,0r 16.00 «Kitosch» Technicolor. ge Hilton, Krista Neli, Pier0 M- coiof- Alabarda 16.30 «lo 1’amore* ~e(|t scope. Brigitte Bardot. L3 pod Ttrzieff. Prepovedano mladi111 18. letom. |H Filodrammatico 16.00 «La streB(jjai1 amore* Rosanna Srhiaffino. jj. Maria Volonte. Prepovedano 01 ni pod 18. letom. Moderno 16.30 «Ne onore ne S10 Anthony Quinn, Mlchele dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure) AlFAngelo d”oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Gtanastica 44; Mianl, Drevored Miramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.31 do 1.30) AUa BasUica, Ul. S. Glusto 1; Bu. solini, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2. _ rl>' ............. Mlo&t Claudia Cardinaie. Alain Del°n-Technicolor. -npt) Cristallo 16,00 «A noi piace r Cinemascope technicolor. jjio-Garibaldi 16.30 «Una pištola PeL0od go* Technicolor. Montgomery Ftmando Sancho. n(jo»- Aurora 16.30 «Lilli e 11 vagal>®"5gt Capitol 16.30 «Madame P e ,,ot>ert ragazze* Shelly VVinters, h pjj Taylor. Prepovedano mlad1111 14. letom. z,n- lmpero 15.30 «Non stuzzlcate 13 žara*. hrdcl8' Vittorio Veneto 16.00 «Parigi Jean Paul Beimondo, Yvcsncjpd> tand, Lesiie Caron, Alain v Kirk Douglas. Ideale 16.00 «Pochl dollarl Pe^jf(ti>-go» Technicolor. Anthony |l Asi.., a n'ura /.urultl iiluDU* 16.C0 nOperazione Goldmano*-Astra 16.00 «Se non avessl PLuSji.-' Abbazia 16,00 iiArrlvano > ” &■ arrlvano 1 Russli* Tcchnico10 • va Marie Salnt. SPDT priredi 28. t.m, izl«* g>f ven in KucelJ ob času cveUDJJjjfl-ds tn avrlkeljnov (gorskih Je* Koča na Cavnn bo oskibova® • • • * hi sV Alpinistični odsek SPDT v3‘,ez^l>■ sestanek v Glinščici v ned«« f tjn. ob 9.30 pri Rif. ePremuda^rjf« šoten bo član Jugoslovanske na Himalajo 1965 Tone SazoO0 • P.D. Marij Matjastč-MUan V tl ljah priredi v nededjo 11. Jun y ^ izlet v Velenje na Štajerskem- .gtf* poldansklh urah bo ogled n muzeja na Urhu pri Ljubija"'^ dilo bo skupno kosilo ln n3„red , v Velenje. Odhod ob 6. url ' P0..« deža pri Rumeni hiši: za lz mesta bo odhod ob 5.30 Prl po',ri' jališču openskega tramvaja. ,egtl' tek ob 23. url. Potuje se s ySj) nlm potnim listom. Vpisovanj pr dan od 18. do 20. ure na s«d Rumeni hiši do 28. tjn. . • • • i*1*! P.d. »Skedenj* priredi 28. '»H - £ v Senj. Vpisovanje vsak v'„ctorin 20. do 21. ure v društvenih Pr LINEA — Ul. Carducci 4 — išče trgovske pomočnice z znani®, slovenščine in srbohrvaščine, tllLt de, lepe zunanjosti, z doste-PT« obnašanjem In po možnosti ▼ oblačilni atrokl. Predstavijo maja med U. te 13. uro. g tržaških sodnih dvoran Trije prijatelji tuje lastnine obsojeni skupno na 17 iet zapora Vlomili so v tri trgovine hi pobrali razne predmete v vrednosti skoraj dveh milijonov lir V ZVEZI S STAVKO 1. APRILA LANI GOSTOVANJE SG V GORICI Pred tržaškim kazenskim sodi-“Cem so se moraii zagovarjati včeraj trije mladeniči, ki so bili obto-»m Številnih tatvin: " pripornem stanju so se znašli {7 zatožni klopi: 25-letni Sergio Licurgo iz ui. del Ghirlandaiio 35, ai je priprt od 28. marca letos; 26-Guerrino Rota iz Proseka, Ul Nazario 121, ki je priprt od 18 ™arca letos; Mario Cerkvenič, star Č? !et iz Ul. Androna S. Saverio 1, 1 Je priprt od 29. marca letos. Preiskovalni organi so obtožili se tri mladeniče, da so ukradli o, °9 blaga v vrednosti okoli ene-toilijona lir v trgovini Roberta Remija v Ul. Piccardi 26. Zlikov-lA*° Prišli v trgovino skozi okno, so z avtomobilskim škripcem « silo odprli prehod skozi železno rešetko. Licurgo in Rota sta bila še po-, ot,tožena: 1. da sta ukradla H«tolo znamke Beretta kal. 7,65 s iverjem m 7 naboji, žepni magnete* znamke Grundig in 6.700 din miliu Tedescu iz njegove trgovi-ve. v Ul. del Ghirlandaio 18. Tudi ,J;etn primeru sta zLikovca vdrla v Jlovino skozi okno, ki je bilo za-z železno rešetko. Vdor sta rt/jsua skozi okno stranišča z dvo-"^e strani. 0k?ba mladeniča sta bila nadalje niw?ena’ da sta ukradla 158 likal- hičru- znam.lni«»iMira«niške »nirttonfrkp- w» od nadoma se je prestopil, izgubil ravnotežje in strmoglavil z odra z višine šestih metrov. Cassano je imel srečo, ker se je pri padcu pobil samo po desni rami in si verjetno povzročil kostne poškodbe. Če ne bodo nastopile komplikacije, se bo moral zdraviti 8 dni. vsega začetka prepričevali starše, da je tudi to cepljenje nujno in potrebno. Zato šo že vrsto Tet vsi tržaški otroci s privoljenjem staršev cepljeni tudi proti tetanusu že od prvih otroških let. Poleg tega pa občinska zdravstvena služba na šolah skrbi, da se otroke, ki so bili prvič cepljeni, občasno cepi z dopolnilnim cepivom, ki jim zagotavlja imuniteto pred tetanusom. Občinska uprava nadalje pripominja, da se od leta 1955 dalje ni pojavil niti en primer tetanusa pri cepljenih otrokih, medtem ko je zelo malo_ cepljenih otrok dobilo oslovski kašelj. V teh redkih primerih pa je bila obolelost lažjega značaja. Pijan je silil v javno prenočišče Agenti letečega oddelka so predvčerajšnjim prijavili sodišču zaradi pijanosti in motenja javnega miru 38-letnega delavca Saveria Castella-na iz Ul. G. Gozzi 5. Prejšnjo sredo je Castellano pijan prišel pred vrata javnega prenočišča in čeprav je bilo že pozno, je zahteval, naj mu odprejo. Čuvaj mu ni hotel ustreči, ker pa se Castellano ni dal prepričati, da bi odšel, je poklical agente, ki so pijanca odpeljali v bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik izdal usodno poročilo. Castella. na so nato peljali na zaslišanje, potem pa izpolnili prijavo in ga pustili na začasni svobodi. Padel je z zidarskega odra Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 23-letnega delavca Gianfranca Cgssa-na iz Ul. C. dell’Acqua 14, ki se je malo prej ponesrečil v Starem pristanišču. Cassano, ki je uslužbenec podjetja Lantieri s Trga del-la Borsa, je na pomolu štev. 26 stal na zidarskem odru in podiral zidovje tamkajšnjega skladišča. Ne- Trčenje tržaškega avta in jugoslovanskega avtobusa v . Včeraj zjutraj Je na vogalu Ul. S. Pellico in Trga Goldoni prišlo do trčenja osebnega avtomobila in jugoslovanskega avtobusa. Avtomobil TS 73158 je vozil 45-letni Aimo-ne Nardi iz Drev. Čampi Elisi 46, avtobus ZD 33-98 pa je iz predora privozil 53-letni Milošime Matešič iz Zadra, ki je peljal skupino izletnikov. Zaradi nenadnega zaviranja in sunka je 21-letna izletnica Nataša Branica iz Zadra z glavo udarila v naslonjalo prednjega sedeža v avtobusu in se pobila in ranila po čelu, nosu in ličnici. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico in sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Prejšnjo noč pri Villessah Kino «ikis» pkomek Predvaja danes, 20. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni film: PAUL NEVVMAN (e DETECIIMEs ILAUREN BACAl-JULITHARRISARTHURHILLJANETLEJGHm (DETEKTIVSKA ZGODBA) Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! Motociklist mrtev zaradi trčenja v avto Zavozil je na levo stran ceste Prejšnjo noč je v trčenju z avtomobilom izgubil življenje motorist iz Villess 44-letni Evgenio Guarnial. Nesreča se je ob 23. uri pripetila na obvozni cesti pri Villessah, ki v nadvozu prečka avtomobilsko cesto. Guarnial se je z motociklom vračal iz Rude ter po nadvozu zapeljal na levo stran ceste v nasproti vozeči fiat 600 oglejskega župnika 40-letnega En-nia Tunija. Trčenje je bilo tako hudo, da so motociklista pridržali v goriški civilni bolnišnici na zdravljenju za 90 dni zaradi zloma stegnenice, desnega zapestja, kolka, lobanje in šoka. Ob 4. uri ponoči je motociklist umrl zaradi komplikacij. Kine tm i VaJa danes, 20. t. m. ob 'Ute U|i in Panavision barvni alla V0LPE t 'LOV NA LISICO) PETER SELLERS, MATURE, BRITT PAOLO STOPPA ti $ hI BE w ’ HI r -Jn Pri izsiljevanju prednosti trčenje treh vozil Zavoljo izsiljevanja prednosti so včeraj opoldne trčili pred Pater-nolijevo knjigami trije avtomobili, ki so utrpeli dokajšnjo škodo, medtem ko so ostali vozniki nepoškodovani. Voznik lancie 34-letni Bruno Marini iz Ul. Giustiniani 43 se je pripeljal iz Ul. Petrarca, kjer bi se moral ustaviti. Nadaljeval je vožnjo na Verdijev korzo ter trčil ob bok cortine 50-letnega Maria Corsinija iz Ul. Fatebenefratelli. Cortino je zaneslo na drugo stran ceste v nasproti prihajajoči 43-let-nega Virgilia Princija s Trga Mu-nicipio 14. Največjo škodo je utrpela lancia, cortina se je poškodovala na obeh straneh sprednjega dela, BMW pa jo je razmeroma še najmanj izkupil. Nesreča se je pripetila med nalivom. Padec na progi Pri prenašanju 50-kilogramske vreče je zdrsnil pa železniškem tiru 28-letni Giovanni Braidotti, železničar v postaji v Zagraju. Zaradi udarcev po nogah se bo zdravil v bolnici 10 dni. zatožno klop, kar ima čestokrat za obtožence dalekosežne posledice, ne-glede na potek razprave. Tudi včeraj so se morali zagovarjati pred goriškim okrožnim sodiščem v Gorici štirje delavci SAFOG v zvezi s stavko zaradi obnove delovne pogodbe, ki je bila zadnje dni marca in prvega aprila lani. Bili so to 38-letni Fran-cesco Mastrorillo iz Gorice, Ul. Vi-cenza 82, 41-letni Virgilio Drigo iz Ul. Madonnina 28, 41-letni Giovanni Bregant iz Ul. Pavia 77 in 27-letni Sergio Failutti iz Ul. Aqui-leia 89. Sodišče je po približno polurnem posvetu razsodilo tako, da je Virgilia Driga in Giovannija Breganta oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, Francesca Mastrorilla in Sergia Failuttija pa ker nista zakrivila dejanja, za katero sta bila obtožena. Razpravi so prisostvovali številni delavci iz SAFOG in prijatelji obtoženih, ki so razsodbo sprejeli z vidnim odobravanjem in ploskanjem. Poglejmo malo, za kaj je šlo pri zadevi. Dne 1. aprila, med stavko so zjutraj ob 8.30 organizirali na trgu pred SAFOG sindi-kalno_ zborovanje, katerega se je udeležilo nekaj stotin delavcev. Kot običajno ob takih prilikah, je bilo tam precej policije v civilu in v uniformah, peš ali motoriziranih. Malo pozneje je prišel z avtom pred tovarno načelnik personalnega oddelka SAFOG dr. Mario Fu-mato, s katerim so delavci začeli razpravljati o vzrokih stavke. Poz- neje je Fumato odšel v svojo pisarno, ne da bi mu kdo to preprečil. V obtožnici pa je rečeno, da so mu obtoženci z nasiljem in grožnjami preprečili dohod v SAFOG. Pri zaslišanju prič je sam Fumato priznal, da so bile sicer pred njim skupine delavcev, ki so stali pred tovarno, da so debatirali z njim, da pa mu nihče ni delal sile, niti ga ni oviral pri vstopu. Nekatere priče so celo izjavile, oa obtožena Mastrorillo in Faidutti nista bila niti v skupini, ki je debatirala z dr. Fumatom. Odvetniki dr. Battello, Ginaldi in Ferlan so v svojih zagovorih poudarili, da na osnovi dokazov in izjav prič, celo policije, ni bilo govora niti o nasilju niti o grožnjah, ker bi bilo kaj takega tudi nesmisel in nemogoče vpričo množice policije, ki je bila tam poleg. Zato so predlagali popolno oprostitev vseh štirih obtožencev, ker niso napravili kaznivega dejanja ter zavrnili predlog državnega tožilca, ki je predlagal za Mastrorilla 5 in nemogoče vpričo množice poli-mesecev zapora in za ostale po tri mesece zaradi «moralnega nasilja«. Dobra režija A. Rustje in tudi igralci so dobro podali svoje vloge Malo pred koncem sezone so u-metniki Slovenskega gledališča zopet obiskali Gorico ter pretekli četrtek zvečer v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu prikazali Henne-guinovo komedijo v treh dejanjih «Moje dete», ki jo je prevedla gorička rojakinja Nada Konjedic. Komedijo je odlično zrežiral Adri-jan Rustja in tudi igralci so jo podali prav dobro. Delo nima kakšne posebne umetniške vrednosti in je njegov glavni namen zabavati občinstvo. V tem smislu je predstava popolnoma uspela in gledalci so se ob posameznih prizorih do solz nasmejali. Škoda, ker je bila predstava sredi tedna, ko večina naših ljudi nima časa zaradi zaposlenosti, da bi se je udeležila. Vendar je bil odziv kljub temu kar dober. Še mnogo | boljši pa bi bil, če bi predstavo ponovili na nedeljo, zlasti sedaj, ko J bodo tisti, ki so delo videli, povedali drugim o njem. Nekateri so mnenja, da bi dvorano lahko še dvakrat napolnili. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiU||ii|l||||||||||||||||||||||l||||||||||||ii|,||jniiii,|||| POLEMIKA OKOLI PARTIZANSKEGA SPOMENIKA V RONKAH Odporniško gibanje ne prenese ožine strankarskega pojmovanja Krščanska demokracija na tako pomembni svečanosti ni bila prisotna Odkritje spomenika padlim v od- ] nju v Ronkah si njegovi graditelji nasprotnikom odporniškega gibanja porniškem gibanju v Ronkah je bi- niso zamislili v takšni obliki; v kra la veličastna manifestacija, na kateri je ljudstvo te in okoliških občin pokazalo, kako globoko občuti partizanske ideale po svobodi in napredku. Partizanski spomenik govori nedvoumno ter ni v njem nič dvoumnega ali kompromisno širokega. Postavljen je bil padlim partizanom, ustvarjalcem našega demokratičnega reda. Lahko bi bil tudi eden izmed toliko spomenikov vsem padlim, ki izražajo po eni strani ob ju, ki je bil pomembno partizansko prav ali ne. Demokristjani so slabo ravnali, ko so svoje strankarske in- središče, so postavili spomenik, ki j terese skušali postaviti nad veliči-bo zlasti bodočim rodovom govoril < no odporniškega gibanja, o herojski borbi delavcev teh kra-1_______________________ jev in zakaj ne navsezadnje tudi o skupnih akcijah italijanskih in slovenskih partizanov in protifašistov. Toda ronška krščanska demokra cija ni bila istega mnenja kot ostale demokratične in protifašistične sile. Svojega nasprotovanja takšnemu spomeniku vodilni ronški demokrist- no naklonjenih krogov in skupin, toda spomenika odporniškemu giba- ................................................ ZA NADALJEVANJE NOVIH TERAPEVTSKIH OBLIK ceclovesko pieteto, po drugi strani janj niti ne skrivajo, toliko je res, Pa premoč partizanski borbi ne rav- 5. » 6. » 7. » 8. » 9. » 10. » 11. » 12. » 13. » 14. » 15. » 16. » 17. » 18. « 19. » 20. » 21. » 22. » — danes, 20. maja: — nedelja, 21. » : — ponedeljek 22. » : — torek, 23. » : — sreda, 24. » : — četrtek, 25. » : — petek, 26. » : — sobota, 27. » : — nedelja, 28. » : — ponedeljek29. » : — torek. 30. » : — STeda, 31. /> : — četrtek, 1. junija: — petek, 2. » : — sobota, 3. » : — nedelja. 4. » : ponedeljek, 5. » : — torek, 6. » : — sreda, 7. » : — četrtek, 8. » : — petek, 9. » : — sobota, 10. » : — nedelja, 11. » : Alessandria — La Spezia (190 km) La Spezia — Prato (205 km) Firenze—Chiaciano Terme (165 km) Rim — Neapelj (220 km) Palermo — Montepellegrino (65 km) Catania — Etna (170 km) Reggio Calabria—Cosenza (220 km) Cosenza — Taranto (200 km) Bari — Potenza (145 km) Potenza — Salerno (120 km) Caserta — Block Haus (206 km) Chieti — Riccione (245 km) Riccione-Lido degli Estensi (100 km) Lido degli Estensi-Mantova (165 km) Mantova-Verona (p. na kron. 45 km) odmor Verona — Vicenza (165 km) Vicenza — Videm (170 km) Videm-Tri Cimedi Lavaredo (180 km) Trident Tirano (220 km) in zaključna poletapa Madonna del Ghisallo — Milan (75 km) .......................................................................................1......milil.....ll'lll,•'"'lll'lIll'',l,"',""l""l""l,"",,,","",",,,",,,,,,, VICENZA Luison; Volpato, Rossetti; Cam-pana, Carantini, Poli; Menti, De MaTeo, Gori, Gregori, Ma-raschi. JUVENTUS Anzolin; Gori, Sarti; Bercel-iino, Castano, Salvadore; Fa-valli, Del Sol, De Paoli, Sacco, Menlchelli. LAZIO Cel; Masiello, Adorni; Carosi, Pagni, Castelletti; D’Amato, Burlando, Morrone, Marchesi, Sassaroli. FOGGIA Pinotti; Vi-vlan, Valade; Betto-ni, Rinaldi, Gambino (Faleo); Atalanta — Mantova 1 X Bologna — Milan 1 X Cagliari — Spal 1 Inter — Fiorentina 1 Vicenza — Juventus 2 X Lazio — Foggia 1 Lecco — Napoli 2 X Torino — Brescia 1 Venezia — Roma 1 X Catanzaro — Sampd. 1 X Verona — Modena 1 Verbania — Como 2 Prato — Maceratese X Oltramari, Micheli, Traspedini, Lazzotti (Gambino), Micheli (Faleo). CAGLIARI Reginato; Martiradonna, Lon-goni; Cera, Vescovi, Longoni; Nene, Rizzo, Boninsegna, Gre-atta, Visentin (Ciocca). SPAL Cantagailo; Tomasin, Pomaro; Pasetti, Bertuccioli (Bozzao), Rea; DeirOmodarme, Parola, Rozzonl, Capello, Muzzio (Pez-zato). ATALANTA Paolicohi; Pesenti, Nodari; Pe-iagalli, Cella, Signorelli; Salvo-rl, Milan, Hitchens, Dell’Ange-lo, Nova. MANTOVA Zoff; Corsini, Scesa; De Paoli, Spanio, Giagnoni; Spel ta, Ca-talano, Di Giacomo, Salvemi-ni, Trombini. BOLOGNA Vavassori; Roveirsi (Furlanls), Ardizzom; Furlanis (Tumburus), Janich, Tumburus (Turra); Pe-rani, Bulgarelli, Vastola, Turra (Fogli), Pascutti. MILAN Belli; Anquillettd, Schnellinger, Rosato, Santln, Baveml; Lodet-ti, Rivera, Sormani, Amarildo, Mora. VENEZIA Bubacco; Tarantino, Grossi; Nanni Neri, Spagni; Bertogna, Beretta, Mencacci, Mazzola II., Rosso. ROMA Pizzaballa; Sirena, Ollvieri; Carpanesi, Losi, Carpenetti; Pellizzaro, Peirč, Schuetz, Co-lausig, Barison. • INTER Sarti; Burgnich, Facchetti; Be-din, Guarneri, Picchi; Jair, Do-menghini, Cappellini, Suarez, Corso. FIORENTINA Albertosi; Pirovano, Rogora; Bertini, Ferranet, Brizi; Ham-rin, Merlo, Brugnera, De Sisti, Chiarugi. • LECCO Balzarind; Tettamenti, Bravi; Schiavo, Pasinato (Malatrasi), Bacher; Jaconi, Azzimonti, Cle-rici, Sacchi, Bonfanti. NAPOLI Bandoni; Nardin, Micelli; Ron-zon, Pananato, Girardo; Cane, Juldano, Altafini, Montefusco, Orlando. • TORINO Vieri; Poletti, Fossati (Trebbi); Puia, Maldini, Bolchi; Meronl, Ferrini, Combin, Moschino, Simoni. BRESCIA Cudicini; Robotti, Casati; Riz-zolini, Vaslni, Mazzia; Salvi, D’Alessi, Troja, Bruells, Cor-dova. Danes ponori v Milanu Zaradi demonstracije odpovedan sprint petdesetletnice MILAN, 20. — Giro se je precej klavrno začel. Na sporedu je bil «sprint petdesetletnice«, ki bi moral biti ponoči po milanskih ulicah. Izvedba pa je bila nemogoča, ker se je ogromna množica ljudi zbrala na trgu pred Duomom, kjer bi moral biti start in cilj, in manifestirala v prid Vietnamu. Organizator Gira Vincenzo Torriani je skušal prepričati manifestante naj se umaknejo s trga, vendar ti niso popustili. Zaradi tega je Torriani 10 minut po polnoči sklenil, da odpove sprint petdesetletnice, ki bd moral določiti prvo roza majico Gira. Na letošnji dirki po Italiji bodo nastopili naslednji kolesarji: MOLTENI Motta Altig (Nem.) Balmamioh Preziosi Passuello 6 Fezzardi 7 De Pra 8 Bodrero 9 Scandelll 10 Anni BIC 11 Anquetil (Fr.) 12 Aimar (Fr.) 13 Stablinski (Fr.) 14 Milesi (Fr.) 15 Novak (Fr.) 16 Grain (Fr.) 17 Lemeteyer (Fr.) 18 Lepachet (Fr.) 19 Denson (VB) 20 Den Hartog (Hol.) CYNAR 21 Van Looy (Bel.) 22 De Roo (Hol.) 23 Stevens (Bel.) 24 Hitchen (VB) 25 De Wolf (Bel.) 26 Schroeder (Hol.) 27 Timmerman (Hol.) 28 Ottenbros (Hol.) 29 Derboven (Bel.) FILOTEX 31 Bitossl 32 Bariviera 33 Chiarini 34 Colombo 35 Grassi 36 Favaro 37 Maurere (šv.) 38 Mugnaini 39 Del la Torre 40 Ballini GERMANVOX 41 Taccone 42 Ritter (Dan.) 43 Di Toro 44 Monti 45 Franchini 46 Carminati 47 Vittiglio 48 Bocci 49 Manza 50 Tampieri KAS 51 Gablca (šp.) 52 Perez Frances (šp.) 53 G. Del Moral (šp.) 54 Echevarria (šp.) 55 Velez (šp.) 56 Galera (Sp.) 57 Gonzales (šp.) 58 S. Miguel (šp.) 59 Elorza (šp.) 60 Lopez Carril (šp.) MAINETTI 61 Basso 62 Campagnari 63 Da Dalt 64 De Franceschi 65 Destro 66 Farisato 67 Lievore 68 Milioli 69 Temporin 70 Centomo MAX—MEYER 71 Bingelli (šv.) 72 Cucchietti 73 Galbo 74 Fantlnato 75 Michelotto 76 Nerl 77 Stefanoni Enrique Lopez Albujar: USHANAN-JAMPI jf 1. Na trgu v Chupanu se je trlo ljudi. Prebivalstvo, željno senzacij, se je jelo zbirati že v ranih jutranjih urah v pričakovanju velikega sojenja, na katero so bili prejšnjega večera slovesno povabljeni. Vsi so opustili svoja vsakdanja opravila in vse javne službe so zastale. Na trgu je bilo videti dninarja s ponchom preko rame in bedastim smehljajem na obrazu, ki je okoli stoječim klatil razne neumnosti; skuštranega pastirja z bronasto rjavimi, mišičastimi meči, po katerih so se kačasto ovijale žile kakor lijane okoli drevesnega debla; prekanjen, molčeč starec je brez prestanka žvečil koko; plaho, čedno dekle z lepimi nogami, kakor da so ulite iz poliranega jekla, z okrušenimi in pogrizenimi nohti na rokah, v črni, skorajda prozorni obleki; betežna starka je venomer vihtela po zraku vreteno in vmes žlobudrala dolge litanije zagovorov proti u-rokom; majhen deček je s klobukom povešenih krajcev in koničastega vrha, podoben pajacu, je prezebal v ponchu, ki mu je segal komaj do komolcev. In sredi množice psi, psi u-mazane jantarjeve barve, naježeni, razdraženi, oglatih, velikih glav, podobnih škatlam za violine, štrlečih reber, kocinastih kožuhov, volčjih pogledov in lisičjih repov, z velikimi, nemirnimi, vozlastimi šapami, ki so se neprestano sprehajale med ljudmi, jih pazljivo ovohavali, si jih ogledovali z zadržano divjostjo in nepotrpežljivo lajali kakor zverine, ki terjajo svoj dnevni obrok mesa. Tega dne so nameravali soditi nepoboljšljivemu zmikavtu, imenovanemu Cunce Maille, ki je bil pred dnevi enemu od prebivalcev ukradel tolsto kravo. To je bil prestopek, ki je globoko razburil vse in to ne toliko zaradi dejanja samega kakor okoliščine, da je ista o-seba že tretjič zagrešila isti prestopek. To je bilo v tej občini nekaj nezaslišanega. To je pomenilo odkrit porog, izzivanje strogega, neomajnega sodišča, sestoječega iz vaških starcev, imenovanih yayas. Takšno izzivanje je zahtevalo takojšnjo eksemplarično kazen. Na prostem pred občinsko hišo so okoli masivne lesene mize, kakršno je bilo staro inkovsko pohištvo, sedeli yayas, občinsko sodišče; slovesni, brezčutni, zagonetni starci, katerih edini znak življenja je bilo lenobno, ritmično premikanje čeljusti, ki so žvečile koko, kakor da požirajo nevidne žaljivke. Kot na ukaz so yayas prenehali žvečiti, debelo so izpljunili zelenkasto kašo, si z roka- vi obrisali brezzoba slinasta usta in stari Marcas Huaca-chin, ki je predsedoval sodišču, je povzdignil glas: — Dovolj smo se nažvečili. Koka nam bo navdahnila pravično razsodbo. Da pa bomo še pametnejši, pijmo. In po vrsti so pričeli prazniti z dolgimi požirki ogromen vrč chacte, ki jim ga je podajal občinski sluga. Ko je poslednji odstavil vrč od ust, je Huacachin ukazal: — Privedite Cunce Mailleja! Brez odlašanja so štirje plečati fantje privlekli pred sodišče Indijanca nedoločljive starosti, zvezanih rok, visokoraslega, atletskega, namršene-ga, ki se je očividno požvižgal na psovke in grožnje, ki so letele nanj iz množice. S svojim obnašanjem in okrvavljeno razcefrano obleko — posledico mikastenja s preganjalci in pasjih zob — je bil bolj podoben uporniku kakor skrušenemu grešniku. Bil je tako presenetljivo pravilnih potez pristnega Indijanca, tako lepo raščen, ponosnega pogleda in gospodovalnega nastopa, da je kljub svojim krvavo podplutim očem izžareval nalezljivo simpatijo, kakršno vedno začutimo do pravih predstavnikov moške moči in lepote. — Odvežite mu roke! je u-kazal isti glas, ki ga je velel privesti. Ko je bil Maille prost, je prekrižal roki na prsih, vrgel nazaj svojo nepokrito, kuštravo glavo in premeril starce s prezirljivim in pričakujočim pogledom. — Jose Ponciano te dolži, da si mu preteklo sredo ukradel kravo in jo šel prodat v občino Obas preko reke. Kaj porečeš na to? — To je resnica! Ampak Ponciano je pozabil omeniti, da mi je on lani ukradel bika. Sedaj sva bot! — Zakaj se tedaj nisi pritožil? — Ker si znam sam poiskati pravico in mi ni zato treba iskati tuje pomoči! — Mi yayas se s tem ne strinjamo. Tukaj si ne bo nihče sam krojil pravice. Kdor to stori, izgubi pravico na našo pomoč. Ponciano se je počutil prizadetega in se je vmešal: — Maille laže, taita! Bika, za katerega trdi, da sem mu 1 Dobrohoten nasvet. UREDNIŠTVO: TRST — UL. četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur. celoletna 7.700 lir v pa jv to ur . na po vrhu. Tu pa naj se raV» konča, saj je postala ze v kurja čreva. > _____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________— MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/L Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 ga ukradel, sem kupil od Na-tividada Huaylosa. Tukaj je in lahko to potrdi. — Res je, taita! — je pritrdil eden izmed rdečekožcev in stopil do mize, za katero so sedeli yayas. — Pes! — ga je nahrulil Maille in se divje postavil predenj. — Ti in Ponciano sta oba enako veliki barabi. Vse, karkoli sploh ti prodajaš, je nakradeno. Tu sploh kradejo vsi brez izjeme! Yayas, ki so navidezno dremali, so se spričo takšne ob-dolžitve nestrpno zganili, iz množice pa so se grozeče dvignile gorjače in med srditim protestiranjem žugale obrekovalcu. Toda predsednik sodišča, bolj flegmatičen kakor kdaj koli, je z ukazovalno kretnjo zaukazal množici, naj utihne, in dejal: — Cunce Maille, izustil si nesramnost, ki je razžalila vse prisotne. Lahko bi te kaznovali s tem, da te prepustimo ljudski sodbi, toda to bi bila zloraba naše oblasti. In obrnjen k okradenemu Poncianu, ki je z drugega konca mize srdito pogledoval proti Mailleju, je dodal: — Na koliko ceniš svojo kravo, Ponciano? — Na trideset srebrnikov, taita! Bila je breja! — Si slišal, Maille? — je menil starec, nato pa se je obrnil na občinstvo: — Kdo pozna Poncianovo kravo? Koliko bi bila vredna Poncianova krava? Mnogo glasov je odvrnilo, da kravo poznajo in da bi u-tegnila v resnici biti vredna toliko, kolikor pravi njen lastnik. — Si slišal, Maille? — je ponovil predsednik. — Slišal, toda nimam denarja, da bi plačal! — Imaš živino, zemljo, kočo. Prodali bomo eno tvojih krav. Ti pa ne moreš še vnaprej živeti v naši sredi, ker si že v tretjič pred sodiščem zaradi kraje, zato boš takoj in za vselej izginil iz Chupana. Enkrat smo ti dali dober nasvet in te poučili, kaj ti je storiti, da se boš poboljšal in postal dostojen človek. Nisi nas poslušal. Norčeval si se iz našega yaachishum.1 78 Zancanaro 79 Fontona 80 Maino PEUGEOT 81 Bračke (Bel.) 82 Bolke (Nem.) 83 Daunat (Fr.) 84 Desvages (Fr.) 85 Verheyden (Bel.) 86 Kunde (Nem.) 87 Merckx (Bel.) 88 Nedelec (Bel.) 89 Pingeon (Fr.) 90 Pamart (Fr.) ROMEO—SMITHS 91 Schutz (Luks.) 92 Lute (Hol.) 93 Brands (Bel.) 94 De Boever (Bel.) 95 Desmet I (Bel.) 96 Planckaert (Bel.) 97 Vanderberge (Bel.) 98 Vandenbosche (Bel.) 99 Van Vlieberghe (Bel.) 100 Verschuren (Bel.) SALAMINI 101 Adorni 102 Albonetti 103 Armani 104 Benfatto 105 Carletto 106 Casalini 107 Guerra 108 Maesignan 109 Mazzacurati 110 Mealli SALVARANI 111 Chiappano 112 Denti 113 Durante 114 Ferretti 115 Gimondi 116 Minieri 117 Poggiali 118 Vicentini 119 ZiHoli 120 ZandegCt VITTADELLO 121 Dancelli 122 De Rosso 123 Battistini 124 Polidori 125 Baldan 126 Panizza 127 Schiavon 128 Plffen 129 Moser 130 Portal upi (Nadaljevanje sledi) ULMViun. *-X iVAOigBlV/ — --------------- -------------—* ------ --------— ’ ------------------------- -------—----------*------- --------------------------------- qfJA " SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst H SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči r-čun pri Narodni banki v Ljubljani - 501 3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. - iVIaU oglas' 40 Ur beseda - Oglasi v Stavka sedmih igralcev Triestine ^ Sedem igralcev Triestine " ut, dar, Gentili, Colovatti, Sc0**' g(|0 Martinelli in Ferrara — j® *’ ; fli' stavkovno gibanje. Igralci vcn*1 so hotel) trenirati in ne hod" stopili niti jutri na prvenstven' jj, mi. Zaradi tega bo moral J*. sc poslati na igrišče proti Mest1'1” j t dem rezerv. Vodstvo Triestn* j, stavkajoče igralce prijavilo nalni ligi polprofesionalcev. '"jfie so stavko napovedali, ker slina že več mesecev ni obrokov zneska, ki jim Prit' podpisu pogodbe. ^ n n m mi m mi m n um m Hlinili m n ■■■i"",ll> Orientalivni sprehod v Beneško Slovenijo (Nadaljevanje s 3. žena. Najprej so nas vprašaj j' ^ smo iz Gorice. Ko smo deja*1'^ prihajamo iz Trsta, je nek' ^ žak v pozdrav dvignil P6®1' vetil je pač Slovence z I?apr prd" socialno idejo. Res, velika ^ proščina, sem si mislil, hi ^ n3rl»' ti negativna. Spomni’ sem se v reč, kako so na primer *Jul7rS|if Miljskih hribih za časa vojne» v čisto obratnem s ja istovetili slovenstvo s strananja’ iz kratkovidnega »mašče^Jj prepisovali otroke iz slovenj le v italijansko, tudi iz . nosti» do »naprednih* idej . Qj-Pa pustimo žalostne stv8Ser Je peljali smo se v dolino. *• .rr bil v Buttriu pri Vidmu (n®? pri' vneti Slovenec ga je neko pj-krstil v Buren) vinski seje1", bil' ščanci na ražnju, mi ne , M mi, če ne bi napravili Vr.. $W gega ovinka tja na pokušnj? 6|r ke kapljice, ki pa je bila 5 0pi! goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pt krajin Italije pri «Socleth Pubblicith Italiaua« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst